Ana Belčič - Idejna zasnova prenove in revitalizacije predilnice intex v kranju by Mesto Kranj : SPREGLEDANI ARHITEKTURNI POTENCIALI

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE IN REVITALIZACIJE PREDILNICE INTEX V KRANJU avtor: Ana Belčič mentor: izr. prof. mag. Tadej Glažar somentorica: doc. dr. Sonja Ifko konzultant: asist. Vid de Gleria konzultant za statiko: doc. dr. Tomaž Slak konzultant za sanacijo konstrukcije: izr. prof. dr. Vlatko Bosiljkov (FGG) konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar

POVZETEK

Namen idejne zasnove prenove in revitalizacije območja predilnice Intex v Kranju je raziskati možnosti za reintegracijo degradiranih urbanih območij v aktivno mestno okolje, še posebej industrijske arhitekturne dediščine..Na ta način želim spodbuditi razmislek o možnostih prilagojene ponovne uporabe (ang. “adaptive reuse”) kot trajnostne razvojne strategije, s katero skrbimo tudi za ohranjanje stavbne kulturne dediščine iz 20. stoletja. Prenove predilnice Intex sem se torej že na začetku lotila kot del mogoče širše revitalizacije celotnega območja nekdanje tekstilne tovarne. To ima velik potencial zaradi bližine večjih naselij, kot so Planina, novonastala soseska Sotočje in območja nekdanjega barakarskega naselja Koreja, kjer so načrtovana neprofitna stanovanja. Širše območje se razvija, je v bližini centra mesta Kranj, meji pa tudi na nabrežje reke Save. Specifični objekt nekdanje predilnice sem po analizi industrijske dediščine Kranja izbrala tudi zaradi očitnih arhitekturnih kvalitet, ter zaradi posebnega pomena, ki ga ima stavba v kolektivnem spominu starejših meščanov. Mnogi so bili namreč v predilnici zaposleni v času, ko je bila tekstilna industrija najmočnejša gospodarska panoga mesta, večina pa objekt pozna po značilnem stolpu z uro.

2 Z izbiro programa želim slediti cilju, da se mestu Kranj odpirajo tudi nove gospodarske

možnosti. Razvoj Kranja je namreč v preteklosti temeljil pretežno na močni industriji, vendar po propadu temeljnih dejavnosti mesto ni našlo prave vizije. To se odraža tudi v dnevnih migracijah velikega števila mladih v Ljubljano, saj v domačem mestu ne najdejo pravih možnosti za karierni razvoj. Iz tega razloga sem se v skladu z regionalno razvojno strategijo, trajnostno urbano strategijo Kranja - in ob pregledu evropskih trendov - odločila za podjetniški inkubator s prostorom za sodelo, ter za muzej industrije. Takšnega muzeja Kranj kljub bogati industrijski preteklosti še nima, zato sem se odločila v stavbi združiti pogled na industrijsko dediščino s programi, usmerjenimi v prihodnost in napredek. Prenovo in tehnično sanacijo objekta sem zasnovala tako, da je arhitekturna intervencija kar se da minimalna in spoštuje ključne kvalitete objekta, torej odprt, svetel in fleksibilen prostor, v katerega sem vstavila nove vsebine. Te so oblikovane tako, da jih je mogoče spreminjati, premikati ali odstraniti skladno z novimi potrebami. Z odpiranjem možnosti za fleksibilne prilagoditve lahko pričakujemo in zagotavljamo, da bo stavba stalno naseljena, to pa je za ohranjanje in vzdrževanje stavbe in preprečevanje degradacije ključnega pomena. Projekt prenove torej zasleduje načela trajnosti, s poudarkom na promociji možnosti “recikliranja”, torej prilagojene ponovne uporabe stavb, ki pa ni smiselno zgolj iz okoljskega in praktičnega vidika, temveč kot splošni model skrbi za ohranjanje stavbne kulturne dediščine. Ta predpostavka se uteleša v prenovi objekta Intex v Kranju kot vzorčnem objektu, ki bi lahko služil tudi kot vzor za revitalizacijo drugih degradiranih urbanih območij, ki se raztezajo vzdolž nabrežja reke Save v Kranju in drugod po Sloveniji.

Idejna zasnova prenove in revitalizacije predilnice Intex v Kranju / Avtorica: Ana Belčič / Mentor: izr. prof. mag. Tadej Glažar / Somentorica: doc. dr. Sonja Ifko / Konzultant: asist. Vid De Gleria / Konzultant za statiko: doc. dr. Tomaž Slak / konzultant za sanacijo konstrukcije: izr. prof. dr. Vlatko Bosiljkov (FGG) / konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar / Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani 2016 /17

ABSTRACT

The purpose of a conceptual design for the renovation and revitalisation of Intex spinning mill in Kranj is to explore options for the reintegration of degraded urban areas into the active urban environment, focusing especially on industrial architectural heritage. In this way I seek to encourage dialogue concerning options for adaptive reuse as a continual development strategy, which also enables the preservation of 20th century architectural cultural heritage. In this context, I approached the renovation of Intex spinning mill as part of a possible wider revitalisation project encompassing the entire area of the former textile factory. This project has great potential because of the close proximity of major residential areas, such as Planina, the newly-formed Sotočje neighbourhood, and the area once occupied by the shanty town Koreja, where social housing development is planned. The wider area is showing sign of progress, is close to the town centre, and borders the Sava river bank. After an analysis of the industrial architectural heritage of Kranj, I chose the specific object of the former spinning mill, because of its apparent architectural qualities and because of the special place it holds in the collective memory of older citizens, many of whom were employed at the spinning mill at a time when the textile industry was the economic driving force of the town. The building is also well known among locals for its characteristic clock tower. 3 My choice of program follows the goal of opening new economic opportunities in Kranj. Historically, the town’s development was based mostly on industry, but, after the collapse of important industrial sectors, Kranj failed to find an appropriate development strategy. This is reflected in the daily migrations of numerous young people, who are not afforded options for career development in their home town and therefore have to commute to Ljubljana. To address this issue, and taking into account the regional development strategy, Kranj’s continual development strategy, and a survey of contemporary European trends, I decided to redesign the spinning mill as an entrepreneurial hub with co-working spaces, and a museum of industry. Despite its rich industrial heritage, Kranj has no such museum. Therefore I decided to merge a glimpse back at the town’s past with modern development oriented programs. I designed the restoration and technical rehabilitation of the object in a way that uses minimal architectural intervention, paying respect to the core qualities of the object; meaning a bright, open, and flexible space, into which I have placed new elements. These are designed so that they can be altered, moved, or removed at will, depending on current needs. By creating possibilities for flexible adaptation we can forecast and facilitate the constant habitation of the object, which is key for the maintenance and upkeep of the building, keeping it safe from degradation. This renovation project therefore follows sustainable principles, with an emphasis on encouraging the “recycling” of buildings, meaning adapting them for re-use. This makes sense not only from an ecological and practical point of view, but as a general model for the preservation of architectural cultural heritage. The renovation of Intex spinning mill in Kranj is a practical conceptualisation of these principles, and could potentially be used as a model for the revitalization of other degraded urban areas sprawled along the Sava river bank in Kranj, as well as other parts of Slovenija. Idejna zasnova prenove in revitalizacije predilnice Intex v Kranju / Avtorica: Ana Belčič / Mentor: izr. prof. mag. Tadej Glažar / Somentorica: doc. dr. Sonja Ifko / Konzultant: asist. Vid De Gleria / Konzultant za statiko: doc. dr. Tomaž Slak / konzultant za sanacijo konstrukcije: izr. prof. dr. Vlatko Bosiljkov (FGG) / konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar / Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani 2016 /17

KAZALO

POVZETEK / SUMMARY

1. UVOD

2. ANALIZA PROSTORSKEGA IN ZGODOVINSKEGA KONTEKSTA

3. INTEKS KOT DEGRADIRANO URBANO OBMOČJE

4. ANALIZA OBMOČJA PREDILNICE INTEX

5. REFERENČNI PRIMERI IN ZGLEDI PRI PRENOVI PREDILNICE INTEX

6. PROJEKTNI DEL NALOGE: IDEJNA ZASNOVA PRENOVE PREDILNICE INTEX 111 VIRI IN LITERATURA

146

1. UVOD

6 ZAKAJ JE PRILAGOJENA PONOVNA UPORABA STAVB POMEMBNA? V današnji potrošniški družbi vse dobrine postajajo predmet kratkotrajne uporabe. To med drugim pomeni, da nastaja veliko število odpadkov. Počasi se širi in utrjuje spoznanje, da moramo omejiti naše izkoriščanje virov in reciklirati čim več odpadnih materialov. Ob tem pa je zavest o možnosti ponovne uporabe stavb še vedno nekaj, kar nam današnjemu pojmovanju ni tako domače kot je recikliranje papirja, stekla ali embalaže, čeprav so “rabljene” stavbe pogosto še vedno popolnoma statično varne in uporabne, še več, lahko so pomembna vrednota kulturne dediščine nekega okolja; v tem primeru je njihova ohranitev še posebej zaželena in koristna. Življenjska doba stavbe naj bi bila vsaj sto let, mnogi kakovostni objekti pa imajo potencial tudi za daljšo in kakovostno rabo.

in čim bolj poglobljeno študijo ter projekcijami. Najpomembnejše je torej, da gre za premišljeno, skrbno načrtovano in trajnostno prenovo. OVIRE PRI PRILAGOJENI PONOVNI UPORABI STAVB

Običajno ponovno uporabo doživijo objekti, ki jih povezujemo z nekim formalnim pomenom v prostoru - torej nekdanji dvorci, gradovi, zapori, meščanske vile in ostale stavbe, ki predstavljajo v prostoru vrednote zgodovinskega, kulturnega, političnega in upravnega pomena. Kljub številnim uspešnim zgledom iz tujine pa smo doslej v slovenskem okolju pogosto pozabljali na možnost ponovne uporabe industrijske dediščine, ki prav tako sestavlja del zgodovine neke družbe.

Kljub jasnim prednostim, ki jih prinaša prenova degradiranih območij in objektov pri revitalizaciji mestnega in obmestnega prostora, obstaja kar nekaj razlogov za to, da se pri nas tovrstni projekti le malokdaj realizirajo. Pomemben razlog je verjetno strokovno znanje, saj na tem področju nimamo dovolj strokovnjakov, ki bi področje ustrezno razvili, primanjkujejo ustrezne študije, reference. Težave so tudi z vrednotenjem objektov, kar je bržkone prav tako pomanjkanja strokovnega znanja. Poleg tega je zaradi postopkov nacionalizacije in denacionalizacije pogosto nerazrešeno vprašanje lastništva objektov, s katerimi se želimo ukvarjati. To seveda predstavlja veliko oviro za kakršnekoli posege v objekte. Nerazrešeno lastništvo se pogosto dopolnjuje tudi s pomanjkanjem sredstev za tovrstne prenove. Običajno je težko najti investitorja, ki bi bil dovolj motiviran za vlaganje v “stare” objekte, saj vidijo slednje pogosto zgolj kot strošek. Prav tako je lahko težava tudi v nekooperativnosti občin, ki niso motivirane za sodelovanje v tovrstnih akcijah, saj zavest o pomenu rehabilitiranja degradiranih območij v večini okolij še ni dovolj razvita

KAKO IZBRATI PRAVILNO VSEBINO?

(povzeto po: Ifko, 2007)

Pri prenovi in ponovni uporabi starih objektov je ključno, da najdemo zanje program, ki jih oživi in preprečuje ponovni proces degradacije. Ne smemo se naslanjati zgolj na vsebino, ki je objekt naseljevala prvotno, saj po vsej verjetnosti ta vsebina ne ustreza več ali ne more ustrezati zahtevam in pričakovanjem sodobnega časa, temveč moramo poiskati novim razmeram primerno programsko zasnovo, ki jo podkrepimo s kritično

PRIHODNOST V prihodnosti bodo vlogo degradiranih urbanih območij najverjetneje prevzela današnja na hitro zgrajena nakupovalna središča, ki jih danes umeščamo v prostor brez zadostnega premisleka o vplivu na prostor. Tovrstni kratkovidni pristopi k tvorjenju

grajenega tkiva se nam bodo nekega dne brez dvoma maščevali, če že danes ne pričnemo razvijati strategij za uspešno vrednotenje in morebitno prestrukturiranje grajenih struktur. Ključno merilo pri vrednotenju ne sme biti le nekdanja vrednost in pomen starega objekta, temveč potencial, ki ga neka arhitektura lahko vrača prostoru in s tem družbi. RAZLOGI ZA IZBOR TOVARNE INTEX KRANJ V primeru objekta predilnice iz leta 1941 gre za objekt, ki ima viden gospodarski, a tudi družbeno-zgodovinski pomen v okviru razvoja mesta Kranj. Kranj je bil v 20. stoletju namreč izrazito industrijsko mesto, pri čemer je izrazito prevladovala prav tekstilna industrija, ki je zaznamovala življenje številnih prebivalcev mesta. Tekstilna industrija je predstavljala temelj mestne ekonomije in zagotavljala delo velikemu deležu prebivalcev mesta in širše okolice. Še več, delo oziroma zaposlitev v tej tovarni so poleg domačinov dobili tudi številni priseljenci iz drugih območij Slovenije. Stavba, ki je predmet proučevanja v tem delu, je znana kot prostorska ikona, saj se je številni starejši občani še vedno spominjajo kot “tiste stavbe z uro“. Vendar Tovarna Intex ni zgolj utilitarni objekt, temveč je stavba z jasno arhitekturno zasnovo in kvalitetami. Izraža namreč tisto, kar definira kakovostno arhitekturo in jo ločuje od anonimnega stavbarstva. Razvidno je,,da je v proces snovanja vpletena “arhitekturna misel”. Predilnica, barvarna in apretura je zasnovana elegantno in s tankim fasadnim ovojem, z nizi vertikalnih steklenih površin, in poudarjenimi nosilnimi stebri, ki se na fasadi kažejo kot slopi. To nakazuje na možne vplive Petra Bherensa v primeru tovarne AEG v Berlinu. Glede na pomanjkanje informacij o arhitektu sicer lahko o vplivih zgolj ugibamo, vendar je mogoče na podlagi vizualne podobnosti in časa izgradnje sklepati o arhitekturnih tokovih, ki bi lahko navdahnili zasnovo stavbe.

2. ANALIZA PROSTORSKEGA IN ZGODOVINSKEGA KONTEKSTA

7 “Ugoden geografski položaj Kranja ob sotočju Save in Kokre in na stičišču številnih prometnih poti, ki povezujejo Gorenjsko s Koroško in Primorsko in po obsavski ravnini z drugimi predeli Slovenije, je že zgodaj ustvaril primerne pogoje za naselitev” (Avguštin, 1982)

ZGODOVINSKO-URBANISTIČNI IN ARHITEKTURNI RAZVOJ MESTA - PREDINDUSTRIJSKA DOBA

8 Kranjska krajina se je formirala v okviru frankovske organizacije proti Madžarom v 2. polovici 10. stoletja, središče katere je bilo takratno območje Kranja, ki se leta 1060 omenja pod imenom Chreina. Nepretrgano poselitev območja dokazuje stalna raba staroslovanskega in kasnejšega srednjeveškega pokopališča (ob cerkvi in pod cerkvijo sv. Kancijana), ki kaže tudi na velikost okoliške naselbine. Naselbinsko jedro je prav tako predstavljala okolica cerkve.

Tlorisna zasnova mesta temelji na obliki terena, kot v organski rasti mesta, urbanistično pa lahko umestimo Kranj v kategorijo srednjeveških urbanističnih kompozicij vzdolžnega tipa, ki je značilna za srednjeevropski prostor od 13. stoletja dalje, kjer najdemo takšno zasnovo predvsem v primeru mest na pomolu, kot so pri nas tudi Škofja Loka, Radovljica, Tržič in Metlika. Nastanek mestnega obzidja ni natančno opredeljen v virih, predvideva pa se, da je nastalo vsaj na začetku 14. stoletja.

Kranj je deloval v 11. stoletju kot upravno središče pokrajine s sedežem mejnega grofa, predstavljal pa je tudi cerkveno središče. V 11. stoletju se omenja na mestu današnjega gradu Kieselstein, ki je sicer nastal v 13. stoletju kot ortenburški grad, tudi utrdba briksenških škofov.

Tlorisni pravokotnik, ki je nastal v 13. stoletju na področju pomola, se je na koncu 14. ali začetku 15. stoletja razširil proti severni vpadnici v predel, ki bo kasneje postal znan kot Maistrov trg, v prostorski okvir pa se je na začetku 15. stoletja vključil tudi meščanski špital.

Ugodna prometna lega je prispevala k razvoju pomembnega trga, ki je živel predvsem ob sejmih, v tem času ga je mogoče primerjati s podobnimi naselbinskimi aglomeracijami na Ptuju od konca 9. do konca 10. stoletja, Liedigu leta 975 v Brežicah leta 1016 in v Beljaku leta 1060. To prvotno srednjeveško naselje po svojem družbeno-pravnem in naselbinsko-oblikovnem značaju sicer ni primerljiva s kasnejšo meščansko naselbino, ki se je razvila v 13. stoletju.

Zaradi gospodarskega razvoja v 15. in 16. stoletju se je povečal pritok naseljencev, kar je ustvarilo potrebo po novih stanovanjskih površinah ter zgostitev pozidave znotraj omejenega področja znotraj mestnega obzidja, kar je povzročilo širitev na Svinjsko ulico in Svinjski trg ob današnjem poštnem poslopju in mitnici, ter oblikovanje Tavčarjeve in Tomšičeve ulice.

Gospodarski razvoj zahodne Evrope konec 11. stoletja je na začetku 12. stoletja dosegel tudi Vzhodne Alpe in s tem slovensko ozemlje..Tako je prišlo do razvoja mest in meščanstva. Kranj je verjetno prvotno obstajal že kot trg, vendar o tem ni poročil, prva omemba Kranja kot mesta pa sega v leto 1256, o kranjskih meščanih se v virih govori že leta 1221. Za ustanovitelje mesta veljajo grofje Andeški, ki so sredi 12. stoletja postali namestniki mejnega grofa na Kranjskem. Središče gospodarskega življenja mesta in izhodišče njegove tlorisne zasnove je bil tržni prostor, današnji Glavni trg.

Prostorski razvoj se je nadaljeval tudi v renesančni dobi, podoba mesta v 17. stoletju je ohranjena v obliki bakroreza topografa Meriana iz leta 1649. Na pomolu mesta, ki se strmo spušča proti Savi in Kokri, je viden venec obrambnih objektov, ki omejuje mesto, prekinjajo pa ga obrambni stolpi (od teh je danes najbolje ohranjen, pa tudi prenovljen in adaptiran za kulturno dejavnost, obrambni stolp Škrlovec). Ta obrambni obroč v tem času omejuje mestno jedro, iz zgoščenega tkiva pa se dvigajo dominante cerkvenih stolpov rožnovenske, pungerške in nekdanje kapucinske cerkve - ter špitalske kapele.

Podoba, kot jo prikazuje Merian, se je v kasnejših stoletjih korenito spremenila, konec 18. in v začetku 19. stoletja namreč mesto izgubi večji del obzidja, zato lahko mesto neomejeno raste in se širi. Ob vpadnih cestah nastajajo nova predmestna naselja, ki se razvijajo vse do danes. (besedilo povzeto po: Avguštin, 1982, str. 38-45)

Na prvi sliki bakrorez “Crainburga” iz leta 1649, ki kaže dostop do mesta prek reke Save, na drugi sliki pa mesto Kranj, ki ga je leta 1935 med preletom fotografiral ljubiteljski letalec Rudi Štiglic. Na njej je viden Savski otok, ko je bil še neposeljen, obe reki, Savo in Kokro, Majdičev mlin, gimnazijo, cerkev sv. Kancijana in mnogo stavb, ki jih že dolgo ni več (npr. zapori na mestu, kjer danes stoji hotel Creina).

SLIKA 1 - Bakrorez - Crainburg - Kranj; Matthaeus Merian; Topographia Provinciarum Austriacarum Frankfurt: (1649) SLIKA 2 - Kranj, posnetek iz letala, avtor Rudi Štiglic (1935) Vir: Mladinska Knjiga, www.mladinska.com/knjigarne_in_papirnice/trubarjev_antikvariat/grafike#prettyPhoto

Vir: Kranj na starih fotografijah, www.facebook.com/kranjfoto/

ZGODOVINSKI IN PROSTORSKI KONTEKST - INDUSTRIJA V KRANJU

10 POJAV KONGLOMERATA TEKSTILNE INDUSTRIJE - TEKSTILINDUS KRANJ Podjetje Tekstilna industrija Tekstilindus Kranj je nastalo z združitvijo dveh podjetij. Tekstilna tovarna Intex je bila zgrajena na Farovški loki na levem bregu Save leta 1926, ustanovitelja pa sta bila Pavel Markgraf in domači družbenik Franjo Sirc, ki je kasneje izstopil iz družbe, zamenjal pa ga je Poljak Gustav Horak kot pravi lastnik podjetja. Strokovni kader so predstavljali predvsem Čehi, Nemci in Poljaki, tovarna pa je zaposlovala leta 1939 že 633 delavcev in proizvedla 3.600.000 metrov bombažnega blaga različnih vrst. Tkalnica je obsegala 350 statev, predilnica pa 8000 vreten. Izdelovali so predvsem tkanine za perilo, ženske obleke, žakarske tkanine, velvetone in podobne, finejše tkanine. Jugobruna je nastala pod takratnim imenom Kranjska tekstilna tovarna v letu 1928, družbenika pa sta bila tokrat ponovno Franjo Sirc in ing. Miloš Taranza, ki sta po enem letu odstopila mesto Čehu Františku Bruni, po katerem je tovarna kasneje prevzela bolje znano ime Jugobruna. Ta je bila zgrajena na desnem bregu Save, pod Šmarjetno goro, strokovni kadri pa so prav tako prihajali iz tujine. Leta 1939 je zaposlovala 1.461 delavcev, ki so na 1.400 statvah proizvedli 11.240.000 metrov tkanin. Ukvarjali so se predvsem s potiskanim bombažnim blagom, žametom, podlogami in polsvilami. Med drugo svetovno vojno se je preimenovala v Tekstilbruno, po osvoboditvi v Tiskanino.. Prvi Tekstilindus je bil zgrajen leta 1928 na področju Gašteja, družabnika sta bila tokrat Franjo Sirc in Čeh Artur Heller. Leta 1939 je zaposloval Tekstilindus 317 delavcev, ki so tkali na 440 statvah. Izdelovali so bombažno blago, robce in boljše cefirje. Pravno samostojnost dobi Tekstilindus leta 1949, ko začne obratovati kot obrat podjetja Tiskanina, v tej obliki pa deluje do leta 1954, ki je priključen podjetju Inteks, takrat se

tudi vsa tekstilna oprema tega obrata preseli v preurejene prostore na območju Inteksa, izpraznjene prostore pa prevzame gumarsko podjetje Sava. Do druge svetovne vojne in med to vojno so bili lastniki predhodnikov Tekstilindusa tujci, ki so upravljali v skladu s kapitalistično željo po čim boljšem zaslužku oziroma dobičku. V tem čas je delovnik trajal med 10 in 12 ur, delavci pa so na delo prihajali iz okoliških naselij peš ali s kolesi. Kljub ustanovitvi Državne tekstilne šole leta 1930, kjer so se delavci strokovno izobraževali, so redko zasedali vodilne položaje v podjetju. Po letu 1950 pride do uvedbe delavskega samoupravljanja, kar pripomore k izboljšanju razmer za delavca tovarne in prevzemanje odgovornejših vlog za domače delavce v podjetju. Novo podjetje Tekstilindus nastane 1. julija 1961, ko se Tiskanina združi z Inteksom. Med letoma 1961 in 1973 niha količina proizvedene preje med 4.750 in 3.015 tonami, kvadratna metraža proizvedene tkanine med 35.638.000 in 23.799.000 kvadratnimi metri, ter število zaposlenih med 3.392 in 2.387 osebami. Trend v tem času kaže na zmanjševanje obsega proizvodnje in števila zaposlenih, predvsem po letu 1969. Proizvodnja se v tem obdobju skrči za 6,4%, hitreje pa se krči kolektiv, saj se število zaposlenih zmanjša kar za 29,6% .

za splošno in strokovno izobrazbo delavcev. Veliko delavcev podjetja je dobilo od podjetja tudi stanovanje ali posojilo za lastno gradnjo, za samske delavce pa je bil leta 1965 zgrajen delavski dom s 131 sobami in garsonjerami, skupno s 165 posteljami, po letu 1974 pa delavski dom razširijo na kapaciteto 185 sob z 261 rednimi posteljami, z dodatnimi ležišči pa je lahko prebivalo v domu kar 300 delavcev. V domu sta poleg restavracije delovala tudi lekarna in otroški vrtec. Za prehrano delavcev so delovale tri restavracije s skupno 310 sedeži, ki so dnevno poskrbele za 2.400 obrokov. Poleg tega so bili delavci upravičeni tudi do koriščenja letnega dopusta v počitniških domovih kolektiva, in sicer v Brunarici na Krvavcu (6 ležišč), vili v Bohinju (16 ležišč), v 48 hišicah v Novigradu, kjer je bilo na voljo 175 rednih in 30 pomožnih ležišč. (besedilo povzeto po: Zagoričnik, 1975, str. 33-37)

Pride tudi do sprememb v proizvodnji, saj se po letu 1965 podjetje preusmeri iz surovih tkanin na sintetična vlakna. Številna priznanja doma in v tujini so sicer vselej kazala na visoko kakovost proizvedenega blaga. Naložbe podjetja po vojni so bile večinoma usmerjene v posodobitev delovnega procesa, vendar je Tekstilindus veliko vlagal tudi v dvig družbenega standarda na področju Kranja. Po letu 1960 deluje v sklopu Tekstilindusa izobraževanega središča

SLIKA 3 - Lokacije industrijske dejavnosti v kontekstu mestnega prostora Gor enjs

ka a vtoc

esta

POLICA

OREHOVLJE

KOKRICA ILOVKA

OLJARICA

EKSOTERM TRATA

BRITOF OKROGLO

GORENJSKA OBLAČILA

js ren

RAKOVICA

IBI

o avt sta

ZABUKOVJE

GOR. TISK

TEKSTILINDUS JUGOBRUNA

Sveti Jošt nad Kranjem

ELEKTRARNA

MAJDIČEV MLIN

PŠEVO

JUGOČEŠKA

ŠPIK

PLETENINE

STANDARD USNJE

ISKRAEMECO

IKOS TRIGLAV KONFEKCIJA

SAVA

INTEX ZVEZDA

LEGENDA

zgoščeno naselje

PLANIKA

500m

1000m

ZGORNJE BITNJE

ISKRA TEL

reka cesta avtocesta železnica lokacije industrije

VPLIV INDUSTRIJE NA ZGRADBO IN DEMOGRAFIJO MESTA KRANJ

12 GOSPODARSKI VZPON KRANJA 1918-1986 V Kranju je prišlo do razvoja industrije razmeroma pozno, šele po 1. svetovni vojni, pred tem pa je na tem področju prevladovala zlasti čevljarska obrt in sitarstvo, obratovalo je že nekaj manjših podjetij - barvarna, kocarija, usnjarna, pivovarna in mlin, vse te dejavnosti pa so zaposlovale manj kot 600 oseb. Po letu 1920 začnejo obratovati v Kranju večje tovarne, predvsem se razvije tekstilna industrija, gumarstvo in čevljarstvo. Kapital za nastanek tovarn je prihajal predvsem iz Češke, Poljske in Avstrije, z njim pa so se priseljevali tudi številni strokovnjaki, ravnatelji, delničarji in družbeniki. Zaradi odpiranja novih industrijskih obratov je prišlo do potrebe po delovni sili, ki je prihajala predvsem iz vasi v okolici Kranja, število takšnih “kolesarjev” je stalno naraščalo. Tako je leta 1930 kranjska industrija zaposlovala več kot 2.730 delavcev, leta 1937 pa že preko 4.190. Tu je prednjačila predvsem tekstilna industrija, ki je zaposlovala 3.658 oseb, sledila je gumarska proizvodnja s 389 zaposlenimi delavci, ter usnjarstvo in čevljarstvo s 194 zaposlenimi. To je povzročilo hitro rast prebivalstva, v mestu je namreč leta 1921 živelo le 4.422 prebivalcev, leta 1931 pa se to število poveča na 6.952 prebivalcev. Po razpadu Avstro-Ogrske so na Gorenjsko začeli prihajati tudi številni begunci iz Slovenskega primorja od Nabrežine do Kobarida, katalizator tega preseljevanja pa je bila tudi vojaška mobilizacija v času diktature v Italiji. Takšnih beguncev je bilo po popisu leta 1935 okrog 178, od tega 47 brez jugoslovanskega državljanstva, realno število pa se verjetno giblje okrog 300, večina teh pa se je zaposlila v tekstilnih tovarnah, predvsem v Jugočeški in Jugobruni. Kasneje je razvoj industrije pritegnil tudi priseljence iz Dolenjske in Štajerske. Novi družbeni in gospodarski tokovi so tako močno vplivali na razvoj mesta, v javnem življenju pa so se pojavljali novi, pretežno podjetni posamezniki.

Po letu 1946 nastopi čas hitre obnove in socialistične organizacije proizvodnje v podjetjih, nastajajo tudi številna nova podjetja, kot so Industrija bombažnih izdelkov (IBI), Planika, Iskra, gradbeno podjetje, razvijata pa se tudi trgovina in gozdarstvo. Nov program Iskre EM je začrtal predvsem usmeritev v elektromehaniko. Povojne razmere so pomenile velike potrebe prebivalstva po izdelkih, zagon je temeljil tudi na nalogah prve petletke, zaradi česar kranjska industrija brez novih delavcev ni mogla izpolniti vseh obveznosti. Priliv novih delavcev je bil manjši od dejanskih potreb industrije. Leta 1953 je bil delež kmetijskega prebivalstva v občini Kranj še vedno 23,5%, a se je do leta 1968 že znižal na zgolj 9,1%. Pritok delavcev iz drugih predelov Slovenije se je začel sicer ustavljati po letu 1962, s tem pa se je začelo izseljevanje naših delavcev na sezonsko in začasno delo v tujino. (Tedaj uradno poimenovano »začasno delo v tujini«, zlasti v Nemčiji, Nemčiji in Švici, se je sicer za mnoge delavce spremenilo v trajno delo oziroma zaposlitev v tujini.) V letih 1965-1975 je odšlo iz Slovenije na delo v tujino več kot 81.000 delavcev, od tega iz Gorenjske v desetih letih 3.494 delavcev, večinoma visoko kvalificiranih strokovnjakov, saj so v tem času zahodnoevropske države množično iskale delavce (potreba po 2,7 mio delavcih v celotni Zahodni Evropi, samo v Zvezni republiki Nemčiji 1,5 mio).

Povzetek nekaterih podatkov: - Do 1. svetovne vojne zaposlenih v industriji manj kot 600 oseb - Leta 1930 zaposlenih v industriji več kot 2.700 oseb - Leta 1937 zaposlenih v industriji več kot 4.100 oseb - Prednjači tekstilna industrija, ki zaposluje več kot 3.600 oseb - Zaradi razvoja industrije populacija med leti 1921-1931 naraste za okrog 2.500 oseb - Leta 1960 je bilo zaposlenih v vseh sektorjih industrije že skoraj 20.000 oseb - V letih 1965-1975 je odšlo iz Slovenije na delo v tujino več kot 81.000 delavcev, od tega iz Gorenjske približno 3500. (besedilo povzeto po: Puhar, 1990, str. 57-67)

Kljub pomanjkanju delovne sile so kranjske tovarne vztrajale na obsegu proizvodnje iz planskih let, v tem času pa je posledično prišlo do premikov panog, od tega je najočitnejši viden na področju prehoda iz pretežno tekstilne v pretežno elektro industrijsko dejavnost. V letih 1958-1965 je bila v korist razvoja Save ukinjena tekstilna tovarna v Gašteju, kasneje še usnjarna Standard, v korist Iskre pa je bila ukinjena tovarna pletenin Špik. S tem selektivnim ukinjanjem programov je bilo delno ublaženo pomanjkanje delovne sile. Leta 1960 je bilo zaposlenih v vseh sektorjih že 19.689 delavcev.

SLIKA 4 - Indeks rasti prebivalstva 1953-1991 (Puhar, 1990)

GOLNIK

NAKLO

PREDDVOR

PODBREZJE

VISOKO

MLAKA

CERKLJE

BRITOF

ZGORNJA BESNICA KRANJ

ZGORNJA BITNJE

HRASTJE

ŠENČUR

LEGENDA do 49,4 50,0 - 89,9 90,0 - 189,9 190,0 - 309,9 310,0 in več

ARHITEKTURNA DEDIŠČINA KRANJA IZ OBDOBJA 20. STOLETJA

SLIKA 5 - OŠ FRANCETA PREŠERNA - Stanko Kristl

SLIKA 6 - MESTNA MESNICA - Marjan Šorli

Vir: www.deloindom.si/javni-poslovni-prostori/javne-zgradbe-so-pomembno-orodje-za-pozitivne-spremembe, 2016

Vir: www.evidenca.org/?object=63, 2016

HERMAN HUS Arhitekturno podobo Kranja v 20. stoletju so zaznamovali številni vodilni arhitekti 14 obdobja. V zgodnjih 20. letih je svoj pečat pustil predvsem arhitekt Herman Hus kot avtor meščanskih vil in stavbe Stare pošte, ki je ena najbolj prepoznavnih stavb v mestnem središču.

Z razvojem industrije se je povečevalo tudi število prebivalcev v mestu Kranj. Prostorsko se razvije mestno jedro, oblikuje se sodobna identiteta, ki se razlikuje od srednjeveškega mestnega jedra. Prav tako se mesto širi navzven in vse bolj presega meje starega obzidja, poleg stanovanjskih stavb pa se pojavlja tudi veliko javnih objektov, ki kažejo na razvoj identitete mesta kot skupnosti.

JOŽE PLEČNIK Zelo pomemben vpliv na razvoj mesta je imel tudi Jože Plečnik. Njegovi posegi v mestnem središču zajemajo ureditev stopnišča pri Rožnovenski cerkvi, ki je znano kot Plečnikove arkade, uredil pa je tudi pročelje mestnega Prešernovega gledališča. Manj znana je Bežkova vila na Koroški cesti, zgrajena za eno pomembnejših meščanskih družin.

Večja kupna moč se odraža v prvi polovici 20. stoletja v gradnji vil za premožne meščane. Med te spada tudi že omenjena Bežkova vila z ordinacijo arhitekta Jožeta Plečnika, ki jo je zasnoval v sodelovanju z Nikom Bežkom za samskega zdravnika, ter več objektov Hermana Husa, predvsem bivalnih, najbolj opazna je Stara pošta z gostiščem in prenočiščem (danes poslovni objekt z gostinskim lokalom).

STANKO KRISTL Kristl je v okviru svojega delovanja v Kranju zgradil Osnovno šolo Franceta Prešerna, ki se nahaja v bližini zdravstvenega doma, na obrobju mestnega središča. EDVARD RAVNIKAR Kranj se ponaša s številnimi projekti arhitekta Ravnikarja. Zasnoval je mnoge objekte, ki ključno vplivajo na podobo mesta, kot ga vidimo danes. Ko vstopimo v mesto z vzponom po Jelenovem klancu, lahko na desni strani ceste zagledamo nekdanjo veleblagovnico Globus, danes spremenjeno v Mestno knjižnico Kranj, na levi pa hotel Creina, ki naj bi ga ob otvoritvi obiskal celo Josip Broz Tito. Sledi stavba Mestne občine Kranj, nekdanja stavba Okrajnega ljudskega odbora, ki predstavlja eden od vrhuncev ustvarjalnega eksperimentiranja tega arhitekta. Poleg omenjenih del je Edvard Ravnikar v Kranju zasnoval tudi poslopje Gorenjske banke v novejšem delu mesta. MARJAN ŠORLI V naboru številnih del arhitekta Šorlija izstopa v starem Kranju stavba Mestne mesnice na Maistrovem trgu, ki je zabeležena tudi v katalogu Docomomo Slovenia. Posebna ikona je tudi Kranjski nebotičnik, ki ga je financiralo podjetje ISKRA.

Arhitekturno najbolj opazna je OŠ Franceta Prešerna arhitekta Stanka Kristla, in dve Novinškovi brezkoridorski šoli. Za velik del pomembnejših posegov v prostor sta odgovorna tudi arhitekta Edvard Ravnikar in Marjan Šorli, kar kaže na željo po modernizaciji mestnega prostora. (povzeto po podatkih theatre-architecture.eu in slo-link.si)

SLIKA 7 - KRANJSKI NEBOTIČNIK - Marjan Šorli Vir: www.gorenjskiglas.si/article/20140922/C/140929953/1002/pisano-naseljen-srecal-abrahama-, 2016

Med letoma 1948 in 1955 je Plečnik izdelal tudi predloge za več javnih objektov, med drugim za pročelje Prešernovega gledališča Kranj. (Leta 1940 so začeli stavbo preurejati v modernejše gledališko poslopje. Načrte je izdelal inženir arhitekt Ogrin). Ambiciozna preureditev pročelja gledališke stavbe je bila povezana tudi z ustanovitvijo poklicnega Prešernovega gledališča 8. februarja 1950. Plečnik – kot smo delno že omenili - je zasnoval tudi stopnišče z arkadami ob Rožnovenski cerkvi in ureditev trga pred cerkvijo in gledališčem. Velik del prostorskega razvoja je povezan tudi z drugim obdobjem industrializacije po 2. svetovni vojni, ko pride pod vplivom socialistične ideologije do velikih vlaganj v javno infrastrukturo - podjetja so gradila stanovanjske objekte, nekatera so vlagala celo v počitniške hišice za svoje delavce. Pojavili so se tudi samski domovi za delavce brez družin, kot je na primer zdaj zapuščeni samski dom v Stražišču. Velik vpliv industrializacije se kaže tudi pri porastu izobraževalnih institucij, tako osnovnih, kot srednjih strokovnih šol; v Kranju zgradijo šole, ki niso imele le lokalnega pomena, ampak so v njih šolali tudi dijaki iz drugih slovenskih regij in celo iz drugih republik nekdanje Jugoslavije (na primer, strojna in elektro šola Iskra, mlekarska šola, gumarska šola, tekstilna šola in podobno.)

SLIKA 8 - JOŽE PLEČNIK - Arkade ob Roženvenjski

SLIKA 9 - JOŽE PLEČNIK - Bežkova vila

SLIKA 10 -

JOŽE PLEČNIK - pročelje Prešernovega

Vir: slorealie.upce.cz/kranj.html, 2016

Vir: www.gorenjska.si, 2016

Vir: http://kraji.eu/slovenija/kranj_staro_mestno_jedro/slo, 2016

SLIKA 11 - HERMAN HUS - Stara pošta Vir: www.kraji.eu/PICTURES/gorenjska/kranj_z_okolico/kranj, 2016

SLIKA 12 - EDVARD RAVNIKAR - Mestna občina Kranj

SLIKA 13- EDVARD RAVNIKAR - Gorenjska banka

SLIKA 14 - EDVARD RAVNIKAR - Hotel Creina

SLIKA 15- EDVARD RAVNIKAR - Globus (danes knjižnica)

Vir: Docomomo Slovenija, spletni katalog, http://www.docomomo.si/, 2016

Vir: www.tjasulja.wordpress.com/?s=ravnikar, 2016

Vir: www.wolfgangthaler.at/projekte/yuarch/promo/sampleimages.html, 2016

Vir: http://kr.trma.si/index.php?nid=100&id=3578, 2016

PREGLED ZGODOVINE INDUSTRIJE V KRANJU V 20. STOLETJU

21 11 20

7 4

14 3

SLIKA 16 - Lokacije industrijskih con Kranja v 20. stoletju

1 16

17 5

15 9 8

500m

OBRATOVANJE

1. MAJDIČEV MLIN 2. STANDARD 3. TISKARNA SAVA (predhodnica Gorenjskega tiska)

1862 - 1922 1875 - 1968 1912 - 1953

INDUSTRIJA NASTALA V OBDOBJU MED VOJNAMA

0m 100m

INDUSTRIJA NASTALA PRED 1. SVETOVNO VOJNO

4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.

VULKAN (Kasneje Semperit, Sava Kranj) INTEKS JUGOČEŠKA (Kasneje Iskra) JUGOBRUNA (Kasneje Tiskanina) TEKSTILINDUS STRAŽIŠČE MLEKARNA KRANJ JADRANSKO-POSAVSKA ČEVLJARNA (Kasneje Iska) TEKSTILNA TOVARNA ADOLF PRAH TEKSTILNA TOVARNA ANTON BOŽIČ TEKSTILNA TOVARNA FRANJO SIRC

1928 - 1961 1926 - 1961 1923 - 1941 1928 - 1961 1928 - 1953 1938 - 2005 1931 - 1941 1931 - ? 1929 - ?

INDUSTRIJA NASTALA PO 2. SVETOVNI VOJNI 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21.

TISKANINA (Kasneje Tekstilindus) SAVA KRANJ (Kasneje Goodyear, Aquasava) ŠPIK (Kasneje Iskra) IKOS PLANIKA ZVEZDA IBI (Industrija bombažnih izdelkov Kranj) GORENJSKA OBLAČILA

1961 - 2001 1961 - danes 1948 - 1962 1970 - 1996 1946 - 2005 1948 - danes 1947 - 2008 1946 - 2007

INDUSTRIJA IN GOSPODARSKE DEJAVNOSTI - DANAŠNJE STANJE

21 22

7 8

19 20

SLIKA 17 - Lokacije industrijskih con Kranja danes OBRATUJOČA INDUSTRIJSKA OBMOČJA

2 1

SAVA KRANJ (Goodyear) ISKRAEMECO ISKRA TELECOM ZVEZDA GORENJSKI TISK (Gorenjski glas)

OPUŠČENA INDUSTRIJSKA OBMOČJA

11 9

1 15 4

0m 100m

1. 2. 3. 4. 5.

500m

6. MAJDIČEV MLIN 7. AQUASAVA 8. SEMPERIT 9. TEKSTILINDUS / INTEX 10. ISKRA 11. IKOS 12. PLANIKA 13. IBI 14. GORENJSKA OBLAČILA 15. MLEKARNA KRANJ NOVONASTALE NAKUPOVALNE CONE 16. QULANDIA 17. PLANET TUŠ 18. MERCATOR CENTER 19. DIPO POHIŠTVENI CENTER 20. MERKUR PRIMSKOVO 21. YISK 22. HOFER

KRANJ PO PRVI SVETOVNI VOJNI

SLIKA 18 - MAJDIČEV MLIN / MAYRJEVA HIDROELEKTRARNA

SLIKA 19 - JUGOČEŠKA

SLIKA 20 - JUGOBRUNA

Vir:

Vir: www.commons.wikimedia.org/wiki/File:Tovarna_Jugočeška.jpg, 2016

Vir: www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/kranj-po-prvi-svetovni-vojni.html, 2016

Industrializacijo Kranja sta energetsko omogočali dve hidroelektrarni, prva je bila last Pavla Mayrja ob Kokri, ob Savi pa je predvojni valjčni mlin predelal v hidroelektrarno Vinko Majdič, objekt je še danes znan kot Majdičev mlin. Eden najbolj vplivnih posameznikov v tem procesu je bil že predhodno omenjen Franjo Sirc.

1923, cca. 1000 zaposlenih Ustanovitelja: Franjo Sirc in Emilio Storza. Lokacija: Gaštejski pašnik, današnji Iskraemeco, desni breg Save

Tovarna Jugočeška je bila ustanovljena v sodelovanju med kranjskim trgovcem in podjetnikom Franjo Sircem in češkim investitorjem Emiliom Storzo. Izdelovali so bombažne tkanine in umetno svilo.

1928, cca. 1300 zaposlenih Ustanovitelja: Franjo Sirc, František Bruno Lokacija: Desni breg Save

SLIKA 24 - INTEX

SLIKA 25 - TEKSTILNA TOVARNA STRAŽIŠČE

SLIKA 26 - BOŽIČ TKALNICA VOLNENIH IN BOMBAŽNIH TKANIN

SLIKA 27 - PRAH TOVARNA VOLNENIH IN BOMBAŽNIH TKANIN

Vir: www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/kranj-po-prvi-svetovni-vojni.html, 2016

1926, cca. 600 zaposlenih Ustanovitelji: Franjo Sirc, Paul Markgraf, Gustav Horak Lokacija: Farovška Loka, levi breg Save

1929, So zaposlenih ni podatka Ustanovitelj: Franjo Sirc Lokacija: Na vrhu Gaštejskega klanca, Stažišče

1929, o zaposlenih ni podatka Ustanovitelj: Anton Božič

1931, o zaposlenih ni podatka Ustanovitelj: Adolf Prah

Naslednja večja tekstilna tovarna je v Kranju nastala s pomočjo poljskega kapitala. Na levem bregu Save so Kranjčani s poljskima podjetnikoma Paulom Markgrafom in Gustavom Horakom leta 1926 postavili tovarno Intex. Poslovodja je bil nekaj časa tudi Franjo Sirc.

Leta 1929 je Franjo Sirc ustanovil še svojo lastno tovarno, in sicer Tekstilno tovarno Stražišče. Izdelovali so preproste bombažne tkanine iz bombažne preje, ki jo je dobavljal František Bruna iz Jugobrune.

Prahova Tovarna volnenih in bombažnih tkanin ni bila uničena in je bila po vojni združena z Božičevo Tkalnico volnenih in bombažnih tkanin. Podjetji sta bili osnova za ustanovitev Industrije bombažnih izdelkov, ki je nato združila 12 manjših tekstilnih obratov v Kranju v podjetje IBI.

Za naložbo so pridobili češkega industrialca Františka Bruna in leta 1928 na desnem bregu Save na Gorenji Savi začeli graditi objekte Kranjske tekstilne tovarne, ki se je naslednje leto preimenovala v Jugobruno. Razvila se je v veliko podjetje za izdelavo bombažnih tkanin, svile in svilenih izdelkov.

Povzeto po: S. Bohinc, M. Botič, S. Purič, mentorica prof. P. Veledin, 2012, str. 28

(besedilo povzeto po podatkih digitalne zbirka Kamra.si, 2016)

SLIKA 21 - IKA

SLIKA 22 - TEKSTILINDUS

SLIKA 23 - JUTA

Vir: www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/kranj-po-prvi-svetovni-vojni.html, 2016

Vir: http://www.3via.org/mojca_galerija/index.php?folder=Tekstilne_tovarne, 2016

Vir: www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/kranj-po-prvi-svetovni-vojni.html, 2016

1923 Ustanovitelji: Jungmann, Kocbek in Adamič Lokacija:

1928, o zaposlenih ni podatka Ustanovitelj: Artur Heller Lokacija: Stražišče

1932, o zaposlenih ni podatka Ustanovitelj: Ivan Evangelist Sirc Lokacija: ob Gimnaziji Kranj

Leta 1928 je s kapitalom češkega državljana Arturja Hellerja nastala tudi tovarna Tekstilindus v Stražišču.

Ivan Evangelist Sirc je leta 1932 ustanovil tkalnico jute, kjer je 25 delavcev izdelovalo izdelke iz jute, embalažo in vreče.

Češki kapital je bil prisoten pri tudi leta 1923, ko so ustanovili tehnično tovarno pletenin IKA, kjer so delavke na pletilnih storojih izdelovale volnene in bombažne pletenine.

SLIKA 28 - ISKA

SLIKA 28 - KRANJSKA TOVARNA LANENEGA OLJA IN FIRNEŽA

SLIKA 29 - JADRANSKO POSAVSKA ČEVLJARNA

Vir: www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/kranj-po-prvi-svetovni-vojni.html, 2016

1931, 100 cca. zaposlenih Ustanovitelj: Ivan Savnik

1906, cca. 50 zaposlenih Ustanovitelj: Blaž Zabret

1924, cca. 100 zaposlenih Ustanovitelj: Anton Štefe

Ivan Savnik je leta 1931 ustanovil podjetje Trikotaža, tovarna za izdelavo in predelavo pletenega, vezenega in tkanega blaga. Izdelovali so rokavice in perilo. Sin Viktor je tovarno preselil v Savsko predmestje, kjer je kupil objekte Jadransko-posavske čevljarne.

Ustanovitelj je preuredil star oljni mlin in skupil moderno stiskalnico. V letih do 2. svetovne vojne je na avtomatskih stiskalnicah okoli 50 zaposlenih pridelalo okoli 5 tisoč ton lanenega, repičnega in ricinusovega olja na leto.

Prostore je imela od tridesetih let dalje v novem poslopju na levem bregu Save nasproti Jugočeške, kjer je na začetku delalo več kot 100 delavcev.

KRANJ PO DRUGU SVETOVNI VOJNI

SLIKA 30 - TOVARNA SAVA

SLIKA 31 - ISKRA, ZUNANJOST TOVARNE

SLIKA 32 - ISKRA, NOTRANJOST TOVARNE

Vir: www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/kranj-po-drugi-svetovni-vojni.html, 2016

Na prvotni lokaciji ob reki Kokri (v centru mesta) v 50. letih 20. stoletja.

Tovarna za elektrotehniko in fino mehaniko, je bila ustanovljena 1946 v objektih predvojne tekstilne tovarne Jugočeška, katere proizvodnjo so Nemci med 2. svetovno vojno podredili vojnim potrebam.

Proizvodnja v tovarni Iskra v 50. letih 20. stoletja.

V obdobju druge svetovne vojne se je tehnološki napredek ustavil oziroma usmeril za potrebe vojskovanja. Nemški okupatorji so zamenjali vodstva tovarn in preusmerili proizvodnjo v izdelavo pomembnih izdelkov za vojsko.

se je v tem času specializirala, razvijali so tudi nove proizvodne programe, da bi se bolje prilagodili tržnim potrebam. Nastajale so tovarne specializiranih tekstilnih proizvodov in konfekcijskih oblačil in trikotažnih izdelkov: Industrija bombažnih izdelkov (IBI), Gorenjska oblačila, Triglav konfekcija Kranj, Zvezda, tekstilna tovarna Kranj, Kokra, ženska lahka konfekcija Kranj. Poglavitne tovarne v tem času so torej tekstilni panogi, vendar se močno razvije tudi elektroindustrija z nastankom in razvojem Iskre ter gumarska industrija v še vedno obratujoči Savi (danes Goodyear).

V Sirčevi tovarni v Stražišču, na primer, so izdelovali dele za torpeda, ter namestili nove stroje, da bi proizvodnja bolje služila njihovemu namenu. Vojaški obrat je postala tudi tekstilna tovarna Jugočeška, ki se je v tem času spremenila v tovarno finomehaničnih izdelkov, Jugobruna pa je izdelovala v tem času tekstilne izdelke in obutev za nemške vojake. V Prahovi in Božičevi tovarni so izdelovali bombe, v tovarnah, kjer se je proizvodnja zaustavila zaradi prekinjenega dotoka surovin, kot na primer v tovarni olja na Britofu, pa so prodali zaplenjene vrednejše predmete. Povojni čas je prinesel temeljite spremembe družbenega življenja, kar se je odražalo tudi na novi gospodarski ureditvi, ekonomija povojnega časa se je namreč preusmerila v spodbujanje planskega gospodarstva, industrializacijo in združevanje manjših obratov v večje. Ena od posledic vojne se bili tudi procesi proti nekaterim industrialcem, trgovcem, obrtnikom in podjetnikom, ki so v času okupacije ohranili svoj položaj, saj so bili osumljeni kolaboracije z okupatorjem. Procesi so začeli potekati že leta 1946, izrekali so jim ostre kazni, odvzem premoženja, zapor, prisilno delo ali celo usmrtitev. Po letu 1946 je prišlo tudi do nacionalizacije zasebnega premoženja, kar je pomenilo velik preobrat za industrijo v Kranju. Z nacionalizacijo je oblast dosegla popoln nadzor nad gospodarstvom, s čimer je lahko pripravila izvedbo planskega gospodarstva v okviru petletnih načrtov oziroma petletk. Preobrazbo so doživela številna podjetja. Iz Jugobrune in še nekaj manjših podjetij je nastala tovarna Tiskanina, Intex pa je prevzel obrate starega Tekstilindusa in ukinil proizvodnjo podjetja na Gašteju. Kasneje, leta 1961, sta se podjetji Intex in Tiskanina združili pod imenom Tekstilindus. Proizvodnja

Tehnološko posodabljanje tovarn je seveda sovpadalo tudi s potrebo po bolje izobraženem kadru, zato so tovarne aktivno izobraževale delavce za nove postopke in tehnologije. Ta razvoj je potekal najbolj intenzivno med letoma 1960 in 1970, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se že kažejo znaki gospodarskega, predvsem industrijskega usihanja. Do devetdesetih letih je tekstilna industrija lahko shajala kljub težjim razmeram na trgu s pridobivanjem novih poslov, kasneje pa ji je udarec zadala kriza v devetdesetih letih, zlasti izguba tradicionalnih trgov nekdanje skupne države Jugoslavije, marsikdaj zavoženo lastninjenje in privatizacija tovarn. Mnogo podjetij je prešlo v roke tujih lastnikov, Tekstilindus na primer je kupilo italijansko podjetje Bonazzi, ki pa Tekstilindusa ni razvijalo in je po nekaj letih opustilo proizvodnjo. Tekstilindus je predstavljal eno največjih jugoslovanskih podjetij na področju tekstilne industrije bombažnih izdelkov, predvsem pa eno največjih podjetij na Gorenjskem. Stečaj podjetja 1991 je pomenil poleg gospodarske škode tudi velik socialni pritisk za Kranj. Premoženje podjetja je bilo razprodano. Kasneje so enako ali podobno usodo doživela še mnoga tekstilna in druga podjetja.

SLIKA 33- ISKRA, NEBOTIČNIK Vir: www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/kranj-po-drugi-svetovni-vojni.html, 2016

Kranj leta 1970, nebotičnik in park pred kinom Center, na križišču Koroške in Bleiweisove ceste.

(besedilo povzeto po: Digitalna zbirka Kamra.si)

KRANJ PO KONCU INDUSTRIJSKE DOBE

SLIKA 34 - GORENJSKA OBLAČILA - FASADA Vir: www.centergorenjska.si/zgodovina, 2016

SLIKA 35 - “Po šihtu“ - Delavci Iskre s kolesi in peš odhajajo domov preko Savskega mostu. Vir: www.sembet.eu/sl/project-objectives, Foto F. Perdan, arhiv Gorenjskega muzeja, 2016

SLIKA 34 - GORENJSKA OBLAČILA - VHOD

Vir: www.centergorenjska.si/zgodovina, 2016

SLIKA 35 - GORENJSKA OBLAČILA - NOTRANJOST

SLIKA 36 - GORENJSKA OBLAČILA - ZUNANJOST

Vir: www.centergorenjska.si/zgodovina, 2016

Proizvodno-poslovni objekt Gorenjska oblačila je skupina arhitektov pod vodstvom Cirila Oblaka in Fedje Klavora zrisala leta 1972. Gradnja objekta je bila zaključena leta 1974 in je že takrat predstavljala arhitekturni presežek svojega časa. Objekt je arhitekturno zanimiv zaradi svojega dinamičnega izgleda in sicer ga je sestavljala proizvodna hala v dveh nadstropjih, vezni hodnik in upravna stavba prav tako v dveh nadstropjih. Oba dela z veznim hodnikom sta podkletena, tako, da neto kvadratura obstoječega objekta znaša 5.375,54 m2. Povzeto po: www.centergorenjska.si/zgodovina, 2016

INDUSTRIJSKA POKRAJINA NABREŽJA SAVE DANES - pregled industrijskih con in njihovega stanja

SLIKA 36 - Pregled industrijskih območij 2 - na fotografiji desno vidna območja obarvana oranžno (neaktivna), ostala območja obarvana sivo.

F J

LEGENDA

grajeno tkivo lokacije industrije lokacije industrije, vidne na sliki 37

K 0m 100m

500m L

A - PLANIKA - opuščeno B - ZVEZDA C - INTEX - opuščeno D - IKOS E - SAVA KRANJ - opuščeno F - ISKA - opuščeno

G - MAJDIČEV MLIN H - IBI - opuščeno I - TEKSTILINDUS - opuščeno J - ISKRAEMECO K - SAVA TIRES / GOODYEAR L - ISKRATEL

SLIKA 37 -Na levi območje J - industrijsko območje ISKRAEMECO, na desni območje C - opuščeno industrijsko območje INTEX Vir: www.lytee.tourism-kranj.si/files/www.tourism-kranj.si/, 2016

INDUSTRIJSKA POKRAJINA NABREŽJA SAVE DANES - pregled industrijskih con in njihovega stanja

SLIKA 38 - Pregled industrijskih območij 2 - na fotografiji desno vidna območja obarvana oranžno (neaktivna) ali rdeče (aktivna), ostala območja obarvana

F J

LEGENDA

grajeno tkivo lokacije industrije lokacije industrije, vidne na sliki 37

lokacije industrije, vidne na sliki 39

K 0m 100m

500m L

A - PLANIKA - opuščeno B - ZVEZDA C - INTEX - opuščeno D - IKOS E - SAVA KRANJ - opuščeno F - ISKA - opuščeno

G - MAJDIČEV MLIN H - IBI - opuščeno I - TEKSTILINDUS - opuščeno J - ISKRAEMECO K - SAVA TIRES / GOODYEAR L - ISKRATEL

SLIKA 39 - območje K - industrijsko območje SAVA TIRES / GOODYEAR Vir: http://www.sloveniatimes.com/modules/uploader/uploads/Aktualno/Podobe1/goodyear.jpg, 2016

SLIKA 40 - TOVARNA OBUTVE PLANIKA Vir: Ana Belčič - osebni arhiv, 2016

SLIKA 41 - TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA Vir: Ana Belčič - osebni arhiv, 2016

SLIKA 42 - TEKSTILNA TOVARNA INTEX Vir: Ana Belčič - osebni arhiv, 2016

SLIKA 43 - TOVARNA KOVINSKE OPREME IN STROJEV IKOS Vir: Ana Belčič - osebni arhiv, 2016

SLIKA 44 - TOVARNA ROKAVIC IN PERILA ISKA Vir: Ana Belčič - osebni arhiv, 2016

SLIKA 45 - ELEKTRANRA MAJDIČEV MLIN Vir: Ana Belčič - osebni arhiv, 2016

SLIKA 46 - TEKSTILNA TOVARNA TEKSTILINDUS Vir: Ana Belčič - osebni arhiv, 2016

SLIKA 47 - PROIZVODNJA ŽAKARSKIH TKANIN IBI Vir: Google Maps, 2016

SLIKA 48 - TOVARNA GUM SAVA TIRES / GOODYEAR Vir: www.upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8f/Sava_Kranj.jpg, 2016

SLIKA 49 - TELEKOMUNIKACIJSKO PODJETJE ISKRATEL Vir: www.iskratel.com/sl, 2016

SLIKA 49 - POSLOVNO-PROIZVODNI OBRAT GORENJSKA OBLAČILA, 1972, Ciril Oblak in Fedja Klavora Vir: Google Maps, 2016

3. INTEKS KOT DEGRADIRANO URBANO OBMOČJE

DEGRADIRANA URBANA OBMOČJA V SLOVENIJI

38 OPREDELITEV POJMA DEGRADIRANIH URBANIH OBMOČIJ

POJAV DEGRADACIJE

Kot opredeljuje Janez Koželj (1998), je degradirana urbana območja (v nadaljevanju: DUO) značilno razvrednotenje območja, kar pomeni, da se zmanjšuje vrednost zemljišč, stavb in njihove ureditve, opušča se aktivna raba območja. Uporabnost se v tem primeru ne razume zgolj kot retrogradno ali retroaktivno v razmerju do predhodnih stanj. O degradiranem območju govorimo tudi takrat, ko območje ne izpolnjuje pričakovanj in se ne razvija v želeni smeri. Primerjamo lahko tudi razliko med načrti za prihodnost območja in njihovo nezadostno realizacijo.

Običajno so DUO povezana z opuščanjem rabe velikih industrijskih, železniških ali pristaniških kompleksov. Prestrukturiranje je v teh primerih zahtevno že zaradi velikega obsega območij.

Degradacijo razumemo kot začasen pojav z omejenim trajanjem, ki se kasneje prelevi v evolutivno preobrazbo urbanega območja. Razvrednotenje območij je splošen pojav, ki je značilen za industrijska mesta in spremlja njihov razvoj od vsega začetka. Industrijska mesta doživljajo stalna prestrukturiranja in morfogeneze – dokler obstajajo.. Urbana območja niso obstojna, nenehno se spreminjajo oziroma preobražajo, če le dopuščajo možnosti stalnega nadgrajevanja in razvoja. DUO torej pomenijo sestavino mesta, ki je podvržena stalnim metamorfozam, zato odpira možnosti za spremembe in preurejanje. Problematična urbana območja pa so tista, pri katerih gre za daljše propadanje območja, ki traja več kot 10 ali 15 let. V tem primeru postanejo takšna območja tudi ovira za razvoj območij, na katera mejijo. Območje torej začne v tem primeru negativno vplivati na svojo okolico. Degradirana območja so torej urbani pojav, ki neposredno vpliva na procese prestrukturiranja mesta, čeprav jo je mogoče obravnavati tudi kot še neizkoriščeno priložnost za razvoj mestnega prostora v prihodnosti.

Druge oblike DUO lahko nastajajo tudi zaradi onesnaženosti, prevelike urbane koncentracije ali razpršene suburbanizacije stanovanjskih območij; k tem procesom lahko prištejemo tudi prometne rekonstrukcije, preraščanje zgodovinskih struktur, špekulativno rabo, ekološko obremenjenost mest in podobno. Očitno je degradacija urbanih območij pojav, ki se stalno poraja in je del splošnega urbanega razvoja mest. Dinamika aktiviranja in prestrukturiranja DUA je odvisna od konteksta, v katerem se območja nahajajo. V metropolitanskih aglomeracijah se ti procesi odvijajo hitreje kot v manjših mestih, vendar je manjših mestih vpliv dinamike sprememb na celoto mestne aglomeracije večji. DEJAVNIKI ZA NASTANEK DUO a) Splošni kontekst se nanaša na dejavnike globalizacije proizvodnje in distribucije, redistribucije težišč kapitala, decentralizacijo, suburbanizacijo, deindustrializacijo in podobne pojave.. b).Specifičen, družbenoekonomski kontekst lahko pomeni spremembo geopolitičnega položaja, spremembo političnega sistema, spremembe v ekonomskem sistemu,,razpad velikih industrij, privatizacijo, denacionalizacijo, liberalne posege lastnikov kapitala in podobno.

c) Specifičen razvojni kontekst se ukvarja s prepoznavanjem razlogov, na primer neustrezno urbanistično planiranje, spontana suburbanizacija, prostorsko predimenzioniranje industrijskih objektov, nizki ekološki standardi in nizka raven urbane kulture, pomanjkljiva infrastruktura in podobno, razlog je lahko tudi nepoznavanje postopkov in instrumentov za sanacijo in rekonstrukcijo DUO. Faze degradacije DUO moramo vedno obravnavati v povezavi z razvojnimi gibanji in težnjami območja; območja so torej časovno in kontekstualno senzitivna in obenem vplivajo na svojo okolico. V Sloveniji so vzroki za razvrednotenje urbanih območij - predvsem v industrijskih območij -povezani predvsem z neučinkovitimi administrativnimi ukrepi ekonomske politike, neprimernim upravljanjem in poslovno politiko, nezadostno infrastrukturo, začasnostjo in nestrukturiranimi posegi v prostor, premajhno osveščenostjo pomena vlaganja v vzdrževanje urbanih območij. Kot razlog za degradacijo pa se lahko pojavi tudi propadanje okoliških območij. Degradirana urbana območja se praviloma razlikujejo od historičnih mestnih nanosov z dolgotrajno morfogenezo, saj jih po nastopu degradacije večinoma ni mogoče retroaktivno povrniti v prvotno stanje, zato je njihov razvoj načeloma najbolje načrtovati iz osnov izpraznjenosti DUO. V tem aspektu obravnavamo tri osnovne oblike DUO: a) Nepovratne oblike - prvotna raba se iztroši in jo je treba nadomestiti z drugačno rabo. b) Povratne oblike - tu obstaja potencialna možnost ponovne vzpostavitve rabe območja z izkoriščanjem prvotnih resursov. c) Oblike, kjer se trajno ohranja prvotna raba območja.

SLIKA 50 - ZAKONITOSTI STRUKTURNE LEGE DUO: mesta z DUO v centru ali ob centru Vir: J. Koželj, Degradirana urbana območja, 1998

0m 1km

5km

39 PROCESI DUO Pričakujemo lahko, da je razvoj mesta neenoten in da nastajajo razlike v razvitosti med različnimi območji, kar pomeni, da imajo tudi različne stopnje degradacije. Pomembno je, ali ta neenotnost pospešuje ali zavira razvoj degradiranih območij. DOU so namreč običajen proces urbane evolucije, kjer lahko govorimo o dinamičnem ravnovesju, kadar propadanje enega DUO ne sproža propadanja drugih, okoliških območij. Prav tako nastanka in preobrazbe DUO in mogoče povsem kontrolirati, je pa mogoče s pravilnimi posegi in instrumenti spodbujati sistemsko reprodukcijo, sâmoobstojnost, sâmouravnavanje in sâmouravnovešenje DUO. MERILA ZA UGOTAVLJANJE DUO IN NJIHOVA IDENTIFIKACIJA Večina avtorjev kot najbolj grobo delitev navaja diferenciacijo na funkcionalna in ambientalna merila. Koželj (1998) razdeli merila dalje na ekonomska, funkcionalna, okoljevarstvena, fizična, urbanistična, strukturna, socialna in oblikovna merila. Na podlagi teh meril je mogoče razvrstiti različne tipe DUO v skupine, kar omogoča tudi bolj ustrezno obravnavo in določitev kazalnikov za ukrepe. Metode za identifikacijo temeljijo na že poznanih osnovnih tipih DUO, uporablja pa se tudi način identifikacije s pomočjo fotointerpretatorjev po posameznih kategorijah DUO. Razvojno sestavo DUO je mogoče predpostaviti v nekaterih primerih že s primerjavo predhodnega stanja na karti v merilu 1:10.000, 1:5.000 z dopolnjenim fotoposnetkom. Pojavne oblike DUO se sicer nenehno spreminjajo, njihova raznolikost nenehno

povečuje. Statistično najpogostejši tipi degradiranih urbanih območij so monostrukturna industrijska in rudarska mesta ali pretežno urbana naselja z večjim industrijskim obratom. Vendar pa izkušnje kažejo, da DUO ne nastajajo zgolj v koncentriranih industrijskih območjih s značilnim okoljskim razvrednotenjem. Pojav DUO ima širše razsežnosti, ne zgolj po zahtevnosti, temveč tudi po velikosti in porazdelitvi takih območij in hitrosti njihovega razraščanja v okoliški prostor. Ker je problematika kompleksna, terja identifikacija in definiranje specifičnih karakteristik DUO sodelovanje strokovnjakov iz različnih strok. OSNOVNI TIPI DUO A: INDUSTRIJSKA OBMOČJA, PRISTANIŠKA OBMOČJA IN OBMOČJA ŽELEZNICE B: RUDARSKA OBMOČJA C: VOJAŠKA OBMOČJA D: SIVE CONE E: STANOVANJSKA OBMOČJA F: PREDMESTJA G: STAROMESTNA JEDRA (celotno poglavje povzeto po: Koželj, 1998)

Območje, ki ga obravnavamo v okviru te magistrske naloge, torej območje Savske ceste, združuje obenem lastnosti industrijskega DUO ter sive cone. združuje obenem lastnosti industrijskega DUO, in pa sive cone.

SLIKE 51/52/53 - ZAKONITOSTI STRUKTURNE ZGRADBE DUO: strnjena struktura DUO - linearna, v prevladujočem pasu Vir: J. Koželj, Degradirana urbana območja, 1998

40 A: INDUSTRIJSKA OBMOČJA

SIVE CONE

Merila za identifikacijo: 1. Opuščena dejavnost, zapuščenost kompleksa. 2. Onesnaževanje, emisije in odplake, ekstenzivna raba funkcionalnega zemljišča, obsežna proizvodna odlagališča in odlagališča odpadkov. 3. Tehnološka zaostalost stavb in naprav. 4. Intenzivnost prometa. 5. Avtarkični coning, izsiljena lokacija. 6. Izpostavljenost neprilagojeni lokaciji, neskladnost prostorskih meril, višinska in prostorninska dominanta. 7. Introvertiranost območja, slum, geto, socialna segregacija.

V primeru sivih con govorimo o zapuščenih ali še uporabljenih območjih, kjer je raba manjvredna in pasivna ter prehodnega značaja, prihaja tudi do preraščanja starih struktur z novimi, vendar ne pride do dokončne preureditve. Tu so možni različni tipi rekonstrukcije; rušitev in zamenjava obstoječih struktur z novimi, rekonstrukcijski posegi z ohranjanjem delov obstoječega tkiva ali pa dokončna izpeljava že začete prenove.

in predmestja (9%) Kot najbolj pogosti tip DUO v Sloveniji - torej nekdanja industrijska območja predstavljajo obenem problematično točko, a hkrati velik potencial za razvoj. Potrebno je torej razviti pravilne mehanizme in sisteme financiranja za preoblikovanje takšnih območij v ponovno aktivne cone z novimi programi, posodobljeno infrastrukturo in dobro izdelanim strateškim načrtom za vzdrževanje. Ključna je tudi analiza okolice, ki nam da izhodišča za pravilne in premišljene ukrepe, ki lahko v degradiranih območjih vzpostavijo ponovno ravnovesje.

ANALIZA POJAVA DUO V SLOVENIJI

(celotno poglavje povzeto po: Koželj, 1998)

Pojav DUO je mogoče ugotavljati s terenskim kartiranjem, pri natančnejši analizi lahko zajema tudi območja, manjša od enega hektarja, pri čemer je delež degradacije večji od 50%. Pri konkretnem primeru Ljubljane pri natančnejšem kartiranju naraste delež degradiranih con iz 10.8% na 18.6%, kar pomeni, da gre za bolj obsežno problematiko kot je videti na prvi pogled. Degradirana urbana območja obravnavamo iz jih razporejamo na podlagi različnih oblikovnih vzorcev, funkcij, velikosti, morfogenez, starosti. Vendar pa na DUO vplivajo tudi bolj kompleksni pogoji političnega okolja, lokalnih dejavnikov, tehnoloških, funkcionalnih, ekonomskih in drugih vplivov, po katerih bi jih bilo mogoče razporediti.

UGOTOVITVE

D: SIVE CONE - Razvojno preskočena ali razvojno zapostavljena območja prehodne pasivne rabe. - Zgodovinska stavbna struktura, ki pa ni spomeniško zaščitena, v preraščanju. - Območja infrastrukturnih koridorjev in infrastrukturnih rezervatov. Merila za identifikacijo: 1. Dejavnost v opuščanju, začasna, prehodna, premajhna raba zemljišča. 2. Okolje v stagnaciji in propadanju. 3. Nikogaršnja zemlja, vrtički, odlagališča. 4. Efemerno socialno okolje, pojav obrobnih skupin. 5. Nezdružljivost nove rabe in rabe v opuščanju, neprehodnost območja. 6. Mestna ločina, izpostavljenost proti glavnemu mestnemu prostoru oz. proti kakovostnemu okolju. (Koželj, 1998)

Osnovna delitev razloči degradirana urbana območja na strnjena in razpršena, strnjena pa na polarno razporejena in linearno razporejena. Glede na lego v mestu zavzemajo centralno, zaledno, predmestno, obmestno, mešano ali obrobno lokacijo. V slovenskih mestih delež DUO znaša povprečno okrog 15%, iz sicer po podatkih iz analize, opravljene na 35 mestih. Največ je degradiranih območij industrijskega tipa, kar 34%, rudarska DUO (19%), vojaška (5%), sive mestne cone (24%), stanovanjske soseske (9%)

V primeru degradiranih urbanih območij Kranja je razvidno, da pretežno ležijo v strnjenem pasu ob reki Savi, kar je posledica dejstva, da so bile nekdanje tovarne na tem območju odvisne od bližnjih elektrarn in od odvajanja industrijskih odplak v okolje. To predvsem velja v primeru tekstilne industrije, kjer so pri produkciji udeleženi določeni kemični procesi. Za Kranj je značilna tudi lega industrijskega območja ob centru. DUO je torej kljub neposredne bližine strnjenega mestnega predela od njega odrezano zaradi upada kakovosti prostora in degradacije njegove rabe. Poleg tega je konkretno območje Savske ceste slabše dostopno. Do njega pelje ozka in slabo vzdrževana lokalna cesta, ki se sicer na eni strani priključi boljšim cestnim povezavam, na drugi strani pa prečka reko Savo na ozkem mostu, ki omogoča zgolj enosmerni promet. Kljub temu dejstvu je lokacijsko zelo blizu glavnim prometnim povezavam (na avtocestni križ), v bližini je železniška postaja, dokaj blizu letališče in podobno.

0m 1km

5km

0m 1km

5km

1km

2km

5km

DEGRADIRANA URBANA OBMOČJA V KRANJU

42 DEGRADIRANA OBMOČJA V KRANJU Ob koncu osemdesetih let in v času osamosvojitve so se na področju Kranja začeli kazati prvi dejavniki za nastanek degradiranih urbanih področij. Z osamosvojitvijo leta 1991 so tovarne izgubile velik del trga nekdanje skupne države, globalizacija in redistribucija produkcije in kapitala so industrijske cone začele zamirati. Tako so degradirana urbana območja do leta 1995 zajela že 6% celotne površine mestne občine Kranj. Ta področja se nahajajo večinoma v neposredni bližini nabrežja reke Save. Kljub temu, da se področje nahaja v bližini središča mesta, pa področje dolgo ni bilo vključeno v nobeno občinsko strategijo revitalizacije. Kasneje se je področje iz industrijske cone prelevilo v konglomerat različnih dejavnosti, predvsem povezanih z manjšimi podjetji, obrtjo in trgovino. Pomanjkanje dolgoročne vizije razvoja in vse bolj razdrobljeno lastništvo je pripeljalo do vse hitrejše degradacije območja. Prvi zametki načrtov za revitalizacijo so se pričeli pojavljati šele v dokumentu, imenovanem Regionalni razvojni program Gorenjske 2007 - 2013. Takšni dokumenti pa žal niso naravnani k ohranjanju nekoč za mesta izjemno pomembnih industrijskih področij, temveč večinoma ciljajo na rušitve in novogradnje. Kljub priporočilom Evropske Unije prenove in adaptacije obstoječih objektov še vedno ne predstavljajo ravno pogostega pristopa pri revitalizaciji degradiranih območij.

(Ifko, Štremfelj, 2010 , str. 557-565)

REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM GORENJSKE 2014 - 2020 “Regionalni razvojni program Gorenjske 2014-2020 (v nadaljevanju RRPG) je temeljni dokument za razvoj dekradiranih področij na programski ravni, vsebuje pa tudi projektni načrt za tehnološki in podjetniški razvoj Kranja, imenovan “Kranj Smart city in razvoj pametne gorenjske regije“. Temelji na evropskih razvojnih strategijah za enako časovno obdobje in načrtuje racionalizacijo uporabe različnih virov, kot so transport, energija, vodni viri, ipd, ter se ukvarja z zagotavljanjem javnih storitev in povečevanjem privlačnosti za vlagatelje.”

Kot referečni projekt, ki nakazuje smer načrtovanega razvoja območja, izpostavlja dokument Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije (RC IKT), z nadaljnjimi ukrepi pa se želi strategija dolgoročno izboljšati konkurenčnost in privlačnost Kranja ter ostalih občin Gorenjske kot poslovnih lokacij. PROJEKT SMART CITY KRANJ “Namen projekta Smart city Kranj predvsem fokusiran na poslovni razvoj mesta, kot je razvidno iz osmih opredeljenih načrtovanih intervencij za to časovno obcobje, med katerimi velja izpostaviti naslednje: - Podporo podjetjem in promoviranje Kranja kot privlačne in odlične lokacije za poslovanje, še zlasti na področju tehnoloških dejavnosti, med drugim tudi vzpostavitev pregleda in promocijo poslovnih lokacij in neizkoriščenih objektov - projekt DUO (točka 1), - Načrtnejše upravljanje in prostorsko načrtovanje poslovnih con in sanacij degradiranih industrijskih območij za poslovne namene (točka 2), - Občinske dajatve: paket spodbud za podjetja in investitorje (točka 3), - Spodbude za (mikro) podjetništvo in nova delovna mesta, kar vključuje sofinanciranje podjetniških inovativnih produktov in podporo iniciativam socialnega podjetništva (točka 4). Strategija opredeljuje tudi jasne ciljne zahteve in financiranje projektov.”

MERLJIVI CILJI PROJEKTA (ob koncu leta 2020): • nove zaposlitve na delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo: +300, • visoka dodana vrednost: >80 % višja od povprečja, • inovativnost podjetij: >50 %, • podjetniški indeks: +30 % Financiranje: Lastna sredstva: 15 % 4.500.000 EUR Sofinanciranje EU: 85 % 25.500.000 EUR Skupaj 30.000.000 EUR (Regionalni razvojni program Gorenjske 2014-2020, sprejet na 9. seji Razvojnega sveta gorenjske regije, dne 3. 6. 2015 n na 2. seji Sveta gorenjske regije, dne 3. 6. 2015)

UGOTOVITVE Poleg obstoječe osi degradiranih urbanih območjih nekdanje industrije se v Kranju formira nova os nakupovalnih središč, ki pa že postaja delno degradirana, poleg tega pa nima nobene jasne razvojne strategije. Pričetek degradacije nakazuje propad bivšega trgovskega in zabaviščnega centra Planet Tuš (zdaj Cineplexx). Nova os se pripenja na cestno omrežje, ki je vezano na Gorenjsko avtocesto, kar omogoča boljši dostop za obiskovalce, ki prihajajo v Kranj iz drugih krajev. Prav ta dostopnost (in odsotnost strategije upravljanja z nekdanjimi kmetijskimi površinami) je bila prvotni razlog za razvoj nakupovalnih centrov v tem območju, kar nakazuje trend tudi za bodoče posege v območje. Očitno je, da so cestne povezave pomemben faktor pri razvoju območja tako, kot je bila nekoč Sava pomembna za razvoj industrije zaradi odplak in energije hidroelektrarne.

SLIKA 54 - DEGRADIRANA URBANA OBMOČJA V KRANJU

Gor enjs

ka a vtoc

esta

POLICA

OREHOVLJE

KOKRICA ILOVKA

TRATA

BRITOF OKROGLO

re Go o avt ka njs

RAKOVICA JELENČEVA ULICA

ZABUKOVJE

sta

KORIŠKA CESTA GORNJESAVSKA CESTA

MERCATOR

KRANJ

ULICA MIRKA VADNOVA

MERKUR

PŠEVO ŽELEZNIŠKA POSTAJA PLANINA

CINEPLEXX

SAVSKA LOKA SAVSKA CESTA KOREA

QULANDIA

LEGENDA

zgoščeno naselje

MLEKARNA

reka cesta

ZARICA

avtocesta železnica

500m

1000m

ZGORNJE BITNJE

degradirana območja obravnavana lokacija nakupovalna središča

DEGRADIRANA URBANA OBMOČJA - Savska cesta / Korea

44 DEGRADIRANA INDUSTRIJSKA OBMOČJA Degradirano območje je območje, katerega uporabna vrednost je tako zmanjšana, da je za njegovo oživitev potreben večji poseg v njegovo strukturo in rabo. Navadno se za degradirana območja v mestih uporablja (kakor smo že omenili) izraz degradirano urbano območje (DUO). Za degradirana območja, katerih problematika je predvsem socialna, ekonomska in stanovanjska, se v angleščini uporablja termin “deprived areas”. Kadar so degradirana, predvsem predhodno industrijska, so pogosto kontaminirana območja očiščena in se na njih gradi povsem na novo. V tem primeru se za razvoj območja v angleščini uporablja izraz “brownfield development”. Tudi za samo območje se lahko uporablja izraz “brownfield” ali “brownfield site”, kadar je območje na razpolago za ponoven razvoj oziroma za gradnjo na območju. (Vir: Inštitut za politike prostora IPOP, 2016)

V primeru področja Savska cesta - Koreja gre za predhodno industrijsko območje, ki je začelo izgubljati vrednost po stečaju Intexa, ki ga je pred tem kupilo podjetje Textilindus. Dodatno je k propadu področja botrovalo dejstvo, da se je v predelu med stavbo Intexa in cesto, ki zavije mimo tovarne Zvezda, razvilo barakarsko naselje, ki je dalo področju negativen pečat, prijelo pa se ga je tudi lokalno ime “Koreja“. Kot ugotavlja Sonja Ifko (2007) v članku Industrijska arhitekturna dediščina in razvoj načel varstva, je naš odnos do industrijske dediščine pogojen s političnogospodarskimi in posledično socialnimi spremembami, ki se pojavljajo ob zapiranju industrijskih obratov, takšne razmere pa vzpostavijo tudi zapleten odnos do dediščine teh območij, kar povzroča zavračanje identitete, vezane na industrijo. Prav tako so razvojni programi pogosto povezani s spremembami, ki vključujejo uničenje obstoječih struktur. Dediščina se zato ohranja v večini primerov zgolj tam, kjer ni novih razvojnih priložnosti. (Ifko, 2004, str. 26-29)

VIZIJA MOK ZA DUO SAVSKA CESTA / KOREA Velikost območja: 163.066 m2. Dostop na območje je po Savski cesti, na S strani izpod starega mestnega jedra in na V strani iz naselja Planina. Na JZ strani je dostop z desnega brega Save preko ozkega mostu pri nekdanji tovarni Planika. Na tem delu območje prečka Savska cesta. Znotraj območja ni javnih cest in poti. Območje je slabo opremljeno za pešce in kolesarje. V neposredni bližini ni prog javnega potniškega prometa. Savska cesta na odseku od križišča pri Majdičevem mlinu do križišča pri nekdanjem Triglavu nima prehodov za pešce. Peš oddaljenost od mestnega središča - Slovenski trg, približno 16 minut. - Glavni trg, približno 11 minut. Struktura SZ polovico območja zasedajo velike proizvodne hale, objekti in obsežna dvorišča nekdanjega Ikosa, Tekstilindusa in Triglava. JV polovica je pretežno odprt prostor, ki ga zasedajo odprta skladišča, razpršeni stanovanjski objekti in vrtičkarji. Tik pod viaduktom obvoznice se nahaja kompleks tovarne Zvezda. Varovana območja -Sava, vodotok, naravna vrednota. -Huje, mešan gabrov in hrastov gozd, naravna vrednota. -Spomenik padlim delavcem tovarne Inteks. Razvojne težnje Območje Ikosa se razvija kot poslovno proizvodna cona za majhna in srednje velika podjetja. Na lokaciji Tekstilindusa, katerega del je bil Inteks, stečajni upravitelj z Mestno občino Kranj (MOK) in obrtno zbornico intenzivno išče možnosti za ustanovitev obrtne cone.

Leta 2008 je pritličje stare Intexove poslovno proizvodne stavbe odkupila MOK za Gorenjski muzej, ki v tem objektu namerava urediti odprte depoje. Del odprtih površin v osrednjem delu je bil vrnjen župniji Kranj, del pa so kupili investitorji, ki gradijo stanovanja. (Mestna občina Kranj, Urad za okolje in prostor , projekt Cobraman - Degradirana območja v Kranju 2016)

TEZA O MOŽNEM RAZVOJU Glede na strategijo razvoja, ki jo predvideva RPP Gorenjske in aktualni OPN Kranja, predpostavljam, da je načrt vzpostavljanja obrtne cone v predelu IKOS-a, kot ga omenja spletna stran MOK v študiji degradiranih urbanih območij, neprimeren in neskladen z ostalimi načrtovanimi dejavnostmi. Glede na omenjena dokumenta (RPP in OPN Kranja) ter načrtovano izgradnjo stanovanjskih površin menim, da vzpostavitev obrtne cone v tem predelu ni ustrezna. Primernejša bi bila vzpostavitev poslovnega območja s pisarniškim programom in inkubatorjem za mlada mikro podjetja, ki bi bila prav tako združljiva s programom muzeja oz. odprtega depoja. Oboje je združljivo s stanovanjskim programom in načrtovanim preoblikovanjem območja v podaljšek mestnega središča, ki se, kot je razvidno, nahaja dovolj blizu, da je mogoče peš prehoditi razdaljo od Intexa do naselja Planina v približno 5 minutah, Glavni trg je oddaljen približno 11 minut, Slovenski trg pa 16 minut peš hoje.. Obrtna cona se v tem primeru lahko premakne na sedanje področje Zarice, kjer se nahaja objekt nekdanje tovarne Planika, kjer se določene enote objekta oziroma objektov že uporabljajo v ta namen. Območje je primernejše, saj se v tem delu trenutno razvija tudi odlagališče odpadkov in center za reciklažo, dokončana je obsežna, sodobna čistilna naprava. Zato je obrtna dejavnost in delovanje različnih delavnic, ki povzročajo tudi hrup, v tem predelu precej manj moteča.

SLIKA 55 - DEGRADIRANO URBANO OBMOČJE SAVSKA CESTA - Oddaljenost in lega lokacije Savska cesta / Korea glede na pomembnejše točke v mestu Kranj

Gor enjs

ka a vtoc

esta

POLICA

OREHOVLJE

KOKRICA ILOVKA

TRATA

BRITOF OKROGLO

Fakulteta za organizacijske vede

o avt ka njs

ŠC Kranj

re Go

RAKOVICA

sta

ZABUKOVJE Prešernov gaj

Slovenski trg

Sveti Jošt nad Kranjem

Gimnazija Kranj

Železniška postaja

PŠEVO

Glavni trg

Grad Khiselstein

Mestna knjižnica Kranj Prešernova hiša Cerkev sv. Kancijana Prešernovo gledališče Sejmišče Pungart

LEGENDA

zgoščeno naselje

Naselje Planina

reka 5 min

10 min

15 min

20 min

cesta avtocesta železnica degradirana območja

Naselje Čirče

oddaljenost od lokacije NK Zarica

500m

1000m

Naselje Hrastje

ZGORNJE BITNJE

večji trgi v centru mesta bližnja naselja

Naselje Orehek

Naselje Drulovka

prostorske dominante

DEGRADIRANO URBANO OBMOČJE SAVSKA CESTA - INTEX

46 SLIKA 56 - PANORAMSKI POGLEDA NA OBMOČJE TOVARN ZVEZDA IN INTEX IZ DELAVSKEGA MOSTU Vir: Ana Belčič - osebni arhiv, 2016

ZGODOVINA TOVARNE INTEX NA FOTOGRAFIJAH

47 SLIKA 57 - PRVOTNI OBJEKTI TEKSTILNE TOVARNE INTEX -1926

SLIKA 58 - PROIZVODNJA V PREDILNICI INTEX

SLIKA 59 - TKALNICA INTEX

Vir: www.europeana.eu, 2016

ZNAČILNOSTI OBRAVNAVANEGA OBMOČJA

LEGENDA meja obravnavanega območja

grajeno tkivo

SLIKA 60 - MORFOLOGIJA POZIDANIH POVRŠIN - organsko raščena točkovna zazidava 48

KVADRATURA OBMOČJA 70.342,5 m2

MORFOLOGIJA POZIDANIH POVRŠIN Pozidava območja Intex in njegove okolice je izrazito točkovna in ne ustreza nobenemu vnaprej določenemu vzorcu oz. zazidalni logiki. Razlog za to je bila organska rast območja, tovarna se je širila glede na potrebe po novih proizvodnih površinah. Objekti pokrivajo velike površine. Izven območja posega se nahajajo (z izjemo tovarne Zvezda) predvsem stanovanjski objekti z manjšim odtisom, ki se širijo na severu proti naselju Planina in na vzhodu proti naselju Čirče vzdolž Čirškega klanca. Tudi v okolici je pozidava točkovna.

100m

SKUPNA KVADRATURA OBJEKTOV

8 11

ZELENE POVRŠINE Situacija meji na zeleni pas ob reki, ki se vije vzdolž celotnega vodotoka reke Save, ter se širi na določenih mestih posega globlje v situacijo. Močno ozelenjeno in poraščeno je tudi območje, kjer se teren nad lokacijo dviga in povezuje z betonskimi stopnicami, ki tečejo skozi gozd na lokacijo z velikim stanovanjskim naseljem Planina. CESTE IN ASFALTIRANE TER NASUTE POVRŠINE Večji del obravnavanega območja je trenutno asfaltiran ali pa ga prekriva nasutje peska, ki omogoča dovoz do objektov, skladno z utilitarno funkcijo območja.

14 10 13

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14.

1855.0 m2 * 4 4958.6 m2 979.0 m2 73.9 m2 169.1 m2 1507.8 m2 685.6 m2 * 3 972.4 m2 468.0 m2 103,5 m2 3026.3 m2 7994.9 + 1372.3 m2 149.8 m2 329.6 m2

31.600 m2 POZIDANE POVRŠINE 23.291,5 m2 FAKTOR ZAZIDANOSTI (FZ) 33,1 % FAKTOR IZRABE (FI) 31.600 / 70.342,5 = 0,449

LEGENDA

LEGENDA meja obravnavanega območja

meja obravnavanega območja

reka Sava

tlakovane / betonske površine

nizko zelenje

ceste

drevesa

SLIKA 61 - ZELENE POVRŠINE

SLIKA 62 - CESTE IN ASFALTIRANE TER NASUTE POVRŠINE 49

100m

PRVOTNA RABA OBMOČJA IN NOVI OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT SLIKA 63 - PRVOTNA RABA Območja Intex in okolice

PRVOTNA RABA OBMOČJA Lokacija območja ob Savski cesti je bila ob začetku organizirane rabe leta 1926 namenjena zgolj industrijski dejavnosti s področja tekstilstva; to je bilo značilno za velik del rečnega nabrežja v Kranju. V devetdesetih letih je območje že pričelo dobivati drugačen značaj, na južnem delu lokacije se namreč pojavljajo stanovanjski objekti. Stanovanjski objekti v tem času večinoma nastajajo spontano nenačrtovano, prevladujejo pa barakarske naselbine, zaradi katerih je območje dobilo lokalno ime “Koreja“.

100m

stanovanjem. Poleg tega se ukinja industrijska raba območja, zamenjale pa ga bodo t.i. centralne dejavnosti, ki jih MOK definira kot programe, ki se tesno navezujejo na središče mesta. Namen novega načrta in določitve rabe za območje je torej ponovna povezava med mestom in lokacijo ob Savski cesti, ki je bila odrinjena in nepovezana z dogajanjem v centru; najprej zaradi svojega industrijskega karakterja, kasneje zaradi degradacije območja.

SLIKA 64 - SEDANJA RABA Območja Intex in okolice

100m

SEDANJA RABA OBMOČJA Danes je večina območja razdeljena in fragmentirana med različne lastnike in dejavnosti, kar dodatno prispeva k že tako degradiranemu značaju območja. Barakarsko naselje je bilo odstranjeno. V enem od objektov se je naselila športna dejavnost fitnes centra.

industrijska raba - aktivna industrijska raba - opuščena

NOVI PROSTORSKI NAČRT V novem prostorskem načrtu je razvidna nova namembnost, dodeljena južnemu delu lokacije. Ta predel je po novem načrtu namenjen stanovanjski rabi, konkretno neprofitnim

stanovanjska raba izobraževanje / kultura / šport

SLIKA 65 - SEDANJA RABA OBMOČJA v širšem kontekstu mesta Kranj

trgovska dejavnost

mešana raba (stanovanja, centralne dejavnosti)

stanovanjska raba izobraževanje / kultura / šport

0m 100m

500m

industrijska dejavnost - delujoča in opuščena - DUO

NAČRTOVANA RABA OBMOČJA V OPN MESTNE OBČINE KRANJ

SLIKA 66 - OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT Mestne občine Kranj Vir: www.kranj.si/KRANJ_SI,,mestna_obcina,mestna_uprava,urad_za_okolje_in_prostor,prostorski_akti,obcinski-prostorki-nacrt.htm, 2016

100m

(Občinski prostorski načrt Mestne občine Kranj, dokumentacija Urada za okolje in prostor, 2014) Idejna zasnova prenove in revitalizacije predilnice Intex v Kranju / Avtorica: Ana Belčič / Mentor: izr. prof. mag. Tadej Glažar / Somentorica: doc. dr. Sonja Ifko / Konzultant: asist. Vid De Gleria / Konzultant za statiko: doc. dr. Tomaž Slak / konzultant za sanacijo konstrukcije: izr. prof. dr. Vlatko Bosiljkov (FGG) / konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar / Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani 2016 /17

TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MESTNE OBČINE KRANJ Kranj 2030 bo mesto priložnosti. To pomeni, da bo Kranj 2030 trajnostno naravnano, napredno in živahno urbano središče Gorenjske.

Poznano bo kot odprt prostor, kjer bo enostavno uresničevati podjetniške ideje. Naklonjeno bo novim tehnologijam in spodbujanju mladih talentov.

Pri snovanju svoje magistrske naloge sem se odločila upoštevati smernice, ki jih je za razvoj mesta zasnovala Mestna občina Kranj, prav tako pa se spaja s strategijo za regionalni razvoj Gorenjske. Ob upoštevanju splošne strategije okolja, v katerem se nahaja lokacija mojega projekta, želim zagotoviti, da bo predlagani poseg in program deloval v harmoniji z razvijajočo podobo Kranja. URBANO SREDIŠČE REGIJE – KRANJ Regionalni razvojni program Gorenjske 2014-2020

Postalo bo referenčno mesto za uvajanje novih rešitev na osnovi sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij.

“Vlogo regijskega središča znotraj gorenjske regije opravlja Kranj. Tu so koncentrirane javne službe, upravne, izobraževalne in kulturne ustanove ter ključne poslovno-storitvene dejavnosti, ki oskrbujejo prebivalce vse gorenjske regije. V skladu s Strategijo prostorskega razvoja 5 je Kranj opredeljen kot središče nacionalnega pomena in kot drugo najpomembnejše središče širšega ljubljanskega mestnega območja ter pomembno regionalno prometno vozlišče 6.

Prednostne aktivnosti do 2023: 1. OpenLab: kreativno okolje za promocijo raziskovanja, eksperimentiranja in tehnično karierno orientacijo mladih 2. Coworking Kovačnica Kranj (DUO, opuščen objekt, mestno središče): zagon in delovanje 3. RC IKT Start up-Inkubator (DUO): razširitev programov za kranjska IKT start–up podjetja 4. Podjetniški pospeševalnik v podporo lokalnim industrijskim panogam s potencialom rasti

Mestni oziroma urbani značaj Kranja poleg številnih funkcij odraža tudi strnjena poselitev. Gostota poselitve v MO Kranj je 368,1 prebivalcev na km2, kar močno presega gorenjsko (95,5 prebivalcev na km2) in slovensko povprečje (101,4 prebivalcev na km2). Na mestnem območju 7 Kranja je leta 2013 živelo 41.696 prebivalcev, kar je 75,1 % vseh v MO Kranj in 20,5 % vseh prebivalcev Gorenjske (vir: SURS).

5. Urbani kreativni kulturniški inkubator (DUO, stari Kranj): zagon, delovanje 6. Turistični pospeševalnik: strokovna pomoč razvoju turističnih podjetij, produktov, naložb 7. Program: finančne mikro spodbude za zagon in rast podjetij ter prvo zaposlitev 8. Obrtne storitve, design in »outlet« center kranjskih obrtnikov (DUO, Primskovo)

SLIKA 67 - TRAJNOSTNA URBANA STRATEGIJA MOK 2030 Vir: www.kranj.si/KRANJ_SI,,tus.htm, 2016

V MO Kranj je bilo leta 2013 22.249 delovnih mest, kar je 33 % vseh na Gorenjskem (vir: SURS), v šolskem letu 2013/2014 pa je bilo v 108 oddelkov srednjih šol vpisanih 3.113 dijakov, od tega 60,1 % iz drugih občin. Vse to vpliva na vsakodnevne intenzivne delovne, izobraževalne in prometne tokove v Kranj, ne le iz gorenjskih občin, ampak tudi iz bližnjih občin osrednjeslovenske regije, vključno z Ljubljano. To kaže na vpliv Kranja tudi na somestje ljubljanske urbane regije.”

STRATEŠKI CILJI MOK Trajnostna urbana strategija Mestne občine Kranj 2030 “Krepimo inovativnost in gospodarski napredek Kranja. Razvojni izzivi: - delovna mesta, rast podjetij in naložb, - koncentracija IKT podjetij in tehnologij, - prostorska politika: potencial degradiranih urbanih območij.

TRAJNOSTNA STRATEGIJA - POUDARKI Razvoj urbanih območij Kranja mora v skladu s trajnostno strategijo razvoja prednostno obravnavati programe, povezane z generiranjem novih delovnih mest. PREDNOSTNE DEJAVNOSTI: Dejavnosti visokotehnološkega spektra, vzpostavitev novih gospodarskih oblik, ki bodo tvorile novo poslovno podobo mesta. CILJ: Transformacija nekdanjega izrazito industrijskega mesta v mesto z delovnimi mesti, ki bazirajo na novih oblikah gospodarstva in ekonomije. NAČINI UDEJANJANJA CILJA: Potrebno je ustvarjati infrastrukturo za nov tip delovnih mest, ki jih bodo ustvarjala predvsem zagonska podjetja, informacijskokomunikacijska dejavnosti, zelena in socialna podjetja.

(Regionalni razvojni program Gorenjske 2014-2020, sprejet na 9. seji Razvojnega sveta gorenjske regije, dne 3. 6. 2015 n na 2. seji Sveta gorenjske regije, dne 3. 6. 2015)

Razvoj Kranja je v preteklih desetletjih opredeljevala močna industrija. Občina in njene dejavnosti so z njim doživljale vzpone, a tudi težave prestrukturiranj in odpuščanj. Danes mesto in njeno podjetništvo deluje v novih, globalnih okoliščinah. Podjetja in delovna mesta se selijo tja, kjer bodo najbolj učinkovito in konkurenčno dosegala svoje poslovne cilje. Gospodarska kriza je v MOK povzročila nadaljnje upadanje obsega gospodarske dejavnosti in izgubo 2000 delovnih mest, zato je eden izmed najpomembnejših ukrepov uvedba načrtne in bolj aktivne politike mesta za spodbuditev gospodarskega napredka in vzpostavitev pozitivnega inovacijskega okolja. Pri tem želimo še posebej graditi na potencialu IKT podjetjih ter postati referenčno mesto za uvajanje inovativnih rešitev v podporo pametnega upravljanja mesta. Takšno delovanje mora voditi k večji ponudbi delovnih mest in viši dodani vrednosti kranjskih podjetij.”

PRIČAKOVANI REZULTATI 2023: “1. Kranj – proaktivno in konkurenčno poslovno okolje, kjer se enostavno uresničujejo podjetniške in inovativne ideje ter rast podjetij. Do leta 2023 bo mesto aktiviralo najmanj 10 ha površin znotraj obstoječega Občinskega prostorskega načrta za naložbe MSP, od tega bo vsaj ena lokacija znotraj degradiranih industrijskih območij. Vzpostavljeno bo proaktivno podjetniško-inovacijsko okolje in podprtih 80 (start–up (zagonskih), inovativnih) podjetij. 2. Mesto - valilnica ustvarjalnih, inovativnih in tehnološko usmerjenih mladih kadrov, v katere programe bo do leta 2023 vključenih 1000 mladih. 3. Kranj je spodbudno rastišče zelenih delovnih mest in socialno-podjetniških programov.”

(Trajnostna urbana strategoja Mestne občine Kranj 2030, sprejeta 2015) Idejna zasnova prenove in revitalizacije predilnice Intex v Kranju / Avtorica: Ana Belčič / Mentor: izr. prof. mag. Tadej Glažar / Somentorica: doc. dr. Sonja Ifko / Konzultant: asist. Vid De Gleria / Konzultant za statiko: doc. dr. Tomaž Slak / konzultant za sanacijo konstrukcije: izr. prof. dr. Vlatko Bosiljkov (FGG) / konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar / Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani 2016 /17

SITUACIJA OBMOČJA INTEX - FOTOANALIZA POGLEDOV

SLIKA 68 - Območje tovarne Intex - pogledi

354 nmv

383 nmv

7 6 s Ce

m 1. ta

cca. 349 nmv

aja

sta ce ka vs Sa

PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA (1941)

4 VRATARNICA

12 5

UPRAVA

KOTLARNA (porušena)

sta

BARVARNA (1926)

381 nmv ma

Reka

Sava

351 nmv

Sav

sta

ska

TKALNICA (1926)

ces

ta Ce

sta

ka lo

Savs

SKLADIŠČA

10 VODSTVO

14 TKALNICA (1946)

n lja

b Lju ta

355 nmv

349 nmv

nekdanja “Korea”, v prihodnosti neproﬁtna stanovanja (stanovanjski sklad)

382 nmv

ka vs a

lok

100m

k ns lja

50m

b Lju

SLIKA 69-83 - ZNAČILNI POGLEDI ZNOTRAJ IBMOČJA INTEX Vir: Ana Belčič, osebni arhiv, 2016

POGLED 1 - Ikos, tovarna industrijske opreme in strojev

POGLED 2 - Vhod v prodajalno Konfekcije Triglav

POGLED 5 - Barvarna Intex

POGLED 3 - Severozahodna fasada predilnice Intex

POGLED 4 - Jugozahodna fasada predilnice Intex

POGLED 6 - Intex

POGLED 7 - Severovzhodna fasada predilnice Intex

POGLED 8 - Jugovzhodna fasada predilnice Intex

POGLED 9- Pungart nad sotočjem Save in Kokre

POGLED 10 - Stavba vodstva Intex

POGLED 11 - Dovozna pot do uprave in predilnice Intex

POGLED 12 - Uprava Intex (zdaj poslovna stavba)

POGLED 13 - Poslovni objekt (nedokončan)

POGLED 14 - Jugovzhodna fasada tkalnice Intex

POGLED 15 - Severozahodna fasada tkalnice Intex

SLIKA 84 - PROGRAMSKA SHEMA OBMOČJA INTEX Ce 1 sta .m

III/III NAMEMBNOST POSAMEZNIH OBJEKTOV

aja

k vs

Sa ok al a

383 nmv

sta ce ka vs Sa

1 a Rek a Sav

5 5

sta

8 ka

sta

355 nmv

sta

5 56

382 nmv

s an

blj

Lju ka

349 nmv

sta

ce a ok

l ka vs

50m

100m

OBSTOJEČI OBJEKTI NA LOKACIJI 1. 2.a 2.b 2.c 2.d 3.

PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA (Just Gabrijelčič) TKALNICA I UPRAVA BARVARNA PRIZIDEK BARVARNE TKALNICA II

PORUŠENI OBJEKTI 4 5. 5.a 6. 7. 8.

VRATARNICA SKLADIŠČNA LOPA SKLADIŠČNA LOPA (danes na tem mestu nedokončan poslovni objekt) NOVA TKALNICA (Miroslav Gregorič) VODSTVO (danes stanovanjski objekt) STANOVANJSKI OBJEKT

9. KALORIČNA CENTRALA / KOTLARNA (ing. Maldelik) 10. HLADILNI BAZEN OBMOČJE

MIROSLAV GREGORIČ IN JUST GABRIJELČIČ - ARHITEKTA TOVARNE INTEKS ARHITEKT MIROSLAV GREGORIČ Rojen 4. januarja 1907 v Gorici, umrl 20. junija 1983 v Ljubljani. Gregorič je leta 1935 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Tehniške visoke šole v Torinu. Po študiju je bil med drugim zaposlen v Ljubljani pri Slovenija projektu. Delal je pri načrtovanju in gradnji tovarne Litostroj s pripadajočim stanovanjskim naseljem v okolici tovarne.

(Slovenska biografija, spletni arhiv, 2016)

SLIKA 85 MIROSLAV GREGORIČ - TKALNICA INTEX, 1946 - Kranj

SLIKA 86 MIROSLAV GREGORIČ - TOVARNA TOMOS, 1956-61 - Koper

SLIKA 87 MIROSLAV GREGORIČ - AUTOCOMMERCE, 1962 - Ljubljana

Vir: Ana Belčič - osebni arhiv, 2016

Vir: www.fototekamnzs.com/zbirke/fond-exportprojekta/ep5635_2/, 2016

Vir: http://www.evidenca.org/?object=26, 2016

Statika - ing. Mandelik Namembnost: Prvotno tkalnica, danes objekt naseljujejo manjša industrijsko-obrtna podjetja, gostinski lokal z biljardnico in fitness center.

Statika - Danijel Smrekar Namembnost: Tovarna motornih koles.

Namembnost: Poslovna stavba.

ARHITEKT JUST GABRIJELČIČ Rojen Just Anton Gabrijelčič 11. 2. 1903 v kraju Prelesje, Plava. Leta 1939 se je pričela gradnja objekta predilnice, barvarne in apreture Intex, ki ga je zasnoval. Objekt predstavlja širitev obstoječe tovarne, ki so jo predhodno sestavljali samo pritlični objekti. Stavba predstavlja na lokaciji arhitekturno dominanto, tako po višini, kot po kakovosti. Drugih podatkov o projektih tega arhitekta ni mogoče najti.

SLIKA 88 - PREDILNICA INTEX, 1939-1940 - Kranj Vir: Ana Belčič - osebni arhiv

Statika: ing. Mandelik Namembnost: Prvotno predilnica, belilnica, barvarna, apretura, danes jo naseljujejo manjša podjetja, depo Gorenjskega muzeja, kegljišče, gostinski lokal in šivalnica.

(My heritage, spletni arhiv, 2016)

INDUSTRIJSKA ARHITEKTURNA DEDIŠČINA KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST Ključno načelo je ohranjanje avtentičnosti dediščine, ki naj usmerja proces varovanja in revitalizacije. Program Regeneration Through Heritage izvedljivost projekta obravnava na podlagi sedmih točk: ocene stanja, preučitve možnosti, ocene razvijnih možnosti, preverbe prednostne variante, določitve finančnih zahtev, izbora končnega predloga in določitve programa za izvedbo.

SLIKA 89 - RUDNIŠKI KOMPLEKS ZOLLVEREIN V ESSNU - danes na seznamu UNESCO kulturne dediščine - Rem Koolhaas, Norman Foster in SANAA.

SLIKA 90 - INDUSTRIJSKO MESTO NORRKÖPING - primer uspešne ponovne uporbe industrijske dediščine s prilagoditvijo programa.

Vir: www.archdaily.com/534996/a-photographic-journey-through-zollverein-a-post-industrial-landscape-turned-machine-ageplayground, 2016

Vir: press.impera.se/bilder/29/industrialndskapet_strykjarnet.JPG, 2016

INDUSTRIJSKA ARHITEKTURNA DEDIŠČINA KOT RAZVOJNA PRILOŽNOST

Yorku in Fisherman’s Warf v San Franciscu. Projekti so omogočili ponovno rabo zgodnjih industrijskih in pristaniških kompleksov, ki so ponovno postali centri urbanega življenja. V Veliki Britaniji se kot prvi primeri dobre prakse kažejo Covent Garden v Londonu, Camden Lock ob Regent’s Canalu in prenova dokov v Liverpoolu. Zgledom so se kasneje pridružili še številni drugi primeri revitalizacije. V Sloveniji lahko kot primere pozitivne prakse omenimo območje fužine Stara Sava na Jesenicah in elektrarno Fužine v Ljubljani ter elektrarno Fala.

Opuščena industrijska območja so v luči javnega mnenja običajno sprejeta negativno oziroma odklonilno. Negativen odnos do industrijske dediščine je pogosto posledica razmer, ki so povzročile njihovo degradacijo ob koncu 80-ih in začetku 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko je prišlo do velikih političnih in gospodarskih sprememb, s tem pa tudi do zamiranja intenzivnih industrijskih panog, kot je železarstvo, kovinarstvo in tekstilna industrija. Industrijski kraji, predhodno centri razvoja, so v tem procesu postali območja največje degradacije, povezane tudi z brezposelnostjo in socialno problematiko. OMEJITVE IN PREPREKE PRI VAROVANJU INDUSTRIJSKE DEDIŠČINE Razlog za propadanje degradiranih industrijskih območij je tudi pomanjkanje razvojnih strategij lokalne oblasti, kar je povzročilo tudi izgubo nekaterih primerkov industrijske dediščine, kot so Učne delavnice ZGM Bežigrad, tovarna Pletenina v Ljubljani, del Pivovarne Union in kompleks Železarne Jesenice. Pomemben razlog za propadanje industrijske dediščine je poleg pomanjkanja strategije, politične volje in sredstev za varovanje takšnih območij tudi problematika lastništva. Mnogi industrijski kompleksi so bili so namreč razprodani številnim manjšim lastnikom, zaradi česar je celovit pristop k revitalizaciji in varovanju postal skoraj nemogoč. PRIMERI DOBRE PRAKSE S problematiko revitalizacije degradiranih industrijskih območij so se najprej začeli ukvarjati Američani in Britanci že konec 50-ih let, eden prvih primerov je Quincy Market leta 1957 v Bostonu, sledi Inner Harbor v Baltimoru leta 1962, Fulton Market v New

Eden najbolj znanih in uspešnih zgledov je preureditev rudniških objektov Zollverein v Essnu. V tem primeru gre za pristop, ki ohranja karakter območja, ne posega v strukturo objektov in s tem ohranja njihovo avtentičnost. Naslednji primer dobrega posredovanja je švedsko mesto Norrköping, ki mu Švedi pravijo tudi švedski Manchester. Mesto je bilo znano predvsem po tekstilni industriji, ki je zapadla v krizo v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja. V tem primeru se je mestna uprava namesto rušitve odločila za postopno prenovo območja v izobraževalno in kulturno središče. V okviru kompleksa tekstilne tovarne je tako nastal univerzitetni center s kampusom za 7.000 študentov, v nekdanji papirni tovarni pa koncertna dvorana in kongresni center, medtem ko so manjše objekte napolnila manjša podjetja iz pretežno informacijsko-tehnološkega področja. Del območja je bil preurejen tudi za stanovanjsko rabo, dodali pa so tudi Muzej dela in muzej, posvečen tekstilni industriji. NEPRIMERNI VARSTVENI PRISTOPI Kljub številnim pozitivnim primerom se v praksi pojavljajo tudi neprimerni pristopi k varovanju, kjer lahko vodi do izgube pomembnih historičnih objektov. Tu se pojavlja kot najbolj problematično področje interpretacija dediščine, ki je podvržena bolj ali manj uspešnim individualnim pristopom, ki se udejanjijo v bolj ali manj uspešnih realizacijah. Problem tiči predvsem v neustreznem vrednotenju dediščine in posledično neprimernih

varstvenih predlogih. Ključno načelo je ohranjanje avtentičnosti dediščine, ki naj usmerja proces varovanja in revitalizacije. IZHODIŠČA ZA DOLOČANJE VARSTVENIH POSEGOV Čim večja je vrednost dediščine, tem manjša sme biti stopnja poseganja v dediščino. Pomembna je predvsem pravilna valorizacija, uspešnost varstva in revitalizacije pa je odvisna tudi od zunanjih dejavnikov, kot je prostorsko razvojni in ekonomski vidik. Ekonomski vidik je faktor, ki ga je potrebno natančno preučiti, saj je potrebno upravičiti investicijo s potencialno vrednostjo območja, ki bi ga pridobilo z revitalizacijo. Tu ne upoštevamo zgolj ekonomskih koristi kulturne dediščine, temveč poseben pomen pripišemo tudi socialnemu in kulturnemu pomenu za sedanje in prihodnje uporabnike. ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI Za uspešno revitalizacijo je pomembno oblikovanje strategij, ki vključujejo vse dejavnike, ki so prisotni v okolju in lahko vplivajo na končni rezultat. V Veliki Britaniji so pripravili program Regeneration Through Heritage, kjer so razvili pristop za pripravo študij izvedljivosti, ang. feasibility study. Ta pristop izvedljivost projekta obravnava na podlagi sedmih točk: ocene stanja, preučitve možnosti, ocene razvojnih možnosti, preverjanja prednostne variante, določitve finančnih zahtev, izbora končnega predloga in določitve programa za izvedbo. Pristop je mogoče smiselno uporabiti v kateremkoli okolju, tudi v primeru industrijskih degradiranih območij v Sloveniji. (besedilo povzeto po: Ifko, 2002, str. 42-52)

NAČINI POVEČANJA VREDNOSTI DUO - PRIMER INDUSTRIJSKEGA OBMOČJA ZSOLNAY, PECS, MADŽARSKA

SLIKA 91 - ZUNANJA UREDITEV PRENOVLJENE TOVARNE ZSOLNAY Vir: http://www.landezine.com/index.php/2015/07/the-rehabilitation-of-the-zsolnay-factory-by-ujirany-new-directions-landscapearchitects/ - © Ujirany / New Directions, 2016

V primeru mesta Pecs na Madžarskem je razvoj v preteklosti potekal neenotno. Večina razvoja je bila skoncentrirana na staro mestno jedro, medtem ko so na primer nazadovala stanovanjska območja severneje od mestnega jedra. Degradacija je v teh predelih trajala več desetletij. V tem primeru so se pokazala tri najbolj problematična degradirana območja mesta Pecs: Szigeti kulvaros, Budai kulvaros in sosednjo industrijsko cono Zsolnay. Vsem predelom so skupne zelo nizke cene parcel in nepremičnin, ki jih je bilo s stališča lastnikov skoraj nemogoče narediti privlačne za potencialne kupce ali investitorje, predvsem zaradi konteksta, v katerem so se nahajale. Ko je severni del Pecsa končno doživel revitalizacijske posege, je bilo mogoče občutiti pozitivne vplive revitalitacije tudi v sosednji soseski Szigeti kulvaros, ki je postala privlačna za zasebne investitorje. Kljub temu pa ni prišlo do revitalziacije vzhodnega predela mesta Budai kulvaros, celo več, v tem kontekstu je bilo nazadovanje in degradacija tega predela še pospešena. V omenjnem primeru sta se izluščili dve mogoči strategiji za razvoj degradiranega območja mesta Pecs. Prva strategija je osredotočena na prenovo in aplikacijo novih programskih vsebin v parkih in javnih prostorih. Namen tega posega je nadomestiti nekatere pomanjkljivosti stanovanjskih sosesk z javnimi programi, ki bi pozitivno vplivali na kakovost življenja prebivalcev. Javni prostori so torej obravnavani kot podaljšek zasebnih stanovanjskih prostorov. Druga strategija je vezana na realizacijo investicij v nove mestne funkcije in sodobne arhitekturne posege v degradiranih območjih, ki posledično vplivajo tudi na razvoj stanovanjskih območij v bližini - proces torej vpliva na modernizacijo in splošno izboljšanje in tudi povečanje ekonomske vrednosti širšega območja. Slaba stran

takšnega pristopa je, da zahteva velike finančne injekcije. V primeru Pecsa je bil eden od načinov za pridobivanje sredstev in motivacije za oživitev degradiranih območij sodelovanje pri evropskem projektu Evropska prestolnica kulture 2010. Princip povečevanja vrednosti območja z vstavljanjem novih funkcij je bil uporabljen v primeru industrijskega območja Zsolnay na Madžarskem, ki je v okviru revitalizacije pridobilo kulturne in izobraževalne programske vsebine in javne parkovne površine. Zsolnay se je torej preobrazil iz degradiranega urbanega območja v kulturni center in izobraževalno središče, kar je pozitivno vplivalo tudi na razvoj in rast vrednosti nepremičnin v širši okolici, vključene pa so bile naslednje vsebine:

SLIKA 92 - TOVARNA V ČASU FESTIVALA ZSOLNAY Vir: www.pecsma.hu/wp-content/uploads/2013/05/Zsolnay-Fesztiv%C3%A1l04IMG_4195.jpg, 2016

- Center učenja, ki združuje funkcije mestne, okrožne in univerzitetne knjižnice, občasno gosti manjše konference in razstave. - Koncertni avditorij Kodály in konferenčni center s kapaciteto 1.000 oseb. - Kulturna četrt Zsolnay, osredotočena na dekorativno keramiko, katere zgodovina sega v čase Avstro-Ogrske. - Muzej in stalna razstava proizvodnje tovarne Zsolnay - Fakulteta za glasbo in vizualne umetnosti Univerze v Pecsu. - Novi parki in javne površine. Do rešitev je mesto prišlo s pomočjo organiziranja mednarodnih javnih natečajev, kar je zagotovilo kakovostne in premišljene posege v okolje. Glavni motiv za regeneracijo okolja je bilo izboljšanje življenjskih pogojev v mestu, posredno pa tudi vpliv na zvišanje vrednosti in privlačnosti nepremičnin.

(besedilo povzeto po: Szabó, Tóth, 2012, str. 231-235)

SLIKA 93 - TOVARNA V ČASU FESTIVALA ZSOLNAY Vir: vindiatours.eu/program-recommendation-with-vindiatours-zsolnay-festival-2016-hungary-pecs/, 2016

PRISTOPI PRI PRENOVI ARHITEKTURNE DEDIŠČINE

60 KAJ JE “ADAPTIVE REUSE“?

PRENOVA ARHITEKTURNE DEDIŠČINE

Gre za pojem, ki se je prvič začel pojavljati v ZDA med letoma 1960 in 1970, predvsem kot posledica razvijajoče skrbi za okolje, ki je bilo v dobi hitrega razvoja industrije in mest zapostavljeno. Pojem bi bilo mogoče prevesti kot “ponovna uporaba s prilagoditvijo”. Pri tem pristopu je ključnega pomena to, da stavbi poleg prenove poiščemo novo namembnost. Gre za trajnostno prenovo, saj pri tem stavbe, ki so konstrukcijsko varne in uporabne, razvijamo za ekonomsko (ali družbeno) upravičeno nadaljnjo uporabo. Tovrstno recikliranje stavb predstavlja odlično in trajnostno naravnano metodo ohranjanja zgodovinskih objektov in jih tako ščiti pred degradacijo in rušitvijo. Ključno je tudi to, da gre za prenovo, pri kateri se ohranja zgodovinski duh in pomen stavbe, medtem ko vanjo umestimo nov, sodoben program.

Objekti Intexa sicer uradno niso zabeleženi kot stavbna kulturna dediščina v okviru registra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, vendar si zaradi očitnih arhitekturnih kvalitet zaslužijo ravno tako previdno in spoštljivo obravnavo kot v primeru registrirane stavbne dediščine. Stavbe, za katere velja določen režim varovanja, beleži Register nepremične kulturne dediščine (RKD):

Zaradi odprtosti in fleksibilnosti prostorov so stari industrijski objekti še posebej primerni za ponovno uporabo, poleg tega v sebi nosijo pomen ohranjanja dediščine industrijske dobe, njihova struktura prikazuje tudi tehnološki razvoj gradnje. Nekateri industrijski objekti so tudi delo pomembnih arhitektov svojega časa in so kot take nosilke arhitekturne misli. Ponovna uporaba s prilagoditvijo je pristop, ki ga uporabljamo, ko za to obstajajo opravičljivi razlogi, ki jamčijo za preživetje objekta in njegov razvoj. Iz tega razloga je nujno opraviti tudi ustrezne analize in strategije, ki potrdijo ali ovržejo smiselnost projekta. Najpogostejše programske injekcije, ki jih uporabljamo pri ponovni uporabi s prilagoditvijo, so pisarniški prostori, muzeji, ateljeji, šole, trgovine in podobno. Kljub temu, da ta pristop uporabljajo v nekaterih zahodnih državah že vsaj 40 let, pa je v našem prostoru še precej neizkoriščen in neraziskan. (definicija povzeta po: Cantell, 2005, str. 3-4

“Register nepremične kulturne dediščine (RKD) je uradna zbirka podatkov o nepremični kulturni dediščini na območju Republike Slovenije. Z vpisom v register dobi vsaka enota evidenčno številko dediščine (EŠD), ki jo uporabljamo v upravnih in strokovnih postopkih varstva kulturne dediščine. V register nepremične kulturne dediščine vpisujemo vso nepremično kulturno dediščino ne glede na vrsto, tip, obseg, lastništvo ali varstveni status enote.”

POSTOPEK VPISA V REGISTER “Pobudo za vpis v register lahko vloži vsaka pravna ali fizična oseba pri Ministrstvu. Pobudnik mora v pobudi navesti dejstva in dokumente, ki po njegovem mnenju dokazujejo, da ima nepremičnina lastnosti kulturne dediščine. Ministrstvo pobudo posreduje v presojo Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ta pripravi predlog o vpisu ali izdela negativno mnenje glede vpisa. Ministrstvo odgovor sporoči pobudniku vpisa. Predloge za vpis v register pripravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije oziroma njegova krajevno pristojna območna enota. Na podlagi predloga za vpis minister za kulturo odloči o vpisu enote v register. Enako kot vpis enote se izvede tudi sprememba vpisa oziroma izbris iz registra. O izpolnjevanju pogojev za vpis kulturne dediščine v register torej odloča Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je pristojen za kategoriziranje, popis in nadzor nad varovanjem. V primeru

arhitekture govorimo seveda o stavbni dediščini, ki je definirana na podlagi sledečih kriterijev: Stavbna dediščina so stavbe, vključno s pripadajočimi napeljavami, okrasjem, opremo in pripadajočimi zemljišči, drugi grajeni sestavi, naselja ter njihovi deli in prostorske ureditve, tudi če so oblikovane iz naravnih prvin. Podrobneje stavbno dediščino razvrščamo na: - stavbe (enote): vse stavbe ali grajeni sestavi, ki imajo izrazit zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen; - skupine stavb: enovite skupine mestnih ali podeželskih stavb, ki imajo izrazit zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen in so medsebojno dovolj povezane, da sestavljajo prostorsko določljive enote; - območja: skupne stvaritve človeka in narave, torej površine, ki so delno zazidane, dovolj prepoznavne in enovite, da so prostorsko določljive, in ki imajo poseben zgodovinski, arheološki, umetniški, znanstveni, družbeni ali tehniški pomen.” (Spletni portal Ministrstva za kulturo RS, 2016) (Spletni portal Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije, 2016)

Tovarna Intex je pomembna predvsem kot kompleks z izrazitim družbenim in gospodarskim pomenom za prebivalce mesta Kranj, saj je zaposlovala velik del populacije, mnogi starejši občani pa se še spominjajo dela za tkalskimi ali predilnimi stroji v prostorih, ki so trenutno prepuščeni razdrobljeni lastniški strukturi, ki ni sposobna izpeljati celovite prenove in vzdrževanja objekta. V primeru degradiranih industrijskih con, kot je Intex, bi bilo poleg strategije upravljanja s stavbno dediščino torej nujno upravljati z vsemi segmenti, ki vplivajo na pojav degradacije, tudi z ekonomskimi vidiki, kar pomeni, da je potrebno zasnovati program tako, da je vzdržen in vsebuje poleg neprofitnih tudi profitne programe.

UTEMELJITEV, NAMEN IN CILJ PRENOVE TOVARNE INTEX

SLIKA 94 - POGLED NA SEVEROZAHODNO FASADO PREDILNICE INTEX Vir: Luka Prijatelj, osebni arhiv, 2016

61 Objekti Intexa imajo viden družbeno-zgodovinski pomen v okviru razvoja mesta Kranj. Stavbi predilnice in tkalnice poleg izrazitega industrijskega karakterja kažeta tudi prisotnost arhitekturne misli, ne zgolj funkcionalističnih teženj. Tu ne gre za anonimno tkivo, temveč za stavbi z jasnim izrazom in podobo. V primeru Tkalnice je smiselno ohranjati in poudariti predvsem ločno konstrukcijo, ter vrniti objekt v prvotno stanje, pred nastopom ločenega lastništva, s katerim se je stavba pregradila na več ločenih delov. V primeru Predilnice, barvarne in apreture je smiselno ohranjati značilni videz fasade in raster ter odprtost prvotnega tlorisa objekta. Analiza kaže, da je kljub temu, da stavbi Intexa nista registrirani v RKD, smiselno zaradi arhitekturnih posebnosti in družbeno-zgodovinske vrednosti stavb ohranjati določene značilnosti stavb, torej predvsem konstrukcijo in zunanji videz stavbe. Stavbi nista več primerni za ponovno vzpostavitev prvotnega programa, torej industrijske dejavnosti. Prav tako okolica spreminja značaj iz industrijske cone v podaljšek mestnega središča s stanovanjsko namembnostjo, kar je razvidno iz OPN in razvojnih načrtov, ki jih pripravlja Oddelek za okolje in prostor MOK. Zato je smiselno v tem primeru uporabiti pristop ponovne uporabe s prilagoditvijo, torej preureditve objektov z aplikacijo nove programske sheme, ki bo skladna z novo namembnostjo področja Savske ceste kot celote in ki se sklada z regionalno in lokalno strategijo razvoja. V tej nalogi se bom osredotočila zgolj na prenovo Predilnice, barvarne in apreture z namenom ohranjanja obsega naloge, ki ustreza magistrskemu delu in dopušča zadosten nivo obdelave objekta. Idejna zasnova prenove in revitalizacije predilnice Intex v Kranju / Avtorica: Ana Belčič / Mentor: izr. prof. mag. Tadej Glažar / Somentorica: doc. dr. Sonja Ifko / Konzultant: asist. Vid De Gleria / Konzultant za statiko: doc. dr. Tomaž Slak / konzultant za sanacijo konstrukcije: izr. prof. dr. Vlatko Bosiljkov (FGG) / konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar / Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani 2016 /17

C”

4. ANALIZA OBMOČJA PREDILNICE INTEX

X IN TE PR

ILN

ST A CE KA SA VS

1. ST A CE

AJ A

“Č

ŠK

cca. 380 nmv

SLIKA 95 - SHEMATSKI PREREZ OBMOČJA INTEX v kontekstu kanjona reke Save

ŽE

IŠ

LJ AN

TO GO VA OD RN YE A S AR AV A

ST A

A OG PR

A LO K KA SA VS

SA VA KA RE

cca. 380 nmv

cca. 350 nmv

100

FOTOANALIZA OKOLICE IN SOSEDNIH OBJEKTOV 1 sta Ce aja .m

Sa l ka vs a ok

383 nmv

sta ce ka vs Sa

va a Sa Rek

K B

sta

c ka vs

ta es

POGLED H

POGLED I

POGLED J

355 nmv

sta

382 nmv

POGLED K

POGLED L

blj

Lju ac

349 nmv

100m

50m

lok

Fotoanaliza prikazuje stanje objektov maja 2016. Zaradi razdrobljenega lastništva posamičnih objektov je notranjost v večini primerov nedostopna, fotografirati jo je mogoče le s soglasjem lastnikov oziroma najemnikov. Večina objektov je v zasebni rabi, prilagojena za različne obrti, kot je na primer popravilo in prodaja avtomobilov, predelava plastičnih odpadkov, izdelava cevi, izdelava sveč in podobno..Pojavlja se tudi raba s strani manjših podjetij, ki so v objektih uredila pisarniške prostore. Redki objekti so namenjeni javni oz. poljavni rabi, torej različnim društvom in gostinskim lokalom.

POGLED A

POGLED C

POGLED E

POGLED B

POGLED D

POGLED F

Največ uporabnikov privablja fitnes center in biljardnica v delu nekdanje tkalnice, ter kegljišče v nekdanji predilnici. Kljub degradaciji analiza območja na terenu jasno kaže, da je območje kljub opustitvi enotne rabe živo in naseljeno z mnogimi dejavnostmi. S pravilno in dobro načrtovano revitalizacijo ima velik razvojni potencial v kontekstu mestnega prostora. POGLED G

SLIKA 96-118 - FOTOGRAFIJE STANJA POSAMIČNIH OBJEKTOV OBMOČJA INTEX Vir: Ana Belčič, osebni arhiv, 2016 1 sta Ce aja .m

SINTEZA

Sa l ka vs a ok

383 nmv

sta ce ka vs Sa

a Rek Sa v

Pregled objektov območja Intex kaže na to, da so stavbe kljub starosti dobro ohranjene, prav tako je v večini objektov še vedno prisotna aktivnost - na terenu lahko opazimo številne manjše delavnice in skladišča - objekt, prikazan na slikah B-E trenutno vsebuje prostore za predelovanje odpadne plastike, pogled M prikazuje prenovljeno stavbo uprave, kjer se nahajajo pisarne, del tkalnice na pogledu P služi kot pokrita garaža za fitnes center, del istega objekta na sliki R pa vsebuje avtomehanično delavnico.

Vse dejavnosti na območju je težko dokumentirati, saj so razpršene in ne ustrezajo nobenemu vzorcu. Predpostavljam, da je odsotnost organizacije in strategije pri upravljanju območja eden od razlogov za degradacijo, zato je potrebno pri revitalizaciji razviti sistem za trajnostni razvoj območja.

N M Sa

c ka vs

355 nmv

ta es

Posamezni deli objektov so poškodovani zaradi pomanjkanja vzdrževanja, vendar je večina v dovolj dobrem stanju, da jih je mogoče z nekaj posegi napraviti konstrukcijsko varne. Glede na starost objektov je mogoče predvidevati, da so potrebni posegi za potresno in požarno varnost.

sta

382 nmv

blj

Lju 349 nmv

100m

50m

lok

POGLED M

POGLED P

POGLED S

POGLED U

POGLED W

POGLED N

POGLED R

POGLED T

POGLED V

POGLED X

SITUACIJA PREDILNICE, BARVARNE IN APRETURE

SLIKA 119 - SITUACIJA PREDILNICE V KONTEKSTU OBMOČJA INTEX

9 1

354 nmv

383 nmv

3 s Ce

VRATARNICA

aja

cca. 349 nmv

m 1. ta

sta ce ka vs Sa

PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA (1941)

5 UPRAVA

KOTLARNA (porušena)

sta

BARVARNA (1926)

381 nmv ma

Reka

Sava

351 nmv

Sav

sta

ska

TKALNICA (1926)

ces

ta Ce

ka lo

Savs

sta

SKLADIŠČA

VODSTVO

TKALNICA (1946)

k ns

a blj Lju ta

355 nmv

349 nmv

nekdanja “Korea”, v prihodnosti neproﬁtna stanovanja (stanovanjski sklad)

382 nmv

k vs al a ok

100m

k ns lja

50m

b Lju

SLIKA 120-128 - POGLEDI NA OBJEKT PREDILNICE INTEX Vir: Ana Belčič, osebni arhiv, 2016

POGLED 1 - JV fasada

POGLED 2 - SZ fasada

POGLED 3 - Vhod z nalagalno ploščadjo

POGLED 4 - Vhod v trgovino Triglav konfekcije

POGLED 5 - JZ fasada

POGLED 6 - JZ fasada v kontekstu območja

POGLED 7 - SV fasada

POGLED 8 - SZ fasada

POGLED 9 - SZ fasada, pogled iz ceste ob Ikosu

Posnetek prvotnega stanja: PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA - pritličje 1:200

SLIKA 129 - TLORIS P Vir: izrisano po arhivskih načrtih ZAL izpostave Kranj

talna obloga: BETONSKI PREMAZ

Posnetek prvotnega stanja: PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA - 1. nadstropje 1:200

SLIKA 130 - TLORIS P+1 Vir: izrisano po arhivskih načrtih ZAL izpostave Kranj

-1.00

+0.00

talna obloga: BETONSKI PREMAZ

Posnetek prvotnega stanja: PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA - 2. nadstropje 1:200

SLIKA 131 Vir: izrisano po arhivskih načrtih ZAL izpostave Kranj

talna obloga: BETONSKI PREMAZ

Posnetek prvotnega stanja: PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA - 3. nadstropje 1:200

SLIKA 132 Vir: izrisano po arhivskih načrtih ZAL izpostave Kranj

Posnetek prvotnega stanja: PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA - podstrešje 1:200

SLIKA 133 Vir: izrisano po arhivskih načrtih ZAL izpostave Kranj

PROIZVODNI PROSTORI 1417m2

talna obloga: BETONSKI PREMAZ

SLIKA 134

Posnetek prvotnega stanja: PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA - tloris strehe 1:200

Vir: izrisano po arhivskih načrtih ZAL izpostave Kranj

+21.60 +21.60

Posnetek prvotnega stanja: PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA - jugozahodna fasada 1:200 A

SLIKA 135 - FASADA 1 Vir: izrisano po arhivskih načrtih ZAL izpostave Kranj

+23.10

+20.15

Posnetek prvotnega stanja: PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA - severovzhodna fasada 1:200 A

SLIKA 136 - FASADA 2 Vir: izrisano po arhivskih načrtih ZAL izpostave Kranj

+23.10

+20.15

Posnetek prvotnega stanja: PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA - vzdolžni prerez 1:200 A

SLIKA 137 Vir: izrisano po arhivskih načrtih ZAL izpostave Kranj

Posnetek prvotnega stanja: PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA - jugovzhodna fasada 1:200 A

SLIKA 138 Vir: izrisano po arhivskih načrtih ZAL izpostave Kranj

+23.10

+20.15

Posnetek prvotnega stanja: PREDILNICA, BARVARNA IN APRETURA - prečni prerez 1:200 A

SLIKA 139 Vir: izrisano po arhivskih načrtih ZAL izpostave Kranj

+20.15

SLIKA 140 - Pogled na severozahodno fasado Vir: Luka Prijatelj, osebni arhiv, 2016

SLIKA 141 - Notranjost stopniščnega jedra Vir: Luka Prijatelj, osebni arhiv, 2016

SLIKA 142 - Ambient prvega nadstropja Vir: Luka Prijatelj, osebni arhiv, 2016

SLIKA 143 - Prvo nadstropje, ki trenutno služi kot kegljišče Vir: Luka Prijatelj, osebni arhiv, 2016

SLIKA 144 - Značilni ambient trenutnega stanja stavbe s pregradami Vir: Luka Prijatelj, osebni arhiv, 2016

SLIKA 145 - Podstrešni prostori z betonsko ločno konstrukcijo Vir: Luka Prijatelj, osebni arhiv, 2016

SLIKA 146 - Linijski svetlobnik, ki osvetljuje podstrešje Vir: Luka Prijatelj, osebni arhiv, 2016

SLIKA 147 - Pogled na jugozahodno fasado Vir: Luka Prijatelj, osebni arhiv, 2016

SLIKA 148 - Pogled na jugovzhodno fasado Vir: Luka Prijatelj, osebni arhiv, 2016

5. REFERENČNI PRIMERI IN ZGLEDI PRI PRENOVI PREDILNICE INTEX

SLIKA 149 - Cedric Price, “Fun palace” - konceptualna referenca vstavljanja programskih elementov v enoten, fleksibilen prostor. Vir: www.interactivearchitecture.org, 2016

REFERENCE : Pinacoteca de Estado, Sao Paolo / Mendes Da Rocha (adaptacija industrijskih objektov s programom muzeja)

SLIKA 157 - tloris 1 0 5 10

SLIKA 150 - ambient 1

SLIKA 151 - ambient 2

SLIKA 152 - ambient 3

50m

SLIKA 153 - ambient 4

90 SLIKA 155 - prerez 1

SLIKA 154 ambient 5

SLIKA 156 - prerez 2

SLIKA 158 - tloris 2

V poznih osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil Mendes da Rocha izbran na natečaju za Brazilski muzej kiparstva MuBE, kasneje pa je leta 1990 prenovil še najstarejši muzej umetnosti v Sao Paulu, Pinacoteca od Estado. Stavba je bila zgrajena v zadnjem desetletju devetnajstega stoletja, v njej pa naj bi po prvotnih načrtih prebival licej umetnosti in umetne obrti. Prve adaptacije stavbe so bile potrebne že leta 1905, ko so v stavbo tudi umestili prvo zbirko slik iz državne zbirke. Iniciativa za prenovo neoklasicistične stavbe je bila zaključena leta 1998. Stavba, ki sicer leži v degradiranem delu mesta, je tako postala eden najbolj sodobnih muzejev v državi, v prostor, ki je sposoben sprejeti umetniško zbirko nacionalnega pomena. Dela je financiralo Ministrstvo za kulturo in uprava Sao Paula. Namen je bil skozi projekt revitalizirati tudi okolico in progresivno povrniti življenje v predel Bairro da Luz, ter ga transformirati v demokratičen kulturni prostor v osrčju mesta. Povzeto po: www.archdaily.com.br/br/787997/pinacoteca-do-estado-de-sao-paulo-paulo-mendes-darocha, 2016 in www.arquiscopio.com/archivo/2012/07/19/pinacoteca-del-estado-de-sao-paulo, 2016

SLIKE 150 - 158 - fotografije in tlorisi Pinacotece de Estado Vir: www.archdaily.com.br/br/787997/pinacoteca-do-estado-de-sao-paulo-paulo-mendes-da-rocha, 2016 Vir: www.arquiscopio.com/archivo/2012/07/19/pinacoteca-del-estado-de-sao-paulo, 2016

REFERENCE : Corso Karlin, Praga / Roccardo Bofill (adaptacija industrijskih objektov)

SLIKA 159 - fasada

SLIKA 160 - pogled na zunanjost

SLIKA 161 - interier

Vir: www.adaptivereuse.info/portfolio/corso-karlin, 2016

SLIKA 162 - objekt pred obnovo 1

SLIKA 163 - objekt pred obnovo 2

Vir: www.archello.com/en/project/corso-i-karlin, 2016

Vir: www.adaptivereuse.info/portfolio/corso-karlin, 2016

Projekt se nahaja v območju Praga 8, ki je bila do leta 1922 neodvisna naselbina, kasneje pa jo je zaobjelo mesto. Predel je močno zaznamovala tudi prisotnost industrije, kasneje pa degradacija. Predel se je odločilo razviti podjetje Real Estate Karlín Group (REKG), za to pa so najeli arhitekta Roccarda Bofillja. Prvotna stavba je bila ohranjena in obnovljena. Nova streha je iz stekla in rdeče štukature arkade poudarjajo sestavo obstoječega pritličja. Cilj, ki ga izraža prenova je, da se ohrani dialog med svetlobo in senco, trdnostjo in preglednostjo; med jezikom klasične arhitekture in modernih materialov. Povzeto po: www.adaptivereuse.info/portfolio/corso-karlin, 2016

SLIKE 159 - 163 - fotografije in tlorisi Corso Karlin Vir: www.adaptivereuse.info/portfolio/corso-karlin, 2016 Vir: www.archello.com/en/project/corso-i-karlin, 2016

REFERENCE : RCA Sackler Building / Haworth Tompkins (delovni prostori in inkubatorji)

SLIKA 169 - tloris strehe

SLIKA 164 - ambient 1

SLIKA 165 - ambient 2

SLIKA 166 ambient 3

SLIKA 170 - tloris 2

SLIKA 171 - tloris 1 SLIKA 167 - detajlni prerez

SLIKA 168 - prikaz strehe

5 10

50m

Stavba New Slacker Building je bila zgrajena leta 2009 v Londonu, zasnovali pa so jo v biroju Haworth Tompkins Limited. Projekt je stal okrog 3 mio funtov. Program združuje nastanitev za študente slikanja Royal Collage of Art, ki so 10 let čakali na nove prostore. Oblikovalska predpostavka pri oblikovanju prostora je bila posnemati tradicionalne slikarske studie v Londonu, kot jih najdemo v Victoria & Albert Museum (V&A) in studiu Sydney Smirke and Norman Shaw. Stavba predstavlja tudi začetek graditve novega kampusa kraljeve akademije, v katerem bodo nekoč tudi prostori za šolo lepih umetnosti in aplikativne umetnosti, zagonska podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo s panogo umetnosti, galerija in predavalnica z 200 sedeži. Sledil bo še oddelek za fotografijo in tisk. Organizacija studijev vzdolž širokega hodnika omogoča tudi širitev socialnih aktivnosti in začasnih razstav v prehoden skupni prostor. The Slacker Building je primer transformacije stare enonadstropne stavbe v serijo z dnevno svetlobo bogato osvetljenih prostorov, ki so v okviru prenove dobili novo transparentno streho, napeto na obstoječe opečnato ogrodje. S tem je stavba pridobila višino, kar ji daje možnost uporabe v dveh etažah z mezzaninom.

SLIKE 164 - 173 - fotografije in tlorisi RSA Sackler Building Vir: www.archdaily.com/43211/rca-sackler-building-haworth-tompkins

SLIKA 172 - prerez 1

Povzeto po: Vir: www.archdaily.com/43211/rca-sackler-building-haworth-tompkins

SLIKA 173 - prerez 2

REFERENCE : Casa del Lector / Ensamble Studio (prenova degradiranih območij)

SLIKA 178 - prikaz vstavljanja novih konstrukcijskih elementov

SLIKA 174 - ambient 1

SLIKA 175 - ambient 2

SLIKA 176 - prerez vzdolžni 1

SLIKA 177 - prerez vzdolžni 2

Projekt obravnava prenovo in adaptacijo stare klavnice v Madridu v sodoben kulturni, umetniški in kreativni center. Natečajni predlog Ensemble Studia je bil usmerjen v ohranjanje in ojačitev izvornega industrijskega karakterja stavbe, a obenem vstavljanje nove organizacije v obstoječi odprt prostor. V okviru tega so zasnovali poseg, kjer so skozi obstoječe okenske odprtine vstavili velike, 40-tonske betonske C nosilce, ki delujejo v prostoru kot mostovi in s tem nova mreža komunikacij in prehodov, kar prostor razgiba in mu podari nove razsežnosti. Tvorijo torej “dvignjene ulice“. Materialnost ohranja karakter industrijske tradicije kompleksa madridske stare klavnice - v stavbi se pojavljajo granit, jeklo in beton.

SLIKE 174 - 180 - fotografije in tlorisi Casa de Lector Vir: www.archdaily.com/625763/casa-del-lector-ensamble-studio, 2016 Vir: www.designboom.com/architecture/ensamble-studio-readers-house, 2016

0 5

50m

SLIKA 179 - prečna prereza

Ker gre za zaščiten arhitekturni objekt, torej del arhitekturne dediščine kraja, so morali biti vsi posegi kar se da delikatni in premišljeni. Bistveno je bilo ohranjanje izvornega videza stavbe in notranje konstrukcije objekta, obenem pa zagotavljanje nove rabe prostora ob spoštovanju obstoječih strukturnih elementov stavbe. Projekt je zasnovan tako, da ohranja odprtost prostora in s tem vidne glavne konstrukcijske dele. Vstavljeni C nosilci projekt obogatijo z novo prostorsko razsežnostjo in predstavljajo inovativen pristop k prenovi industrijskih objektov.

Povzeto po: www.designboom.com/architecture/ensamble-studio-readers-house, 2016

SLIKA 180 - tlorisi stavbe

REFERENCE : Pinterest Headquarters, San Francisco (delovni prostori) SLIKE 181 - 186 - fotografije objekta Pinteres Headquarters Vir: www.officesnapshots.com/2013/12/19/inside-pinterests-new-san-francisco-offices, 2016 Vir: www.dezeen.com/2013/11/15/pinterest-headquarters-first-office-all-of-the-above, 2016

SLIKA 181 - ambient 1

SLIKA 184 - ambient 4

Povzeto po: www.dezeen.com/2013/11/15/pinterest-headquarters-first-office-all-of-the-above, 2016

SLIKA 182 - ambient 2

SLIKA 185 - zunajost objekta

SLIKA 183 - ambient 3

SLIKA 186 - ambient 5

Nova poslovna stavba podjetja Pinterest je nastala leta 2013, razteza pa se na 45.000 kvadratnih čevljih. Projekt je bil izveden kot sodelovanje treh birojev - First Office, All of the Above in Schwartz and Architecture. Nastal je kot posledica potrebe po novih prostorskih površinah zaradi hitre širitve podjetja Pinterest. Biro Schwartz and Architecture je zasnoval prenovo nekdanje tovarne tako, da ustreza konstantno rastočim potrebam podjetja po prostoru. Naročnik je prav tako želel, da stavba deluje kot prazno platno, ki ga lahko zaposleni čim bolj personalizirajo in prilagodijo tekočim potrebam po organiziranju, zbiranju, sestankovanju, prezentiranju projektov in idej ter druženju. Po seriji delovnih akcij so se uslužbenci Pinteresta vselili in zavzeli prostor ter ga opremili ob pomoči studia All of the Above / First Office, ki je sodeloval pri zasnovi interjerja. Projekt Pinterestove poslovne stavbe predstavlja visok nivo sodelovanja med naročnikom in zaposlenimi v podjetju, ter arhitekti, ki so pripravili zasnovo stavbe. Prav ta stalni pretok informacij in potreb s strani uporabnikov prostora v materijo je razlog, da je projekt uspešen in da deluje kot stimulativno in prijetno delovno okolje.

REFERENCE delovni prostori in inkubatorji : Pospeševalnik in Hub ABC Accelerator, Ljubljana ABC ACCELERATOR - prostori pospeševalnika - ODPRT DELOVNI PROSTOR - SOBE ZA INDIVIDUALNE SESTANKE - SEJNA SOBA VODSTVA PROGRAMA - VEČNAMENSKA DVORANA - BUSSINESS CLUB - ČAJNA KUHINJA - SOBA ZA SPROSTITEV ABC HUB - ODPRT VEČNAMENSKI PROSTOR Z INFO TOČKO - POLODPRTE PISARNE ZA POSAMEZNA PODJETJA - PISARNE IN MIZE ZA NAJEM - SKUPNI DELOVNI PROSTORI - VEČNAMENSKA DVORANA - ČAJNA KUHINJA S PROSTOROM ZA POČITEK

SLIKA 187 - hub, delovni prostor 1

SLIKA 188 - večnamenski prostor 1

SLIKE 187 - 192 - fotografije ABC huba in pospeševalnika Vir: spletni arhiv Pospeševalnika ABC

Povzeto po: osebni pogovor z vodjo ABC Hub-a Vesno Drofenik.

SLIKA 189 - hub, delovni prostor 2

SLIKA 190 - večnamenski prostor 2

SLIKA 191 - hub, večnamenski

SLIKA 192 - prostor za sproščanje

Pospeševalnik ABC se nahaja v Ljubljani, v nakupovalnem središču BTC. Namenjen je pospeševanju mladih podjetij z že izdelano idejo, ko potrebujejo mentorstvo, ali pa zgolj iščejo delovni prostor za “sodelo“. Pospeševalnik v glavni stavbi ABC Accelerator obsega prostore za mentorirane skupine intenzivnega trimesečnega programa, kjer vsake tri mesece gostijo po deset skupin zagonskih podjetij, ki znotraj programa razvijajo svoj izdelek ali storitev. Podjetjem v programu je namenjen skupni odprt delovni prostor, kjer jih spodbujajo k sodelovanju, izmenjavi mnenj in izkušenj, medsebojni pomoči in zdravi tekmovalnosti. ABC Hub je namenjen podjetjem, ki prostore najemajo in niso del intenzivnega programa. Ta predel omogoča prostore za sodelo, poleg tega pa tudi spremljevalne dejavnosti, dogodke, srečanja in vse ostale aktivnosti, ki se povezujejo s podjetništvom in startup dejavnostjo. Pospeševalnik tudi redno gosti različne dejavnosti in dogodke. Za ta namen se uporabljajo veliki večnamenski prostori, ki morajo biti fleksibilni, da omogočajo nemoteno rabo v različnih kontekstih.

6. PROJEKTNI DEL NALOGE - IDEJNA ZASNOVA PRENOVE PREDILNICE INTEX

CELOSTNA KONCEPTUALNA ZASNOVA OBRAVNAVE OBMOČJA TOVARNE IN OBJEKTA PREDILNICE INTEX 1. URBANIZEM

situacija v kontekstu mesta Kranj

2. KONSTRUKCIJA

10m

obstoječe stanje

20m

30m

40m

50m

3. ENERGETSKA SANACIJA

60m

obstoječe stanje

stene za prenašanje horizontalne obtežbe dodana ojačitev konstrukcije

dodaten sloje zasteklitve na notranji strani

obstoječe stanje

98 nove urejene parkirne površine ojačanje stebrov z dodatno armaturo in betonskim zaščitnim slojem

nove tlakovane in zelene površine

stanje po intervenciji: urejen in zaokrožen urbanizem območja

blow-up intervencije

stanje po intervenciji: potresno varen objekt

prezračevanje dvojne fasade z avtomatskim odpiranjem loput preprečuje pregrevanje steklene fasade poleti, ko so temperature višje

stanje po intervenciji: energetsko saniran objekt

4. OBLIKOVANJE PROSTORA

10m

20m

30m

40m

50m

5. PRINCIP ORGANELOV IN PLAZME

60m

6. PROGRAM

obstoječe stanje

koncept obravnave: “rastlinska celica” sistem z membrano, celičnimi organeli in plazmo, ki tvori zaokroženo celoto

10m

20m

30m

stanje po intervenciji: objekt z novo prostorsko delitvijo, ki je fleksibilna in omogoča spremembo namembnosti

50m

60m

obstoječe stanje

vloga organelov: enote, ki programirajo prostor in mu dajejo injekcije dejavnosti

muzej Franje Sirca

vloga plazme: večnamenski medprostor, ki služi različnim aktivnostim glede na trenutne potrebe uporabnikov, fleksibilna cona za delo, druženje, ipd.

99 pospeševalnik in hub Kovačnica

programski “organeli”, ki jih vstavimo v že obstoječo stavbno membrano z namenom uvajanja srednjeročno fiksnih in definiranih programskih ovojev v nedefiniran, odprt prostor. Organele je mogoče na dolgi rok prestaviti, odstraniti ali zamenjati z novimi.

40m

restavracija in bar

telovadnica in prostor za meditacijo delavnica / atelje “maker space” plazma + organeli = prostor s programskimi enotami in medprostori, ki ga napolnjujejo in se lahko srednjeročno spreminjajo in premikajo, da omogočajo stavbi fleksibilnost skozi daljše obdobje rabe

rezultat: Stavba je revitalizirana kot dediščina, energetsko sanirana, konstrukcijsko izboljšana in programsko redeﬁnirana. Pester program pa jo napolnjuje z aktivnostjo in omogoča formiranje novih skupnosti, sinergija vseh faktorjev pa omogoča ohranjanje objekta in zavira degradacijo.

KONCEPT OBRAVNAVE URBANIZMA OBMOČJA INTEX 1. OBSTOJEČE STANJE

2. EVALVACIJA OBJEKTOV

neprimerno umeščeni stanovanjski objekti, ki se jih nadomesti z novogradnjami v južnem predelu lokacije, namenjenim neproﬁtnim stanovanjem

kontekst območja Intex glede na lego v prostoru mesta Kranj

nedokončan poslovni objekt na mestu nekdanje vratarnce

ICA

ILN

3. UREDITEV PARKIRANJA IN PARKOVNIH POVRŠIN

ICA

ILN

em odz

ICA

ILN

aža

gar

UPRAVA

vn slo bje kt)

kt) TKALNICA

ČA

O TV

D VO

ČA

46 S

D VO

I LN

ČA

DIŠ

O TV

ČA

DIŠ

1926

DIŠ

ČA

I LN

TKALNICA

ČA

DIŠ

1926

DIŠ

bje

1926

DIŠ

NA 1926

BARVAR

(zd

TKALNICA

AR RV

vn slo

100

z uvo

AR AT

BARVAR

NA 1926

(zd

AR RV

AR AT

BARVAR

AR RV

BA NA 1926

UPRAVA

O TV

D VO

I LN

lesene in pločevinaste lope ter ostali pomožni objekti, ki niso del prvotne zasnove Intexa in nimajo posebne arhtekturne ali programske vrednosti 0m

50m

Obstoječi objekti Meja obravnavanega območja

Objekti, predvideni za rušitev

Urejene parkovne površine - zelene in tlakovane Površine za parkiranje - cca. 210 parkirnih mest Podzemna garaža 150 parkirnih mest

Dovozi za promet

SITUACIJA - UREDITEV OKOLICE 1:2000

101

PREDLOG PROGRAMSKIH INJEKCIJ ZA REVITALIZACIJO OBMOČJA - Utemeljitev

102

PODJETNIŠKI INKUBATOR Spodbujanje zagonskega podjetništva je del strategije ustvarjanja novih delovnih mest v Kranju in podpiranja novih gospodarsko - ekonomskih dejavnosti, usmerjenih v razreševanje problema brezposelnosti mladih v regiji. V Kranju že uspešno deluje podjetniški inkubator in prostor za sodelo Kovačnica, ki se je po enem letu delovanja že moral širiti v večje prostore. Podjetniški inkubator Intex torej lahko razumemo kot tretjo razvojno fazo Kovačnice.

KLASIČNI POSLOVNI PROSTORI Pisarniški prostori so program, ki je že umeščen v nekdanjo stavbo uprave Intexa in odgovarjajo potrebi po poslovnih prostorih za že uveljavljena, klasična podjetja, ki iščejo najemniške pisarne, zato se program ohrani, fasado, ki je bila slabo obnovljena in že kaže znake propadanja, pa se prenovi in izboljša, da bo primernejša za okolico.

GOSTINSKI LOKAL Gostinska dejavnost je primeren dodatek k predvidenim novim dejavnostim na področju. Stavba se odpira proti zunanjim zelenim površinam na eni strani in proti potencialnemu zaprtemu atriju. Program lahko zagotavlja kavarno in restavracijo, ki bi nudila tudi dnevna kosila in malice za uporabnike inkubatorja in pisarniških poslovnih prostorov. Namenjen je tudi stanovalcem in obiskovalcem športnih površin.

GORENJSKI MUZEJ - MUZEJ INDUSTRIJE V KRANJU IN ODPRTI DEPO Gorenjski muzej že ima v lasti nekatere prostore Intexa. V razvojni strategiji mesta je predviden tudi odprti depo. Zaradi zgodovinskega pomena in dosedanje slabe prepoznavnosti te tematike bi bilo smiselno ustanoviti v sklopu tega programa tudi industrijski muzej.

OTROŠKI VRTEC V Kranju je trenutno za starše majhnih otrok težko zagotoviti mesto v vrtcu, še posebej v bližini centra, saj kapacitet primanjkuje. Na osnovi znanih demografskih podatkov in projekcij ter obstoječih kapacitet vrtcev bi bilo potrebno oceniti ustrezno kapaciteto v Intexu. Povezuje se s programom neprofitnih stanovanj. Nahaja se ob mladinskem centru in večnamenski dvorani, vsi programi pa se odpirajo proti reki tudi k zunanjim zelenim površinam.

MLADINSKI CENTER Prostor za mladinske dejavnosti bi pomenil rešitev prostorskega problema Kluba študentov Kranj (KŠK), ki mu primanjkuje prostorov za izvajanje dogodkov, predvsem takšnih, ki zahtevajo večje prostorske kapacitete.

USTVARJALNE DELAVNICE Prostori za delavnice so namenjeni otroškim aktivnostim, tečajem, glasbeni in gledališki dejavnosti, plesu in ostalim popoldanskim programom, ki so združljivi s programom vrtca, ki je aktiven v dopoldanskem času.

DVORANA S PLEZALNO STENO Plezanje je v Kranju popularen šport s tradicijo, Kranj pa tudi redno gosti mednarodna tekmovanja v plezanju. Plezanje se dopolnjuje z ostalimi športnimi programi na lokaciji. Stavba je v tem predelu višja, zato je v tem delu mogoča namestitev plezalne stene.

VEČNAMENSKA DVORANA Dvorana je namenjena predvsem rabi mladinskega centra in aktivnostim zunanjih izvajalcev. Z oddajanjem dvorane se lahko pridobi prihodke za izvajanje neprofitnih dejavnosti.

ŽIVILSKA TRGOVINA Trgovina z osnovnimi potrebščinami je nujna glede na to, da se na območju predvideva novo naselje neprofitnih stanovanj. V bližini je tudi projekt neprofitnih stanovanj biroja Bevk Perović, ki v neposredni bližini še nima živilske trgovine.

PARKIRNE POVRŠINE Zaradi velikega števila dejavnosti se na področju nahaja tudi veliko število osebnih vozil, zaradi česar je pomembno nastaviti organizirane parkirne površine in določiti za to ustrezna mesta na območju. Smiselno bi bilo zgraditi tudi podzemno parkirno hišo.

POKRITE ŠPORTNE POVRŠINE Odprte, večje površine za šport bi pomenile širitev programa fitness centra, ki deluje v delu stavbe že sedaj. V tem prostoru bi bilo mogoče zagotoviti prostore za dejavnosti, kot je badminton, joga, squash, namizni tenis in podobno. V tem objektu bi lahko vzpostavili tudi kegljišče, ki trenutno deluje v delu stavbe predilnice, ki jo nameravam v celoti nameniti podjetniškemu inkubatorju.

PREDLOG PROGRAMSKIH INJEKCIJ ZA REVITALIZACIJO OBMOČJA

s Ce

Stanovanjska soseska Sotočje (Bevk Perović arhitekti)

Ikos

354 nmv

m 1. aja

PARKIRIŠČE

PODJETNIŠKI POSPEŠEVALNIK 7812 m2 PROSTORI ZA SODELO MUZEJ TEKSTILNE INDUSTRIJE GOSTINSKI LOKAL / TELOVADNICA / ATELJE

Stanovanjska soseska Planina

vs ka lok a

383 nmv

c ka vs

351 nmv

a Sa

Rek va

zunanji prireditveni prostor + podzemna garaža

Stanovanjska soseska Čirče 1.

ŽIVILSKA TRGOVINA

sta

LOPA ZA VRTIČKARJE

sta

OTROŠKI VRTEC 2294 m2

1498 m2

351 nmv

PARKIRIŠČE

igrišče, otroška igrala

355 nmv

1953 m2

POSLOVNI PROSTORI

986 m2

MLADINSKI CENTER

VEČNAMENSKA DVORANA

USTVARJALNE DELAVNICE 2200 m2

3041 m2

sta

parkovne površine lesen tlak terasa in vrtički

KAVARNA 382 nmv

parkovne površine

903 m2

parkovne površine

5967 m2

POKRITE ŠPORTNE POVRŠINE

terasa kavarne lesen tlak

UPRAVA OBMOČJA Stanovanjska soseska Stražišče DVORANA S PLEZALNO STENO Lju ta es ac sk

blj

zunanje rekreacijske površine, zunanji ﬁtness

100m

lok

50m

349 nmv

NEPROFITNA STANOVANJA ZA MLADE DRUŽINE IN OSKRBOVANA STANOVANJA

ka vs Sa

662 m2

(STANOVANJSKI SKLAD)

Sa va

RUŠITEV

103

KONCEPT RUŠITVE IN SANACIJE KONSTRUKCIJE

1. OBSTOJEČE STANJE

2. POVRNITEV PRVOTNEGA STANJA

P+4

3. DOZIDAVA DODATNE KONSTRUKCIJE

P+4

P+2 / P+3

PODSTREŠJE

DRUGO IN TRETJE NADSTROPJE

104

10m

20m

30m

40m

P+1

PRVO NADSTROPJE

PRITLIČJE

50m

Predvidena rušitev predelnih sten

Prvotno stanje konstrukcije

Nova dopolnilna protipotresna konstrukcija

KONCEPT VSTAVLJANJA NOVIH ELEMENTOV

TEHNIČNA ADAPTACIJA OBJEKTA

ARHITEKTURNA ADAPTACIJA OBJEKTA

- prikaz tipične etaže po slojih -

tipična etaža 1

Obstoječe stanje

Tehnični pod -- inštalacije

Obstoječi ovoj

105

10m

20m

30m

40m

50m

Dodatni sloj zasteklitve

Manjši programski ovoji oz. “organeli”

Zelenje

Večnamenski medprostor oz. “plazma”

Rezultat - tehnično sodobno opremljen in energetsko saniran objekt.

Rezultat - prostor razdeljen v nove programske enote, ki napolnijo prostor in ga aktivirajo.

10m

20m

30m

40m

50m

OPISI KONSTRUKCIJSKIH POSEGOV

106 Objekt Predilnice, barvarne in apreture je nastal leta 1941, zaradi česar lahko sklepamo, da kljub dobremu prenašanju tlačnih napetosti stavba verjetno ni potresno varna. Stavba je bila zasnovana za prenašanje velikih obremenitev težkih predilnih strojev, vendar pa brez testiranja konstrukcije ne moremo biti prepričani o kakovosti gradnje. Iz tega razloga je potrebno izvršiti preverjanje kakovosti (marke) betona, ki ga je mogoče opraviti na več načinov, s pomočjo in-situ preiskav konstrukcije. Metode za vrednotenje stanja objekta (diagnostika), ki jih lahko pri tem uporabimo, so: - sondiranje - boroskopija - in-situ strižne preiskave -”flat jack” - metoda s kladivom (sonic test) - termografija - impact-echo test - radarski test. Naštete metode je seveda mogoče uporabiti samo ob strinjanju lastnikov objekta, zato jih ni bilo mogoče izvesti v primeru te naloge, glede na karakteristike konstrukcije pa je mogoče sklepati, katere ukrepe je mogoče izvesti za izboljšanje potresne varnosti objekta. Konstrukcijo se ojača tako, da se stebrom doda armatura in dodaten zaščitni sloj betona (armaturne palice cca. 2 cm in betonski sloj cca. 5 cm), ojača pa se tudi obstoječa jedra (cca. 20 cm). Poleg obstoječih jeder se doda stene, ki delujejo kot dve dodatni jedri na severozahodnem delu stavbe, da tako stavbo naredimo bolj simetrično in bolje prilagojeno prenašanju napetosti v primeru potresa, saj s tem omejimo zasuke. Idejna zasnova prenove in revitalizacije predilnice Intex v Kranju / Avtorica: Ana Belčič / Mentor: izr. prof. mag. Tadej Glažar / Somentorica: doc. dr. Sonja Ifko / Konzultant: asist. Vid De Gleria / Konzultant za statiko: doc. dr. Tomaž Slak / konzultant za sanacijo konstrukcije: izr. prof. dr. Vlatko Bosiljkov (FGG) / konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar / Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani 2016 /17

AKSONOMETRIČNI PRIKAZ KONSTRUKCIJE IN PREDLAGANIH POSEGOV STRE

OSTR E 12 AB ŠJE lo AB plo kov s pod p šča 1 2 cm orami

REBR A KONS STA STRO PNA TRUK C prima rni no IJA sil sekun darni ci 50x50 c nosilc m i 25x 35 cm 3

TRET JE BETO NADSTR OPJE NSKI SK stebri 50x50 ELET rebra sta st cm in AB plo ropna konst šča 12 cm rukcij a

1. Ste b ﬁ=2cm re obdamo z in bet onskim dodatno ar ma zalitje m 5cm turo

107

DRUG O BETO NADSTR OPJE NSKI SK stebri 50x50 ELET rebra sta st cm in AB plo ropna konst šča 12 cm rukcij a

2. Obs t z 20c oječi jedri o m bet onskim bdamo slojem

PRVO N BETO ADSTROP NSKI SKEL JE stebri ET 5 rebra 0x50 cm in sta st ropna AB plošč a konst rukcij 12 cm a

PRITL I BETO ČJE N stebri SKI SKELE T 5 točko 0x50 cm in vni te melji AB plošča globin e 170 12 cm cm

10m

20m

30m

3. Dod a za pre tni armira nobet vzem on an obrem enitev je horizon ski jedri talnih

PRED INTERVENCIJO - OBSTOJEČA KONSTRUKCIJA Armiranobetonska konstrukcija z dvemi jedri na južni strani, zgrajena leta 1941, kakovost betona ni znana, vendar jo je mogoče ugotoviti s pomočjo različnih metod diagnosticiranja varnosti betonskih konstrukcij. Splošna ocena je, da AB skelet dobro prenaša vertikalne obtežbe, ranljiv pa je v primeru potresa, ki povzroča horizontalno obtežbo. Težavna je nesimetrična pozicija konstrukcijskih jeder, ki lahko povzroči zvijanje. PO INTERVENCIJI - POTRESNO SANIRANA KONSTRUKCIJA Armiranobetonski stebri dobijo dodatno armaturo, premera 2cm, ki se jo zaščiti z betonskom slojem, kar doda debelino 5cm. Dodamo tudi dve jedri na severni strani stavbe, ki pomagata prevzemati horizontalne obtežbe in tako skrbita za potresno varnost objekta. Tudi obstoječi jedri na južni strani dobita dodatni sloj armature in zaščitni sloj 20cm, da se tako poskrbi za dolgoročno varnost in stabilnost konstrukcije.

TRENUTNA PROGRAMSKA ZASNOVA IN DELITEV PROSTORA 17 P-1 (klet)

P+1

P+3

1 29 25

25 19

13 P 2

SLIKA 193 - kegljišče, 1. nadstropje

5 5

7 23

108

P+4 (podstrešje)

24 3

26 10

P+2

10m

20m

SLIKA 197 - shema lastniške stukture Vir: osebna dokumentacija Miloša Marčete, enega od lastnikov

SLIKA 194 - improvizirana športna dvorana

SLIKE 193-

P-1 (klet) 196 - fotografije

Vir: Luka Prijatelj, osebni arhiv, 2016

P+1

ambientov

Notranjost objekta je trenutno pregrajena na več manjših prostorov, kar je posledica razdrobljenega lastništva objekta in prispeva k degradaciji prostora. Najbolj prepoznavna dejavnost, ki je odprta za javnost, je trenutno kegljišče, kjer je še mogoče zaznati glavne značilnosti objekta - odprto zasnovo in betonske konstrukcijske elemente. V prvem nadstropju del prostora naseljuje arhiv Gorenjskega muzeja, vendar je ta prostor 23 popolnoma pregrajen z lesenimi pregradami.

SLIKA 196- nekdanja šivalnica Triglav Konfekcije

28 ETAŽNO LASTNIŠTVO

V prostore v drugem in tretjem nadstropju ni bilo 13 mogoče dobiti dostopa. Podstrešje naseljuje šivalnica je bila ob zadnjem obisku videti zapuščena. P Triglav Konfekcije, ki pa P+2 11 2

29 1. MARČETA MILOŠ 2. DOMOS d.o.o.25 3. TRIGLAV KONFEKCIJA d.d. 16 4. EKOPLAST PLASTIFICIRANJE 5. JANEZ JAKLIČ ml. s.p. 6. BOŠTJAN MALI s.p. 7. DRAGIS d.o.o. 8. MESTNA OBČINA KRANJ 9. MIZARSTVO GORJANC d.o.o. 10. TIM KAČANDOL 11. BREDA VLASIĆ

P+3

12. MIROSLAV VLASIĆ 13. VIGRED d.o.o. 19 15. EKUPLAST PLASTIFICITANJE 16. MESTNA OBČINA KRANJ 18. VIGRED d.o.o. 19. MESTNA OBČINA KRANJ 20. TRIGLAV KONFEKCIJA d.d. 23 KONFEKCIJA d.d. 21. TRIGLAV 23. - 29. RAZLIČNI IMETNIKI LASTNINSKE P+4PRAVICE DELOV STAVBE (podstrešje)

Idejna zasnova prenove in revitalizacije predilnice Intex v Kranju / Avtorica: Ana Belčič / Mentor: izr. prof. mag. Tadej Glažar / Somentorica: doc. dr. Sonja Ifko / Konzultant: asist. Vid De Gleria / Konzultant za statiko: doc. 25dr. Tomaž Slak / konzultant za sanacijo konstrukcije: izr. prof. dr. Vlatko Bosiljkov (FGG) / konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar / Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani 2016 /17

PREDVIDENA PROGRAMSKA SHEMA PREDILNICE INTEX Stavba bo z introdukcijo novih programov postala hibrid različnih dejavnosti, zaradi česar je pomembni zagotoviti čim boljše sobivanje različnih vrst uporabnikov prostora. Prav tako je pomembno, da način delovanja stavbe predstavlja stabilen poslovni model za vzdrževanje delovanja dejavnosti, ki se odvijajo v njej.

PODJETNIŠKI POSPEŠEVALNIK

SKUPNI PROSTORI

MUZEJ INDUSTRIJE

PISARNIŠKI PROSTOR - OCEANSKI TIP namenjeni usmerjenim skupinam zagonskih podetij, ki so del organiziranega trimesečnega intenzivnega programa

ATELJE delavnica, ki omogoča izdelavo prototipov izdelkov, fotografiranje, tiskanje in plottanje.

RAZSTAVNI PROSTOR stalna zbirka fotografij, dokumentov in predmetov, povezanih z razojem industrije v Kranju v času od preloma stoletja do danes

NAJEMNIŠKE PISARNE - KLASIČNI TIP namenjen najemu za zagonska podjetja v bolj razvitih fazah, kjer so skupine že formirane in že ustvarjajo manjši dohodek

RESTAVRACIJA namenjena kosilom in malicam za uporabnike, pa tudi cateringu za večje organizirane dogodke

DEPO za hranjenje in arhiviranje

HUB ZA SODELO SKUPIN ALI POSAMEZNIKOV prostor, kjer je mogoče najeti eno ali več miz, prostor pa je odprt in omogoča spontano tvorjenje skupin in novih sodelovanj.

TELOVADNICA IN SAVNA namenjena uporabnikom pisarniških prostorov, ki jo lahko koristijo brezplačno

SEJNE SOBE prostori, namenjeni sestankom skupin ali sestankom s potencialnimi investitorji, zaprtim prezentacijam, ipd.

Zato vsebuje načrt reprogramiranja objekta pridobitne in nepridobitne dejavnosti, in sicer tako, da pridobitne lahko s pritokom kapitala, ki ga prinašajo, pomagajo pri vzdrževanju nepridobitnega dela. Model oziroma načini, kako to doseči, je predmet ekonomske stroke. PRIDOBITNE DEJAVNOSTI - NAJEMNIŠKE PISARNE - HUB - RESTAVRACIJA - KAVARNA - VEČNAMENSKA DVORANA (oddajanje).

PISARNA za kuratorja muzejske zbirke KAVARNA obratuje ob vhodu v muzejski prostor in nudi obiskovalcem osvežitev ter skrbi za strežbo v primeru prireditev

NEPRIDOBITNE DEJAVNOSTI - PODJETNIŠKI POSPEŠEVALNIK - MUZEJ INDUSTRIJE - TELOVADNICA IN SAVNA ZA ZAPOSLENE. Na ta način zagotovimo največji možen pretok različnih obiskovalcev in stalnih uporabnikov, kar zagotavlja, da bo objekt živel in se obnavljal ter prilagajal vedno novim potrebam uporabnikov.

VEČNAMENSKA DVORANA namenjena dogodkom, javnim prezentacijam, dogodkom ob lansiranju produktiv na platforme za ziranje sredstev, pogostitvam, delavnicam, izobraževanjem, ipd.

Na ta način se zaustavi proces degradacije in ustvari skupnost, ki skrbi za objekt in ima korist od uporabe prostorov, ki bi sicer propadali dalje.

PROSTORI ZA SPROŠČANJE namenjeni kreativnemu počitku med delom in druženju uporabnikov pospeševalnika

Zagotavljanje prepleta pridobitne in nepridobitne dejavnosti je torej namenjeno vzdrževanju aktivnosti pospeševalnika, kar bi pomenilo generiranje novih delovnih mest, poleg tega pa program tako ni odvisen od zunanjega financiranja in prijavljanja na razpise, saj določen kapital zagotavljajo najemniške pisarne in gostinska dejavnost..

ČAJNE KUHINJE / ŠANKI manjše kuhinje, ki omogočajo pripravo toplih napitkov in prigrizkov, tudi manjših pogositev

10m

20m

KOMUNIKACIJE

NAJEMNIŠKE PISARNE / MIZE : HUB

POSPEŠEVALNIK : OCEANSKI / KLASIČNI

MUZEJ INDUSTRIJE R E S TAV R A C I J A / AT E L J E

TERASA

TELOVADNICA

109

110

ZASNOVA PISARNIŠKEGA PROSTORA

111

“Playtime“ - Prizor iz filma Jackuesa Tatija, 1967 Vir: www.architizer.com/blog/working-in-community-the-architecture-of-networking, 2016

SPREMEMBE V ODNOSU DO DELA IN EVOLUCIJA PISARNE

Vse od začetna 20. stoletja je pri oblikovanju delovnih prostorov prisotna napetost med željo po oblikovanju odprtega prostora v nasprotju s potrebo po zasebnosti. Razvoj pisarne se poleg spreminjanja delovnega procesa torej tudi nenehno tehta med potrebo po interakciji in željo po avtonomiji. Razvojno so se pri oblikovanju pisarniških prostorov izoblikovali različni principi reševanja te problematike, ki jih lahko grobo razdelimo v šest kategorij: povzeto po : www.wired.com/2009/03/pl-design-5/

112

SLIKA 198 - značilni ambient pisarne podjetnika Fridericka Taylorja

SLIKA 199 - tloris poslovne stavbe Osram, Quickborner team

SLIKA 200-201 - modularni sistemi Hermana Millerja

Vir: www.evoarkansas.com/2014/02/08/the-workplace-is-evolving/, 2016

Vir: www.globalpossibilities.org, 2016

Vir: www.wired.com/2014/04/how-offices-accidentally-became-hellish-cubicle-farms, 2016

1. TAYLORIZEM (cca. 1904)

2. BUROLANDSCHAFT / PISARNIŠKE POKRAJINE (cca. 1960)

3. ACTION OFFICE / AKCIJSKA PISARNA (1968)

Ameriški inženir Friderick Taylor je znan po svoji osredotočenosti na učinkovitost dela in želji po nadzoru. Pripisuje se mu enega prvih namensko zasnovanih načrtov za pisarniški prostor. Taylor je delavce nagnetel v popolnoma odprtem prostoru, medtem ko je nadrejenim zagotovil pregled nad delovnim prostorom iz zaprtih, zasebnih pisarn. Zasnova spominja na tovarno.

Nemška iznajdba “pisarniške pokrajine” je v delovni prostor vnesla socialne vrednote takratnega časa. Vodstvo tako v pisarniški pokrajini ni bilo več ločeno od ostalih delavcev in ni več imelo privilegija razkošnih zasebnih pisarn. Burolandschaft združuje različne postavitve delovnih mest, ki odgovarjajo različnim profilom dela in omogočajo interakcijo, prostor pa je povezan in ni razdeljen.

Američan Herman Miller je na podlagi evropske filozofije o delovnem okolju zasnoval prvi modularni sistem pohištva za pisarne, ki vključuje nizke razdelilne panele in fleksibilne delovne površine. Ta tip pisarne se je kasneje nenamerno razvil v sistem, ki je znan po imenu “cubicle”, torej “pisarniški kubus” in ima nekoliko bolj negativno konotacijo zaradi povezave z neprijetnim korporativnim delovnim okoljem.

113

SLIKA 202 - primer generičnega oceanskega tipa pisarne

SLIKA 203-204 - glavna pisarna TBWA\Chiat\Day LA

SLIKA 205-207 - pisarniški sistemi Vitra

Vir: www.cdn2.hubspot.net/hubfs/678212/Cubicle-Farm.jpg, 2016

Vir: www.hutsachs.com/images/tbwachiatday, 2016

Vir: www.vitra.com, 2016

4. CUBICLE / PISARNIŠKI KUBUS in OCEANSKI TIP PISARNE (1980)

5. VIRTUALNA PISARNA (1994)

5. NETWORKING / MREŽENA PISARNA (sodobna pisarna)

Razvoj pisarniških kubusov na velikih površinah odgovarja porastu števila zaposlenih s srednjim statusom in stopnjo izkušenosti, torej tistim, ki so že napredovali iz pripravniških mest, kjer ji je bila zagotovljena zgolj miza, vendar pa niso del najvišje rangiranih zaposlenih, ki jim je omogočen sedež in miza ob oknu. Gre torej kljub odprtosti za hirerarhičen in opresiven sistem, ki individualnemu delavcu zagotavlja zelo malo ugodja ob delu. Gre tudi za najcenejši tip pisarne, ki je razdeljena zgolj s paneli.

Glavna pisarna TBWA\Chiat\Day LA je bila eksperiment, usmerjen v izničenje zasebnosti v pisarni z namenom povečanja produktivnosti. Virtualna pisarna ni imela osebnih prostorov za zaposlene - torej posamezni delavec ni imel lastne mize, temveč si je vsako jutro moral poiskati nov delovni prostor. Izkazalo se je, da tovrstni sistem v resnici zelo slabo vpliva na produktivnost, zato je bil tovrsten način snovanja pisarn hitro opuščen.

V zadnjem desetletju smo priča diverzifikaciji pisarniškega prostora in razbitju monotonosti oceanskega tipa pisarne s kubusi na več različnih povezanih, fleksibilnih enot, ki omogočajo tudi določeno stopnjo personalizacije in zasebnosti, obenem pa spodbujajo komunikacijo in druženje. Podjetje Vitra je razvilo pisarniške sisteme, ki odgovarjajo temu sistemu delitve prostora - vsebuje velike mize in nizke razdelilnike prostora, ki posamezniku zagotavljajo nekaj zasebnosti. Prav tako tukaj ne gre več za generične, enake kubuse, temveč za celotno modularno serijo različnih tipov delitve in povezovanja delovnih mest, prostorov za sestankovanje, kratek počitek in druženje.

RAZLIČNE VRSTE IN NAMEBNOSTI ZNOTRAJ PISARNIŠKEGA PROSTORA

SLIKE 208 - 214 Ilustrativni pregled različnih tipov pisarniškega prostora

SLIKA 209 - tipi pisarne

SLIKA 211 - tipi prostorov za sestanke 1

SLIKA 210 - drugi prostori v pisarniškem okolju

SLIKA 212 - tipi prostorov za sestanke 2

Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Office

SLIKA 208 - tipi delovnega prostora

114 KARAKTERISTIKE DELOVNEGA PROSTORA Pisarniški delovni prostor načeloma združuje aktivnosti pisanja, branja, dela na računalniku in podobnih dejavnosti. Grobo lahko delimo devet tipov, ki se pojavljajo v pisarniških delovnih prostorih in podpirajo različne dejavnosti znotraj celovitega delovnega okolja, poleg tega pa poznamo tudi okrog šest različic prostorov za sestankovanje. 1. ODPRTI TIP PISARNE (+10 oseb) O tem tipu govorimo, ko si prostor za delo deli več kot deset ljudi, primeren pa je za dejavnosti, ki zahtevajo pogosto komunikacijo in nizko stopnjo koncentracije pri individualnem delu. Gre torej za prostore, ki so prijazni kreativnim dejavnostim in dejavnostim z veliko medsebojnega usklajevanja. 2. EKIPNA / SKUPINSKA PISARNA (2 do 8 oseb) Polodprt prostor, ki podpira dejavnosti dveh do osmih oseb in je primeren za ekipno skupinsko delo, skoncentrirano na razvijanje specifičnih projektov. Prostor je primeren za projekte, ki zahtevajo veliko medsebojne komunikacije in podpira srednji nivo koncentracije. 3. KUBUS (1 oseba) Polodprt prostor, namenjen delu ene osebe, katere delo zahteva srednjo mero komunikacije in srednji nivo koncentracije. 4. ZASEBNA PISARNA (1 oseba) Zaprt prostor, namenjen delu ene osebe, primeren za dejavnosti, ki zahtevajo določeno

mero zaupnosti, visok nivo koncentracije in redkejšo komunikacijo, ki poteka v obliki sklicanih in vnaprej dogovorjenih sestankov. 5. DELJENA PISARNA (2 do 4 osebe) Zaprt prostor, ki si ga deli par ali manjša skupina, primeren za delo s srednjim nivojem komunikacije in tesno, konstantno sodelovanje prisotnih. 6. ŠTUDIJSKA SOBA ALI RAZDELEK (1 oseba) Zaprt delovni prostor za eno osebo, namenjen kratkotrajnemu, intenzivnemu delu z visokim nivojem koncentracije ali aktivnostim, ki zahtevajo visok nivo zaupnosti. 7. DELOVNI LOUNGE (običajno cca. 2 do 6 oseb) Odprt prostor za kratkotrajne delovne aktivnosti skupine, kjer je potrebna interakcija in sproščeno okolje. 8. “TOUCH DOWN“ - POSAMEZNA MIZA OZIROMA DELOVNA POVRŠINA (1 oseba) Odprt delovni prostor za eno osebo, navadno miza. Gre za pogost tip delovnega prostora v hubih in podjetniških pospeševalnikih, kjer posameznik ali skupina najame delovni prostor in se najemnina obračunava po posamezni mizi. 9. ČAJNA KUHINJA (običajno cca. 4 do10 oseb) Prostor za odmor med delom, socializacijo z ostalimi sodelavci, kjer je mogoča priprava toplih napitkov, včasih tudi manjših obrokov ali pogostitev, glede na navade posameznega podjetja ali delovne skupine.

PROSTORI ZA SESTANKE Prostori za sestanke so namenjeni interakciji skupine sodelavcev, ki se morajo hitro usklajevati ali za dolgotrajne razprave in “brainstorming”. Ločimo šest tipov: 1. MALA SEJNA SOBA (2 do 6 oseb) Zaprt prostor za dve do šest oseb, primeren za formalno in neformalno interakcijo. 2. VELIKA SEJNA SOBA (5 do12 oseb) Zaprt prostor za pet do dvanajst oseb, namenjen formalni komunikaciji. 3. MANJŠI SKUPNI PROSTOR (2 do 4 osebe) Polodprt prostor za kratke, neformalne sestanke. 4. VEČJI SKUPNI PROSTOR / DVORANA (5 do12 oseb) Odprt ali polodprt prostor za neformalne sestanke, lahko namenjen tudi predstavitvam in formalnim dogodkom, v primeru zagonskih podjetij npr. lansiranju projektov. 5. SOBA ZA “BRAINSTORMING“ / KREATIVNI PROSTOR (5 do12 oseb) Zaprt prostor za razvijanje novih idej in manjše delavnice, namenjen delu z veliko kreativnosti in obenem visokem nivojem koncentracije. 6. TOČKA ZA SREČANJA (2 do 4 osebe) Odprta točka za hitra, ad hoc srečanja in usklajevanja, izmenjavo mnenj, neformalno komunikacijo.

SLIKA 213 - servisni prostori

SLIKA 214 - podporni prostori

115 PODPORNI / SERVISNI PROSTORI

VZDRŽEVANJE PROSTORSKEGA UGODJA

ARHIV (lahko dostopni in arhiv za hranjenje). Prostor za shranjevanje dokumentacije, urejanje fasciklov in podobne procese, namenjene arhiviranju oz. ohranjanju tiskovin.

NARAVNA SVETLOBA - Uslužbenci, ki delajo ob naravni svetlobi, so bolj produktivni in manj pogosto trpijo za nespečnostjo, ki je lahko posledica dela v okolju s pretežno umetno osvetlitvijo.

PROSTOR ZA TISK IN KOPIRANJE. Razdelek, namenjen kopirnim in tiskalnim strojem in pisarniškemu materialu. POŠTNI NABIRALNIK / VLOŽIŠČE. Prostor, kjer posamezniki ali podjetja prevzamejo pisma ali pošiljke.

TEMPERATURA - Pomembno je, da je temperatura prostora prijetna in stabilna. To tudi preprečuje nesoglasja med sodelavci glede potrebe po zračenju, dogrevanju ali ohlajevanju prostora, ki si ga delijo.

PROSTOR ZA POČITEK. Polzaprt ali zaprt prostor, kjer si je mogoče odpočiti v mirnem, manj stresnem okolju.

PREZRAČEVANJE - Prostor mora biti primerno prezračevan, da se prepreči zadrževanje ogljikovega monoksida in ostalih onesnaženj v prostoru. Delovni prostor mora biti zdrav, kar je mogoče le z dovajanjem svežega zraka in odvajanjem porabljenega.

KADILNICA. Notranja kadilnica mora ustrezati zakonskim predpisom. Zunanji prostor za kadilce, lahko s sedeži.

OMEJEVANJE HRUPA - V pisarnah odprtega tipa je hrup ena najpogostejših motenj, s katerimi se spopadajo zaposleni. Zato je priporočljivo hrup zamejiti in zmanjšati.

KNJIŽNICA. Miren prostor za branje in kontemplacijo. IGRALNICA. Prostor za sprostitev, kjer se sodelavci povežejo ob zabavnih dejavnostih.

RAZNOLIKOST PROSTORA - Monotonost prostora lahko deluje moreče in vzbuja v zaposlenih negativna čustva, odpor. Prostor torej potrebuje določeno mero razgibanosti, kar preprečuje občutek utesnjenosti in hkrati stimulira kreativnost.

ČAKALNICA. Prostor za sprejemanje gostov, kjer lahko počakajo na sestanke ali predstavitve.

RASTLINJE - Rastline skrbijo za odvajanje ogljikovega monoksida iz prostora in delujejo pomirjujoče.

Vir: www.en.wikipedia.org/wiki/Office, 2016

Vir: www.huffingtonpost.com/2014/05/07/engineering-the-perfect-o_n_5234315.html, 2016

HUMANA PISARNA - HERMAN HERTZBERGER IN CENRAAL BEHEER

116

Arhitektura Hermana Hertzbergerja se ukvarja s “prostorom vmes”, torej s prostorom, ki spodbuja socialno aktivnost med uporabniki prostora in tvori koncept bivanja z dodano vrednostjo. SOCIALNO

ASOCIALNO

Stavba sestoji iz 56 kockastih enot, ki merijo 9 m x 9 m, razporejene pa so vselej okrog servisnega in komunikacijskega jedra. V vsakem nadstropju so štirje takšni servisni bloki. Med posameznimi enotami je zagotovljena širina 3 m, ki omogoča prehodnost prostora in zmanjšuje občutek zadušenosti, natlačenosti pisarn. Vsak element je oblikovan tako, da deluje čim bolj fleksibilno, ter dovoljuje uporabniku čim večjo osebno svobodo in prostor za personalizacijo. Stavbo prepleta prazen prostor, namenjen druženju in uporabi za različne potrebe, ki se pojavijo na delovnem mestu. Ključna prednost stavbe so neformalno oblikovani medprostori, ki omogočajo oblikovanje humanih, sproščenemu druženju prijaznih prostorov, ki povezujejo individualne pisarniške enote. Tudi mize so vselej razporejene tako, da so sodelavci obrnjeni drug proti drugemu in si nikoli ne kažejo hrbta.

SLIKA 215 - Centraal Baheer, sheme pisarn z aktiviranimi medprostori, postavitve miz in vpliv na komunikacijo

SLIKA 216 - notranjost stavbe Centraal Beheer

Vir: www.vaumm.blogspot.si/2012/02/centraal-beheer-by-herman-hertzberger.html, 2016

Vir: www.ajbuildingslibrary.co.uk, 2016

PISARNA KOT PRIJETEN IN VZPODBUJAJOČ KREATIVNI PROSTOR - Google Engineering Hub v Zurichu

5 10

SLIKA 223 - tloris GEH Zurich Vir: www.googlezurich.com, 2016

SLIKE 217-222 - Fotografije “Zooglerjev“ v različnih prostorskih situacijah znotraj GEH 117

Povzeto po: www.architonic.com/de/project/evolution-design-google-emea-engineering-hub/5102587

Google je eno prvih podjetij, ki so pričela s spodbujanjem inovativnosti zaposlenih ob ustvarjanju za delo prijetnega in domačega okolja, in sicer zato, da izboljšajo počutje zaposlenih. Sodobno delovno okolje so si zamislili kot sproščeno, vendar primerno za osredotočanje na resne delovne naloge, polno aktivnosti, a obenem umirjeno. Leta 2008 je Googlov Hub v Zürichu predstavljal vzorčni primer za načrtovanje delovnih prostorov prihodnosti. Stavba se nahaja v območju ‘Hurlimann Areal’ v bližini centra Züricha. Na območju je nekoč stala pivovarna, ki je po propadu proizvodnje spremenila karakter in postala dom različnim dejavnostim - stanovanjem, trgovinam, pisarnam, zdravilišču in hotelu.

SLIKA 217

Vir: www.officesnapshots.com, 2016

SLIKA 218

Vir: www.officesnapshots.com, 2016

SLIKA 219

Vir: www.officesnapshots.com, 2016

SLIKA 220

Vir: www.officesnapshots.com, 2016

Stavba Googla je sodobna 7-nadstropna stavba z 12.000 m2 površin in 800 zaposlenimi, podjetje - in s tem njena poslovna enota - pa se ves čas spreminja in širi, kar je predstavljalo poseben izziv za arhitekte, ki so sodelovali pri tem projektu. Pri oblikovanju prostora so sodelovali tudi zaposleni, ki so pomagali soustvarjati prostor. Participacija uporabnikov prostora (tako imenovanih “Zooglerjev”) je bila osnovno vodilo pri oblikovanju prostora in tvorjenju identitete, s katero bi se lahko zaposleni v podjetju poistovetili. Arhitekti Evolution Designer so bili izbrani na podlagi natečaja, ki ni temeljil zgolj na vizualnih predlogih, temveč tudi na intervjujih, za katere so Zooglerji ustanovili posebno komisijo, saj so želeli investitorji zagotoviti, da bo zadoščeno pogoju dovolj velike vključenosti vseh bodočih uporabnikov prostora pri načrtovanju delovnih površin in površin za sproščanje in druženje. Komisija je bila zadolžena za pregled in potrditev vseh vidikov in faz oblikovanja prostora. Prav tako so bili aktivno udeleženi pri podajanju idej in zahtev za spremembe in dopolnitve načrtov.

SLIKA 221

Vir: www.ifanr.com, 2016

SLIKA 222

Vir: www.architonic.com/de/project/evolution-design-google-emea-engineering-hub, 2016

UREDITEV OKOLICE 1:500 355 nmv tovarna Ikos

9 10 - 40 MEST PARKIRIŠČE 11 12

zasebni vrtec

IZHOD iz podzemne garaže 21

354 19 nmv

Savska cesta

27 28 VHOD za obiskovalce prireditev 29

VHOD za obiskovalce muzeja

VHOD za zaposlene

TRIBUNA s stopniščem

351 nmv PARKOVNE POVRŠINE

TRIBUNA za ogled tekem med startupi

118 KOŠARKAŠKO IGRIŠČE

LESENA TERASA za obiskovalce bara / restavracije

POLETNA VODENA VADBA NAMIZNI TENIS

IZHOD iz podzemne garaže

ZAČASNO ZUNANJE GLEDALIŠČE

PROSTOR ZA PIKNIKE

VHOD za zaposlene

Prostori za ustvarjalne delavnice

IZHOD iz podzemne garaže

VHOD V PODZEMNO GARAŽO

VEČNAMENSKA PLOŠČAD

PARKOVNE POVRŠINE

SERVISNI PROSTORI za zunanje rekreacijske dejavnosti

Poslovni prostori

350 nmv Mladinsi kulturni center Otroški vrtec VODNJAK

PARKOVNE POVRŠINE

PODZEMNA GARAŽA 1:500

SLIKA 224 - zgled oblikovanja poti Vir: www.pinterest.com/rmwgogreen/tbg-partners, 2016

1 36

3 81

4 21

4 11

4 01

2 61

4 41

7 14

5 91 14

3 31

119

2 11

4 11

1 16

2 81

1 10

3 91

Poleg parkiranja je potrebno urediti novo tlakovanje, primerno rabi površin okrog stavbe. Za večino površine je bila izbrana kombinacija betonskih prefabrikatov in travnate ruše “turf-crete“, kar naredi površino primerno za počasno vožnjo z avtomobilom, ohranja pa delež zelenja, ki naredi okolico stavbe bolj prijazno in zmehča industrijski karakter območja.

1 81

Poleg samega objekta Intexa je nujno urediti tudi okolico, predvsem vse potrebne dostope do objekta in parkirnih mest. Ker bo stavba poleg 300 delovnih mest morala sprejeti tudi obiskovalce muzeja in restavracije ter ostalih podpornih aktivnosti, se poleg obstoječih delovnih mest uredi tud podzemno garažo, primerno za prevzem takšne obremenitve.

2 01

2 21

8 10

0 61

0 41

3 10

1 24

Vir: www.archiexpo.com/prod/, 2017

Vir: www.ecoscape.in/grass-pavers.html, 2016

SLIKA 228 - les

2 10

SLIKA 227 - tlakovci s travo

Vir: www.atextures.com, 2016

Vir: www.tobermore.co.uk/professional/products, 2016

SLIKA 226 - tartan

SLIKA 225 - betonski tlakovci

5 31

Prostor ob stavbi, namenjen rekreaciji, se uredi z materiali, ki so primerni za športne aktivnosti - predvidoma tartan in ostale mehke podlage. Ploščad za dogodke, ki se nahaja pred stavbo, se oblikuje s tlakovci tako, da je mogoča na tej površini organizacija dogodkov, za večje število ljudi. Idejna zasnova prenove in revitalizacije predilnice Intex v Kranju / Avtorica: Ana Belčič / Mentor: izr. prof. mag. Tadej Glažar / Somentorica: doc. dr. Sonja Ifko / Konzultant: asist. Vid De Gleria / Konzultant za statiko: doc. dr. Tomaž Slak / konzultant za sanacijo konstrukcije: izr. prof. dr. Vlatko Bosiljkov (FGG) / konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar / Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani 2016 /17

11 7

120

5 3

BARSKI PULT IN VITRINA S SLADICAMI SEPARE ZA DELOVNA KOSILA

SEPARE ZA DELOVNA KOSILA

PROSTOR ZA JOGO IN MEDITACIJO

TAJNI RAZVOJ PROTOTIPOV DELOVNE POVRŠINE

3D TISK IN LASERSKI RAZREZ

P : RESTAVRACIJA in BAR / ATELJE prostor za izdelavo prototipov / PROSTORI ZA SPROSTITEV namenjeni zaposlenim

121 1 - JUŽNO STOPNIŠČE : 47,1 m2 2 - RESTAVRACIJA / BAR : 395 m2 3 - BAR / ŠANK 15 m2 4 - PROSTOR ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE : 42 m2 5 - WC : 14,4 m2 6 - DOSTAVNI HODNIK : 12 m2 7 - HLADILNICA : 29 m2 8 - KUHINJA : 151 m2 9 - WC : 3,2 m2 10 - GARDEROBA : 5,6 m2 11 - VETROLOV KUHINJA :14,2 m2 12 - SEVERNO STOPNIŠČE : 47,1 m2 13 - DELAVNICA / ATELJE : 457m2 14 - WC : 16,4 m2 15 - VETROLOV TELOVADNICA : 19,1 m2 16 - RECEPCIJA : 45 m2 17 - GARDEROBA : 13 m2 18 - ČISTI HODNIK : 13, m2 19 - WC / TUŠ : 15,3 m2 20 - FITNESS - SKUPAJ : 168,9m2 21 - JOGA/MEDITACIJA : 74 m2 22 - SHRAMBA ZA ŠPORTNE PRIPOMOČKE : 14,6 m2 23 - NOTRANJI VRT : 83 m2

REFERENČNI AMBIENTI:

SLIKA 229 - Materialnost otoka s šankom: valovita pločevina SLIKA 230 - Materialnost separejev: valovita pločevina

SLIKA 231 - Materialnost ateljeja delavnice

Vir: www.dezeen.com/2016/05/02/joanna-laajisto-ox-restaurant-interior-design-helsinkicorrugated-metal-walls, 2016

Vir: www.dezeen.com/2016/01/09/squire-partners-st-james-school-design-technologyworkshop-ashford-kent, 2016

Vir: https://www.dezeen.com/2016/05/02/joanna-laajisto-ox-restaurant-interior-design-helsinkicorrugated-metal-walls, 2016

11 8 13 7

15 9a

122

1 9 9b 3a

4 5a

5 4a

19 20

PRIPOVEDNI OVOJ 6 - PREGLED TEKSTILNE INDUSTRIJE RASZAVNI EKSPONAT - PREDILNI STROJ

PRIPOVEDNI OVOJ 1 - ZAČETKI IN POGOJI ZA RAZVOJ INDUSTRIJE VITRINE Z RAZSTAVNIMI EKSPONATI IN DOKUMENTI

ČASOVNICA RAZVOJA INDUSTRIJE

AVLA IN INFO PULT

P + 1 : MUZEJ FRANJA SIRCA razstava industrijske dejavnosti v Kranju : merilo 1:200 REFERENČNI AMBIENTI:

SLIKA 232 - Razstavni prostor muzeja

SLIKA 233 - Soba za diskusije

SLIKA 234 - Razstavni separeji iz valovite pločevine

SLIKA 235 - Vitrine z arhivskimi dokumenti in predmeti

Vir: http://www.timbayern.de/en/

Vir: www.archdaily.com/471468/pharmacy-museum-site-specific-arquitectura

Vir: www.archdaily.com/800474/sam-jacob-studio-creates-a-soft-baroque-backdrop

Vir: www.archdaily.com/471468/pharmacy-museum-site-specific-arquitectura

TEMATSKI SKLOPI SEPAREJEV IN MEDPROSTOROV:

VIDEOPROJEKCIJSKI PROSTOR: Izobraževalna animacija in video o vplivu vojne na mesto Kranj in transformacijo industrije.

1 - VETROLOV : 24,1m2 2 - PRIMARNA VHODNA AVLA + INFO PULT : 125,2m2 3 - RAZSTAVNI SEPARE 1 : 26,5 m2 4 - RAZSTAVNI SEPARE 2 : 37,3 m2 5 - RAZSTAVNI SEPARE 3 : 25,4 m2 6 - VIDEOPROJEKCIJSKI PROSTOR : 35,5 m2 7 - SOBA ZA DISKUSIJE : 25,0 m2 8 - RAZSTAVNI SEPARE 4 : 25,4 m2 9 - RAZSTAVNI SEPARE 5 : 74,1 m2 10 - RAZSTAVNI SEPARE 6 : 26,5 m2 11- GARDEROBA ZA OBISKOVALCE : 18,6m2 12 - WC : 22,2 m2 13 - PRODAJALNA KNJIG IN SPOMINKOV . 57,4 m2 14 - SEKUNDARNA VHODNA AVLA : 40,2m2 15 - VEČNAMENSKA DVORANA, namenjena dogodkom muzeja in dogodkom izven redne programske strukture; z ločenim vhodom (sekundarna vhodna avla) : 90,6 m2 16 - PISARNA ZA KURATORJE : 59,0 m2 17 - MINI DEPO : 14,4 m2 18 - SEVERNO STOPNIŠČE : 47,1 m2 19 - JUŽNO STOPNIŠČE : 47,1 m2 20 - NOTRANJI VRT : 104 m2 RAZSTAVNI PROSTOR - SKUPAJ : 1194,5 m2

Vhod: ČASOVNICA RAZVOJA INDUSTRIJE Pregled pomembnih dogodkov v času industrijskega Kranja. SEPARE 1: PREDINDUSTRIJSKI KRANJ Pregled pokrajine in demografije Kranja pred pričetkom intenzivne industrializacije. Medprostor 3A: Pogoji za razvoj industrije, prihod železnice in električne energije. SEPARE 2: INDUSTRIJA PO 1. SVETOVNI VOJNI Začetki industrijske dejavnosti in prvi zametki razvoja, ki jih je financiral češki kapital, organizirali pa domači industrialci in inovatorji, primarno Franjo Sirc. Medprostor 4A: Prvi zametki tesktilne industrije SEPARE 3: INDUSTRIJA V ČASU 2. SVETOVNE VOJNE V vojnem obdobju se je industrija prilagodila vojnim potrebam, številne tovarne so bile zasežene. Prav tako je mesto v času okupacije spremenilo svojo podobo. Medprostor 5A: Usnjarska industrija

Medprostor 6A in 6B Kovinarska industrija (makete strojev) SEPARE 4: INDUSTRIJA PO 2. SVETOVNI VOJNI Po 2. svetovni vojni pride do ponovnega razcveta industrije, tokrat v novem političnem sistemu. Kasneje z razvojem samoupravljanja pride tudi do pojava družbeno odgovornih podjetij, ki vplivajo na prostorski razvoj mesta in na spremembe v družbenem tkivu. Medprostor 8A: Elektrotehnika SEPARE 5: PREGLED TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE Pregled najbolj zastopane dejavnosti kranjske industrije: tekstilnih izdelkov in polizdelkov - tipov tkanine, preje, izdelkov iz blaga, oblačil, perila, modnih dodatkov in obutve. Medprostor 9A, 9B in 9c: Gumarska industrija SEPARE 6: ZATON INDUSTRIJE IN VPLIV STEČAJEV Pregled fotografij in infografik o vplivu razkroja industrije na družbeno skupnost. Podrobni pregled stečaja Tekstilindusa kot največjega stečaja na Gorenjskem.

123

6 9

9 11

12 9

124

10 9 5

7 10 2

14 15

RASTLINJAK ZA RAZVOJ OBETAVNIH IDEJ, max 8 oseb AKUSTIČNI OVOJ ZA RASTOČE DELOVNE SKUPINE

SEJNA SOBA za 12 oseb

RASTLINJAK ZA RAZVOJ OBETAVNIH IDEJ, max 6 oseb MEDPROSTOR ZA DRUŽENJE

KUHINJA IN JEDILNICA

TERASA

P+2 : PODJETNIŠKI INKUBATOR z dvofaznim intenzivnim programom za razvoj mladih zagonskih podjetij : merilo 1:200 REFERENČNI AMBIENTI:

1 - SEVERNO STOPNIŠČE : 47,1 m2 2 - WC Ž : 14,7 m2 3 - ARHIV: 14,4 m2 4 - KUHINJA : 66,0m2 5 - VEČNAMENSKA DVORANA za predstavitve projektov, izobraževanja in ostale skupinske aktivnosti : 63,2m2 6 - SOBA ZA SPROŠČANJE 62,6m2 7 - WC M : 14,4 m2 8 - SEJNA SOBA : 29,6m2 9 - GOJILNICA TALENTOV : manjša (max.4 ) 16,3 m2 10 - GOJILNICA TALENTOV : srednja (max.6 ) 23,7 m2 11 - GOJILNICA TALENTOV : velika (max.8 ) 27,1 m2 12 - PISARNA ZA GOSTUJOČE MENTORJE 43,2 m2 13 - PISARNA ZA KOORDINATORJE PROGRAMA :41,1m2 14 - JUŽNO STOPNIŠČE : 47,1 m2 15 - NOTRANJI VRT : 77 m2 16 - TERASA : 74,7 m2

SLIKA 236 - Materialnost sejne sobe : vezane plošče Vir: www.etsy.com, 2017

SLIKA 237 - Materialnost pregrad : premične stene iz papirnatega satovja, ki so lahke in zvočno izolativne.

SLIKA 238 - Stoli: Lupina, Niko Kralj : prenovljeni

125

Vir: www.etsy.com, 2017

Vir: www. abitaredesignforliving.wordpress.com/2015/03/10/60-years-in-perfect-shape, 2017

PODJETNIŠKI INKUBATOR - skupaj : 1067,7 m2

SLIKA 239 - Notranji vrt : retro tapecirani šolski stoli

SLIKA 240 - Kuhinja : dolga skupna miza za malice

SLIKA 241 - Materialnost pisarn : steklenjaki

Vir: www.mojcakocbek.com/architecture/bar-pritlicje, 2017

Vir: /www.archdaily.com/801082/beauty-free-baking-restaurants-zones-design, 2017

Vir: www.archinew.altervista.org/2014/10/07/archiproba-renovates-1920s-telecommunicationbuilding-in-moscow, 2016

5 12

10 9

126

4 7

3 1

SEJNA SOBA ZA KRATKE, NEFORMALNE SESTANKE PULT ZA STOJEČE DELO

KNJIŽNICA IN LOUNGE

STOPNIŠČE ZA DIREKTEN DOSTOP V ETAŽO P+4 AKUSTIČNI DELOVNI MEHURČKI

P+3 : PROSTOR ZA SODELO namenjen posameznikom “freelancerjem“, podjetjem in neformalim delovnim skupinam : merilo 1:200 REFERENČNI AMBIENTI:

SLIKA 242 - Stopnišče z zaščitno mrežo

SLIKA 243 - Materialnost toaletnega kubusa

Vir: www.dekleva-gregoric.com/housing-perovo, 2016

Vir: www.archdaily.com/394896/bar-oval-flexoarquitectura, 2017

SLIKA 244 - Materialnost delovnih enot: polikarbonatni mehurčki

SLIKA 245 - Prostori za delo stoje: visoke mize oz. pulti

OPIS PROSTOROV: 1 - SEVERNO STOPNIŠČE : 47,1 m2 2 - WC Ž : 14,7 m2 3 - ARHIV : 14,4 m2 4 - KUHINJA : 86,5m2 5 - VEČNAMENSKA DVORANA : 64,9m2 6 - SEJNA SOBA : 63,3 m2 7 - WC M : 14,7 m2 8 - PROSTOR ZA DELO STOJE : cca. 25 m2 9 - KOTIČEK ZA HITRE SESTANKE : 12,8 m2 10 - STOPNIŠČE : 11,4 m2 11 - NOTRANJI VRT : 77 m2 12 - SEJNA SOBA : 41,3 m2 13 - VEČNAMENSKA DVORANA : 41,5m2 14 - JUŽNP STOPNIŠČE : 47,1 m2 HUB / PROSTOR ZA SODELO - SKUPAJ : 1065,0 m2 PROSTO NAMEŠČENO V PROSTORU: knjižne police, lounge, površine za sproščanje, namizni tenis in biljard.

Vir: www.theartifox.com, 2016

Vir: www.chuknum.com/2011/07/14/workspace-bubble-office, 2016

127

128

6 7

10 9

8 1 2

STOPNIŠČE ZA DOSTOP DO ETAŽE P+3 PROSTOR ZA SPROŠČANJE

OVOJ ZA NEFORMALNE SESTANKE

DELOVNI OTOK Z AKUSTIČNIM OVOJEM MEDPROSTOR ZA DRUŽENJE

KUHINJA IN LOUNGE

P+4 : PROSTOR ZA SODELO namenjen “freelancerjem“ posameznikom, podjetjem in neformalim delovnim skupinam : merilo 1:200

REFERENČNI AMBIENTI:

129 SLIKA 246 - Prostor za sprostitev

SLIKA 247 - Počivalnik v stilu: Arne Jacobsen Egg chair

Vir: www.b-architecten.be, 2017

Vir: www.pinterest.com/explore/egg-chair, 2017

SLIKA 248 - Mizice za kavo iz palet

SLIKA 249-250 - Materialnost delovnih enot: tekstilni zastori iz izolativnega filca v stilu Vitra Workbay

OPIS PROSTOROV: 1 - SEVERNO STOPNIŠČE : 47,1 m2 2 - WC : 15,6 m2 3 - KUHINJA IN LOUNGE : 86,1m2 4 - STOPNIŠČE : 11,4 m2 5 - KOTIČEK ZA SPROŠČANJE : 12,5 m2 6 - PISARNIŠKA ENOTA ZA DVE OSEBI : 9,4 m2 7 - PISARNIŠKA ENOTA ZA ENO OSEBO : 6,4 m2 8 - NAJEMNIŠKE MIZE ZA EKIPE : 110 m2 9 - NAJEMNIŠKE MIZE NA POSAMEZNIKE : 110 m2 10 - LOUNGE : 38,9m2 HUB - SKUPAJ : 646,8 m2 Pisarniške enote se lahko med seboj spajajo in povezujejo po potrebi, ter tako ustvarjajo polzaprto delovno okolje. Mogoč je neposreden dostop do etaže P+3 prek stopnic, ki jih dodamo za boljše povezovanje obeh prostorov za sodelo.

Vir: WWW.m.archiproducts.com/en/products/193901/coffee-table-si-pallet-seletti-spa.html, 2016

https://www.vitra.com/en-pt/product/workbays

130

1 4

STREHA z razgledno ploščadjo : merilo 1:200

131

SLIKA 251 - POGLED 4: Delavski most

SLIKA 252 - POGLED 1: Brv čez Savo ob Planiki

SLIKA 253 - POGLED 3: Struga reke Save

SLIKA 254 - POGLED 2: Pungert, stari del Kranja in Alpe

Vir: osebni arhiv: Ana Belčič, 2016

Vir: www.lukadakskobler.com, 2016

PREREZ vzdolžni : merilo 1:200

132

PREREZ prečni C-C : merilo 1:200

133

FASADNI PAS - OBSGTOJEČE IN NOVO STANJE 1:50

134

ZELENA FASADA - REFERENČNI PRIMERI

Zelena fasada kot naravno senčilo

Notranji vrt kot prostor sprostitve

Zeleni koridor kot blažilna cona

135

SLIKA 255 - Green Renovation - Vo Trong Nghia Architects

SLIKA 256 - Kanagawa Institute of Technology - Junya Ishigami

SLIKA 257 - Naman el Babylon - Vo Trong Nghia Architects

Vir: www.archdaily.com/533878/green-renovation-vo-trong-nghia-architects, 2017

Vir: www.metalocus.es, 2017

Vri: www.plataformaarquitectura.cl/cl/771529/naman-retreat-the-babylon-vo-trong-nghia-architects, 2017

FASADNI PAS 1:20

136

www.mirage.it/en

SLIKA 259 - Tehnični pod Mirage

www.forbo.com/flooring/en-uk/products/acoustic-flooring/sarlon-acoustic-vinyl

SLIKA 258 - Akustična vinilna talna obloga Forbo Sarlon

137

POŽARNA VARNOST Stavba je v celoti sestavljena iz armiranobetonske konstrukcije, vključno s fasadnimi prefabrikati, poleg tega so v stolpu, ki se dviga nad preostalo konstrukcijo, najverjetneje nahajajo rezervoarji za vodo v primeru požara, kar je mogoče sklepati iz izvornih načrtov stavbe iz leta 1941. NAČRTOVANI POSEGI Pri prenovi gre za izboljšanje obstoječih razmer. Ker ima posamezna etaža več kot 1000m2, je potrebno v objektu zagotoviti avtomatski sistem javljanja požara. Zaradi bližine sosednjega objekta je potrebno poskrbeti tudi za zaščito fasade pred požarom, ali pa za sprinklerski sistem. Obe rešitvi sta sicer dražji za izvedbo.

0m 10m 20m

30m

40m

V primeru uvedbe sprinklerskega sistema se lahko rezervoarje za vodo namesti v stolpiču, kjer je dovolj prostora za velike cisterne. V stavbi se zaradi velikega števila uporabnikov (cca. 200 na etažo) vsi pomembni prehodi in poti za beg načrtujejo v širini vsaj 150cm. GRADBENI MATERIALI Zunanje obloge fasad morajo biti iz negorljivih materialov vsaj na jugovzhodnem predelu fasade, saj je tam zaradi bližine sosednjega objekta mogoč prenos požara. Požarna vrata se projektirajo z odpornostjo vsaj 90 minut.

50m

138

ite

šč

a oz

f na

ža po

351 nmv

ava

Rek LEGENDA glavni evakuacijski izhod

dovozna - intervencijska pot

varno območje - zbirno mesto

delovna površina

zunanji podtalni hidrant

0m 10m

4 2

1 2

V konstrukcijskih jedrih se prostor deli na dva ločena požarna sektorja, torej na požarno zaščiteno stopnišče in dvigalo posebej.

PRITLIČJE - restavracija, delavnica oz. atelje za prototipe in telovadnica.

40m

11 12

9 10

30m

50m

20m

PRVO NADSTROPJE - Muzej kranjske industrije Franja Sirca

14 15

DRUGO NADSTROPJE - podjetniški pospeševalnik Kovačnica, pisarne za intenzivni tromesečni program in prostor za dogodke

139

18 16 17

21 19 20

TRETJE NADSTROPJE - podjetniški hub, pisarna za ”freelancerje” odprtega tipa

ČETRTO NADSTROPJE - podjetniški hub, pisarna za ”freelancerje” odprtega tipa

RAZGLEDNA TOČKA

LEGENDA glavni evakuacijski izhodi

smer evakuacije v objektu

oznaka požarnega sektorja

avtomatski javjalnik požara

varnostna razsvetljava

požarna vrata z odpornostjo 90 min

AMBIENT okolice objekta in vhoda v večnamensko dvorano Muzeja kranjske industrije Franja Sirca

140

141

AMBIENT restavracije in kavarne v pritličju

142

AMBIENT delavnice v pritličju

143

AMBIENT Muzeja kranjske industrije Franja Sirca

144

AMBIENT delovnega prostora podjetniškega pospeševalnika v drugem nadstropju

145

AMBIENT delovnega prostora podjetniškega hub-a v tretjem nadstropju

146

AMBIENT delovnega prostora podjetniškega hub-a v četrtem nadstropju

147

AMBIENT zunanjosti objekta Intex po prenovi in ureditvi okoliških tlakovanih in zelenih površin

148

149

SPLETNI VIRI (dosegljivi na spletu med 1.10.2016-1.4.2017) Digitalna zbirka Kamra http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/kranj-po-prvi-svetovni-vojni http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/kranj-po-drugi-svetovni-vojni.html S. Bohinc, M. Botič, S. Purič, mentorica prof. P. Veledin, 2012 - Industrializacija Kranja in njene posledice http://www.kamra.si/images/mmelementi/dokumenti/12501_INDUSTRIALIZACIJAKRANJA.pdf Regionalni razvojni program Gorenjske 2014-2020, sprejet na 9. seji Razvojnega sveta gorenjske regije, dne 3. 6. 2015 n na 2. seji Sveta gorenjske regije, dne 3. 6. 2015 http://www.bsc-kranj.si/stran/regionalni-razvojni-program-2014-2020 Inštitut za politike prostora http://ipop.si/urejanje-prostora/izrazje/degradirano-obmocje/ Slovenska biografija http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011470/ My heritage https://www.myheritage.si/ Občinski prostorski načrt Mestne občine Kranj - dokumentacija Urada za okolje MOK http://www.kranj.si/files/05_dokumentacija/urad_za_okolje/javne_razgrnitve/opn/prostorski_nacrt_grafika/mok_pregledna_karta_jr.pdf Trajnostna urbana strategija Mestne občine Kranj 2030 http://www.kranj.si/files/01_kranj_moje_mesto/tus2030/tus-kranj-2030_predlog_30102015.pdf Mestna občina Kranj, Urad za okolje in prostor - projekt Cobraman, Degradirana območja v Kranju http://www.kranj.si/KRANJ_SI,,mestna_obcina,mestna_uprava,urad_za_okolje_in_prostor,cobraman,degradirana_obmocja.htm

150

Szabó, Éva; Tóth, Zoltán, 2012, Ways of Increasing Property Values in Degraded Urban Areas: Projects Implemented in Pécs, Hungary - str. 231-235 http://www.fupress.net/index.php/ceset/article/view/13135/12424 Ministrstvo za kulturo RS http://www.mk.gov.si/si/storitve/razvidi_evidence_in_registri/register_nepremicne_kulturne_dediscine/ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije http://www.zvkds.si/sl/zvkds/varstvo-kulturne-dediscine/o-kulturni-dediscini/kaj-je-kulturna-dediscina/ Pinacoteca do Estado, Sao Paolo / Mendes Da Rocha (reference) http://www.archdaily.com.br/br/787997/pinacoteca-do-estado-de-sao-paulo-paulo-mendes-da-rocha http://tallerarquitecturalenguaje1-2011.blogspot.si/2011/05/restauracion-pinacotecaCorsko Karlin, Praga / Roccardo Bofill (reference) http://adaptivereuse.info/portfolio/corso-karlin/ RCA Sackler Building / Haworth Tompkins (reference) http://www.archdaily.com/43211/rca-sackler-building-haworth-tompkins Casa del Lector / Ensamble Studio (reference) http://www.designboom.com/architecture/ensamble-studio-readers-house/ Pinterest Headquarters, San Francisco (reference) https://www.dezeen.com/2013/11/15/pinterest-headquarters-first-office-all-of-the-above/ Frideridk, Bob, 2014, What’s Old is New in Office Design http://www.rchstudios.com/old-is-new-office-design/ Kulturne znamenitosti Gorenjske www.slo-link.si/2016/10/27/kulturne-znamenitosti-gorenjska Prešernovo gledališče Kranj - zgodovina www.theatre-architecture.eu/si Idejna zasnova prenove in revitalizacije predilnice Intex v Kranju / Avtorica: Ana Belčič / Mentor: izr. prof. mag. Tadej Glažar / Somentorica: doc. dr. Sonja Ifko / Konzultant: asist. Vid De Gleria / Konzultant za statiko: doc. dr. Tomaž Slak / konzultant za sanacijo konstrukcije: izr. prof. dr. Vlatko Bosiljkov (FGG) / konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar / Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani 2016 /17

LITERATURA (po vrstnem redu, kot uporabljeno v nalogi) Avguštin, Cene, 1982, Novejša raziskovanja o umetnostni zgodovini Kranja, Zgodovina mesta Kranja, ured. Josip Žontar, Skupščina občine Kranj, Kranj - str. 38-45 Puhar, Franc, 1990, Gospodarski vzpon Kranja 1918-1986, Kranjski zbornik, Skupščina občine Kranj, Kranj - str. 57-67 Zagoričnik, Vida, 1975, Razvoj tekstilne industrije Tekstilindus Kranj, Kranjski zbornik, Skupščina občine Kranj, Kranj - str. 33-37 Ifko, Sonja; Štremfelj, Sara, 2010, Međunarodna konferencija o industrijskoj baštini, Prenamjena degradiranoga urbanog područja napuštene tvornice tekstila Inteks u Kranju // Reuse of the degraded urban area of the abandoned Intex textile complex in Kranj, Pro Torpedo, Rijeka - str. 557-565 Ifko, Sonja, 2004, Industrijska arhitekturna dediščina in razvoj načel varstva = Industrial architectural heritage and development of the philosophy of protection, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana - str. 26-29 Koželj, Janez, 1998, Degradirana urbana območja, Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana Mihelič, Breda; Košir, Fedja; Ifko, Sonja; Adamič, Tatjana , 2002, Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem : vodnik po arhitekturi, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, str. 42-52 Cantell, Sophie Francesca, 2005, The Adaptive Reuse of Historic Industrial Buildings: Regulation Barriers, Best Practices and Case Studies, Virginia Polytechnic Institute and State University, Virginia, str. 3-4

151

ZAKLJUČEK

Metoda, ki je bila uporabljena v tej nalogi, je metoda prilagojene ponovne uporabe, ki jo želim predstaviti na primeru prenove in revitalizacije predilnice Intex, in sicer kot zgled za ohranjanje arhitekturne dediščine industrijske dobe. Ker je točkovna intervencija sama po sebi premalo za začetek kontinuiranega procesa revitalizacije ponovnega območja, 152 sem pričela z ureditvijo urbanizma okolice, kjer sem tudi ostalim objektom nekdanje tovarne Intex poiskala primerne nove programe, ki ustrezajo okolici in načrtovanemu naselju neprofitnih stanovanj, ki jih načrtuje Stanovanjski sklad Republike Slovenije v južnem delu obravnavane lokacije. Ti programi lahko služijo tudi bližnjemu naselju Stočje arhitektov Bevk Perović. Ureditev vsebuje tudi krajinske posege, ureditev parkirnih površin in novo podzemno garažo, ki ustreza predvidenemu povečanju številu uporabnikov prostora. Po ureditvi okolice je bila naslednji korak tehnična sanacija izbranega objekta predilnice Intex. Da bi zagotovili varnost objekta, je bila opravljena konstrukcijska analiza in predlog sanacije, s katero poskrbimo za potresno varnost armiranobetonske strukture iz leta 1941. Energetska sanacija objekta je bila zamišljena tako, da ohranja značilno fasado objekta; namesto lepljenja izolacije na ovoj sem uporabila metodo dvojne, prezračevane steklene fasade, ki poleg toplotne izolacije omogoča tudi kot dodatni prostor. Tvori namreč zimski vrt z rastlinjem, ki skrbi za senčenje velikih steklenih površin fasade in kot prostor za sproščanje. Nove inštalacije se umesti v tehnični pod; s tem zagotovimo tehnične kapacitete, ki ustrezajo novemu programu, prekrijemo pa ga z akustičnim vinilom, ki zmanjšuje težavo z odbijanjem zvoka v velikih in odprtih armiranobetonskih dvoranah. Programska vsebina je bila izbrana na osnovi analize potreb okolja in glede na priporočila Regionalnega razvojnega programa Gorenjske, Trajnostne razvojne strategije Mestne občine Kranj

glede na globalne trende na področju novih ekonomij, kulture “sodela” (ang. coworking), pospeševalnikov in razvoja skupnosti podjetniških “svobodnjakov” (ang. freelancerjev). Prav tako sem se odločila povezati industrijsko preteklost in prihodnost novih podjetniških idej prek muzeja industrije Franje Sirca, ki ga umeščam v objekt. Pritličje vsebuje podporne funkcije restavracijo, telovadnico in delavnico oz. atelje (ang. maker space) za izdelavo prototipov izdelkov. Arhitekturna intervencijo sem zasnovala tako, da minimalno poseže v integriteto objekta, odpira pa široke možnosti za uporabo. Najprej sem jo očistila predelnih sten, ki so bile dodane v letih po opustitvi industrijske rabe predilnice. S tem sem pridobila očiščeno konstrukcijo, ki izpričuje prvotno stanje objekta. Nove posege sem oblikovala kot organeli v rastlinski celici - so ovoji, ki jih vstavljam v obstoječ odprt prostor tako, da ima vsak določeno vlogo in na ta način programira prostor, ki ga zaobjema; vpliva pa tudi na okoliški prostor, ki deluje kot plazma in je namenjen je neformalnim oblikam dela, dogodkom, druženju, počitku, sestankovanju in ostalim manj rigidno določenim vsebinam. Tako imenovani programski organeli se glede na potrebe lahko spreminjajo, zamenjajo, premaknejo ali odstranijo. Vsi posegi so torej namerno oblikovani tako, da niso trajni, temveč so predmet stalnega prilagajanja potrebam uporabnikov. Takšen način prenove je zasnovan na prepričanju, da lahko trajnostno rabo in ohranjanje objekta kot družbeno relevantne dediščine dosežemo samó tako, da je mogoče njegovo funkcijo prilagajati novim potrebam uporabnikov. Tako je zagotovljena trajna, funkcionalna in času primerna tehnična in programska revitalizacija objekta, kar po mojem mnenju pomeni najboljši ter smiselni način za ohranjanje in oživljanje arhitekturne dediščine. To dediščino namreč ohranja vitalno in jo vrača v osrčje lokalne skupnosti.

ZAHVALE

153 Najpomembnejša zahvala gre moji družini: mami Ivanki, očetu Francu, sestri Evi ter nečaku Izaku za neomajno podporo, pomoč in motivacijo v času mojega študija. Zahvaljujem se mentorju izr. prof. mag. Tadeju Glažarju, za vse koristne napotke pri izdelavi magistrske naloge, in somentorici doc. dr. Sonji Ifko za usmerjanje pri pisanju besedila in raziskovanju industrijske arhitekturne dediščine. V veliko pomoč mi je bil tudi asistent Vid De Gleria. Za vse podano znanje in velik vpliv na razvoj mojega razmišljanja o arhitekturi, kot družbeno relevantni praksi, bi se želela zahvaliti tudi izr. prof. Vasi J. Peroviću in izr. prof. ddr. Petri Čeferin. Hvala Luki Prijatelju za avtorske fotografije objekta predilnice Intex, Tini Čufar za potrpežljivost pri tisku, Juretu Grahku za angleški prevod povzetka, še posebej pa Janu Tehovniku za izdatno pomoč pri 3D modeliranju. Seveda iskrena hvala tudi vsem prijateljem in sošolcem, ki ste z mano delili mojo študijsko pot! Najdragocenejši dar študija ni le pridobljeno strokovno znanje, temveč vezi, ki jih stkemo ljudje, ki se srečujemo v arhitekturi. Hvala.

154

IZJAVA O AVTORSTVU

155 Spodaj podpisana Ana Belčič izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova prenove in revitalizacije predilnice Intex v Kranju, ki sem ga izdelala pod mentorstvom izr. prof. mag. Tadeja Glažarja in somentorice doc. dr. Sonje Ifko in ga zagovarjala dne na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ana Belčič