Page 1

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

I D E J N A Z A S N O VA R E V I TA L I Z A C I J E M A J D I Č E V E G A M L I N A V K R A N J U magistrsko delo

avtorica: ŠPELA DEŽMAN mentor: izr. prof. dr. M A T E J B L E N K U Š konzultacije za konstrukcijsko zasnovo: asist. dr. S I M O N P E T R O V Č I Č konzultacije za požarno zasnovo: doc. dr. D O M E N K U Š A R konzultacije za industrijsko arhitekturno dediščino: prof. dr. S O N J A I F K O dr. N I K A L E B E N, konservatorka na ZVKDS Kranj

leto izdelave naloge: 2016 / 2017 leto vpisa: 2008 / 2009


slika 1: pogled na zahodno fasado (vir: David Bole, osebni arhiv)

POVZETEK Majdičev mlin predstavlja prvo kranjsko tovarno, ki je pred dobrim stoletjem močno vplivala na identiteto ozkega industrijskega obrečnega pasu, kjer so kasneje začele rasti ostale tovarne, ki so v 20. stoletju predstavljale gonilno silo kranjske industrije. Objekt je od opustitve do danes, torej skoraj sto let, prazen in brez vsebine. Delno funkcionira le prizidek elektrarne. Celoten tovarniški kompleks zajema poslopje Majdičevega mlina, prizidki in samostojne enote elektrarne ter Majdičevo hišo in kot tak vsebinsko in oblikovno ne deluje enotno, saj so s kasnejšim dodajanjem elementov prvotni tlorisni zasnovi, objekt preoblikovali v neberljiv volumen. V prvem delu magistrskege naloge analiziram obstoječe stanje in prepoznam kvalitete in odvečne elemente. Kvalitete, kot na primer gabarit objekta, masivni obod stavbe, odprti svetli prostori, ki jih omogoča notranja stebrna konstrukcija, pogledi na reko in mesto, so temeljna izhodišča pri nadaljni prenovi stavbne dediščine, ki je predstavljena v drugem projektnem delu naloge. Revitalizacija degradiranega obrečnega prostora vzpostavlja odnos med mestom in otokom in leži na stičišču kulturno- upravnega središča in komercialnega središča mesta. Oživeti prostor dobi nov javni prostor, kjer se odpirajo pogledi na zelen obrečni prostor in grajen mestni rob. Novoumeščena vsebina se deli na pisarniški in delavniški del, ki zadostuje potrebam sodobnega poslovno- tehnološkega inkubatorja Gorenjske, ki bi vplivala na gospodarsko rast celotne regije. Tu bi si prostore lahko najemala mlada neuveljavljena start-up podjetja, ki so odvisna od medsebojnega sodelovanja in dostopnosti do širokega spektra informacij. Nova vsebina odgovarja sodobnim zahtevam stimulativnega delovnega okolja z ozirom na ohranjeno industrijsko dediščino. Tako preplet starega z novim deluje celovito in osmisli vsebino. Ključne besede: revitalizacija, industrijska dediščina, tovarniški kompleks, pisarne, delavnice, vsebina

ABSTRACT Majdič Mill represents the first factory in Kranj which significantly influenced on the identity of industrial riverside bank where later other factories started to grow reflecting in a driving force of Kranj industry in the 20th century. Facility has been, since its waiver untill nowadys, therefore almost for hundred years, empty and without its contents. Only an extension of power plant partly functions. Whole factory complex includes facility of Majdič Mill, extensions and autonomous units of power plant not having an unified effect among eachother visually as well as from contents’ point of view since later incorporations of elements to original ground plan design have redesigned the facility into an unreadable volume. In the first part of thesis I have analyzed the existing condition recognizing qualities and redundant elements. Qualities, such as facility dimensions, open floorplans which inner timber frame construction makes them possible, views to the river and town, are fundamental basis in further reconstruction of building heritage presented in second, design part of this thesis. Revitalisation of degraded riverside area establishes relation between the town and the island and lies on the crossroads of culturally administrative centre and commercial town centre. Newly revitalized area meets with new public space where views open to green riverside area and populated town edge. Newly fitted contents divide into office and workshop part which satisfy the needs of contemporary business-technological incubator of Gorenjska region which could consequently influence on economic growth of whole region. It would offer facilities for young unrecognised start-up companies which are dependent on their mutual cooperation and accessability to broad range of information. New contents responds to contemporary demands of stimulative working environment considering preserved industrial heritage. Such way entanglement of old and new functions gives meaning to the contents. Key words: revitalisation, industrial heritage, factory complex, offices, workshops, content 2


Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

3


KAZALO povzetek / abstract

2

UVOD

7

1. DEL: teoretična izhodišča

1.2. POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA

1.1. METODOLOGIJA VREDNOTENJA ARHITEKTURNE INDUSTRIJSKE DEDIŠČINE

1.1.1. RAZISKOVALNO-ANALITIČNA FAZA

1.2.1. situacija M 1:500

41

1.2.2. tlorisi M 1:200

42

1.1.1.1. zgodovinske- pričevalne značilnosti

11

tlorisi temeljev, 2.kleti, 1.kleti, pritličja,

1.1.1.2. tehnološko- tehnične značilnosti

15

1.nadstropja, 2.nadstropja, podstrešja

1.1.1.3. stavbno-konstrukcijske značilnosti

19

1.1.1.4. prostorsko- urbanistične značilnosti

24

30

1.1.2. EVIDENČNI LIST ARHITEKTURNE INDUSTRIJSKE DEDIŠČINE

1.1.3. VREDNOTENJE

1.1.3.1. vrednotenje industrijskega kompleksa kot primarne produkcijske enote

kriterij funkcionalnosti zasnove

32

kriterij organiziranosti kompleksa

32

kriterij celovitosti kompleksa

32

kriterij urbanistične celovitosti

32

1.1.3.2. vrednotenje industrijskega kompleksa v odnosu do širšega prostora pojavnost v prostoru, krajini

kriterij okoljevarstvene primernosti

33 33

1.1.3.3. vrednotenje posameznih struktur in objektov v kompleksu z vidika

arhitekturnih značilnosti

vrednotenje objekta- MAJDIČEV MLIN

kriterij odnos oblika- funkcija

33

kriterij tehnološke inovativnosti

33

kriterij inovativnosti pri oblikovanju detajlov

33

kriterij virtuoznosti pri projektiranju konstrukcij

34

kriterij zasnove arhitekturne kompozicije

34

1.1.4. IZHODIŠČA ZA DOLOČANJE VARSTVENIH POSEGOV

1.1.4.1. določanje posegov- nivo industrijskega kompleksa

36

1.1.4.2. določanje posegov- nivo širšega prostora

36

1.1.4.3. določanje posegov- nivo industrijskega objekta- Majdičev mlin

36

49

prerez a-a, prerez b-b, prerez c-c

1.2.4. prikaz okenskih odprtin

1.3. FOTODOKUMENTACIJA STANJA 32

1.2.3. prerezi M 1:200

52

kriterij izbora mikrolokacije

4

1.1.5. USMERITVE ZA PRIPRAVO ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI

1.1.5.1. prostorsko-razvojni potencial

39

1.1.5.2. ekonomski potencial

39

1.1.5.3. kulturno-varstveni potencial

39

53


2. DEL: projektni del 2.1. PROSTORSKE ANALIZE

2.3.4. fasade M 1: 200

111

2.3.5. fasadni pas M 1:25

113

2.3.6. vizualizacije

115

2.1.1. karta stavbne tipologije

62

2.1.2. karta kulturne dediščine

63

2.1.3. karta prometne infrastrukture

64

2.4. ZAKLJUČEK

2.1.4. namenska raba

65

2.1.5. programska karta

66

2.4.1. zaključek

121

2.1.6. karta ambientne zaznave

67

2.4.2. viri in literatura

122

2.1.7. sinteza analitičnega dela

68

2.4.3. zahvala

124

2.4.4. izjava o avtorstvu

125

2.2. SHEMATSKI PRIKAZI

2.2.1. koncept in referenčni primeri

73

2.2.2. zasnova konstrukcije

82

2.2.3. programska zasnova

88

2.2.4. funkcionalna zasnova

92

2.2.5. shema volumnov

94

2.2.6. zasnova požarne varnosti

96

2.2.7. energetska učinkovitost

98

2.3. GRAFIČNE PRILOGE

2.3.1. situacija M 1:500

2.3.2. tlorisi M 1:100

103

tloris kleti

104

tloris pritličja

105

tloris 1. nadstropja

106

tloris 2. nadstropja

107

2.3.3. prerezi M 1:100

prerez A-A

108

prerez B-B

109

prerez C-C

110

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

5


6


UVOD Še preden se je industrija v Kranju intenzivno začela širiti in preoblikovati krajino se je proizvodnja v Majdičevem mlinu že ustavila in od takrat dalje je objekt zapuščen. Kmalu nato se pojavi problem degradiranosti urbanega prostora in smiselnosti varovanja industrijske arhitekturne dediščine. Ker ne gre zgolj za problem prenove, temveč tudi revitalizacije območja, se problema v prvem delu lotim sistematično preko analize obstoječega stanja. Pri tem se opiram na raziskovalno metodologijo valorizacije industrijske arhitekturne dediščine, ki jo prof. dr. Sonja Ifko predlaga v svoji doktorski disertaciji Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji (2002). Raziskovalno- analitični del služi kot teoretsko izhodišče nadaljnjega dela. Izpostavijo se robni pogoji, ključne vrednote, kvalitetni elementi varovanja in potenciali lokacije v širšem kontekstu prostora. Analitičnemu delu sledi drugi, projektni del, z umestitvijo sodobne vsebine, prikazom funkcionalnosti objekta, konstrukcijske zasnove, energetske učinkovitosti in zagotavljanja požarne varnosti. Nova intervencija varuje in ohranja prepoznane vrednote in zadostuje sodobnim zahtevam javnega objekta. Rezultat je spoj starega industrijskega značaja stavbe in sodobnega tehnološko dovršenega objekta, ki skupaj delujeta kot celota.

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

7


Ko se odločimo za revitalizacijo propadlega industrijskega objekta je ključnega pomena, da se obstoječe stanje predhodno objektivno ovrednoti. V ta namen se opiram na raziskovalno metodologijo, ki jo prof. dr. Sonja Ifko predlaga v svoji doktorski disertaciji “Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji (2002)“. Izbrana metodologija zajema raziskovalno-analitično fazo, kjer se opredelijo značilnosti industrijske arhitekturne dediščine, kot izhodišče za oblikovanje vrednostnih meril, nato se sestavi evidenčni list, ki je povzetek rezultatov prvega dela. Tretja faza je vrednotenje objekta, na ravni kompleksa, kot primarne produkcijske enote, nato v odnosu do širšega prostora in končno vrednotenje posameznih delov in struktur z vidika arhitekturnih značilnosti. Zaključna faza je določitev varstvenih posegov in interpretacija industrijske dediščine. Teoretska izhodišča podprem z grafičnimi prilogami razvoja kompleksa, stopnje kulturnega pomena varovanih elementov in posnetka obstoječega stanja. Vsi zbrani podatki služijo kot osnova za nadaljnje projektno delo.

8


1. 1.1. METODOLOGIJA VREDNOTENJA ARHITEKTURNE INDUSTRIJSKE DEDIŠČINE 1.1.1. raziskovalno- analitična faza 1.1.2. evidenčni list industrijske arhitekturne dediščine vrednotenje 1.1.3. izhodišča za določanje varstvenih posegov 1.1.4. usmeritve za pripravo študije izvedljivosti 1.2. POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA 1.3. FOTODOKUMENTACIJA STANJA

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

9


1.1.1. RAZISKOVALNO- ANALITIČNA FAZA 1.1.1.1. zgodovinsko- pričevalne značilnosti 1.1.1.2. tehnološko- tehnične značilnosti 1.1.1.3. stavbno- konstrukcijske značilnosti 1.1.1.4. prostorsko- urbanistične značilnosti

10


1.1.1.1. zgodovinskopričevalne značilnosti

»Spremembe v načinu produkcije so posredno in neposredno vplivale prav na vse nivoje življenja zadnjih dvesto let. Zato je za celostno obravnavo pomembno raziskati vplive industrializacije v kontekstu zgodovinskih, gospodarskih, političnih, socialnih in kulturnih dogodkov. Prav tako je pomembno raziskati krog oseb, povezanih z raziskovalnimi območji (lastniki, projektanti, gradbeniki in njihova podjetja), ter življenje ljudi, neposredno navezanih na raziskovane objekte (delavci in njihovo življenje), saj šele to ustvarja objektivno sliko in tako oblikuje celostno zgodovinsko pričevalno podobo.« (Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem, vodnik po arhitekturi, Ljubljana 2002, Sonja Ifko, stran 35)

Tehnične iznajdbe iz druge polovice 18. stoletja sprožijo začetek industrijske revolucije. Uvajanje strojev v proizvodnji proces je pomenilo standardizacijo proizvodnje in njeno specializirano delitev. Da je do te revolucije sploh prišlo sta v grobem smislu vplivali dve pomembnejši gospodarski oziroma filozofski teoriji. Prvi je »merkantilizem«, ki se je začel v Franciji na pobudo finančnega ministra Colberta v času vladavine sončnega kralja Ludvika XIV. Ta teorija podpira trgovino in daje poudarek na izvozu surovin in izdelkov, zato je v ta namen Francija razvila močno logistično mrežo, ki je zajemala izgradnjo vojaške in trgovske mornarice, ustanavljanje prekomorskih kolonij, gradnje cest, mostov, predorov, ustanovitev manufaktur itd. Vse naštete atribute pa je imela tudi Anglija, kjer se je koncentriralo veliko kapitala na račun kolonializma in sužnjelastništva, prav tako je imela že močno mornarico in je bila izjemno bogata po nahajališčih premoga, železove rude, in drugih naravnih energetskih virov. Druga pomembna razsvetljenska ideja pa je t.i. »fiziokratizem«, ki zagovarja kmetijsko gospodarstvo. Na tem mestu je vredno omeniti reforme Marije Terezije in Jožefa II, kar je močno vplivalo na rast in razvoj slovenskih mest. Fiziokratizem zagovarja uvajanje novih kmetijskih tehnik obdelovanja zemlje, gojenje novih rastlin, hlevske živinoreje itd. Posledica je povečanje proizvodnje hrane, kar vodi v rast števila prebivalstva in s tem delovne sile, ki bi delala v tovarnah. Začetek industrijske revolucije simbolizira leto 1769, ko je v Angliji James Watt izpopolnil in patentiral prvi parni stroj. Drugače pa je bil to dolgotrajen proces, ki se je začel v Angliji in se hitro širil po Evropi in tudi v Ameriko. Prvi parni stroji so se pojavili v tekstilni industriji, ki je predstavljalo najpomembnejšo gospodarsko panogo (leta 1812 v Angliji zaposluje že 350 000 ljudi), nato v metalurgiji (premogovništvo in železarstvo) ter kemični in strojni industriji. Na zakasneli prihod revolucije v Evropo je kriva celinska

zapora, ki jo je leta 1806 proti Angliji uvedel Napoleon, kar pa je odločno vplivalo na trgovino in gospodarstvo Evrope, ki jo je s tem odrezal od svetovne velesile, ki se je na otoku samostojno razvijala. Prve evropske države, ki so se same industrializirale so bile Belgija, Nemška zveza in Francija zaradi lastnih naravnih bogastev železove rude in premoga. Posledice revolucije so se kazale v zamiranju starih obrti in manufaktur, ki niso mogle konkurirati industrijskim izdelkom, ter rasti prebivalstva, ki je migriralo s podeželja v mesta, tako se spremeni etnična sestava meščanov s tem pa pride tudi do socialnega razslojevanja in prostorske segregacije. Res je da se je naglo povečalo število urbanega prebivalstva, ampak so se na ta račun tudi povečale socialne razlike med bogatimi kapitalisti in revnimi delavci, ki so prejemali mezde komaj za preživetje in so živeli v klavrnih razmerah. Novi kapitalisti so prihajali iz vrst meščanstva, zaradi novopridobljenega kapitala pa se jim je povečala gospodarska in politična moč in s tem privilegiranost. Pojavljajo se težnje po ustanavljanju novih ustavnih držav in večje neodvisnosti. Kot omenjeno se izoblikuje nov družbeni sloj- delavski razred, ki je živel v slabem socialnem stanju, vrstile so se zlorabe delovne sile. V bran delavcev so nastajala prva delavska gibanja in sindikati (1848 Marx, Engels: Komunistični manifest- povod za socialistično revolucijo). Priseljevanje prebivalstva v mesta imenujemo tudi urbanizacija (koncentracija in centralizacija industrijske proizvodnje), kar pa nasprotno pomeni deagrarizacijo podeželja s tem pa se tudi zabrišejo meje med mestom in podeželjem. Spremeni se raba tal, pokrajinski videz, gospodarske dejavnosti, ki so bile prej jasno ločene na mestne in podeželske, spremeni se način in gostota zazidave, prometna opremljenost in celostno način življenja. Tovarne so bile sprva vezane na lokacijo- nahajališča naravnih pogonskih virov energije, pred uvedbo parnega stroja in elektrifikacije. Da so znižali strošek dnevne migracije

se je delovna sila naselila v isti tovarniški okraj in tako so se prenekatera manjša odročna naselja spremenila v velika industrijska središča, ki jih povezuje železnica. Razvijajo se nove gospodarske panoge, znanost bliskovito napreduje v izumljanju. Prav ta znanstveno tehnični napredek simbolizira drugo fazo industrijske revolucije. Zaradi gospodarskega napredka se veča dobiček industrialcev, ki s finančnimi sredstvi podpirajo nove raziskave, zalagajo laboratorije in plačujejo raziskovalce. Najbolj v tem času napreduje biologija, kemija, fizika in medicina. Da jih omenim le nekaj: izmenični tok, transformator, električni dinamo, dinamit, motor na notranje izgorevanje, avtomobil, telegraf, telefon, električna žarnica, zakon elektromagnetne indukcije, ki je osnova za razvoj elektrotehnike, teorijo sevanja in termodinamike ipd. Na področju biologije in kemije so odkrili načela evolucije, dednosti in temelje genetike, sestavili so periodični sistem kemijskih elementov, odkrili nove elemente (radij, polonij) in podobno. Razvila se je tudi medicina, saj so prvič operirali s pomočjo narkoze (eter), odkrili rentgenske žarke, aspirin, zdravilo za sifilis in povzročitelje smrtonosnih bolezni (tuberkuloza, antraks in kolera). Glavna je iznajdba električne energije in izkoristek nafte za pogon motorja z notranjim izgorevanjem in elektromotorja, ki kmalu izrineta parni stroj. Parni stroj je pomenil razvoj novih transportnih možnosti. Leta 1825 v Angliji zapelje prva parna lokomotiva, imenovana »The Rocket«, inženirja Georga Stephensona. Razvoj se hitro širi na celino saj prva zapelje že leta 1930 tudi v Franciji in ZDA. Leta 1837 začne Avstro-ogrska monarhija graditi t.i. Ferdinandovo severno železnico, ki je povezala Dunaj z Brnom, leta 1841 pa začno z gradnjo »južne železnice« t.j. povezave Dunaja in Trsta, ki je zajelo tudi naš prostor. Trst s tem postane najpomembnejše pristanišče monarhije, naglo se začno razvijati tudi ostala

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

11


središča monarhije, poceni se transport surovin, proizvodi postanejo konkurenčnejši na trgu, poveča se poraba goriva, spodbuja se investicije, mobilnost delovne sile kot tudi začetek turizma. Zato ni čudno, da je železnica simbol industrijskega razvoja. Druga pomembna transportna pridobitev je izum parnika (Robert Fulton 1807), ki ga nato Jožef Ressel leta 1870 še izpopolni z izumom ladijskega vijaka. Prvi parnik je priplul v Trst leta 1819, ki je tudi pojav prvega parnega stroja na Slovenskem. Nagla urbanizacija je pomenila napredek v razvoju mest tudi v tehnološkem smislu. Ker se je število prebivalstva hitro povečevalo, je obseg mesta hitro prerasel domet pešca in voza, zato se pojavijo transportni problemi, kot tudi rešitve v obliki prvega javnega transporta. Leta 1881 v Berlinu zapelje prvi tramvaj, Ljubljana ga dobi leta 1901, prvi metro pa zgradijo v Budimpešti leta 1896. INDUSTRIALIZACIJA PRI NAS Kot sem omenila že v uvodnem delu so k razvoju slovenskih dežel zelo vplivale reforme, ki sta jih uvedla razsvetljena monarha Marija Terezija in Jožef II. Na področju gospodarskih reform je pomembna ukinitev carinskih mej med deželami in pospešena gradnja cest, kar sovpada z idejami merkantilizma. Kar se tiče vpliva fiziokratizma pa reforme uvajajo pomembne novosti na področju kmetijskega gospodarstva, in sicer se uvaja nove poljščine (krompir, koruza), nove živinske pasme, ukine natriletno kolobarjenje, spodbuja se hlevska živinoreja (pozitivne lastnosti gnojenja, košnje trave za seno in spravilo v gospodarske objekte- kozolce). Jožef II. medtem sprejme »tolerančni patent«, ki kmetom zniža tlako in »nevoljniški patent«, ki da kmetom osebno svobodo. Leta 1774 se uvede obvezno šolstvo, kar močno zviša procent pismenega prebivalstva, ki so za to lahko sledili novostim v gospodarstvu in jih uvajali doma. Napredek v gospodarstvu (sprva največji na področju fužinarstva, glažut in manufaktur) polni državno blagajno, kar vpliva na razvoj mest. Leta 1809 Napoleon uvede Ilirske province, z 12

namenom da odreže avstrijsko cesarstvo od Trsta. Ko Napoleon izgubi vojno v Leipzigu leta 1813 se na dunajskem kongresu ukine Ilirske province, ozemlje pa se vrne Avstro-ogrskemu cesarstvu. Pozitivna stvar Napoleonovih reform je odprava cehov in njihovega monopola in uvedba gospodarske svobode. Kljub temu pa so slovenske dežele zaostajale za ostalimi predeli cesarstva, npr. za Češko. Merilo napredka je bil parni stroj (prvega dobi Cukrarna leta 1835) in prometne povezave. Šele prihod južne železnice v naše kraje in zemljiška odveza iz leta 1848, ki odpravi fevdalizem, zažene gospodarstvo. Problem je predstavljalo tudi pomanjkanje kvalificirane delovne sile, saj ni bilo strokovnih šol, največji problem pa je seveda pomanjkanje kapitala. Po marčni revoluciji, ki osvobodi tlačana se začne prost pretok delovne sile v mesta, zemljiška gospostva pa dobijo visoko odškodnino, kar pa je omogočilo akumulacijo kapitala, nujno potrebnega za zagon industrije. Največja pridobitev za naše kraje je brez dvoma izgradnja »Ferdinandove južne železnice«, ki je povzročila industrializacijo slovenskih mest. Železnica je povezala prestolnico cesarstva Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem v Trstu, potekala pa je preko našega ozemlja. Gradnja se je začela leta 1841 na Dunaju, 1846 je prišla do Celja, 1849 do Ljubljane (France Prešeren: Od železne ceste), Trst doseže leta 1857, ki postane novo trgovsko in finančno središče cesarstva, odpirajo se zavarovalnice (Lloyd), banke in borza. Železnica okrepi tudi druge gospodarske panoge. Takrat postane najnaprednejša železarna v Prevaljah na Koroškem, kjer uvedejo poseben postopek pridobivanja valjane pločevine, izdelovali pa so železniške tračnice. Podobne posledice kot v tujini je pustil industrijski napredek tudi pri nas. Domača obrt ni več konkurenčna industrijskemu izdelku, ki so z železnico vdirali k nam. Prav tako se je okrepila germanizacija, saj je bil v večini prisoten nemški kapital. Nastajati pa je začel tudi slovenski kapital. Pojavijo se prvi slovenski industrialci na primer bratje Kozler, Fidelis Terpinc, Franjo Sirc, Peter Majdič,... Združevati so se začeli v razne gospodarske družbe, odpirali so prve slovenske banke (večino kapitala še vedno tujega). Tako se

je leta 1869 ustanovi Kranjska industrijska družba (KID), ki je obvladovala večino železarskih obratov na Kranjskem, Koroško je obvladovala Huttenburška železarska družba, zasavske premogovnike pa leta 1872 ustanovljena Trboveljska premogovna družba. Slovenske dežele so se začele elektrificirati šele v 80. letih 19. stoletja (1881,Tržič). INDUSTRIALIZACIJA KRANJA Po tem, ko je bila vzpostavljena povezava Dunaja s Trstom se je začela gradnja lokalnih železniških omrežij. Leta 1870 se uradno odpre železniška povezava Ljubljana- Kranj- JeseniceTrbiž. Jesenice so bile v tem obdobju z svojo železarno najbolj razvit gospodarski kraj na Gorenjskem, kjer je bil tudi sedež Kranjske industrijske družbe. Tudi v Kranju je prihod železnice pomenil zagon industrije in propad domačih obrti, kot je bilo sitarstvo, suknarstvo in platnarstvo. Prvo večje podjetje v Kranju je bil Majdičev valjčni mlin, ki je mlel žito in večino moke prodajal cesarski vojski. Podjetje je bilo ustanovljeno istega leta, kot je bila dokončana železniška proga, 1870. Mlin je po nekaj povečavah in modernizacijah postal med največjimi v Avstro-Ogrski monarhiji. Z mlevskimi izdelki je zalagal številne evropske in tudi prekomorske dežele. Obratovalo je do 1922, ko je zaradi izgube tržišča in prekinjene dobave žita zaprlo vrata, lastnik pa je na tem mestu leta 1929 odprl elektrarno za potrebe kranjske industrije, ki se je takrat hitro širila niže ob savskem bregu. Elektrarna obratuje še danes pod imenom Elektrarna Sava Kranj. PREDINDUSTRIJSKA DOBA KRANJA Za razvoj industrije je potrebna železnica, elektrifikacija, infrastruktura in kapital. Železnica je že povezala Kranj z Ljubljano in Jesenicami. Mesto so elektrificirale elektrarne ob Savi, prva hidroelektrarna je bila zgrajena 1898 v kanjonu Kokre, pretočna elektrarna z akumulacijskim jezom in dvema Francisovima turbinama, druga je bila Majdičeva elektrarna, ki se je priključila omrežju leta 1922. Širilo se je infrastrukturno omrežje, leta 1876 zgradijo most čez Kokro, prvi je bil železen, nato pa


nato pa so ga 1928 nadomestili z novim, betonskim. Most so zgradili na najožjem delu kanjona, premaguje razdaljo 30 m v enem loku. Ta je takrat veljal za enega največjih in gradbeno najzahtevnejših mostov v Sloveniji. Gradilo ga je podjetje Slograd. Druga pomembna pridobitev je bila izgradnja Vodovodnega stolpa (1898-1911), ki meri v višino 43 metrov, na vrhu ima osemkotni zbiralnik vode, ki v dveh prekatih drži 250 m3 vode. Avtor objekta je češki inženir Jan Vladimir Hrasky. Kranj je dobil vodovodno omrežje med leti 1908 in 1911. Leta 1935 je bila zgrajena prva betonska cesta Kranj- Ljubljana, ki velja za eno prvih modernih cest na Slovenskem. Mesto je izpolnjevalo vse pogoje uspešne industrializacije. Zadnji pogoj je kapital. Pred prvo svetovno vojno je bil gospodarski napredek Kranja počasen in se ni vsidral v mestno življenje. Na to je vplivalo politično življenje, saj so prevladovale klerikalne stranke, ki so bile konservativno usmerjene in niso podprle industrijskega napredka, v obstoječih tovarnah pa so še naprej mleli starinski stroji, z le nekaj delavci, usposobljenimi za delo z njimi. MED OBEMA VOJNAMA Leta 1921 je v Kranju zasedal zbor kranjskega občinskega odbora, ki sklene, da za zagon industrije ni dovolj samo slovenski kapital, ampak je pomembno, da privabijo tujega: nemškega, češkega in poljskega. Člani odbora so bili Franjo Sirc, M. Fock, F. Pollack, B. Sabothy, I. Savnik in F. Kuralt. Franjo Sirc je bil med leti 1922 do 1927 direktor podružnice Slavenske banke v Kranju in je bil dober prijatelj z Ivanom Hribarjem, ki je bil takrat veleposlanik Kraljevine SHS na Češkoslovaškem, ljubljanski župan od leta 1896 in nato šestkrat ponovno izvoljen. Prav tako pa je imel pomembne finančne veze, saj je bil v Ljubljani direktor podružne banke Slavija, ki jo je obvladoval češki kapital. Preko poznanstev je Franjo Sirc pridobil češkega investitorja Emilia Storzo, ki je podprl in financiral projekt, da se je leta 1923 odprla tovarna tekstilnih izdelkov Jugočeška na desnem bregu Save (danes Iskraemeco). Izbrana lokacija je blizu vodnega vira,

železnice in cestne povezave Kranj- Jesenice. Tovarna je bila med najmočnejšimi jugoslovanskimi tekstilnimi obrati.Izdelovali so bombažne tkanine, umetno svilo, stroji so tiskali na tkanine v osem barvnem tisku. Nova tovarna je v mesto privabila tuje strokovnjake, uvajajo se novi stroji (elektromotorji in motorji z notranjim izgorevanjem), zaposlovali so mestno in podeželsko prebivalstvo (1000 delavcev delalo v Jugočeški, pred tem je bilo v celotni industriji v Kranju zaposlenih cca 4500 delavcev). Kranj je dobil popolnoma novo sliko javnega življenja. V nekaj letih se je industrija močno razmahnila. Leta 1926 se je odprla tekstilna tovarna Intex s pomočjo poljskega kapitala, leta 1928 Tekstilindus in Jugobruna, leto za tem Tekstilna tovarna v Stražišču pri Kranju, IKA (1923), Karel Pollak- usnjarsko podjetje (1920),.. Odpirati se začno prve blagovnice, trgovska podjetja (veletrgovina z železnino Merkur- ustanovitelj Peter Majdič), trgovske hiše (Adamičeva hiša), hoteli (Hotel Jelen, Union ob Savskem mostu, Stara pošta- 1930, arhitekt Herman Hus). V obdobju med obema vojnama se industrija v Kranju najhitreje širi, narašča število prebivalstva, kar vpliva da se meje mesta premaknejo na zunanji rob prej predmestnih naselij.

prisilno delo ali celo usmrtitev. Iz Jugobrune je po vojni nastala Tiskanina, nato pa se je 1961 z Intexom združila pod skupnim imenom Tekstilindus, ki gre v stečaj leta 1991, vse premoženje pa so razprodali. Tekstilne industrije je bilo še veliko vendar je postala nova poglavitna panoga elektroindustrija (Iskra) in gumarska industrija (Sava). V 60. in 70. letih je še zaznati razvoj na področju tekstilne industrije. Tovarne so tehnološko posodabljali, šolali so kader, izdelovali nove vrste blaga iz naravnih materialov. Zaton panoge sledi v 70. in 80. letih, v 90. letih pa dokončen udarec zada gospodarska kriza, lastninjenje in privatizacija tekstilnih obratov. Zapiranje tovarn pa je za kraj pomenilo socialno krizo, saj so se s tovarnami zaprle tudi razne socialne ustanove, kot so zdravstveni domovi, ambulante, menze, praznijo so stanovanja, delavski domovi, zapirajo se strokovne srednje šole. Prej »šihtarsko mesto« postane samo še provincialno mesto.

PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Leta 1941 pade Kranj pod nemško okupacijo, ki prestrukturira tovarne za vojaške potrebe in zamenja ljudi na vodilnih položajih. Iz podjetij, kjer surovin ni bilo so razprodali vrednejše stroje in stvari. Po tem, ko so okupatorji izgubili vojno so se bili prisiljeni umakniti, za seboj pa so tovarne požigali in razstreljevali, le redke so preživele. Po vojni je nova oblast leta 1946 začela s prvo fazo nacionalizacije privatne lastnine. Država prevzame popolno oblast nad gospodarstvom, uvede se t.i. plansko gospodarstvo v obliki petletnih planov oziroma petletk. Potekali so številni sodni procesi proti industrialcem, trgovcem, obrtnikom in podjetnikom, ki so bili novi oblasti sumljivi, ker so po nemški okupaciji ostali na svojih delovnih mestih. Izrekali so jim ostre kazni, odvzem premoženja, zapor,

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

13


2.

3.

4.

Slika 2: tekstilna tovarna Jugobruna, ki se je po vojni preimenovala v Tekstilindus. Lokacija tovarne je na desnem bregu Save, severno od Savskega otoka. Ob tovarni gre železniška proga Kranj- Jesenice (vir: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Postcard_of_Kranj,_Jugobruna.jpg) Slika 3: Kolorizirana razglednica Kranja iz leta 1925, v ospredju je tovarna Jugočeška v ozadju mesto Kranj. Opaziti je da je imel mlin v tistem času rdečo kritino. (vir: www.kamra.si) Slika 4: Kranj pod nemško okupacijo.Nemci so tovarno Jugočeška spremenili v tovarno letalskih delov, na sliki sta vidva dva zasilno zgrajena mosta prek Save (vir: Gorenjski kraji in ljudje, Kranj kakršnega ni več, 1990) Slika 5: porušen Savski most. Jugoslovanska vojska je 10.aprila 1941 ob umiku zrušila Savski most, da bi otežila okupatorju napredovanje. V tem času je z Majdičevega loga (otoka) po reki vozil splav, ki je bil edina povezava mesta z desnim bregom Save. Levo Majdičev mlin, ki takrat ni obratoval že 19 let.(vir: Gorenjski kraji in ljudje, Kranj kakršnega ni več, 1990)

14

5.


1.1.1.2. tehnološkotehnične značilnosti

»Industrializacija je posledica spremembe produkcijskih odnosov, ki je pogojeval razvoj novih strojev in naprav. Prav razvoj strojne opreme, izumi, naprave, patenti ter seveda izdelki (predvsem gradbeni prefabrikati) so neposredno vplivali na industrijski razvoj in posledično na oblikovanje industrijske arhitekture.« (Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem, vodnik po arhitekturi, Ljubljana 2002, Sonja Ifko, stran 35)

Mlinarstvo spada med najstarejše gospodarske dejavnosti na svetu. Tudi simbol prve slovenske delovne pokrajine predstavljajo mali mlinski objekti z lopatastimi kolesi ob straneh, ki jih poganja vodna sila. Prvi preprosti ročni mlini so se pojavili že v prazgodovini in so predstavljali dve ploščati kamniti plošči imenovani ŽRMLJE, s tem da so zgornji kamen ročno vrteli na spodnjem in tako trli zrnje. Mlinarstvo lahko zasledimo skozi tisočletno zgodovino, celo mnogo dlje kot katero koli drugo obrt, od starih Babiloncev pred 4000 leti pred Kr., v svetopisemskih prilikah, Homer v Odiseji opisuje dvanajst mlinaric (400 pred Kr.), svetopisemsko mlinarstvo je nekoč uporabljalo kamnite mlinske plošče, tudi Kleopatra je imela na svojem dvoru dvanajst mlinaric, itd. Tak način primitivnega mletja žita je ostal prisoten do novega veka povsod tam, kamor ni še segla sodobna civilizacija. Tudi slovensko ozemlje ni zaostajalo na tem področju, saj so ohranjeni viri mostiščarjev, ki so za mletje uporabljali mlinska kamna iz žgane gline. Pri mletju so prijeli zgornjo ploščo z obema rokama in jo vrteli po spodnji. Osnovni princip delovanja vodnega mlina nazorno opiše že prvi arhitekturni teoretik Vitruvij leta 24 pred našim štetjem: »...v ostalem vse tako kakor pri zajemalnih kolesih, pač pa je bilo na drugi končini vratila zobato kolo. Le-to je bilo postavljeno navpično in se je vrtelo skupno z lopatičnim (vodnim) kolesom v isto smer. Vanj je zasegalo manjše, drugo vodoravno zobato kolo na gredi, ki je imela na zgornji končini s klini pritrjen mlinski kamen. Zobje kolesa, ki je bilo na vratilu vodnega kolesa, so zasegali v zobe vodoravnega zobnika, tako da se je vrtil tudi mlinski kamen. Nad strojem je bil grot, ki je stalno dodajal žito, da bi se med kamnoma zmlelo.« SESTAVNI DELI MLINSKEGA SISTEMA Sistem prenosa moči s pomočjo palčnega kolesa do vratila

vodnega kolesa in mlinskega kamna ostala od časa Cezarja pa vse do novega veka nespremenjen, mogoče se je uporabil modernejši in vzdržljivejši material, izvedba sama pa ostaja ista od začetka. Sestava mlina in potek mletja: GROTA je vsipalnik žita s premičnim dnom, ki je viselo na jermenu in je s tresenjem vsipavalo žito med »mlinska kamna«-vodoravni ploskvi, med katerima se melje žito, njih so izklesani utori v obliki logaritmičnih spiral VRHNJAK: zgornji vrteči se kamen, ki je na navpično gred (»vreteno«) pritrjen z železno prečko. Vreteno sega skozi »spodnjak« navzdol in je oprto s »šiško« (oporni ležaj) vrhnjak se premika gor/ dol s čimer se regulira grobost mletja moke (voljna/groba), ko se vrhnjak izrabi ga uporabijo za spodnjak. SPODNJAK: spodnji mlinski kamen, ki je trdno pritrjen v nosilno ogrodje Med mletjem žito pride med oba kamna, ga zmeljeta v moko, ki jo odnese v obodni del naprave. Ta zbrana moka se je nato vsipala v TRESILNICO ali »pajtelj« kjer je bilo v obliki vreče napeto SITO, ki je bilo iz rastlinskih ali lanenih vlaken oziroma konjske žime. Debela moka, ki je šla mimo tresilnice in sita, je mlinar dal še enkrat zmleti, ta produkt se imenuje druga ali »mala moka«. Žito, ki je bilo namenjeno prehrani (pšenica, koruza) so mleli na »belem kamnu«, tako je bila moka finejša, samo oves in žita namenjena krmilom prašičem so mleli na »črnem kamnu«. Z mletjem žita se dobi štiri vrste moke, in sicer prva moka je najkvalitetnejša in se imenuje »pollen«, druga moka je »flos farinae«, tretja »farina«, četrta »farina secundaria ali cicoria«, ostanek so otrobi ali »furfur.« VODNO KOLO je glede na izvedbo lahko na lopatice ali korce, glede višine dotoka vode pa se kolesa delijo na zgornjo, srednjo, spodnjo ali globoko vodo. Izkoristek je odvisen od premera kolesa in konstrukcijske izdelave, tako ima leseno kolo

manjšega premera 50-60% izkoristka vodne energije, železno kolo premera nad 5 metrov pa 70-80%. Manjše kolo pomeni več vrtljajev ampak se izkoristek zniža na račun izgube udarjanja lopatic ob vodno površino. Najbolj razširjena vodna kolesa so na spodnjo vodo z lopaticami, kjer kolo odriva vodo oziroma zgornjo vodo s korci, kjer kolo zajema vodo. Pri kolesih na vodoravnem vratilu je bila potrebna konstrukcija »zobniške prestave« na pokončno vratilo mlinskega kamna s »palčnim kolesom in preslico« VODNI POLŽ IN VEDRNO DVIGALO (ELEVATOR) prvi ga za transport moke in žita uporabi Oliver Ewans in tako v proizvodnjo uvede samodejnost v obratovanju mlinarske obrti OBJEKT: lahko gre za leseno ali zidano stavbo,kjer je prostor za mlinske kamne (»malence«) in stanovanje mlinarja (»malnar«). Stavbe so bile locirane ob MLINŠČICI, preko katere je bila speljana voda z jezu (prelivni jezovi ali zatvorični). Mlinščica je umetno ustvarjen vodni odsek, kanal, mlinski potok ali »rake« in se deli na dotočni del torej od jezu do vodnega kolesa in odtočni del od mlina do struge. Torej voda se je nabirala v jezu se nato odcepila na mlinščico, kjer so bile GRABLJE, to so rešetke, ki so zadrževale večje naplavine, da ne poškodujejo vodnega kolesa, ZATVORNICA pa je bila zapora na jezu, ki je kontrolirano prepuščala vodo v kanal. Staro mlinsko pravilo je bilo, da morajo biti vodna kolesa obrnjena proti opoldanskemu soncu. Za manjše mline je veljalo, da je bilo vodno kolo nameščeno na sprednjem čelnem delu objekta, ki ima najkrajšo stranico, zaradi cenejše izgradnje. MLINI NA GORENJSKEM Leta 1770 deželne oblasti Kranjske objavijo Kranjski mlinski red, ki ureja način poslovanja mlinskih obratov prav tako se predpiše, da se lahko mlini gradijo izključno s privolitvijo deželnega urada. Zaradi razširjenosti mlinske dejavnosti so

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

15


morali z mlinskim redom predpisati minimalne sanitarne zahteve, višina plačila mlinarju, ki je znašala povprečno eno merico, kar je predstavljalo desetino pripeljanega žita mlevca, opisani so ukrepi, ki ščitijo pravice mlevca, v primeru oškodovanja, uvede se na okrožnem uradu umerjene tehtnice na uteži, prednost pred mlevci se da mletju žita za vojaške in državne potrebe, itd. Mlinski red iz 1814 pa je predpisoval tudi, da morajo imeti mlinarji primerno strokovno usposobljenost, ki so jo pridobili z učno dobo, spremenila pa se je tudi merica. Nastanek različnih mlinov, ki se delijo glede na lastninska razmerja, prvi so GRAJSKI MLINI, ki so spadali v sklop graščinskih objektov. To so bili po večini večji objekti, grajeni v neposredni bližini grajskega poslopja ob najbližji tekoči vodi. Ti mlini so mleli žito za grajske potrebe kot tudi za okoliške podložnike. Na Gorenjskem grajski mlini niso imeli monopolnega položaja. Ker spadajo v sklop grajskih nepremičnin ga vzdržujejo po istem protokolu, kar je urejala gradbena tlaka podložnikov, kamor spada tudi vzdrževanje mlinščic. V Kranju je tak primer grajskega mlina Majdičev mlin na Savi, ki je za časa Ortenbužanov, lastnikov Gradu Khiselstein, obratoval za grajske potrebe. Leta 1832 je mlin pogorel in so na istem mestu zgradili novega. To je bil največji mlin na Savi, saj je premogel šest parov mlinskih kamnov, posebnost pa je bila, da so mlinska kolesa visela na železnih verigah, kar je omogočalo dviganje in spuščanje v primeru nemirne vode oziroma višine dotoka. Druga oblika lastništva mlinov pa je podložni zakup mlinov, kar je značilno za slovensko fevdalno podeželje. Ti objekti so obravnavani kot samostojne urbarialne enote ali v povezavi s kmečkim poslopjem. Druga delitev pa so obrtniški mlini ali kmečki oziroma hišni mlini. Obrtniški so mleli moko za bližnjo okolico in so bili večji od hišnih, premogli so v povprečju 2 do 8 kamnov in so obratovali vse leto, medtem ko so hišni mlini premogli 1 do 2 kamna in so obratovali nekaj ur dnevno. Na Gorenjskem je bilo konec 19. stoletja 440 obrtniških mlinov, samo na Kranjskem okraju 86 (vir Franciscejski kataster, 1825). Najstarejša omemba mlina na Gorenjskem sega v 13.stoletje in sicer je znan zapis o obratovanju mlina v Rečici pri Bledu iz leta 16

1253. večje število mlinov je bilo tudi v bližini mest in trgov: v bližini Kranja so bili na Kokri štirje, na Savi pred sotočjem pa trije, znan pa je primer iz 15. stoletja ko je na sotočju Kokre in Save Ambrož Matuč dal zgraditi mlin na ladji, ki so ga nato v kasnejših letih preselili na breg Save. Za postavitev mlina so bile najprimernejše manjše reke in potočki s stanovitnim vodnim tokom zato mlini na Savi praviloma niso bili na samem bregu ampak so na glavni strugi uredili jez iz iz njega speljali mlinščico, tako so lahko previsoko vodo speljali po naravni strugi ob nizki vodi pa so vso vodo usmerjali v mlinščico. S tem so dosegli, da je bil vodni tok ob mlinu enakomeren in dovolj močan. Zunanja arhitektura mlinov se je po posameznih predelih Gorenjske razlikovala povsod pa se vključuje v okoliško okolje. Sama velikost objekta je odvisna od števila mlevskih kamnov oziroma od števila vodnih koles. Notranja razporeditev pa je ostajala povsod in skozi čas razmeroma enaka. V osrednjem največjem prostoru so bili nameščeni mlinski kamni in ostale mlevske naprave. Ponekod si je v samem mlinu uredil mlinar svoje stanovanje. Manjši pregrajeni prostori imenovani »malence« so bili namenjeni shranjevanju mlevskih izdelkov in žita. INDUSTRIALIZACIJA Industrializacija je zajela tudi mlinarstvo. Namesto mlinov na kamne so začeli postavljati VALJČNE MLINE, katere zmogljivost je nekajkrat presegla zmogljivost kamnov. Tak način je ponovno uveljavila švicarska tovarna Graz v Budimpešti leta 1834 (poznali že v srednjem veku 1588 Ramelli, a se ni uveljavila). Zrnje se je prvo očistilo in sortiralo na strojihaspiratorjih, trierjih ipd. Dokler ni bilo primerno posušeno za mletje. Valjčniki imajo dva valja z žlebasto površino, kjer se zrnje drobi, od tega mora en valj drugega prehitevati v obratih, da se zmelje, drugače bi se samo stiskalo in mečkalo. Ta princip se ujema z mletjem s kamni, kjer vrhnjak prehiteva statični spodnjak. Sodobni mlini dobivajo izdelke in polizdelke po postopnih mletjih, ki obsega tudi sedem stopenj, med vsako stopnjo so vmesna samodejna presajala. Nadaljnje povečave teh mlinov so zahtevala nova pogonska

sredstva. Ves ta tehnološki napredek je posledično povzročil propad obrti na star način propad obrti na star način mletja s kamni in vodnim pogonom. Z izumom pravih vodnih turbin različnih tipov je postala uporabnost vodne moči zaradi neodvisnega padca vode še večja, tako so se lahko razvile prve tovarne moke in mlevskih izdelkov. Mletje ni bilo več odvisno od narave. Kjer na primer ni bilo zanesljive vodne moči so si uredili pogon s parnim strojem, zgorevalnim motorjem ali elektromotorjem. MAJDIČEV MLIN IN ELEKTRARNA VINKO MAJDIČ Leta 1870 je Leopold Suhadolc postavil na mestu pogorelega grajskega mlina graščine Khislstein nov valjčni mlin, to je bilo prvo večje industrijsko podjetje- valjčni mlin na Savi. Mlin je nato zašel v finančne težave in ga je leta 1874 odkupil Peter Majdič, ki ga je povečal in še moderniziral. Povečal je tudi dotok vode do mlina. S povečanim dotokom vode v mlin mu je ostalo še nekaj presežka, zato je postavil v mlin prvo turbino s 100 konjskimi močmi. Proizvodnja moke se je povečala, izdelke so izvažali v zahodno Evropo in preko ocena. Po Petru je mlin prevzel sin Vinko, ki je imel namen tudi elektrificirati mesto, zato je leta 1892 že naročil načrte za elektrarno in električno omrežje. Naročil je tudi novo turbino z močjo 300 KS, ki bi zadostovala za potrebe valjčnega mlina kot razsvetljave Kranja. Odziv meščanov je bil odklonilen. Leta 1893 je tako z manjšim dinamom s 15 kW moči razsvetlil poslopje mlina, gospodarske prostore in svoje stanovanje. Tako je prva elektrarna obratovala približno trideset let. Elektrarno so leta 1918 (razpad Avstro-ogrske monarhije) prevzele Kranjske deželne elektrarne (KDE), ki so skrbele za elektrifikacijo dežele. Leta 1922 je mlinsko podjetje izgubilo svoje tržišče, zato so se dogradila poslopja za moderno elektrarno. Leta 1926 je katastrofalna voda odnesla zapornice in jez na kanalu ob objektu, zato se je elektrarna zaprla do 1927, ko so na novo zgradili zapornice in dodatno strojnico. Leta 1929 je začel obratovati agregat Škoda 875 kVA, ki je v rabi še danes.


6.

7.

8.

9.

Slika 6: pogon vodnega mlina, rekonstrukcija po Vitruviju (24 pr. Kr.) (vir:prof. inž. Albert Struna: Vodni pogoni na Slovenskem, Ljubljana 1955) Slika 7: primer francoskega mlina iz leta 1777, kjer za dviganje moke v zgornje nadstropje uporabljajo elevator. Prikaz dela v mlinu po etažah. (vir:prof. inž. Albert Struna: Vodni pogoni na Slovenskem, Ljubljana, 1955) Slika 8: desno: prerez mlinskega kamna, vidna je grota, ki vsipava žito med kamna, zgornji »vrhnjak« in spodnji »spodnjak«, ki je fiksiran v nosilno ogrodje naprave levo: prerez preko objekta, ob zunanjem zidu je veliko pokončno mlinsko kolo, ki ga poganja voda, nato se preko vodoravnega vratila moč prenese na manjše horizontalno kolo v notranjosti, ki vrti zgornji mlinski kamen in melje žito. (vir:prof. inž. Albert Struna: Vodni pogoni na Slovenskem, Ljubljana 1955) Slika 9: brzojavka, valjčni mlin Vinko Majdič, Kranj, okrog leta 1920 (vir: www.kamra.si)

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

17


10.

Slika 10: Majdičev mlin na reklamnem plakatu pred 1. svetovno vojno, Savski most je še lesen (vir:Gorenjska 1900-2000, letopis Knjiga gorenjske samozavesti)

12.

13.

Slika 11: mlinski kamni v prvi kletni etaži Majdičevega mlina (osebni arhiv) Slika 12 in 13: na levi sliki celoten mlinski sistem. Zunaj ob objektu je veliko pogonsko kolo, ki ga žene voda. Sila se nato prenese na manjša kolesa, ki vrtijo »vrhnjak«. Grota vsipa žito med kamna, ki ga »tresilnica« vsipa v vreče. Na desni sliki je grote, ki na jermenu visi nad kamnoma, ogrodje kamor je fiksiran »spodnjak« in vrteči »vrhnjak«. (osebni arhiv, Tehnični muzej Bistra)

18

11.


1.1.1.3. stavbnokonstrukcijske značilnosti

»Funkcionalno in konstrukcijsko oblikovno gre za arhitekturni stavbni tip, katerega nastanek in razvoj so narekovale spremembe v načinu produkcije ter vzporedni razvoj novih materialov in konstrukcij. Zato je stavbna dediščina dragoceno pričevalo razvoja konstrukcijskih principov in njihovega uvajanja v našem prostoru. Še posebej, ker so se novi konstrukcijski principi, preden so jih začeli uporabljati v drugi arhitekturi, velikokrat uveljavili že prej v industrijskih objektih. Prav tako se je estetika , ki sta jo nov način gradnje in uporaba novih materialov pogojevala, razvila in uveljavila prav z industrijsko arhitekturo.« (Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem, vodnik po arhitekturi, Ljubljana 2002 Sonja Ifko, stran 34)

»Z izrazom arhitektura je mogoče označiti tiste industrijske stavbe, katerih oblikovanje je preseglo osnovni utilitarni pomen.« (I. Sepač: Industrijske stavbe v 19.stoletju, 2014) LOKACIJA Stari grajski mlin, ki je mlel žito za potrebe gradu Khislstein je pogorel in nato je Leopold Jugovic v 70.letih 19.stoletja dal na istem mestu zgraditi nov mlin. Objekt leži južno od Savskega

nastala med letoma 1890 in 1892 z naslonitvijo na poslopje Majdičevega mlina. Postavljena je med Staro cesto ter kanalom Majdičevega mlina ter sedaj nosi hišni številki Stara cesta 3 in 5. Dvanajstosna obulična fasada je historično razčlenjena in zaključena z vogalnim stolpičem. Leta 2004 so jo prenovili« (Igor Sepač, Franci Lazarini: Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, 2014). Objekt ni zavarovan je pa zabeležen kot »priporočilno varovanje« (vir: iObčina spletni portal- kulturna dediščina).

reke. Preko mostu je najkrajša prometna povezava med mestom in železniško postajo. Na vzhodu, v oddaljenosti približno 30 m od vzhodne fasade, se teren strmo dvigne na konglomeratni plato, kjer je staro mestno jedro Kranja (Grad Khiselsten 384,10 m n.v., Majdičev mlin, 0,00m = 357,30 m n.v.).

otoka, nekdaj imenovanega Majdičev log, na levem bregu reke Save, kjer se energetski kanal, ustvarjen za potrebe mlina in kasneje elektrarne, zopet združi z reko. Zaradi potrebe mletja žita so mlinska kolesa potrebovala stalen in usmerjen tok vode, tako je nastali energetski kanal predstavljal mlinjščico in speljal hudourniško Savo na mlevska kolesa. Otok je vpisan v Register nepremične kulturne dediščine pod št.16477, pod opisom »Rečni otok, parkovno urejen na prelomu 19. in 20. stol., s travnikom, drevoredi, parkovnimi drevesi, sprehajalnimi in jahalnimi potmi ter senčnico. 1971 delno preurejen v sejmišče, 2003 na njem zgrajen trgovski center. Na južnem robu je elektrarna.« Majdičev mlin je vpisan v Register nepremične kulturne dediščine pod številko 16476 na naslovu Stara cesta 1. Pod tekstualnim opisom »Večnadstropna stavba mlina pravokotnega tlorisa, ki z dvema pravokotnima traktoma tvori tloris v obliki črke U. Je tipični industrijski obrat, ki je bil do opustitve 1922 enajstkrat predelan. Elektrarna, zgrajena 1929, s predelavami še obratuje.« Okvirni datumi predelav mlina pa so navedeni »sredina 19. stol., 1868, zadnja četrtina 19. stol., 1882, prva polovica 20. stol., 1922, sredina 20. stol., 1929 « Celoten kompleks tovarne je danes tvori obravnavani objekt kjer je bil nekoč mlin, imenovan Majdičev mlin po lastniku Petru in kasneje Vinku Majdiču, severno je Majdičeva hiša, gre za »dolgo enonadstropno pravokotno večstanovanjsko stavbo z dvokapno streho, ki je načrtih stavbenika Giuseppa Josefa Fusa

Preko reke se je kasneje dogradil za potrebe elektrarne dodaten objekt, večkrat spremenjen in dozidan. Ta objekt stoji na južnem delu otoka in je z mlinom in elektrarno povezan z ozkim privatnim mostom na severu. Preko reke so naknadno zgradili manjši servisni objekt, kjer so nameščene turbine za elektrarno, ki izkoriščajo silo reke z umetnega jezu. Na vzhodnem delu mimo objekta vodi enosmerna Stara cesta, ki sledi liniji industrijskega energetskega kanala. Cesta se odcepi od Ljubljanske ceste ob vznožju Jelenovega klanca, takoj za krožiščem in se nato nazaj priključi na Ljubljansko cesto na vrhu klanca, s tem je omogočen dostop do stanovanjskih stavb, večinoma enodružinske hiše nastale v 70. do 90. letih 20. stoletja, kar je tudi namen te lokalne krajevne ceste. Glavni vhod v objekt je danes omogočen z vzhodnega dela, s Stare ceste. Dostop do objekta pa je nemogoč na zahodnem delu, kjer naravno oviro predstavlja reka Sava, natančneje se na tem delu konča energetski kanal in se speljana voda zliva nazaj v glavno strugo. Na zahodnem delu se nivo terena strmo spusti od pritličnega dela (Majdičev mlin, 0,00m = 357,30 m n.v.) za 5-10 metrov (nivo reke na severnem delu otoka na 350,30 m n.v.). Južni in zahodni del lokacije je poraščen z rečno vegetacijo, ki se je tu samodejno zarasla (vrbe). Južno od objekta, v oddaljenosti približno 15 m, se priključi glavna cesta- Ljubljanska cesta (stara cestna povezava Ljubljana- Naklo- Radovljica- Jesenice) in je speljana preko Savskega mostu, ki ima dolgo zgodovino (prvič omenjen 1291) in je od nekdaj pomemben prehod preko

Objekt spada v obdobje zgodnje industrializacije, ko je izbor lokacije za gradnjo pogojevala bližina vodnega vir, najpogosteje reke, ki je gnala vodna kolesa za pogon sistemskih transmisij. Takratna tovarniška mehanizacija še ni izkoriščala parne sile in je bila popolnoma odvisna od naravnih virov. Prvo so se pojavili fužinarski in mlinski obrati. Večinoma so bili zgrajeni v neposredni bližini urbanih centrov, od koder je prihajala delovna sila, hrup in onesnaževanje pa nista neposredno vplivala na mesto. Zasnova objekta je posledica funkcije, to je za potrebe delovanja strojne mehanizacije in proizvodnega procesa, najpomembnejša je praktičnost in racionalnost izvedbe, na estetiko se niso pretirano ozirali. Preprosta pravokotna tlorisna zasnova odgovarja cenejši gradnji in potrebam po velikih odprtih dvoranskih prostorih, ki jih omogoča stebrna konstrukcija, brez vmesnih sten. Objekt išče vzor v tipologiji mestne palače v tem primeru gradu Khislstein, ne v smislu dekoracije temveč v smislu volumna in ritma okenskih odprtin. V nasprotju z zgodnje industrijskim obrati, ki so zaradi težkih strojev zahtevali pritlično proizvodnjo so bili mlini bolj praktični glede proizvodnega procesa in je delo lahko potekalo po etažah. Prav tako je posebna značilnost mlinskih objektov, da je vsa notranja konstrukcija lesena in tako dilatirana od obodnega zida, za to da absorbira tresljaje, ki so jih povzročali mlevski sistemi. Majdičev mlin je večetažen objekt, ki zavzame manj talne površine, pozidana je celotna parcela. Objekt ima dve

ZASNOVA

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

19


kletni etaži, pritličje, prvo in drugo nadstropje in izkoriščeno podstrešje. Tloris je v obliki črke U, in sicer osrednji trakt, ki je vzporeden z Ljubljansko cesto na Jelenovem klancu in je bil prvo zgrajen, ter dveh stranskih traktov, ki sta vzporedna Savskemu mostu in s prednjo fasado gledata na reko. Vsi trakti imajo enako število etaž. Glede na morfologijo stavbnega tkiva gre za linijsko zazidavo, saj se na severnem delu objekta niz nadaljuje z modernistično stanovanjsko plombo in Majdičevo hišo, ki se zaključi z vogalnim stolpičem temu pa sledi most (privatna last elektrarna) preko kanala na otok. GABARITI Objekt ima skupno šest etaž, od tega dve kletni, pritličje, prvo in drugo nadstropje in podstreho. Osrednji glavni trakt je bruto dimenzij: 48,60m x 14,10m z zamikom navznoter na S delu (3,80m x 5,20m). Južni stranski trakt (ob Savskemu mostu) je bruto dimenzij: 19,00m x 18,20m. Severni stranski trakt (ob elektrarni) je bruto dimenzij: 14,60m x 13,30m. Vmesni atrij je dimenzij: 12,30m x 13,30m, od tega je del pregrajen z manjšim servisnim objektom, (v uporabi elektrarne) ki sega samo do višine pritličja. Dostop do objekta je možen na vzhodnem delu s Stare ceste. Absolutna kota terena je 357,30m, višina objekta je 25,50 m po lastni izmeri in izrisu. (opomba: spletni vir E-prostor, javni vpogled v nepremičnine navaja višino 26,90 m- merjeno od gladine reke Save). Višine etaž so različne. Druga kletna etaža je bruto višine 2,81 cm, prva kletna etaža 2,75 cm. Kletni etaži sta dostopni samo pod južnim stranskim traktom in osrednjim in južnim delom glavnega trakta, medtem ko je ostalo pregrajeno. Osrednji del kletnega glavnega trakta je dvovišinski, medetažno konstrukcijo pa na tem delu podpirajo po štirje stebri v skupini, bruto višina tega prostora je 5,56 m. Pritličje je bruto višine 3,30 m, kasneje je bil strop spuščen in izoliran zaradi požarne varnosti tako, da je obstoječa svetla višina 2,90 m. Višina prvega nadstropja je 3,48 m, drugo nadstropje 3,74 m, višina podstrešja merjeno od tlaka do slemena 6,60 m (možno je delno odstopanje), višina kolenčnega zidu je 1,35 20

cm. Skupna višina objekta po moji meritvi je 22,70 m (od tlaka druge kletne etaže do slemena). Od tlaka v pritličju do slemena meri 17,10 m, od nivoja terena do slemena 16,50 m in do kapi strehe 11,30 m. Pomemben podatek je, da je nivo pritličja za 58 cm nižje od nivoja okoliškega terena, saj se je verjetno kasneje še niveliral današnji nivo cestne površine. MATERIALI Obodna konstrukcija je kamnita in opečna, notranja konstrukcija je lesena (izvzeto kasnejših adaptacij za zagotovitev požarne varnosti). Strešna kritina je siva salonitka. Ostrešje je leseno s kasnejšimi jeklenimi ojačitvami. Ni vidnih litoželeznih konstrukcijskih elementov. Vzrok je lahko, da proizvodnji proces ni zahteval posebno širokih razponov v notranjosti, zaradi česar bi bilo potrebno zamenjati notranjo konstrukcijo in so obstoječi leseni nosilci zadovoljili potrebe. Vzrok je lahko, da je v času popularizirane gradnje v litoželeznih in armirano betonskih elementih, objekt že zgubljal na pomembnosti, saj je kot omenjeno leta 1922 mlin zaprl vrata, zaradi izgube trga in se je kasneje prestrukturiral v elektrarno. Tretji vzrok pa je lahko, da je uporabljeni lokalni gradbeni material pač moral zadostiti potrebam zaradi cenovne prioritete. ZUNANJA UREDITEV Na zahodnem delu objekta se teren strmo spusti proti reki, južno od objekta ob reki in pod mostom so manjše ozelenitve in začasni vrtovi okoliških prebivalcev, teren je tu pod nivojem druge kletne etaže. Savski most se diagonalno približa objektu na južnem delu in je od objekta na najbližji točki oddaljen 12,60 m in je na nivoju pritličja objekta. Ves zahodni del je zaraščen z rečnim divjim drevjem, ki zakriva pogled na objekt z mostu. Tik ob objektu na vzhodnem delu je speljana Stara cesta in jo od stavbe loči le pločnik širine 1,50m.

PROMETNA UREDITEV Najprometnejša cesta je Ljubljanska cesta- glavna cesta, ki pride z Labor (iz Ljubljane po stari cesti) in nato v krožišču (JV od objekta) zavije levo na Jelenov klanec, kjer se teren dviga proti staremu mestnemu jedru. Ta cesta se nato pri Hotelu Jelen preimenuje v Koroško cesto, ki pelje proti Tržiču in Jesenicam po stari cesti. V krožišču se proti jugu odcepi Savska cesta,ki Savska cesta,ki gre proti degradiranim industrijskim območjem niže ob Savi (Intex, Tekstilindus,...) in proti prelazu Jezersko in Šenčurju ter Letališču Brnik. Vzporedno z Ljubljansko cesto proti severu se odcepi ozka enosmerna Stara cesta, ki poveže objekte pod Jelenovim klancem. Ob cesti je možno bočno parkiranje vozil, večinoma so parkirišča namenjena zaposlenim v elektrarni in stanovalcem na Stari cesti. Železniška postaja Kranj je od objekta oddaljena slabih 300 m zahodno preko mostu. Dostop do objekta je mogoč le s Stare ceste. V okolici primanjkuje parkirišč. KONSTRUKCIJA - TEMELJI Objekt je zgrajen na konglomeratni kamnini in preko rečnega kanala. Osrednji najstarejši trakt je zgrajen na nosilni kamninikonglomeratu, glede na podatke dobljene v ZAL Kranj, na pasovnih temeljih, obodni širine 1,25m in notranji vmesni 1,10m (kanali) in pod osrednjimtraktom točkovni 1,10m x 1,10m. Stranska trakta sta poznejše izgradnje, pod njima je speljan iztok rečnega kanala preko treh obokanih kamnitih kanalov. - NOSILNA KONSTRUKCIJA Za zgodnje industrijske objekte so značilne klasične konstrukcijske rešitve zaradi pomanjkanja usposobljene delovne sile in denarne stiske. Objekt je iz obdobja (70. leta 19. stoletja), ko se na našem ozemlju še ni razmahnila intenzivna industrializacija, ki je prinesla nove konstrukcijske rešitve v železu in betonu. Zunanji obodni so debeli, kompaktni in masivni, uporabljeni gradbeni material je kamen in opeka.


Zunanji zidovi prevzemajo vse obremenitve, ki se prenašajo preko notranje lesene konstrukcije na obodne zunanje zidove, zato so tudi primerno dimenzionirani, od 54 cm do 120 cm. Debelina zidu se veča proti temeljem objekta, kjer je prerez najširši (120 cm). To je najstarejši poznani princip gradnje industrijskih objektov. V notranjosti je objekt popolnoma lesen, značilna je lesena stebrna konstrukcija, ki dopušča velike dvoranske prostore primerne proizvodnim procesom. Stebri so na različni medsebojni oddaljenosti od 4,16 m do 4,56 m. V pritličju in kletnih etažah se stebri podvojijo oziroma potrojijo zaradi obremenitev, medtem ko so v nadstropjih večinoma samostojni, podvojijo se le na kritičnih točkah. Stebri so različnih prerezov, od pravokotnih do kvadratnih, dimenzij od 24- 31,50 cm. Medetažna konstrukcija: finalni tlak so 10-14 cm debeli leseni plohi, pod njimi so stropniki prereza b/h: 24/28 cm na medosni razdalji 80 cm, prečno na njih so postavljene lesene nosilne grede, ki se opirajo na zunanji zidan obod stavbe, dimenzije grede so b/h: 24-30/30 cm. Grede točkovno podpirajo stebri, ki so na vrhu stiku z gredo zaradi obtežbe razširjeni v leseni kapitelj. - TLAKI V notranjosti so pohodne površine leseni plohi, debeline 10-14 cm. V drugi kletni etaži je talna betonska plošča. Zunanjost nima privatnih površin saj na zahodni strani meji na reko in je objekt nedostopen, na vzhodni strani pri izhodu iz objekta so asfaltirani pločnik in lokalna krajevna cesta. - STREHA Vsak trakt je krit s simetrično dvokapnico različnih naklonov. Glavni trakt ima naklon strešine 35°, južni stranski 27° in severni stranski 33°. Strešna kritina je salonitna plošča sive barve in dotrajana. Sleme osrednjega trakta ima orientacijo S-J, orientacija strehe stranskih traktov je V-Z. Višina slemena je 22,70 m, višina kapi 11,30m. Ostrešje je leseno, v osemdesetih so ga dodatno ojačali z

jeklenimi nosilci (dodan dvojni C profil 180 privijačen na vmesne lege in enojni C profili, ki služijo kot dodatna podpora povezni legi). Višina kolenčnega zidu je povsod 1,35 m, kapna lega je prereza b/h: 20/20 cm, nagibne lege pod različnimi koti prerez b/h: 18/28 cm, povezna lega med nagibno in kapno dimenzij b/h: 20/20 cm. Vmesne lege so prereza b/h: 12/20 cm, na njih so privijačeni jekleni I profili višine 18 cm. Vmesne lege povezujeta dve povezni legi b/h: 18/20 cm. Špirovci so prereza b/h: 11/14cm na medosni razdalji 90 cm. Škarje so ponekod nadomestili z nateznimi jeklenicami. - TOPLOTNA IZOLACIJA Objekt ni toplotno izoliran, vendar velika masa zidanega zidu ne dopušča spust pod temperaturo zmrzali. - KOMUNIKACIJE Vertikalna komunikacije je v objektu omogočena preko enoramnega stopnišča širine 2,00 m v pritličju in prvem nadstropju. Stopnice so globine 28 cm in višine 18 cm. Iz drugega nadstropja na podstreho vodijo dvoramne stopnice širine 68 cm in so speljane okrog jaška za dvigalo. Stopnice po etažah spreminjajo pozicijo in orientacijo, večinoma vse stopniščne rame so v južnem delu osrednjem traktu objekta. Za transport surovin je namenjeno manjše tovorno dvigalo prav tako na južnem delu osrednjega trakta, jašek je dimenzije d/š: 155/120 cm.V času obratovanja mlina so žito z vozov stresali v vsipalne jaške, ki so bili na tleh ob vzhodnem delu objekta (na cesti), to se je nato vsipalo v drugo kletno etažo kjer je horizontalni transportni vijak (deluje na enak princip kot Arhimedov vijak, vendar za vodoravni prenos) prenašal žito v vreče, katere so nato s pomočjo dvigala transportirali v najvišjo etažo, kjer so ga skladiščili. Žito so nato po potrebi preko vsipalnika, ki teče med vsemi etažami spuščali do mlevskih kamnov v prvi kletni etaži oziroma pritličju.

- FASADA Fasada je nerazčlenjena in brez dekoracijskih elementov, saj so pozornost posvetili funkcionalnosti in ne estetiki. Zunanji omet je apnena fasadna obloga rumeno-rjavega odtenka. Na prvi pogled se zdi, da oblikovno sledi zasnovi gradu Khislstein, glede velikega stavbne mase in razporeditve in dimenzij okenskih odprtin. Okna so vsa členjena in enake širine okvirjev, razlikujejo se po višini okenske odprtine in okvirja ter višini parapeta. Velikosti so tri: malo okno 1, srednje okno 2, veliko okno 3 in posebno okno 4 v kleti nad iztočnim kanalom. Mala okna (OKNO 1) so v kletnih etažah in podstrešju. Dimenzije: 110/65, višina parapeta 65 cm. Na podstrehi so mala okna tik nad medetažno konstrukcijo. Srednje okno (OKNO 2) je v pritličju, dimenzije: 110/158 višina parapeta 65cm. Velika okna (OKNO 3) so v prvem in drugem nadstropju ter na zahodni fasadi podstrešne etaže. Dimenzije 110/171, višina parapeta 92 cm. OKNO 4 se raztega po višini preko obeh kletnih etaž in je dimenzij: 140/410, višina parapeta 65cm. Seznam okenskih odprtin tudi v grafičnih prilogah. Vhod v objekt je možen preko trojih vrat na vzhodnem delu objekta, kjer se priključuje Stara cesta. Višina pritličja je 58 cm nižja od višine terena ob vhodu, zato so v notranjosti klančine do tlaka pritličja.

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

21


14.

15.

16.

______ 10 m 22


17.

18.

Slika 14: ortofoto obravnavane lokacije (vir: Atlas okolja) Slika 15: notranja lesena stebrna konstrukcija z masivnimi obodnimi zidovi (vir: osebni arhiv David Bole)

19.

Slika 16: leseno ostrešje (vir: osebni arhiv David Bole) Slika 17: pogled na zahodno fasado (vir: osebni arhiv David Bole) Slika 18: pogled na južno fasado, zadaj grad Khislstein in letno gledališče Khislstein (vir: osebni arhiv) Slika 19: pogled na vzhodno fasado (vir: osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

23


1.1.1.4. prostorskourbanistične značilnosti

»Industrializacija je z vidika prostorske dediščine pomembna zaradi uvajanja novih prostorskih kategorij in razmerij. Poudariti velja, da ne gre vedno za pozitivne spremembe, temveč za posege, ki so sestavni del razvoja prostora določenega obdobja, so del prostorske dediščine in jih je kot take treba kar se da celostno obravnavati, ovrednotiti ter varovati v tistih potezah, ki so za pričevalnost določenega obdobja pomembne. Gre tako za pričevalnost izbora lokacij glede na stopnjo razvoja industrijske produkcije, kot tudi za prostorske vplive industrijskih lokacij na urbanizacijo« (Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem, vodnik po arhitekturi, Ljubljana 2002, Sonja Ifko, stran 34)

Lokacija starega mestnega jedra Kranja leži na ugodni geografski legi na konglomeratnem pomolu, ki se dvigne nad sotočjem reke Save in Kokre. Druga pomembna lastnost je križišče starih prometnih poti na tem mestu. O prvi naselitvi na tem kraju pričajo arheološki ostanki iz železne dobe najdeni na Lajhu, kjer je znana langobardska nekropola s časa preseljevanja narodov. Grobne najdbe pričajo tudi o ilirski naselbini, ki so spadali v skupino južno-vzhodnega alpskega ilirskega prebivalstva, ki je branilo svojo samostojnost še v ozkih odmaknjenih dolinah, na odprtih prostorih pa je moralo prepustiti nadvlado keltom. Od tu izvira tudi originalno ime Carnium, ki kaže na prisotnost keltske etnične skupnosti. To se je dogajalo v času poznega 5. in zgodnjega 4.stol. pr.Kr. Že v tistem času se je središče naselbine formiralo na kraju današnje župne cerkve, kjer so arheologi odkrili prazgodovinsko pokopališče. Manj jasna je kontinuiteta naselitve v času rimskega cesarstva. V tem času je najti na tem kraju vmesno cestno postajo »Carnium«. Antika je skromno zastopana, saj je bila stranska cesta, ki se je odcepila od Emone na dolino zgornje Save, za rimsko gospodarstvo in upravo manjšega pomena. Bolj so bili pozorni na strateško pomembnejša mesta in cesto iz Aquileje (današnji Oglej) preko Emone, Petovia proti Donavi. Prav tako ni bilo naravnih bogastev, ki bi pritegnile njihovo pozornost. V rabi so ostale stare tovorniške poti iz prazgodovine. V arheološki dobi kraja prevladuje čas zgodnjega srednjega veka, kar je zanimivo v nasprotju z razvojem ostalih slovenskih mest. Najdišče pri današnji farni cerkvi priča, da je na tem mestu stala manjša cerkev iz 10. stoletja, kjer je bilo od železne dobe dalje znano glavno pokopališče, kar kaže, da je bilo tu mesto »prafare«. Pokopališče s cerkvijo in spremljevalnimi objekti, kot je župnišče in kostnica so nato obdali z obzidjem, kar predstavlja zametek razvoja večine vseh mestnih naselij v vzhodnoalpskem prostoru. Utrjena cerkvena naselja, ki se jim pridruži še grad 24

so od karolinške dobe do 11. stol. nastajala po vsem robnem območju frankovske države. Grad je bil v tem primeru mišljen kot dom deželnega krajiščnika, od tod ime Krainburg, ki pa naj bi bil lociran na današnji Tavčarjevi ulici in je skupaj s farno cerkvijo tvorila naselbinsko jedro. Kasneje se je okoli tega naselbinskega jedra formiralo ostalo mestno stavbno tkivo. TRG Kranj je pridobival na pomembnosti zaradi upravnega središča in komunikacijskega vozlišča poti. V 11. stoletju je Krainburg postal sedež mejnega grofa Kranjske dežele in tako najpomembnejši kraj v deželi, kar je privabilo trgovce in obrtnike. Formiralo se je prvotno srednjeveško tržno naselje, ki je potrebovalo tržni prostor. Trg se je oblikoval ob največji mestni dominanti, cerkvi. To je tipičen primer urbanističnega razvoja mesta večine starih evropskih mest. Trg predstavlja središče srednjeveškega gospodarskega prostora, poveže ga glavna prometna žila, ki teče po pomolu in ga vzdolžno seka. Tloris je oblikovno pravokoten, ki se proti južnemu delu lijakasto zožuje. Na zahodnem delu je vidna ravna, enotna linija zazidave stavbnega tkiva, vzhodni del pa je neenoten in pretrgan zaradi prečnih prehodov. Taka oblika trga je nastajala po letu 1200. Trg ima dve ozki grli, dvoje vhodnih cest Prešernova, ki pride s severa in Cankarjeva, ki je logično nadaljevanje na južnem izteku trga. V bistvu gre za nadaljevanje iste povezave z vmesno razširitvijo prostora. MAGISTRALA Glavno cesto (»magistralo«) na vsaki strani pomola spremi vzporedna cesta, ki se oblikovno prilagaja formi pomola, in sta se razvili iz predhodnih gospodarskih dovoznih poti, ki so povezovala dvorišča meščanskih hiš, katerih čela so gledala na glavno ulico oziroma trg. Magistralo in gospodarske zadnje ceste povezujejo prečni prehodi, ki se s časom zapolnijo z

novimi hišami in dobijo značaj prečnih ulic. GRAD V 13. stoletju Ortenbužani zgradijo grad (v last dobijo zemljo 1256), ki stoji na odmaknjeni savski strani pomola in predstavlja del obzidja kot sestavni del, saj je od tu graščak imel najboljši nadzor nad reko in južnim dostopom do mesta. Objekt zaradi svoje odmaknjene lege ni imel vpliva na formalni razvoj mesta. Grad je po izumrtju rodbine v 15. stoletju, padel pod oblast Celjskih grofov, nato pa z dedno pogodbo in izumrtju tudi te krvne linije pod oblast Habsburžanov. Sredi 16. stoletja je grad kupil podjetnik Janž Khisl s Fužin pri Ljubljani in ga leta 1578 prezidal v plemiški dvorec, ki je po njem dobil ime Khislstein. Kasnejši lastniki gradu so bili med drugim Mosconi, grofi Barbo in Auerspergi. Ob koncu 18. stoletja je grad kupil Natalis Pagliaruzzi in njegovi nasledniki so ga obdržali do leta 1913, ko je postal občinska last. (vir: http://www.gorenjski-muzej.si/? page_id=42) OBRAMBNI ZID Obrambni zid okoli starega mestnega jedra je v današnji podobi nastal v 15.stoletju, kar sovpada s turškimi vpadi, ko so se večinoma vsa kranjska srednjeveška mesta obdala z zidom, drug dokaz pa je sodobnejša okrogla tlorisna zasnova obrambnih stolpov (8 obrambnih stolpov). Prvi obrambni zid okrog mesta je originalno star več kot 1500 let, vendar se ni ohranil. Doslednje prilagajanje obzidja meji pomola pa se na severnem delu zaključi pri Gornjih mestnih vratih, kjer se črta obzidja formira neodvisno od oblike terena. NOVI TRG Drugi, manjši trg, ki je razbremenil Glavni trg je bil poligonalne oblike in je datiran v konec 14. stoletja. Lociran je na severnem delu ob Gornjih vratih in se je zaključil ob Špitalski cerkvi, ki


je bila porušena. »Novi trg« pomeni zadnjo razširitev mestnega tlorisa. MESTNE STAVBE »Osnovna celica stavbnega organizma mesta je hiša. Hiše se združujejo v skupine-hišne bloke, ki jih omejujejo ulice, trgi in večji prehodi« (Cene Avguštin, 900 let Kranja, 1960) Prvotne mestne stavbe so bile lesene, to je za časa starega cerkvenega tržnega naselja in zgodnjega meščanskega iz 13.stoletja. Najprej so zaradi požarne varnosti iz kamna sezidali prostor okrog kurišča in s časoma celotno pritličje, medtem ko je nadstropje ostalo leseno še do 15.stoletja, ko je bil izdan ukaz o zidanji gradnji, kar pa velja za objekte v strogem centru, medtem ko je obrobje mesta gradilo lesene objekte še dolgo po tem. Stavbe so večinoma pritlične in se navezujejo na osrednjo komunikacijsko poti, enonadstropne se pojavijo na robu glavnega trga, kjer jih posamezni lastniki zvišujejo za nadstropje in s tem dobi enotna linija slemen »skokovito obliko« (druga polovica 16.stoletja). Obrtniške hiše na južnem delu trga ohranjajo prvotno višino. Kranjska veduta predstavlja »vertikalno zakrnelo gmoto meščanskih hiš« nad katerimi se točkovno dvigajo mestne dominante. Župna cerkev dominira tržni prostor, cerkev na Pungertu obvladuje JV del pomola, Roženvenska cerkev obvladuje Mohorjev klanec in predel ob Spodnjih vratih, Špitalska cerkev pa ob Gornjih vratih. Zanimivo je, da najjužnejši del pomola-Pungert ostaja dolgo nepozidan, saj je odmaknjen od glavne prometne povezave, kljub temu da predstavlja najboljšo obrambno mesto poleg Gradu Khislstein. Šele ko v 15. stoletju na tem mestu zgradijo cerkev Zaščitnikov proti kugi, da prostoru večji pomen. Na to mesto so se naselili slabše socialno situirani meščani, ki so gradili lesene objekte, šele po letu 1900 pa začno graditi tudi uglednejše obrtniške hiše.

RAZVOJ MEŠČANSKE HIŠE Čelo hiše je glavna fasada, ki je obrnjena na glavno ulico oziroma trg. Najprej so bile hiše individualne, ločene z vmesnimi prečnimi prehodi in so predstavljale osnovno stavbno celico. Prva znamenja združevanja v kompaktnejše skupine je zaznati v času renesanse v 16. stoletju. Kapi streh so obrnjene na cesto, izginjati začnejo vmesni prehodi. Dodajati se začnejo renesančni stavbni elementi kot so nadstropni pomoli, zidci in strešni venci. V horizontalni smeri se ustvarja težnja po povezavi arhitekturnega sosedstva. Barok stavbe še bolj poveže in ustvari še močnejši prostorski vtis, in sicer objektom doda oblikovno enotno fasado, kar je najbolj očitno na obeh straneh Prešernove ulice, Maistrovem trgu in zahodnem delu Glavnega trga.

med pomembne Vurnikove projekte»narodne arhitekture«. Med obema vojnama občina gradi stanovanja na obrobju mesta, izbira lokacij je nenačrtna, kot tudi stavbni razvoj zunaj mestnih vrat. Rastoča industrializacija polni prazna zemljišča ob savski globeli pod mestom.

GRADNJA IZVEN OBZIDJA Kranj se prvič omenja kot mesto v drugi polovici 13. stoletja, ko jim grofje Andeški (najpomembnejši zemljiški gospodje Kranjske dežele) dajo mestni grb- rdeče obarvan enoglavi orel. Mesto se je do 18.stoletja razvijalo znotraj obzidja, zunaj mestnih vrat je večinoma značilna gradnja hiš in delavnic obrtnikov, ki so bili s svojo obrtjo vezani ali na vodno silo reke Save ali na prometne povezave. Tako se ob mostu čez Savo že zgodaj razvije naselje usnjarjev, barvarjev, mlinarjev, kovačev in ostalih rokodelcev, kjer se kasneje med vojnama razmahne območje industrijskih hal. V 19.stoletju se mesto začne hitreje širiti proti severu, ob cesti na Zlato polje, kjer gradijo stanovanjske in poslovne objekte. Leta 1897 mesto dobi stavbo kranjske gimnazije, kjer je bil nekoč kapucinski samostan in cerkev (1786 ga ukine cesar Jožef II). Načrte je izdelal inž. Viljem Treo, v zasnovo pa je vključen tudi farški park Zvezda, ki sledi zgledu ljubljanskega. Leta 1922-24 se po načrtih arhitekta Ivana Vurnika zgradi Narodni dom, ki si je poslopje zamislil kot dominanten zaključek iz leta 1886 urejenega parka Zvezda (danes Slovenski trg), ki poveže prostor med gimnazijo in novogradnjo, namenjeno kranjskim narodnim društvom (Sokol, Narodna čitalnica...). Objekt spada

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

25


Shema 1 in 2: RAZVOJ KOMPLEKSA I. (vir: osebni arhiv)

Stari mlin je bil vzdolžne zasnove, zgrajen na levem bregu reke Save. Južno od mlina je tekel stari Savski most, preko njega pa glavna prometna povezava med Kranjem in Ljubljano. Ob mlinu na dnu Jelenovega klanca so bila spodnja mestna vrata. Ob reki so bile poleg mlina še druge manjše obrtne delavnice, ki so bile odvisne od vodnega vira. Savski otok je bil včasih urejen park s sprehajališči. Razvoj objekta delim na tri faze. V prvi fazi po izgradnji osnovnega volumna (1870, osnovna dimenzija objekta 26,60 x 14,90m) gre za prve razširitve zaradi prostorske stiske. Objekt vzdržuje vzdolžno zasnovo in se širi proti mostu na jug, kjer dozidajo dodatna skladišča. Vsak nov prizidek dobi lasten vhod z vzhodne strani objekta. Dodatno dozidajo še nadstrešek z razkladalno rampo (dimenzij: 26,60m x 6,80m) in vodnjak s črpalko. Druga faza razvoja se začne, ko ni več možnosti širitve proti jugu, saj se približajo mostu na 3,90m in so primorani širiti objekt preko reke. Tako se prvo zgradi južni trakt, ki je danes bruto dimenzij 19,00 x 32,37m. Kasneje razširijo še severni trakt, saj se je podjetje širilo in se je potrebovala večja strojnica za turbine. Sprva je bila dimenzij 9,00 x 4,90m, kasneje pa se je razširila na 9,00 x 10,30m, omogočen je bil tudi neoviran dostop direktno do strojnice, preko vmesnega hodnika/prehoda s ceste na severnem delu objekta. V prvem desetletju 20. stoletja so nadomestili leseni Savski most z novim betonskim, ki pa je potekla južneje. Tako je bila zadnja razširitev mlina zopet v vzdolžni primarni smeri, kjer je danes dvigalni jašek in stopniščna rama iz pritličja v prvo nadstropje in iz drugega nadstropja na podstreho. V zadnji fazi so dogradili tudi ostale prizidke, ki so danes del elektrarne.

Savski otok- Majdičev log

skladišča elektrarne

leseni stari Savski most

strojnica elektrarne

reka Sava

reka Sava

mostnina

Savski most

manjše obrtne delavnice

Majdičeva hiša

stari grajski mlin

26

Majdičev mlin

1.

2.


Sheme 3 do 7: RAZVOJ KOMPLEKSA II. (vir: osebni arhiv)

II. faza

I. faza

3. 1868-1870 izgradnja modernega mlina na pogorišču grajskega (dim: 26,6 m x 14,9 m) 1874 objekt kupi industrijalec Peter Majdič iz Jarš predela v valjčni mlin 1875- 1880 zaradi prostorske stiske se na južnem delu dozida skladišče (dim: 10,4 x 14,9 m) doda se nadstrešek z rampo na vzhodni strani odpremo materiala

4. 1880- 1883 na južnem delu se dozida še dodatno skladišče (dim: 8,0 x 14,9 m)

5. 1882-1922 objekt se ne more več širitiv smeri S-J zato se širi preko Save. Južni trakt je bruto dimenzij 19,0 x 32,37 m

iz Save pod objektom se črpa voda do vodnjaka na JV delu objekta na severnem delu se dozida 3,7 m prehodni objekt, ki omogoča direkten dostop do strojnice (mlinsko kolesje oz kasneje turbine)

III. faza reka Sava cesta stari mlin skladišče skladišče prehod vhod

6. 1882- 1922 mlin je počasi izgubljal trg zato se je podjetje prestrukturiralo v elektrarno, dokupi se dodatna turbina, zato se širi severni trakt (dim: 9,0m x 10,3m) 1892 izgradnja Majdičeve hiše 1909 izgradnja Savskega mostu (južneje od starega lesenega)

7.

vodnjak

1922 -poslopje mlina se zapre naprej obratuje elektrarnauradno od leta 1929. Strojnico preselijo v novi servisni objekt, pregradi se atrij.

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

27


Slika 20: reprodukcija bakroreza topografa Meriana iz 1649. Viden je lesen most preko Save, kranjska župna cerkev, mestno obzidje, spodaj levo od mostu se vidi grajski mlin na šest mlevskih koles, kjer so nato po požaru zgradili modernejši Majdičev mlin (vir: Gorenjski kraji in ljudje, Kranj kakršnega ni več, 1990)

28

Slika 22: načrt širitve mlina, april 1882 (vir: osebni arhiv iz ZAL Kranj)

Slika 21: Wagnerjeva litografija mesta iz leta 1842. Levo od mlina je vidno manjše poslopje za dvigovanje vode s Save, hidravlično črpalko je postavil v 2. polovici 18. stoletja Gabriel Gruber. Voda je pritekala v mesto preko Škrlovca in se nato zlivala v mestne vodnjake. (vir: Gorenjski kraji in ljudje, Kranj kakršnega ni več, 1990)

Slika 23:načrti za vodno črpalko, julij 1882 (vir: ZAL Kranj)- tloris


Slika 24: Prešernova cesta, pogled proti Glavnemu trgu, 1922 (vir: www.kamra.si)

Slika 26: pogled na mestno jedro,zgoraj na sredini grad Khislstein, cerkev sv. Kancijana, mestno obzidje, levo Majdičev mlin, spredaj novi betonski most, ki so ga zgradili leta 1909, dolg je bil 129 m in širok sedem metrov, obdan z železno ograjo, kamnitimi oporniki in bočnimi nosilci v aktualnem secesijskem slogu, leta 1941 ga zrušijo partizani, da bi onemogočili okupacijo nemške vojske. (vir: www.kamra.si)

Slika 25: razglednica -Glavni trg v Kranju 1907 (vir: www.kamra.si)

Slika 27: kolorizirana razglednica Kranja iz leta 1922 (vir: www.kamra.si)

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

29


1.1.2. EVIDENČNI LIST INDUSTRIJSKE ARHITEKTURNE DEDIŠČINE

1.2.1. Ime objekta, kompleksa Majdičev mlin v Kranju 1.2.2. Naslov Stara cesta 1, 4000 Kranj 1.2.3. Tipološka klasifikacija industrijske arhitekturne dediščine Proizvodnja izdelkov- prehrambena industrija 1.2.4. Sedanji lastnik Anton Arvaj 1.2.5. Bivša imena podjetja, lastniki in investitorji bivša lastnika: Peter Majdič, Vinko Majdič 1.2.6. Tehnološke značilnosti proizvodnje Žito so pripeljali na vozovih do razkladalne rampe, ki je bila na vzhodnem delu objekta, kjer je danes Stara cesta, nato pa so ga vsuli v jaške ob objektu. Žito se je vsipalo v drugo kletno etažo, kjer so bili mlinski kamni, oziroma kasneje valjčni mlini. Moka in ostali končni izdelki so se nato z dvigalom transportirali v zgornje etaže, ki so bile namenjene skladiščenju.

1.2.7. Vrste objektov in glavne značilnosti 1. poslopje mlina (zgrajeno 1870, obratuje do 1922) proizvodnja in skladiščenje žita in žitnih izdelkov 2. servisni objekti elektrarne (obratuje od 1929) proizvodnja električne energije 3. Majdičeva hiša (zgrajena 1890-92, obnovljena 2004, v uporabi elektrarne) upravni del elektrarne 1.2.8. Energetski viri Vodna energija 1.2.9. Transportni sistem Dovoz surovin z železnico (za potrebe avstro-ogrske vojske), konjskimi vozovi, traktorji in tovornjaki. Znotraj objekta transport surovin potekal preko transportnega vijaka v kleti, vsipalnega sistema, ki vertikalno teče preko etaž, dvigala in stopnic (fizično) 1.2.10. Oris značilnosti zgodovine kompleksa Na tej lokaciji zgrajen grajski mlin še iz srednjega veka, ki je mlel 30

za potrebe gradu Khislstein. Objekt je pogorel, nato je leta 1870 na isti lokaciji Leopold Jugovic zgradil nov sodoben mlinski obrat. Objekt je nato odkupil industrialec Peter Majdič, lastnik mlina v Celju (prvi popolnoma avtomatizirani avstro-ogrski parni mlin 1869), sin Vinko Majdič pa ga je moderniziral in povečal. To je bil eden največjih Avstro-ogrskih mlinskih obratov. Po 1. svetovni vojni izgubijo tržišče, leta 1922 se dogradijo poslopja elektrarne za potrebe kranjske industrije, poslopje mlinskega obrata ostane od takrat prazno. 1.2.11. Pomembnejši posegi v proizvodnem kompleksu po izgradnji-okvirni datumi posegov: 1868-1870- izgradnja Leopold Jugovic 1874- Peter Majdič kupi mlin 1882-1922- enajst predelav objekta 1922- opustitev mlina 1929- odprtje elektrarne (prizidek k mlinu) 1.2.12. Opis stanja danes 1. poslopje mlina (ne obratuje): objekt je prazen od opustitve dalje, notranja lesena konstrukcija je večinoma dotrajana, zunanji obodni zidovi so statično stabilni. Zaradi možne porušitve so v osemdesetih letih dodatno ojačali strešno konstrukcijo z jeklenimi elementi, v pritličju so zavarovali strop s protipožarnimi ploščami, ostali elementi so nespremenjeni. 2. servisni objekti elektrarne (obratuje)- podjetje Elektrarna Sava Kranj obratuje še danes, dostop nepooblaščenim osebam omejen 3. Majdičeva hiša (obratuje)- sedež uprave podjetja Elektrarna Sava Kranj (hčerinsko podjetje Gorenjskih elektrarn). Objekt so leta 2004 obnovili. Objekt sledi poslopju mlina (linijska obcestrna zazidava) 1.2.13. Avtorji kompleksa 1. poslopje mlina: Leopold Jugovic, predelave Vinko Majdič 2. servisni objekti elektrarne: Vinko Majdič 3. Majdičeva hiša: stavbenik Giuseppe Josef Fuso 1.2.14. Izvajalci del neznano 1.2.15. Arhivski viri ZAL Kranj, Savska cesta 8, 4000 Kranj

1.2.16. Ostali viri in literatura Literatura: - 900 Kranja, spominski zbornik, Kranj 1960, avtor: C. Avguštin -Industrializacija Kranja in njene posledice, raziskovalna naloga dijakov Gimnazije Kranj avtorji: Sergej Bohinc, Maks Botič, Samo Purič (dostopno na internetni povezavi: http://www2.arnes.si/~jzaloh/ Raziskovalne/INDUSTRIALIZACIJA%20KRANJA%20IN%20 NJENE%20POSLEDICE.pdf ) - Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem, vodnik po arhitekturi, Ljubljana 2002 avtorji: B. Mihelič, S. Ifko, F. Košir, -Vodni pogoni na Slovenskem, Ljubljana 1955 avtor: A.Struna -Katalog razstave Gorenjskega muzeja: Mlini na Gorenjskem, Kranj 1974, avtorja: M. Žontar, A. Struna -Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, monografija, Ljubljana 2014, avtorja: I.Sepač, F.Lazarini - Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji, Ljubljana 2003, avtorica: S. Ifko, doktorska disertacija 1.2.17. Grafična in fotodokumentacija -Osebni foto arhiv Špela Dežman, osebni foto arhiv David Bole, -internetno gradivo: www.kamra.si, E-prostor, javni vpogled v nepremičnine, iObčina, spletni portal, Atlas okolja -Vodni pogoni na Slovenskem, Ljubljana 1955, avtor: A. Struna (grafično gradivo) -Kranj, kakršnega ni več-slike razglednice in fotografije, Kranj 1990 -Tehnični muzej Bistra, oddelek mlinarstvo 1.2.18. Datumi obiskov na terenu 19. oktober 2015, 8. januar 2016, 19. avgust 2016 28. marec 2017 1.2.19. Oseba za stike Marko Arvaj 1.2.20. Avtorica popisa Špela Dežman (kontakt: spela.dezman@gmail.com)


1.1.3. VREDNOTENJE 1.1.3.1. vrednotenje industrijskega kompleksa kot primarne produkcijske enote 1.1.3.2. vrednotenje industrijskega kompleksa v odnosu do širšega prostora 1.1.3.3. vrednotenje posameznih struktur in objektov v kompleksu z z vidika arhitekturnih značilnosti

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

31


1.1.3.1. vrednotenje industrijskega kompleksa kot primarne produkcijske enote

Kriterij izbora mikrolokacije »...priča o odnosu do prostora v katerem je bil objekt postavljen. Ločimo lokacije, ki so bile izbrane izključno na osnovi utilitarnih razmer in tiste, ki so izbrane tako, da se prilagajajo strukturi prostora, tako v naravni kot grajeni, ali se ji celo podrejajo. Slednje je redkost ampak je znak kvalitetne prostorske umestitve.« (Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji, Ljubljana 2003, S. Ifko, doktorska disertacija, str.: 262) Najpomembnejši kriterij izbora lokacije je neposredna bližina vode kot energetskega vira, ki je poganjal vodna kolesa, ki so preko transmisijskega sistema naprej poganjala mlevsko mehanizacijo. Objekt tako na zahodu omeji reka Sava na vzhodu pa stara cestna povezava med Ljubljano in Kranjem. Cesta se vzpne od mostu preko Save do konglomeratnega mestnega pomola in se vreže v teren. Objekt na izbrani lokaciji se tako posredno, preko že začrtane trase ceste, prilagaja strukturi prostora.

Kriterij funkcionalnosti zasnove »Vrednoti se uspešnost delovanja določenega procesa znotraj določene zasnove kompleksa. Ta kriterij je pomemben, vendar ga je v mnogih primerih težko ustrezno vrednotiti, saj so prvotne razmere velikokrat toliko spremenjene (namestitev nove opreme, sprememba funkcije), da iz obstoječega ni mogoče sklepati o prvotni zasnovi.« (Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji, Ljubljana 2003, S. Ifko, doktorska disertacija, str.: 262) Prvotno mlinsko poslopje je bilo vzdolžne pravokotne zasnove v smeri S-J, prilegajoč se strugi reke, tako da so bila vodna kolesa nameščena ob vzdolžni zahodni stranici objekta (glej sliko Marianov bakrorez, 1649). Enake vzdolžne zasnove je bil nato tudi novozgrajeni mlevski obrat Leopolda Jugovica iz leta 1870. Prvotni objekt je v celoti zgrajen na nabrežju na konglomeratni podlagi, šele kasneje, ko je bil deležen modernizacije in širitev, za časa Vinka Majdiča, so dozidali severni in južni stranski 32

trakt objekta, ki pa že posegata direktno v rečni prostor. Pod stranskima traktoma je speljan iztočni rečni kanal. Današnji objekt ima zasnovo v obliki črke U. Večnadstropni objekt velike stavbne mase z velikimi notranjimi dvoranskimi prostori je izključno služil potrebam proizvodnje in skladiščenju surovin. Pomembna je izbira lesa za gradnjo notranje konstrukcije zaradi ločitve konstrukcij. Na severnem delu mlinskega poslopja v letih 1890-92 dogradijo Majdičevo hišo, ki se prilagodi gradbeni liniji mlina. Tako je Majdičev mlin služil kot proizvodnji obrat, Majdičeva hiša pa kot upravni del obrata in stanovanje lastnika. Po letu 1922, se dogradijo poslopja elektrarne, ki z mlinom niso programsko povezana in so svoja organizacijska enota. Kriterij organiziranosti kompleksa »Ocenjuje prostorsko zasnovo. Organiziranost kompleksa je raznolika in se giblje v razponu od zasnov, ki so strogo podrejene kompozicijskim načelom, do takih, kjer funkcija postane oblikovno izhodišče.« (Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji, Ljubljana 2003, S. Ifko, doktorska disertacija, str.: 262) V primeru mlevske proizvodnje gre bolj za vertikalno strukturo prostorske organiziranosti. Proizvodnji proces vključuje transport žita iz vozov najprej v kletne etaže in nato v višje etaže s pomočjo dvigala, kjer so produkt skladiščili. Nato so po potrebi vsipavali žito preko vsipalnega sistema, ki vertikalno teče preko etaž, nazaj do pritličja. V kletnih etažah je bila tako nameščena vsa mlevska mehanizacija, pritličje pa je bilo namenjeno pretovarjanju moke in končnih izdelkov. Objekt je popolnoma podrejen funkciji in nivojski organizaciji dela. Majdičeva hiša na severnem delu kaže večje estetske težnje, saj ni grajena kot tovarniški objekt. Znotraj objekta nista povezana, vsak deluje kot svoja enota. Skupna jima je organizacija dostopa do objekta, to je s ceste na vzhodni strani in nedostopnost z zahodne strani. Kasneje dozidani servisni objekti elektrarne nimajo notranjega dostopa do poslopja mlina, čeprav se stikata na nivoju kleti in pritličja, gre za popolnoma ločeni proizvodnji enoti. V času, ko so zagnali mehanizacijo za proizvodnjo elektrike je bilo mlevsko podjetje že sedem let zaprto.

Kriterij celovitosti kompleksa »Določa zaokroženost kompleksa tako prostorsko, vsebinsko in oblikovno.« (Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji, Ljubljana 2003, S. Ifko, doktorska disertacija, str.: 262) Celoten kompleks danes zajema Majdičev mlin, Majdičevo hišo, servisne objekte elektrarne z akumulacijskim jezom. V celoti je kompleks dobro ohranjen. Vsebinsko zaokrožena enota danes je poslopje Majdičeve hiše in servisnih elektro objektov, kar ni presenetljivo saj gre za isto podjetje Gorenjske elektrarne, ki obratuje, delitev upravnega in proizvodnega dela. Mlin je prazen že skoraj sto let in ga glede na vsebino ni možno opredeliti. Prostorsko deluje celovito niz objektov ob Stari cesti, ki zajema mlin na jugu, na sredini je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zgrajena modernistična stanovanjska plomba s štirimi stanovanji (slika 27) in na severu Majdičeva hiša. Gre za linijsko obcestno zazidavo. Servisni elektro objekti imajo drugo prostorsko orientacijo, ki jo določa logična postavitev objekta s turbinami, to je nad rečno zapornico akumulacijskega jeza. Ta objekt s svojo južno fasado od kotom 50° nasloni na zahodni del severnega stranskega trakta mlina. Vsi ostali elektro objekti na otoku imajo enako prostorsko orientacijo. Oblikovno gledano deluje kot homogena struktura poslopje mlina in servisni elektro objekti zaradi skupnih izhodišč pri oblikovanju fasade. Medtem ko je Majdičeva hiša bolj estetsko oblikovana. Dvanajstosna obulična fasada je historično razčlenjena in zaključena z vogalnim stolpičem (Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, monografija, Ljubljana 2014, I. Sepač, F. Lazarini ). Edino vodilo pri oblikovanju mlina pa je bila funkcija. Razlikuje se tudi višinski gabarit objektov zaradi različnih potreb prei proizvodnji. Kriterij urbanistične kompozicije »Vrednoti likovno-estetske značilnosti industrijskih kompleksov na področju urbanističnega razvoja. Vrednotimo kompleks v celoti ali le kompozicijska razmerja med strukturami, ki kažejo likovno-estetske kvalitete.« (Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji, Ljubljana


2003, S. Ifko, doktorska disertacija, str.: 263)

1.1.3.2. vrednotenje industrijskega kompleksa v odnosu do širšega prostora

Gledano v širšem prostorskem merilu je industrijski kompleks Majdičev mlin prvi v nizu objektov in ostalih industrijskih kompleksov, nastalih v ozkem obrečnem prostoru ob levem bregu Save. Niz objektov se vije od Savskega mostu na severu, kjer je prostor najožji do sotočja Save in Kokre na jugu, kjer se odpre. Obrečni prostor je na zahodni strani omejen z reko na vzhodu pa se strmo dvigne konglomeratni pomol, kjer je nastalo staro mestno jedro Kranja. V tem pasu so se najprej zgradile manjše obrtne delavnice in gospodarski objekti, katerih proizvodnja je bila odvisna od vodne sile. V ožjem merilu kompleks omejita dva mostova, Savski na jugu in most med levim bregom in otokom na severu. Prvotnega nastanka je niz objektov ob Stari cesti (S-J), ki sledi liniji obrečne industrijske zazidave (osrednji trakt mlina in Majdičeva hiša), prostorska stiska je sprožila gradnjo na in preko reke- stranska trakta in servisni elektro objekti, ki so kasnejšega nastanka (V-Z). Poslopje mlina sledi funkcionalni tipologiji, je racionalno pravokoten, velike stavbne mase in predstavlja pomembnejšo prostorsko dominanto v spodnjem obrečnem pasu ob vznožju mestnega jedra. Dozidava elektro objektov poudari dinamiko kompleksa.

PRVA STOPNJA- vrednotenje vseh kompleksov »Cilj prve stopnje vrednotenja je da opredeli vplive na prostorski razvoj. V primeru, ko so vplivi majhni in neizraziti in so kompleksi del urbane oziroma ruralne krajine, kjer industrija ni prevladujoč faktor razvoja, se analiza zaključi. V primeru, ko so kompleksi tvorni sooblikovalec krajine, kjer je industrija prevladujoč razvojni faktor, je treba kompleks natančneje opredeliti v drugi stopnji.« (Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji, Ljubljana 2003, S. Ifko, doktorska disertacija, str.: 263) Pojavnost v prostoru, krajini »Ocenjuje odnos objekta do grajenega in naravnega prostora v

katerem se nahaja, njegovo pojavnost in pomen pri oblikovanju prostorske identitete.« (Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji, Ljubljana 2003, S. Ifko, doktorska disertacija, str.: 263)

VREDNOTENJE INDUSTRIJSKEGA OBJEKTAMajdičev mlin

Kompleks s svojo pojavnostjo ne posega invazivno v prostor. Prvotni vzdolžni tloris objekta (S-J) ne posega v rečni prostor, izkorišča naklon terena proti reki za osvetlitev pritličja in kletnih etaž. Naknadne razširitve (V-Z) uporabijo prostor toka reke, vendar ga ne omejujejo (odtočni kanali). Večji poseg v prostor je bil narejen v času izgradnje prvega grajskega mlina, ko so prekopali teren za energetski kanal, da se je del vode speljal do mlinskih koles. Ker je kompleks v neposredni bližini starega mestnega jedra in ni vplival na izgled krajine ne razvije lastne identitete prostora. Močan je vpliv historične strukture lokusa (vedute mesta).

»Vrednoti stopnjo povezanosti, oziroma razmerja ključnih parametrov zasnov- oblike in funkcije. Je pomemben kazalec dinamike razvoja industrijskih objektov. Pri tej oceni je pomembno sodelovanje s strokovnjakom s področja tehničnega in industrijskega razvoja« (S.Ifko, str. 263)

Kriterij okoljevarstvene primernosti

Kriterij tehnološke inovativnosti

»Določa primernost določenega objekta ali kompleksa glede na njegove ekološke vplive na okolje.« (Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji, Ljubljana 2003, S. Ifko, doktorska disertacija, str.: 263)

»Vrednoti objekt glede na stopnjo inovativnosti, in sicer tako glede uporabe materialov in uvajanja novih konstrukcijskih principov, kot glede inovativnost pri načinu izvedbe.« (S.Ifko, str. 263) Objekt je grajen klasično. Ni vidne posebne tehnološke inovativnosti pri uporabi gradbenih materialov, konstrukcijski princip je klasičen- zidan nosilen obod stavbe in notranja lesena stebrna konstrukcija, tipična za mlinske objekte.

Kompleks ne onesnažuje okolja. Z vidika vplivov na okolje ni sporen. V severnem delu poslopja mlina je moteč zvok turbin, ki se širi iz elektro objekta nad kanalom. Zvok je slišen znotraj objekta in na zahodnem delu kompleksa, na vzhodnem delu ga preglasi zvok prometa. Ker kompleks ne vpliva na okolje in je del urbane krajine se analiza na tej stopnji zaključi.

1.1.3.3. vrednotenje posameznih struktur in objektov v kompleksu z vidika arhitekturnih značilnosti

Kriterij odnos oblika- funkcija

Zasnova je podrejena funkcionalnim zahtevam proizvodnega procesa predelave žita in skladiščenju. Gre za objekt iz obdobja zgodnje industrializacije, ki je vezan na naravni vir energije in je zasnovan izrazito racionalno.

Kriterij inovativnosti pri oblikovanju detajlov »Vrednoti likovno-estetsko pojavnost detajlov in njihovo konstrukcijsko vlogo glede na razpoložljiv material in znanje, ki je bilo na voljo v določenem prostoru in času.« (S.Ifko, str. 263) Racionalna zasnova objekta. Pozornosti detajlom niso posvečali, fasada je brez dekorativnih elementov. Obrtniška spretnost se pokaže na kamnitem portalu glavnega vhoda v objekt. Večje pozornosti detajliranju niso namenjali. Industrijski objekti iz zgodnjega industrijskega obdobja se prilagajajo merilom, značilnim ostali mestni arhitekturi. Na fasadi ni vidne členitve,

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

33


ki bi kazale strukturno členitve notranjosti (po vertikali). Močan je le ritem osi okenskih odprtin. Kriterij virtuoznosti pri projektiranju konstrukcij »Ocenjuje stopnjo kreativnosti na področju zasnove in izvedbe konstrukcij, ki se izraža skozi smiselnost konstrukcijskih zasnov, na primer dosego čim večjih razpetin nosilnih elementov.« (Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji, Ljubljana 2003, S. Ifko, doktorska disertacija, str.: 264) Pri zasnovi notranje konstrukcije je pomembna funkcionalnost dvoranskih prostorov za skladiščenje. Raster stebrnega reda je odvisen od vnaprej določenega materiala za notranjo konstrukcijo. Masivni les zahteva večje prereze za premagovanje velikih razponov. Glede na obdobje nastanka objekta, pred valom industrijske revolucije, predvidevam, da je bilo pri gradnji uporabljeno lokalno obrtniško znanje in lokalni material. Kriterij zasnove arhitekturne kompozicije »Ocenjuje likovno-estetsko pojavnost in skladno s sledenjem razvoju tudi prilagajanje funkcionalnim izhodiščem pri zasnovi objektov« (Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji, Ljubljana 2003, S. Ifko, doktorska disertacija, str.: 264)

Pravokotna zasnova objekta z enim osrednjim traktom in dvema stranskima, ki tvori tloris v obliki črke U, nudi kvalitetne svetle prostore. Obstoječa stebrna konstrukcija omogoča odprte dvoranske prostore, ki so naravno osvetljeni z vseh strani. Z zahodne strani so lepi pogledi na Savski otok in reko Savo, na vzhodu pa na staro mestno jedro. Stranska trakta ustvarita notranji atrij, koder je speljan iztok rečnega kanala, tako da reka teče pod objektom. Debelina nosilnih obodnih zidov deloma zaduši hrup iz okolice.

34


1.1.4. IZHODIŠČA ZA DOLOČANJE VARSTVENIH POSEGOV 1.1.4.1. določanje posegov na nivoju industrijskega kompleksa 1.1.4.2. določanje posegov na nivoju širšega prostora 1.1.4.3. določanje posegov na nivoju industrijskega objekta Majdičev mlin

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

35


1.1.4.1. DOLOČANJE POSEGOV- nivo industrijskega kompleksa Kompleks vsebinsko ne deluje celovito, saj gre za različne namembnosti objektov. Prva vsebinsko ločena enota so objekti elektrarne. To območje glede na namensko rabo prostora spada pod površine energetske infrastrukture. Poslopje mlina, ki je prazno pa že spada pod območja centralnih dejavnosti, kot celo ostalo mestno jedro. Med objektom uprave elektrarne in mlin pa je dodatno še vrinjena stanovanjska plomba, tako se na nivoju kompleksa mešajo tri rabe prostora. Na primeru Majdičevega mlina je pomemben razmislek o novi funkciji objekta, ki bi programsko sledil izhodiščem centralnih dejavnosti, vendar z ozirom na dediščino. Drug pomemben faktor je statična »izpravnost« objekta, ki jo potrdi statik, nujne so dodatne ojačitve obodnega zidu. Celoten kompleks je načeloma dobro ohranjen, v najslabšem stanju je edino poslopje mlina. Objekt mlina je vpisan v register nepremične kulturne dediščine, kar pomeni, da so posegi v objekt omejeni s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine. To in visoki stroški v primeru obnove so botrovali, da se je objekt v večini ohranil v prvotnem stanju. Upravni del elektrarne- Majdičevo hišo, so leta 2004 obnovili s sredstvi podjetja. Za ta objekt ne veljajo tako stroga pravila obnove, saj je naveden kot »priporočilna dediščina«. 1.1.4.2. DOLOČANJE POSEGOV- nivo širšega prostora oziroma industrijske krajine Industrijski kompleks spada v območje urbanih struktur. Pojavnost objektov v prostoru ni invazivna in ne spreminja krajine. Lokacija je slikovita s pogledi na reko Savo, Savski otok in rob historičnega mestnega jedra. Objekt mlina je na zahodu in vzhodu omejen z naravno bariero, z ostalih treh pa z grajenim tkivom. Tako je kakršnakoli razširitev volumna, v smislu dozidave, nemogoča. Gabarit naj ostane nespremenjen (zahteva pristojnega ZVKDS Kranj). 1.1.4.3. DOLOČANJE POSEGOV- nivo industrijskega objekta- Majdičev mlin 36

Prostorski poseg: Varuje naj se pogled na skyline starega mestnega jedra s Savskega mostu. Širitev volumna stavbe v horizontalni smeri bi posegala v obrečni prostor ali območje cestnega omrežja, kar bi bilo neprimerno in neizvedljivo. Novi poseg naj se za to omeji na prostor znotraj oboda stavbe. Oblikovni poseg: Varuje naj se masivni obod stavbe, ki nakazuje stavbno maso tovarne in zasnova tlorisa v obliki črke U. Notranja konstrukcija je dotrajana in statično sporna zato se jo odstrani, neprepereti obstoječi stropniki pa se lahko ponovno uporabijo kot reinterpretacija stavbne dediščine s tem bi se delno ohranila obstoječa notranja zasnova. Pomembno je ohranjati temeljne ambientne značilnosti objekta, odprte svetle prostore. Streha je dvokapnica. Nova konstrukcija se zgradi znotraj stare zidane konstrukcije vendar je popolnoma ločena od obstoječega in sta neodvisni in potresno varni. Vsebinski poseg: Objekt dobi novo funkcijo. Programsko sledi predpisani rabi centralnih dejavnosti. Predlog: Prenovljen objekt bi lahko postal novi tehnološko- poslovni inkubator Gorenjske. Tu bi se naselila manjša start-up podjetja, ki potrebujejo inovativno in stimulativno delovno okolje. Južni del objekta bi bil tako namenjen podjetjem, ki se pretežno ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami, severni del, ki je zaradi bližine elektrarne hrupnejši, pa je primeren za delavnice, kjer se podjetja ukvarjajo z ročnim in strojnim izdelovanjem produktov. Ta dva programa pa povezuje vmesni javni program, ujet med staro in novo, ki ustvarja nove unikatne ambiente. Kot dodatna ponudba bi se lahko v objektu odvijajali razni seminarji, praktična usposabljanja ipd. Objekt tako še vedno obdrži primaren industrijski značaj, vendar na nov, sodoben način.

Shemi 8 do 9: STOPNJE POMENA VAROVANIH ELEMENTOV (vir: osebni arhiv) izjemen pomen velik pomen srednji pomen manjši pomen brez pomena moteče


shema 8

shema 9

tloris kleti zahodna fasada

tloris tipičnega nadstropja

vzhodna fasada

tloris pritličja

južna fasada severna fasada

tloris podstrehe in ostrešja

ZUNANJOST OBJEKTA: Največji pomen pripisujem zunanjemu obodu stavbe, zato je za ta del stavbe predvideno maksimalno ohranjanje z manjšimi korekcijami. Objekt je statično stabilen, potrebno bi bilo zamenjati okna, saj so v večini razbita in neizolativna. Zunanji zidovi so masivni opečni, vvkopanih delih tudi kamniti. Debelina zidov se povečuje od temeljev proti strehi. Objekt ni toplotno izoliran, opeka je na zunanji strani ometana z grobim in finim (oker barva fasade) zaključnim ometom, ki odpada. Na južni fasadi so izobešeni moteči reklamni transparenti. Na vzhodni strani objekta je moteč nadstrešek dolžine 38 m, ki ne služi funkciji in je nevaren pešcem. Žleb odpada. Manjši pomen pripisujem tudi strehi in kritini. Ohrani naj se ideja klasičnega lesenega ostrešja. Streha na nekaterih delih zamaka. Manjšega pomena je tudi objekt v atriju, ki ni dostopen s poslopja mlina. Večkrat prezidan in dozidan, vreden ohranjanja se mi zdi edino kamnit iztočni kanal pod njim, ki teče pod celotnim objektom. Velikega pomena so kamniti iztočni kanali, ki tečejo pod stranskima traktoma objekta. Odstrani se betonska talna plošča nad temelji, prav tako se preveri statična trdnost obstoječih temeljev pod objektom (predvsem točkovnih). Odstrani se lesena stebrna konstrukcija, ki nosi etaže, saj je les sporen glede varnosti. Pomemben atribut, ki ga je vredno ohranjati je ambientalnost velikih dvoranskih prostorov, ki ga tak način gradnje omogoča. Torej konstrukcija se odstrani, ohrani se značaj prostornosti. Del kletne etaže je dvovišinski, kar je zahteval proizvodnji proces. Tu sledi ista logika varovanja ambientalnosti prostora ne pa konstrukcije. Vmesna nosilna stena v južnem traktu, ki poteka preko vseh etaž, se lahko odstrani in nadomesti s podpornimi stebri oziroma prekladami, ki ne blokira vstopa dnevne svetlobe z zahodnega dela. Stopnišča in dvigalni jašek se ruši. V pritličju so manjši prostori na zahodnem delu južnega trakta, ki so pregrajeni z zidanimi zidovi debeline 20 cm. Ne nosijo posebnega pomena.

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

37


1.1.5. USMERITVE ZA PRIPRAVO Å TUDIJE IZVEDLJIVOSTI 1.1.5.1. prostorsko- razvojni potencial 1.1.5.2. ekonomski potencial 1.1.5.3. kulturno- varstveni potencial

38


1.1.5.1. PROSTORSKO- RAZVOJNI POTENCIAL

1.1.5.2. EKONOMSKI POTENCIAL

Veliko vrednost objektu daje lokacija. Na eni strani gre za navezavo na rečni prostor reke Save in Savskega otoka, na drugi pa navezava na historično mestno jedro. Objekt stoji na območju kjer se preplete identiteta mestnega in rečnega prostora. Na tem mestu bi moral delovati kot povezni člen. V zadnjem času otok pridobiva na vrednosti, saj se veliko pozornosti posveča novim programom. Prebivalci mesta se vse bolj zbirajo na otoku, predvsem je interesanten severni del, kjer se je poleti vse več ljudi zbira na »kranjski plaži«. Poleg »skvoterske plaže« je na novo zaživel gostinski lokal, ki je v objektu starega kranjskega bazena. Gostinski lokal je odprt vsak dan, tu se zbirajo vse generacije. Konec tedna postane ta kraj eno večjih kranjskih koncertnih prizorišč. Osrednji del otoka je nakupovalno središče Supernova, ki privablja večje število obiskovalcev preko dneva. Tu je tudi večje parkirišče (cca 500 PM), ki bi ga koristili uporabniki novega objekta. Savski otok predstavlja zeleno potezo Kranja in je namenjen sprostitvi in komercialnim dejavnostim. Drug pomemben dejavnik je bližina mestnega jedra, ki je tudi upravno, gospodarsko in kulturno središče Gorenjske regije. V centru se nahaja Prešernovo gledališče, Gorenjski muzej, Grad Khislstein, Layerjeva hiša in Stolp Škrlovec, Osrednja mestna knjižnica, itd. V pomoč so tudi občinska sredstva, ki subvencioniranjo najemnine mladim družinam in podjetnikom, ki se odločijo odpreti poslovne prostore v starem delu mesta. Na ta način se mesto zopet »prebuja«. Že zaradi značaja lokacije se mi zdi pomembno, da v prenovljenem objektu Majdičevega mlina dobi deloma prostor javni program ter se tako parter odpre javnosti. V podzemnih etažah bi bil prostor za seminarje, predavanja, okrogle mize ipd., pritličje bi bilo večnamensko javno, v višjih etažah pa je prostor za pisarne (jug) in delavnice (sever). Mansardni del objekta bi bilo možno izkoristiti za javni program (bar, restavracija).

Namen tehnoloških inkubatorjev je ustvariti podjetniški ekosistem, kjer se imajo možnost mlada neizkušena start up podjetja povezati med sabo. Na ta način se dvigne produktivnost, promocija podjetja, konkurenčnost na trgu. Možnost, da se povežejo z izkušenejšimi mentorji, ki so jim v pomoč pri napredovanju. Program objekta se prilagodi potrebam najemnikov pisarne, delavnice, laboratoriji,... Nova vsebina objektu da promocijsko in poslovno vrednost in bi prispevala k gospodarskem vzponu celega mesta.

1.1.5.3. KULTURNO- VARSTVENI POTENCIAL S strokovne in laične javnosti so industrijski objekti velikokrat deležni odklonilnega odnosa. V primeru, da gre za objekt tik ob prometni vpadnici v mesto pa je ta odnos še toliko bolj negativen. Velik korak k ohranjanju dediščine bi bil storjen, če bi objekt dobil novo funkcijo, ki je v javno dobro ter spodbuja gospodarsko rast mesta. V tem primeru ne gre zgolj za varovanje materialnih ostankov ampak za nekakšno nadaljevanje tradicije. Če je na tem mestu leta 1892 zagorela prva žarnica in to v prvem večjem tovarniškem poslopju v Kranju, naj se ohrani priložnost za prihodnje inovativne misli.

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

39


1.2. POSNETEK OBSTOJEÄŒEGA STANJA situacija M 1: 500 tlorisi M 1: 200 ( tloris temeljev, II. kleti, I. kleti, pritliÄ?ja, I. nadstropja, II. nadstropja in podstrehe) prerezi M 1: 200 ( prerez A-A, prerez B-B, prerez C-C)

40


skupna neto površina objekta: 5580,00 m2 skupna bruto površina objekta: 6538,40 m2 SITUACIJA M 1:500

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

41


TLORIS TEMELJEV M 1:200 42


SEZNAM PROSTOROV: K- 4: površina: 478, 20 m2 tlak: beton K- 5: površina: 68, 90 m2 tlak: beton K- 6: površina: 140, 50 m2 tlak: beton stopnišče 1: površina: 2,40 m2 tlak: les dvigalo: površina: 2,40 m2 SKUPAJ neto: površina: 692,40 m2 SKUPAJ bruto: površina: 844,80 m2

TLORIS II. KLETI M 1:200 Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

43


SEZNAM PROSTOROV: K- 1: površina: 473, 40 m2 tlak: les K- 2: površina: 68, 90 m2 tlak: les K- 3: površina: 42, 90 m2 tlak: les stopnišče 2: površina: 2,30 m2 tlak: les dvigalo: površina: 2,40 m2 SKUPAJ neto: površina: 589, 90 m2 SKUPAJ bruto: površina: 844, 80 m2

TLORIS I. KLETI M 1:200 44


SEZNAM PROSTOROV: 1: površina: 901,70 m2 tlak: les

6: površina: 16,30 m2 tlak: les

2: površina: 17,20 m2 tlak: les

7: površina: 34,90 m2 tlak: les

3: površina: 18,80 m2 tlak: les

stopnišče 3: površina: 7,80 m2 tlak: les

4: površina: 18,00 m2 tlak: les

dvigalo: površina: 2,40 m2 tlak: les

5: površina: 21,50 m2 tlak: les SKUPAJ neto: površina: 1038,60 m2 SKUPAJ bruto: površina: 1212,20 m2

TLORIS PRITLIČJA M 1:200 Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

45


SEZNAM PROSTOROV: 8: površina: 83,40 m2 tlak: les 9: površina: 989,90 m2 tlak: les stopnišče 4: površina: 10,60 m2 tlak: les dvigalo: površina: 2,40 m2

SKUPAJ neto: površina: 1085,50 m2 SKUPAJ bruto: površina: 1212,20 m2

TLORIS I. NADSTROPJA M 1:200 46


SEZNAM PROSTOROV: 10: površina: 83,40 m2 tlak: les 11: površina: 994,30 m2 tlak: les stopnišče 5: površina: 2,80 m2 tlak: les dvigalo: površina: 2,40 m2

SKUPAJ neto: površina: 1082,90 m2 SKUPAJ bruto: površina: 1212,20 m2

TLORIS II. NADSTROPJA M 1:200 Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

47


SEZNAM PROSTOROV: 12: površina: 83,40 m2 tlak: les 13: površina: 1004,90 m2 tlak: les

dvigalo: površina: 2,40 m2

SKUPAJ neto: površina: 1090,70 m2 SKUPAJ bruto: površina: 1212,20 m2

TLORIS PODSTREHE M 1:200 48


PREREZ a-a M 1:200 Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

49


PREREZ b-b M 1:200 50


PREREZ c-c M 1:200 Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

51


Shema 10: TIPI OKENSKIH ODPRTIN M 1:100 (vir: osebni arhiv)

52


1.3. FOTODOKUMENTACIJA STANJA

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

53


Slika 28: pritličje (vir: osebni arhiv David Bole) Slika 29: enoramno leseno stopnišče v prvo nadstropje. Levo je vidna razširitev zidu v pritličju (vir: osebni arhiv David Bole) Slika 30: lesena konstrukcija in vnešena oprema (vir: osebni arhiv David Bole) Slika 31: leseni podporni stebri v pritličju (vir: osebni arhiv David Bole) 54

28.

29.

30.

31.


36.

33.

34.

37.

38.

35.

Slika 33: svetli odprti prostor v prvem nadstropju (vir: osebni arhiv David Bole) Slika 34: lesena notranja konstrukcija (vir: osebni arhiv David Bole) Slika 35: tovorno dvigalo (vir: osebni arhiv David Bole) Slika 36: lokalno poškodovan obodni zid (vir: osebni arhiv David Bole) Slika 37: lesena notranja konstrukcija (vir: osebni arhiv David Bole)

39.

40.

41.

Slika 38: pritličje (vir: osebni arhiv David Bole) Slika 39: leseno ostrešje (vir: osebni arhiv David Bole) Slika 40: leseno ostrešje (vir: osebni arhiv David Bole) Slika 41: škarje in dodatne jeklenice (vir: osebni arhiv David Bole)

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

55


42.

43.

44.

Slika 42: pogled na severno fasado (vir: osebni arhiv David Bole) Slika 43: kamniti portal vhodnih vrat (vir: osebni arhiv) Slika 44: pogled proti severu na Jelenov klanec (vir: osebni arhiv) Slika 45: pogled na jug na kroĹžiĹĄÄ?e in Mohorjev klanec (vir: osebni arhiv)

56

45.


Prvi del magistrske naloge služi kot teoretsko izhodišče za nadaljnje delo, saj na obravnavanem objektu še ni bila opravljena ocena stanja s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki pa je ključna pri nadaljnjih odločitvah in razumevanju trenutne prostorske situacije za namen magistrskega dela. V nadaljevanju se osredotočim na opredelitev nove konstrukcijske in komunikacijske zasnove, programske vsebine in pogojev zagotovitve splošne varnosti v objektu, ki pa izhajajo iz predhodno opravljene valorizacije Majdičevega mlina.

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

57


58


2. 2.1. PROSTORSKE ANALIZE 2.2. SHEMATSKI PRIKAZI 2.3. GRAFIČNE PRILOGE 2.4. ZAKLJUČEK

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

59


60


slika 46: pogled mesto Kranj z letala (vir: http://www.zmos.si/images/ZMOS/foto_clanstvo/KRANJ_IZ_ZRAKA_PRIMOZ_HIENG_01_resize.jpg )

2.1. PROSTORSKE ANALIZE 2.1.1. karta stavbne tipologije (M 1: 5000) 2.1.2. karta kulturne dediščine (M 1: 5000) 2.1.3. karta prometne infrastrukture (M 1: 5000) 2.1.4. namenska raba (M 1: 5000) 2.1.5. programska karta (M 1: 5000) 2.1.6. karta ambientne zaznave (M 1: 5000) 2.1.7. sinteza analitičnega dela

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

61


2.1.1. KARTA STAVBNE TIPOLOGIJE

Stanovanjski bloki- točkovna zazidava

M = 1 : 5000

Večji javni objekti- večje stavbne gmote (gimnazija, mestna knjižnica, občina in upravna enota, davčni urad,...)

Nakupovalni center Supernova - večja stavbna gmota, nastala v zadnjem desetletju na Savskem otoku, velik tlorisni gabarit z velikimi parkirnimi površinami

Historično mestno jedro- značilna je linijska in karejska zazidava. Mesto se je zgoščevalo znotraj meja obzidja, med mestnim tkivnom nastajajo kvalitetni javni prostori (trg)

Starejši industrijski objekti- manjše stavbne gmote, ki so bile močneje vezane na mestno jedro in odvisne od vodnega vira. Zaradi ozkega pasu terena ujetega med nabrežje reke Save in konglomeratni pomol mesta je značilna vzdolžna linijska zazidava. Danes so to manjša podjetja oziroma se je objektom popolnoma spremenila funkcija.

Industrijski objekti- večje stavbne gmote, ki so prvotno začele rasti med obema vojnama in so bile vezane na bližino železnice, danes sodobne tovarne- Iskra. Desni breg Save bolj ravninski, tako da so se lahko objekti širili neodvisno od terena. Individualne stanovanjske stavbe- točkovna zazidava, spalno naselje

62


2.1.2. KARTA KULTURNE DEDIŠČINE

Območje mestnega jedra zajema celoten konglomeraten pomol med Savo in Kokro, kjer se je razvila prva naselbina ter območje kompleksa Majdičevega mlina, ki je bilo priključeno strogemu jedru iz gospodarskih razlogov izkoriščanja vodne sile, ki je bila v upravi gradu Khislstein. Celotno območje industrijskega kompleksa spada v svoje vplivno območje. Mestno jedro, skupaj z ostaniki obrambnega zidu, se dviga 30 m nad okolico in predstavlja značilno veduto Kranja. M = 1 : 5000 Najstarejše varovane vrednote (razen grobišča na Lajhu) se nahajajo v središčnem in južnem delu pomola, torej kjer je mesto varovalo obzidje. Šele kasneje, ko obzidje izgubi funkcijo in se ima mesto možnost širiti proti severu in priključi predmestje (konec 19. in začetek 20. stoletja) se tudi na severnem delu začno graditi pomembnejši javni objekti. Okvirna datacija varovanih objektov in območij kaže časovnico nastanka in širitve mestne naselbine, lokcijo mlina pa je pogojevala vodna sila, ki je pomenil vir hrane (in kasneje elektrike) za mestno prebivalstvo.

območje mestnega jedra, naselbinska dediščina območje arheološkega najdišča Mestno jedro vplivno območje Majdičevega mlina mestno obzidje 1- arheološko najdišče Lajh, skeletno grobišče staroselcev, 5.-7. stol. 2- arheološko najdišče Pungart, sledovi neolitske naselitve 3- območje Roženvenske cerkve 4- staroslovanska nekropola, zgodnji srednji vek 5- bivši drevored Zvezda, po 2. sv. vojni Trg revolucije

palača Občine Kranj, arh. Edvard Ravnikar, 1958-60, modernizem

5 Gimnazija Kranj, gradbenik W. Treo, 1896-97, historični slog trgovska hiša Globus, arh. Edvard Ravnikar, 1969-72, modernizem hotel Creina, arh. Edvard Ravnikar, 1968-70, modernizem

Stara Pošta,1770, arh. Herman Hus, 1929-30, kariatide kiparja Lojzeta Dolinarja trgovina Merkur, arh. Marjan Šorli, 1956, zmerni modernizem

Majdičev log, vrtnoarhitekturna dediščina, na prelomu 19.-20. stoletje je bil rečni otok parkovno urejen s parkovnimi drevesi, sprehajalnimi in jahalnimi potmi ter senčnico, leta 1971 preuredijo v Gorenjsko sejmišče (arh. Savin Sever) mestni vodnjak, profana stavbna dediščina, 1995 , rekonstrukcija vodnjaka iz leta 1837

obrambni stolp Škrlovec 15. stol., del mestnega obzidja Majdičeva hiša ob rečnem kanalu stavbenik Josip Fuso, historični slog Majdičev mlin, 1868, stavbna dediščina Grad Khislstein, sredina 13. stoletja, del mestnega obzidja

Rotovž, 16. stol. Dvorec družine Eghk, 15.stol. Cerkev sv. Kancijana, sakralna stavbna dediščina, gotika

4

Prešernovo gladališče, profana stavbna dediščina 1950-53 spomenik Francetu Prešernu, memorialna dediščina, 1950-52

3

1

Roženvenska cerkev, sakralna stavbna dediščina, barok arkade in vodnjak ob Roženvenski cerkvi, delo J.Plečnika 1953-59, profana stavbna dediščina

2 cerkev sv. Fabijana, sv. Boštjana in sv.Roka na Pungartu sakralna stavbna dediščina, gotika

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

63


2.1.3. KARTA PROMETNE INFRASTRUKTURE

Majdičev mlin je lociran tik ob glavni občinski cesti, ki se odcepi od regionalne državne ceste Ljubljana- Kranj- Jesenice in predstavlja glavno južno prometno vpadnico v mesto. V oddaljenosti 200 m vzhodno od objekta je glavna železniška postaja Kranj, ki povezuje Jesenice in Ljubljano. Gre za atraktivno, dostopno lokacijo tik pod mestnim jedrom. Problem se pojavi pri urejanju mirujočega prometa, v ožjem območju, to je območje posebno reguliranega prometnega režima v strogem centru, M = 1 : 5000 in širšem območju, ki vključuje ključne dostopne točke in pomembnejša vozlišča, kot je železniška postaja. Na prometni shemi so označena vsa bližnja razpoložljiva parkirišča, kapacitete in oddaljenost od obravnavanega objekta. Majdičev mlin namreč spada v območje mestnega jedra, ki po OPN ne zahteva obveznih parkirnih mest za javne objekte. Glede na neto uporabno površino v prenovljenem objektu bi bilo potrebno zagotoviti 40-50 PM na lokaciji (maksimalna oddaljenost za stanovanjske objekte je 200 m). Eventuelno bi se lahko potrebna parkirišča zagotovila v območju Supernove.

AP

regionalna državna cesta glavna občinska cesta železnica parkirna hiša parkirišča krožišče most AP

glavna avtobusna postaja

ŽP

glavna železniška postaja območje omejenega prometnega režima

Tekstilindus (cca 40 PM) oddaljenost 10 min Nakupovalni center Supernova (cca 500 PM) oddaljenost 10 min parkirišča namenjena strankam nakupovalnega centra, čas parkiranja je omejen na odpiralni čas trgovin

Jesenice

Dvorec Jelen (cca 200 PM) oddaljenost 5 min parkirišča namenjena uporabnikom objekta

ŽP

Ljubljana

železniška postaja Kranj (cca 100 PM) oddaljenost 10 min

Rovi pod starim Kranjem (cca 30 PM) oddaljenost 2 min plačilo parkirnine

Sejmišče (cca 150 PM) oddaljenost 3 min brezplačno parkiranje

64


2.1.4. NAMENSKA RABA

Na obravnavanem območju se mešajo različne dejavnosti, in sicer območje celinskih voda kamor spadajo vse površinske tekoče vode, HE Stara Sava spada v območje energetskih struktu, sam objekt je v območju centralnih dejavnosti in meji na območje cestnih površin, kamor spada glavna občinska cesta. Podrobneje spada objekt v osrednje območje centralnih M = 1 : 5000 dejavnosti, kamor spada celotno mestno jedro in so “območja historičnih ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje“ OPN Kranj, str. 8228, št.74, 17.10.2014. Programsko gledano nam daje območje centralnih dejavnosti največ možnosti glede izbora programa, ki naj se ozira tudi na Strategijo trajnostnega razvoja MOK 2014-2023. Pomemben robni pogoj, zlasti pri zasnovi coninga programa je dejstvo, da sosednja energetska struktura- elektrarna, ki se vedno obratuje, predstavlja vir hrupa, ki se prenaša v objekt.

območje centralnih dejavnosti industrijske površine območja stanovanj območja drugih dejavnosti parkovne ureditve območja gozdov območja prometnih površin območja energetske strukture območja celinskih voda

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

65


2.1.5. PROGRAMSKA KARTA

stanovanjski program mešani program (stanovanjski / storitve) storitve

M = 1 : 5000

kulturni program

Policijska postaja Kranj Gorenjska banka d.d.

turistični program izobraževalni program javne službe

CSD Kranj FURS Kranj Mestna občina Kranj Upravna enota Kranj

gospodarstvo (industrija, energetika, promet) verski program brez programa

Gimnazija Kranj hotel Creina

Nakupovalni center Supernova

Gorenjski muzej grad Khislstein

Mestna knjižnica Kranj

Prešernova hiša

Layerjeva hiša in stolp Škrlovec Galerija Prešernovih nagrajencev mestna hiša cerkev sv. Kancijana Prešernovo gledališče Roženvenska cerkev

glasbena šola cerkev na Pungertu

66


2.1.6. KARTA AMBIENTNE ZASNOVE

Zaznavna analiza nakaže, da je prostor deljen na dva “otoka“, mejo pa določa naravna bariera, to je reka Sava ali strm vzpon terena. Savski otok je bil že nekdaj pomembno vozlišče dejavnosti, le da se je program posodobil. V preteklosti je bila tu parkovna ureditev, nato Gorenjski sejem, danes pa nakupovalno središče. Glede na to, da je otok izoliran in dostopen le z ene točke ga prekrvavi močan komercialni program. Druga enota je staro mestno jedro, ki se napaja preko novejšega M = 1 : 5000 severnega dela, kjer je danes locirano upravno središče mesta, medtem ko je osrednji del kulturno in turistično središče. Med reko in konglomeratnim platojem je ozko grlo, najožje na mestu Majdičevega mlina in prometnega krožišča, kjer cesta obide mestno jedro s severnega oziroma južnega dela. Objekt omejuje cesta in sosednji objekt elektrarne, oba večja vira hrupa. Najatraktivnejša točka pred vstopom v mesto je pogled s Savskega mostu, kjer velik vtis pusti slikovita veduta historičnega jedra, ki se dviga na skali 30 m nad starim mlinom.

vozlišče

prometno vozlišče

naravna bariera

prostorska dominanta

horizontalni zasloni

močni horizontalni zaslon

mestni utrip

pogled

rob dostopnosti močna prometna pot močna pešpot

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

67


2.1.7. SINTEZAROBNI POGOJI

Objekt danes ne funkcionira in nima vsebine. Ker gre za pomemben spomenik kranjske predindustrijske dobe je izjemnega pomena varovanje elementov kulturne in tehniške dediščine ter umestitev nove vsebine, ki bi zopet oživila degradiran urbani prostor.

68

Lokacija objekta je točka zožitve prostora med mestnim jedrom in reko Savo. Mimo teče pomembna prometnica Kranj- Ljubljana kot tudi pešpot do železniške postaje, vendar to ni mesto obstanka, temveč mesto prehoda, zato je pomembno ustvariti nov javni prostor, ki hkrati povabi obiskovalca v objekt.


Sheme 11-14: SINTEZA (vir: osebni arhiv)

Mestno jedro je kulturno in upravno središče Kranja na otoku pa komercialno središče. Nov poslovno- gospodarski center leži na stičišču različnih dejavnosti.

Izberejo naj se atraktivne točke pogledov na mesto in reko Savo, prav tako pa je pomembno ohraniti obstoječi gabarit objekta, da ne zakrije tipične vedute na historično mestno jedro s Savskega mostu.

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

69


70


slika 47: pogled na severno fasado (vir: osebni arhiv David Bole)

2.2. SHEMATSKI PRIKAZI 2.2.1. koncept 2.2.2. konstrukcijska zasnova 2.2.3. programska zasnova 2.2.4. funkcionalna zasnova 2.2.5. shema volumnov 2.2.6. požarna zasnova 2.2.7. energetska učinkovitost

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

71


72


2.2.1. KONCEPT Shema 15: koncept (vir: osebni arhiv)

OBSTOJEČE STANJE

VALORIZACIJA

KONSTRUKCIJA 1

KONSTRUKCIJA 2

NOVO STANJE

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

73


48.

Objekt je bil 2009 vpisan v Register nepremične kulturne dediščine, kot “večnadstropna stavba mlina pravokotnega tlorisa, ki z dvema pravokotnima traktoma tvori tloris v obliki črke U. Je tipični industrijski obrat, ki je bil do opustitve 1922 enajstkrat predelan. Elektrarna, zgrajena 1929, s predelavami še obratuje”. Okvirne datacije pa “sredina 19. stol., 1868, zadnja četrtina 19. stol., 1882, prva polovica 20. stol., 1922, sredina 20. stol., 1929“. Prva letnica je izgradnja osnovnega volumna, vse nadaljne datacije pa so predelave, ki so sledile. Vse naknadne dozidave in predelave so objekt naredile neberljiv. Na tej stopnji raziskave je najpomembnejša objektivna valorizacija obstoječega stanja, s čimer se izpostavijo smernice ohranjanja kulturne in tehnične dediščine. V realnih primerih se na tej točki izdela konservatorski načrt v okviru pristojne območne enote ZVKDS, ki nato izda kulturnovarstvene pogoje, ki določajo stopnjo ohranjanja posameznih stavbnih členov in elementov. V primeru Majdičevega mlina konservatorski načrt (še) ni bil izdelan, tako da je valorizacija avtorsko delo in jo prilagam magistrski nalogi v prilogi. Celotna ocena stanja vsebuje teoretska izhodišča, posnetek obstoječega stanja, fazni razvoj stavbe, ki pomaga pri berljivosti objekta ter kulturni pomen in stopnja varovanja vrednot. Na podlagi teh ugotovitev sem določila, kateri so tisti arhitekturni elementi, ki se odstranijo, ponovno uporabijo in reinterpretirajo ter kateri se ohranjajo vendar s pomočjo sodobnih tehnoloških rešitev. Izhodišče nadaljnega projektnega dela je statično varna konstrukcija, ki nudi osnovni okvir novim intervencijam. Največji pomen pripisujem ohranitvi obodnega masivnega opečnatega zidu, za katerega predvidim maksimalno stopnjo ohranjanja z manjšimi korekcijami. Ta nakazuje na veliko stavbno maso in narekuje višinski gabarit okolice. Prav tako tvori osnovni trakt s stranskima kasneje priključenima traktoma jasno berljivo tlorisno zasnovo v obliki črke U. Notranja konstrukcija je lesena in se odstrani, saj je les na nekaterih delih preperet, predvsem to velja za pohodne površine, medtem ko je nosilna konstrukcija še v relativno dobrem stanju. Lesena stebrna konstrukcija je dovoljevala večje dvoranske prostore za skladiščenje moke, ki so bili svetli in ustvarjajo prijeten ambient. Kasnejše dozidave k volumnu so nastale zaradi prostorskih stisk in različnih trenutnih funkcionalnih zahtev. Dodana manjša enota v atriju, ki nima dostopa s poslopja mlina in kazi pogled na reko Savo, se odstrani. Prav tako 38 m dolg nadstrešek na vzhodni strani, ki je nevaren pešcem. Odstrani se leseno ostrešje, ki so ga statično ojačevali z dodajanjem jeklenih elementov in se ga nadomesti z novim klasičnim lesenim. Salonitne plošče na strehi nadomesti kritina, ki je skladna z barvo kritine ostalega mestnega jedra in jo zahteva ZVKD. 49.

74


50.

51.

Konstrukcija 1 ohranja gabarit objekta in odnos do okolice. Obodni zid potrebuje za zagotovitev statične stabilnosti dodatne jeklene in karbonske ojačitve, kar podrobneje obrazložim v poglavju konstrukcijske zasnove. Del stare konstrukcije je tudi novo leseno klasično ostrešje, ki sledi logiki obstoječega. Ostrešje nosi novo streho in strešno kritino, ki pa je po novem pločevinasta, zaradi manjše teže, glede na smernico spomeniškega varstva pa se uporabi zahtevana rdeče-oranžna barva bobrovca. Odstranjeno notranjo konstrukcijo nadomesti nova konstrukcija. Ustvari se novi javni parter, pred objektom pa se zasnuje nov javni prostor, kjer se odpre popolnoma nov transparenten vhod v objekt in poveže javno pritličje z javno površino, ki se pripenja na Savski most. Stari ovoj predstavlja stik objekta z okolico in varuje novi del pred zunanjimi vplivi.

slika 48: stik obodnega zidu in lesene konstrukcije (vir: osebni arhiv David Bole) slika 49: leseno ostrešje (vir: osebni arhiv David Bole) slika 50: lesena medetažna konstrukcija (vir: osebni arhiv David Bole) slika 51: podporni stebri (vir: osebni arhiv David Bole)

Konstrukcijo 2 predstavlja novogradnja znotraj obstoječe in je konstrukcijsko popolnoma ločena od stare zaradi zagotavljanja potresne varnosti. Novi del povzema idejo svetlih dvoranskih prostorov, ki poustvarjajo ambientalnost, vnaša pa novo funkcijo prostora. Nosilna konstrukcija je armiranobetonska, obstoječi leseni stropniki pa se ponovno uporabijo kot nosilni elementi talnih konstrukcij, tako se ohrani delna prezentacija obstoječe notranje konstrukcijske zasnove v prostor pa vnese toplino lesa. Rezultat je novo stanje, kjer je stari ovoj osvobodi nepomembnih prizidkov, nadstreškov in dotrajanih elementov, ki so nevarni. Vstavljeni betonski volumen pa odgovarja na sodobne zahteve novih uporabnikov. Stara in nova struktura se dopolnjujeta in delujeta kot celota.

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

75


REFERENÄŒNI PRIMERI: David Chipperfield Architects: Neues Museum, Berlin 1997-2009

76

52.

53.


slika 52: dvovišinski galerijski prostor (vir: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/originals/3c/b1/38/3cb138c1b4cc682b7ba107570a0e5fa2.jpg ) slika 53: trovišinski galerijski prostor (vir: https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/originals/d1/ea/de/d1eadeceb7cff530e69542954f9ffbeb.jpg ) slika 54: tlorisi, prerezi- prikaz odnosa novo/staro (vir: https://proyectos4etsa.files.wordpress.com/2014/04/neues-museum-9.jpg) slika 55: stik starega in novega- centralno stopnišče (vir: https://interlab100.files.wordpress.com/2014/05/mies_van_der_rohe_award_2011_01_1.jpg)

54.

10. 55.

novo obstoječe

“When considering the way forward, it was clear that the ruin should not be interpreted as a backdrop for a completely new architecture but neither was an exact reconstruction of what had been irreversibly lost in the war seen as an option. A single continuous structure that incorporates nearly all of the available damaged fabric while allowing a series of contemporary elements to be added became the preferred path, often described as ‘the third way’. The key aims of the project were to recomplete the original volume, and to repair and restore the parts that remained after the destruction of World War II. The process can be described as a multidisciplinary interaction between repairing, conserving, restoring and recreating all of its components. The original sequence of rooms was restored with newly built sections that create continuity with the existing structure. All the gaps in the existing structure were filled in without competing with its brightness or surface. The restoration and repair of the existing elements of the building were driven by the idea that the spatial context and materiality of the original structure should be emphasised – the contemporary reflects the lost but without imitating it.” 11.

(vir: https://davidchipperfield.com/project/neues_museum)

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

77


REFERENČNI PRIMERI: Tadao Ando: Punta della Dogana, Benetke, 2009

slika 56: maketa Punta Della Dogana, beneški bienale 2016 (vir: osebni arhiv) slika 57: maketa Punta Della Dogana, beneški bienale 2016 (vir: osebni arhiv) slika 58: restavrirano ostrešje (http://www.arcspace.com/features/tadao-ando/punta-della-dogana/ ) slika 59: razstavni prostor (http://www.arcspace.com/features/tadao-ando/punta-della-dogana/) slika 60: nov betonski kubus v središču (http://www.arcspace.com/features/tadao-ando/punta-della-dogana/)

slika 61: uokvirjeni pogledi na Markov trg (http://www.arcspace.com/features/tadao-ando/punta-della-dogana/) slika 62: betonski kubus in leseno ostrešje (http://www.arcspace.com/features/tadao-ando/punta-della-dogana/) slika 63: betonski kubus in leseno ostrešje (http://www.arcspace.com/features/tadao-ando/punta-della-dogana/) slika 64: razstavni prostor- različni pogledi (http://www.arcspace.com/features/tadao-ando/punta-della-dogana/) slika 65: razstavni prostor- različni pogledi ((http://www.arcspace.com/features/tadao-ando/punta-della-dogana/)

56.

57.

“Mislim, da lahko trk med starim in novim ustvari tako energijo, ki generira stimulativni prostor, ki fascinira ljudi.” (Tadao Ando v intervjuju za revijo The Ground, 2012) Restavratorske službe so prvo odstranile ves balast, ki se je tekom stoletij nakopičil v objektu. Tako so prišli do skeleta strukture, ki tvori osnovni volumen. Zunanjost je ostala praktično nespremenjena, znotraj pa se je restavriralo originalno ostrešje, dodajo dodatne svetlobnike, ki vpeljejo potrebno dnevno svetlobo v prostor, okna pa nudijo vokvirjene poglede na Trg Sv. Marka in Veliki kanal. V osrednji del arhitekt postavi betonski kubus poln svetlobe, ki znatno preoblikuje prostor. Vpeljan arhitekturni jezik v nikakršnem primeru ne prekriva obstoječega, temveč gre za neprekinjeno igro, ko z vstavljanjem novih volumnov in nivojev sekvenčno kaže na sloje, ki so se nalagali skozi obdobja.

78


58.

59.

60.

61.

62.

63.

64.

65.

66.

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

79


REFERENČNI PRIMERI: Aires Mateus: Casa en Alenquer, Lizbona, 1999-2002 67.

68.

slika 67: medprostor- različni pogledi (http://www.cgarchitect.com/content/portfolioitems/2015/11/119301/CasaemAlenquer_SaltStudios-6_o_large.jpg) slika 68: medprostor- različni pogledi (https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/originals/db/5f/09/db5f0901079b58e98504798d5d527f58.jpg) slika 69: medprostor- različni pogledi (https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/originals/93/64/e7/9364e7a89f5e9ae7b9e7ddc8b0afad6a.jpg) slika 70: maketa novega objekta znotraj starega zidu (https://sensesofportugal.files.wordpress.com/2014/03/house_in_alenquer_2_by_archieb.jpg) slika 71: tlorisi, prerezi (https://mir-s3-cdn-cf.behance.net/project_modules/max_1200/beed8531344835.564c67f4352b0.jpg)

80

69.


70.

71.

Prvotna ideja projekta je bila adaptacija obstoječega kamnitega objekta, ki pa se je tekom dela deloma porušil, tako da so morali arhitekti uporabiti drugačen pristop. Tokrat so zgradili nov objekt znotraj starih zidov, ki varuje zasebnost stanovalcev. Nov objekt se bolj ali manj približuje obodu, tako ustvarja dinamični medprostor, ujet med staro in novo. Bele objekte poveže lesen podest na nivoju pritličja.

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

81


2.2.2. KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

shema 16: prikaz celotne konstrukcije (vir: osebni arhiv) Konstrukcija 1 Konstrukcija 2

STREHA pločevinasta strešna kritina 20 cm toplotne izolacije LESENO OSTREŠJE špirovci 14/18 škarje 2x 7/20 razpirači 20/26 kapne lege 25/25 vmesne lege 20/26 LESENO OSTREŠJE sohe 20/20 ročice 18/18 JEKLENI STREŠNI NOSILCI IPE 400 oblečeni v leseno oblogo

NOVA KONSTRUKCIJA za več podatkov glej stran 86

OBSTOJEČI ZIDAN OBOD OBJEKTA debelina zidu v kleti 110 cm debelina zidu v pritličju 90 cm debelina zidu v nadstropjih 60 cm dodatno: zaščita starih zidov s karbonskimi lamelami v vertikalni smeri in jeklenimi profili UPN 100 v horizontalni smeri ter 60/40 cm AB vezjo v vencu, kamor se vpenjajo jekleni strešni nosilci, ki nosijo leseno ostrešje novo javno ploščad nosijo betonski nosilci povezani v brano 40/60 podprto z betonskimi stebri okroglega prereza premera 100 cm 82

Vodilna ideja projekta temelji na jasnem konceptu objekta v objektu, kjer je stara konstrukcija statično ojačana in varna uporabnikom in predstavlja “zunanji ovoj organizma”. Sestavlja jo obstoječi obodni zid, ki določa gabarit in stik objekta z okolico, novo klasično leseno ostrešje, ki sledi prvotni ideji obstoječega ostrešja, ki se zaradi dotrajanosti odstrani in nove strehe. Zunanji ovoj varuje novo notranjo konstrukcijo pred zunanjimi vplivi. Novogradnja znotraj je grajena iz naravnega materiala- betona z dodanimi lesenimi elementi, ki so bodisi ponovno uporabljeni obstoječi ali novi. Pred objektom se vzpostavi popolnoma nov javni prostor, ki povabi obiskovalca preko transparentnega vhoda v veliko predverje.


POVEČANJE POTRESNE ODPORNOSTI OBSTOJEČEGA ZIDU

shema 17: prikaz sistema za povečanje potresne odpornosti objekta (vir: osebni arhiv)

jekleni strešni nosilci IPE 400 nova 40 cm visoka AB vez v vencu objekta skupaj z jeklenimi nosilci statično povežeta objekt na nivoju strehe

na notranji in zunanji strani zidu se namestijo horizontalni jekleni profili UPN 100, povezani z navojnimi palicami fi 14 na medsebojni razdalji 130 cm

vertikalne karbonske lamele širine 50 mm nalepljene na betonske pilastre v nagibu z dvokomponentnim epoksi lepilom

Po višini se jekleni profili vijačijo enkrat na etažo (cca 350-400 cm) in so podometni zato ne vplivajo na izgled fasade

zaradi neenakega prereza zidu (debeline 110 cm, 90 cm, 60 cm) se zabetonirajo betonski pilastri v nagibu, na medsebojni razdalji 75 cm, širine 10 cm

Objekt je bil zgrajen v 70. letih 19. stoletja, torej 25 let pred ljubljanskim potresom (1895), ki je pokazal nevarnosti potresno neodporne gradnje objektov. »Pravila potresno varne gradnje so se upoštevala pretežno izkustveno, kot na primer z omejitvijo višine stavb, povečanjem debeline zidov v spodnjih etažah, znižanjem težišča stavb, ipd. Dokler so se gradile stavbe zmerne višine, so po vsej Evropi gradili po načelih protipotresne gradnje Rimljanov (močnejši vogalni kamni, zidovi pri tleh močnejši kot v višjih etažah, leseni vložki v zidovih za povezavo …)” (T. Slak, V. Kilar: Potresno odporna gradnja in zasnova konstrukcij v arhitekturi). Šele po potresu je Avstro-Ogrska oblast izdala prvo odredbo z določili , ki bi izboljšala potresno odpornost opečnih zidanih stavb. Odredba ureja zahteve po debelini zidovja glede na etažnost objektov, širino medokenskih slopov, požarne zidove, minimalne trdnosti gradbene opeke in malte in zahtevo za povezovanje zidovja z vgrajevanjem horizontalnih vezi v obliki jeklenih trakov, položenih po sredini debeline zidu in sidranih v vogalih z navpičnimi sidri. Prve a.b. vezi se pojavijo šele po prvi svetovni vojni. ZASNOVA STAVBE Majdičev mlin je lociran v Kranju, ki leži na potresno ogroženem območju Slovenije, pospešek tal je ocenjen na 0,275 g. Razmerje med bruto etažno površino in površino nosilnih sten je dobro, v kleti, kjer je površina sten največja- debelina stene 110 cm, stene predstavljajo 18,20% bruto tlorisne Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

83


površine etaže, v pritličju je debelina sten 90 cm in predstavljajo 14,60% bruto tlorisne površine etaže, najnižji je odstotek na podstrehi, kjer je debelina stene 60 cm, razmerje pa je 9,90%. Zidovi so zidani, in sicer gre za nearmirano zidovje. Obstoječi obodni zid je velikih dimenzij, najdaljša stranica je vzhodni zid, ki je dolžine 45 m in je na nivoju kleti vkopan. Stranska trakta objekta, ki sta obrnjena na reko Savo se v najvišji točki zatrepov dvigata 26,50 m nad nivo reke. Zaradi omenjenih velikih dimenzij in nearmiranega zidovja nastane nevarnost, da stranice padejo iz svoje ravnine (“out of plain“) in da kritične natezne napetosti, ki nastajajo v zidovih le- te porušijo. SANACIJA Objekt je grajen klasično, iz opeke in kamna. Zidovje je relativno homogeno opečnato, v kleti se vežejo tudi kamniti elementi. V nivoju kleti in pritličja, kjer je debelina zidu 110 cm oziroma 90 cm se v zidovje “injektira cementna masa, ki zapolni vmesne votline in material po strjevanju poveže v monolitno strukturo. S tem se prepreči razpadanje in razslojevanje in zagotovi celovito obnašanje zidu med potresom, kar bistveno poveča potresno odpornost.” (M. Tomaževič: Potresno odporne zidane stavbe, Ljubljana 2009). Postopek injektiranja je sledeč: “Mešanico vtiskamo v zid skozi cevke, ki jih vgradimo enakomerno po celi površini zidu v medsebojni razdalji 0,50 do 1,00 m, odvisno od votlavosti. Med kamni izvratmo luknje, ki segajo vsaj do polovice zidu, vanje pa vsaj nekaj centimetrov globoko vstavimo kovinske ali plastičen cevke, ki jih zapremo s hitrovezočo malto, s katero premažemo tudi stike med kamni, če zidna površina ni ometana... Zidovje pred injektiranjem omočimo. Injektiramo vedno od spodaj navzgor, pri čemer maso vtiskamo v eno cevko toliko časa dokler pri sosednji ne priteče iz zidu. Postopek nato prekinemo, cevko zamašimo in nadaljujemo z injektiranjem pri sosednji cevki, ves čas pa s suhim cementom preprečujemo izcejanje mase iz zidu.“ “Ker se obenem z nosilnostjo z injektiranjem poveča tudi togost zidu, je treba injektiranje izvesti enakomerno po celi tlorisni površini stavbe, sicer lahko zaradi povečane togosti posameznega zidu pride do sprememb pri porazdelitvi potresnih sil na zidove in s tem do neugodnih torzijskih vplivov med potresom.“ (M. Tomaževič: Potresno odporne zidane stavbe, Ljubljana 2009) V primeru, da je kateri del zidu preveč poškodovan in zapiranje razpok in injektiranje ne bi več prišlo v poštev, se določeni del enostavno podre in ponovno sezida. Uporabi se podoben oziroma isti konstrukcijski material, ki je po mehanskih lastnostih podobna originalni. Na nivoju temeljev se izvede nova konstrukcijska temeljna plošča, obstoječe obodne pasovne temelje pa se utrdi s podbetoniranjem oziroma dobetoniranjem, odvisno od podlage in dostopnosti, obstoječi točkovni temelji se odstranijo. Po celotni površini obodnega zidu odsotnost armature nadomesti sistem vertikalnih trakov iz polimernih laminatov ojačanih s karbonskimi vlakni (CFRP trakovi) in horizontalnih jeklenih C profilov, ki skupno prevzemajo natezne napretosti v zidovju. Karbonski trakovi “imajo izjemno visoko natezno trdnost v smeri vlaken. Zato jih moramo nalepiti na zid v smeri pričakovanih napetosti. Da bi bili učinkoviti morajo biti na konceh sidrani na tak način, da bodo kljub morebitnemu delnemu odlepljenju še vedno funkcionalni.“ Trakovi so skriti pod omet, tako da ne vplivajo na izgled. Zaradi različnega prereza zidovja je potrebno na mestih, kjer se bodo nalepili karbonski trakovi, “podložiti“ betonske pilastre v nagibu, ki pa ostanejo vidni v notranjosti. V horizontalni smeri se štirikrat po višini objekta vijačijo jekleni UPN 100 profili, ki jih na razdalji 130 cm povezujejo navojne palice. Inovativni sistem za zagotavljanje potresne odpornosti objekta nadomešča funkcijo armature in prevzema natezne napretosti, izboljša celovitost nihanja konstrukcije med potresnom, samo nosilnost zidovja in sposobnost sipanja energije. Nova armiranobetonska vez, kamor so vbetonirani jekleni strešni nosilci (IPE 400) prevzemajo razporne sile ostrešja in “togo zaprejo“ in povežejo objekt na nivoju strehe. Na nivoju kleti pa se obstoječa konstrukcija poveže z novo 40 cm debelo temeljno ploščo.

84


slika 72: primer uporabe karbonskih trakov (http://www.miglioramentosismico.org/uploads/photo/adeguamento_sismico_polo_fieristico_rinforzo_travi_pilastri_taglio_flessione_frp_carbonio.jpg) slika 73 primer lepljenja traku na kamniti zid (http://www.fibrenet.it/wp-content/uploads/fibrebuild-frp.jpg) slika 74: injektiranje cementne mase (http://www.njuskalo.hr/image-w920x690/gradnja-iskopi/injektiranje-zida-slika-7862741.jpg )

zahodna fasada

južna fasada

vzhodna fasada

severna fasada

shema 18: prikaz sistema za zagotavljanje potresne varnosti na fasadah objekta, po vertikali se nalepijo karbonske lamele, po horizontali pa jekleni ojačitveni profili M 1:500 (vir: osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

85


PRIKAZ KONSTRUKCIJE 2

shema 19: prikaz nove konstrukcije (vir: osebni arhiv)

2.nadstropje

AB JEDRO sanitarni blok debelina zidov 30 cm in 15 cm

1. nadstropje

ekscentrično AB JEDRO požarno stopnišče debelina zidov 20 cm ekscentrično AB JEDRO požarno stopnišče debelina zidov 20 cm

pritličje AB medetažna plošča v pritličju debeline 25 cm

Potrebni prerezi AB gred so dimenzionirani po razmerju, da je potrebna statična višina nosilca 1/15 do 1/20 celotnega razpona med podporama. V tem primeru je bil potreben maksimalni razpon na območju predavalnice, in sicer 10,50 m, za kar je potrebna statična višina nosilca od 0,53 m do 0,70 m. Izberem prerez b/h=30/50, saj je v omenjeni preračun že všteta tudi lastna teža ostrešja in strehe, ki pa ga v mojem primeru nosi že Konstrukcija 1, ki pa ni del Konstrukcije 2.

OKVIRNA AB KONSTRUKCIJA grede 30/50 (povezane v brano) stebri 30/30 STENSKA AB KONSTRUKCIJA debelina zidov 30 cm

KONSTRUKCIJSKA TEMELJNA PLOŠČA debeline 40 cm

86

Nova konstrukcija je reinterpretacija obstoječe stebrne konstrukcije, kjer se ohranja značaj velikih odprtih prostorov, kar sem v valorizaciji ocenila kot varovano kvaliteto. Nov stebrni red deloma sledi obstoječemu rastru na severnem delu, medtem ko se na južnem delu pojavi popolnoma nov red, stebri se pojavijo samo po obodu, nosijo pa nosilce, ki se povežejo v brano in tako se lahko ustvarijo večji odprti, funkcionalni prostori, primerni za predavalnice in skupne delovne prostore. V kletni etaži se na predelih kjer je omejena količina dnevne svetlobe pojavi stenska konstrukcija, ki nosi AB medetažno pritlično ploščo, medtem ko je na delovnih območjih, ki zahtevajo maksimalno količino naravne svetlobe, značilna okvirna konstrukcija. Medetažne konstrukcije so sestavljene iz sistema betonskih gred, ki nosijo lesene stropnike, ki so danes še del obstoječe lesene medetažne konstrukcije. Za zavetrovanje okvirne konstrukcije skrbijo betonski Y stebri. Togost konstrukcije povečujejo tudi ekscentrično locirana AB jedra in kratke stene.

klet

Vsa nova konstrukcija (Konstrukcija 2) je dilatirana od obstoječe (Konstrukcija 1, glej shemo na strani 82), tako se zagotovi varnost v primeru potresa, saj imata konstrukciji različne pomike. Podobno so že nekoč reševali situacijo pri gradnji mlinov, kot je Majdičev, da so dilatirali notranjo in zunanjo konstrukcijo, na ta način so se absorbirali tresljaji, ki jih je povzročala mlevska mehanizacija.


zaključni tlak- brušen beton betonski estrih toplotna izolacija OSB plošča inštalacijska ravnina 30 cm (prezračevalni kanali, razvod kablov) betonske grede 30/50

obstoječi leseni stropniki vijačeni v betonsko konstrukcijo Stropniki so prereza 24/15 na medsebojni razdalji 35 cm betonski stebri v obliki črke Y

betonski stebri 30/30

shema 20: prikaz sestave medetažne konstrukcije (vir: osebni arhiv)

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

87


2.2.3. PROGRAMSKA ZASNOVA

Mestna občina Kranj je pripravila “Strategijo trajnostnega razvoja MOK 2014-2023“, vizijo občine za obdobje desetih let. Osnovno načelo priprave je trajnostno delovanje občine, ki se bo osredotočila na trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, zaposlovanje mladih, prenovo degradiranih urbanih območjih, trajnostni promet in gospodarjenje z naravnimi viri. V poglavju SWOT analiz kot največje slabosti navajajo “nespodbudno razvojno klimo kot izziv prestrukturiranja iz industrijske v tehnološko- storitveno gospodarsko okolje, pomanjkanje urejenih in cenovno dostopnih poslovnih lokacij, številni opuščeni stari industrijski objkti, pomanjkanje inovativnih podjetij,podjetniške rasti in iniciative ter premalo razvojno- raziskovalnih jeder“. V nadaljevanju sledi nabor prednostnih usmeritev, kjer je na drugem mestu vizija Kranja kot “pametnega mesta”, ki bi temeljil na tehnološkem razvojnem jedru domačih IKT podjetij. “MOK bo s prostorsko politiko zagotavljala ustrezno ponudbo zemljišč, površin in podpornega okolja za nastajanje, rast in podporo podjetij. Spodbujali bomo vlaganja v danes degradirana urbana območja. Kranj bo na ta način prispeval k povečanju ponudbe delovnih mest, še zlasti za mlade, ki vstopajo na trg dela.“

slika 75: logotip razvojnega centra (http://www.atr.si/f/img/Image/RC-IKT_LOGO.png)

MAJDIČEV MLIN KOT NOV PODJETNIŠKO- TEHNOLOŠKI INKUBATOR GORENJSKE Kaj sploh so tehnološki inkubatorji? To so ustanove, ki razpolagajo s prostori, ki jih oddajajo v najem mladim novonastalim podjetjem, ponavadi gre za inkubacijsko dobo 18 mesecev, lahko pa tudi dlje. Ustanova jim ponudi delovne prostore in potrebni spremljevalni program, od svetovalnih, upravnih in pisarniških storitev. Pomoč inkubirancem se ponavadi nudi do trenutka, ko se podjetje lahko osamosvoji in je sposobno samostojno delovati. Storitve, ki jih nudijo inkubatorji se delijo na t.i. mehke in trde. Med mehke storitve spadajo informiranje, svetovanje in usposabljanje. Med trde storitve pa spadajo vse materialne dobrine, ki pritičejo delovnim procesom, to je opremljene poslovne prostore, sejne sobe, konferenčne sobe, predavalnice, manjše kuhinje, kavarne itd. Članom so na voljo tudi brezplačna svetovanja, mentorstva, podjetniška izobraževanja, delavnice, kjer se sodelovanja udeležujejo zunanji raziskovalci in izvedenci... Inkubatorji za plačilo nudijo svoje storitve tudi nečlanom, torej možnosti najema sejnih in konferenčnih dvoran oziroma najema poslovnih prostorov. Cilji in naloge inkubatorjev so pospeševanje lokalnega podjetništva in gospodarskega razvoja občine s pomočjo sklopa podpornih storitev za uspešno delovanje podjetja, kar sovpada s prednostno usmeritvijo MOK Kranja kot pametnega mesta.

slika 76: pogled na prenovljeno fasado objekta (http://www.rcikt.com/ikt-park/?lang=en))

POVEZOVANJE Z OBSTOJEČIMI TEHNOLOŠKIMI PARKI IN INKUBATORJI V bližini deluje Tehnološki park Kranj v okviru Razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije (poslovno središče IKT), kjer so uredili prostore za co-working mladih podjetih na področju IT tehnologij, deluje pa tudi inkubator Smart:up. Tehnološki park zajema 9 600 m2 poslovnih prostorov in nudi prostor preko 30 podjetjem, od tega je polovica startupov ostalo so korporacije. Več kot 80 odstotkov podjetih deluje na področju IKT. Njihova filozofija “open innovation“ pristopa je skupna uporabnikom novega inkubatorja v prostorih Majdičevega mlina. To pomeni, da se “pospešuje prehod inovacij in rešitev od raziskovalnih organizacij, startupov, malih in srednjih podjetij k velikim korporacijam. Hkrati velike korporacije vsem deležnikom, preko utečenih prodajnih kanalov, omogočajo lažje nastopanje na globalnem trgu. Cilj je skrajšati »time-to-market« in porazdeliti tveganje in dobiček med vse deležnike, ki sodelujejo pri razvoju.” (vir: http://www.rcikt.com/razvojni_center/open-innovation/).

88

shema 21: princip “open innovation” delovanja (http://www.rcikt.com/razvojni_center/open-innovation/)


KAPACITETE:

shema 21: kapacitete objekta (vir: osebni arhiv)

POSLOVNO-TEHNOLOŠKI INKUBATOR KRANJ max. kapaciteta 352 uporabnikov (ocena ne vključuje prehodnih obiskovalcev)

JAVNI DEL / 125 RECEPCIJA: 1 INFO TOČKA: 1 SPREJEMNI PULT (klet): 1 (v času obratovanja sejnih sob in predavalnice) DRUŽABNI PROSTOR: 17-22 - v kleti: 5-10 - v sklopu pisarn: 12

SERVISNI DEL /19 KUHINJA: skupaj 8-14 delovnih mest - priprava hrane: 4-8 - pomivalnica: 1 - server v fini pripravi: 1 - natakarji: 2-4 KAVARNA: - strežba: 1 HIŠNIK: 1 ČIŠČENJE PROSTOROV: 2-3

RESTAVRACIJA IN KAVARNA: 95-100 - kavarna: 15-20 - restavracija: 80

DELOVNI DEL / 208 PREDAVALNICA: skupaj 80 sedišč - 80 ali - 2x 40 (delitev) SOBA ZA SESTANKE: skupaj 18 sedišč -3x6 SEJNE SOBE: skupaj 42 sedišč - 3 x 10 - 1 x 12 LOČENE PISARNE: skupaj 5 delovnih mest - pritličje: 3 - 1.nadstropje: 2 SKUPNE PISARNE: skupaj 33 delovnih mest - pritličje: 16 - 1. nadstropje: 17 DELAVNICE: skupaj 30 delovnih mest - pritličje: 10 - 1. nadstropje: 10 - 2. nadstropje: 10

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

89


PROGRAMSKA SHEMA: JAVNI DEL

PROGRAMSKA SHEMA: SERVISNI DEL

shema 8

shema 7

SKLADIŠČE KAVARNE

2.nadstropje

2.nadstropje

KAVARNA IN RESTAVRACIJA POŽARNI STOPNIŠČI ČAJNA KUHINJA

1. nadstropje

SANITARNI BLOK (ženski, moški, invalidi WC ) KOMERCIALNO DVIGALO

1. nadstropje

ČAJNA KUHINJA

DRUŽABNI PROSTORI V SKLOPU PISARN TEHNIČNI PREDPROSTOR

ČAJNA KUHINJA TOVORNO IN DVIGALO ZA TRANSPORT HRANE pritličje

CENTRALNO STOPNIŠČE

pritličje

JAVNI PARTER

garderoba zaposleni WC zaposleni prostor za smeti KUHINJA prostor za čistila SKLADIŠČE delavnica- hišnik KURILNICA/ STROJNICA

GALERIJSKI PROSTOR klet DRUŽABNI PROSTOR

90

klet


PROGRAMSKA SHEMA: DELOVNI DEL

sheme 22-24: program (vir: osebni arhiv)

shema 9

PROSTORI WORKSHOP-ov 2.nadstropje

PROSTORI WORKSHOP-ov PROSTORI SKUPNIH PISARN

1. nadstropje

LOČENE PISARNE

PROSTORI WORKSHOP-ov

PROSTORI SKUPNIH PISARN LOČENE PISARNE

pritličje

Javni del objekta zajema skupne povezovalne površine. V kleti je to prostor za druženje in galerijski prostor, ki delujeta v povezavi z “najemnimi programom” ter ob občasnih dogodkih. Največ površine zavzame pritličji javni parter, ki je podaljšek zunanjega javnega prostora. Na severnem delu v pritličju nastane visok tehnični predprostor, kjer je lociran servisni vhod v objekt in se razlaga dostavljen material. Ta prostor deluje kot cezura oziroma odmik nove konstrukcije od severne stene obstoječega zidu, kamor je prizidana strojnica elektrarne in predstavlja vir hrupa in vibracij. V drugem nadstropju, na najbolj atraktivni točki objekta je locirana kavarna in restavracija, ki imata lep pogled na dogajanje v parterju in preko velikega strešnega okna na značilno veduto mestnega jedra. Javni del pokriva 891,70 m2 neto površine, kar je 34,6%.

PREDAVALNICA SOBE ZA SESTANKE KONFERENČNE SOBE

Program se vsebinsko deli na delovni del, kjer potekajo delovni procesi. To so prostori skupnih in ločenih pisarn, delavnic, sejnih sob, sestankovalnic in predavalnic. V teh prostorih je poskrbljeno za delovno ugodje (temperatura, hrup, prezračevanje, ogrevanje..). V kleti se nahajajo delovni prostori, ki so namenjeni tudi nečlanom inkubatorja in jih je možno najeti. Delovni del pokriva 1149, 50 m2 neto površine objeta, kar predstavlja 44,5 % programa.

klet

Tretji programski del predstavlja servisni del, ki nudi podporo delovnemu in javnemu. V servisni so vključene vse vertikalne komunikacije, torej požarna stopnišča, centralno stopnišče in dvigala. V centralnem delu je sanitarni blok s sanitarnimi prostori. Največ servisnih površin je v kleti, predvsem na severnem delu, kjer je majhna količina naravne svetlobe. Tu so prostori kuhinje, ki oskrbuje restavracijo v 2.nadstropju preko dvigala za hrano, prostori za zaposlene, skladišče in strojnica kjer so nameščeni klimati, ki skrbijo za delovno ugodje. Servisni del zajema 540,40 m2, kar je 20,9% vsega programa.

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

91


2.2.4. FUNKCIONALNA ZASNOVA KOMUNIKACIJSKA SHEMA: POTI UPORABNIKOV

92

shema 25: prikaz poti uporabnikov v objektu (vir: osebni arhiv) pot komercialnega dvigala pot uporabnika glavni vhod


KOMUNIKACIJSKA SHEMA: POTI MATERIALA

shema 26: prikaz poti materiala v objektu (vir: osebni arhiv) pot tovornega dvigala pot dvigala za transport hrane servisni vhod

pot materiala

pot hrane (kuhinja- restavracija)

Komunikacijske poti delim na poti uporabnikov in poti materiala, kamor spada material dostavljen za potrebe delavnic in hrana. Material se dostavi skozi servisni vhod na severo-zahodnem delu objekta. Dostop je omogočen s Stare ceste. Nato se ga transportira s pomočjo tovornega dvigala do delavnic ali do skladišča v kleti. Pot hrane je deljena na “čisto” in “umazano pot”. Hrana se pripravi v kuhinji, ki je locirana v kleti, nato se jo s pomočjo posebnega dvigala transportira do restavracije, kjer se jo postreže. Umazana posoda se nato transportira nazaj do pomivalnice, ki je ločen del kuhinje, s pomočjo tovornega dvigala, tako da se ti dve poti nikoli ne mešata. Preko glavnega vhoda na južnem delu objekta, kjer je urejen nov dostop v objekt preko nove javne ploščadi, uporabnik najprej vstopi v veliko avlo objekta. Tu se nato poti razcepijo proti pisarnam ali delavnicam. V višje oziroma nižje etaže dostopa preko centralnega stopnišča, ki je locirano v središču osrednjega trakta in povezuje oba kubusa. Pot kroži okrog sanitarnega jedra in povezuje pisarniški in delavniški del. Med stari zid in novi objekt sta vrinjene dvoje požarnih stopnišč, ki se priključujeta na osnovno komunikacijsko pot. Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

93


2.2.5. SHEMA VOLUMNOV

Polni volumni predstavljajo prostore nove stavbne mase. To so večinoma enovišinski prostori, vertikalno naloženi drug na drugega, vzdolžni kletni volumen, ki je ga je najteže zaznati, pa jim služi kot podstavek. Servisna jedra prebadajo kletni volumen in se ob nanizanih volumnih dvigajo do ostrešja. Prazni volumni so ujeti med stari okvir stavbe in novo vstavljeno maso in ustvarijo nov spoštljiv odnos med starim in novim. Novi del se bolj ali manj približuje staremu ovoju, vendar ostajata neodvisna en od drugega.

servisna jedra

shema 27: komunikacija (vir: osebni arhiv)

enovišinski prostori delavnic

enovišinski prostori pisarn

vzdolžni kletni volumen

shema 12: prikaz polnih volumnov

94


shema 28: komunikacija (vir: osebni arhiv)

TEHNIČNI PREDPROSTOR dostop preko servisnega vhoda razteza se od nivoja pritličja do ostrešja GALERIJSKI PROSTOR razteza se od nivoja kleti do ostrešja

VHODNI JAVNI PARTER dostop preko glavnega vhoda razteza se od nivoja pritličja do ostrešja omogočen lep pogled na spodnji galerijski prostor

shema 13: prikaz praznih volumnov

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

95


2.2.6. ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI

shema 29: prikaz zasnove požarne varnosti- situacija M 1:500 površina za intervencijska vozila dovozna pot intervencije izhod na prosto (nivo pritličja)

izhod na prosto (nivo kleti)

zbirna točka varna pot do zbirne točke (nivo pritličja) varna pot do zbirne točke (nivo kleti)

PS1

96

požarni sektor


shema 30: prikaz zasnove požarne varnosti- objekt (vir: osebni arhiv) PS5

PS1

PS6

požarni sektor izhod na prosto (nivo pritličja)

PS4 PS3

izhod na prosto (nivo kleti)

komunikacija- požarna stopnišča

PS5

PS6 PS4 PS3

PS2

PS5 PS7 PS6

PS4

PS2 PS3

PS5

Glede na CC-SI klasifikacijo se objekt deli na dva dela, in sicer na 122- upravne in pisarniške stavbe in 1263- stavbe za izobraževanje in znanstveno- raziskovalno delo.

PS4

PS3

Dostop intervencijskim vozilom je omogočen s Stare ceste, kjer je površina dovolj široka za zagotovitev postavitvenih in delovnih površin za gasilce (12 x 7 m). Evakuacijske izhode na prosto razdelim na izhode na nivoju pritličja in na nivoju kleti. Na nivoju kleti se izvede tudi dodatna evakuacijska brv ob fasadi objekta, širine 1,50m, ki direktno vodi to zbirne točke, ki je na otoku poleg objekta. Vse širine evakuacijskih poti so širše od 1,20 m (hodniki 2,0 m)prav tako so vsi evakuacijski izhodi na prosto širši od 0,90 m (od 1,0 m do 1,8 m). Na nivoju pritličja je omogočen izhod na prosto preko štirih izhodov, v kleti preko dveh. V objektu je dvoje požarnih stopnišč širine 1,50m prav tako najdaljša pot iz prostora ni daljša od 35 m.

PS2

PS1

Stavba ima eno kletno etažo, pritličje in dve nadstropji in zagotavlja R (odpornost nosilne požarne konstrukcije) najmanj R60 ter ustrezno celovitost in izolativnost mejnih gradbenih elementov EI60 (delitev z varnostno laminiranim požarno- odpornim steklom debeline 5 cm). Po celotnem objektu se zagotovi namestitev AJP (avtomatski javljalnik požara). Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

97


shema 31: prikaz zasnove energetske učinkovitosti objekta (vir: osebni arhiv)

2.2.7. ENERGETSKA UČINKOVITOST

talno gretje ločnica notranje tople cone

vzgonski dvig toplega zraka

toplotna cona 3 NOTRANJA TOPLA CONA

zunanji ovoj kot senčilo pred sončnim sevanjem in zaščita pred pregrevanjem

10 °C - 20 °C

20 °C - 25 °C

98

toplotna cona 2 VMESNA TOPLA CONA

toplotna cona 1 ZUNANJA HLADNA CONA


OGREVANJE IN HLAJENJE OBJEKTA Pri energetski zasnovi objekta ločujem tri toplotne cone, in sicer zunanja hladna cona, vmesna topla cona in notranjo toplo cono. V vmesni coni se temperature gibljejo med 10 °C in 20 °C zunaji ovoj pa preprečuje pregrevanje v poletnih dneh in podhlajevanje v zimskih dneh. Notranja topla cona uporabnikom zagotavlja stalno toplotno ugodje in sledi “pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah“, kjer se “poskrbi za zmanjšan prehod energije skozi površino toplotnega ovoja stavbe, zmanjša podhlajevanje in pregrevanje stavbe in zagotovi tako sestavo gradbenih konstrukcij, da ne prihaja do poškodb ali drugih škodljivih vplivov zaradi difuzijskega prehoda vodne pare ter nadzorovati (uravnavati) zrakotesnost stavbe” (9. člen, Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah). Notranja topla cona se ogreva s pomočjo talnega gretja, vmesna topla cona pa se lokalno v najhladnejših dneh tudi greje s talnim gretjem (to velja za restavracijo, kavarno, recepcijo v pritličju in kleti). Energetski sistem ogrevanja je toplotna črpalka, ki vzporedno ogreva tudi sanitarno vodo. Namesti se v strojnico v kleti. Restavracija v drugem nadstropju se poleg talnega ogrevanja greje tudi s pomočjo naravnega vzgonskega dviga toplega zraka, ki ga dobro izolirana streha zadrži znotraj ovoja.

PREZRAČEVANJE Javni objekti morajo imeti zagotovljeno prezračevanje prostorov. Klimati za prisilno prezračevanje z rekuperacijo odpadnega zraka so nameščeni v strojnici v kleti. V vsako etažo (pisarne in delavnice) sta speljana po dva kanala dovodnega zraka in en kanal sesanega zraka. Zajem in izpuh zraka iz okolice sta nameščena na fasadi v kletnem delu atrija objekta na dovolj veliki oddaljenosti, da ne pride do ponovnega zajema odpadnega zraka. Prezračevalni kanali so prereza 150-200 mm in so nameščeni v tehničnem podu medetažnih konstrukcij (instalacijska ravnina) v prostorih pisarn in delavnic, v kleti pa so kanali skriti v spuščenem stropu.

NARAVNA OSVETLITEV PROSTOROV Obstoječi objekt je dobro naravno osvetljen zaradi veliko okenskih odprtin. Zunanji zid deluje kot senčilo notranjih prostorov. V primeru delavnic, kjer ni zadostnega senčenja se namestijo dodatna notranja senčila. V kletnih prostorih kjer primanjkuje naravne svetlobe se prilagodi izbor programa in se locirajo servisni podporni programi (strojnice, skladišča ipd.)

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

99


100


vizualizacija 1: pogled z vhoda (vir: osebni arhiv)

2.3. GRAFIČNE PRILOGE 2.3.1. situacija (M 1:500) 2.3.2. tlorisi (M 1:100) 2.3.3. prerezi (M 1:100) 2.3.4. fasade (M 1:200) 2.3.5. fasadni pas (M 1:25) 2.3.6. vizualizacije

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

101


102


-9.00

+0.00

reka Sava

Savski otok

-6.50

ost ki m

s Sav +0.00 glavni vhod servisni Stara cesta

vhod

Jelenov klanec

sta

a ce

sk Sav

ho

v rje

Mo

nec

kla

SITUACIJA m 1:500 Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

103


104


c

oznaka

prostor

finalni tlak

površina

K1

požarno stopnišče 1 16x 150/29/17,4 cm

brušen beton

17,30 m2

K2

požarno stopnišče 2 16x 150/29/17,4 cm

brušen beton

20,20 m2

K3

predavalnica

brušen beton

148,10 m2

K4

galerijski prostor

brušen beton

147,10 m2

K5

prostor za druženje

brušen beton

54,30 m2

K6

prostor za sestanke 1

brušen beton

9,60 m2

K7

prostor za sestanke 2

brušen beton

8,80 m2

K8

prostor za sestanke 3

brušen beton

8,80 m2

K9

sejna soba 1

brušen beton

18,90 m2

K 10

sejna soba 2

brušen beton

16,80 m2

K 11

sejna soba 3

brušen beton

16,80 m2

K 12

sejna soba 4

brušen beton

24,10 m2

K 13

centralno stopnišče 33x 220/29/17,4 cm

brušen beton

24,50 m2

K 14

dvigalo 200/180 cm

K 15

WC ženski

keramika

7,10 m2

K 16

WC moški

keramika

7,10 m2

K 17

WC invalidi

keramika

4,10 m2

K 18

prostor za čistila

keramika

4,80 m2

K 19

tovorno dvigalo 200/180 dvigalo za hrano 120/180

a

b kA

kA K1

PA

kB

DA K3

K4

PB

- 5.74

DB K2

PC K 21

5,60 m2

K 22

kC

kC - 5.74 K6

PE

hodnik

brušen beton

43,80 m2

K 21

kuhinja

brušen beton

105,70 m2

K 22

garderoba zaposleni

brušen beton

10,40 m2

K 23

WC zaposleni

brušen beton

7,70 m2

K 24

prostor za smeti

brušen beton

7,80 m2

K 25

skladišče

brušen beton

60,90 m2

K 26

prostor- hišnik

brušen beton

15,30 m2

K 27

strojnica/ kurilnica

brušen beton

51,60 m2

DC

PD

8,80 m2

K 20

K7

K8

K 14

K 15

K 16

K 20 K 17

K 18

DD

K 19

K 23

DE PF K5

K 26

K 13

K 25

c

K 24

DF

PG

- 5.74

DG K9

K 10

K 11

K 27

K 12

kD

kD skupaj

kB

856,00 m2

a TLORIS KLETI M 1:100

k1

k2

P1

b P2

P3

P4

P5

k3

D1

k4

D2

D3

D4

k5

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

104


oznaka

prostor

finalni tlak

površina

P1

požarno stopnišče 1 16x 150/29/17,4 cm

brušen beton

17,30 m2

požarno stopnišče 2 16x 150/29/17,4 cm

brušen beton

P3

hodnik

brušen beton

31,80 m2

P4

skupne pisarne

brušen beton

159,90 m2

P5

hodnik

brušen beton

26,20 m2

P6

samostojna pisarna 1

brušen beton

9,60 m2

P7

samostojna pisarna 2

brušen beton

8,80 m2

P8

samostojna pisarna 3

brušen beton

8,80 m2

P9

recepcija

brušen beton

21,60 m2

P 10

vhodni parter

brušen beton

231,30 m2

P 11

dvigalo 200/180 cm

P 12

WC moški

keramika

7,10 m2

P 13

WC ženski

keramika

7,10 m2

P 14

WC invalidi

keramika

4,10 m2

P 15

centralno stopnišče 33x 220/29/17,4 cm

brušen beton

24,50 m2

P 16

hodnik

brušen beton

29,4 m2

P 17

tovorno dvigalo 200/180 dvigalo za hrano 120/180

P2

a

b

20,20 m2

kA

kA P1

PA

kB

kB

DA

PB

5,60 m2

DB

P2 P4

P3

PC P 19 -5.74

PD

DC

+0.00

8,80 m2

kC

kC P5

P 18

čajna kuhinja

keramika

7,10 m2

P 19

workshopi, studii

brušen beton

186,80 m2

P 20

servisni medprostor

brušen beton

53,20 m2

+0.00

P 16

+0.00

DD PE

P6

P 11

P8

P7

P 12

P 13

P 14

P 17

P 18

P 20

DE PF

c

skupaj

879,20 m2

c

P 15

PG

DF

P 19

P9

+0.00

+0.00

SERVISNI VHOD

P 10

DG

GLAVNI VHOD

kD

kD

P1 TLORIS PRITLIČJE M 1:100

k1

k2

a

P2

P3

P4

P5

b k3

D1

D2

k4

D3

D4

k5

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

105


oznaka

prostor

finalni tlak

površina

P 21

požarno stopnišče 1 16x 150/29/17,4 cm

brušen beton

17,30 m2

P 22

hodnik

brušen beton

48,70 m2

P 23

skupne pisarne

brušen beton

159,90 m2

P 24

hodnik

brušen beton

22,00 m2

P 25

čajna kuhinja

brušen beton

8,80 m2

P 26

samostojna pisarna 1

brušen beton

8,80 m2

P 27

samostojna pisarna 2

brušen beton

8,80 m2

P 28

prostor za druženje

brušen beton

45,80 m2

P 29

dvigalo 200/180 cm

P 30

WC moški

keramika

7,10 m2

P 31

WC ženski

keramika

7,10 m2

P 32

WC invalidi

keramika

4,10 m2

a

5,60 m2

P 33

hodnik

brušen beton

31,70 m2

P 34

centralno stopnišče 33x 220/29/17,4 cm

brušen beton

24,50 m2

P 35

tovorno dvigalo 200/180 dvigalo za hrano 120/180

P 36

čajna kuhinja

keramika

7,10 m2

P 37

workshopi, studii

brušen beton

186,80 m2

P 38

požarno stopnišče 2 16x 150/29/17,4 cm

brušen beton

20,20 m2

8,80 m2

kA

kA P 21

PA

kB

DA +4.30

655,30 m2

P 23

kB

P 22

PB DB

-5.74 P 37

PC

P 38

DC PD

kC

P 24 P 27

PE

skupaj

b

P 26

P 33

P 25

P 29

+4.30 P 30

kC

+0.00 P 31

P 32

DD

P 36

P 35

DE

PF

c

c

P 34

P 28

PG

DF

P 37

+0.00

DG

kD

kD

P1 TLORIS 1. NADSTROPJE M 1:100

k1

k2

a

P2

P3

P4

b

P5

k3

D1

D2

k4

D3

D4

k5

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

106


oznaka

prostor

finalni tlak

površina

P 39

požarno stopnišče 1 16x 150/29/17,4 cm

brušen beton

17,30 m2

P 40

restavracija

brušen beton

217,70 m2

P 41

kavarna

brušen beton

117,30 m2

P 42

dvigalo 200/180 cm

brušen beton

5,60 m2

P 43

WC moški

keramika

7,10 m2

P 44

WC ženski

keramika

7,10 m2

P 45

WC invalidi

keramika

4,10 m2

P 46

centralno stopnišče 33x 220/29/17,4 cm

brušen beton

24,50 m2

P 47

hodnik

brušen beton

31,70 m2

P 48

tovorno dvigalo 200/180 dvigalo za hrano 120/180

a

b kA

kA P 39

PA

kB

DA

PB

8,80 m2

+8.60

DB P 50

P 49

čajna kuhinja

keramika

7,10 m2

P 50

workshopi, studii

brušen beton

186,80 m2

P 51

požarno stopnišče 2 16x 150/29/17,4 cm

brušen beton

20,20 m2

kB

P 51

PC P 40

-5.74

DC PD

skupaj

655,30m2

kC

kC

+0.00 +8.60

P 47 P 42

PE

P 43

P 44

DD

P 45

P 48

P 49

DE PF

c

c

P 46

P 41

PG

P 50

DF

+0.00

DG

kD

kD

P1 TLORIS 2. NADSTROPJE M 1:100

k1

k2

a

P2

P3

P4

b

P5

k3

D1

D2

k4

D3

D4

k5

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

107


kA

LEGENDA KONSTRUKCIJ

kC

kD

K1: konstrukcija na stiku s tlemi

PA

ZAKLJUČNI TLAK- BRUŠEN BETON 3 mm MIKROARMIRANI BETONSKI ESTRIH 6 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYROPOR 6 cm TEMELJNA PLOŠČA 40 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYRODUR 8 cm HIDROIZOLACIJA TOPLOTNA IZOLACIJA STYRODUR 10 cm PODLOŽNI BETON 10 cm UTRJENO NASUTJE

PB

PC

PD

PE

PF

PG

S1 +17.43

K2: medetažna konstrukcija - pritličje ZAKLJUČNI TLAK- BRUŠEN BETON 3 mm MIKROARMIRANI BETONSKI ESTRIH 6 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYROPOR 6 cm AB MEDETAŽNA PLOŠČA 25 cm SPUŠČEN STROP 25 cm +12.00

+11.83 K3: medetažna konstrukcija K3

ZAKLJUČNI TLAK- BRUŠEN BETON 3 mm MIKROARMIRANI BETONSKI ESTRIH 6 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYROPOR 6 cm OSB PLOŠČA 18 mm INSTALACIJSKA RAVNINA 30 cm LESENE DESKE 22 mm AB GREDA 30/50 cm vmes leseni stropniki 24/15 cm, e=35 cm

+8.60

K3 +4.30

S1: streha STREŠNA PLOČEVINA - barvni aluminij, barva bakreno- rjava RAL 8004 PODLOŽNA LEPENKA BITUMEN / KAVČUK LESENE DESKE 2,2 cm PREZRAČEVALNI KANAL- lesene letve 5 / 5 cm PAROPREPUSTNA SEKUNDARNA KRITINA TOPLOTNA IZOLACIJA - kamena volna 20 cm PARNA OVIRA LESENE DESKE 2,2 cm ŠPIROVEC 14 / 18, e= 90 cm

Z1: zunanji zid proti terenu

K3

Z2

K2

K1

Z2

PRODNO NASUTJE ČEPASTA FOLIJA TOPLOTNA IZOLACIJA STYRODUR 15 cm HIDROIZOLACIJA OBSTOJEČI ZIDAN ZID 110 cm OBSTOJEČI ZAKLJUČNI APNENI OMET

+0.00

+0.00

Z1

-5.74

Z2: zunanji zid

-9.00

OBSTOJEČI ZAKLJUČNI FASADNI OMET- oker barve OBSTOJEČI ZIDAN ZID OBSTOJEČI ZAKLJUČNI APNENI OMET

PREREZ a-a M 1:100

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

108


kB

LEGENDA KONSTRUKCIJ

kC

kD

K1: konstrukcija na stiku s tlemi

PE

ZAKLJUČNI TLAK- BRUŠEN BETON 3 mm MIKROARMIRANI BETONSKI ESTRIH 6 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYROPOR 6 cm TEMELJNA PLOŠČA 40 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYRODUR 8 cm HIDROIZOLACIJA TOPLOTNA IZOLACIJA STYRODUR 10 cm PODLOŽNI BETON 10 cm UTRJENO NASUTJE

PF

PG

+17.43

K2: medetažna konstrukcija ZAKLJUČNI TLAK- BRUŠEN BETON 3 mm MIKROARMIRANI BETONSKI ESTRIH 6 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYROPOR 6 cm AB MEDETAŽNA PLOŠČA 25 cm SPUŠČEN STROP 25 cm

S1

+12.00

+11.83 K4: medetažna konstrukcija ZAKLJUČNI TLAK- BRUŠEN BETON 3 mm MIKROARMIRANI BETONSKI ESTRIH 6 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYROPOR 6 cm AB MEDETAŽNA PLOŠČA 20 cm

K4 +8.60

S1: streha K4

STREŠNA PLOČEVINA - barvni aluminij, barva bakreno- rjava RAL 8004 PODLOŽNA LEPENKA BITUMEN / KAVČUK LESENE DESKE 2,2 cm PREZRAČEVALNI KANAL- lesene letve 5 / 5 cm PAROPREPUSTNA SEKUNDARNA KRITINA TOPLOTNA IZOLACIJA - kamena volna 20 cm PARNA OVIRA LESENE DESKE 2,2 cm ŠPIROVEC 14 / 18, e= 90 cm

+4.30

K2 +0.00

+0.00

Z1: zunanji zid proti terenu PRODNO NASUTJE ČEPASTA FOLIJA TOPLOTNA IZOLACIJA STYRODUR 15 cm HIDROIZOLACIJA OBSTOJEČI ZIDAN ZID 110 cm OBSTOJEČI ZAKLJUČNI APNENI OMET

Z2

Z1 K1

-5.74

Z2: zunanji zid OBSTOJEČI ZAKLJUČNI FASADNI OMET- oker barve OBSTOJEČI ZIDAN ZID OBSTOJEČI ZAKLJUČNI APNENI OMET

-9.00

PREREZ b-b M 1:100

B

C

D

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

109


k1

LEGENDA KONSTRUKCIJ

k2

k3

k5

k4

K1: konstrukcija na stiku s tlemi

P1

ZAKLJUČNI TLAK- BRUŠEN BETON 3 mm MIKROARMIRANI BETONSKI ESTRIH 6 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYROPOR 6 cm TEMELJNA PLOŠČA 40 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYRODUR 8 cm HIDROIZOLACIJA TOPLOTNA IZOLACIJA STYRODUR 10 cm PODLOŽNI BETON 10 cm UTRJENO NASUTJE

K2: medetažna konstrukcija

P2

P3

P4

D1

P5

D2

D3

D4

S1

+17.43

ZAKLJUČNI TLAK- BRUŠEN BETON 3 mm MIKROARMIRANI BETONSKI ESTRIH 6 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYROPOR 6 cm AB MEDETAŽNA PLOŠČA 25 cm SPUŠČEN STROP 25 cm K3: medetažna konstrukcija ZAKLJUČNI TLAK- BRUŠEN BETON 3 mm MIKROARMIRANI BETONSKI ESTRIH 6 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYROPOR 6 cm OSB PLOŠČA 18 mm INSTALACIJSKA RAVNINA 30 cm LESENE DESKE 22 mm AB GREDA 30/50 cm vmes leseni stropniki 24/15 cm, e=35 cm

+11.83

+8.60

K4: medetažna konstrukcija

Z2

ZAKLJUČNI TLAK- BRUŠEN BETON 3 mm MIKROARMIRANI BETONSKI ESTRIH 6 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYROPOR 6 cm AB MEDETAŽNA PLOŠČA 20 cm

K4

K3

+8.60

K3

+6.36

+4.30

K3

+4.30

K3

S1: streha STREŠNA PLOČEVINA - barvni aluminij, barva bakreno- rjava RAL 8004 PODLOŽNA LEPENKA BITUMEN / KAVČUK LESENE DESKE 2,2 cm PREZRAČEVALNI KANAL- lesene letve 5 / 5 cm PAROPREPUSTNA SEKUNDARNA KRITINA TOPLOTNA IZOLACIJA - kamena volna 20 cm PARNA OVIRA LESENE DESKE 2,2 cm ŠPIROVEC 14 / 18, e= 90 cm

+2.06

+0.00

+0.00

K2

+0.00

-2.96

K1

Z2: zunanji zid

-5.74

OBSTOJEČI ZAKLJUČNI FASADNI OMET- oker barve OBSTOJEČI ZIDAN ZID OBSTOJEČI ZAKLJUČNI APNENI OMET

K2

K1 -5.74

-6.54

PREREZ c-c M 1:100

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

110


+17.43

+17.43

+12.00

+12.00

+0.00

+0.00

-6.50 -9.00

SEVERNA FASADA M 1:200

ZAHODNA FASADA M 1:200

+17.43

+12.00

+17.43

+12.00

+0.00

+0.00

-6.50

VZHODNA FASADA M 1:200

-9.00

JUŽNA FASADA M 1:200

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

111


STREŠNA PLOČEVINA - barvni aluminij, barva bakreno- rjava RAL 8004 PODLOŽNA LEPENKA BITUMEN / KAVČUK LESENE DESKE 2,2 cm PREZRAČEVALNI KANAL- lesene letve 5 / 5 cm PAROPREPUSTNA SEKUNDARNA KRITINA TOPLOTNA IZOLACIJA - kamena volna 20 cm PARNA OVIRA LESENE DESKE 2,2 cm ŠPIROVEC 14 / 18, e= 90 cm

+ 15.31

OSB PODKONSTRUKCIJA ŽLEBA 18 mm SKRITI ŠKATLASTI ŽLEB IZ NERJAVEČE PLOČEVINE širina 16 cm STREŠNI ODKAP, barvni aluminij RAL 8004

RAZPIRAČ 20 / 26 cm VMESNA LEGA 20 / 26 cm ŠKARJE 2x 7 / 20 cm ROČICA 18 / 18 cm SOHA 20 / 20 cm

LESENA OBLOGA JEKLENI NOSILEC IPE 400 OSB PLOŠČA 18 mm TOPLOTNA IZOLACIJA MINERALNA VOLNA KAPNA LEGA 25 / 25 OSB PLOŠČA 18 mm

+ 11.83

ZAKLJUČNI FASADNI SLOJ TOPLOTNA IZOLACIJA STYRODUR 5 cm AB VEZ 60 / 50 cm O1

OBSTOJEČI ZAKLJUČNI FASADNI OMET - oker barva OBSTOJEČI ZUNANJI NOSILNI OPEČNAT ZID 60 cm OBSTOJEČI NOTRANJI APNENI OMET

+ 8.60 O3

ZAKLJUČNA BETONSKA PLOŠČA 5 cm POŽARNOODPORNO VARNOSTNO STEKLO REI 60 AB NOSILEC 30 / 50 cm AB ELEMENT ZAVETROVANJA KONSTRUKCIJE (beton se vlije na gradbišču v prefabricirane opažne kalupe) KANAL RAZVODA SISTEMA ZA PRISILNO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO ODPADNEGA ZRAKA 20 cm višina tehničnega poda 35 cm preboj AB grede za razvod inštalacij h=20-25 cm

OBSTOJEČE OKNO Z ENOSLOJNO ZASTEKLITVIJO IN ČLENJENIM OKVIRJEM (glej I. del- katalog okenskih odprtin str. 52) NOVO TROSLOJNO TERMOPAN OKNO TOPLOTNA IZOLACIJA - 2 cm ZAKLJUČNA BETONSKA OBLOGA ŠPALETE OKNA 1,5 cm

O3

+ 4.30 VERTIKALNE KARBONSKE LAMELE Sika Carbodur Plates (H514/50) 50 mm nalepljene z Sikadur -30 dvokomponentnim lepilom na osnovi epoksi smol BETONSKI PILASTER V NAGIBU 10 cm HORIZONTALNI JEKLENI NOSILEC UPN 100 NAVOJNA PALICA fi 14

ZAKLJUČNI TLAK- BRUŠEN BETON (suhi posip na bazi kvarca) - 3 mm MIKROARMIRANI BETONSKI ESTRIH - 6 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYROPOR - 6 cm OSB PLOŠČA - 18 mm KLH PLOŠČA - 50 mm (stojina tehničnega poda) LESENE DESKE - 2,2 cm OBSTOJEČI LESENI STROPNIKI - 24 / 15 cm, e= 35 cm

O2

+ 0.00

O4

- 5.74

ZAKLJUČNI TLAK- BRUŠEN BETON (suhi posip na bazi kvarca) - 3 mm MIKROARMIRANI BETONSKI ESTRIH - 6 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYROPOR - 6 cm KONSTRUKCIJSKA TEMELJNA PLOŠČA - 40 cm TOPLOTNA IZOLACIJA STYRODUR - 8 cm HIDROIZOLACIJA TOPLOTNA IZOLACIJA STYRODUR - 10 cm PODLOŽNI BETON - 10 cm

FASADNI PAS M 1:25

OBSTOJEČI MATERIAL- konstrukcija kanalov OBSTOJEČI KAMNITI IZTOČNI KANAL POD OBJEKTOM

ARMIRAN BETON TOPLOTNA IZOLACIJA OPEKA PODLOŽNI BETON OBSTOJEČI NOSILNI MATERIAL KANALOV REKA SAVA

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

- 9.00

113


vizualizacija 2

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

115


vizualizacija 3

116


vizualizacija 4

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

117


vizualizacija 5

118


2.4. ZAKLJUČEK 2.4.1. zaključek 2.4.2. viri in literatura 2.4.3. zahvala 2.4.4. izjava o avtorstvu

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

119


vizualizacija 6

Vizualizacija 1 in 2: Prvi pogled obiskovalca, ko vstopi v objekt. Spredaj pisarniški del, v ozadju delavniški del. Novi stekleni volumni prepuščajo maksimalno količino naravne svetlobe, ki posredno vstopa v prostor preko obstoječih okenskih odprtin. V javnem parterju se najbolj izraža vzpostavljen odnos starega z novim. (vir: osebni arhiv) Vizualizacija 3: V drugem nadstropju nad pisarnami je locirana restavracija in kavarna, ki nudita razgled po celotnem objektu. Doda se novo strešno okno v dolžini 11 m in omogoča dodatno osvetlitev in usmerjen pogled na historični rob mestnega jedra. Betonski strešni nosilci, oblečeni v leseno oblogo, nosijo leseno klasično ostrešje, ki je reinterpretacija obstoječega dotrajanega. (vir: osebni arhiv) Vizualizacija 4: Odprt funkcionalen prostor skupnih pisarn. Viden ostane sistem betonskih nosilcev in stebrov, ki predstavlja reinterpretacijo obstoječe lesene stebrne konstrukcije. Ponovno se uporabijo sedanji leseni stropniki. Delovni prostori so primerno ogrevani oziroma hlajeni, prezračevani in osvetljeni. (vir: osebni arhiv) Vizualizacija 5: Pogled na južno fasado s Savskega mostu. Nov javni prostor se preko transparentnega vhoda nadaljuje v notranjost. Ploščad s svojo obliko prepušča naravno svetlobo do spodnjih kletnih prostorov, nudi pogled na zeleni rečni breg in reko Savo. (vir: osebni arhiv) Vizualizacija 6: Pogled s centralnega stopnišča proti kletnim prostorom in glavnemu vhodu. Na levi so vidni novi betonski pilastri, medtem ko je ostali sistem za povečanje potresne odpornosti objekta neviden in skrit pod ometom. (vir: osebni arhiv) 120


2.4.1. ZAKLJUČEK Namen magistrske naloge je bilo dokazati, da obstajajo možnosti ponovne oživitve zapuščenega mlina z vzpostavitvijo nove zbirne točke, vnosom sodobne funkcije, zagotovitvijo primernih pogojev in varnosti uporabe. Revitalizacija Majdičevega mlina bi poslovno ponudila mestu novo možnost gospodarskega razvoja in pripomogla k reševanju socialnega problema brezposelnosti mlade generacije, ki potrebuje prostor in socialno mrežo za uspešen preboj na trg dela.

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

121


2.4.2. VIRI IN LITERATURA

SLIKOVNO GRADIVO- vsi viri so navedeni ob slikah in shemah

LITERATURA:

Tomaževič M., 2009. Potresno odporne zidane stavbe. Ljubljana: Tehnis, 2009 Slak T. in Kilar V., 2005. Potresno odporna gradnja in zasnova konstrukcij v arhitekturi. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, 2005 Ifko S., 2003. Varstvo industrijske arhitekturne dediščine v Sloveniji : doktorska disertacija. Ljubljana: [S. Ifko], 2003 Mihelič B., Košir F., Ifko S. in Adamič T., 2002. Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem : vodnik po arhitekturi. Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2002 Sepač I. in Lazarini F., 2015. Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem. Ljubljana : Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) : Fakulteta za arhitekturo (FA), 2015 Žontar J. in Avguštin C., 1960. 900 let Kranja : spominski zbornik. Kranj : Občinski ljudski odbor, 1960 Žontar M. in Struna A., 1974. Mlini na Gorenjskem : razstava Gorenjskega muzeja. Kranj 1974 Struna A., 1955. Vodni pogoni na Slovenskem. Ljubljana : Knjižnica Titovih zavodov “Litostroj”, 1955 Žontar M., Holynski N., Avguštin C. in Holynski D., 1990. Kranj, kakršnega ni več : slike, razglednice in fotografije. Kranj : Gorenjski muzej, 1990

122


ELEKTRONSKI VIRI:

ZAKON O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1) http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4144 TEHNIČNA SMERNICA TSG-1-001:2010 POŽARNA VARNOST V STAVBAH http://www.szpv.si/assets/attachments/18/TSG-2010.pdf?1350217754 ODLOK O STRATEŠKEM PROSTORSKEM NAČRTU MESTNE OBČINE KRANJ http://www.kranj.si/files/06_mestna_obcina/mestna_uprava/Urad_za_okolje_in_prostor/odlok-o-strateskem-prostorskem-nacrtu-mok.pdf ODLOK O IZVEDBENEM PROSTORSKEM NAČRTU MESTNE OBČINE KRANJ http://www.kranj.si/files/06_mestna_obcina/mestna_uprava/Urad_za_okolje_in_prostor/odlok-o-izvedbenem-prostorskem-nacrtu-mok.pdf PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM GIS: MESTNA OBČINA KRANJ, kartografski del https://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=kranj ATLAS OKOLJA http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso REGISTER NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE http://giskd6s.situla.org/giskd/ P R A V I L N I K o učinkoviti rabi energije v stavbah https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=201052&stevilka=2856 PROSTORSKI PORTAL GURS http://prostor3.gov.si/javni/javniVpogled.jsp?rand=0.48288339334541874 PRAVILNIK o minimalnih tehničnih pogojih, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter o pogojih glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1996-01-1319/pravilnik-o-minimalnih-tehnicnih-pogojih-ki-se-nanasajo-na-poslovne-prostore-opremo-in-naprave-ter-o-pogojih-glede-minimalnih-storitev-v-posameznih-vrstah-gostinskih-obratov-pri-sobodajalcih-in-na-kmetijah DAVID CHIPPERFIELD ARCHITECTS https://davidchipperfield.com/project/neues_museum THE GROUND: Tadao Ando – An interview with http://www.thegroundmag.com/tadao-ando-an-interview-with/ RAZVOJNI CENTER ZA INFORMACIJSKE IN KOMUNAIKACIJSKE TEHNOLOGIJE KRANJ http://www.rcikt.com/?lang=Sl PODJETNIŠKI INKUBATORJI- POMEN TERMINOV http://www.mikrobiz.net/baza-znanja/iskalnik/categoryID=126/searchString= KAMRA: DIGITALIZIRANA KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENSKIH POKRAJN https://www.kamra.si/

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

123


2.4.3. ZAHVALA mami Mariji za podporo in požrtvovalnost skozi vsa leta študija, brez tebe mi ne bi uspelo, fantu Simonu za koristne nasvete in spodbudo, prijateljem za pozitivnost, podporo in pomoč. Posebej bi se zahvalila mentorju, profesorju Mateju Blenkušu, za vse nesebično podeljeno znanje, konstruktivne kritike in korekten odnos tekom magistrskega dela in seminarja. Z Vami sem se res ogromno naučila. Hvala vam.

124


2.4.4. IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DELA Spodaj podpisana Špela Dežman izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom “Idejna zasnova revitalizacije Majdičevega mlina v Kranju“, ki sem jo izdelala pod mentorstvom izr. prof. Mateja Blenkuša.

Špela Dežman

Univerza v Ljubljani_ Fakulteta za arhitekturo_ Magistrsko delo: IDEJNA ZASNOVA REVITALIZACIJE MAJDIČEVEGA MLINA V KRANJU_ avtorica: Špela Dežman_ mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš_ leto vpisa: 2008_ leto izdelave naloge: 2017

125


126

Špela Dežman- Idejna zasnova revitalizacije Majdičevega mlina v Kranju  
Špela Dežman- Idejna zasnova revitalizacije Majdičevega mlina v Kranju  
Advertisement