Galerija Kvartirna hiĹĄa 2019
galerija kvartirna hiša
vg KH
Galerija Kvartirna hiša 2019 Turistično in kulturno društvo Celje Celje 2019
2019 Ob zaključku leta se ponavadi ozremo na opravljeno delo in predstavimo izvedene razstave in dogodke v Galeriji Kvartirna hiša. Pred vami je povzetek galerijske produkcije 2019, s tradicionalno zastopanostjo umetnic in umetnikov vseh generacij, hkrati pa smo, v sodelovanju z drugimi institucijami, poskrbeli tudi za predstavitev del enega od pomembnih imen slovenske likovne umetnosti. Ena od razstav je bila namenjena še modnemu oblikovanju, kot področju uporabne umetnosti. Kakovostno izpeljan program in aktualnost razstavljalcev pa so povabilo Vam, spoštovana publika, da tudi v letu 2020 obiščete likovna doživetja v Galeriji Kvartirna hiša. Matija Golner
Igor Banfi
Hoja po vodi galerija kvartirna hiĹĄa
Februar 2019
vg KH
Igor Banfi / Hoja po vodi / 2017 / olje na platno / 150 x 200 cm
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Igor Banfi
Hoja po vodi Odprtje bo v Ä?etrtek, 7. februarja 2019, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiĹĄa, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 28. februarja 2019. Vstop prost.
Tanja Kerić Igor Banfi, Hoja po vodi
Umetnik Igof Banfi (1973), rojen v Murski Soboti, je
popelje po impresijah neukrotljive narave, v
leta 1997 diplomiral na ljubljanski Akademiji za
odmaknjen, spokojen svet. Opustošena pokrajina s
likovno umetnost – smer slikarstvo pri prof. Andreju
svojimi vodnimi površinami sprva deluje hladno in
Jemcu, nato pa še leta 2000 končal podiplomski študij
zamolklo, a za svojo fasado skriva brezčasno
pod mentorstvom prof. Lojzeta Logarja. Od takrat
veličastnost. Njena moč odseva pred simbolnim
deluje kot samostojni ustvarjalec na področju kulture,
poudarkom slikarjevih del – figuro, ki je zabrisana,
redno razstavlja na samostojnih in skupinskih
neprepoznavna in se na platnih poigrava z neskončno
razstavah tako doma kot v tujini ter je tudi član
horizontalno kompozicijo. Presojo, ali gre za človeško
različnih društev (Društvo likovnih umetnikov
podobo, njen odsev, dušo ali le gmoto, barvni madež,
Prekmurja in Prlekije, Zveza društev slovenskih
umetnik prepušča gledalcu. Vsekakor gre za element,
likovnih umetnikov). Slikarjev opus je zaznamovan z
ki zapušča svet zunanjega in prehaja v neskončnost
zemeljskim koloritom, ki nagovarja sublimnost
notranjega. Njegova asketska prisotnost nakazuje na
največkrat skozi romantične pokrajine, spominjajoče
osamljenost, njegov odsev v vodni površini na
na prekmurske ravnice. Njegovi abstraktni pejsaži
razslojenost, negotovost. Serija je sicer motivno in
presegajo posnemanje narave ter s svojimi
tematsko vidno povezana z rodnim panonskim
prostranimi horizonti vstopajo v bolj intimno
okoljem, vendar jo Banfi spretno preusmerja v globljo
atmosfero in duhovne globine. Banfi živi in ustvarja v
transcendentno simboliko o lastnem iskanju in
Ljubljani in Murski Soboti, za svoje delo pa je prejel že
duhovni siromašnosti sodobnega človeka. Platna za
več nagrad.
hip delujejo tudi kot stare fotografije, ki jih je načel
Na tokratni razstavi z naslovom Hoja po vodi se Banfi
zob časa in ohranjajo boleč spomin. Banfijeve krajine
predstavlja s serijo novejših del, ki so nastala v zadnjih
pa vendar niso le boleče in temačne, pogosto se v
dveh letih. Ostaja zvest klasičnemu oljnemu
daljavi pojavi sončna svetloba, ki ohranja upanje na
slikarstvu, s platni velikih dimenzij, ki razkrivajo
boljšo prihodnost.
njegovo prepoznavno slikarsko poetiko. Platna se ne trudijo prikazovati lepote narave, ravno nasprotno, prevladujoči zemeljski toni z občasnimi poudarki čistih barv skušajo priklicati neobičajno melanholično atmosfero, že skoraj meditativno vzdušje, ki gledalca
Banfi / Žalost ima človeško srce III / 2018 / olje na platno / 90 x 103 cm, izrez na naslovnici: Igor
Igor Banfi / Ad infinitum / 2018 / olje na platno / 70 x 90 cm
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Besedilo Oblikovanje Fotografija
Matija Golner, predsednik Tanja Kerić Matija Golner Igor Banfi, arhiv
since
1871
Bogdan Borčić
Najdene stvari galerija kvartirna hiša
Marec 2019
vg KH
Bogdan Borčić / Člen verige I / 2011 / akril na platno / 120 x 170 cm
Vljudno vabljeni na odprtje razstave v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti
Bogdan Borčić
Najdene stvari Odprtje bo v petek, 8. marca 2019, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 31. marca 2019. Vstop prost.
Jernej Kožar
Bogdan Borčić Najdene stvari
Bogdan Borčić (1926–2014) je bil eden
Podobno kot se je Bogdan Borčić skozi
najpomembnejših slikarjev in grafikov
sedemdeseta oklepal mimetičnega
druge polovice 20. stoletja v Sloveniji in
ustvarjanja in je le postopoma reduciral
tudi širše. Njegova veličina se ne odraža
znake likovnega jezika do povsem
zgolj v velikem opusu, temveč predvsem v
monokromne površine, tako se tudi skozi
izredni konsistentnosti, raziskovalni vnemi
devetdeseta oklepa minimalizma in
in v iskanju poezije v vsakdanjih rečeh.
modernističnega načina slikanja ter le postopoma dopušča znakom, da se vrnejo
V začetku osemdesetih let 20. stoletja
na sliko. Najprej s plastičnimi nanosi barv in
Bogdan Borčić po desetletju ustvarjanja v
kasneje radikalno z ready madei, ki jih
klasični grafični tehniki jedkanice in njenih
pritrdi na sliko. Na slikah se znajdejo
izpeljankah v znamenitem ciklu »Školjk«
različni predmeti: vrvi, ključavnice,
zopet začne slikati. Tokrat z akrilnimi
pločevinke, krpe, mreže, pipe, drobovje
barvami, ki mu s tehnološkega vidika v
računalnikov, kamni, čopiči, domine,
primerjavi z oljnimi, ponujajo obilo drugih
igralne karte, kocke in drugo. Trajna in
možnosti. V tem obdobju se Borčić
poudarjena ambivalentnost teh predme-
osvobodi vseh spon mimetičnega
tov in znakov, kaže na umetnikovo globoko
slikarstva in od tu dalje se na sliko lahko
poznavanje vseh vidikov slikarstva. Po letu
vrnejo nekateri likovni znaki, ki nujno
2007 je Bogdan Borčić ustvaril obsežen
kažejo na realnost zunaj slike.
ciklus reliefnih slik in asemblažev, od katerih jih 15 predstavljamo na tej razstavi.
Borčić / Brez naslova / 2007 / akril na platno / 40 x 50 cm na naslovnici: Bogdan
Bogdan Borčić / Brez naslova / 2011 / akril na platno / 120 x 170 cm
Bogdan Borčić / Brez naslova / 2011 / akril na platno / 34 x 64 cm
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Besedilo Oblikovanje Fotografija
Matija Golner, predsednik Jernej Kožar Matija Golner KGLU, arhiv
since
1871
Eva Žula
Vodnjak življenja galerija kvartirna hiša
April 2019
vg KH
Eva Žula / Agata / 2016 / instalacija
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Eva Žula
Vodnjak življenja Odprtje bo v petek, 5. aprila 2019, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 30. aprila 2019. Vstop prost.
Dona Pratnekar
Eva Žula Vodnjak življenja Eva Žula je priznana in večkrat nagrajena umetnica, ki se v prostorih galerije Kvartirne hiše predstavlja z razstavo Vodnjak življenja. Ustvarja na področju grafike, fotografije, slikarstva, prostorskih postavitev pa tudi oblikovanja, izdelave nakita, poslikave svile in filcanja volne. Igrala je v performansih, kratkih filmih in lutkovnih predstavah. Njena dela so del stalne zbirke Muzeja Špital v Gornji Radgoni in v Galeriji Murska Sobota, je tudi prejemnica priznanja Primavera. Diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer Likovna umetnost, njena dela pa nastajajo zelo počasi, z dolgimi vmesnimi obdobji in časovnim presledkom med razstavami. Pri tem je njen proces skrbno premišljen, njena dela pa se povezujejo v bogato pomensko strukturo s katero
hčerke, tako obe, sveto in vsakdanjo podobo doječe matere
nagovarja danes relevantne problematike, univerzalne
nadvlada podoba plastičnih lutk. Nadalje je izrazit element
tabuje in nelagodne teme.
Rorschachovim packam podobnih madežev, spačenih
Eva Žula nam odpre drugačen pogled v intimni prostor
obrazov in smrtoglavih vešč. Na objektu Mlekomati, ki deluje
dojenja in materinstva, običajno prostor sreče in varnosti,
kot nekakšna portalna vrata, v svojih črnobelih oblikah
temačen pogled na psihološko in duhovno skrb sodobne
skrivajo dejanske gumijaste dude.
matere ter tesnobne prisotnosti prepričanj in pričakovanj
računalniških grafik Ujčka tutajčka visi s stropa, prisiljen
Instalacija petih
družbe. Svetopisemska Eva je postala mati šele izven raja, kar
pogled navzgor gledalca dodatno ošibi ter mu odvzame
je bogato orisano skozi zgodovino umetnosti, prav tako
kontrolo. Veznik teh razvlečenih pack je simetrija, kakor v
pomen materinega telesa in prsi, kot vodnjak življenja,
dejanju dojenja gre za vezni člen, ki vrača podobi snovnost.
hranljivega mleka, ki redi človeštvo. Druga vseskozi prisotna
Žuline grafike kot osnovo vzamejo ravno to telesnost matere,
plast pa nam govori o izkoriščenosti te življenjsko pomembne
oziroma lastne fotografije matere z dojencem, jo
vezi v razvoju in napredku vrste, o morbidnem in brezdušnem
računalniško spremenijo in zrcalijo, ob čemer nastanejo
svetu, kjer sta mati in otrok obsojena na umetno, plastično
raznolike zlovešče oblike, v katerih zopet uzremo obraze,
življenje, oziroma na ravno takšno umetno smrt, brez svetosti
vešče, deformirano podobo ženske, kot na natezalnici. Tako
čustvene vezi, na kemijsko strupeno mleko in industrijske
delo z naslovom Vezi, spremlja komplet vrvi za telitev, s
cuclje, rutinsko zadovoljevanje potreb umetnega otroka in
katerimi se mladič za noge zvleče iz živine. Zbirka podojev-
kot v industrijskih postavkah mehanizirane dolžnosti matere.
torej dojitev, pa se kot vrsta vsiljenih nasvetov in smernic
Nacistični program po katerem nosi naslov razstava, Vodnjak
mladim mamam glede dojenja in ravnanja z otrokom,
življenja ali Lebensborn, je podeljeval odlikovanje materam,
vizualizira v množici teh simetričnih pack, ki so skrbno urejene
ki so rodile zadostno število arijskih otrok. Tako danes mama
v zbirki, kot metulji pod steklom. Pod drobnogledom je
kot mlekomat in inkubator, zadovoljuje potrebe in
ravnanje z otrokom, tema o kateri vlada cela zmeda močnih
pričakovanja umetne in nenasitne družbe in njenih
osebnih in strokovnih prepričanj in zbuja burne odzive.
uniformiranih kloniranih otrok, ki jo gotovo kmalu iztrošijo.
Objekt Spoj postavlja pod vprašaj materinstvo kot družbeni
Žulin likovni jezik je intenzivna, neobičajna govorica
pogoj ženstvenosti, v rdeči vulvi se kot med rojstvom kaže
računalniško manipulirane fotografije in premišljeno
kipec prazgodovinske venere, boginje plodnosti, vendar šele,
zasnovanih objektov in zahteva od opazovalca, da ga bere
ko ob parajočem zvoku razpremo ježke ob stranicah.
tako emocionalno kot umsko. Nasloni se na nekatere
Vezi nas lahko povezujejo ali pa omejujejo, zavezujejo in
zgodovinsko ustaljene motive in postopke predstavitve,
prisiljujejo. Vse vidike življenja obsegajoč pritisk medijev in
izrazito sporočilnost nosijo tudi naslovi razstavljenih del.
doktrin, skozi avtoričino likovno pripoved zgrne na nas
Tako pod naslovom Doječa, avtorica sliko Leonarda da Vincija
zavedanje tudi tega morbidnega prisilnega položaja tako
prekrije s podobo Barbie lutke in fotografijo lastnega dojenja
materine kot dojenčeve vloge.
Žula / Brez naslova / 2016 / instalacija na naslovnici: Eva
Eva Žula / Zbirka Podojev / 2016 / računalniška grafika
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Besedilo Oblikovanje Fotografija
Matija Golner, predsednik Dona Pratnekar Matija Golner Eva Žula, arhiv
since
1871
Milan Todić
Drevesa Maj 2019
Milan Todić / Drevo 1 / 2019 / olje na leseni plošči / 40 x 30 cm
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Milan Todić Drevesa Odprtje bo v petek, 10. maja 2019 ob 19.00 uri v Galeriji Kvar$rna hiša, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 31.05.2019. Vstop prost.
Tanja Kerić
Milan Todić Drevesa
Akademski slikar Milan Todić (1965), rojen v
pokrajino, polno barvnih harmonij med nebom in
Srbiji, je v Novem Sadu končal Srednjo šolo za
zelenjem, čutnostjo skoraj živega debla in
oblikovanje, nato pa ga je pot zanesla v Slovenijo,
njegovega lubja. Ob večkratnem pogledu na
Celje, kjer še danes živi in ustvarja. Kmalu po
platna ne moremo mimo dejstva, da bi te
selitvi se je vpisal na likovno akademijo v Zagrebu
elegantne drevesne linije ne povezali prav s
– smer slikarstvo in leta 1992 diplomiral pod
človeško figuro, natančneje z žensko figuralno
mentorstvom prof. Kauzlarić Atača. V celjsko
linijo, s telesi, samo vejevje pa nakazuje na
umetniško sredino je tako vstopil z izdelanim,
prisotnost moške energije. Gracioznost
samosvojim slogom, izhajajočim iz strogega
ver$kalne smernice, ki razbija samoto pokrajine v
akademizma in navezave na umetniško tradicijo
ozadju, je obenem začrtana in trmasto
realizma. Njegov slikarski svet je širok; od
samosvoja, kakor bi slikar skušal naslika$model v
figuralike, ki vidno prevladuje, do portretov in
studiu. Poigravanje z močjo komplementarnih
krajin, kjer gre ves čas za prevzemanje klasičnih
kontrastov in čis$h, osnovnih barv na eni strani
vzorcev in hkra$ tudi gradnjo posebnega
ter tonsko obvladovanje zemeljskih barv z
fantazijskega občutka. Od leta 1992 razstavlja
občasnimi čis$mi poudarki na drugi gledalca
tako pri nas kot tudi širom Evrope, njegova dela
popeljejo skozi izpiljeno zmožnost slikarjeve
pa so segla celo v Združene države Amerike.
palete. Nedvomno gre za umetnika, ki v našem
Na tokratni razstavi se Todić predstavlja s serijo
prostoru pušča poseben pečat, spretno
večjih akrilnih in manjših oljnih platen, ki jim je
nagovarja klasično tradicijo in opozarja na
vsem viden skupen mo$v – drevesa. Umetnik z
pomembnost globalnega povezovanja v
razstavljenimi deli izstopa iz svojega znanega
umetniški sferi.
območja figuralike in se usmerja na neobljudeno
na naslovnici: Milan Todić / Par / 2019 / olje na leseni plošči / 40 x 30 cm, izrez Milan Todić / Med borovci / 2019 / olje na leseni plošči / 40 x 30 cm
Izdajatelj Galerija Kvar$rna hiša, Turis$čno in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I % : Kvar$rna hiša Zanj Ma$ja Golner, predsednik Besedilo Tanja Kerić Oblikovanje Ma$ja Golner Fotografija Milan Todić, arhiv
Beti Bricelj
Dimenzija IV
galerija kvartirna hiĹĄa
Junij 2019
vg KH
Beti Bricelj / Iz serije 5QU4R3 / 2019 / akril na platnu, 50 x 50 cm
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Beti Bricelj
Dimenzija IV Odprtje bo v petek, 7. junija 2019, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiĹĄa, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 30. junija 2019. Vstop prost.
Dejan Mehmedovič Beti Bricelj, Dimenzija IV
Na vratih Platonove Akademije je bil baje napis: »kdor ne obvlada geometrije naj ne vstopa«. Platon je svojo šolo, kjer je poučeval dobrih dvajset let, ustanovil 387pr.n.št. in glede resničnega obstoja vrat pred sadovnjakom oziroma oljčnim nasadom, kjer naj bi predaval svojim učencem smo lahko malce skeptični, vendar nesporno je bila geometrija preučeno področje, ki je predstavljalo pomemben segment pri razumevanju resnice že v antičnem svetu. Racionalizacija in opredelitev razmerij je osnova geometrijske vede. Samo z racionalizacijo lahko pridemo do resnica realnega. Ta pa se v polju zaznave vidnega nahaja v preseku s čutnim. Iluzija je odvod na nivoju racionalnega. Iluzija pa je izhodiščna komponenta likovnega izraza, saj temelji na »prevari očesa« (trompe l' oeil), ki ploskovno predstavi kot prostorsko. Geometrijsko optično naravnana slikarska dejavnost s katero se Beti Bricelj ukvarja že desetletja ustvarja posebno izraznost, ki v racionalni komponenti predstavitve odpira nevsakdanje vsebine. Bricljeva nas s svojimi slikami vsekakor optično pritegne, saj v njih udejanja »iluzijo resnice«, ki se skozi razvoj njenega dela vse bolj prestavlja v fabulativno sporočilnost nadgrajene realnosti. Ta deskripcija pa temelji na komponentah vizualne prevare, ki jo nastavljajo geometrijsko opredeljena barvna polja. Barva je s svojimi asociativnimi vrednostmi drugi najpomembnejši izrazni element, ki v njenih delih dopolnjuje izvirno konstrukcijo forme. Njeno ustvarjalnost spremljamo že dve desetletji v katerih avtorica zvesto razvija lastno vizualno interpretativnost »ploskovno-prostorskega«.
Slikarstvo Bricljeve je od samega začetka zavezano obravnavi likovnega telesa v smislu op arta (optical art.). Avtorica je izhodiščno mrežno strukturo razvila v oblikovno shemo, ki omogoča brezkončno število upodobitev. Vseskozi sta tu v relaciji ploskev in prostor. Površina slike, ki je materialni nosilec podobe se vse bolj spreminja v objekt. Tako je povsem pričakovano tudi v njenih najnovejših delih v ospredju obravnava prostora. Geometrijska abstrakcija tu v predstavljeni slikovni iluziji manipulira z možnostjo prodora v prostoru, zamaknjenostjo prostorski sfer, prostorskimi »vozli« ipd. Pred dobrim stoletjem, leta 1908 je nemški matematik litvanskega porekla Hermann Minkowski razvil matematični model prostora štirih dimenzij. Prostor Minkowskega je v svoji geometrijski opredelitvi, v skladu z Einstenovo Posebno teorijo relativnosti, v prostor integriral tudi čas. Če potegnemo vzporednice bi kompozicijske zasnove, torej volumske »razpoke« v horizontali ali vertikali oziroma osno trikotno linijo diagonalnega preseka, ki jih uprizarjajo dela pred nami videli kot indikativna znamenja prepletenosti prostora in časa. Osrednja sporočilna komponenta je pri Bricljevi prostor, ki predstavlja doživetje soočanja s časom. In s tem nas Beti Bricelj prepriča. Geometrično, ki ustvarja v percepciji vidnega navidezno resnico, nas skozi »magični kod« zaznavnega preseneča, saj nalaga v podobo asociativno jedro, v katerem zaznamo določeno fabulativno sled. To je vzporedni svet, Möbiusov trak, ki negira realnost, vsekakor pa abstrakcija v kateri uživamo.
Beti Bricelj / Iz serije 5QU4R3 / 2019 / akril na platnu 50 x 50 cm, izrez na naslovnici:
Beti Bricelj / Iz serije FlatCube / 2018 / akril na les, 32 x 30 cm
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Dejan Mehmedovič Oblikovanje Matija Golner Fotografija Beti Bricelj, arhiv
since
1871
Špela Strašek
Čas za klobuk
galerija kvartirna hiša
Julij 2019
vg KH
Špela Strašek / Damski klobuk / 2019
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Špela Strašek
Čas za klobuk Odprtje bo v petek, 12. julija 2019, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 31. julija 2019. Vstop prost.
Tanja Kerić Špela Strašek, Čas za klobuk
V preteklosti so bili klobuki nepogrešljiv kos oblačilne oprave, klobučarska dejavnost je cvetela, do danes pa je tovrstna obrt pri nas nekoliko potonila v pozabo. Mlada Celjanka Špela Strašek, ki je leta 2018 v središču mesta odprla modni butik (BOHO Headwear), je svojo strast do oblikovanja in sveta mode združila v posel izdelovanja klobukov in doprinesla k obuditvi pozabljene dejavnosti. Veščine je pridobila pri celjskemu klobučarskemu mojstru Željkotu Tomažinu ter na številnih tečajih šivanja in oblikovanja. V svojem delu posega tako po starem obrtnem znanju kot tudi novih tehnikah izdelovanja in s tem povezuje sodobno umetnost z uporabno vrednostjo ter visoko modo s tradicijo. Meni, da so pokrivala dodatek, ki ustvarijo celostno podobo posameznika ter izražajo misterioznost in unikatnost. Njeni izdelki so bili opaženi celo na londonskem tednu klobukov (London Hat Week 2018) in vidnejšem klobučarskem dogodku Royal Ascot (2019, London), v prihodnosti pa želi svojo pot klobučarstva razširiti še drugod v tujino.
Na razstavi, ki nosi naslov Čas za klobuk, se Špela Strašek predstavlja s svojo znamko ročno izdelanih pokrival – klobuki, turbani, fascinatorji. Kolekcijo zaznamujejo močna teatralnost, drznost kombinacij, razkošje in vabljiva ornamentika. Straškova posega po različnih materialih velikokrat priznanih blagovnih znamk (Channel, Dior, Swarowski …) ter se poigrava z raznovrstnostjo čipk, kristalov in tančic. V svetu mode jo zanima zgodba posamezne kreacije, vsebina, ki se oblikuje v procesu ustvarjanja. Vsako pokrivalo je delo njenih lastnih rok, v katerega vloži sebe v celoti, kar daje končnemu izdelku še večjo vrednost in pomen. Kreacije izražajo umetničino naklonjenost zgodovini, predvsem 18. stoletju in viktorijanski dobi. Rokokojsko obarvan čas je namreč v svojih modnih smernicah klobuk uvrščal v obvezen del vsakdana tako pri moških kot ženskah. Ekstravaganca, eleganca, dekorativnost – vodila, s katerimi celjska ustvarjalka, ki ji nikoli ne zmanjka idej, mestnemu jedru ponuja svež in inovativen pogled na umetnost, modo in staro obrt.
na naslovnici: Špela Strašek / Damski klobuk / 2019
Špela Strašek / Damski klobuk / 2019
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Tanja Kerić Oblikovanje Matija Golner Fotografija Špela Strašek, arhiv
since
1871
Ĺ ola za risanje in slikanje
Arthouse 30
galerija kvartirna hiĹĄa
September 2019
vg KH
Ana Vidmar
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Ĺ ola za risanje in slikanje
Arthouse 30 Odprtje bo v petek, 13. septembra 2019, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiĹĄa, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 30. septembra 2019. Vstop prost.
Mladen Jernejec Šola za risanje in slikanje Šola za risanje in slikanje je začela nastajati leta 1990. Ideja o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda je bila v tistih časih nekaj povsem novega: porodilo jo je dejstvo, da študij slikarstva/likovne umetnosti nujno potrebuje sveže, nove, konkurenčne in drugačne pristope ter vsebine. Ustanovljen in akreditiran visokošolski zavod je prejel soglasje k študijskemu programu in pričel z delom. Skladno s spremembami in zahtevami visokega šolstva ob vstopu v Evropsko unijo, je bil pripravljen in akreditiran nov študijski program Slikarstvo. Z namenom ohranitve kvalitete študija smo tudi po bolonjski reformi zadržali 4-letni dodiplomski program in ga nadgradili z enoletnim magistrskim študijem. Na Šoli za risanje in slikanje smo zavezani likovnemu. Smo ena od redkih visokošolskih institucij, ki ima definicijo umetnosti zapisano v ustanovnem aktu in programu visokošolskega študija slikarstva. Ne domišljamo si, da lahko kratka poved definira eno od tako kompleksnih danosti - preprosto zato smo jo zapisali, ker verjamemo, da je naše delo tudi poslanstvo. Na Šoli za risanje in slikanje merimo in vrednotimo likovno umetniško delo pótem temeljnih likovnih elementov, estetike umetniškega dela, pozitivnega nagovora človeka, izrazne in komunikacijske moči nagovora, moči časovno neomejenega kreativnega naboja. Prepričani smo, da likovno ustvarjanje ni posnemanje, in da je likovno delo udejanjanje posebnega v možnem. Kot tako je presežek človekovega ustvarjanja in tudi izkušnja, ki si jo delimo na duhovnem področju. Slike, te alma mater vsega likovnega torej ne razumemo zgolj kot zrcalo dogodka ali v posebnem mediju procesirano novo unikatno idejo, razumemo jo tudi kot podobo z estetsko vrednostjo, namenjeno duhovnemu uživanju, dojemanju in izražanju, omiki in kontemplaciji.
Handi BehriÄ?
Polona Loborec
Matic Kos Arthouse 30 Nekateri od tukaj predstavljenih ustvarjalcev, katerih veščina in njen način izražanja je na naši Šoli za risanje in slikanje tako teoretsko kot likovno individualno usmerjena, so še mnogo pred diplomo prve stopnje (Sara Stanković), drugi so diplomanti oziroma študenti druge stopnje (Domen Kotnik), tretji pa že magistri likovne umetnosti (Handi Behrič, Polona Loborec, Severina Trošt Šprogar in Ana Vidmar). Na Šolo so prišli kakor vsi študenti: s takšnim ali drugačnim talentom, s takšno ali drugačno izobrazbo, predvsem pa z različno željo po znanju in iskanju veščine. Kakor vse, smo jih profesorji vzeli v vodstvo po poti do izobraženih likovnih ustvarjalcev, nekatere bo – po njihovi lastni iniciativi – pot lahko vodila tudi do umetniškega izraza, ki je kot Parnas med pesniki. Spodaj jih naštevam in orisujem skozi njihova videnja in vedenja, kot osebe s svojimi specifikami. Skratka, kot integritete na platnu. So na dobri poti preko takšnih ali drugačnih postojank življenja. Ali bi bili prevzetni, če bi trdili, da je Šola tudi ena najpomembnejših med njimi? Tista, ki strokovno izrisuje njihovo nadaljnjo hojo kvišku? Severina Trošt Šprogar išče navdih predvsem v odsevu duše in meditacijah, ki jih doživlja kot globoke razsežnosti. V svojih delih gledalcu nudi čutno doživetje. In kje ga najde? Iz kje črpa? V nekem skromnem kotičku vsega, vodnjaku duše, ki ga imenuje kot »univerzalno ljubezen«. Z njo sooča gledalca oziroma mu podaja roki, da vstopi v njen svet, ki v prvi vrsti ni svet pripovedi, naracije, kakor pravi, temveč je – lahko bi rekli – globok opoj sočutja in empatije. Motivi njenih del so v prvi vrsti vesolje z vso njegovo razsežnostjo in obrazi, preko katerih s pomenljivimi pogledi in izredno dobrim orisom karakterja gledalec zelo hitro vstopi v njen intimni svet, svet angelov-ljudi, ki čutijo in so občuteni.
Handi Behrič je na podobni, a hkrati povsem samosvoji poti. Skozi pronicljivo teoretsko m e t a f i z i ko, p re d v s e m p a z m o č n i m doživljanjem smrti, katera naj bi nas vodila v nov, duhovni svet, v polje primarnega nematerialnega, nam predoči možnost doživljanja vsega, tudi lastne smrti ali izgube bližnjega. Njegove podobe so groteskne in antropomorfne. Kakor da se telo pači skozi rojstvo nečesa močnejšega od nas. Iz oči v oči zremo onstran tehnično dovršenih platen, pri katerih eksperimentira z različnimi tehnikami. Njegova dela kažejo hrabrost in moč poleta v neznano prostranstvo. Zanj je smrt začetek in ne konec bivanja. Sara Stanković je šele na začetku ustvarjalne poti, a kaže pronicljiv in zelo svojstven pristop k likovni govorici. Je ilustrativni tip ustvarjalke. Njene podobe se spogledujejo z neke vrste sodobnim manierizmom. Kakor Behrič tudi ona spregovori tako skozi klasično slikarsko kot tudi skozi digitalno podobo, ki jo z radovednostjo do mentorjevih nasvetov dopolnjuje in kalÍ. V jedru njenih zgodb, onkraj enostavnih žanrskih scen in portretov iz vsakdanjosti ali preteklosti, se skriva nadarjena iskrenost in nadvse spodbudno razumevanje sveta, praktično obvladovanje kompozicije in njenih osnov torej v prvi vrsti likovnih prvin in spremenljivk. Se uči in je učljiva, slika in naslika. Kdo želi več kot to od tako mladega študenta?
Polona Loborec pa je zelo izbrušena (nad)realistka. Slika v oljni tehniki in zaznavni svet dviga v domišljijski vrelec podob, ki jih med drugim, kakor mnogi od dobrih slikarjev iz zgodovine nadrealizma, črpa tudi iz sanj. Izredno izrazna je tudi v fotografiji in fotokolažiranju. Motivi njenih svetov so ruinistični interierji, pa tudi eksterierji in kombinacije obojih. A v jedru njene izpovedi je čutnost in diskretnost gibkega doživljanja ženske, ki je močnejša kot si lahko misli sama in tudi kakor jo doživljajo drugi. Govori o (univerzalni) intimi doživljanja vsega okoli nas. Na več kot mogočen način. Domen Kotnik se na tej razstavi predstavlja z deli, narejenimi pred njegovim vpisom na magisterij. Gre za polabstraktna dela, ki preko naslovov in motivov vodijo v razkritja o poštenosti do samega sebe, do človeku lastne biti. Tako nam v platnih preko tekstur, narejenih v terciarnih barvah in s slikarsko lopatico, ter z risbo iz pasivnih linij, ki je včasih ostra in anorganska, drugič prožna in organska, dokaže, da hrepenenje, intuicijo in znanstveno spoznanje lahko vidimo kot nekakšna jezera, ki nikoli ne usahnejo. Polniti in prazniti se. Ali ni to pot pravičnega dojemanja! In če po čistem naključju vržemo število šest na kocki tega raznolikega nabora imen na tej razstavi, se ustavimo pri zadnji likovni ustvarjalki: Ani Vidmar. Vidmarjeva je tako teoretsko kot likovno zelo natančna in sistematična avtorica. Njena dela so hkrati minimalistična in polna suverenih detajlov. Slike ne slika ali riše. Pravi, da slike napiše. Črpa iz vseh vrst kaligrafske umetnosti in umetnosti iluminacije. »V trenutku, ko slika najde pot h gledalcu, je on tisti, ki bo odgovarjal na vprašanja, ki se mu bodo ob gledanju porodila«. To je likovni izraz per se. V tem primeru besedilo, ki postane slikarsko berljivo, ki se ne bere, temveč gleda.
Domen Kotnik
Severina Trošt Šprogar
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Mladen Jernejec, Matic Kos Oblikovanje Matija Golner Fotografija Šola za risanje in slikanje, arhiv
since
1871
Matej ÄŒepin
Vrnitev / The Return
galerija kvartirna hiĹĄa
Oktober 2019
vg KH
Matej ÄŒepin / Zlobni sestri Grimm / olje, smola, na platnu / 240 x 190 cm / 2019
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Matej ÄŒepin
Vrnitev / The Return Odprtje bo v petek, 4. oktobra 2019, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiĹĄa, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2019. Vstop prost.
Peter Tomaž Dobrila Povratek narave
Matej Čepin neumorno ustvarja. Slike. Njegova ateljeja sta polna platen in drugih materialov, na katera nanaša oljne barve. Prepoznaven slog, ki ga je kot samouk zgradil v nekaj letih, je prepoznaven. In unikaten. Figure, včasih komaj vidne silhuete na obzorjih, drugič v ospredju delujejo same, tudi v množici: kot bi želele z medsebojno zamaknjenostjo izpostaviti odtujenost odnosov, izpraznjenost lastnega čutenja in zakopane občutke. Lahko so v očiščeno kliničnem okolju laboratorijev inženirjev duš ali v opusteli naravi, ki deluje opustošeno, četudi jo (delno) razcveti. S tem se prikrade zrno upanja, da se življenje nadaljuje. Njegova distopična okolja so podobe prihodnosti, ki jo gradi na referencah preteklosti in zaznavanju sedanjosti. Narava zgleda kot po ekološki katastrofi z drevesi brez listov, osamelimi hišami in drugimi stavbami. Ljudje so nemalokrat simbolno spreobrnjeni, včasih karikirani, drugič začudeni in zvedavi, največkrat pa hladni in lahko tudi zlobni. So priče usodnim dogodkom, soočenim z minljivostjo in izgubo ali pomaknjenim v bližnjo ali daljno prihodnost. V zloveščih napovedih atomskih eksplozij se osebe bodisi otopelo in bodisi sprijaznjeno z usodo zazirajo v obzorje skorajšnjega konca. Otopeli, brezvoljni so njihovi pogledi, brezčutne so njihove postave, včasih še obrnjene s hrbtom. So povsem pasivni, nemočni in pritajeno agresivni hkrati. Referenčno polje Mateja Čepina bogato. Izhaja iz starih renesančnih mojstrov, od katerih se uči natančne likovne tehnike in preučuje uporabljene materiale ter takratno motiviko vpenja v sodobno umetnost in družbeno aktualnost, kot jo zaznava njegova notranjost, vzpodbuja intimnost in obdela miselni svet. Črpa iz starih knjig, priročnikov, fotografije, filma in drugih sodobnih medijev, ki nas obkrožajo v 21. stoletju. Njegovo kompleksno delovanje in intenziteta produkcije je svojevrstna umetniška akcija per se. Lahkotno prehajanje dimenzij prostor-časa in poigravanje z motivi nima veliko primerjav ne v slovenski ne v svetovni likovni umetnosti. S svojo ustvarjalno inventivnostjo, domišljijo, poznavanjem umetnostne zgodovine in izjemnostjo vrhunskega umetnika je verodostojen prenašalec umetnosti iz preteklosti v sedanjost z vizijo prihodnosti.
Matej Čepin je edinstven in enkraten, je eden umetnikov, ki uspešno gradi svoj likovni podpis, barvno paleto, slikarsko scenografijo in socialno ter ekološko tematiko, z vsako razstavo presenetijo in pokažejo nov opus. S katerim razprostre nove prostore, odkrije nove motive, sestavlja odnose in razmerja, pomanjšuje in povečuje, se poigra s perspektivo, obrača in odkriva ustrezne barvne odtenke in raziskuje kompozicije. Tako tudi novi cikel sestavlja konglomerat njegovega umetniškega slovarja, ki temelji na detajlih abstrahiranih v množice zgodb, ki jih njegova likovna dela pripovedujejo. Junaki so vsi na slikah, neprizadete skupine duš in osrednji akterji, okoli plete svojo likovno pripoved. Narava je enakovredna in lahko tudi še bolj živa, čeprav se zdi umorjena. Vendar si pri Mateju smrt podaja roke z življenjem. In vsi živimo v tem krogotoku. Na enem platnu Mateja Čepina podoživimo stoletja, tisočletja likovne umetnosti. Kot da bi se sprehodili skozi zgodovino ali se preselili v nek njen del, v nek bolj ali manj oddaljen čas ali v prihodnost. S svojim slikarskim pristopom, prepoznavno potezo in z značilnim slogom vnaša številne novosti na področje vizualne umetnosti in povezuje razna obdobja likovne umetnosti v avtohtono in avtonomno likovno prakso. Zato je zanj povsem naravna pot njegovih ustvarjalnih let. Je povsem samosvoj pojav v slikarstvu, ki vedno vzbudi interes in postavlja slovensko likovnost tudi na svetovni zemljevid, a se vse preredko pojavlja v mednarodnem prostoru.
Opus Mateja Čepina se stalno nadaljuje, svet se nenehno spreminja in mi z njim. Enako tudi slikarski porivi in likovna poetika, ki nam jo prebirajo slike. Pri njem gre vztrajno za nekaj več, in to je tisti presežek, svojevrstno umetniško kodiranje, ki ga dela unikatnega, da so nad njim navdušeni profesionalna publika, kritiki in kritičarke, njegovi kolegi slikarji in kolegice slikarke ter tudi širša javnost, ki jo zmerom pritegne s svojimi stvaritvami kot eden redkih umetnikov pri nas, ki mu je to uspelo v relativno kratkem času. S pričujočo razstavo kaže, da ima še vedno pripravljene romane, pravljice, mite, legende, pesmi in haikuje, ki nam jih pripoveduje skozi svoj zaznavni svet in izvrsten slikarski metje.
Matej Čepin ne samo, da je vrhunski slikar, ki je s svojimi samostojnimi razstavami gostoval v nekaterih najeminentnejših galerijah po Sloveniji, denimo Galerija Murska Sobota, Multimedijski center KIBLA. Njegova dela so bila tudi vključena v skupinske razstave, med odmevnejše lahko uvrstimo mednarodno razstavo na temo migracij MIG 21 – mednarodno interdisciplinarno gibanje v KIBLA – PORTAL v Mariboru (2016) in Muzeju sodobne umetnosti Vojvodine v Novem Sadu (2017) in Nezaslišani svet, ki ga imam v glavi (Metamodernizem in metaromantika v slovenskem slikarstvu) v Koroški galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu (2019), ampak je s svojimi slikami pridobil tudi mednarodni sloves: povabljen je bil na Dunaj in v Gradec, Beograd, Novi Sad, Zaprešić. Poleg samostojnih in skupinskih razstav, s katerimi je začel leta 2003, deluje tudi kot kurator in organizator razstav drugih likovnih umetnic in umetnikov.
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Peter Tomaž Dobrila Oblikovanje Matija Golner Fotografija Matej Čepin, arhiv
since
1871
na naslovnici: Matej Čepin / Slišite to. To je zvok neizbežnosti. / akril, olje, smola na platno / 200 x 150 cm / 2019
Matej Čepin / Zaveza / akril,olje, smola na platno / 2017
Konrad Topolovec
Prostorske imaginacije
galerija kvartirna hiĹĄa
November 2019
vg KH
Konrad Topolovec / Keith Harring / akril na platnu / 2019
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Konrad Topolovec
Prostorske imaginacije Odprtje bo v petek, 8. novembra 2019, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiĹĄa, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 30. novembra 2019. Vstop prost.
mag. Alenka Domjan Prostorske imaginacije Novi predstavni horizonti v slikah Konrada Topolovca
Umetnost Konrada Topolovca je poglobljeno razmišljanje o slikarskem prostoru. Čeprav je svoj razvoj gradil na izkušnji visokega modernizma, ki je bil v času njegovega zorenja še prisoten, ter na ideji in ikonografiji »nove figuralike« v osemdesetih kot prizorišču za literarne like in fantazijske zgodbe, je danes slikarsko bistvo usmeril k čisti likovni igri – k podobi, ki nima mej v prostoru niti času. Kajti Topolovec prostor obravnava kot neomejeno entiteto. Prepušča jo nesnovni razsežnosti, topološki razpršenosti in razsrediščenosti, ki je ni mogoče vezati na noben arhetipski gestallt celosti. Slike Konrada Topolovca nas torej pomensko vodijo onstran naših vsakodnevnih izkušenj, v privlačno, barvno spevno tkivo slike, kjer je nekoč naseljeval linijske formulacije figur, v najnovejših delih pa žarijo le njihove sledi in poudarjajo dejstvo, da stvari obstajajo, da so, tukaj in onstran. Tako se na videz abstraktni slikarski dotiki razraščajo v dvoumne slikarske zgodbe in gledalca mrežijo v zagonetne kode prepoznavanja, katerih pravzaprav nikoli ne moremo v polnosti obvladati. Celo več. V slikah, kjer v duhoviti, razigrani in barvno večslojni igri
izginja sled za figuro, in kjer brez domišljije ni moč prebirati drugih razen čistih ornamentalnih zgodb, doživljamo poezijo irealnega prostora. Stopamo v labirint slike, kjer ni začetka in ne konca, je samo estetski učinek sanjarskega prepleta barvnih linij. A vse to je le metafora umetnikove ustvarjalne poti, zato da se vda prostoru in da v njem prepozna moč in energijo vsakega impulza posebej povezanega v mrežo odnosov. S tem je podobo osvobodil figuralnih c i ta t o v, ka r m u j e o m o g o č i l o n o v o kompozicijsko priredje - scenografijo linije z linijo, s katero danes vzorči in izgrajuje zanimivo prostorsko zaporedje. Vendar linija kot temeljni likovni tekst ni vsiljiva šablona geometrične abstrakcije, s katero umetnik rešuje zadano nalogo slike – analizo prostorske strukture barvnega polja, temveč miselni prostor, v katerem se prepletata intuitivno in razumsko ter ustvarjata nepredvidljiv zaslon branja. Umetnost pač sega vselej dalj od misli, zato tudi smisel slik Konrada Topolovca prestopa vsakdanje bralne kode in nam namesto njih ponuja sijajne barvne frekvence ter ubrane vibracije čutnih plati in duhovnega naboja.
na naslovnici: Konrad Topolovec / Brez naslova / akril na platno / 2019, izrez
Konrad Topolovec / Brez naslova / mešana tehnika na papirju / 2012
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo mag. Alenka Domjan Oblikovanje Matija Golner Fotografija Gašper Domjan
since
1871
Tina Dobrajc
V deĹželi medvedov
galerija kvartirna hiĹĄa
December 2019
vg KH
Tina Dobrajc / Who Wants that honey / mešana tehnika na platnu / 2018
Vljudno vabljeni na odprtje razstave
Tina Dobrajc
V deželi medvedov Odprtje bo v petek, 6. decembra 2019, ob 19.00 uri v Galeriji Kvartirna hiša, Gosposka ulica 3, Celje. Razstava bo na ogled do 17. januarja 2020. Vstop prost.
Tanja Kerić Tina Dobrajc V deželi medvedov
Akademska slikarka Tina Dobrajc (Kranj, 1984), predstavnica mlajše generacije sodobnih likovnih umetnikov, v svojem delu združuje tradicionalno, folklorno s sodobnim in aktualnim. Na platnih ustvarja posebne fantazijske svetove, prepojene z mračno estetiko, kjer nastopajo izključno ženske protagonistke, ki s svojo narativno ikonografijo razstirajo številna feministična vprašanja. Načrtno prepletanje ženske emancipacije in slovenske folklorne zapuščine ne poteka v smeri kritiziranja oziroma potrditve enega ali drugega pola, temveč bolj raziskovanja narodne zgodovine skozi vprašanja o spolu in koncepta družbenega etiketiranja. Miselne pokrajine s tesnobnim vzdušjem in z generičnimi slovenskimi podobami orisujejo spolno osvobojeno žensko, ki niha med privzgojeno tradicijo in lastnim intimnim doživljajem. Umetnica redno razstavlja tako pri nas kot v tujini (Avstrija, Italija, Srbija, Indija), za svoje delo pa je prejela tudi že nekaj priznanj in nagrad (leta 2011 je bila med nominiranimi za nagrado ESSL, leta 2015 je prejela priznanje Riharda Jakopiča za mlade umetnike, leta 2016 pa plaketo Hinka Smrekarja). Živi in ustvarja v Škofji Loki. Na razstavi s pomenljivim naslovom V deželi medvedov Dobrajčeva ostaja zvesta velikim
formatom in svoji tematski niti prepletanja narodnega tradicionalizma z vprašanji o vlogi žensk v sodobni družbi. Skozi združevanje človeškega in živalskega sveta ustvarja pravljično gozdno atmosfero s poganskim, obrednim pridihom, ki zaradi svojih detajlov meji na grozljivo. Ženske figure, prikazane v adolescenci, času iskanja in dozorevanja, obdane z emblemi slovanskega izročila (narodna noša, maske, inštrumenti …), delujejo kot bi skušale izstopiti z dodeljene pozicije in iz okolja, s katerim so obenem tako zelo povezane. S svojim nastopom (in velikokrat perečim pogledom) razbijajo mitološkost v smislu samoumevnosti vloge žensk ter narekujejo nov horizont. So kot metafore neizrečenih tegob in želj, podobe nočnih mor, ki preroško kažejo na ostanke preteklosti, še vedno zelo prežete v moderni čas. Tematsko polje z narativnimi simboli (npr. gorenjska avba) napeljuje na avtobiografsko noto razstave, kjer je poleg dvojnosti med družinsko tradicijo in sodobnimi feminističnimi praksami moč začutiti poklon lastnim koreninam ter tudi ohranjanje narodnega spomina. Vsekakor gre za spreten spoj več polov, s katerimi se umetnica s tehnično dovršenostjo in močno psihološko ekspresivnostjo uvršča v sam vrh trenutne slovenske likovne produkcije.
na naslovnici: Tina Dobrajc / Enemy of the State II; Desperate Kingdom of Love / akril na platno / 2019 / 192 x 153 cm, izrez
Tina Dobrajc / Mela mela mela Melancholia Mon Cher / akril na platnu / 2018 / 181 x 155 cm
Izdajatelj Galerija Kvartirna hiša, Turistično in kulturno društvo Celje Gosposka ulica 3 I SI-3000 Celje I T: 03 492 7120 I E: info@td-celje.si I fb: Kvartirna hiša
Zanj Matija Golner, predsednik Besedilo Tanja Kerić Oblikovanje Matija Golner Fotografija arhiv TD
since
1871
Naslov: Izdalo:
Galerija Kvartirna hiša 2019 Turistično in kulturno društvo Celje, Galerija Kvartirna hiša Gosposka ulica 3, SI-3000 Celje, T: 03 492 7120, E: info@td-celje.si Zanj: Matija Golner, predsednik Urednik: Matija Golner Oblikovanje: Matija Golner Fotografija: arhiv E - objava: https://issuu.com
since
1871
galerija kvartirna hiĹĄa
vg KH