DAVKI _ Kristinka Vukovič
7
DONACIJE
Donacija je dan znesek denarja, storitve ali blaga, brez pričakovanja protiusluge ali celo obveznosti vračila od prejemnika, torej brez kakršnegakoli dolga ali obveze prejemnika donacije. Po tem se tudi razlikuje od sponzorstva, kjer se za dano zahteva protiusluga – recimo zahvala na javnem mestu in s tem reklama sponzorja. Zato sponzorska pogodba ni nič drugega kot pogodba o plačilu za storitev reklamiranja (in s tem predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, davkom od dohodka), medtem ko pri donaciji pogodba ni potrebna – če gre za pravo donacijo, kjer nekaj darujemo brez pričakovanj in zahtev po čemerkoli v zameno. Da bi bila dona-cija zanesljivejši vir prihodka društev, fundacij, invalidskih organizacij, zavodov, fizičnih oseb ipd. in da bo za donatorja ta znesek vsaj davčna olajšava (kot ena od stimulacij za doniranje), pa je treba kljub vsemu izpolnjevati nekaj pogojev, ki si jih bomo v nadaljevanju pobliže ogledali. Donacija kot vir financiranja pravne osebe Ko društva, fundacije in druge organizacije zbirajo donacije, jim te predstavljajo prihodek in vir financiranja, ki jim omogoča izvajanje aktivnosti in ciljev društva ipd. Fizične osebe, ki smo rezidenti in zavezanci za dohodnino, lahko na podlagi 142. člena Zakona o dohodnini zahtevamo, da se do 0,5 odstotka naše dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenja za financiranje splošno koristnih namenov oziroma za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Za splošno koristne namene se štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, verski in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali je dobrodelna. Med te rezidente se ne vštevajo rezidenti pravne osebe, ki so jih ustanovile ali katerih člani so pravne osebe javnega prava. Seznam upravičencev obja-
vlja vlada, vodi pa se v okviru Ministrstva za finance. Samo tistim, ki so uvrščeni na ta seznam, torej lahko namenimo del svoje dohodnine (0,1 ali 0,2 ali 0,3 ali 0,4 ali 0,5 odstotka dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5 odstotka dohodnine), zanje pa je to lahko vir financiranja za njihovo splošno koristno delovanje, zato je seveda ključno vprašanje, kako se uvrstiti na ta seznam.
Društvo lahko prejme dotacije iz vira dohodnine, če pridobi status v javnem interesu. Odločitev o tem, komu bomo fizične osebe namenili del svoje dohodnine, lahko spremenimo bodisi prek e-davkov bodisi s pisno vlogo na obrazcu z naslovom ›ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije‹ (obrazec DOHZAP, št. 3) ali ustno pri davčnem organu. Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve. Če smo Zahtevo izpolnili nepopolno in se ugotovi, da upravičenec ne obstaja ali ne obstaja več, namen-
jena dohodnina pripade proračunu Republike Slovenije. Tudi sicer je smiselno preveriti, komu sploh namenjamo dohodnino – mogoče so naše želje danes drugačne od tistih izpred nekaj let. Če želi torej društvo prejeti sredstva, ki jih fizične osebe iz svoje dohodnine namenjamo za donacije, ne zadošča izjava, da je dobrodelno ali da ima športne, kulturne in podobne namene, temveč mu mora biti priznan bodisi poseben status bodisi mora biti določeno, da je njegova dejavnost v javnem interesu. Kdaj se za društvo šteje, da je v javnem interesu, določa Zakon o društvih (ZDru-1). Status društva v javnem interesu podeljujejo različna ministrstva, odvisno od področja delovanja, za katero bi društvo rado pridobilo ta status. Vsako ministrstvo ima na svoji spletni strani navodila, kako vložiti dokazila in vlogo za pridobitev statusa društva v javnem interesu za področje, ki spada pod njegovo okrilje. V določenih primerih lahko status v javnem interesu dobijo tudi druge pravne osebe zasebnega prava (zavodi, ustanove, zadruge), nevladne organizacije, verske skupnosti in podobno, če po vsebini ustrezajo pogojem, ki so določeni za posamezno področje (za področje kulture je treba izpolnjevati pogoje po Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo in pogoje, obja-