Issuu on Google+

www.iracunovodstvo.eu

BILTEN

6,51 EUR / MAREC 2013 _ 3

ALI POSLOVNIH KNJIG NI TREBA VODITI? V džungli pravnih virov se marsikdo zmede, kdo drug se ne znajde več, večina pa zabrede v te določbe tako globoko, da pozabi, kakšen je pravzaprav osnovni namen vodenja poslovnih knjig. Ali morajo proizvajalci, trgovci, gostinci res voditi materialno knjigovodstvo? Ali podjetnikom normirancem res ni treba voditi knjig? Odgovore poiščite v temi meseca! Več o temi meseca lahko preberete na straneh 3, 4, 5, 6


VSEBINA 3-6

Tema meseca ALI POSLOVNIH KNJIG NI TREBA VODITI?

UVODNIK _ Kristinka Vukovič

DAVKI

7-8 DONACIJE

ZVONČKI IN TROBENTICE

9 OBDAVČITEV V ZVEZI S PRIDOBITVIJO BLAGA PO 1. 1. 2013

RAČUNOVODSTVO

10 NOVI VIDIKI VLAGANJA V TUJA OSNOVNA SREDSTVA

11-12

PRAVNI KOTIČEK POGOJI ZA NIČNOST PO ZPreZP-1 IN NASPLOH

12 POGOJI ZA NIČNOST PO ZPreZP-1 IN NASPLOH

13-16 Mnenja IR KADRI IN DELO

17 KAJ UPOKOJENCEM PRINAŠA NOVI ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU

Ljubi me, ne ljubi. Ljubi, seveda ljubi! Fantič že v prvem razredu osnovne šole svoji sošolki riše voščilnico ob dnevu žena. Brez kančka dvoma, pozitivno zazrt v prihodnost. Kakšni dolgovi, korupcija, slaba banka. Zvončki in trobentice! Sončni žarki kličejo že vse od začetka meseca. Nov čas, novi začetki. Novi športni presežki. Nova vlada. Bo zdaj bolje? Ne vem, mogoče bo, mogoče ne bo takoj, a enkrat bo. Saj bi bil že skrajni čas, čeprav bo najbrž še malo treba stisniti zobe. Vsi smo že po malem siti afer, podtikanj, naših in vaših, krize, počasnosti postopkov in hitrosti sprememb zakonodaje. Siti tudi kontov, standardov, uradnih listov, šifer AOP … Zadnji dan v marcu je tudi skrajni čas, da v računovodstvu pozabimo na stres zadnjih mesecev, da se otresemo napetosti, pritiskov in drugih nebodijihtreba. Nekateri naredijo presek simbolično – s kratkim dopustom, drugi z bilančnino, tretji kako drugače, a treba se je ustaviti, sprostiti in šele potem iti naprej, z brado malo više privzdignjeno kot prej. Na srečo v tem času ni silnih sprememb računovodske in davčne zakonodaje in ničesar, kar bi bilo nujno postoriti ali ukreniti. Zato v tokratnem Unikumu razmišljamo, kako organizirati vodenje knjig v letu 2013, katere so morebitne posebne zahteve glede vodenja knjig in ali te sploh obstajajo – da razblinimo morebitne neupravičene strahove. Nadalje, da ne bomo razmišljali šele decembra: kaj lahko storimo že zdaj, da bodo ob koncu leta naši odhodki za dane donacije davčno priznane olajšave pri odmeri davka, in kako doseči, da iz vira dohodnine dobimo kaj donacij za naše društvo, zavod ali fundacijo. Unikum smo spet sestavili v upanju, da vam bosta kakšna informacija in nasvet pomagala k hitrejši rešitvi v praksi. Saj poznate naš slogan – iz prakse za prakso!

Vaša Kristinka Vukovič UNIKUM, letnik 7 Izdaja: Inštitut za računovodstvo Tržaška cesta 515 1351 Brezovica pri Ljubljani T: 01 360 20 08, F: 01 360 20 50 E: info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu Odgovorna urednica: Nina Selan Slapar, nina.selan@iracunovodstvo.eu Strokovna urednica: Kristinka Vukovič Vir slikovnega gradiva: www.istockphoto.com, v kolikor ni drugače označeno. Oblikovanje in priprava za tisk: Barbara Šušteršič Tisk: Birografika Bori d.o.o. Posamezna številka stane: 6,51 EUR. Letna naročnina na tiskano verzijo znaša: 52 EUR + 8,5% DDV Letna naročnina na spletno verzijo znaša: 20 EUR + 20% DDV Naročnina velja do pisnega preklica. V povprečju natisnemo 600 izvodov. Bilten UNIKUM - izhaja vsak mesec. Za pravilnost prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis biltena v celoti ali posameznih delov je brez soglasja izdajatelja prepovedan. ISSN 1854-8857 Bilten Unikum je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1217.

www.iracunovodstvo.eu


TEMA MESECA _ Kristinka Vukovič

3

ALI POSLOVNIH KNJIG NI TREBA VODITI?

Poslovne knjige vodimo preprosto zato, da svojega spomina ne obremenjujemo preveč oziroma ker ta sčasoma postaja nezanesljiv; zato podatke o poslovanju zapisujemo. Vodenje poslovnih knjig ni nikakršen novodobni izum ali novodobna obveza. Bi pa marsikdo, čigar dejavnost ni prav obsežna, beležil manj dogodkov, kot to od nas zahtevajo predpisi – najpogosteje podatke o prodaji, stanju premoženja, stanju dolgov. Take pač, kot bi bile in dejansko so poslovne potrebe podjetnika, podjetja, druge organizacije.

A

žal poslovnih knjig ne vodimo samo za lastne poslovne in ekonomsko upravičene potrebe, temveč tudi zato, ker so podlaga za obdavčitev in torej obvezne za davčne namene (govorimo o davčnem knjigovodstvu in računovodstvu) in ker so obvezne na podlagi zakona – recimo za zbiranje statističnih podatkov, za javno objavo in varovanje upnikov. Da ne bi vsakdo vodil knjig po svoje in preveč različno vrednotil sredstev, obveznosti, prihodkov in odhodkov – saj bi se s tem izgubila primerljivost, statistika pa bi povsem izgubila vrednost svojega sporočila –, so sprejeta določena pravila, ki veljajo za vse. Ta pravila so zapisana v obliki zakonov, pravilnikov, odredb, standardov, pojasnil k standardom, kodeksov računovodskih načel … V džungli pravnih virov se marsikdo zmede, kdo drug se ne znajde več, večina pa zabrede v te določbe tako globoko, da pozabi, kakšen je pravzaprav osnovni smisel in namen teh knjig, zato ›komplicira‹ in vztraja pri nekih evidencah in kontrolah, ki morda niso niti potrebne niti smiselne. Zato današnji članek namenjamo kratkemu pregledu podlag za vodenje knjig po vrstah subjektov, odgovarjamo na nekatere dileme v praksi in pojasnjujemo, kdaj je mogoče odstopati od standarda – vodenje knjig po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Gospodarske družbe in po-

družnice tujih pravnih oseb pri vodenju poslovnih knjig za poslovne namene upoštevajo najmanj Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Kodeks računovodskih načel, Slovenske računovodske standarde (SRS) ali Mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP) ter Enotni kontni okvir.1 Vsi našteti subjekti vodijo poslovne knjige dvostavno. Poslovne knjige lah-ko vodijo za leto, ki je drugačno od koledarskega leta. Poslovne knjige so tudi podlaga za sestavitev davčnega obračuna, ki se sestavlja za davčno leto. Davčno leto je enako koledarskemu; kadar pa je poslovno leto različno od koledarskega, se ob predhodni priglasitvi davčni upravi lahko davčni obračun sestavlja za davčno leto, ki je enako poslovnemu letu. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb za družbe sicer omogoča ugotavljanje odhodkov z upoštevanjem normiranih odhodkov, vendar družbe to ne odvezuje od obveznosti vodenja knjig po ZGD-1. Samostojni podjetniki posamezniki upoštevajo enake vire kakor družbe, le da zanje vedno veljajo Slovenski računovodski standardi. Mali podjetniki pri vodenju upoštevajo SRS 39, v določenih primerih knjige vodijo dvostavno, v drugih enostavno, v nekaterih primerih pa jim poslovnih knjig sploh ni treba voditi. Tudi samostojni podjetniki bi lahko vodili knjige za poslovno leto, ki je različno od

koledarskega, a ker zanje vedno velja, da je davčno leto enako koledarskemu, se v praksi nihče ne odloča za drugačno rešitev. Kdaj je dovoljeno vodenje knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva? Odgovor na to vprašanje daje 73. člen ZGD-1: to je dovoljeno podjetniku, če v zadnjem poslovnem letu ni prekoračil dveh od teh meril: • da povprečno število delavcev ne presega tri, • da so letni prihodki nižji od 50.000 evrov, • da povprečna vrednost aktive, izračunana kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in zadnji dan poslovnega leta, ne presega 25.000 evrov. To velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje povprečno več kot tri delavce.

Sestavljati letnega poročila in voditi poslovnih knjig pa ni treba tistim podjetnikom, ki po Zakonu o dohodnini ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Sestavljati letnega poročila in voditi poslovnih knjig pa ni treba tistim podjetnikom, ki po Zakonu o dohodnini ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normira-

1 Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije.


4

UNIKUM Marec 2013 _ Tema meseca _ Ali poslovnih knjig ni treba voditi?

nih odhodkov. Zakon o dohodnini določa, da normirani odhodki veljajo za tiste fizične osebe, katerih prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v preteklem davčnem letu ne presegajo 50.000 evrov. To pravilo velja tudi za tiste, ki so na novo začeli z dejavnostjo, v vseh primerih pa je tak način ugotavljanja davčne osnove treba v naprej priglasiti.

Evidenca knjigovodskih listin se lahko vodi vezano (v knjigi, zvezku), na prosti listih (karticah) ali računalniško. Za davčne namene se torej odhodki tistih, ki so tak način ugotavljanja davčne osnove izbrali in priglasili, ugotavljajo v pavšalni višini 70 odstotkov dejanskih prihodkov, poslovnih knjig po ZGD-1

in SRS pa jim ni treba voditi. To še ne pomeni, da ne vodijo nikakršnih knjig ali evidenc. Zanje namreč velja poseben pravilnik, ki ga je na podlagi določb Zakona o davčnem postopku sprejel in objavil minister za finance. Spremembe Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, so bile objavljene v Uradnem listu, št. 21, z dne 13. 3. 2013, in veljajo že za davčno leto 2013, zato si v nadaljevanju oglejmo ta nova pravila. Pravilnik določa, da tisti, ki poslovnih knjig ne vodijo, za davčne namene vodijo najmanj: • evidenco knjigovodskih listin in • evidenco osnovnih sredstev. Evidenca knjigovodskih listin je evidenca, v katero fizična oseba vpisuje knjigovodske listine, ki dokazujejo poslovne dogodke v zvezi s prihodki, pripoznanimi v skladu s Slovenskimi računovodskimi stan-

dardi ali zakonom, ki ureja dohodnino. Najpogosteje bodo to izdani računi in obresti na transakcijskem računu, lahko pa tudi prihodki na podlagi internih temeljnic (na primer razmejeni prihodki od prejete subvencije za samozaposlitev) in na podlagi drugih listin (na primer za obresti po posojilni pogodbi). Evidenca knjigovodskih listin se lahko vodi vezano (v knjigi, zvezku), na prosti listih (karticah) ali računalniško. Če se evidenca vodi računalniško, mora biti kadarkoli možno kontroliranje knjiženja, kadarkoli jo mora biti mogoče prikazati na zaslonu in po potrebi natisniti na papir. Minimalna vsebina te evidence je: • zaporedna številka vpisa, • datum vpisa, • številka knjigovodske listine, • datum knjigovodske listine, • opis poslovnega dogodka,

Podjetnik: Prevajalstvo Ana Novak s.p. Naslov: Mednarodna cesta 9, 1000 Ljubljana Davčna Številka: 12345678

Evidenca knjigovodskih listin za leto 2013 Z. št. vpisa

Datum vpisa

Št. knj. listine

Datum knj. listine

Opis poslovnega dogodka

Kupec, posl. partner

1

12/02/2013

13/001

12/02/2013

Izdan račun za prevod knjige

Založba MK, d.d. LJ

2

28/02/2013

13/002

27/02/2013

Izdan račun za prevod slikanice

Ciciban Cicido d.o.o.

3

31/03/2013

03-2013

31/03/2013

A-vista obresti na TRR

NLB

4

31/03/2013

ZZ-123-5-2013

31/03/2013

Pogodba subvencija samozaposlitev

Zavod za zaposlovanje

5

16/06/2013

13/003

16/06/2013

Izdan račun za prevod črtice

Založba Svet, d.d.

6

14/11/2013

13/004

14/11/2013

Izdan račun za prevod zbirke

Založba MK, d.d. LJ

7

31/12/2013

12-2013

31/12/2013

A-vista obresti na TRR

NLB

SKUPAJ: * - Vpiše se znesek popravka prihodkov na davčno priznane prihodke (zmanjšanja in povečanja)

POJASNILO: Ana bo v svojo davčno napoved za 2013 vpisala davčne prihodke v višini 20.758,75 EUR, saj se prihodki upoštevajo na podlagi zakona o dohodnini po računovodskih predpisih!


5

www.iracunovodstvo.eu

• znesek iz knjigovodske listine, • znesek prihodkov, pripoznanih po SRS ali Zakonu o dohodnini, • znesek popravka prihodkov na raven davčno priznanih (zmanjšanja in povečanja prihodkov), • drugi podatki, ki so pomembni za izračun davka. Evidenca se vodi po časovnem zaporedju. Z zaporedno številko, s katero je listina vpisana v evidenco, mora zavezanec označiti tudi listino in jo v takem vrstnem redu priložiti k evidenci. Pri vpisovanju podatkov v evidenco je treba upoštevati še naslednja pravila iz SRS 39: • knjižbe v poslovnih knjigah morajo temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah; • pri ročnem vodenju poslovnih knjig se vanje piše s črnilom, kopirnim svinčnikom, kemičnim svinčnikom ali strojem; v njih ne smejo ostajati prazne vrste, temveč mora biti po časovnem zaporedju

izpolnjena vsaka vrstica prostora za knjiženje; pri računalniškem vodenju poslovnih knjig mora računalniški program preprečevati nedovoljene vpise; • nevezani listi poslovnih knjig se ne smejo uničiti, iz vezanih knjig pa se listi ne smejo iztrgati; • vpisi si morajo slediti po časovnem zaporedju ter biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni; • knjiži se praviloma v osmih dneh od dneva, ko so listine, ki izpričujejo nastanek poslovnega dogodka, izdane oziroma prejete na mesto, kjer se vodijo poslovne knjige, najmanj pa enkrat mesečno; še ne knjižene knjigovodske listine morajo biti na voljo na kraju, kjer se vodijo poslovne knjige; • napačna knjižba se razveljavi (stornira), tako da se najprej na isti strani konta odšteje enak znesek, nato pa se pravilni znesek knjiži na pravi konto.

Znesek listine

Znesek prihodkov po SRS ali ZDoh-2

Znesek popravka prihodkov*

Datum plačila

3.000,00

3.000,00

0,00

3/15/2013

600,00

600,00

0,00

4/16/2013

1,23

1,23

0,00

3.500,00

1.604,00

-1.896,00

4/15/2013

8.800,00

8.800,00

0,00

9/15/2013

6.750,00

6.750,00

0,00

1/15/2014

3,52

3,52

0,00

1/2/2014

22.654,75

20.758,75

-1.896,00

Opombe

Delež subvencije za 11 mesecev 2013

OPOMBA: Stolpci označeni s niso zakonsko predpisani, temveč smo jih dodali mi, da je evidenca bolj infomativna. Bralci jih seveda lahko opustijo.

POMEMBNO: Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Evidenca knjigovodskih listin se zaključuje s stanjem na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti ali statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe. Evidenca, ki je vodena na prostih listih, se zaveže, zaključitev evidence pa se podpiše. Evidenco je treba zaključiti tako, da vanjo ni mogoče vnašati podatkov oziroma da že vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati. Evidenca osnovnih sredstev mora vsebovati zaporedno številko osnovnega sredstva, vpisanega v evidenco, opis osnovnega sredstva, stanje in gibanje osnovnega sredstva, zlasti datum pridobitve in datum izločitve ali odtujitve, podatke o listini o pridobitvi oziroma izločitvi ali odtujitvi ter nabavno vrednost osnovnega sredstva. Zasebnik in podjetniki, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost ter poslovnih knjig ne vodijo ali jih vodijo po sistemu enostavnega knjigovodstva, morajo voditi tudi evidenco nabave in porabe pijač in živil. Evidenca nabave in porabe pijač mora biti dnevno vodena. Evidenca nabave in porabe živil se vodi po nabavni vrednosti, poraba živil pa se ugotavlja mesečno na podlagi popisa zalog. Evidenci nabave in porabe pijač in živil morata biti vedno v gostinskem obratu.

Ali je materialno knjigovodstvo obvezno? Velikokrat se postavlja vprašanje, ali je obvezno knjiženje nabave materiala prek kontov zalog materiala. Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takega materiala. Podjetje se lahko odloči,


6

UNIKUM Marec 2013 _ Tema meseca _ Ali poslovnih knjig ni treba voditi?

da bo prejete račune za material knjižilo neposredno na stroške materiala, kljub temu pa mora zagotoviti evidence in dokazila (recimo z delovnim nalogom, gradbenim dnevnikom in podobno) o namenski porabi materiala, kar je potrebno bolj zaradi utemeljevanja ustrezne višine odhodkov. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. To pomeni, da podjetje z evidencami o porabi materiala ali na drugačne načine dokazuje, kje in za kaj je bil material porabljen oziroma da je poraba materiala povezana s pridobivanjem prihodkov. Vendar neposredne obveze po ZGD-1, SRS in MSRP glede vodenja materialnega in blagovnega knjigovodstva ni. Zato zlasti v primerih, ko material ne potuje na zalogo, temveč gre ob nabavi naravnost v porabo ali gradnjo, ekonomsko ni smiselno voditi materialnega knjigovodstva zgolj za to, da ga vodimo, saj si s tem povzročamo nepotrebne stroške. Materialno knjigovodstvo je smotrno voditi tam, kjer bo to prineslo druge koristi: omogočalo nadzor nad porabo, analize v zvezi z nabavno, proizvodno in prodajno funkcijo in podobno. Ob tem podrobneje pojasnimo še zakonske obveze glede vodenja knjig v gostinstvu in v dejavnosti trgovine.

Materialno knjigovodstvo je smotrno voditi tam, kjer bo to prineslo druge koristi: omogočalo nadzor nad porabo, analize v zvezi z nabavno, proizvodno in prodajno funkcijo in podobno. Zakon o gostinstvu določa pogoje za opravljanje te dejavnosti in obveznosti gostincev (glej Zakon o gostinstvu, ZGos-UPB2, Uradni list RS, št. 93/2007). Zakon ne vsebuje določb o vodenju poslovnih knjig, prav tako jih ne vsebuje noben pravilnik, sprejet na podlagi tega zakona. Tudi Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in

o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti te obveznosti za gostince ne predpisuje. Gostinci, ki vodijo poslovne knjige na podlagi ZGD (gospodarske družbe, samostojni podjetniki, podružnice tujih oseb), pri vodenju knjig upoštevajo določila SRS in MSRP. Gostinci, ki vodijo poslovne knjige na podlagi Zakona o društvih, upoštevajo določila SRS. Niti SRS niti MSRP ne vsebujejo zahteve po vodenju analitičnega knjigovodstva zalog, o vodenju pomožnih knjig se namreč vsaka našteta organizacija odloča sama, glede na svoje potrebe (denimo glede na sestavljanje kalkulacij, izboljšanje ekonomičnosti, zagotavljanje preglednosti poslovanja, lažje dokazovanje upravičenosti višine stroškov in potrebnosti odhodkov ipd.) in temeljna računovodska načela iz Kodeksa računovodskih načel (na primer načela ekonomičnosti v računovodstvu). Vse naštete osebe pa vodijo knjige ne le za poslovne potrebe in obvezne sestave letnih poročil za namene javne objave in državne statistike, temveč tudi zaradi zahteve Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Ta namreč v 31. členu davčnim zavezancem nalaga: »Osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, so jih dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in tega zakona.« Če so osebe dolžne voditi knjige po svojem temeljnem predpisu ali računovodskem standardu, ZDavP-2 torej določa, da to velja hkrati tudi za davčne namene, in zavezancem ne nalaga dodatne obveznosti glede vodenja knjig, dodatnih evidenc – denimo glede gibanja količin zalog v dejavnosti. Tudi kak poseben davčni zakon (denimo Zakon o davku na dodano vrednost) te obveze za zavezance gostince ne vsebuje. Ob tem spet spomnimo na Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost: ta pravilnik velja le za tiste fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Sklenemo torej lahko, da za našteti krog davčnih zavezancev iz zakonodaje ne izhaja obveznost vodenja analitičnega knjigovodstva zalog. Pravilnik z 2. členom posebej določa, da morajo te fizične osebe, ki opravljajo gostinsko in slaščičarsko dejavnost in poslovnih knjig ne vodijo po sistemu dvostavnega knjigovodstva, voditi tudi evidenco nabave in porabe pijač in živil (ali z drugimi besedami, dodatne evidence za zaloge morajo voditi vse tiste fizične osebe, ki opravljajo gostinsko dejavnost, ki vodijo knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva ali pa knjig ne vodijo, ker so obdavčene kot normiranci). Iz te obveze so izvzeti tisti zavezanci, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, za katero se davčna osnova od dohodka ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka (katastrskega dohodka ali pavšalne ocene dohodka na panj), torej razni vinotoči, planšarije, osmice, izletniške kmetije … Za gostince, ki so društva, gospodarske družbe, podružnice tujih pravnih oseb in tiste samostojne podjetnike, ki vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, dnevno vodenje analitičnih evidenc zalog pijač oziroma hrane ni predpisano. Predpisano je le za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, brez kmetov, katerih dohodek se ugotavlja na podlagi ocene katastrskega dohodka. Še beseda ali dve o trgovcih. Od 25. 3. 2008 delovanje trgovcev ureja Zakon o trgovini (ZT-1; Ur. l. RS, št. 24/2008). Za trgovce je pomemben predvsem 7. člen zakona, ki določa, da mora trgovec zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov v zvezi s stanjem blaga v skladu s SRS ali MSRP, zanj je tudi obvezno sestavljanje prevzemnega dokumenta, drugih nadrobnih evidenc pa zakon ne predpisuje. Zato je prav mogoče, da bo kak trgovec v dobi, ko imajo nekateri vse artikle opremljene s črtnimi kodami, vse listine obdelujejo na e-način, vodil zaloge še vedno ročno in zgolj finančno. Pa ni s tem prav nič narobe – mogoče je celo pametno in prav.


DAVKI _ Kristinka Vukovič

7

DONACIJE

Donacija je dan znesek denarja, storitve ali blaga, brez pričakovanja protiusluge ali celo obveznosti vračila od prejemnika, torej brez kakršnegakoli dolga ali obveze prejemnika donacije. Po tem se tudi razlikuje od sponzorstva, kjer se za dano zahteva protiusluga – recimo zahvala na javnem mestu in s tem reklama sponzorja. Zato sponzorska pogodba ni nič drugega kot pogodba o plačilu za storitev reklamiranja (in s tem predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost, davkom od dohodka), medtem ko pri donaciji pogodba ni potrebna – če gre za pravo donacijo, kjer nekaj darujemo brez pričakovanj in zahtev po čemerkoli v zameno. Da bi bila dona-cija zanesljivejši vir prihodka društev, fundacij, invalidskih organizacij, zavodov, fizičnih oseb ipd. in da bo za donatorja ta znesek vsaj davčna olajšava (kot ena od stimulacij za doniranje), pa je treba kljub vsemu izpolnjevati nekaj pogojev, ki si jih bomo v nadaljevanju pobliže ogledali. Donacija kot vir financiranja pravne osebe Ko društva, fundacije in druge organizacije zbirajo donacije, jim te predstavljajo prihodek in vir financiranja, ki jim omogoča izvajanje aktivnosti in ciljev društva ipd. Fizične osebe, ki smo rezidenti in zavezanci za dohodnino, lahko na podlagi 142. člena Zakona o dohodnini zahtevamo, da se do 0,5 odstotka naše dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenja za financiranje splošno koristnih namenov oziroma za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov. Za splošno koristne namene se štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni, športni, verski in drugi nameni, ki se opravljajo v okviru dejavnosti rezidentov Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti in katerim je s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona zaradi opravljanja te dejavnosti priznan poseben status ali določeno, da je njihova dejavnost v javnem interesu ali je dobrodelna. Med te rezidente se ne vštevajo rezidenti pravne osebe, ki so jih ustanovile ali katerih člani so pravne osebe javnega prava. Seznam upravičencev obja-

vlja vlada, vodi pa se v okviru Ministrstva za finance. Samo tistim, ki so uvrščeni na ta seznam, torej lahko namenimo del svoje dohodnine (0,1 ali 0,2 ali 0,3 ali 0,4 ali 0,5 odstotka dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 0,5 odstotka dohodnine), zanje pa je to lahko vir financiranja za njihovo splošno koristno delovanje, zato je seveda ključno vprašanje, kako se uvrstiti na ta seznam.

Društvo lahko prejme dotacije iz vira dohodnine, če pridobi status v javnem interesu. Odločitev o tem, komu bomo fizične osebe namenili del svoje dohodnine, lahko spremenimo bodisi prek e-davkov bodisi s pisno vlogo na obrazcu z naslovom ›ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacije‹ (obrazec DOHZAP, št. 3) ali ustno pri davčnem organu. Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve. Če smo Zahtevo izpolnili nepopolno in se ugotovi, da upravičenec ne obstaja ali ne obstaja več, namen-

jena dohodnina pripade proračunu Republike Slovenije. Tudi sicer je smiselno preveriti, komu sploh namenjamo dohodnino – mogoče so naše želje danes drugačne od tistih izpred nekaj let. Če želi torej društvo prejeti sredstva, ki jih fizične osebe iz svoje dohodnine namenjamo za donacije, ne zadošča izjava, da je dobrodelno ali da ima športne, kulturne in podobne namene, temveč mu mora biti priznan bodisi poseben status bodisi mora biti določeno, da je njegova dejavnost v javnem interesu. Kdaj se za društvo šteje, da je v javnem interesu, določa Zakon o društvih (ZDru-1). Status društva v javnem interesu podeljujejo različna ministrstva, odvisno od področja delovanja, za katero bi društvo rado pridobilo ta status. Vsako ministrstvo ima na svoji spletni strani navodila, kako vložiti dokazila in vlogo za pridobitev statusa društva v javnem interesu za področje, ki spada pod njegovo okrilje. V določenih primerih lahko status v javnem interesu dobijo tudi druge pravne osebe zasebnega prava (zavodi, ustanove, zadruge), nevladne organizacije, verske skupnosti in podobno, če po vsebini ustrezajo pogojem, ki so določeni za posamezno področje (za področje kulture je treba izpolnjevati pogoje po Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo in pogoje, obja-


8 vljene na spletni strani ministrstva, pristojnega za kulturo). Društva s statusom društva v javnem interesu so vpisana v posebni evidenčni knjigi, podlaga za njihovo evidentiranje pa je Pravilnik o vsebini, obliki in načinu vodenja registra društev, registra podružnic tujih društev in evidence društev v javnem interesu. Poleg statusa v javnem interesu je za uvrstitev na seznam možnih donirancev iz vira dohodnine lahko pogoj določitev, da je dejavnost pravne osebe v javnem interesu. Pri tem omenimo ustanove in fundacije, za katere vodi evidenco ministrstvo za notranje zadeve. Na njihovi spletni strani torej lahko vstopimo v evidenco ustanov in preverimo, ali je status konkretne ustanove splošno koristen in dobrodelen. Za področje delovanja ustanove pristojno ministrstvo (za ustanovo, ki deluje na področju pomoči otrokom, je na primer pristojen direktorat za družino pri MDDSZ) objavi soglasje k aktu o ustanovitvi v Uradnem listu, podatke sporoči ministrstvu za finance, ki potem poskrbi, da vlada uvrsti ustanovo na seznam (kar je spet objavljeno v Uradnem listu), šele zatem je ustanova tudi na seznamu, ki je javno dostopen vsem in objavljen na spletni strani Dursa. Sliši se zapleteno, a postopek je utečen in po teh pravilih nepridobitne organizacije pridejo do vira financiranja, to je do dela dohodnine, ki jim ga namenjamo fizične osebe. Davčna uprava je tudi tista, ki potem upravičencem nakazuje sredstva iz vira dohodnine.

Donacija kot pomoč fizični osebi Društvo, ustanova, fundacija, zavod in druge organizacije lahko prejmejo donacije ne le iz vira dohodnine, temveč od vseh drugih oseb ter nevezano na kake posebne postopke. Te donacije, ki jih srečujemo dnevno, so za naše računovodsko in davčno oko še posebej zanimive, če lahko donatorju prinašajo olajšavo, ali kadar želimo pomagati prejemniku donacije, ki je fizična oseba, tako da ga to ne bi dodatno davčno obremenilo. Za te primere je dobro vedeti, da ima v primerih, ko se pravna oseba odloči iz različnih

UNIKUM Marec 2013 _ Davki _ Donacije

vzgibov pomagati fizični osebi, taka pomoč zanjo praviloma za posledico najmanj še obračun akontacije dohodnine. Kljub temu so nekatere denarne pomoči oproščene plačila dohodnine, kar je treba preveriti v 20. členu Zakona o dohodnini. Med oproščene spadajo tudi pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje je skladno z zakonom, ki ureja ustanove. To bomo, kot omenjeno, preverili v evidenci ustanov pri ministrstvu za notranje zadeve. Zato je za fizično osebo davčno ugodneje, če dobi pomoč od ustanove, kot če bi pomoč za isti namen dobila neposredno od kakega podjetja, zavoda ali celo društva.

Med oproščene davka spadajo tudi pomoči, ki jih pomoči potrebne osebe prejmejo od dobrodelnih ustanov, katerih ustanovitev in poslovanje je skladno z zakonom, ki ureja ustanove. Donacija kot strošek in davčna olajšava Donacije kot izdatki pravnih oseb in fizičnih oseb, ki dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, se v njihovi poslovni bilanci obravnavajo kot strošek. V davčnem obračunu izdatki za donacije niso priznani stroški, lahko pa jih v primeru pozitivne davčne osnove uveljavljajo kot davčno olajšavo. Za uveljavljanje davčne olajšave tako Zakon o dohodnini (66. člen ZDoh-2) kot tudi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (59. člen ZDDPO-2) določata, da se olajšava prizna za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, verske in splošno koristne namene, in sicer le za taka izplačila rezidentom Slovenije in rezidentom drugih držav članic EU, razen poslovnim enotam rezidentov držav članic EU, ki se nahajajo zunaj držav članic EU, ki so po posebnih predpisih ustanov-

ljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti. Višina koriščene olajšave je omejena z višino davčne osnove in z 0,3 odstotka obdavčenih prihodkov donatorja. Oba zakona torej ne vežeta izplačil na organizacije, ki bi imele bodisi na podlagi zakona bodisi na podlagi vloge status organizacije oziroma društva v javnem interesu. Zahtevata le, da ste po posebnem predpisu ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti. Poleg navedene 0,3-odstotne olajšave obstaja še ena dodatna olajšava, ki lahko predstavlja največ 0,2 odstotka obdavčenih prihodkov zavezanca, to je za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za taka izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljena za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti. Za uveljavljanje te dodatne olajšave velja torej pogoj, da ima društvo, ki je prejelo donacijo, status društva v javnem interesu. Po pojasnilu Davčne uprave, št. 4210-834/2006, z dne 8. 8. 2006, kot dokazila donatorjem za njihovo uveljavljanje olajšave društvo predloži pojasnilo o namenu zbiranja sredstev, ki mora biti skladno s temeljno dejavnostjo društva in aktom društva, oziroma izjavo prejemnika donacije o namenski porabi zbranih sredstev. To dokazilo kot tudi kopijo statuta ali drugega akta društva, ki izkazuje namen dejavnosti društva oziroma skladnost namenov in ciljev delovanja društva kot nepridobitne organizacije z nameni, za katere se prizna donacija, naj bi zahteval izplačevalec donacije oziroma organizator donatorske akcije neposredno od prejemnika donacije kot sestavni del vloge oziroma prošnje za donacijo.


DAVKI _ dr. Mateja Drobež Tomšič

9

OBDAVČITEV V ZVEZI S PRIDOBITVIJO BLAGA PO 1. 1. 2013 Končno je bilo objavljeno težko pričakovano pojasnilo davčne uprave v zvezi z obdavčitvijo dobav blaga in pridobitev blaga znotraj Skupnosti. S tem smo pridobili odgovore na vprašanja, ki smo jih v decembru 2012 naslovili na davčno upravo v zvezi z obdavčitvijo pri pridobitvi blaga iz Unije. Predvsem je bilo aktualno vprašanje, ali se obračuna DDV ob pridobitvi blaga na dan izdaje računa tudi v primeru, ko je račun izdan pred opravljeno dobavo tega blaga.

I

z pojasnila davčne uprave ›Nastanek obveznosti obračuna DDV od pridobitev blaga znotraj Unije in odbitek tega DDV‹ (št. pojasnila 4230-750361/2012-2, z dne 20. 2. 2013) izhaja, da obveznost obračuna DDV ne nastane na dan izdaje računa, če je izdan pred opravljeno dobavo blaga. Obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa za že opravljeno dobavo blaga, če pa ta ni izdan pravočasno, je treba DDV obračunati po črki zakona (najkasneje) 15. dne naslednjega meseca po opravljeni dobavi blaga. Tako pri pridobitvah blaga znotraj Unije obveznost obračuna DDV nastane na dan izdaje računa le, če je račun izdan po opravljeni dobavi (ne pa tudi pred opravljeno dobavo) in pred 15. dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je nastal obdavčljiv dogodek (ko je bila opravljena dobava oziroma pridobitev tega blaga). Bistveno za razumevanje v tem primeru je, da ob izdaji računa pred opravljeno dobavo blaga še ne nastane obveznost obračuna DDV, ker obdavčljivi dogodek še ni nastal in zato niso izpolnjeni pravni pogoji za nastanek obveznosti obračuna DDV od take pridobitve blaga. V omenjenem pojasnilu davčne uprave tako najdemo primer, ko je bila dobava blaga opravljena 10. 1. 2013, račun pa izdan 8. 1. 2013. Davčna uprava je pojasnila, da obveznost obračuna DDV nastane 15. 2. 2013, zaradi česar se ta dobava poroča v davčnem obdobju za februar.

poškodovanja blaga s prodajalca na kupca. Poglejmo primer uporabe klavzule EXW (franko tovarna). ›Franko tovarna‹ pomeni, da prodajalec izpolni obveznost dobave, ko da blago na razpolago kupcu v svojih prostorih ali na drugem navedenem kraju (v delavnici, tovarni, skladišču ipd.). Prodajalec nima obveznosti nakladanja blaga na kakršnokoli vozilo. Drugo vprašanje, ki je marsikoga mučilo v stroki, pa je pravica do odbitka vstopnega DDV ob pridobitvi blaga. Strogo branje Zakona o DDV in Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 je privedlo do razlage, da pravice do odbitka v teh primerih ni mogoče izkoristiti pred prejemom računa. Zato smo davčni upravi v zvezi s tem postavili vprašanje, da bi pojasnila, ali smemo v stroki tolmačiti pridobitev pravice do odbitka vstopnega DDV pri pridobitvah blaga ugodneje za davčne zavezance, kar bi bilo mogoče tudi na podlagi načel o pridobitvi pravice do odbitka DDV po Direktivi 2006/112/ES. Tako je davčna uprava pojasnila, da lahko določbe glede pravice do odbitka vstopnega DDV razumemo tako, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV, če ima račun v trenutku, ko se izteče rok za predložitev obračuna DDV za obdobje, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV. Primer:

Pridobitev blaga

Izdaja računa

Nastanek obveznosti obračuna

Mesec prejema računa

Nastanek pravice do odbitka DDV

Pridobitev blaga

Izdaja računa

Nastanek obveznosti obračuna

Mesec prejema računa

Nastanek pravice do odbitka DDV

10. 1. 2013

8. 1. 2013

15. 2. 2013

januar

februar

10. 2. 2013

13. 2. 2013

13. 2. 2013

6. 3. 2013

13. 2. 2012

Posebno pozornost bo še naprej treba namenjati datumu, ko pride do obdavčljivega dogodka oziroma dobave ali pridobitve blaga. Obdavčljivi dogodek nastopi na dan, ko je opravljena pridobitev blaga, torej ko je prenesena pravica do razpolaganja na tem blagu, kot da bi bil prejemnik lastnik. Praviloma velja, da se ta datum ugotovi na podlagi trgovinskih klavzul Incoterms, ki določajo medsebojne obveznosti prodajalca in kupca v zvezi z dobavo blaga. To velja, če se pogodbeni stranki zanje dogovorita (izrecno ali molče). Uporaba teh klavzul med drugim pove tudi kraj in čas dobave blaga pri kupcu ter kraj in čas prehoda nevarnosti izgube ali

Davčni zavezanec lahko od 1. 1. 2013 odbije DDV, ki je obračunan od pridobljenega blaga, tudi na podlagi računa, ki ne vsebuje vseh pogojev iz členov 80.a do 84.a ZDDV-1 pod pogojem, da v obračunu DDV navede vse podatke, ki so potrebni za izračun zneska, ki ga je dolžan plačati za pridobljeno blago. Pogoj za uveljavljanje odbitka DDV pri pridobitvi blaga so izpolnjeni tudi v primeru, ko ima davčni zavezanec drug dokument, ki ima sestavine računa. Po 84. členu ZDDV-1 je račun lahko izdan v papirnati ali elektronski obliki.


RAČUNOVODSTVO

10

NOVI VIDIKI VLAGANJA V TUJA OSNOVNA SREDSTVA

_ Kristinka Vukovič

O vlaganjih v tuja osnovna sredstva smo v Unikumu že večkrat pisali, vselej smo jih razlagali na podlagi določil Slovenskih računovodskih standardov, pojasnil davčne uprave in veljavne davčne zakonodaje. Nedavno pa je Odbor preizkušenih računovodij glede sredstev sprejel strokovno razlago, ki odpira nove poglede na vlaganja v tuja osnovna sredstva, zato si jih v nadaljevanju oglejmo tudi mi.

P

o SRS med opredmetena osnovna sredstva štejemo tudi tista, ki sicer niso v naši lasti ali finančnem najemu, jih pa podjetje obvladuje na drug način ter tako uporablja pri ustvarjanju proizvodov, opravljanju storitev, dajanju v najem ali za pisarniške namene, vse to v času, daljšem od enega obračunskega obdobja. Definicije vlaganj v tuja osnovna sredstva v MRS 16 ne najdemo, pravzaprav se mednarodni standardi tudi z definicijo, kaj vse so opredmetena osnovna sredstva, natančno ne ukvarjajo, temveč zgolj omenijo, da so to sredstva, ki jih podjetje ima več kot eno obračunsko obdobje in jih uporablja pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov ali opravljanju storitev, daje v najem drugim ali uporablja za pisarniške namene. SRS za vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti še določajo, da se pri vlagatelju izkazujejo bodisi kot samostojno razpoznavna opredmetena osnovna sredstva bodisi kot deli opredmetenih osnovnih sredstev. Tako mednarodnim kot slovenskim računovodskim standardom pa je skupno to, da je za uvrstitev vlaganj med osnovna sredstva ključno tudi obvladovanje sredstva. Kdaj se sredstvo obvladuje, v SRS posebej ni pojasnjeno, najdemo pa to razlago v 9. točki Pojasnila OPMSRP4 (glej Uredbo Komisije ES, št. 1126/2008, objavljeno v Uradnem listu L 320, dne 29. 11. 2008, str. 0001–0481), kjer je navedeno, da se pravica do obvladovanja uporabe temeljnega sredstva prenese, če je izpolnjen katerikoli od naslednjih pogojev:

• Kupec ima možnost ali pravico ravnati s sredstvom ali drugim odrediti, da ravnajo s sredstvom na način, ki ga določi, ko pridobiva ali obvladuje več kot nepomembno količino učinka ali druge koristnosti sredstva. • Kupec ima možnost ali pravico kontrolirati fizični dostop do temeljnega sredstva, ko pridobiva ali obvladuje več kot nepomembno količino učinka ali druge koristnosti sredstva. • Dejstva in okoliščine kažejo, da je malo verjetno, da ena ali več strank, razen kupca, vzamejo več kot nepomembno količino učinka ali druge koristi sredstva, ki jo proizvede ali ustvari sredstvo v času trajanja dogovora, in da cena, ki jo kupec plača za učinek, ni niti pogodbeno določena na enoto proizvoda niti ni enaka tržni ceni na enoto proizvoda v času dostave proizvodov. Odbor zaključuje, da kadar podjetje vlagatelj sredstva obvladuje, jih izkaže med osnovnimi sredstvi, kadar ne, pa med dolgoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami. V prvem primeru jih torej prenaša med odhodke z obračunom amortizacije, v drugem pa z direktnim prenosom med stroške materiala in storitev. Spomnimo še, da v primerih, ko vlaganja v opredmetena osnovna sredstva v tuji lasti izkažemo med osnovnimi sredstvi (po novem na kontu 046), zanje tudi veljajo vse določbe splošnih SRS (vrednost se lahko razporedi na pomembne dele, začetek amortizacije s prvim dnem meseca, ki sledi razpoložljivosti za uporabo…).

Kako bomo določili amortizacijsko stopnjo? Z upoštevanjem kriterijev iz SRS 13.8, pri čemer ne spreglejmo tudi kriterija pričakovanih omejitev uporabe (zgornja meja za amortizacijsko dobo je trajanje najemnega razmerja). S tem pa zgodba še ni končana: poleg računovodskega vidika je treba upoštevati še najmanj vidik odhodkov v zvezi z obračunom davka od dohodkov pravnih oseb in dohodka iz dejavnosti fizičnih oseb. Tematiko je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Kot vemo, je davčna uprava izdala pojasnilo, da se odhodki amortizacije priznajo, če so obračunani po največ 10-odstotni stopnji, torej po stopnji za druga vlaganja. Odbor sekcije preizkušenih davčnikov pa meni drugače: da je treba za davčne namene upoštevati amortizacijsko stopnjo, ki je glede na predhodno razvrstitev sredstva določena za posamezno vrsto sredstva (na primer za zgradbe, opremo), in ne amortizacijsko stopnjo za druga vlaganja. Imamo torej dve različni stališči – kaj zdaj? Kot smo v Unikumu zapisali že februarja, za potrebe obdavčitve velja izključno zakon in na podlagi zakona bo tudi odločalo sodišče, če bi do postopka prišlo. Prej se bo moral vsak zavezanec sam odločiti, katero pojasnilo (če sploh) bo upošteval in kaj bo znal zagovarjati, če bi do postopka prišlo.


PRAVNI KOTIČEK _ Nina Orehek

11

SKLEPI DRUŽBENIKOV

Enoosebna družba z omejeno odgovornostjo se ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki se v primeru večosebne družbe z omejeno odgovornostjo imenuje družbena pogodba. Med obema oblikama družb je tudi nekaj razlik pri načinu sprejemanja odločitev in vodenju sprejetih sklepov v knjigi sklepov. Odločanje družbenika v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo Če družbo ustanavlja samo ena oseba (ustanovitelj), ta oseba sprejme akt o ustanovitvi, ki je lahko bodisi v obliki notarskega zapisa ali pa sestavljen na posebnem obrazcu v pisni oziroma elektronski obliki. Navedeno je mogoče le, če: • se vložki vplačajo samo v denarju z nakazilom na bančni račun in je celoten znesek vložkov (najmanj 7.500 €) plačan pred vložitvijo predloga za ustanovitev družbe, • se akt o ustanovitvi sklene na obrazcu VEM, v katerem vsebine ni mogoče spreminjati (listina se avtomatsko generira iz sistema e-VEM, prav tako vse druge obvezne priloge k predlogu za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo), in • želi družbenik voditi elektronsko knjigo sklepov. Pravni posli, ki jih sklene edini družbenik v imenu družbe s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko, morajo biti v pisni obliki, razen tistih, ki so sklenjeni pri rednem poslovanju. Prav tako za sklepanje pogodb, ki jih sklene edini družbenik v imenu družbe s samim seboj, ni potreben kolizijski zastopnik družbe (zastopnik, ki bi namesto edinega družbenika v imenu družbe sklenil pogodbo z edinim družbenikom in tako preprečil konflikt interesov). To se smiselno uporablja tudi za delniško družbo z enim delničarjem. Ustanovitelj samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1 (spodaj našteta po alinejah) in mora vse odločitve v zvezi s temi zadevami vpisovati v knjigo sklepov (sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nima-

jo pravnega učinka). (Glede potrebe po prisotnosti notarja, glej spodaj.) Ustanovitelj sklepe o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1 vpisuje: • bodisi v pisno knjigo sklepov, ki jo mora potrditi notar pred vpisom prvega sklepa, • bodisi v elektronsko knjigo sklepov, ki jo vodi notarska zbornica (če se je družba z omejeno odgovornostjo ustanovila na preprostejši način). Več o načinu vodenja knjige sklepov si lahko preberete na naslovu e-uprava.gov.si/e-uprava/. V knjigo sklepov kljub vsemu ni treba vpisovati sklepov, ki jih sprejme ustanovitelj ob ustanovitvi družbe in na katerih njegov podpis overi točka

VEM ali notar, ki v imenu ustanovitelja vloži elektronski predlog za vpis ustanovitve družbe v register.

Splošne določbe o odločanju družbenikov na skupščini (večosebne) družbe z omejeno odgovornostjo Družbeniki (večosebne družbe z omejeno odgovornostjo) sprejemajo sklepe na skupščini, razen če s pisno izjavo sklenejo, da se skupščina ne opravi. Sklep o tem morajo soglasno sprejeti vsi družbeniki. V tem primeru sporočijo svoje glasove poslovodji pisno, telefonsko, telegramsko ali z uporabo podobnih tehničnih sredstev.

Nujnost navzočnosti notarja na skupščini: Zadeve, o katerih družbeniki na skupščini odločajo skladno s 505. členom ZGD-1:

Potreba po notarju

Sprejetje letnega poročila

Ne

Uporaba bilančnega dobička

Ne

Vplačilo in vračilo naknadnih vplačil

Ne

Sprememba višine osnovnega kapitala (npr. za namene pokritja izgube)

Da, ker se mora hkrati spremeniti družbena pogodba

Delitev, odsvojitev in prenehanje poslovnih deležev ter izključitev družbenika

Da, ker se mora hkrati spremeniti družbena pogodba

Postavitev in odpoklic poslovodje, prokurista in poslovnega pooblaščenca

Ne

Imenovanje in odpoklic likvidacijskih upraviteljev, ko se začne postopek likvidacije po 105. členu ZGD-1

Ne

Sprememba družbene pogodbe, ki je bila sklenjena pred notarjem Posebnost: Če se s spremembo družbene pogodbe povečajo obveznosti družbenikov do družbe, morajo sklep, razen pri povečanju osnovnega kapitala, sprejeti vsi družbeniki.

Da, razen v primeru spremembe sedeža, firme ali dejavnosti.

Sprememba družbene pogodbe, ki je bila sklenjena na posebnem obrazcu: priložiti je treba prečiščeno besedilo družbene pogodbe na novem obrazcu, ki se ujema s priloženim sklepom o spremembi družbene pogodbe.

Ne, razen če se s spremembo družbene pogodbe določajo sestavine družbene pogodbe, ki jih vsebina obrazca ne omogoča.

Prenehanje družbe po skrajšanem postopku

Da

Odločanje o statusnih spremembah (združitve, delitve družb)

Da


12 Navzočnost notarja na skupščini se praviloma zahteva pri delniških družbah, pri družbah z omejeno odgovornostjo pa je potrebna zgolj takrat, ko se sprejemajo take odločitve, ki jih mora končno potrditi notar oziroma morajo biti v obliki notarskega zapisa (navedeno v tabeli). Enako velja za enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, kjer se navzočnost notarja tudi ne zahteva, razen kadar ZGD-1 določa, da mora sklep potrditi notar (tabela). Če stranka tako želi, je lahko notar vedno navzoč. Družbeniki poleg tega (po 505. členu ZGD-1) odločajo tudi o: • ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij, • uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju, • zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem in

UNIKUM Marec 2013 _ Pravni kotiček _ Sklepi družbenikov

• drugih zadevah, ki jih določa zakon ali družbena pogodba. Skupščina družbenikov veljavno odloča, če je navzočih toliko družbenikov, da imajo večino glasov (praviloma daje vsakih dopolnjenih 50 evrov osnovnega vložka družbeniku en glas, vendar je to z družbeno pogodbo lahko določeno drugače). Če z zakonom ali družbeno pogodbo bi določeno drugače, odločajo družbeniki na skupščini z večino oddanih glasov.

Sklic skupščine v večosebni družbi z omejeno odgovornostjo Skupščino skliče poslovodja: • da se odloča o zadevah iz 505. člena tega zakona, • če je to nujno za interese družbe, • če se z letno bilanco ali bilanco med poslovnim letom ugotovi, da je izgubljena polovica osnovnega kapitala, in

• v drugih primerih, določenih z zakonom ali družbeno pogodbo. Skupščina se skliče s priporočenim pismom vsem družbenikom, v katerem mora biti naveden tudi dnevni red skupščine, najmanj 25 dni pred zasedanjem skupščine. Če skupščina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki. To velja tudi za sklepe o zadevah, ki niso bile najavljene na način, predpisan za sklic, vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine. Družbena pogodba lahko določi, da se že v vabilu na skupščino določi naknadni dan zasedanja skupščine, če ta ob prvotno določenem času ne bi bila sklepčna; skupščina na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih družbenikov. Naknadni dan zasedanja skupščine ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem dnevu.

ALI STE VEDELI:

POGOJI ZA NIČNOST PO ZPreZP-1 IN NASPLOH Ničnost kot najstrožja sankcija neveljavnosti pogodb strank pride v poštev, če: • je pogodba v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli, • pogodba ne vsebuje določenega elementa, ki bi ga morala vsebovati, in obratno (npr. ni v predpisani obliki ali vsebuje nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv predmet), • pogodba posamezno stranko postavlja v nepošten položaj. Krog ničnih pogodb je odprt, kar pomeni, da se ničnost presoja v vsakem primeru posebej, kriterije za ničnost pa lahko določajo različni pravni predpisi (temeljni je sicer Obligacijski zakonik, ki določa posledice in postopek uveljavljanja ničnosti). Tako npr. ZPreZP-1 v 9. členu določa, da je ničen pogodbeni dogovor, ki je očitno nepravičen do upnika glede roka plačila, višine zamudnih obresti ali povrnitve stroškov izterjave. Kot ›dogovor‹ se razume bodisi celotna pogodba bodisi posamezno pogodbeno določilo. ZPreZP-1 v istem členu natančneje določa, kako se presoja očitna nepravičnost dogovora.

Kdo lahko uveljavlja ničnost in rok za uveljavljanje ničnosti Ničnost lahko uveljavlja vsaka zainteresirana oseba, ki izkaže pravni interes (vsakdo, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno pravno korist, torej da se mu z razveljavitvijo pogodbe spremeni pravni položaj – zgolj ekonomska ko-

rist ne zadošča), pri tem pa ZPreZP-1 v 9. členu dodatno našteva skupine subjektov, ki že po zakonu izkazujejo pravni interes za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti pogodbe. Na ničnost v primeru spora pazi tudi sodišče po uradni dolžnosti. Ničnost se lahko uveljavlja le v sodnem postopku – pogodbo mora razveljaviti sodišče. Dokler se pogodba sodno ne izpodbija iz razloga ničnosti, bo v pravnem smislu ostala v veljavi in stranke zavezuje. Pri tem pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, zato pravila o zastaranju ne pridejo v poštev.

Posledice ničnosti in možnost ohranitve v veljavi Če sodišče ugotovi, da je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe, če to ni mogoče, pa mora posamezna stranka dati ustrezno denarno nadomestilo. Ničnost posameznega pogodbenega določila ne pomeni tudi ničnosti celotne pogodbe, ampak ta ostane v veljavi, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Če nična pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, velja ta druga pogodba, če je to v skladu z namenom, s katerim sta pogodbenika sklepala pogodbo in če se lahko šteje, da bi sklenila to pogodbo, če bi vedela za ničnost svoje pogodbe. Če vzrok ničnosti preneha pozneje, nična pogodba naknadno ne postane veljavna.


STROKOVNA MNENJA IR Pripravljajo jih predvsem: _ Maja Bohorič, _ Beti Božnar, _ Maja Dolinar Dubokovič, _ dr. Mateja Drobež Tomšič, _ Marija Ravnik, _ Kristinka Vukovič.

1_

13

MNENJA Strokovna mnenja Inštituta za računovodstvo so pripravljena za konkretne primere in se ne morejo uporabljati na splošno.

Konsignacijska prodaja blaga v EU V poslu sodelujejo naslednji partnerji: podjetje A (slovenski davčni zavezanec, lastnik blaga), podjetje B (konsignacijsko skladišče oziroma obrat na Portugalskem) ter podjetja C, D … (kupci blaga, portugalski davčni zavezanci). Podjetje A blago odpremi oziroma prenese na obrat podjetja B (9. člen ZDDV-1), podjetje B blago uskladišči. Za podjetje A prenos blaga spremljajo dokumenti (proforma faktura – dokument za prenos blaga v EU – in CMR). Podjetje B, ki opravlja storitev manipulacije z blagom, podjetju A izstavi fakturo za opravljeno storitev. Podjetje A izda račun kupcem blaga (portugalskim davčnim zavezancem) z DDV (46. člen ZDDV-1). Blago fizično potuje iz skladišča podjetja B h kupcem, davčnim zavezancem na Portugalskem. Kaj se šteje za pridobitev blaga v EU, kakšne so naše obveznosti?

Mnenje Kot omenjate, ste prodajalec blaga v Sloveniji, ki dobavi blago iz Slovenije v konsignacijsko skladišče pri družbi B (kupcu), davčnem zavezancu iz Portugalske. Če prenesete blago iz svojega podjetja v drugo državo članico EU zato, da bi vzpostavili zalogo blaga pri vašem kupcu, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici EU, se tak prenos blaga šteje za dobavo blaga v skladu z 9. členom ZDDV-1, in sicer takrat, ko se taka transakcija v drugi državi članici obravnava kot pridobitev blaga znotraj Unije (1. odstavek 21. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Po naši zakonodaji bi se v primeru konsignacijskega skladišča v Sloveniji taka transakcija obravnavala kot pridobitev blaga znotraj Unije takrat, ko bi kupec izvzel blago iz zaloge (iz tega konsignacijskega skladišča), zato predvidevamo, da bo enako veljalo tudi na Portugalskem. Predlagamo, da to preverite pri svojem kupcu na Portugalskem, ker je to odvisno od portugalske zakonodaje o DDV. ›Zaloge blaga pri kupcu‹ pomeni zaloge blaga, ki so v vaši lasti kot prodajalca in skladiščene v skladišču kupca (lastnem ali najetem). Skladiščeno blago se ne sme uporabljati od trenutka, ko je dano v skladišče, do trenutka, ko je izvzeto iz zaloge. V uvodu smo omenili, da se prenos blaga iz vašega podjetja v drugo državo članico zaradi vzpostavite zaloge blaga pri kupcu šteje za dobavo blaga po 9. členu ZDDV-1. Ta dobava je sicer obdavčljiva v Sloveniji, vendar je oproščena plačila DDV po 46. členu ZDDV-1, če so izpolnjeni pogoji za uporabo te oprostitve (prodaja blaga kupcu, ki je identificiran za namene DDV

v drugi državi članici EU, blago pa je dobavljeno iz Slovenije v drugo državo članico EU), kar po opisu velja za vaš primer. Najprimerneje bi bilo po našem mnenju sklicevanje na 1. točko 46. člena ZDDV, če bo družba B kot komisionar prodajala blago na Portugalskem, saj bi lahko šteli, da ste ob izvzemu blaga iz skladišča s strani komisionarja opravili dobavo blaga temu kupcu (komisionarju) neposredno, komisionar (družba B) pa takoj naprej nadaljnjim kupcem (družbam C, D in drugim portugalskim davčnim zavezancem). Pri komisijski prodaji namreč sočasno nastaneta obe dobavi. Predvidevamo, da v vašem primeru ne bo potrebna vaša identifikacija za namene DDV na Portugalskem, saj to situacijo primerjamo s situacijo iz pojasnila DURS ›Prenos blaga v drugo državo članico in pridobitev blaga iz druge države članice za vzpostavitev zaloge blaga pri kupcu‹, št. 42601520/2004, z dne 21. 2. 2005, iz katerega izhaja, da se v obratni situaciji, ki bi nastopila v Sloveniji, prodajalcu ne bi bilo treba identificirati za namene DDV v Sloveniji. Predlagamo, da si tudi pri tem vprašanju pridobite potrditev, da se vam ni treba identificirati za namene DDV na Portugalskem, če bo posel potekal tako, kot je zapisano v tem mnenju. Obdavčljivi dogodek pri tej dobavi blaga v EU nastane, ko se šteje, da je opravljena pridobitev blaga na Portugalskem (izvzem blaga iz konsignacijskega skladišča), obveznost obračuna DDV oziroma vključitve te dobave v obračun DDV kot oproščene dobave in tudi rekapitulacijsko poročilo pa nastane takrat, ko je to določeno v 8. odstavku 33. člena ZDDV-1. Obveznost obračuna DDV po tej določbi nastane na dan izdaje računa ali, če račun ni bil izdan, 15. dan v mesecu, ki sledu mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Ob takem poteku poslov ste po 4. odstavku 21. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 dolžni v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke za nadzor nad zalogami blaga, ki ste jih vzpostavili pri svojem kupcu, posebej pa še: • državo članico, kamor ste odposlali blago in v kateri ste vzpostavili zalogo blaga; • identifikacijsko številko za DDV kupca, pri katerem ste vzpostavili zalogo blaga in ki mu jo je izdala država članica, v kateri ste vzpostavili zalogo blaga; • datum odpošiljanja blaga v drugo državo članico; • datum, ko kupec prejme blago v svoje skladišče; • skupno vrednost blaga v zalogi v evrih; • opis blaga v zalogi; • količino blaga v zalogi; • datum, ko kupec izvzame blago iz zaloge in se šteje, da je opravljena dobava skladiščenega blaga. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS,


14

UNIKUM Marec 2013 _ Strokovna mnenja IR

št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

2_

Prezaposlitev delavcev – prefakturiranje plač ali zaračunavanje storitev Zanima nas, kako prefakturirati plačo. Delavca smo (zaradi kvote invalidov) prezaposlili v drugo podjetje, ker pa opravlja skladiščna dela za naše podjetje, moramo strošek plače zaračunati našemu podjetju. Ali je to opravljena storitev in se zaračuna DDV’ ali lahko zaračunamo iz drugega podjetja kako drugače?

Mnenje Zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku predstavlja posebno dejavnost, ki je regulirana v 163. do 174. členu Zakona o urejanju trga dela. Delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku, je vsaka pravna ali fizična oseba, ki sklepa pogodbe o zaposlitvi z delavci z namenom, da bi delavce napotil k uporabniku, pri katerem ti delavci začasno delajo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika, in je pri ministrstvu, pristojnem za delo, vpisan v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu oziroma v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu. Zakon o urejanju trga dela v 164. členu določa pogoje za opravljanje dejavnosti. Delodajalec lahko zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku, če pred oddajo vloge za opravljanje te dejavnosti: • v obdobju zadnjih dveh let ni kršil delovnopravne zakonodaje; • v obdobju zadnjih dveh let nima neporavnanih obveznosti s področja davkov in prispevkov; • izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo; pogoje iz prejšnjega odstavka mora delodajalec izpolnjevati ves čas zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_ in_zaposlovanje/posredovanje_zaposlitve_in_zagotavljanje_dela/zagotavljanje_dela_vloga/) najdete še druge koristne informacije za pripravo vloge za registracijo te dejavnosti. Pri opravljanju dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku se drugemu uporabniku zaračuna strošek dela, ki se mu doda še določen pribitek. Celoten strošek je obdavčljiv z davkom na dodano vrednost, saj se po določilih Zakona o davku na dodano vrednost to šteje za opravljanje storitev, če jo opravlja davčni zavezanec po ZDDV-1. To storitev z vidika zakonodaje o DDV opredeljujemo kot storitev posredovanja delovne sile, kar pomeni nameščanje oziroma posojanje osebja drugemu uporabniku za plačilo, pri čemer delavci opravljajo dela pod vodstvom in nadzorom naročnika podobno kot redno zaposleni. To vključuje premestitev, posojanje ali najem delovne sile za plačilo oziroma

storitve, ki jih opravljajo agencije za zaposlovanje ali pridobivanje kadrov, v zvezi s posredovanjem delovne sile med drugimi strankami (Davčni bilten t/00, str. 13). Če pa zaračunavate storitve po urah ali glede na opravljena dela oziroma storitve, ne govorimo o zagotavljanju dela delavcev drugemu uporabniku, temveč o opravljanju storitev po pogodbi o opravljanju teh storitev, ki se torej zaračunavajo po uri ali po opravilih. Opravljanje teh storitev je prav tako predmet obdavčitve z davkom na dodano vrednost. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011. • Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), Ur. l. RS, št. 80/2010. Spremembe: Ur. l. RS, št. 40/2012-ZUJF. • Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in načinu sodelovanja delodajalca z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Ur. l. RS, št. 106/2010. Spremembe: Ur. l. RS, št. 38/2012.

3_

Storitve zasebnega vrtca Imamo zasebni vrtec. Storitve varstva otrok zaračunavamo z 8,5-odstotnim DDV, prav tako obroke hrane. V pogodbah z naročniki je navedeno, da se vse dodatne aktivnosti zaračunajo posebej. Zanima nas, kako je v primeru, ko gredo npr. na izlet in jim to dodatno obračunajo: na prejetem računu za ta izlet dobi vrtec obračunan 20-odstotni DDV, ki si ga lahko šteje kot vhodnega. Kako se to pravilno izkaže na izhodnem računu? Gre to po enakem sistemu kakor npr. pri upravnikih stavb, ko morajo posebej ločiti osnove in DDV za 8,5 oziroma 20 odstotkov? Izlet zaračunajo po dobaviteljevi ceni, torej ne dodajajo vrednosti.

Mnenje V vašem drugem primeru gre verjetno za zasebni vrtec, ki opravlja storitve domačega varstva, to je varovanja otrok na domu. To je obdavčeno z znižano davčno stopnjo, ker verjetno ne izpolnjujete pogojev za uporabo oprostitve iz 42. člena ZDDV-1 v povezavi s 43. členom ZDDV-1 oziroma slednje niste priglasili pri davčni upravi. Predvsem iz sodne prakse sodišča EU izhaja, da se po enotni davčni stopnji obdavčujejo storitve, ki se štejejo za enotno oziroma enovito storitev, izpeljano iz tega pa to tudi pomeni, da se podporne storitve obdavčujejo enako kakor glavna storitev. Poenostavljeno povedano: podporna storitev je potrebna, da se lahko opravi glavna storitev. Ali gre za enotno dobavo, se presoja na podlagi sodil iz Sodb Sodišča EU. Za enotno dobavo se šteje, kadar sta dva ali več elementov ali dejanj, ki jih opravi davčni zavezanec za stranko, tako tesno povezana, da objektivno sestavljata eno sámo, nedeljivo gospodarsko transakcijo, katere razdelitev bi


15

www.iracunovodstvo.eu

bila umetna (glej sodbo z dne 29. 3. 2007 v zadevi Aktiebolaget NN, C-111/05, točka 23, ter sodbi Part Service, točka 53, in RLRE Tellmer Property, točka 19). Z opredelitvijo enotne dobave so povezane še druge sodbe Sodišča EU (Levob, Recueil, CPP, Don Bosco ipd.). Storitev je še posebej treba šteti za pomožno (podporno) storitev glavne storitve, če sama za stranko nima lastnega namena, temveč je sredstvo, da ta lahko uporablja glavno storitev ponudnika storitve pod boljšimi pogoji. V vašem primeru je treba presojati torej vse vidike, na primer to, kaj je namen opravljanja storitve, ali je izlet samostojna storitev ali pa je del programa varstva otrok, torej ali je potreben, da se izvede program varstva otrok, in tako predstavlja sestavni del tega programa. Če boste v svojem primeru ob uporabi zgornjih smernic ugotovili, da izlet za naročnike nima pomena, temveč je le sredstvo, da se lahko izvede storitev varstva, se ta podporna storitev obdavči enako kakor glavna storitev. Vendar predlagamo, da pod drobnogled vseeno vzamete najprej pravilno obračunavanje glavne storitve po znižani davčni stopnji, ki je povezana z registracijo šifre SKD 88.910 Dnevno varstvo otrok in izvajanjem storitve varovanja otrok na domu. Pravica do odbitka vstopnega DDV vam je priznana, če opravljate v celoti obdavčeno dejavnost, torej dejavnost, od katere obračunavate DDV. Če opravljate poleg tega še kakšno dejavnost, od katere ne smete odbijati DDV (npr. neprave oprostitve po 42., 43. in 44. členu ZDDV-1), lahko odbijate vstopni DDV, če je izlet povezan s tistim delom dejavnosti, od katere obračunavate DDV (če vodite ločeno knjigovodstvo). Pri ugotavljanju pravice do odbitka vstopnega DDV z odbitnim deležem vam pripada tisti delež vstopnega DDV, ki je izračunan po posebni formuli iz zakonodaje o DDV. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

4_

Nakup nepremičnine – obračun DDV ali odmera DPN Družba z omejeno odgovornostjo kupuje 20 let star poslovni prostor od druge družbe z omejeno odgovornostjo. Ali lahko kupi to nepremično z 2-odstotnim davkom na promet z nepremičninami ali z 20-odstotnim davkom na dodano vrednost? Ali nakup po 2-odstotni stopnji kasneje vpliva na odbitek DDV pri dodatnem investiranju v to nepremičnino?

Mnenje Poslovni prostor lahko kupite na način, da bo zaradi te prodaje odmerjen davek na promet nepremičnin, in tako ne bo obračunan davek na dodano vrednost. Pri prodaji starih nepremičnin (ki so bile uporabljene že več kot dve leti) namreč velja, da so te po 7. točki 44. člena ZDDV-1 oproščene

plačila DDV. Po 45. členu ZDDV-1 se lahko taka dobava spremeni v obdavčeno, če se prodajalec in kupec o tem dogovorita ter če so izpolnjeni tudi vsi pogoji iz tega in 78. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1. To pomeni, da je lahko dobava te nepremičnine obdavčena, če se prodajalec in kupec o tem strinjata. Zato obdavčitev z davkom v tem primeru ni obvezna, je pa možna. Če bi izkoristili to možnost, bi DDV obračunali in plačali vi kot kupec (ki ste identificirani za namene DDV), ker se za ta primer uporablja 76.a člen ZDDV-1 (obrnjena davčna obveznost znotraj Slovenije). Ker omenjate, da je nepremičnina stara več kot 20 let, je tudi prodajalec ni kupil z davkom na dodano vrednost, zato taka prodaja z odmero davka na promet nepremičnin nima vpliva na popravek odbitka vstopnega DDV pri prodajalcu (70. člen ZDDV-1), razen če je uveljavljal odbitek DDV od vlaganj v to nepremičnino (povezano s 112. členom Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Prodajalci se nagibajo k obračunu DDV pogosto tudi zato, ker so zavezanci za plačilo davka na promet nepremičnin (lahko pa plačilo tega davka pogodbeno prenesejo na kupca), kar pomeni, da zanje to lahko pomeni nižjo razliko med prodajno in nabavno vrednostjo nepremičnine. Nakup nepremičnine z 2-odstotnim davkom na promet nepremičnin ne vpliva na kasnejši odbitek vstopnega DDV zaradi dodatnega investiranja v to nepremičnino. Kasnejši odbitek vstopnega DDV boste namreč presojali po pravilu iz 62., 63. in 67. člena ZDDV-1. Če boste nepremičnino uporabljali za obdavčeno dejavnost oziroma dejavnost, od katere se po zakonodaji o DDV priznava pravica do odbitka vstopnega DDV, vam bo pravica do odbitka DDV od teh vlaganj tudi priznana. Vendar je mogoče, da tako pridobljena pravica do odbitka vstopnega DDV ne bo trajna, če boste začeli to nepremičnino, za katero predvidevamo, da bo vaše osnovno sredstvo oziroma naložbena nepremičnina, kasneje uporabljati za opravljanje oproščene dejavnosti, od katere se pravica do odbitka vstopnega DDV ne priznava (več o tem v 69. in 70. členu ZDDV-1). Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

5_

Uvoz stroja (popravek napake v obračunu DDV) in pravila za poslovanje z elektronskimi računi Dne 30. 5. 2011 smo uvozili pomivalni stroj iz Švice za namene testiranja naših izdelkov. Naredili smo prijavo o (brezplačnem) uvozu, plačali davek od dobave blaga in storitev ter ga prikazali v davčnih knjigah, obrazec DDV-O, pod 31 in 41, ter v knjigi prejetih računov v stolpca 8 in 18. Zdaj pa so se odločili, da nam stroj prodajo; evidentirali naj bi ga kot osnovno sredstvo, za katero smo že dobili izstavljen račun. Kako izpeljati zadevo, glede na to, da bi bilo pravilno, če se v


16

UNIKUM Marec 2013 _ Strokovna mnenja IR

obračunu DDV prikaže pod postavko osnovnih sredstev? Kaj predlagate z vidika pravilnega davčnega evidentiranja tega računa?

Mnenje Če izhajamo iz tega, da so bile carinske dajatve in davek na dodano vrednost obračunane pravilno (torej enako, kot da bi stroj kupili), lahko to napako popravite tako, da v obračun DDV tekočega obdobja vnesete nabavno vrednost tega stroja v polje 35 obračuna DDV. Iz navodil k temu polju namreč izhaja, da se v to vrednost vnaša nabavna vrednost drugih osnovnih sredstev (v polje 34 pa nepremičnin), vendar bi v vašem primeru vpisali vrednost stroja, kot ste jo vpisali v polje 31. To pomeni, da bi bila ta postavka v polju 35 izkazana z zamikom. Davčno upravo lahko o tem popravku tudi obvestite, če imate pogoste kontrole obračuna DDV. Pri odgovoru smo izhajali iz tega, da zaradi napak v preteklih davčnih obdobjih praviloma ne popravljamo preteklih davčnih obračunov, v katerih je bila napaka storjena (razen v postopkih davčnega nadzora), temveč napako popravimo v tekočem davčnem obdobju, ko jo ugotovimo. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011. • Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, Ur. l. RS, št. 141/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 52/2007, 120/2007, 21/2008, 123/2008, 105/2009, 27/2010, 104/2010, 110/2010, 82/2011, 106/2011, 108/2011.

6_

Udeležba na dobičku zaposlenim in darilo deleža zaposlenim Edini družbenik v družbi z osnovnim kapitalom 200.000 evrov je direktor. Kot družbeniki naj bi vstopili še trije zaposleni. Vsi štirje bi potem imeli enak, 25-odstotni delež. Vse to je bilo dogovorjeno že ob ustanovitvi podjetja, a ker drugi niso imeli kapitala, se to na začetku ni zgodilo. Dogovor je, da bi postali lastniki z dobičkom, ki se ustvarja v podjetju, čeprav ne vemo, kako bi to pravno, davčno in računovodsko speljali. Če bi vsak prispeval na začetku, bi dal 50.000 evrov. Ker tega niso imeli, je sedanji lastnik vložil kapital sam. Če bi recimo letos zaslužili 200.000 evrov dobička, bi se neuradno delil na štiri dele. Zanima nas, kakšne možnosti obstajajo, da bi se to uredilo. Se deleži lahko podarijo?

Mnenje Poslovni deleži se lahko zaposlenim podarijo, vendar to pomeni obdavčljivo odsvojitev kapitala (poslovnega deleža) sedanjega imetnika poslovnega deleža, ki mora zato ugotoviti kapitalski dobiček, ki se obdavči z davkom od dobička iz kapitala po določbah Zakona o dohodnini, in sicer skladno z 92. do 104. členom Zakona o dohodnini ter ob upoštevanju 152. člena tega zakona. Zaposleni, ki prejmejo poslovni delež brezplačno, prejmejo

od fizične osebe darilo, o katerem menimo, da je obdavčljivo po Zakonu o dohodnini, saj ga daje fizična oseba, ki je povezana z vašim delodajalcem (3. točka 19. člena Zakona o dohodnini in 16. člen Zakona o dohodnini za opredelitev povezanih oseb). Predvidevamo, da bi družbena pogodba lahko določila tudi, da zaposlenim pripada udeležba na dobičku oziroma se družbenik o tem tako odloči samostojno po pravilih 526. člena, 505. člena ZGD-1 in drugih ustreznih členih ZGD-1 za družbo z omejeno odgovornostjo, ker ste kot taka družba organizirani. Vendar se udeležba na dobičku, ki je posledica delovnega razmerja, obdavčuje kot dohodek iz delovnega razmerja, in ne kot dohodek iz kapitala. Ugodnejša obdavčitev je predvidena le za primere, ki ustrezajo delitvi dobička po Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob). Dolgoročno primernejša možnost bi tako bila darilo ali prodaja poslovnega deleža, saj je cilj, da zaposleni postanejo imetniki poslovnega deleža. Za ta primer bi bilo bolj običajno, da bi vsak družbenik sam investiral v nakup poslovnega deleža, manj običajna pot pa bi bila obravnava, ko bi družbenik svoj del poslovnega deleža podarjal zaposlenim, saj je v ta nakup vložil lasten kapital. Možno je tudi, da zaposleni najamejo sredstva za nakup poslovnega deleža, postanejo imetniki poslovnega deleža, na tej podlagi pa pridobijo pravico do izplačila udeležbe na dobičku (letos obdavčeno v višini 20, naslednje leto 25 odstotkov) in s tem možnost, da sčasoma odplačajo ta poslovni delež, po poplačilu posojila pa dejansko začnejo ustvarjati dohodek iz tega naslova. Udeležba na dobičku zaradi imetništva kapitala je obravnavana davčno ugodneje (cedularna obdavčitev) kakor udeležba na dobičku iz naslova delovnega razmerja (razen po določbah Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku), zato je po naši oceni dolgoročno primernejša varianta, da zaposleni postanejo imetniki kapitala. Le tako bodo lahko nekoč svoj delež tudi prodali ali ga ob prenehanju družbe odtujili, v nasprotnem primeru pa to ne bi bilo mogoče. Uporabljena in veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja: • Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 33/2007. Odl. US: U-I-198/05-12, 45/2007. Odl. US: U-I-260/04-28, 90/2007, 10/2008, 78/2008, 92/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 28/2010UPB5, 43/2010, 51/2010-UPB6. • Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Ur. l. RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.). Spremembe: Ur. l. RS, št. 26/2007-ZSDU-B, 33/2007-ZSReg-B, 67/2007-ZTFI (100/2007 popr.), 10/2008, 68/2008, 23/2009. Odl. US: U-I-268/06-35, 42/2009, 65/2009-UPB3, 83/2009. Odl. US: U-I-165/08-10, Up-1772/0814, Up-379/09-8 EVA: 2005-2111-0065. • Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), Ur. l. RS, št. 117/2006. Spremembe: Ur. l. RS, št. 24/2008-ZDDKIS, 125/2008, 20/2009-ZDoh-2D, 47/2009. Odl. US: U-I-54/06-32, (48/2009 popr.), 110/2009 (1/2010 popr.), 43/2010, 97/2010. • Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD), Ur. l. RS, št. 117/2006. • Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob), Ur. l. RS, št. 25/2008.


KADRI IN DELO _ mag. Katja Topovšek

17

KAJ UPOKOJENCEM PRINAŠA NOVI ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU

Zavarovanec se lahko starostno upokoji, ko izpolni pogoje za starostno ali predčasno upokojitev. Upokojitev pa ni obvezna, tako da se vsak zavarovanec sam odloči, ali se bo upokojil oziroma ostal v delovnem razmerju oziroma opravljal dejavnost. Upokojenci morajo ob uveljavljanju pravice do pokojnine praviloma prenehati s pridobitno dejavnostjo. Tako bodo na primer kot samostojni podjetniki ali družbeniki/poslovodje morali končati svojo dejavnost, saj statusa upokojenca in zavarovanca načeloma nista združljiva.

Č

e želi uživalec (starostne, predčasne, vdovske, družinske) pokojnine ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, in sicer v obsegu, ki ustreza polnemu delovnemu času, znova pridobi status zavarovanca iz 14. (delavec v delovnem razmerju), 15. (samozaposlena oseba), 16. (družbeniki) in 17. člena (kmetje) ZPIZ-2 in se mu v tem času pokojnina ne izplačuje. Sočasen status uživalca pokojnine in zavarovanca je po 3. odstavku 116. člena ZPIZ-2 izjemoma dovoljen. Upokojencem, ki bodo ponovno vstopili v zavarovanje, se bo po novem še naprej izplačeval sorazmerni del pokojnine, če bodo delali vsaj polovico delovnega časa. Sorazmerni del pokojnine je odvisen od zavarovalnega časa: • 50 odstotkov pokojnine, če dela 4 ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur na teden; • 37,5 odstotka pokojnine, če dela 5 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur na teden; • 25 odstotkov pokojnine, če dela 6 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur na teden; • 12,5 odstotka pokojnine, če dela 7 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur na teden.

Upokojenec – samostojni podjetnik Upokojenci, ki opravljajo dejavnost in so se upokojili pred 1. 1. 2013, se morajo ponovno vključiti v zavarovanje najkasneje do 1. 1. 2014. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predvideva, da bo te upokojence o ureditvi njihovega statusa

pisno obvestil, predvidoma v drugi polovici leta 2013. Če svojega statusa ne bodo uredili, bodo s 1. 1. 2014 samodejno izgubili pravico do pokojnine, Zavod pa jih bo po uradni dolžnosti vključil v obvezno zavarovanje. Osebe, ki opravljajo dejavnost in se želijo upokojiti po 1. 1. 2013, se ne bodo mogle upokojiti oziroma bodo morale pred upokojitvijo nehati opravljati dejavnost.

Upokojenec – družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo Upokojenec je lahko družbenik in prokurist ter prejema dohodke na podlagi prokure. Prejemanje takega dohodka na podlagi pogodbe o prokuri ne vpliva na višino pokojnine. Če je upokojenec družbenik in hkrati poslovodja v družbi, imamo opraviti z dvojnim statusom (zavarovanca in upokojenca), ki pa ni bil dovoljen že po starem ZPIZ-1 (razen za osebe, ki so se upokojile pred 1. 1. 2003). V tem primeru se mora oseba vključiti v obvezno zavarovanje, pravica do pokojnine pa mu v tem času miruje. Osebe, ki so družbeniki in poslovodje ter se želijo upokojiti po 1. 1. 2013, se ne bodo mogle upokojiti oziroma bodo morale pred upokojitvijo bodisi prodati svoje deleže bodisi za zakonitega zastopnika imenovati drugo osebo.

Upokojenec – delo prek podjemne ali avtorske pogodbe (dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po ZDod-2) V ZPIZ-2 je dopuščena možnost,

da upokojene osebe tudi po upokojitvi opravljajo delo na podlagi drugega pravnega razmerja (po pogodbah civilnega prava). Višina dohodkov po pogodbi civilnega prava ne vpliva na pravico do pokojnine. Pravne in fizične osebe, pri katerih upokojenci dosegajo dohodke po pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, so v letu 2013 zavezani za plačilo 8,85-odstotnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Osnova za plačilo prispevka je bruto dohodek za opravljeno delo oziroma storitev po pogodbi. Od 1. 1. 2014 se 8,85-odstotni prispevek od dohodkov, prejetih po pogodbi, sklenjeni z upokojencem, ne bo več plačeval. Prav tako se ne bo plačal 15,50-odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nazadnje še opozorimo, da imajo poseben status prejemniki invalidske pokojnine. Če bo tak prejemnik začel opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico obvezno vključitev v zavarovanje, bo izgubil pravico do invalidske pokojnine. Ko se bo želel zavarovanec po prenehanju dejavnosti ponovno invalidsko upokojiti, bo moral ponovno oddati vlogo za ugotavljanje utemeljenosti za invalidsko upokojitev. Uživalcu pokojnine, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se pokojnina neha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.


ROKOVNIK

18

POZOR! Preverite ustreznost sprememb vaših odhodkov financiranja.

Da ne pozabim: PRAVNE OSEBE:

FIZIČNE OSEBE (s.p.):

10. april

Akontacija davka od dohodkov pravnih oseb (mesečno, trimesečno)

Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti (mesečno, trimesečno)

15. april

Intrastat poročilo

Obračun prispevkov za socialno varnost za zavezance

18. april

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

20. april

Rekapitulacijsko poročilo 3/2013 in hkrati DDV-O 3/2013 Banka Slovenije - poročilo: BST, KRD, DVP, SN-T, SN

Rekapitulacijsko poročilo 3/2013 in hkrati DDV-O 3/2013

30. april

DURS - obračun in plačilo DDV 3/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 3/2013 Zadnji rok za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb ZPIZ - obrazec M4 Banka Slovenije - SKV

DURS - obračun in plačilo DDV 3/2013 Poročilo o dobavah (76.a člen) 3/2013 Zadnji rok za plačilo akontacije dohodnine od dohodkov iz dejavnosti Banka Slovenije - SKV

na dan 19.2.2013

na dan 20.3.2013

3-mesečni

0,221

0,21

6-mesečni

0,357

0,335

12-mesečni

0,586

0,551

Zadnji rok za izplačilo plač in prispevkov

Vir: EURIBOR, The benchmark rate of the Euro money market. http://www.euribor-ebf.eu/euribor-org/euribor-rates.html (21.3.2013)

Plačila v gotovini Najvišji znesek plačila za dobavljeno blago in storitve, ki ga sme pravna ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, plačati z gotovino po ZDavP-2*

POMEMBNO: NE pozabite tudi na predložitev obračuna in plačilo davka na finančne storitve (30.4.).

420 EUR

Najvišji dovoljeni znesek prejema gotovinskega plačila za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v RS po ZPPDFT**

Variabilni del priznane obrestne mere MAREC 2013

EURIBOR

15.000 EUR

* 36. čl. Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 ** 37. čl. Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma - ZPPDFT

EUR

USD

JPY

GBP

CHF

Do vključno 1 meseca

0,11700 %

0,20370 %

0,12571 %

0,49250 %

-0,00100 %

Do vključno 3 mesecev

0,20600 %

0,28410 %

0,16143 %

0,50688 %

0,02200 %

Do vključno 6 mesecev

0,32800 %

0,45640 %

0,26286 %

0,60875 %

0,09040 %

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

12 mesecev

0,54900 %

0,74950 %

0,45500 %

0,92313 %

0,26840 %

Obdobje od 1.1.2013 do 30.6.2013

Pravilnik o priznani obrestni meri (Ur. l. RS, št. 141/06, 52/07) Vir: Ministrstvo za finance RS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/obrestne_mere_za_obresti_na_ posojila_med_povezanimi_osebami_na_podlagi_pravilnika_o_priznani_obrestni_meri/ (21.3.2013)

Vrsta izplačila za

8,75 %

Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Ur. l. RS, št. 1/2013, 4.1.2013)

Prejemki po Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/2006 in 76/2008)

MAREC 2013

Za delavce po KP za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS, št. 73/2008 in 55/2010)

PREHRANA MED DELOM

Če delavec dela vsaj štiri ure na dan 4,90 EUR.

Prisotnost na delu štiri ure ali več - do 6,12 EUR na dan; če je delojemalec na delu prisoten 10 ur ali več - do 6,12 EUR na dan + 0,76 EUR za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.

PREVOZ NA DELO IN Z DELA

Najmanj v višini 70% cene najcenejšega javnega prevoza; Če ni možnosti uporabe javnega prevoza, v višini 0,18 EUR oz. v višini, ki jo določa Uredba za vsak polni kilometer razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.

Za najmanj 1 km poti - cena javnega prevoza; Če se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javni prevoz - do 0,18 EUR na km razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela.

DNEVNICE ZA SLUŽBENA POTOVANJA V SLOVENIJI

Nad 6 do 8 ur 6,20 EUR. Nad 8 do 12 ur 8,50 EUR. Nad 12 ur 17,00 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

Nad 12 do 24 ur do 21,39 EUR. Nad 8 do 12 ur do 10,68 EUR. Nad 6 do 8 ur do 7,45 EUR. Če stroški prenočevanja vključujejo plačilo zajtrka, se znesek dnevnice, ki se ne všteva v davčno osnovo, zmanjša: - pri službenem potovanju nad 8 do 12 ur za 15%; - pri službenem potovanju nad 12 do 24 ur za 10%.

PREVOZ NA SLUŽBENEM POTOVANJU

V skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

Do višine dejanskih stroškov; za prevoz z lastnim prevoznim sredstvom - kilometrina do 0,37 EUR na km.

TERENSKI DODATEK

4,00 EUR na dan.

Do 4,49 EUR na dan, pod pogojem, da delavec najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja običajnega prebivališča ali izven sedeža delodajalca.

NADOMESTILO ZA LOČENO ŽIVLJENJE

Do 334 EUR na mesec, pod pogojem, da delavec zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine.

JUBILEJNA NAGRADA

Pri zadnjem delodajalcu*: Za 10 let delovne dobe: v višini 40% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 622,70 EUR**. Za 20 let delovne dobe: v višini 60% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 934,05 EUR**. Za 30 let delovne dobe: v višini 80% povp. mes. plače zaposlenih v RS za pretekle tri mesece - 1.245,40 EUR**.

Za 10 let delovne dobe: 460 EUR. Za 20 let delovne dobe: 689 EUR. Za 30 let delovne dobe: 919 EUR. Za 40 let delovne dobe: 919 EUR.

ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI

V višini dveh povprečnih mesečnih plač v RS za pretekle tri mesece 3.113,50 EUR* oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje.

Do 4.063 EUR.

REGRES ZA LETNI DOPUST

791,50 EUR za leto 2011; Najvišji znesek brez prispevkov 1.066,66 EUR**

SOLIDARNOSTNA POMOČ

- V primeru smrti delavca v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 1.556,75 EUR**. - V primeru smrti ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, v višini polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece 778,38 EUR**. - Na predlog reprezentativnega sindikata v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega (1.556,75 EUR**). - Delodajalec lahko delavcu izplača solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v RS za pretekle tri mesece (1.556,75 EUR**) v naslednjih primerih: • neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev, • elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

- v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višina 3.443,00 EUR; - v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252,00 EUR

* Jubilejne nagrade presegajo znesek, ki ga določa Uredba, zato se izplačajo največ v višini neobdavčenih zneskov. ** Podatki so izračunani na podlagi neuradnih podatkov, objavljenih na straneh Statističnega urada Republike Slovenije (www.stat.si/). *** Povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v višini, ki jih določa ta KP, vendar pod pogoji, da se ti zneski ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.


14., 16., 21. in 23. maja 2013 ob 8.30 ©ola dvostavnega knjigovodstva poglobljeno 15., 18., 22. in 25. aprila 2013 ob 8.30 ©ola dvostavnega knjigovodstva osnove

Vsem udeležencem obeh zgoraj navedenih šol priznamo 15% popust na kotizacijo in ponujamo možnost plaËila na 2 obroka (prvi obrok med izvedbo šole, drugi naslednji mesec).

Predavateljica: mag. Tatjana JovanoviË

IZOBRAÆEVANJE MESECA Info: 01 360 20 08 info@iracunovodstvo.eu www.iracunovodstvo.eu


IZOBRAŽEVANJA IR

APRIL 2013 SEMINARJI IR

KRATKI SEMINARJI IR

ŠOLE IR

04. 04.

10. 04.

08. 04.

Posebnosti računovodstva za društva in prehod na nov kontni načrt 2013 (Vesna Bartolj Maver)

Kaj moramo storiti po 1. aprilu 2013 ob prenehanju identifikacije za DDV? (Maja Dolinar Dubokovič)

Davčna šola - osnove (Maja Bohorič, Branka Svilar Mugoša)

05. 04.

11. 04.

Društva - od ustanovitve do zaprtja (Vesna Bartolj Maver)

Kaj moram vedeti o drobnem inventarju (Kristinka Vukovič)

Šola dvostavnega knjigovodstva osnove (mag. Tatjana Jovanović)

08. 04.

18. 04.

16. 04.

Aktualne vsebine na področju DDV v javnem sektorju v letu 2013, vključno z novostmi (Maja Dolinar Dubokovič)

Obdavčitev z normiranimi odhodki v 2013 – »pavšalna obdavčitev« (dr. Mateja Drobež Tomšič)

Šola obračuna plač - osnove (Beti Božnar)

15. 04.

16. 04.

09. 04.

Šola - konsolidacija v praksi (Vesna Bartolj Maver)

Branje bilanc (mag. Tatjana Jovanović)

18. 04.

19. 04. Vse, kar morate vedeti o potnih nalogih (Maja Dolinar Dubokovič)

23. 04.

Poglobljena delavnica obračunavanja DDV (Branka Svilar Mugoša)

25. 04. Delavnica - računovodstvo zalog (Kristinka Vukovič)

Prenos lastništva samostojnega podjetnika (dr. Mateja Drobež Tomšič)

24. 04. Samostojni podjetnik – od A do Ž (Vesna Bartolj Maver)

25. 04. Ali so za analizo finančnega položaja podjetja dovolj samo računovodski izkazi (Silva Koritnik Rakela)

www.iracunovodstvo.eu


e-Bilten Unikum mar.13