Marjan Krebelj - CV - januar 2016

Osnovne informacije in izvedeni projekti Rojen sem leta 1981, po osnovni šoli v Ilirski Bistrici sem obiskoval gimnazijo v Postojni, nadalje pa Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani, kjer sem študij zaključil leta 2009 z magistrsko nalogo na temo arhitekturne akustike.

Preživljam se po večini s svobodnim oblikovanjem (grafično in industrijsko) ter fotografijo. Poleg profesionalnega dela izvajam tudi samostojne umetniške projekte, za katere sem prejel že več nagrad (Bratislava, National Geographic, Extempore, ipd.).

MARJAN KREBELJ mag.ing.arh

področja delovanja: grafično oblikovanje industrijsko oblikovanje arhitektura fotografija www.marjankrebelj.com marjan@marjankrebelj.com +386 41 808 801

DALJŠA SODELOVANJA 2014-2016+: Lastnik podjetja Adama, Oblikovanje in fotografija d.o.o.

2011-2013: Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana

predavanja in vaje pri predmetih:

- Digitalne metode in predstavitve

- Stanovanjske stavbe

- Detajl v arhitekturi

- Projektiranje in kompozicija 2008-2016+: Zavod za šolstvo Republike Slovenije

predavanja na učiteljskih usposabljanjih na temo ustvarjalnosti in nadarjenosti 2006-2016+: Zavod UMMI

sodelovanje pri različnih projektantskih, dizajnerskih in pedagoških procesih 2001-2013: OŠ Dragotina Ketteja in Gimnazija Ilirska Bistrica

vodenje fotografskega krožka 2005-2007: Atelje Villa, Ljubljana

- Arhitekturno projektiranje in oblikovanje

JEZIKI Angleščina - vrhunsko Srbohrvaščina - vrhunsko Nemščina - pogovorno Italjanščina - pasivno Francoščina - pasivno SOFTWARE ADOBE: Lightroom Photoshop Illustrator Indesign Afterefects Premiere COREL Draw APPLE MacOS iWork iLife, ipd..

MICROSOFT Win Office, ipd...

STEINBERG Cubase

2001-2005: TV Galeja, Ilirska Bistrica

- Vodenje in uredništvo zabavnih oddaj

- Režija, kamera, montaža, grafično oblikovanje za TV program VEČJE NAGRADE 2014 - EMZIN, Slovenska fotografija leta (finali izbor) 2012 - Month of Photography Bratislava (2. mesto za Portfolio Review) 2012 - Month of Photography Bratislava (častna navedba po reviji Fotografia, Poljska) 2012 - EMZIN, Slovenska fotografija leta (finalni izbor) 2009 - National Geographic Slovenija (1. mesto, kraji) RAZSTAVE IN PROJEKCIJE 2015 - Galerija na Vidmu - Ilirska Bistrica, projekt Bardo 2015 - Dom na Vidmu - Ilirska Bistrica, projekt Anima Mundi 2013 - Galerija Fotografija - Ljubljana (solo), projekt Metamorphosis 2013 - Galerija Hermana Pečariča - Piran (solo), projekt Metamorphosis 2013 - Haus der Fotografie - Wien, FotoSecession, Dunaj (solo), Cikel Dear Japan 2013 - Čar Lesa, Cankarjev Dom, finalni izbor z leseno skrinjico 2013 - Čar Lesa, Mestna hiša Ljubljane, finalni izbor z leseno skrinjico 2012 - Faculty of Architecture, Ljubljana (solo) 2012 - EMZIN competition Exibition in Cankarjev Dom, Ljubljana 2011 - SIDDHARTA, solo exhibition with Siddharta band, Ljubljana 2010 - Galerija Krka, Ljubljana 2010 - Library Makse Samsa, Ilirska Bistrica (solo) REFERENČNE STRANKE Vladne: Protokol Republike Slovenije Zavod za šolstvo Republike Slovenije Podjetja: Engrotuš d.d.

Tehnoplast Repro MS, Ljubljana Pernod Ricard Slovenia revija Podjetnik Immortal Models

Neprofitne, izobraževalne in športne Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Pedagoška fakulteta, Ljubljana Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) Inštitut C.A.R., dr. Aleksander Zadel VDC Koper KRG Narodni dom, Ljubljana Zavod UMMI, Koper Društvo podeželskih žena, Ilirska Bistrica Literarno društvo Ilirska Bistrica Literarno društvo Literativa

Glasbeniki: Siddharta Dan D Obroč Slovenska Filharmonija

Histria Festival UPOL Symphonic Winds MF Nova Symphonic Orchestra Dallas Records Kif-KIf/Menart Records

PriporoÄ?ila

Industrijsko oblikovanje 2014 Darilo: The Black Box ReproMS Ljubljana oblikovanje fotografija Izvedba: Tiskarna DTP

2012 Lesena skrinjica Samostojni projekt Odkup: Protokol Republike Slovenije oblikovanje Izvedba: Aleš Pirš

Grafično oblikovanje in marketing

2015 Večer japonike Ivko Spetič Magajna vabilo in plakat po predlogi

2015

BARDO Avtorski projekt umetniška grafika (monotipija) plakati za dogodke - predavanje - okrogla miza - razstava grafik

2015 ANIMA MUNDI Avtorska razstava fotografija oblikovanje vseh tiskovin postavitev razstave

2014 Feebac Spletna in mobilna aplikacija oblikovanje vseh grafik postavitev spletne strani tr탑na stragegija

2014 Interaktivni PDF: Gibanje Um-Mi Zavod UMMI fotografija oblikovanje tr탑na strategija

2013 Koledar: Metamorphosis oblikovanje postavitev fotografija tr탑enje

Facebook cover, zgoraj Plakat za predstavitveni dogodek, desno

2012 Knjiga: Prvih 16 let Košarkaški klub Plama pur oblikovanje postavitev fotografija

2012 Knjiga: Jedi naših starih mam Društvo podeželskih žena fotografija

2011 CD ovitek: Prvih 10 Teja LjubiÄ? fotografija oblikovanje

2009 Pozija, knjiga: Pet minut blaznosti Patricija DodiÄ? Patra oblikovanje

Celostne podobe

2011 SiMusic Prodaja glasbenih not in inštrumentov 2009 Hermiona d.o.o.

Davčno svetovanje 2006 ŠTIP Šport, turizem, prosti čas 2006 Lahkota Spletno oblikovanje

2006 štukarija.net spletni portal

Plakati

2004 Bodite vedri Tehnoplast oblikovanje, koncept

2008 Mali kraški maraton ŠTIP, Sežana oblikovanje, koncept 2012 Gimnazijska dejavnost Gimnazija Ilirska Bistrica oblikovanje, koncept

2011 Razstava Siddharta Marjan Krebelj, Siddharta oblikovanje, koncept

Politicni plakat

2004 Mladi forum Ĺ ajeta kandidatna lista fotografija oblikovanje

2010 Mladi forum Ĺ ajeta in Rok Jenko kandidatna lista Ĺžupanski kandidat fotografija oblikovanje

Portfolio Preostanek si lahko pogledate na spletni strani: www.marjankrebelj.com

Mediji o meni 2015 Mladina št. 12 20.3.2015 Novica o razstavi Anima Mundi 2013 Primorske novice 23.10.2013 Novica o razstavi na Dunaju 2013 Mladina št. 44 30.10.2013 Novica o razstavi na Dunaju ZANIMIVOSTI

primorske novice št. 277 sobota, 30. novembra 2013

ZANIMIVOSTI

primorske novice št. 277 sobota, 30. novembra 2013

sobota@primorske.si

Človek pred svojimi odločitvami vedno stoji gol

O zbirkah in zbirateljih Vsak ima svojega konjička. Jaz sem nekoč želel zbirati zobe morskih psov, tako tistih, ki so že izumrli, kot tudi tistih, ki živijo še danes. A nisem dolgo zdržal. Moje navdušenje je ugasnilo, ko sem v izložbi specializirane trgovine z minerali in fosili v Benetkah videl ceno zoba izumrlega megalodona, največjega plenilskega morskega volka. Prek 700 evrov zasoljena cena je načela in kmalu tudi pokopala mojo zbirateljsko žilico.

Erotični koledarji niso nujno plehki in vulgarni. Na tem, ki ga je za leto 2014 pripravil fotograf Marjan Krebelj v sodelovanju z manekenko in študentko socialnega dela Nino Đukić, ima golota zelo resno sporočilo; prikazuje pot človeka od ujetosti v odvisnost k svobodi.

Dr. Lovrenc Lipej

Foto: Marjan Krebelj

Foto: Marjan Krebelj

Avtorja želita s koledarjem razbijati stereotipe o goloti in odvisnikih, hkrati pa z izkupičkom od prodaje pomagati društvu Up, ki se ukvarja s pomočjo odvisnikom in njihovim svojcem.

Golota je nekaj, kar po definiciji privabi pogled. “Če s tem ne privabiš pozornosti, potem jo z nobeno stvarjo ne boš,” se zaveda fotograf Marjan Krebelj, ki pa te pozornosti noče izkoristiti za razvnemanje domišljije gledalcev. Za nastankom koledarja, ki sledi zgodbi o preobrazbi odvisnika v svobodnega človeka, stoji želja po

Koledar ni vezan s spiralo, pač pa so posamezni listi položeni v škatlo, tako da bo lastnik lahko vsak mesec zamenjal sliko na svoji steni razbijanju predsodkov o odvisnikih od drog. “Najtežja izkušnja za odvisnike je stigmatizacija, ki so jo deležni v družbi,” pove Nina Đukič, ki je v Marjanov objektiv pustila ujeti svoje telo.

Golota je tudi metafora za soočenje človeka s samim sabo.

“Pri življenjskih odločitvah je treba odvreči

vse, kar nas bremeni; vso preteklost, vse predsodke. Človek stoji pred svojimi odločitvami gol,” izbiro golote za umetniški prikaz odločitve o popolni preobrazbi življenja utemeljuje Nina.

“V teh 12 slikah sva poskusila ponazoriti transformacijo človeka, ki je kot od-

budi življenje.” Sledi zgodba, ki pripelje do tega, da se kot nov človek postaviš na noge, stečeš v novo življenje in ga kot živeča in ustvarjalna oseba doživljaš do smrti.

Marjan, po poklicu arhitekt, ki pa se hitro uveljavlja v svetu profesionalne fotografije, se je na fotografiranje akta pripravljal s poglobljenim študijem umetnosti, zlasti kiparstva. Fotografiranje aktov je bilo za-

visnik,” zgodbo, ki ji sledijo fotografije v koledarju, pojasnjuje Marjan. Prvi meseci prikazujejo v strah in brezizhodnost ujeto telo, ki je na tleh in se nikamor ne premakne. Aprila pa se zgodi Michelangelov božji dotik: “V tebi se zgodi želja, da spremeniš sam sebe. To je preblisk, ki v tebi spet pre-

Spet na nogah, v pripravljenosti, da stečeš v novo, svetlo življenje

nj naslednji razvojni korak, zahteven v tehničnem in vsebinskem pomenu. “Tudi do osebe, ki se sleče, imaš veliko odgovornost, kakšna bo videti na sliki,” pravi o fotografijah, ki bi morale biti po njegovih pričakovanjih sprejemljive za širok krog ljudi. “Pri slikah sva pazila, da ne greva predaleč. Praktično na nobeni sliki ni videti veliko več kot v rekla-

mah za depilacijo,” se pošali.

Erotični koledar, ki sta ga pripravila Marjan in Nina, ni le izdelek, ampak projekt.

Dodala sta mu humanitarno noto, saj nameravata denar od prodaje nameniti tudi društvu Up, ki pomaga zasvojencem in njihovim svojcem. Nina je v društvu Up

Foto: Marjan Krebelj

2013 Primorske novice 30.11.2013 Dobrodelni koledar Metamorphosis Trenutek premišljevanja in poglobitve vase, ko odpadajo bremena preteklosti

št. 300 sobota, 29. decembra 2012

Marjan Krebelj in Nina Đukić

sobota

sobota

15

sobota@primorske.si

MORJA BOGATI ZAKLADI

sobota

11

12

opravljala študijsko prakso, spoznala odvisnike, njihove želje, da bi se izvili iz primeža odvisnosti, pa tudi mnoge predsodke, ki jih imajo do njih ljudje.

Zdaj pripravljata prodajne predstavitve koledarja; prva bo v Marjanovi rodni Ilirski Bistrici, nato še v Ljubljani in Mariboru, želita pa si, da bi jima priložnost za predstavitev dal še kak kraj na Primorskem. Tudi predstavitev se bosta lotila zelo vsebinsko. Nina bo v svojem prispevku skušala ljudi prepričati, da se odvisnikov ni treba bati, pač pa jim pomagati. Nepotreben strah in obsojanje namreč le ovirata zdravljenje. Marjan bo na predstavitvah razbijal strahove pred goloto, ki je lahko pomemben umetniški izraz. “Če pogledaš v Sikstinsko kapelo, imaš vse naokrog nagce, spodaj pa papeža,” navrže primer.

Marjan, ki si je za profesijo izbral tudi oblikovanje, se je pri izdelavi koledarja zelo posvetil še izbiri papirja, tiska in podobnih podrobnosti, ki pri kupcu ustvarijo občutek, da je v roke dobil nekaj posebnega.

Koledar ni vezan s spiralo, pač pa so posamezni listi položeni v škatlo, tako da bo lastnik lahko vsak mesec zamenjal sliko na svoji steni.

“Za 20 evrov ne bo kupil koledarja, ampak zgodbo,” poskus, da bi kupec tudi na tak način začutil večji stik z umetnostjo, razkriva Marjan. Zbirateljem bo na voljo tudi 25 podpisanih izvodov, natisnjenih v posebni tehniki na najboljšem arhivskem papirju.

JANA KREBELJ

Odtlej nisem več iskal novih izzivov za zbiranje česarkoli drugega, a spoštovanje do zbirateljstva je ostalo. Še vedno zelo cenim ljudi, ki se posvečajo tovrstnemu konjičku, še posebej tiste, ki zbirajo pričevanja iz narave, kot so konhilije polžev in školjk, minerali, fosili ali kaj podobnega. Žigosana znamka na primer skriva v sebi neko zgodbo, prepotovala je neko razdaljo in z vsebino pisma vsaj za nekaj trenutkov povezala pošiljatelja in naslovnika. To velja tudi za konhilije, minerale, fosile in druge zbirateljske predmete. S tem v zvezi me žalosti dejstvo, da v nobeni od treh obalnih občin nimamo prirodoslovnega muzeja ali vsaj njegovega dislociranega oddelka. Prepričan sem, da bi številne turiste privabil k ogledu in

Numulitne luknjičarke so okamenele priče preteklosti, ki jih lahko opazujemo tudi na domačem pragu

ZGODBE

primorske novice št. 300 sobota, 29. decembra 2012

ZGODBE

primorske novice št. 300 sobota, 29. decembra 2012

sobota@primorske.si

primorske novice

“Kar sem doslej dosegel, so šele mejniki, in ne doseženi cilji”

Foto: Marjan Krebelj

“Projekti se ne delijo na velike in majhne, ampak na dobro in slabo narejene,” pravi mladi arhitekt iz Ilirske Bistrice Marjan Krebelj. Svojo pot je usmeril v vizualno umetnost; največ deluje na področju grafičnega oblikovanja in fotografije. Njegov fotografski talent so opazili tudi na mesecu fotografije v Bratislavi, od koder se je vrnil z drugo nagrado za štiri serije umetniških fotografij.

Marjan Krebelj: “Arhitektura, fotografija, dizajn. Tega ne vidim kot tri različne stroke. Pri meni je to vse prepleteno kot skleda špagetov.”

revije, oblikovanje logotipov, plakatov, ovitkov za cedeje. Javnosti se predstavlja tudi kot fotograf glasbenih skupin in festivalov. Zdaj, ko se je začel intenzivno posvečati tudi poročni fotografiji, je naredil korak še v industrijski dizajn. Prvi izdelek je poročna skrinjica, za katero kažejo zanimanje tudi dizajnerske trgovine.

Mišljena je sicer za hranjenje poročnih fotografij, vendar bi lahko njeno uporabnost razširil tudi na hrambo vrednejših predmetov, kot so nakit in listine.

Poročni fotografiji se je začel posvečati zaradi prepričanja, da je treba dokumentiranje tega pomembnega dogodka dvigniti na višjo raven: “Moja predpostavka je, da obstaja sloj ljudi, ki si želijo res lepo dokumentarno fotografijo.”

Pentljice, načičkanost in skrivalnice ženinov in nevest za drevesi so ga razjezile do te mere, da je kar prek facebooka objavil, da išče par, ki bi mu pri fotografiranju svoje poroke pustil vso umetniško svobodo.

Oglasila sta se Ivana in Drejc Zajc, ki jima je takisto blizu umetnost, poleg njiju pa še fotografinja Pia Prezelj, ki je postala Marjanova asistentka tudi pri fotografiranju kasnejših porok.

Naročnik se mora včasih tudi ukloniti Fotografski pristop pri fotografiranju porok je resen in objektiven, ampak na dolgi rok ima par od tega

korist, saj je končni izdelek dokument časa. “Poročnega albuma ne delaš za svoj ego, niti ga ne delaš za nevesto, kot ga dojema v tistem trenutku, ampak ga delaš za čas čez 30 let, takrat pa je vprašanje, katere slike bodo imele vrednost,” pojasnjuje.

Izmed fotografij, ki združujejo tako umetniško kot dokumentarno noto, Marjan potegne na plan portret enega od parov: “Čez 30 let boš hotel imeti tudi resen formalen portret. Brez take slike si ne upam oddati albuma. Tudi če je zdaj preprosta in nima nič atraktivnega v sebi, je to slika, ki postane družinska dediščina, ki jo predaš otrokom in vnukom.” V poročni skrinjici si je zamislil hrambo fotografij s kakovostnimi in obstojnimi barvami, natisnjenih na arhivarski papir, ki bo slike vsaj 200 let ohranil takšne kot so . Človeku, ki se spozna na svoj posel, je pač treba zaupati, da tako pri izbiri motivov kot materialov ve, kaj je dobro zate, daje vedeti 31letni arhitekt in fotograf, ki na tej točki lahko potegne tudi vzporednico s sodobno arhitekturo. “Naročniki v prepričanju, da oni plačajo, diktirajo ustvarjalni proces.

Tu gre tudi za nizko stopnjo kulture,” meni. Zaradi tega postaja sodobna arhitektura v večini primerov enodimenzionalna; očitno je, da jo je delal en sam strokovnjak. Denarja, da bi se v projekte vključevali različni strokovnjaki, vsak na svojem področju, od krajinarjev

BUČI, BUČI, MORJE ADRIJANSKO!

Konec sveta / Dan zaman Seveda ga nismo dočakali. To bi bilo sicer prikladno, a vsekakor preveč preprosto. Kar konec sveta, in to je to. Vsi drugačni bi bili v hipu popolnoma enaki, na veliko veselje pomladnikov najbrž vsi izbrisani.

Poročna skrinjica, Marjanov prvi izdelek na področju industrijskega oblikovanja, z dovršenim ujemanjem robov deluje kot enovit, trajen in dragocen izdelek

Le človek, ki je šele na dobri poti

in biologov do kiparjev in drugih obrtnikov, ki bi v sodelovanju z arhitektom izdelek umestili v prostor, ni. Že pri njegovi poročni skrinjici, ki z dovršenim ujemanjem robov deluje kot enovit, trajen in dragocen izdelek, je sodelovalo pet ljudi. Sam kot oblikovalec pač nima znanja, ki ga k izdelku lahko prispeva, denimo, mizar.

fotografijami, ki so že blizu tistega, kar v Sloveniji začenja tržiti kot bolj umetniško poročno fotografijo.

Serijo Draga Japonska postavi tudi kot enega od izdelkov, na katere je v svoji dosedanji karieri najbolj ponosen. Fotografije, ki jih je uporabil tudi na prvem osebnem umetniškem koledarju, imajo z Japonsko skupno to, da sledijo tamkajšnji domišljijski grafiki: “Pokrajine, ki so jih risali, sploh niso obstajale, a v domišljiji grafikov so predsta-

vljale različna čustva: žalost, mir, sovraštvo. Sliko si dal na steno in ob njej meditiral.

Bile so pripomočki za meditacijo, kot haikuji. Tudi moje slike so nekakšen fotografski haikuji. Gre za vizualne meditacije, in gledalcu je prepuščeno, da jih sam interpretira.”

Preživetje omogoča le širina Umetniška fotografija je drag hobi, z Marjanovimi besedami: “to so projekti, ki

žrejo denar”. A pravzaprav je tako z vsemi hobiji, ki jih človek ima in si jih mora sam plačevati. “Pri meni je razlika v tem, da so si profesionalno delo in hobiji zelo blizu, uporabljam isto opremo, isti način razmišljanja,” poveže stvari za dušo s tistimi, ki omogočajo preživetje. Kot magister arhitekture predava na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, znanje s področja fotografije, grafičnega dizajna, umetnostne zgodovine in zgodovine fotografije pa deli med širšo

javnost tudi s predavanji po knjižnicah in zasebnih institucijah, ki ga povabijo.

“Ta država je tako opustošena, tako finančno izsušena, da moraš, če hočeš preživeti, delati absolutno vse,” pospremi preprosto dejstvo, da se od umetnosti ne da živeti.

V komercialni karieri se ukvarja predvsem z grafičnim dizajnom, kar vključuje grafično opremo knjig, postavitve strani za časopise in

Foto: Marjan Krebelj

Fotografije iz serije Dear Japan so lahko iztočnica za meditacijo “Že samo to, da ti dajo mnenje, je neprecenljivo,” pravi Marjan. On je od dogodka dobil veliko več; poleg mnenja še drugo nagrado za Portfolio Review in častno omembo v najpomembnejši poljski fotografski reviji Fotografia. Žirante v Bratislavi je prepričal s serijo meditativnih umetniških fotografij Draga Japonska (Dear Japan), pravljičnih fotografij Sanje metuljev (Les Rèves des Papillons), reportažnimi fotografijami iz New Yorka in

Foto: Marjan Krebelj

2012 Primorske novice 29.12.2012

Foto: Marjan Krebelj

Preboj na prvem festivalu Meseca fotografije se je udeležil brez pričakovanj, kvečjemu z željo, da od ocenjevalcev fotografij v pogovorih na štiri oči dobi realno in strokovno oceno svojega dela, a se mu je že prvič uspelo prebiti iz skupine 82 prijavljenih fotografov. Bratislava, Arles, Perpignan, Praga, Pariz, Dunaj so sicer mesta, ki jih nekateri od umetniških fotografov obiskujejo drugo za drugim, da bi s svojim talentom naredili vtis na žirante tamkajšnjih fotografskih festivalov. “Če si v tem poslu, greš tja predvsem spoznavat ljudi oziroma poskrbet, da oni spoznajo tebe. To so ljudje, ki so tudi lastniki galerij in ti lahko omogočijo objavo v revijah …” pove o poznavalcih fotografske umetnosti, ki na takšnih festivalih odkrivajo presežke.

V Bratislavi je vsak prijavljen fotograf predstavil 15 žirantom izbor svojih del.

Poročna fotografija Marjana Kreblja

13

sobota@primorske.si

Arhitekt in fotograf Marjan Krebelj je v Bratislavi nase opozoril tujo fotografsko smetano

“Vedno se skušam poglobiti. Imam študiozen pristop; poglobljen in tudi eksperimentalen. To je rdeča nit vseh področij, s katerimi se ukvarjam,” med pogovorom o svojem ustvarjanju na področjih fotografije, grafičnega oblikovanja, nazadnje pa tudi industrijskega oblikovanja pove mladi arhitekt Marjan Krebelj. Po rodu je iz Ilirske Bistrice, trenutno živi v Ljubljani, želi pa si tudi ustvarjanja v tujini. Novembra je na mesecu fotografije v Bratislavi prepričal tudi tujo fotografsko smetano.

izboljšal turistično ponudbo naših krajev. Je pa razveseljivo, da je v Piranu že od leta 2011 na ogled stalna razstava školjk in polžev oziroma njihovih lupin pod imenom Čarobni svet školjk. Svojo zbirko konhilij predstavlja mladi biolog Jan Simič iz Pirana, pri odprtju razstave pa mu je pomagala cela četa zbiralcev in prijateljev. Je smiselno pričakovati ali vsaj upati, da bodo konhilarij, kot pravijo takim stalnim razstavam z eksponati lupin mehkužcev, čez nekaj let nadgradili v prirodoslovni muzej?

Spominjam se, ko sem še kot najstnik poslušal zgodbe ribičev o ceni progastih miter, zelo lepih morskih polžev, ki pa so tudi zelo redki. V spomin se mi je tedaj vtisnil podatek, da je bila pri zbirateljih vrednost lepo ohranjene progaste

mitre tolikšna kot za fička, ki je bil tedaj zelo pogosta znamka avta. Danes je zaradi številnih potapljačev in boljšega poznavanja ponudba te vrste veliko večja in je zato cena znatno nižja.

Stalno razstavo lupin morskih školjk, polžev in slonovih zobcev na prostem pa si lahko ogledamo na t. i. tanatocenozi oziroma pokopališču školjk pri Ankaranu. Tam si je še vedno možno na školjčni sipini nabrati primerke izjemno velikega števila mehkužcev.

Podobno nam fosili predstavijo obliko življenja, kot je nekoč bila. Za to, da bi našli fosile, ni potrebno iti kdo ve kam daleč. Kot okamenine lahko najdemo le tiste živali, ki imajo kakšne trde skeletne dele, kot so recimo lupine školjk in polžev, lobanje in kosti vretenčarjev, hitinske ostanke žuželk in še kaj. Da bi videli fosile v naši bližini, je dovolj, da se sprehodimo ob naši morski obali. Na nekaterih večjih skalah iz apnenca je možno videti številne, od nekaj milimetrov do nekaj centimetrov velike ostanke praživali, ki jim rečemo luknjičarke ali foraminifere. Na skali kar mrgoli takih fosilov, ki na

prvi pogled spominjajo na drobne lupinice školjk in polžev. V našem okolju so strokovnjaki paleontologi ugotovili, da gre za numulitne luknjičarke, takemu apnencu pa rečejo numulitni apnenec.

Orjaški morski volk megalodon je zaradi orjaške velikosti in strahu ter trepeta, ki naj bi ga povzročal sobivalcem oceanov v njegovem času, pritegnil mnoge gledalce dokumentarcev na številnih programih te vrste, ki smo jih danes deležni z vsemogočno kabelsko televizijo. A problem je drugje. Njegov evolucijski naslednik je namreč beli morski volk. Ta vrsta morskega psa se je pojavila že v srednjem zemeljskem veku, a se je očitno, če se izrazim v avtomobilskem žargonu, zaradi dobre karoserije ohranil vse do danes. Tako kot so verjetno Volkswagnovi hrošči in porscheji brezčasni, je očitno brezčasna tudi oblika belega morskega volka. Navkljub vsej pozornosti, ki mu jo danes namenjajo številni dokumentarci, pa tudi javni mediji, belemu morskemu volku grozi, da se bo kmalu pridružil svojemu izumrlemu orjaškemu sorodniku.

In takrat ga bo pozabe odrešila prav zbirateljska strast, bodisi tistih, ki to počnejo v prirodoslovnih muzejih, kot tudi tistih, ki to počnejo za svoj konjiček.

Prof. dr. Lovrenc Lipej je strokovnjak za biodiverziteto severnega Jadrana

Foto: Marjan Krebelj

14

Marjan Krebelj in Nina Đukić z erotičnim koledarjem razbijata predsodke o goloti in odvisnosti

Foto: Lovrenc Lipej

sobota

Poročno fotografijo bi rad dvignil na raven blizu umetniške

Tudi poročna skrinjica sodi v ožji izbor izdelkov, na katere je posebej ponosen. Poleg te in serije fotografij Draga Japonska pa na posebno mesto postavlja še serijo dokumentarnih fotografij z glasbeno skupino Siddharta in dokumentarne fotografije z ilirskobistriško glasbeno skupino Obroč.

“Projekti se ne delijo na velike in majhne, ampak na dobro in slabo narejene,” svojo odprtost za sodelovanje s komer koli, bodisi v domačem, ilirskobistriškem okolju, Ljubljani ali drugih delih sveta, utemeljuje Marjan Krebelj. Izpolnjeni morajo biti le nekateri pogoji, ki mu omogočajo, da svoje delo opravlja profesionalno. “Najbolj si želim, da bi lahko normalno živel od tega, kar rad delam,” pojasnjuje svoje ambicije, ki vendarle vključujejo tudi premislek o ustvarjanju v tujini. Deloma zaradi tega, ker se zdijo zunaj razmere za delo lažje, deloma pa zaradi pestrosti in raznolikosti, ki omogočata več različnih projektov: “Všeč mi je iti v širino, delati z različnimi ljudmi v različnih kulturah, spoznavati različne načine razmišljanja, in svet kot celota ponuja večjo pestrost kot samo Slovenija.” “Še ogromno se moram naučiti,” ostaja skromen ob koncu pogovora, ko poudari, da bi bil rad predstavljen kot nekdo, ki je šele na dobri poti, in ne kot nekdo, ki je že nekaj dosegel. Tako se tudi počuti: “Vse, o čemer sva se pogovarjala, so šele mejniki, daleč od tega, da bi bili doseženi cilji.”

JANA KREBELJ

Mag. Robert Turk Francu “Gotof je” Kanglerju ne bi bilo treba dokončno odstopiti, prav tako bi na svojih mestih ostali njegovi mestni svetniki. Janez&Borut, dvojec s krmarjem (le kdo od obeh je to?) bi se rešil protestov in morda bi nam tudi razni Standard&Poor's, Moody's in podobni končno nehali razbijati škatle in zniževati bo-

ni Alp - Natura 2000. No, resnici na ljubo je slednja tudi velik trn v peti ministra Zvoneta.

Ta, dobesedno naravna nesreča je nepremostljiva ovira do asfaltirane, betonirane, z obvoznicami prepredene in obrtno-industrijskimi conami posute dežele na sončni strani Alp. Zaradi nje čakamo v kolo-

Kakorkoli, s koncem sveta bi odpadle tudi vse dileme okrog novega bloka Termoelektrarne Šoštanj, saj se nam ne bi bilo potrebno držati obljub o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in drugih stranskih produktov v atmosferi. Kdo ve, če bi bila sploh tam? Atmosfera namreč. Domnevam tudi, da bi bile popolnoma brezpredmetne razprave okrog hidroelektrarn na spodnji Savi, vetrnih elektrarn na Volovji rebri, Južnih tokov in severnih obtokov ipd. Energije bi imeli vsi več kot dovolj, saj je najbrž ne bi niti potrebovali. In tako bi bila popoln strel v prazno tudi plinska terminala v Tržaškem zalivu.

V zvezi s slednjima, z zalivom in s celotnim severnim Jadranom je naš komisar Janez Potočnik pred dnevi končno zelo jasno povedal, kar je pri vsej stvari najpomembnejše. Problem Tržaškega zaliva in severnega Jadrana nista le načrtovana plinska terminala, pač pa so lahko z vi-

pravilo učinkih druge morje i velikim površn učinke ga, v n ne sešt obstoje posego nočem znamo, pade na bi se te Močn komisa mogle danjega nja. Če pravzap pomem ka, svet župani uprave in križa 2000. T previra teššest, ne in Tisti, ki ceste, k Borut. bilo ko

dika varovanja in ohranjanja morskega ekosistema in ne nazadnje zdravega življenjskega okolja zelo problematične tudi širitve tovornih pristanišč in povečevanje tovornega prometa.

K temu bi popolnoma upravičeno dodali še potniške terminale, turistična pristanišča ter številne druge dejavnosti, pri katerih se

ko tudi tali.

Skrat čakali n ne bi š zabo, p decemb prazno cember

Koliko pomolov še prenese severni Jadran? nitetne ocene. In morda bi bil zadovoljen tudi financminister Janez.

Je pa res, da to niti ne bi bilo več pomembno. Pravijo, da bonitetne ocene po koncu sveta ne pomenijo kaj dosti, saj se najbrž nimaš kje in za kaj zadolževati. Kdo bi vedel? Kakorkoli. S koncem sveta bi najbrž odpadel tudi največji problem v zgodovini županov sončne stra-

nah pred Škofljico, zamujamo na nemško-francoski vlak, zaostajamo za Kitajci ipd. S koncem sveta bi bilo vseh teh županskih težav konec. Od Nature 2000 bi ostala le natura, narava.

Kakšna, najbrž nihče ne ve, ker se ni še nihče mogel prebiti korak dlje od konca sveta. Če se pa je, mu najbrž še na misel ne pride, da bi prišel nazaj.

in st