Page 1

4/2014

BIIB-SLO-32334

Leto 42 • december 2014

Strokovno glasilo lekarniĹĄke zbornice slovenije


Zaradi trenutkov, kot je ta NovoSeven - obvlada krvavitve pri pridobljeni hemofiliji - hitro1, ucinkovito in varno ®

Temeljna dejstva o pridobljeni hemofiliji • Redka, toda življenje ogrožujoca motnja strjevanja krvi z deležem umrljivosti do 22 %2

• Povzrocajo jo avtoprotitelesa proti koagulacijskim faktorjem, praviloma proti faktorju VIII

• V testih hemostaze je kljucno podaljšanje aPTC (aktiviran parcialni tromboplastinski cas)3

Prepoznajte klinicne znake

NovoSeven® prinaša:

• Prizadene bolnike vseh starosti in obeh spolov 2,4,5 • Lahko je povezana z nosecnostjo, drugimi avtoimunskimi boleznimi ali malignomi pri bolnikih, najpogostejša pa je idiopatska oblika bolezni 5 • Med simptomi so znacilne nepricakovane in dolgotrajne krvavitve po operacijah ali poškodbah, purpura po koži in sluznicah, predvsem pa obsežne krvavitve v mehka tkiva 6

• 83 % ucinkovitost v prvi izbiri zdravljenja7 • Majhno tromboembolicno tveganje8 • Hitro in prilagodljivo odmerjanje9 • Natancen nacin delovanja – na krvavitev ucinkuje le na mestu žilne poškodbe10

Viri: 1. Baudo F. et al. Haematologica 2004;89:759-61. 2. Green D, Lechner K. Thromb Haemost 1981;45(3) 200-203. 3. Cohen AJ, Kessler CM. Baillieres Clin Haematol. 1996;9:331-354. 4. Delgado et al. Br J Haematol. 2003;121:21-35. 5. Collins P et al. Blood 2007;109(5):1870-77. 6. Yee T et al. Clin & Lab Haemat. 2000;22(5):275-278. 7. Sumner MJ et al. Haemophilia 2007;13:451-461. 8. Abshire T, Kenet G. J Thromb Haemost 2004; 2: 899-909. 9. Povzetek glavnih znacilnosti zdravila 10. Hoffman M, Monroe DM. Thromb Haemost 2001;85(6):958-65. NovoSeven® je zašcitena blagovna znamka v lasti družbe Novo Nordisk Health Care AG, Švica.

SKRAJŠAN POVZETEK GLAVNIH ZNACILNOSTI ZDRAVILA Ime zdravila: NovoSeven 1 mg (50 k.i.e.); NovoSeven 2 mg (100 k.i.e.); NovoSeven 5 mg (250 k.i.e.) prašek in topilo za raztopino za injiciranje Sestava: Aktivirani eptakog alfa je rekombinantni koagulacijski faktor VIIa (rFVIIa) in je na voljo v naslednjih oblikah: 1 mg/vialo, 2 mg/vialo ali 5 mg/vialo. Indikacije: Zdravljenje krvavitev in preprecevanje krvavitev pri operacijah ali invazivnih postopkih pri bolnikih: s prirojeno hemofilijo z zaviralci koagulacijskih faktorjev VIII ali IX > 5 BU ali bolnikih, pri katerih je pricakovan visok anamnesticen odziv na FVIII ali FIX; s pridobljeno hemofilijo; s prirojenim pomanjkanjem FVII; z Glanzmannovo trombastenijo s protitelesi proti GP IIb-IIIa in/ali HLA in refraktarnostjo proti transfuzijam trombocitov zdaj ali kdaj v preteklosti. Odmerjanje in nacin uporabe: Hemofilija A ali B z zaviralci ali pricakovanim velikim anamnesticnim odzivom: Zdravilo NovoSeven je treba dati cim prej po zacetku krvavitve. Priporoceni zacetni odmerek je 90 μg na kg telesne mase. Trajanje zdravljenja in interval med injekcijami se razlikujeta glede na to, kako huda je krvavitev, invazivni postopek ali operacija. Pediatricna populacija: Trenutne klinicne izkušnje ne zahtevajo splošno drugacnega odmerjanja pri otrocih in pri odraslih, ceprav je ocistek pri otrocih hitrejši. Pediatricni bolniki utegnejo zato potrebovati vecje odmerke rFVIIa za doseganje podobne koncentracije v plazmi, kot je dosežena pri odraslih bolnikih. Blage do zmerne krvavitve (vkljucno z zdravljenjem na domu): 1) 2 do 3 injekcije 90 μg na kg telesne mase, aplicirane v triurnih presledkih. Ce je potrebno nadaljnje zdravljenje, se lahko aplicira dodatni odmerek 90 μg na kg telesne mase. 2) Ena posamicna injekcija 270 μg na kg telesne mase. Zdravljenje na domu ne sme trajati vec kot 24 ur. Nadaljnje zdravljenje na domu pride v poštev šele po posvetu s centrom za zdravljenje hemofilije. Resne krvavitve: Priporocen zacetni odmerek je 90 μg na kg telesne mase; odmerjanje na dve uri do klinicnega izboljšanja. Ce je indicirano nadaljnje zdravljenje, je mogoce odmerni interval postopoma podaljševati. Vecjo krvavitev lahko zdravite 2 do 3 tedne ali še dalj, ce je klinicno upraviceno. Invazivni postopki ali operacija: Tik pred posegom je treba dati zacetni odmerek 90 μg na kg telesne mase. Odmerjanje ponovite v 2- do 3-urnih presledkih v prvih 24 do 48 urah. Po vecjih operacijah z odmerkom nadaljujte v 2- do 4-urnih presledkih 6 do 7 dni. Odmerni interval je potem mogoce podaljšati na 6 do 8 ur za nadaljnja 2 tedna. Zdravljenje lahko traja 2 do 3 tedne, dokler ni koncano celjenje. Pridobljena hemofilija: Zacetni odmerek je 90 μg na kg telesne mase. Trajanje zdravljenja in presledek med injekcijami se razlikujeta glede na izrazitost krvavitve oz. potrebne invazivne postopke ali operacijo. Zacetni odmerni interval mora biti od 2 do 3 ure. Ko je dosežena hemostaza, je mogoce odmerni interval postopno podaljševati na 4, 6, 8 ali 12 ur za toliko casa, kot je indicirano zdravljenje. Pomanjkanje faktorja VII: Za zdravljenje in preprecevanje krvavitev pri odraslih in otrocih, ki so prestali operacijo ali invazivni postopek, aplicirajte od 15 do 30 μg na kg telesne mase na 4 do 6 ur, dokler ni dosežena hemostaza. Odmerek in pogostnost injiciranja je treba prilagoditi posamezniku. Pridobljene klinicne izkušnje v dolgotrajni profilaksi v pediatricni populaciji, mlajši od 12 let in s hudim klinicnim fenotipom, so omejene. Odmerek in pogostnost injiciranja za profilakso morata temeljiti na klinicnem odzivu in morata biti prilagojena posamezniku. Glanzmannova trombastenija: Za zdravljenje krvavitev in za preprecevanje krvavitev pri bolnikih, ki so prestali operacijo ali invazivne postopke, aplicirajte 90 μg (razpon od 80 do 120 μg) na kg telesne mase v 2-urnih presledkih (od 1,5 do 2,5 ure). Za zagotovitev ucinkovite hemostaze je treba aplicirati vsaj tri odmerke. Priporoceni nacin uporabe je bolusna injekcija, ker se ob stalni infuziji lahko pojavi neucinkovitost. Pri bolnikih, ki niso refraktarni, so trombociti prva izbira zdravljenja. Kontraindikacije: Preobcutljivost za zdravilno ucinkovino, katero koli pomožno snov ali mišje, hrckove ali goveje beljakovine. Posebna opozorila in previdnostni ukrepi: V patoloških stanjih, pri katerih je lahko tkivni faktor izražen znatneje kot normalno, obstaja med zdravljenjem z zdravilom NovoSeven možno tveganje za tromboticne dogodke ali indukcije diseminirane intravaskularne koagulacije (DIK). Takšne okolišcine lahko vkljucujejo bolnike z napredovano ateroskleroticno boleznijo, zmeckaninami, septikemijo ali DIK. Zaradi tveganja trombembolicnih zapletov morate zdravilo NovoSeven uporabljati previdno tudi pri bolnikih z anamnezo koronarne bolezni, bolnikih z boleznijo jeter, bolnikih po operacijah, novorojenckih in bolnikih, pri katerih obstaja tveganje za trombembolicne pojave ali DIK. Zdravilo NovoSeven lahko vsebuje sledi mišjih, govejih in hrckovih beljakovin, zato obstaja pri bolnikih neznatna možnost za pojav preobcutljivosti nanje. V primeru hudih krvavitev je treba zdravilo aplicirati v bolnišnici, po možnosti tam, kjer so specializirani za zdravljenje bolnikov s hemofilijo z zaviralci koagulacijskih faktorjev VIII in IX – ce to ni mogoce, pa v tesnem sodelovanju z zdravnikom, specializiranim za zdravljenje hemofilije. Ce krvavitve ni moc obvladati, je obvezno zdravljenje v bolnišnici. Pri bolnikih s pomanjkanjem faktorja VII je treba pred in po uporabi zdravila NovoSeven nadzirati protrombinski cas in koagulacijsko aktivnost FVII. Ce aktivnost FVIIa ne doseže pricakovane ravni ali krvavitev po zdravljenju s priporocenimi odmerki ni obvladana, obstaja sum na tvorbo protiteles in opraviti je treba preiskavo nanje. Pri bolnikih s pomanjkanjem FVII, ki so prejemali zdravilo NovoSeven med operacijo, so porocali o pojavu tromboze. Bolniki z redkimi prirojenimi motnjami, kot so intoleranca za fruktozo, malabsorpcija glukoze ali pomanjkanje saharaze-izomaltaze, ne smejo jemati tega zdravila. Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij: Tveganje za možne interakcije med zdravilom NovoSeven in koncentrati koagulacijskih faktorjev ni znano. Izogibati se je treba socasni uporabi koncentratov protrombinskega kompleksa, tako aktiviranih kot neaktiviranih. Omejene izkušnje socasne uporabe antifibrinolitikov in zdravila NovoSeven kažejo, da antifibrinolitiki pri bolnikih s hemofilijo zmanjšajo izgubo krvi med operacijami, zlasti pri ortopedskih operacijah in operacijah v predelih z izrazito fibrinoliticno aktivnostjo (npr. ustna votlina). Na podlagi predklinicne študije rFVIIa in rFXIII ni priporocljivo uporabljati v kombinaciji. Nosecnost in dojenje: Iz previdnosti se je uporabi zdravila NovoSeven med nosecnostjo bolje izogniti. Ni znano, ali se rFVIIa pri cloveku izloca v materino mleko. Pri odlocitvi za nadaljevanje ali prekinitev dojenja oz. za nadaljevanje ali prekinitev zdravljenja z zdravilom NovoSeven je treba upoštevati korist dojenja za otroka in korist zdravljenja z zdravilom NovoSeven za žensko. Neželeni ucinki: Obcasni neželeni ucinki: venski trombembolicni dogodki, izpušcaj, srbenje in urtikarija, zmanjšan terapevtski odziv, pireksija. Redki neželeni ucinki: diseminirana intravaskularna koagulacija in povezani laboratorijski izvidi, vkljucno s povecano koncentracijo D-dimera in zmanjšano koncentracijo AT, koagulopatija, preobcutljivost, glavobol, arterijski trombembolicni dokodki, angina pektoris, siljenje na bruhanje, reakcija in bolecina na mestu injiciranja, zvišanje razgradnih produktov fibrina, zvišanje alanin-aminotransferaze, alkalne fosfataze, laktat-dehidrogenaze in protrombina. Neželeni ucinki z neznano pogostnostjo: anafilakticna reakcija, tromb v srcu, zardevanje, angioedem. Izkušnje po prihodu zdravila na trg kažejo, da pri bolnikih s hemofilijo A ali B ni porocil o zaviralnih protitelesih proti zdravilu NovoSeven ali FVII. Med opazovalnim registrskim spremljanjem bolnikov s prirojenim pomanjkanjem FVII je bil v obdobju po zacetku trženja opisan pojav inhibicijskih protiteles. Pojav protiteles proti zdravilu NovoSeven in FVII je edini neželeni ucinek zdravila, opisan v klinicnih preskušanjih bolnikov s pomanjkanjem faktorja VII, izpostavljenih zdravilu NovoSeven (pogostnost: pogosto). V nekaterih primerih so imela ta protitelesa zaviralen ucinek in vitro. Prisotni so bili dejavniki tveganja, ki bi lahko pripomogli k razvoju protiteles, med njimi predhodno zdravljenje s cloveško plazmo in/ali faktorjem VII, pridobljenim iz plazme, huda mutacija gena FVII in preveliko odmerjanje zdravila NovoSeven. Bolnike s pomanjkanjem faktorja VII, ki se zdravijo z zdravilom NovoSeven, je treba spremljati glede protiteles. Ce je zdravilo NovoSeven uporabljeno pri bolnikih zunaj odobrenih indikacij, so arterijski trombembolicni dogodki pogosti. Ker varnost in ucinkovitost zdravila NovoSeven izven odobrenih indikacij nista bili dokazani, se ga izven indikacij naj ne uporablja. Trombembolicni dogodki lahko povzrocijo zastoj srca. Pri bolnikih s pridobljeno hemofilijo je bilo ugotovljeno, da se pogosteje pojavljajo arterijski trombembolicni dogodki, venski trombembolicni dogodki, angina pektoris, siljenje na bruhanje, pireksija, eritematozni izpušcaj in zvišanje razgradnih produktov fibrina. Vrsta ovojnine in vsebina: pakiranje s praškom za raztopino za injiciranje in topilom za pripravo raztopine. Nacin in režim izdaje zdravila: H/Rp. Imetnik dovoljenja za promet: Novo Nordisk A/S, Novo Allé, DK-2880 Bagsvaerd, Danska. Datum zadnje revizije besedila: maj 2014.

Pred predpisovanjem preberite celoten povzetek glavnih znacilnosti zdravila! Samo za strokovno javnost! Podrobnejše informacije o zdravilu so na voljo pri: Novo Nordisk d.o.o., Šmartinska cesta 140, Ljubljana, T 01 810 8700 E info@novonordisk.si S www.novonordisk.si ali www.novonordisk.com SI/NV7/0513/0036b


Na naslovnici: Biogen Idec d.o.o. je vodilno podjetje v odkrivanju, razvoju in trženju inovativnih zdravil s področja nevrologije, imunologije in onkologije. Glavno poročje raziskav je usmerjeno v razvoj zdravil s področja multiple skleroze. Podružnica v Sloveniji deluje od leta 2007. Bolnikom z recidivno remitentno multiplo sklerozo v Sloveniji omogočamo zdravljenje z i.m. interferonom beta 1a (Avonex), monoklonskim protitelesom natalizumab (Tysabri) in od 3. decembra 2014 dalje tudi z novim peroralnim zdravilom Tecfidera (dimetilfumarat) , ki predstavlja močno učinkovito zdravljenje prvega reda. V naslednjem letu pričakujemo še prihod prvega simptomatskega zdravila za izboljšanje hoje (Fampyra) ter prvega pegiliranega interferona beta za zdravljenje RRMS (Plegridy). Široka paleta zdravil za zdravljenje multiple skleroze nas uvršča na vodilno mesto med farmacevtskimi podjetji v Sloveniji na področju zdravljenja multiple skleroze. Vir: 1.spletna stran www.biogenidec.si. Več infromacij o zdravilih: www.ema.europa.eu/ema

Vsebina Beseda glavne urednice.............................................................................................................3 Aktualno / Up to date Terapevtske skupine zdravil ob letu osorej...................................................................................................5

Delo zbornice / The Chamber's Activities 19. seja upravnega odbora...........................................................................................................................8 20. seja upravnega odbora.........................................................................................................................13

Pogovor z veliko začetnico / Main Interview Dr. Vesna Kerstin Petrič, dr. med. . ...........................................................................................................21

Iz stroke za stroko / From Professionals to Professionals Stari antibiotiki – rešitev v boju proti odpornim bakterijam?.....................................................................26 Zastrupitve z neopioidnimi analgetiki.......................................................................................................31

Homeopatija / Homeopathy Homeopatska obravnava osteoporoze........................................................................................................35 Prostata – celostno zdravljenje s homeopatijo............................................................................................38

Srečanja doma / Meetings at Home Simpozij Sekcije farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu..................................40 Regulatorni seminar o medicinskih pripomočkih .....................................................................................44

Srečanja na tujem / Meetings Abroad PGEU 2014..............................................................................................................................................46

Kratko, strokovno, zanimivo / Short Notes Zanemarjeni »močnejši spol« – osteoporoza je pri moških pogosto spregledana.........................................48 Antidiabetiki učinkoviti proti Alzheimerjevi bolezni..................................................................................49


Novosti v lekarniški mreži / News from the Net of Pharmacies Prenovljena lekarna Mežica.......................................................................................................................51 Prenovljena Lekarna Majšperk...................................................................................................................52

Pripravili smo za vas / Prepared Especially for You Pojav ptičje gripe v Evropi.........................................................................................................................53

Informacije, obvestila / Information, notices Dan odprtih vrat v lekarni Pod Sv. Rokom v Sevnici.................................................................................54

Utrinek / In Brief ... o smrtnosti zaradi raka v Sloveniji.........................................................................................................56

Smeh namesto aspirina / For Fun Ja, tudi to se dogaja v lekarni ....................................................................................................................58

www.lekarnaljubljana.si

Priloga: CPPE izobraževanje za pridobitev akreditacije MUR.............................................................60

uspeh

mir prijateljstvo veselje

ljubezen iskrenost

zdravje srecˇ o

vam v 2015 želi

cˇ as pogum


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

3

BE SEDA G L AV NE U R ED NI CE

Pošta v decembru Konec leta je za mnoge najlepši čas. To je čas pričakovanj in obdarovanj, čas prijaznih voščil in lepih želja. V lekarnah je konec leta čas inventur, inventuro pa lahko naredimo ne le s popisom zalog zdravil in drugega blaga, pač pa tudi s pregledom dogodkov, ki so zaznamovali preteklo leto. Zato je konec leta tudi čas, ko se ozremo nazaj, potegnemo črto in pogledamo, kaj smo dosegli in česa ne, ter delamo plane za naprej. V lekarnah se zavedamo, da je nadaljnji razvoj dejavnosti, če že ne naš obstoj, odvisen od tega, kako uspešno se bomo z našimi storitvami prilagajali spremenjenim potrebam in pričakovanjem uporabnikov, slednje pa gredo čedalje bolj v smeri večje zahtevnosti na eni strani in nižanja cen na drugi. Zato neprestano iščemo, raziskujemo, razvijamo in ponujamo nove storitve. Ob vseh teh prizadevanjih imamo dostikrat občutek, da je vse zaman, da na strani plačnika vedno naletimo na gluha ušesa. Medtem ko se s svojimi pričakovanji osredotočamo na plačnika, pa smo morda premalo pozorni na to, kaj se dogaja okoli nas. Kar nekako neopazno, brez velikega hrupa, je tako šla v letošnjem letu mimo informacija o pobudi Pošte Slovenije, da bi jo Ministrstvo za zdravje vključilo v projekt eRecept. Predlog predvideva, da bi zdravnik predpisal pacientu recept, v lekarni bi predpisana zdravila zapakirali in jih pripravili za transport, pošta pa bi zdravila dostavila pacientu na dom. Tako bi naj bilo najbolje poskrbljeno za paciente, ki jim ne bi bilo več treba hoditi v lekarno. Glede na nizke poštne stroške bi tako lahko prihranili veliko časa in denarja. Predlog Pošte kaže na popolno nepoznavanje bistva lekarniške dejavnosti, česar Pošti seveda ne moremo zameriti. Vprašanje pa je, ali je zgolj zavrnitev predloga z ugotovitvijo, da za tak način dela ni pravne podlage, dovolj, da bo Pošta svoje načrte opustila. Neuspešno uvajanje eRecepta združeno s pomanjkanjem sredstev v zdravstvu na eni strani, na drugi pa legitimno prizadevanje Pošte, da izpad dohodka zaradi upada obsega klasične pošte nadomesti s trženjem drugih izdelkov in storitev, je lahko resna grožnja, da se v sistemu zdravstva določene vloge obrnejo, nekatere ključne storitve, ki dandanes zagotavljajo varnost na področju uporabe zdravil, pa zmanjšajo na minimum. Prav bi bilo, da lekarne enako kot v skrbi za paciente prevzamejo proaktivno vlogo tudi v tem primeru. Če je v ozadju pobude resnična želja ustvariti nekaj boljšega, bi lahko z združenimi močmi res dosegli višjo raven kakovosti oskrbe za bolnike, na poslovnem področju pa tako za lekarne kot za Pošto Slovenije »zmagovalno« rešitev. Seveda ne more biti nobenega govora o tem, da bi Pošta prevzela izvajanje dela lekarniške dejavnosti. Lahko pa bi pacien-


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

4

tom olajšala dostopnost do zdravil z nudenjem prevoznih storitev – ne s prevozom zdravil, pač pa s prevozom pacientov od doma do lekarne in nazaj. Tako bi resnično pridobili vsi. Največ bi pridobili pacienti, ki bi hitro prišli do svojih zdravil in nujno potrebne lekarniške storitve za njihovo varno in pravilno uporabo, lekarne, ki bi lahko kakovostno opravile svoje delo v osebnem stiku s pacientom, in Pošta, ki bi tako dobila novo priložnost za trženje svojih storitev. Letošnji prazniki bodo, kar zadeva poštne storitve, potekali še po starem, zato lahko vsem svojim prijateljem pošljete novoletna voščila po pošti in jim zaželite srečno, zdravo in uspešno 2015. Enako iz uredništva Lekarništva želimo tudi vsem bralcem.

Velikoposlo vnihuspeho v v letu 201 5!

Sekcija zasebnih lekarn pri LZS in Strokovno združenje lekarn Slovenije


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

5

Up to date

A K T UA LNO Terapevtske skupine zdravil ob letu osorej Minilo je dobro leto, odkar je bil v povezavi s financiranjem zdravil, ki se predpisujejo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, uveden nov sistem razvrščanja zdravil – terapevtske skupine zdravil. Namen je bil ustvariti dodatne prihranke pri stroških za zdravila, pri čemer naj to ne bi bilo na škodo pacientov. Uvajanje terapevtskih skupin zdravil naj bi proizvajalce zdravil prisililo k zniževanju cen zdravil, zato naj pacienti teh sprememb ne bi občutili. Doslej je bilo uvedenih 7 terapevtskih skupin zdravil, in sicer: • • • • • • •

zaviralci protonske črpalke, 1. oktobra 2013, zdravila za spreminjanje ravni serumskih lipidov, 6. januarja 2014, zaviralci angiotenzinske konvertaze, 6. januarja 2014, zdravila z imatinibom, 31. marca 2014, zdravila z acetilsalicilno kislino 100 mg, 31. marca 2014, zdravila s triptani, 29. septembra 2014, zdravila z lokalnim delovanjem za zdravljenje glavkoma, 27. novembra 2014.

Predzadnja terapevtska skupina zdravil, triptani, ki je bila uvedena konec septembra, naj bi zdravstveni blagajni prinesla prihranek v višini dobrih 30.000 €, zavarovalnicam za dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa več kot desetkrat več. Lani je prejelo vsaj en recept za triptan 13.371 ljudi. Poleg originalnih imamo v tej skupini zdravil na tržišču tudi generična zdravila, ki so občutno cenejša. Pojavlja se vprašanje, ali je za uresničitev predvidenih prihrankov res potrebna uvedba terapevtske skupine, ali pa bi morda zadoščala ustrezna spodbuda za uporabo generikov. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo z uvedbo terapevtskih skupin zdravil do sedaj prihranjenih 24,6 milijona evrov, od tega je ZZZS privarčeval 10,6 milijona evrov, 14 milijonov pa so na račun terapevtskih skupin zdravil privarčevale zdravstvene zavarovalnice, ki ponujano dopolnilno zdravstveno zavarovanje. ZZZS je sistem najvišjih priznanih vrednosti (NPV) za medsebojno zamenljiva zdravila uvedel že leta 2003. Ekonomska kriza na eni strani, na drugi pa prihod številnih novih,


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

6

dragih zdravil, sta narekovala potrebo po uvedbi dodatnih ukrepov za obvladovanje izdatkov za zdravila. Pravna podlaga za uvedbo sistema NPV za terapevtske skupine zdravil je Zakon za uravnoteženje javnih financ (3. in 4. člen) in na njegovi podlagi sprejeti Pravilnik o razvrščanju zdravil na listo, v katerem so opredeljeni tudi postopki, po katerih se oblikujejo terapevtske skupine zdravil. Že ob sprejemanju pravilnika, ki je spomladi leta 2013 omogočil uvajanje terapevtskih skupin zdravil, so strokovne farmacevtske in zdravniške organizacije izražale pomisleke in bojazen, da bo imel novi ukrep negativne posledice na zdravstveno stanje pacientov, kar bo imelo za posledico namesto prihrankov višje stroške. Večkratna menjava terapije lahko pri bolnikih povzroči zmedo, ki vodi ali v podvajanje terapije ali pa v prekinitev jemanja zdravil. Oboje je nevarno in za zdravstveni sistem stroškovno bolj obremenjujoče. Tako je znano, da na primer pri bolnikih z motnjami serumskih lipidov neredno jemanje zdravil povzroči dvakrat več smrti, taki bolniki pa so tudi za 1,5-krat pogosteje hospitalizirani. Zamenjevanje zdravil je lahko še posebej kritično pri starejših, ki jemljejo več različnih zdravil hkrati in lahko pri njih vsaka sprememba terapije povzroči zmedo in morebitno napačno jemanje zdravil. Zaradi uvedbe terapevtskih skupin so farmacevti v lekarnah bolj obremenjeni, njihovo delo pa je tudi bolj stresno. Bolnikom morajo pojasnjevati, zakaj je za isto zdravilo enkrat doplačilo potrebno, drugič pa ne, katera zdravila so na voljo brez doplačila, kaj se bo zgodilo, če bodo terapijo zamenjali itd. Za delo farmacevtov pa ni nepomembno tudi to, da stalne spremembe in doplačila sama po sebi pri bolnikih povzročajo veliko negodovanja in slabe volje, za kar so tarča običajno prav farmacevti v lekarnah, ki so zadnji člen v verigi. Lekarniški farmacevti opozarjajo na nevarne in neobvladane posledice uvajanja terapevtskih skupin zdravil, saj naj bi številni bolniki prenehali z jemanjem zdravil, ker za njih niso pripravljeni doplačevati, prepogostih menjav terapije pa tudi ne morejo obvladovati. Po navedbah ZZZS doslej ni zaznati povečanega števila infarktov, več smrti in več bolezni, prav tako naj ne bi upadlo število bolnikov, ki jemljejo zdravila. Vendar pa je za resne ocene vpliva opisanega ukrepa potrebno izdelati natančnejše analize, ki bi pokazale, ali je prišlo v preteklem obdobju do sprememb v obnašanju pacientov, ki bi lahko vodile v dolgoročne negativne posledice za zdravstveno stanje. Pričakovati, da bodo posledice uvajanja terapevtskih skupin zdravil na podatkih zdravstvene statistike vidne že po enem letu, ni realno. V večini primerov gre namreč za dolgotrajno zdravljenje, uporaba zdravil, ki so vključena v terapevtske skupine zdravil pa bi se glede na demografske značilnosti morala celo povečevati. Podatki kažejo, da se je predpisovanje zdravil, za katera so potrebna doplačila, zmanjšalo. Ali pa se je ustrezno povečalo predpisovanje tistih zdravil, pri katerih doplačilo ni potrebno? Še je čas, da se izvede kakovostna raziskava, s pomočjo katere bi lahko ocenili dejanski vpliv uvedbe terapevtskih skupin zdravil na obnašanje pacientov in na kazalnike kakovosti zdravljenja v posamezni terapevtski skupini tudi ob upoštevanju pričakovanih trendov povečevanja porabe zdravil kot posledice demografskih sprememb. S pravočasnim spremljanjem


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

7

pravilno izbranih kazalnikov bi imeli tudi možnost pravočasnega ukrepanja in uvedbe morebitnih korekcij uveljavljenega sistema. Ob upoštevanju zakonskih določil, da dopolnilno zavarovanje predstavlja javni interes Republike Slovenije, da se izvaja po načelih medgeneracijske vzajemnosti in vzajemnosti med spoloma med vsemi zavarovanci dopolnilnega zavarovanja ter da skupaj z obveznim zdravstvenim zavarovanjem predstavlja del socialne varnosti zavarovanih oseb, bi se morali prihranki, ki so bili z uvedbo terapevtskih skupin zdravil ustvarjeni na področju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, uporabiti pregledno in v korist zavarovanih oseb. Šele potem bi lahko z gotovostjo trdili, da se je model terapevtskih skupin zdravil v Sloveniji izkazal za uspešnega. Andreja Čufar


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

8

The Chamber's Activities

delo zbornice 19. seja upravnega odbora Upravni odbor Lekarniške zbornice Slovenije je na svoji 19. seji, ki je bila 21. avgusta v veliki sejni sobi Lekarniške zbornice Slovenije, Vojkova cesta 48, Ljubljana, poleg svojih rednih točk obravnaval še naslednje točke: • • • • • • •

Splošni dogovor; pregled poslovanja LZS; mreža; Zakon o lekarniški dejavnosti; medicinski pripomočki; dobra distribucijska praksa; imenovanja.

Po sprejemu dnevnega reda so člani upravnega odbora Lekarniške zbornice Slovenije potrdili zapisnik prejšnje seje ter korespondenčne seje, upravnega odbora Lekarniške zbornice Slovenije, ki je potekala julija. Sledilo je poročilo komisije Skrbnik kompetenc in Delovne skupine za pripravo SOP za storitev Pregled uporabe zdravil. Darja Potočnik Benčič je podala poročilo s sestankov članov komisije Skrbnik kompetenc, ki sta se odvijala 3. 7. 2014 in 24. 7. 2014. Podano je bilo tudi poročilo o delu Delovne skupine za pripravo SOP za storitev Pregled uporabe zdravil v obdobju junij 2014 – julij 2014. Pojasnjeno je bilo, da Delovna skupina za pripravo SOP za storitev Pregled uporabe zdravil pripravlja enotna operativna navodila glede izvajanja novih kognitivnih storitev v lekarnah, pri pripravi pa upošteva tudi izkušnje izvajanja teh storitev v Angliji. Konec avgusta je predviden sestanek, na katerem se bo združilo delo podskupin in bodo pripravljena enotna navodila in proces dela, ki bo omogočal lažje ovrednotenje in evalvacijo izvajanja storitev. V drugi fazi se pripravlja koncept izobraževanja mentorjev – pri tem bi se najprej usposobili glavni mentorji, ki bi nato izobraževali druge mentorje, preko katerih bi bila zagotovljena regijska pokritost za nadaljnje izobraževanje magistrov farmacije. V tretji fazi bi se razširilo izobraževanja na celotno dejavnost, pri čemer bi morali potencialni kandidati najprej uspešno opraviti preverjanje vstopnih kriterijev, pri katerem bi dokazali poznavanje ustreznih smernic in stopnjo predznanja, šele nato bi se vključili v izobraževanje, ki bo osnovano na precej pragmatičnem pristopu. Farmacevt bo moral opraviti še zaključni izpit in potem bo dobil potrdilo o pridobljeni kompetenci na področju izvajanja kognitivne storitve. Predvi-


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

9

deno je tudi, da bi se do konca leta izvedlo pilotni projekt, s katerim bi se prikazalo prednost izvajanja take storitve, tako za paciente kot za javno zdravstveno blagajno. Končna verzija SOP za storitvi bo predstavljena na naslednji seji upravnega odbora. Ključni cilj je priprava dokumentacije za Zdravstveni svet in umestitev dveh novih storitev v zdravstveni sistem. Dean Šušmelj je predstavil sklepe, ki jih je Vlada RS sprejela na 145. dopisni seji dne 10. 7. 2014 v zvezi z Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru 2014. Noben predlog Lekarniške zbornice Slovenije ni dobil soglasja Vlade RS. Za lekarniško dejavnost sta relevantni predvsem odločitvi, da se uvedejo zakonite zamudne obresti tudi za zamude pri plačilih ZZZS izvajalcem in da se v vrednosti programov zdravstvenih storitev spremenijo sredstva za regres, vendar pa odločitvi nimata vpliva na končno vrednost lekarniške točke. Dean Šušmelj je članom upravnega odbora pojasnil vlogo Lekarniške zbornice Slovenije, ki bo vodila pogajanja v postopku sprejemanja Splošnega dogovora za leto 2015. V skladu s predvidenimi aktivnostmi v okviru Splošnega dogovora mora upravni odbor potrditi predstavnike pogajalcev Lekarniške zbornice Slovenije za Splošni dogovor 2015, operativno strukturo za vodenje postopka pogajanja za leto 2015 ter sprejeti smernice za pripravo predlogov Lekarniške zbornice Slovenije tako za Aneks št. 2 k Splošnemu dogovoru 2014 kot za Splošni dogovor 2015. V razpravi je bilo predlagano, da se med predloge Lekarniške zbornice Slovenije za A2 – SD 2014 vključi vse pretekle, že obstoječe predloge. Dodatna pobuda članov UO je bila tudi, naj se začne z aktivnostmi za boljše vrednotenje dela magistrov farmacije v kalkulativnih elementih vrednosti točke, in sicer z zvišanjem priznanega plačnega razreda. V času od priprave Zelene knjige do danes sta se namreč obseg in delo magistrov farmacije v lekarnah bistveno spremenila – zahtevnost dela je vedno večja in časovni normativ sploh ni več bistven. Spremenjena je tudi mreža lekarn. Dodaten predlog za kasnejša pogajanja je bil tudi, da se postopoma pripravi revizijo nekaterih storitev v Prilogi LEK II/c, saj je njihovo vrednotenje neprimerno in podcenjeno. Za sklepanje Splošnega dogovora za leto 2015 je upravni odbor Lekarniške zbornice Slovenije kot pogajalca imenoval Barbaro Rems, univ. dipl. ekon., in Dušana Husa, mag. farm., ter namestnika pogajalcev: Romano Rakovec, mag. farm., in Dušana Hrobata, mag. farm. Za vodenje sej Splošnega dogovora za leto 2015 sta bila imenovana Barbara Rems, univ. dipl. ekon., in Dušan Hus, mag. farm., v primeru odsotnosti obeh funkcijo prevzame predsednik Lekarniške zbornice Slovenije, Miran Golub, mag. farm. Za zapisnikarja je bil imenovan svetovalec za ekonomsko področje Lekarniške zbornice Slovenije mag. Dean Šušmelj, univ. dipl. ekon. Upravni odbor Lekarniške zbornice Slovenije je potrdil predlog, da se pri pripravi predlogov Lekarniške zbornice Slovenije za Aneks št. 2 k Splošnemu dogovoru za leto 2014 in Splošni dogovor 2015 vključi vse predloge, ki v predhodnem letu niso dobili soglasja Vlade RS, in se jih dopolni s predlogom, da se zahteva povišanje kalkulativnega elementa plač za magistra farmacije in magistra farmacije specialista. Dean Šušmelj je na pobudo predsednika podal kratko predstavitev pregleda poslovanja za obdobje od januarja do junija 2014.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

10

Upravni odbor je razpravljal o predlogu v zvezi z demografskim kriterijem za uvrstitev lekarne v mrežo, kadar je preskrba prebivalcev ene občine že urejena v okviru lekarne v drugi občini, prva občina pa bi želela organizirati lekarniško enoto. Občina Markovci je v Ur. l. RS št. 36/2014/23. 5. 2014 ponovno izvedla javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti za območje Občine Markovci (št. preb 3987, stanje na dan 1. 1. 2014) in Občine Cirkulane (št. preb. 2343 na dan 1. 1. 2014). Občina Markovci je na razpisu izbrala Milana Pukšiča, mag. farm., spec., in zaprosila Lekarniško zbornico Slovenije za izdajo mnenja k podelitvi koncesije izbranemu prijavitelju. Sprejet je bil sklep, s katerim so člani upravnega odbora Lekarniške zbornice Slovenije ugotovili, da kandidat za koncesionarja, Milan Pukšič, mag. farm., spec., izpolnjuje pogoje iz 7. in 8. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-UPB1, Ur. l. RS, št. 36/04). Občina Litija je na Lekarniško zbornico Slovenije podala 2 različni vlogi v zvezi s širitvijo mreže javne lekarniške službe. Občina Litija ima organizirano osnovno zdravstveno službo, v kraju pa že delujeta 2 lekarni JZ Mestne lekarne. Lokacija za novo lekarno, ki bi jo organiziral JZ Lekarna Ljubljana, je oddaljena več kot 400 m cestne razdalje (podatek občine 491 m, podatek meritve na spletu 576 m). Občina drugih dokazil ni predložila. V okviru odločanja o vlogi občine Litija je upravni odbor ugotovil, da pogoj presežka prebivalcev za novo lekarno ni izpolnjen, poleg tega pa ob upoštevanju Zakona o lekarniški dejavnosti in obvestila Ministrstva za zdravje občinam o izvajanju lekarniške dejavnosti drug javni zavod ne sme posegati na področje, če je na območju občine že ustanovljen javni zavod za opravljanje lekarniške dejavnosti. Sprejet je bil sklep, da se za uvrstitev nove lekarne, ki bi jo organiziral JZ Lekarna Ljubljana, v mrežo javne lekarniške službe v Litiji, Občina Litija, izdaja negativno mnenje. Občina Tišina je podala vlogo za izdajo mnenja k odprtju podružnice v Tišini, ki bi jo organizirala Lekarna Martjanci koncesionarke Vlaste Antonič Weingerl, mag. farm. Priložili so soglasje Občine Moravske Toplice kot koncedenta Lekarne Martjanci. V okviru odločanja o vlogi občine Tišina je upravni odbor ugotovil, da je občina Tišina leta 2008 podala soglasje, da se občani te občine oskrbujejo z zdravili v lekarnah na območju MO Murska Sobota, poleg tega pa ni izpolnjen geografski kriterij oddaljenosti vsaj 6 km od bližnje lekarne. Sprejet je bil sklep, da se za uvrstitev lekarniške podružnice v Tišini v mrežo javne lekarniške službe v Občini Tišina, ki bi jo organizirala Lekarna Martjanci koncesionarke Vlaste Antonič Weingerl, mag. farm., izdaja negativno mnenje. Predsednik Lekarniške zbornice Slovenije je predstavil potrebo po oblikovanju novega Zakona o lekarniški dejavnosti. Posvet bo 4. 9. 2014 v hotelu Ambient v Domžalah. Na posvetih v lanskem letu je bila usklajena že večina poglavij glede novega zakona, tako da bi tokratni posvet pomenil neke vrste zaključek. Želja je, da bi se novi Vladi RS predložilo predlog LZS novega Zakona o lekarniški dejavnosti. Mojca Krušič je predstavila novosti pri predpisovanju in izdaji medicinskih pripomočkov, uvedene z Okrožnicami medicinskih pripomočkov št. 4, št. 5 in št. 6, ki začnejo veljati s 1. 10. 2014, ter v tem okviru zlasti izdajo medicinskih pripomočkov na obnovljive naročilnice. V razpravi je bil izpostavljen zlasti problem podpisovanja prejema medicinskih pripomoč-


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

11

kov na račune, tako z vidika shranjevanja kot z vidika trajnosti zapisa na računu (kadar gre za termo tisk). Članica upravnega odbora je že pristopila k pridobitvi ponudbe, da bi se lekarniška izdajna mesta opremila z elektronskimi tablicami za podpisovanje. Verjetno bo potrebna nadgradnja programov, pa tudi strošek zagotovo ne bo zanemarljiv. Svetovalka je predstavila tudi mnenje Urada informacijske pooblaščenke glede vpogleda v predpisane naročilnice za medicinske pripomočke, na podlagi katerih medicinski pripomoček še ni bil izdan, in ročnega vnašanja 13-mestne on-line številke naročilnice. Mnenje informacijske pooblaščenke je, da administrativna ovira, ki jo je uvedel ZZZS, ne pretehta višje ravni varstva osebnih podatkov, za katero se je samostojno odločil ZZZS. Razlog za to je dejstvo, da zamenjava medicinskih pripomočkov ni dopustna, zato s strokovnega vidika ni utemeljeno, da bi bil lekarnar seznanjen z vsemi predpisanimi medicinskimi pripomočki ali celo izdanimi medicinskimi pripomočki, k temu pa pripomore tudi dejstvo, da lekarne izdajajo le manjši del medicinskih pripomočkov. Predsednik Lekarniške zbornice Slovenije je predstavil Kodeks dobre distribucijske prakse pri vračanju zdravil, ki so ga člani Trgovinske zbornice Slovenije – Sekcije veletrgovcev z zdravili sprejeli na svojem zboru dne 9. maja 2014. Člani upravnega odbora so že predhodno posredovali pripombe na besedilo Kodeksa, prav tako je pripombe pripravila strokovna služba zbornice. Tudi v razpravi na sami seji so bile izpostavljene nekatere pripombe, zlasti da je treba zahtevati izpolnjevanje določenih obvez obojestransko (tudi veletrgovci morajo lekarnam predložiti dokumentacijo, da je bilo zdravilo hranjeno v skladu z zahtevami in da je distribucija potekala v zabojniku pod ustreznimi pogoji) in da rok za vračilo zdravila iz hladne verige ni nujen – lekarna lahko vrne zdravilo vedno, ko ugotovi, da je vračilo potrebno. Člani upravnega odbora so opozorili tudi na zahtevo po elektronskem izpisu spremljanja temperature hladilnika, ki pomeni prekoračitev predpisov, ki urejajo delovanje lekarn, saj je bistveno to, da sistem evidence temperature hladilnika onemogoča popravke za nazaj. Predsednik je ugotovil, da je treba pripombe uskladiti in jih obravnavati na Komisiji za farmacevtska vprašanja, preden bi jih posredovali na Trgovinsko zbornico Slovenije. V razpravi sta bili dani še dve pobudi. Kot prvo, naj se prouči možnost priprave skupnega razpisa za data loggerje, da bi tako dosegli nižjo ceno, zlasti njihovega kalibriranja. In kot drugo, naj se v Splošnem dogovoru zahteva boljše vrednotenje za izdajo zdravil, za katera se zahteva vzdrževanje hladne verige, saj so s tem povezani tudi dodatni stroški in delo. V skladu s sklepom članov komisije Skrbnik kompetenc z dne 3. julija 2014 je bilo upravnemu odboru Lekarniške zbornice Slovenije predloženo v imenovanje za predsednico komisije članico komisije Darjo Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Sklep je bil sprejet. V okviru pobud in vprašanj je sekcija javnih zavodov izpostavila dopis, ki ga je Vzajemna d.v.z. pošiljala lekarnam, v katerem zahteva, naj lekarna izkaže upravičenost zaračunavanja doplačila v primeru nenamenskega predpisovanja zdravila (t. i. off-label use) in hkrati pošlje fotokopijo tako predpisanega recepta. Želijo vedeti, ali je lekarna dolžna poslati fotokopijo in ali sme poslati vse podatke z recepta. Treba bi se bilo poenotiti, kakšen bo odgovor lekarn in kako bodo ukrepale, hkrati pa se o tem pogovoriti z Vzajemno d.v.z. Članom upravnega odbora je bilo povedano, da so se predstavniki Lekarniške zbornice Slovenije udeležili usklajevalnih sestankov z Vzajemno, ZZZS in MZ (skupina za eRecept)


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

12

glede uvajanja kontrol v on-line na maksimalno količino zdravil, ki se predpiše posameznemu pacientu. Dean Šušmelj je povedal, da so se MZ, ZZZS in NIJZ lotili projekta za vzpostavitev registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ). Namen tega projekta je nadgraditi procese in zagotoviti novo sodobno informacijsko rešitev za učinkovito urejanje podatkov v Evidenci gibanja zdravstvenih delavcev in mreže zdravstvenih zavodov (poljudno ime te zbirke – BPI Baza podatkov o izvajalcih). Članom upravnega odbora je bila predstavljena tudi pobuda Ekonomske fakultete, da bi pripravila raziskavo o financiranju zdravstva, v sodelovanju s Slovenskim zavarovalnim združenjem, LZS, ZZdrZS, ZZS, MZ in Zbornico medicinskih sester in babic. Namen raziskave je pripraviti enotna stališča različnih akterjev glede ukrepov, ki bi bili potrebni v zdravstveni dejavnosti. Trenutno so v teku usklajevanja glede vsebinskega dela raziskave, v nadaljnji fazi pa bodo potekala usklajevanja glede pogodbenih obveznosti sodelujočih partnerjev za sofinanciranje raziskave. (J.M.)

Zdravoinzadovoljnovleto2015!

Lekarna Krško, Krško Lekarna Mozirje, Mozirje Zasavske lekarne Trbovlje, Trbovlje


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

13

20. seja upravnega odbora Upravni odbor Lekarniške zbornice Slovenije je na svoji 20. seji, ki je bila 18. septembra v veliki sejni sobi Lekarniške zbornice Slovenije, Vojkova cesta 48, Ljubljana, poleg svojih rednih točk obravnaval še naslednje točke: • • • • • • • • • • • • •

Splošni dogovor; Pravila OZZ; eRecept; problematika galenskih laboratorijev; pregled poslovanja LZS; sistem financiranja zdravstvene dejavnosti EF; imenovanja; kognitivne storitve; sprememba pravilnika o sistemizaciji delovnih mest na LZS; imenovanje sekretarja; projekti: projekt Skupaj za zdravje, projekt bolnišničnih lekarn in projekt DS EDQM; problematika števila receptov; problematika pobiranja presežkov JZ in neusklajenih odlokov o ustanovitvi lekarniških zavodov.

Po potrditvi zapisnika prejšnje seje in sprejemu dnevnega reda je predsednik Miran Golub začel s komentarjem članka, objavljenega v medijih dan prej, glede sodbe upravnega sodišča v zadevi zavrženja izdaje dovoljenja o verifikaciji za novo enoto JZ Lekarne Ljubljana v Postojni. Povedal je, da sodišče ni razglabljalo o tem, ali lahko ima JZ Lekarna Ljubljana lekarno v Postojni ali ne, ampak le o tem, ali je MZ ravnalo pravilno, ko je vlogo JZ Lekarna Ljubljana za verifikacijo lekarne v Postojni zavrglo. Povedal je, da v kolikor bi MZ odločilo drugače in verifikacijo lekarne opravilo, to pomeni, da lahko vsakdo odpre lekarno kjer koli, brez ustreznih pogojev. V zvezi s poročilom s sestanka na Vzajemni je predsednik povedal, da pri izvajanju kontrol določenih receptov na Vzajemni priznavajo, da niso upoštevali »off-label use«. Stališče Lekarniške zbornice Slovenije je, da ker gre pri plačilih PZZ vedno le za določeno doplačilo v določenem deležu, pravica pa izhaja iz samih pravil OZZ, PZZ ne bi smele biti tiste, ki bi preverjale kakršno koli pravilnost izdaje. Na sestanku je bilo Vzajemni povedano, naj kontrole, če jih že opravljajo, izvajajo mesečno, saj je iskanje za pretekla obdobja izjemno zamudno. O tem, katere kontrole se izvajajo, naj se lekarne obvesti vnaprej. Glede kontrole izdaje zdravil nad maksimalno količino pa je bilo povedano, da naj bi se jo vgradilo v on-line sistem in ne bi predstavljala dodatnih stroškov za lekarne. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je dne 13. 8. 2014 podalo pobudo za sprejetje Aneksa št. 2 k Splošnemu dogovoru za leto 2014 za odpravo nepravilnosti in nedodelano-


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

14

sti določil, sprejetih v Aneksu št. 1 k SD 2014, ki se nanašajo na prospektivne programe, zagotovitev sredstev za izplačilo napredovanj v višje plačne razrede (ZIPRS 1415, 69. člen) ter širitev programov zdravstvenih domov, ki v postopkih arbitraže niso dobili soglasja MZ. V skladu s tem je bil sprejet terminski plan za sprejem aneksa, ki predvideva posredovanje predlogov partnerjem do dne 8. 9. ter obravnavo predlogov dne 15. 9. 2014. Na seji dne 15. 9. 2014 ni bil potrjen noben predlog Lekarniške zbornice Slovenije, s tem da je ZZZS povedal, da bo o določenih predlogih pripravil projekcije stroškov, tako da bi predlogom morebiti lahko dal soglasje tudi na seji arbitraže. Med ostalim bo proučil tudi predlog Lekarniške zbornice Slovenije glede potrditve dodatnega kadra lekarniški dejavnosti za izdajo terapevtskih skupin zdravil. Sočasno se je začel tudi postopek za sprejemanje Splošnega dogovora za leto 2015, z uvodno sejo partnerjev dne 11. 9. 2014 (v prostorih SSZS), rokom za posredovanje predlogov partnerjev do dne 15. 10. 2014 ter obravnavo predlogov partnerjev dne 28. 10. 2014 v prostorih Lekarniške zbornice Slovenije. Na uvodni seji je bil potrjen terminski plan sprejemanja Dogovora, Lekarniška zbornica Slovenije je bila imenovana za vodjo pogajanj in ZZZS za namestnika vodje pogajanj, posredovana so bila še pooblastila partnerjev za njihove predstavnike, ki bodo sodelovali v postopku pogajanj. Upravni odbor Lekarniške zbornice Slovenije je na 18. seji dne 19. 6. 2014 na predlog Komisije za farmacevtska vprašanja v zvezi z izvajanjem 7. odstavka 209. člena Pravil OZZ (Enomesečna terapija za zdravila s ceno nad 200 evrov) sprejel naslednji sklep: LZS poda predlog spremembe Pravil OZZ oziroma dopolnitev določila, da se po strokovni presoji lahko farmacevt odloči za celotno izdajo, kar označi na receptu. Sprememba Pravil OZZ je v teku, vendar pa glede na informacije ZZZS predlaganega besedila v Pravila OZZ ne bo vključil. Problematika očitno ni rešena, saj tako na ZZZS kot na Lekarniško zbornico Slovenije še vedno prihajajo vprašanja farmacevtov, pacientov in društev (npr. revmatikov). Če določilo ostane v Pravilih OZZ, to pomeni, da gre za obvezo (brez izjem), ki jo bo treba upoštevati. V razpravi je bila izpostavljena ključna dilema, da se trenutno v lekarnah izdaja tovrstna zdravila po različnih režimih, kar ni sprejemljivo. Cilj spremembe pravil OZZ glede omejitve izdajanja je bil, da se poizkuša zagotoviti čim manjšo količino odpadnih zdravil. Način dela v lekarnah, ko farmacevti odločajo po lastni presoji, kakšno količino zdravil bodo izdali, ni sprejemljiv in postavlja farmacevte v neroden položaj, saj imajo pred sabo pacienta, ki mu težko odrečejo izdajo zdravil, saj bi moral pacient kasneje opraviti novo pot do lekarne. Upravni odbor je tako odpravil sklep št. 17/18-2014 z 18. Seje UO z dne 19. 6. 2014. Uporabljajo se določila 7. odstavka 209. člena Pravil OZZ, ki določa, da se zdravilo, katerega nabavna cena pakiranja ob izdaji oziroma ob prvi izdaji na obnovljivi recept presega 200 evrov, izdaja za obdobje do enomesečne terapije, vsaka izdaja pa se obračuna in evidentira kot izdaja na obnovljivi recept. Na seji upravnega odbora je potekala diskusija o nadaljnjih korakih glede uvajanja eRecepta na nacionalni ravni v lekarnah. Na prejšnji seji UO je bila izpostavljena problematika vklopa


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

15

modula, ki avtomatsko spreminja vse recepte v lekarni v eRecepte, kar pa je v lekarnah, ki imajo vklopljen modul eRecept izrazito podaljšalo čas izdaje zdravil. Nejasna je tudi časovnica v zvezi z nadaljnjimi aktivnostmi glede eRecepta. Povedano je bilo, da je ključni cilj Lekarniške zbornice Slovenije ta, da bi modul eRecept uporabljali tudi predpisovalci. Sicer pa ima eRecept še veliko tehničnih težav, zaradi česar so v Ormožu izklopili modul, v Sevnici pa ga občasno vklapljajo navkljub težavam, saj izjemoma na njihovem področju zdravniki redno predpisujejo elektronske recepte. V veliki večini primerov pa so zdravniki začeli obupovati nad eReceptom, saj ni vidnih korakov naprej. Zato se predlaga sklic sestanka z MZ, s skupino za eRecept, z namenom seznanitve z novim terminskim načrtom izvajanja eRecepta. Dodatna pobuda je bila podana tudi v smeri sodelovanja z družinskimi zdravniki pri vpeljevanju eRecepta na nacionalno raven. V zvezi s problematiko galenskih zdravil in izvajanjem ZZdr-2 so se dne 8. 9. 2014 na Lekarniški zbornici Slovenije sestali predstavniki galenskih laboratorijev. Povedano je bilo, da ZZdr-2 uvaja nekaj pomembnih zadev. Na posvetu je bila zato podana pobuda, da bi galenski laboratoriji poenotili stališča, da bi v prihodnje ravnali skladno. Dodatno je bilo obrazloženo, da se definicijo galenskega zdravila, kot je opredeljena v ZZdr-2, uporablja le pri interpretaciji ZZdr-2, saj področna zakonodaja tega termina ne pozna. Galenski laboratoriji bodo še v bodoče izdelovali izdelke galenskega laboratorija v skladu z lekarniško stroko. Poudarjeno je bilo, da bi bilo potrebno doseči, da bo kodeks galenskih izdelkov postal nacionalna monografija, zato je tudi predlagano, da bi se ga posodobilo. V razpravi je bila izpostavljena problematika potrditve kodeksa kot nacionalne monografije, v prihodnje pa bi se šlo v smeri verifikacij ter validacije receptur. Predsednik je tako ponovno poudaril, da je eden od osnovnih namenov lekarn preskrba ljudi z zdravili. Poiskalo se je možnost, kako zadeve urediti do sprejetja novega zakona o lekarniški dejavnosti. Poleg tega se bo pripravilo nove recepture ter nove monografije in postopke validacije, da bi kodeks pridobil uradno nacionalno veljavo. Upravni odbor Lekarniške zbornice Slovenije je imenoval Delovno skupino za pripravo Kodeksa galenskih izdelkov, ki bo nadaljevala z dopolnjevanjem in izpopolnjevanjem Kodeksa galenskih izdelkov. Za predsednico delovne skupine je imenoval Marijo Zupan Bizjak, mag. farm., spec., za člane pa Simono Mitrovič, mag. farm., spec., Dušana Vivoda, mag. farm., spec., mag. Matejo Kumperščak Duh, mag. farm., spec., in mag. Sabino Grm, mag. farm. Na seji upravnega odbora je predsednik podal poročilo o poslovanju Lekarniške zbornice Slovenije v obdobju januar–julij 2014 in januar–avgust 2014. Povedal je, da je poslovanje v skladu s planom, pri čemer je bil v obdobju januar–avgust 2014 realiziran presežek prihodkov nad odhodki. Dne 11. 7. 2014 je Ekonomska fakulteta sklicala sestanek na temo priprave obsežne raziskave z naslovom »Financiranje slovenskega zdravstva«, na katerega je povabila predstavnike MZ, ZZZS, Slovenskega zavarovalnega združenja, ZZdrZS, ZZS, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, LZS, Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

16

Slovenije in NIJZ. Zbranim predstavnikom so predstavili namen raziskave in povabili k sodelovanju v vlogi podpornikov projekta in sofinancerjev. Naknadno je bil sklican še dodaten sestanek dne 28. 8. 2014, na katerem so bili določeni nadaljnji koraki v zvezi z izvedbo projekta, podana je bila pobuda za imenovanje članov v delovne skupine, ki bodo sodelovale pri pripravi raziskave, pri čemer bi bil nosilec raziskave EF, ter podana je bila pobuda za sklic individualnih sestankov s partnerji za predstavitev finančnega okvirja projekta in sklenitev individualnih pogodb o sodelovanju. Obrazloženo je bilo, da je Ministrstvo za zdravje dne 10. 7. 2014 posredovalo vsem zbornicam prošnjo za imenovanje predstavnikov v skupino za vzpostavitev Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ), za katerega je bila že v letu 2009 imenovana projektna skupina. Na podlagi sestanka projektne skupine dne 10. 7. 2014 je bilo sklenjeno, da mora skupina nadaljevati z delom oziroma se na novo vzpostaviti. S tem v skladu je podala pobudo za posredovanje imen predstavnikov posameznih zbornic, ki bi sodelovali v projektni skupini, z enodnevnim rokom za imenovanje, zaradi česar je predsednik v skupino imenoval tri svetovalce zbornice. Upravni odbor Lekarniške zbornice Slovenije je v skupino imenoval dr. Miho Vivodo. Darja Potočnik Benčič, predsednica komisije Skrbnik kompetenc, je predstavila vsebine s 3. seje komisije Skrbnik kompetenc, ki je potekala v četrtek, 28. 8. 2014, na Lekarniški zbornici. Darja Potočnik Benčič je povedala, da bi SOP testirali v praksi, popravke vnesli v SOP ter razrešili dileme glede varovanja osebnih podatkov. Glede tega je že bil izveden sestanek pri informacijski pooblaščenki, pri kateri se je naletelo na izredno naklonjenost do projekta, saj ima le-ta veliko dodatno vrednost za paciente. Potrebno je uskladiti obrazce za soglasje, da bodo ti zadostili vsem zahtevam zakonodaje. V naslednjem koraku bi usposobili regijske mentorje – imenovali bi tiste, ki so se s tem že ukvarjali. Ti bi pomagali pri izobraževanju in razreševanju težav na terenu. Nato bi izvedli izobraževanje farmacevtov, ki bi to delali v praksi. Izobraževanje bi bilo zelo praktično usmerjeno. Od udeležencev se pričakuje, da stopijo v sistem z določenim predznanjem. Poznati bodo morali določene smernice. Predhodno bi morali uspešno opraviti test, ki bi bil pogoj za vključitev v izobraževanje. V kolikor testa ne bi opravili, bi ga morali ponovno opravljati. Omogočeno bi bilo večkratno opravljanje testa, v kolikor bi to bilo potrebno. Darja Potočnik Benčič je še izpostavila, da je komisija Skrbnik kompetenc opravila ogromno dela preko elektronskih medijev – elektronske pošte ter Skypa, zaradi česar ni bilo stroškov s kilometrinami in sejninami. Zato meni, da bi bilo korektno, da bi se članom ob koncu dela namenila nagrada za njihovo delo ali da bi se proučilo možnost, da bi se jim izplačala sejnina za dneve, ko so opravljali delo za komisijo prek telekonferenc. Prav tako je povedala, da bi poskusili pripraviti vse potrebno, da bi Pregled uporabe zdravil in farmakoterapijski pregled postala plačani zdravstveni storitvi. Potrebno bi bilo pripraviti vlogo za sejo Zdravstvenega sveta, pri čemer bi se povezali z Leo Knez ter Alenko Premuš Marušič. Delo glede priprave vsebin za PUZ za Zdravstveni svet že poteka, za farmakoterapijski pregled pa bo steklo januarja. Predlagala je tudi, da bi testiranje SOP vodila Nina Pisk.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

17

Poudarila je tudi pomen usklajenega delovanja farmacevtov v celotnem zdravstvenem sistemu, saj bodo le tako lahko te nove kognitivne storitve postale del plačanega sistema. Zato je bilo predlagano, da bi se na izobraževanjih v okviru SFD brez stroškov priključila tudi LZS, da bi na ta način izkazala podporo načrtovanemu izobraževanju, kjer bi predstavila potek projekta na Lekarniški zbornici Slovenije. V komisijo Skrbnik kompetenc je upravni odbor Lekarniške zbornice Slovenije dodatno imenoval še Alenko Premuš Marušič, mag. farm., spec. Predsednik je povedal, da se pogovarja s sindikatom zaposlenih na Lekarniški zbornici Slovenije glede nagrajevanja zaposlenih. Obrazložil je, da naj bi bil fiksno variabilni del vezan na povprečje višine tržnega dela kot ga imajo javni zavodi, vendar glede na odziv sekcije javnih zavodov, da podatkov iz vseh javnih zavodov ne bo mogoče pridobiti, predlaga, da se kot višino fiksno variabilnega dela vzame povprečje tržnega dela zavodov, ki imajo predstavnike v UO LZS; šlo naj bi za javne zavode, ki imajo člane v UO, ter javni zavod predsednice NO LZS. Po tem ko bi pridobil podatke teh javnih zavodov, bi naredil simulacije, da bi lahko sindikat preveril predlog, sam pa bi videl, kakšen bi bil finančni učinek takega predloga. Predsednik je obvestil upravni odbor, da poleg njegove funkcije neprofesionalnega predsednika Lekarniške zbornice Slovenije kandidira še za mesto neprofesionalnega župana. Iz tega razloga je še toliko bolj pomembno, da bi bil na zbornici zaposlen sekretar. Razprava je vsebovala mnogo različnih predlogov glede načina zaposlitve, trajanja mandata, dela za določen ali nedoločen čas, opravljanja funkcije kot vršilec dolžnosti. Služba zbornice je povedala, da statut določa opravljanje funkcije za obdobje 4 let in da se delo ne more opravljati v obliki pogodbe z s. p. ali drugo vrsto gospodarskega subjekta. Člani so se strinjali, da se izvede sestanek s kandidatom, predsednikom Lekarniške zbornice Slovenije ter predsednicami sekcij. Na seji je bilo podano poročilo o statusu in razvoju aktivnosti pri projektu »Skupaj za zdravje – za boljše zdravje in zmanjšanje neenakosti v zdravju v Sloveniji«, ki je nadgradnja programa integriranega preprečevanja in obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni pri odrasli populaciji v Sloveniji. Lekarniška zbornica Slovenije sodeluje s svojim predstavnikom v Delovni skupini za razvoj modela in programov preventive in učinkovite samooskrbe sladkorne bolezni tipa 2, katere naloge so: - nadgradnja obstoječega preventivnega programa z vidika preventive sladkorne bolezni tipa 2 z namenom integracije preventive za različne kronične bolezni in s poudarkom na izenačevanju vseh skupin prebivalcev RS; - razvoj modela krepitve zdravja ter učinkovite samooskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Špela Bernik Golubič je povedala, da je skladno s terminskim planom projekta delovna skupina pripravila oceno potreb in osnutek modela, vzporedno pa potekajo priprave za izvedbo pilota. Razvoj pilota je načrtovan do konca leta 2014 (prvi osnutek 30. 9. 2014).


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

18

Pilotna izvedba bo potekala od februarja 2015 do julija 2015. Pilot bo potekal v štirih krajih v Sloveniji. V pilotu bo potekala edukacija zdravstvenih delavcev, vključenih v projekt, ter izvedba programa za paciente. V pilotno izvedbo se bodo vključili lekarniški farmacevti – moderatorji farmacevtske skrbi pri sladkorni bolezni. Za ta namen se predloži vsa potrebna dokumentacija: opis programa Farmacevtske skrbi, naloge moderatorja FS, kurikulum izobraževalnega programa za moderatorje FS, kompetenčni profil magistra farmacije v lekarniški dejavnosti, klinična pot in umestitev lekarniškega farmacevta pri oskrbi obravnavanih oseb v projektu – to so osebe z mejno bazalno glikemijo, moteno toleranco za glukozo in sladkorni bolniki tipa 2, protokoli za obravnavo bolnikov idr. V okviru projekta bi se posebej izobraževalo zdravstvene strokovne delavce, kako naj dodatno stimulirajo paciente k izboljšanju zdravega življenjskega sloga. Tudi moderatorji FS (4 osebe bodo vključene brez stroška) bi se dodatno izobraževali v okviru tega projekta. Vsakega novega odkritega sladkornega bolnika bi tako sprejeli v obravnavo in ga vodili skozi celoten postopek. Glede na to, da slednji del ne bi bil več financiran v okviru projekta, bi morali delodajalci zagotoviti, da bi ti moderatorji lahko izvajali omenjene aktivnosti projekta. Sledila bi še evalvacija projekta in širitev na nacionalno raven. Projekt vsekakor predstavlja priložnost za seznanitev javnosti s storitvami lekarn, ki se jih že danes izvaja v lekarnah, kar bi lahko bila tudi pot do morebitnega bodočega financiranja na nacionalni ravni. Pove še, da je Lekarniška zbornica Slovenije podprla projekt Laični svetovalci, pri katerem sodeluje Boštjan Martinc kot glavni snovalec projekta. Koncept projekta je, da so sladkorni bolniki v podporo novo odkritim sladkornim bolnikom. Člani upravnega odbora so projekt podprli. Sekcija bolnišničnih lekarn je predlagala projekt Standardi in normativi v bolnišnični lekarniški dejavnosti. Izvedba projekta je vezana na zahtevo Ministrstva za zdravje v povezavi z verifikacijami bolnišničnih lekarn, pa tudi širše za razvoj bolnišnične lekarniške dejavnosti. Zaradi velikega obsega in narave dela ter omejenih časovnih okvirov ni mogoče zagotoviti, da bi se delo opravilo v okviru obstoječih delovnih skupin. Zato je sekcija bolnišničnih lekarn predlagala potrditev projektov, v okviru katerih bi se te naloge izpeljale. Sredstva za izvedbo projekta naj se zagotovijo s prerazporeditvijo iz naslova članarin v mednarodnih organizacijah in iz naslova potovanj v tujino. Projekt sta predstavili Monika Sonc in mag. Andreja Čufar. Predsednik je povedal, da je edina možna oblika za izvedbo aktivnosti, predstavljenih v projektih, v okviru običajnih delovnih teles Lekarniške zbornice Slovenije, in sicer preko delovnih skupin ali komisij. Sprejet je bil sklep, s katerim je upravni odbor potrdil ustanovitev delovne skupine z nazivom Delovna skupina za standarde in normative v bolnišnični lekarniški dejavnosti, ki bo izvedla vsebine projekta z naslovom Standardi in normativi v bolnišnični lekarniški dejavnosti. S strani JAZMP je Lekarniška zbornica Slovenije prejela pobudo za pripravljenost sodelovanja v Delovni skupini pri EDQM (European Directorate for the Quality of Medicines & Healthcare) za pripravo monografij za uporabo v pediatriji. Stroške udeležbe na delovnih skupinah krije predlagatelj predstavnika (komunikacija poteka na sestankih v Strasbourgu,


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

19

po e-pošti in telekonferencah). Upravni odbor Lekarniške zbornice Slovenije je sprejel sklep, da bo s strani LZS v DS pri EDQM (European Directorate for the Quality of Medicines & Healthcare) za pripravo monografij za uporabo v pediatriji sodelovala Irina Tegelj. Monika Sonc je v nadaljevanju podala poročilo s 3. redne seje Delovne skupine za standardizacijo onkološke dejavnosti z dne 23. 7. 2014. Povedala je, da je bila na seji obravnavana problematika zdravila Satifex, poročilo o izvajanju projekta za peroralna protitumorna zdravila, opozorila pa je še na razpis v okviru 3. progama s področja zdravstva 2014–2020. V okviru tega projekta je bil predstavljen projekt ESOP za svetovanje o peroralnih protitumornih zdravilih v javnih lekarnah, za katerega je Monika Sonc predlagala, da bi se nanj prijavila tudi Lekarniška zbornica Slovenije. Obrazložila je, da še ni dokončno znano, katere države in inštitucije bi vse sodelovale pri tem projektu, izkazan pa je bil interes s strani Nemčije, Estonije in Slovenije. Monika Sonc je povedala, da bi za vključitev v projekt bilo potrebno do petka, 19. 9. 2014, pridobiti PIC (Participant Identification Code) z registracijo Lekarniške zbornice Slovenije v register partnerjev pri projektu, v t. i. Beneficiary Register, saj je 25. 9. skrajni rok za prijavo projekta. Gre za nepovratna sredstva v okvirni višini 300.000 EUR, od katerih bi Slovenija dobila 100.000 EUR za pripravo aplikacije, ki bi lekarniškim farmacevtom pomagala pri svetovanju o peroralnih protitumornih zdravilih, ki se jih izdaja v lekarni. 60 % predvidenih sredstev bi pridobili z naslova evropskih sredstev, 40 % pa iz lastnih sredstev, s tem da bi sredstva za Slovenijo in Estonijo zagotovil ESOP. LZS tako ne bi imela nobenih finančnih obveznosti glede tega projekta. Koordinatorica ESOP projekta bo Andreja Eberl, pri čemer obstajajo velike možnosti, da bo projekt izbran za izvajanje. To bi bil prvi evropski projekt, na katerem bi nastopali na nivoju LZS. Dodala je še, da bo v roku 3 let, podobno kot pri farmakovigilanci, postalo obvezno, da vsak zdravstveni delavec spremlja pacienta in neželene učinke, ki se pojavljajo ob jemanju zdravil, ki so označena z obrnjenim črnim trikotnikom. Sprejet je bil sklep, s katerim je upravni odbor pooblastil predsednika, da presodi ter podpiše prijavo, da se Lekarniška zbornica Slovenije prijavi kot sodelujoča organizacija na projektu, s katerim bi ESOP kandidiral za sredstva EU. V gradivu je bil priložen dopis JZ Žalske lekarne ter Jurija Fürsta z ZZZS glede problematike receptov z isto številko. Povedano je bilo, da je Jurij Fürst poslal osnutek predloga za prenos kontrole nad številko recepta na nacionalno raven. ZZZS je namreč predlagal pripravo evidenčnega opozorila v on-line o podvojeni številki recepta. V razpravi je bila izpostavljena dilema, kaj narediti v primeru pojave evidenčnega opozorila podvojenega recepta. Iz predloga ZZZS namreč izhaja, da bi bila naloga lekarn, da bi raziskale vzrok za podvojeno številko recepta in ustrezno ukrepale. Zato je bil predlagan sklic sestanka z ZZZS za uskladitev predloga. Povedano je bilo, da je bil predlog ZZZS že posredovan tudi programskim hišam lekarn. Dobronamerno se je o tej problematiki opozarjalo ZZZS že ob uvajanju te kontrole, a so jo vseeno uvedli. Tovrstno vnašanje številke recepta v on-line je zato podcenjevanje delavcev v lekarni, saj morajo vnašati številke receptov v sistem, s tem da ti podatki nimajo nobene koristi pri kontroli na nacionalni ravni. Predsednica sekcije javnih zavodov Romana Rakovec je predlagala, da se o problematiki odtekanja sredstev iz lekarniške dejavnosti ter o neskladju lokalnih odlokov o ustanovitvah


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

20

lekarniških javnih zavodov seznani novo ministrico. O tem je bil sprejet sklep, ki je predlog predsednice sekcije javnih zavodov potrdil. Dušan Hus je podal kratko poročilo o vsebinah sestankov PGEU, ki se jih je udeležil. Povedal je, da bo Direktiva o ponarejenih zdravilih, ki bo določala vsebine v skrbi zoper ponarejena zdravila, sprejeta do konca leta. Kot eno izmed obveznosti Direktiva uvaja tudi obvezo zapisovanja vseh številk QR kod zdravil v primeru izpada elektrike ali interneta. Predlog za lekarne bi bil, da bi se poskenirane QR kode poslalo v sistem po ponovni vzpostavitvi povezav. Druga zadeva, predlagana v Direktivi s strani bolnišnic, je, da bi se vsa zdravila skenirala, ko pridejo v bolnišnico, nato pa ne več. Zadeva ni bila proučena na ravni verige, npr. da je lastnik verige veletrgovec. V tem primeru bi se lahko zgodilo, da bi zdravila skenirala le veledrogerija, nato pa se v lekarnah teh zdravil ne bi skeniralo več, s čimer bi se zabrisala sled zdravila. Naslednja zadeva je vračilo zdravil v sistem. Trenutni osnutek predloga predvideva rok vračila 72 ur za zdravila, ki so mišljena za vračilo. Opozoril je, da je sam na to opozarjal že v času obravnave dobre distribucijske prakse, ki so jo veledrogerije poslale v potrditev na Lekarniško zbornico Slovenije, kjer je bil podan predlog za 10-dnevni rok za vračilo, kar je evropski minimum. Večina držav ima rok za vračilo 15–20 dni, nekatere države tudi 1 mesec. Direktiva govori tudi o tem, da bo potrebno QR številke shranjevati do 1 leta po preteku uporabnosti zdravila. Glede navedenih vsebin bi bilo potrebno govoriti s strokovnim predstavnikom za Slovenijo (JAZMP) in ga seznaniti s stališči Lekarniške zbornice Slovenije. 18. novembra je evropski dan antibiotikov. V okviru tega dogodka se pripravlja mednarodna akcija, v katero je vključena tudi Slovenija. Materiali za lekarne bodo prevzeti pri NIJZ. EPHA, vodilna evropska nevladna organizacija na področju javnega zdravja, je 16. septembra 2014 napisala odprto pismo Evropski komisiji oziroma Jeanu-Claudu Junckerju. Slednji je namreč v nastopnem govoru povedal, da želi pripojiti kompetence s področja farmacevtskih izdelkov in medicinskih pripomočkov z Direktorata za zdravje na Direktorat za notranje trge in industrijo. V odprtem pismu so med podpisniki navedeni tudi PGEU, EAHP in številni drugi. Dušan Hus je predlagal, da bi se EPHA napisalo pismo podpore odprtemu pismu. Dodal je še, da v okviru transatlantskega sodelovanja med ZDA in Evropo na področju industrije potekajo tajni pogovori tudi glede liberalizacije lekarn. To bi lahko bila resna grožnja za evropske lekarne, saj bi lahko v primeru uspešnih pogovorov sledila obvezujoča uredba EU. V nadaljevanju je predstavnica javnih zavodov opozorila na težnjo k odprtju šole za farmacevtske tehnike v Kranju, na kar bi bilo potrebno opozoriti Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za šolstvo, saj so na trgu dela že zdaj presežki farmacevtskih tehnikov, tako da dodatne izobraževalne ustanove za ta kader niso ne potrebne ne smiselne. Dodatna pobuda sekcije javnih zavodov se nanaša na temo uslug lekarn za dobavo zdravil iz Kliničnega centra v javne lekarne. Predlaga se delovni sestanek med predstavnico ZZZS, LZS in predstavnico lekarne Kliničnega centra, da bi se čim prej našla rešitev za te stvari. V to zadevo so vključena tako magistralna zdravila kot tudi neregistrirana zdravila. (J.M.)


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

21

Main Interview

p ogovor z veliko z ačetnico Dr. Vesna Kerstin Petrič, dr. med. Dr. Vesna Kerstin Petrič, dr. med., dela na Ministrstvu za zdravje RS kot vodja Sektorja za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog. Po poklicu je zdravnica. Leta 1997 je magistrirala iz kliničnih in javnozdravstvenih vidikov odvisnosti na Univerzi v Londonu (King’s College, National Addiciton Centre, Maudsley Hospital, London). V letu 2009 je za svoje delo na področju uveljavljanja nadzora nad tobakom v Sloveniji dobila posebno priznanje Svetovne zdravstvene organizacije. Na področju alkoholne politike si pri svojem delu prizadeva za učinkovito ukrepanje na področju zmanjševanja škode zaradi rabe alkohola tako v Sloveniji kot širše v mednarodnem prostoru. Že več let kot strokovnjakinja za strateško načrtovanje na tem področju sodeluje s Svetovno zdravstveno organizacijo in Evropsko komisijo ter deluje v mednarodni mreži za alkoholno politiko (APN – Alcohol Policy Network).

14. novembra je bil svetovni dan sladkornih bolnikov. Ali menite, da smo kot družba sposobni spremeniti način življenja in obrniti trend pojavljanja sladkorne bolezni? Porast sladkorne bolezni tipa 2 je tesno povezan s porastom debelosti, ta pa s spremembami v družbi, ki nas silijo v sedeč način življenja in neustrezno prehrano. Način življenja je posledica odločitev in odločamo se lahko tudi drugače. Sliši se preprosto, pa ni. Zdrav način življenja zahteva ustrezno motivacijo in ozaveščenost, še posebej takrat, ko se soočamo s pomanjkanjem časa in včasih tudi denarja. Govorimo o pogojih za zdrave izbire, ki jih skupaj ustvarjamo vsak sam in družba kot celota. Za spremembe na ravni družbe, ki bi učinkovito vplivale na način življenja in s tem na zmanjšanje pojavnosti debelosti in sladkorne bolezni, je v Sloveniji znanja dovolj, na načelni ravni pa zdravje razumemo tudi kot največjo vrednoto. Za to, da se stvari odvijajo prepočasi, je krivo predvsem to, da smo z učinkovitimi ukrepi, ki dokazano podpirajo zdravje, pogosto v navzkrižju z drugimi interesi v družbi, povečevanjem dobička, potrošnje in konkurenčnosti. Optimizem vliva dejstvo, da smo na nekaterih primerih uspeli dokazati, da vlaganje v zdravje lahko pomeni tudi večjo gospodarsko rast, produktivnost in razvoj, investicijo torej, in ne zgolj strošek. Upoštevanje zdravja v vseh politikah, tudi v gospodarstvu in kmetijstvu, se mi zato že nekaj časa ne zdi več utopija.

Kakšne ukrepe pripravljate na Ministrstvu za zdravje za boljše obvladovanje sladkorne bolezni? V okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje od 2010 do 2020 si prizadevamo predvsem za celovit pristop, ki vključuje dokazano učinkovite ukrepe,


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

22

gradi na dobrih praksah in povezovanju med strokami in z bolniki. Za izvajanje nacionalnega programa skrbi koordinativna skupina pri ministrstvu, v kateri so predstavniki različnih strok, predstavniki Ministrstva za zdravje, plačnika in bolnikov. V zadnjem času je največje pozornosti deležno opolnomočenje bolnikov, ki vključuje tako opolnomočenje posameznih bolnikov za boljši nadzor nad svojo boleznijo kot opolnomočenje organiziranih bolnikov za kompetentno vključevanje v načrtovanje in izvajanje ukrepov na tem področju. K obvladovanju debelosti bosta bolj konkretno prispevala nova prehranska strategija in akcijski načrt, veliko pozornost pa namenjamo tudi medresorskemu sodelovanju, saj se večina ukrepov, ki pogojujejo zdrav način življenja, načrtuje v drugih resorjih. Mi na primer zagovarjamo zvišanje trošarin na sladke pijače, ta ukrep pa je v pristojnosti Ministrstva za finance. To, da se o trošarinah pogovarjamo tudi z vidika zdravja in nas pri tem do neke mere podpira kmetijstvo, so pozitivne spremembe, o katerih sem prej govorila.

Kako ocenjujete slovenski model nadzora nad tobakom? Kaj povedo številke? Slovenija sodi med bolj uspešne države glede nadzora nad tobakom. V letih takoj po sprejemu prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih prostorih smo glede na zmanjšanje števila kadilcev po nekaterih ocenah sodili v sam vrh uspešnih držav. K uspehu je veliko prispevala tudi medijska pozornost ob sprejemanju prepovedi in velika podpora civilne družbe. Ta izkušnja je lep primer, kako lahko v kratkem času z dobro utemeljenim ukrepom spremenimo odnos do za zdravje nesprejemljivega vedenja. Ko smo ukrep načrtovali, so me celo kolegi opozarjali, da je pretiran in da ga naša družba ne bo zmogla sprejeti. Motili so se. Po uveljavitvi se je zmanjšala izpostavljenost tobačnemu dimu tudi v zasebnih prostorih, saj so ljudje sprejeli, da je izpostavljenost tobačnemu dimu škodljiva tudi za nekadilce. V zaprtih prostorih se še vedno kadi manj, številke pa žal kažejo, da se število kadilcev v Sloveniji počasi spet veča. Prehitevajo nas države, v katerih so ob ukrepih omejevanja kajenja pomembno zmanjšali tudi dostopnost tobačnih izdelkov. Pri nas so kljub povečevanju trošarin na tobačne izdelke ti še vedno cenovno zelo dostopni. Dostopni so tudi sicer, saj se prodajajo praktično povsod. Specializirane trgovine, ki jih poznajo v nekaterih državah, licence za prodajo, pa tudi uvedba slikovnih opozoril na tobačnih izdelkih, pomenijo odprte možnosti za bolj celovit pristop na tem področju.

Koliko pa je naša država uspešna pri obvladovanju zlorabe alkohola? Čeprav se zdi, da se od leta 2003, ko je bil sprejet zakon, na tem področju ni zgodilo kaj dosti, se v resnici v družbi krepi zavedanje, da so omejitve v zvezi z alkoholom nujne, počasi pa se manjša tudi poraba alkohola. Največji premiki so se zgodili na področju vožnje in alkohola, ko smo v okviru prometne zakonodaje uspeli zagotoviti alternative ukrepe za tiste, ki so z vožnjo pod vplivom alkohola dokazali, da tvegano in škodljivo pijejo. Kratko svetovanje pri izbranem zdravniku, ki velja za enega najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje tvegane in škodljive rabe alkohola, je v zdravstvu v celoti zaživelo šele potem, ko ga je osmislila prometna zakonodaja. Ne glede na povedano na tem področju še vedno pogrešamo celovito politiko, ki bo vključevala dokazano učinkovite ukrepe, kot so zmanjšanje cenovne dostopnosti s trošarinami ali uveljavitvijo minimalne cene za alkoholne pijače, prepoved oglaševanja in omejitev dostopnosti, na primer z licencami za prodajo alkoholnih pijač in specializirani-


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

23

mi trgovinami. Da se stvari odvijajo prepočasi, je krivo tudi to, da manjka pripravljenosti za ukrepanje na politični ravni tudi v mednarodnem prostoru. Pri Evropski komisiji se že nekaj let pregovarjamo glede potrebe po novi strategiji za EU, ki bi predstavljala podlago za skupno ukrepanje na področjih, ki jih ni mogoče urejati znotraj meja ene države, kot je na primer oglaševanje v elektronskih medijih.

16. novembra je bil dan žrtev prometnih nesreč. Ali je načrtovanje ukrepov za zmanjšanje števila prometnih nesreč naloga Ministrstva za zdravje ali Ministrstva za notranje zadeve? Že v okviru prometne zakonodaje se je na tem področju vzpostavilo zgledno sodelovanje med ministrstvi za zdravje, promet, pravosodje in notranje zadeve. Nacionalni program za varnost v prometu nas povezuje v skupno ukrepanje, Ministrstvo za zdravje pa je v tem procesu odgovorno za koordinacijo akcije "0,0 šofer", ki je namenjena zmanjševanju nesreč z udeležbo alkohola. Ministrstva in strokovne inštitucije se povezujemo tudi v okviru aktivnosti Agencije za varnost v cestnem prometu. Osebno me skrbi predvsem zmanjševanje sredstev, ki jih namenjamo za to področje. Že nekaj let nismo uspeli zagotoviti sredstev za skupno medijsko kampanjo, vedno manj pa je tudi denarja za aktivnosti nevladnih organizacij, ki so med ključnimi partnerji pri ozaveščanju ljudi.

November ima še en pomemben dan, to je 25. november, dan boja poti nasilju nad ženskami. Kakšna je na tem področju vloga Ministrstva za zdravje? Tudi tu gre za področje, kjer je nujno sodelovanje več resorjev. Vloga zdravstva je predvsem v prepoznavanju posledic nasilja in povezovanju z drugimi službami pri obravnavi žrtev nasilja. S posledicami nasilja se srečujemo v osnovnem zdravstvu, v patronaži in službi nujne medicinske pomoči, pa tudi drugje v zdravstvu. Žal pogosto spregledamo, da so zdravstveni problemi, ki jih obravnavamo, povezani z nasiljem. Manjka tudi znanja, kako v takem primeru ravnati. Zato v prihodnjem letu načrtujemo intenzivno izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih delavcev za prepoznavo in obravnavo žrtev nasilja v družini. Velik poudarek bo tudi na medinstitucionalnem sodelovanju.

Ali je delež sredstev, ki jih Slovenija namenja za preventivne dejavnosti, primerljiv z drugimi evropskimi državami? Za preventivno dejavnost v Sloveniji namenjamo približno tri odstotke zdravstvenega denarja, kar je primerljivo z drugimi državami EU. Denarja zmanjkuje predvsem za razvoj kakovostnih programov, ki bi jih lahko glede na pomanjkanje strokovnjakov javnega zdravja ob ustreznem usposabljanju izvajale tudi nevladne organizacije. Preventivna dejavnost se samo deloma izvaja v zdravstvu, večinoma pa v okoljih, kjer ljudje delajo in živijo. Ko ocenjujemo, koliko denarja damo za preventivo, moramo upoštevati tudi vložke drugih resorjev, teh pa še nismo ustrezno ovrednotili in primerjali z drugimi državami. Na področju prehrane se na primer Slovenija lahko pohvali s sistemom subvencioniranja prehrane v vzgojno-varstvenih ustanovah, ki omogoča, da država vpliva na to, kaj otroci v šoli pijejo in jedo, in s tem na njihove prehranske navade. Tega marsikje ne poznajo v takem obsegu.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

24

Kako ocenjujete slovenski model boja proti zlorabi prepovedanih drog in konkretno program metadonske terapije, v katerega so s pripravo metadona vključene tudi lekarne? Slovenija se je že konec devetdesetih let odločila za usmerjenost v programe zmanjševanja škode, kamor sodi tudi substitucijski program v okviru dela Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti. Prepričana sem, da smo prav s takim pristopom med drugim dosegli, da se v Sloveniji nikoli ni razvila epidemija aidsa. Programi zmanjševanja škode nam omogočajo hitro vzpostavitev stika z uživalci drog in odpirajo vrata za preventivno ukrepanje in druge intervencije. Lekarne imajo pri tem pomembno vlogo, saj so uporabnikom drog najbolj dostopne.

Kakšni so načrti Ministrstva za zdravje v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenih strokovnjakov v Sloveniji, saj vemo, da sta vsaj dve poklicni skupini, to so zdravniki in farmacevti, izrazito »podhranjeni«, ukrepi v zadnjih letih pa situacijo še slabšajo? Danes, ko govorimo o timski obravnavi, premiku s sekundarne na primarno raven in z zdravnikov na druge zdravstvene profile, žal ni dovolj, da preštevamo delavce v zdravstvu in prilagajamo število evropskim povprečjem. Kot v drugih evropskih državah se tudi pri nas soočamo z nujnostjo načrtovanja kadrovskih virov in razvoja orodij, s katerimi bomo lahko napovedovali spremembe v potrebah prebivalstva in skladno z njimi in kompetencami posameznih profilov načrtovali time, ne zgolj števila zdravstvenih delavcev v posameznih poklicnih skupinah. Na Ministrstvu za zdravje pripravljamo novo strategijo zdravstvenega varstva, v kateri bo prav načrtovanju kadrov v zdravstvu namenjena posebna pozornost.

Je zdravstvena pismenost v Sloveniji velik problem? Slovence zdravje zanima. Žal se je danes v poplavi informacij tudi iz nepreverjenih in nepreverljivih virov nestrokovnjaku težko znajti. Del preventive zato mora ostati ozaveščanje prebivalstva in zagotavljanje dostopa javnosti do informacij, ki so strokovno preverjene. V idealnem svetu bi stroka morala preverjati informacije s področja zdravja v medijih, vključno z elektronskimi, in opozarjati na neupoštevanje znanstvenih dokazov. Na ministrstvu skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje načrtujemo v naslednjem letu na več področjih javnega zdravja pripravo kratkih informativnih gradiv, ki ne bodo ozaveščala samo splošne javnosti, ampak bodo tudi odločevalce informirala o tem, kateri ukrepi in politike na področju zdravja so dokazano učinkoviti. Tudi to je zdravstvena pismenost, saj iz nevednosti ne sprejemamo napačnih odločitev samo na osebni ravni, ampak se lahko narobe odločamo tudi na ravni politike.

Je opolnomočenje bolnikov samo modna muha ali lahko njihovo aktivnejše vključevanje dokazljivo izboljša izide zdravljenja? Pri kroničnih boleznih, še posebej pri tistih, kjer je potek zdravljenja v veliki meri odvisen od sodelovanja bolnika, na primer pri sladkorni bolezni, stvari ne moremo več prepuščati


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

25

naključju. Ljudje smo različno motivirani, imamo različne ravni izobrazbe in podpore v družini. Vse to vpliva na to, kako aktivno se bomo sami in s svojci vključili v proces zdravljenja. Opolnomočenje zato ni modna muha, ampak rezultat spoznanja, da se da z nekaj vložka na vse to vplivati in da se nam tak vložek v zdravstvu izplača tudi z ekonomskega vidika. Dobro sodelovanje motiviranega bolnika pomembno prispeva k preprečevanju zapletov, kar pomeni vsestransko korist za bolnika in zdravstvo.

So na področju preventive in uresničevanja nacionalnih politik v okviru zdravstvenega varstva, ki se nanašajo na krepitev zdravja in preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, lekarne v očeh ministrstva pomembne? Seveda so, kot sem že prej omenila, so prav lekarne tiste, kamor se ljudje pogosto obračamo za zdravstveni nasvet. Ključno je, da se na vseh ravneh preventivne dejavnosti uskladimo in podpiramo. Je že tako, da najbolj zaupamo informacijam, ki smo jih lahko preverili na več mestih in vedno dobili enak odgovor. Farmacevti bi morali biti del tima povsod v zdravstvu in tudi v preventivni dejavnosti.

Kako pomembna je informatika in informatizacija za uresničevanje javnozdravstvenih politik? Spremljanje je ena ključnih funkcij javnega zdravja, saj le tako lahko ustrezno vrednotimo ukrepanje in načrtujemo spremembe. S pomočjo informatike in informatizacije lahko prej in lažje pridemo do podatkov, ki so ključni za razumevanje stanja. Po drugi strani nam elektronski mediji omogočajo, da z zdravstvenimi informacijami še bolj neposredno nagovorimo posameznika. Vse to pa, kot sem že prej nakazala, predstavlja velik izziv. Upoštevati je potrebno varovanje osebnih podatkov, skrbeti za posodabljanje informacij na spletnih straneh … Skratka, informatika in informatizacija predstavljata velik potencial, da pa bi ga ustrezno izkoristili, bo potrebno vložiti še veliko dela.

Kakšen je vaš moto v življenju? Kadar mi kdo omeni življenjski moto, skoraj vedno pomislim na film Se spominjaš Dolly Bell. Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj napredujem je moto, ki te do določene mere zavezuje, hkrati pa te tudi tolaži, saj nikoli ni prepozno za izboljšave. Z Dr. Vesno Kerstin Petrič se je pogovarjala glavna urednica Andreja Čufar


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

26

From Professionals to Professionals

iz s troke z a s troko Stari antibiotiki – rešitev v boju proti odpornim bakterijam? U VO D Odpornost bakterij na antibiotike postaja vedno večji problem javnega zdravstva v Evropi. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v Evropi vsako leto umre 25.000 ljudi zaradi okužbe z večkratno odpornimi bakterijami (1). V strokovni literaturi zasledimo različne definicije, kot so večkratno odporne bakterije (VOB; multidrug-resistant oz. MDR), proti številnim antibiotikom odporne bakterije (extensively drug-resistant oz. XDR), ter bakterije, odporne na vse skupine antibiotikov (pandrug-resistant oz. PDR). Ekspertna skupina v okviru ECDC in CDC je oblikovala standardizirano mednarodno terminologijo, s pomočjo katere lahko opredeli vrsto pridobljene odpornosti posameznih bakterij, za katere je z epidemiološkega vidika pomembno, da jih nadziramo. Tako se v okviru evropskega projekta EARS-Net, v katerem Slovenija že dolgo sodeluje, zbirajo podatki o razvoju odpornosti pri Staphylococcus aureus, Enterococcus spp. (predvsem E. faecium in E. faecalis), Enterobacteriaceae (razen Salmonella in Shigella), Pseudomonas aeruginosa in Acinetobacter spp. iz invazivnih kužnin (2). Učinkovito in pravočasno ukrepanje ob koncu prejšnjega desetletja je pokazalo rezultate, saj se je delež na meticilin odpornega Staphylococcus aureus (MRSA) v hemokulturah znižal v mnogih evropskih državah, tudi v Sloveniji. Prav tako se je znižal delež proti vankomicinu odpornih enterokokov, tudi v Sloveniji. Po drugi strani pa se izrazito povečuje delež večkratno odpornih po Gramu negativnih bakterij, med katerimi so zlasti problematične bakterije s karbapenemazami (3). Odpornost proti karbapenemom je postala svetovni problem, tako pri bakterijah, pretežno povezanih z zdravstvom (Pseudomonas aeruginosa, Acinetobacter baumannii), kot pri enterobakterijah, ki so pogost povzročitelj doma in v povezavi z zdravstvom pridobljenih okužb (4). Žal razvoj novih protimikrobnih učinkovin niti približno ne sledi širjenju VOB. Prav tako je poraba kritično pomembnih antibiotikov (cefalosporinov 3. in 4. generacije, fluorokinolonov in predvsem karbapenemov) prevelika in celo v različnih delih EU še vedno v porastu, saj se učinkovitost ozkospektralnih antibiotikov drastično zmanjšuje (5). Na tržišče je sicer prišlo nekaj novih antibiotikov proti večkratno odpornim po Gramu pozitivnim bakterijam, vendar podatki kažejo pojav odpornosti že v nekaj letih po pričetku


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

27

njihove uporabe. Nikakor pa nimamo nobene nove rešitve za zdravljenje večkrat odpornih po Gramu negativnih bakterij (6). Zato se je začelo kot alternativo čedalje bolj izpostavljati možnost ponovne uporabe »starih« antibiotikov, ki so že (skoraj) izginili iz redne klinične prakse. Na ta način naj bi zmanjšali prekomerno uporabo kritično pomembnih antibiotikov, zlasti karbapenemov, z namenom preprečevanja razvoja nadaljnje odpornosti ter kot zadnji izhod v sili v primerih, ko v življenje ogrožajočih stanjih nimamo na razpolago več nobenega učinkovitega antibiotika, ki je trenutno v rabi.

» S TA R I « A N T I B I OT I K I V letu 2012 je mednarodna ekspertna skupina naredila pregled »starih« sistemskih antibiotikov (ATC skupina J01) s potencialno učinkovitostjo na VOB, vključno s pregledom razpoložljivih dokazov o njihovi klinični učinkovitosti. Z vidika mehanizma delovanja in spektra delovanja kot mikrobiološkega kriterija so tako izpostavili potencialno možnost ponovne uporabe za fosfomicin, colistin, nitrofurantoin, fucidinsko kislino, kloramfenikol in tiamfenikol, spektinomicin, cefoksitin, kvinupristin-dalfopristin in druge (7). V strokovni literaturi se postopoma zbirajo posamični klinični podatki uporabe »starih« antibiotikov v primeru zdravljenja okužb z VOB. Danes se najbolj izpostavljajo naslednji (8):

A. Uporaba pri po Gramu negativnih VOB Polimiksini: kolistin in polimiksin B sta prišla na tržišče že v 50. letih prejšnjega stoletja, opuščena pa sta bila v večjem delu sveta zaradi izrazite nefrotoksičnosti v začetku 80. let prejšnjega stoletja. Napredek v razpoložljivi farmacevtski obliki je omogočil, da se njuna uporaba (zlasti kolistina) ponovno ocenjuje za zdravljenje okužb z večkrat odpornimi P. aeruginosa, Acinetobacter baumannii in Enterobacteriaceae. Fosfomicin: razvit je bil konec 60. let prejšnjega stoletja, povezovalo se ga je z ugodnim varnostnim profilom. Zaradi hitrega razvoja odpornosti se njegova uporaba ni uveljavila. Danes se ga ocenjuje za zdravljenje sistemskih okužb z večkrat odpornimi enterobakterijami (predvsem ESBL E. coli in K. pneumoniae), vendar izključno v kombinaciji z vsaj še enim antibiotikom. Temocilin: je karbopenicilin, razvit v 80. letih prejšnjega stoletja. Zaradi ozkega spektra delovanja se ga ocenjuje kot alternativo za karbapeneme pri zdravljenju sepse, povzročene z ESBL E. coli in K. pneumoniae. Nitrofurantoin: na tržišče je prišel že v 50. letih prejšnjega stoletja, le za p.o. aplikacijo. Danes se ga priporoča kot terapijo prvega izbora izključno za zdravljenje nezapletenih okužb spodnjih sečil z ESBL E. coli.

B. Uporaba pri po Gramu pozitivnih VOB Trimetoprim-sulfametoksazol (TMP/SMX): v klinično prakso je bil vpeljan na začetku 70. let. Danes se ga priporoča za ambulantno p.o. zdravljenje MRSA, pridobljene v domačem okolju (CA-MRSA).


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

28

Tetraciklini: minociklin in doksiciklin sta bila vpeljana v klinično prakso konec 60. let. Danes se minociklin ocenjuje za p.o. zdravljenje okužb kože in mehkih tkiv (SSTI), povzročenih z MRSA. Uporablja se tudi pri zdravljenju okužb umetnih vsadkov, povzročenih z MRSA. Doksiciklin pa se je pričel ocenjevati kot alternativa za p.o. zdravljenje cistitisa, povzročenega z na vankomicin odpornimi sevi E. faecium (VRE). Kloramfenikol: v klinično prakso je bil vpeljan takoj po koncu 2. svetovne vojne, vendar je njegova uporaba sčasoma, razen nekaj izjem, bolj ali manj usahnila zaradi toksičnih učinkov na kostni mozeg. Danes se ga ocenjuje za zdravljenje okužb z VRE. Klindamicin: klindamicin je bil izoliran že na začetku 60. let prejšnjega stoletja. Njegova uporaba je sicer omejena zaradi povečanega tveganja za kolitis, povzročen s Clostridium difficile, vendar ostaja pomemben antibiotik za zdravljenje težjih oblik anaerobnih okužb. Trenutno se ga ocenjuje za zdravljenje s CA-MRSA povzročenih okužb SSTI in pljučnice. Rifampicin: v klinično prakso je bil vpeljan sredi 60. let prejšnjega stoletja. Omejeni podatki v strokovni literaturi nakazujejo njegovo potencialno učinkovitost pri kombiniranem zdravljenju MDR Acinetobacter baumannii in MDR Pseudomonas aeruginosa. Je pa v zadnjih letih vključen v smernice za kombinirano zdravljenje z MRSA povzročenih okužb umetnih vsadkov. Fucidinska kislina: v klinično prakso je bila vpeljana na začetku 60. let, vendar se je njena uporaba izrazito zmanjšala zaradi hitrega razvoja odpornih sevov ter omejene učinkovitosti na streptokoke in enterokoke. V zadnjem času je vključena v priporočila za izključno kombinirano zdravljenje z MRSA povzročenih okužb umetnih vsadkov.

P RO B L E M AT I K A P O N OV N E U P O R A B E Največja omejitev ponovne vpeljave »starih« antibiotikov je pomanjkanje kvalitetnih podatkov o sami učinkovini, predvsem z vidika farmakokinetičnega (PK) in farmakodinamičnega (PD) profila. Zakonske zahteve registracijskega postopka so bile ob njihovem razvoju značilno bolj ohlapne, zato proizvajalcem ni bilo potrebno predložiti toliko in tako natančnih podatkov, prav tako ne moremo primerjati takratnega nivoja znanja in stopnje razvoja znanstvene metodologije in metod samih z dandanašnjim. Najprej se postavlja vprašanje optimalnega odmerka oz. odmernega režima, ki zagotavlja učinkovitost antibiotika za določene VOB. Danes se namreč minimalno inhibitorno koncentracijo (MIK) posameznega antibiotika določa vedno na osnovi PK/PD ciljanega razmerja, medtem ko pri »starih« antibiotikih razmerje izpostavljenost-učinkovitost ni bilo uporabljeno za optimizacijo odmerkov. V večini primerov tako nimamo nobenih kliničnih podatkov, temveč le podatke o njihovi in-vitro učinkovitosti (7, 9). Prav tako izrazito primanjkujejo podatki o aktualnih deležih sevov, odpornih na omenjene »stare« antibiotike, o MIK in njihovi harmonizaciji. Zato jih je potrebno vključiti v obstoječi program spremljanja. Pri tem je potrebno upoštevati, da se podatki zelo razlikujejo glede na


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

29

posamezno geografsko področje in jih zato ne smemo med seboj enostavno združevati in posploševati (8). Poleg pomanjkanja podatkov o optimalnem odmerjanju praviloma nimamo podatkov ali pa imamo le omejene podatke o njihovem varnostnem profilu, zlasti z vidika visokih odmerkov, ki se uporabljajo pri zdravljenju okužb z VOB. Prilagajanje odmerkov in monitoriranje samega zdravljenja je zato izrazito oteženo. Predvsem pa ne smemo zanemariti vloge industrije. »Stari« antibiotiki nikakor niso več enakomerno dosegljivi na trgu EU ali drugih delov sveta. Neugoden ekonomski profil, zahtevni registracijski postopki in patentna zakonodaja so le nekateri razlogi za njihovo pomanjkanje ali celo umik s tržišča. Tako je npr. fosfomicin za intravensko aplikacijo razpoložljiv le v 5 državah članicah, in še to v zelo omejenih količinah (7). Večina »starih« antibiotikov je prišla na tržišče daleč pred tem, ko je EU leta 1995 ustanovila svojo agencijo za zdravila (EMEA), tako da imamo danes v evropskem prostoru za isto zdravilo v različnih državah članicah različne povzetke glavnih značilnosti zdravila (SmPC), kar povzroča še dodatno zmedo (9). Glavne značilnosti zdravila praviloma ne vključujejo zdravljenja okužbe z določeno VOB kot uradno registrirano indikacijo, kar nas v primeru uporabe postavlja pred etično in zakonsko dilemo glede nujnosti pisne privolitve bolnika za tovrstno zdravljenje. Ne nazadnje pa se nam lahko postavi pomislek o smiselnosti vseh ukrepov, ki jih izvajamo z namenom preprečevanja razvoja in širjenja odpornih sevov, če istočasno ne zaustavimo prekomerne in nesmotrne uporabo popolnoma istih antibiotikov, zlasti kritičnih antibiotikov, na področju veterine. Korelacija med razvojem odpornosti na fluorkinolone po odobritvi njihove uporabe pri živalih, namenjenih za proizvodnjo hrane, je nedvoumno dokazana. Dokazan je prenos sevov ESBL E. coli iz piščančjega mesa na človeka in še bi lahko naštevali (6). EMEA je zato v letu 2010 pričela s projektom spremljanja porabe protimikrobnih veterinarskih zdravil (projekt ESVAC).

ZAKLJUČEK Posamezni »stari«, v klinični praksi praviloma že opuščeni antibiotiki, lahko v današnjem času, ko znanost v razvoju novih učinkovin očitno ne zmore dohitevati narave, predstavljajo alternativo za zdravljenje okužb z večkrat odpornimi bakterijami. Vsekakor pa je potrebno pred njihovo ponovno vpeljavo v klinično prakso najprej pridobiti klinične podatke tako z vidika njihove dejanske klinične učinkovitosti kot tudi z vidika varnosti. Optimizacija odmerjanja mora biti izpeljana po enakem principu, kot se to izvaja pri uvajanju nove učinkovine. Nujno jih je potrebno tudi vključiti v program spremljanja tako porabe kot razvoja odpornosti. Nataša Faganeli, mag. farm., spec.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

30

Viri 1. ECDC/EMEA. Joint technical report. The bacterial challenge: time to react—a call to narrow the gap between multidrug-resistant bacteria in the EU and the development of new antibacterial agents. Stockholm: European Centre for Disease Prevention and Control, 2009. http://www.ema.europa.eu/docs/en_GB/document_library/Report/2009/11/WC500008770.pdf. Dostopno 18. 11. 2014. 2. Magiorakos AP, Srinivasan A, Carey RB et al. Multidrug-resistant, extensively drug-resistant and pandrug-resistant bacteria: an international expert proposal for interim standard definitions for acquired resistance. Clin Microbiol Infect. 2012; 18: 268–281. 3. Štrumbelj I. Kako znižati odpornost bakterij proti antibiotikom? Pogled mikrobiologa. Komisija za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v Slovenji. http://www.si-map.org/Dokumenti/ Prezentacije/2012/%C5%A0trumbelj,%20zmanj%C5%A1anje%20odpornosti%20-%20pogled%20mikrobiologa.pdf. Objavljeno 16. nov. 2012. Dostopno 25. nov. 2014. 4. Čižman M. Dan antibiotikov 2013. Revija ISIS. 2013; november: 61–63. 5. Resistance to last-line antibiotics continues to cause concern in Europe. ECDC. http://www.ecdc. europa.eu/en/press/news/_layouts/forms/News_DispForm.aspx?List=8db7286c-fe2d-476c-913318ff4cb1b568&ID=1114. Objavljeno 17. nov. 2014. Dostopno 25. nov. 2014. 6. Carlet J, Jarlier V, Harbarth S et al. Ready for a world without antibiotics? The Pensières Antibiotic Resistance Call to Action. Antimicrob Resist Infect Control. 2012; 1(1): 11. 7. Pulcini C, Bush K, Craig WA et al. Forgotten antibiotics: an inventory in Europe, the United States, Canada, and Australia. Clin Infect Dis. 2012 Jan 15; 54(2): 268–74. 8. Cassir N, Rolain JM, Brouqui P. A new strategy to fight antimicrobial resistance: the revival of old antibiotics. Front Microbiol. 2014 Oct 20; 5: 551. 9. Mouton JW, Ambrose PG, Canton R et al. Conserving antibiotics for the future: New ways to use old and new drugs from a pharmacokinetic and pharmacodynamic perspective. Drug Resist Updat. 2011 Apr; 14(2): 107–17. 10. Theuretzbacher U. Product information for parenteral colistin varies substantially across Europe. J Antimicrob Chemother. 2014; 69: 1987–1992.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

31

Zastrupitve z neopioidnimi analgetiki Skupina analgetikov sodi med široko uporabljena zdravila, nekateri med njimi so dostopni tudi brez recepta. Acetilsalicilno kislino in paracetamol lahko najdemo v vsaki domači lekarni, zato sta relativno pogost vzrok namernih zastrupitev pri odraslih in nenamernih pri otrocih. S toksikološkega vidika je najuporabnejša delitev najprej na dve skupini, na opioidne in neopioidne analgetike. Obravnava zastrupitev z opioidnimi analgetiki je podobna obravnavi zastrupitev s heroinom. Tu je antidot nalokson, ki je kompetitivni antagonist opioidnih receptorjev brez agonističnega oziroma narkotičnega učinka. Učinek naloksona se po intravenski aplikaciji pokaže po 1 do 2 minutah in traja od 20 do 90 minut, odvisno od odmerka. V drugo, obsežno skupino neopioidnih analgetikov pa sodijo paracetamol, salicilati in drugi nesteroidni antirevmatiki.

PA R AC E TA M O L ( AC E TA M I N O F E N ) Paracetamol sodi med najpogosteje uporabljene analgetike oziroma antipiretike. Komercialno je dostopen v samostojni obliki in tudi v obliki kombiniranih analgetičnih pripravkov, med drugim tudi v kombinaciji z opioidnimi analgetiki.

Toksikokinetika Iz prebavil se paracetamol dobro in hitro absorbira, tudi pri zaužitju velikih količin. Večina se ga iz prebavil absorbira v dveh urah, največjo koncentracijo v krvi doseže v štirih urah po zaužitju. Na beljakovine v plazmi se veže 50 % paracetamola. Večina se razgradi v jetrih in izloči skozi ledvice v obliki netoksičnih glukuronidov in sulfatov. Samo manjši del se presnovi v toksičen presnovek N-acetil-p-benzokinonimin (NAPKI), ki se pri terapevtskih odmerkih s pomočjo glutationa pretvori (detoksicira) v netoksične cistinske ali merkaptatne konjugate, ki se nato izločijo z urinom. Mehanizem toksičnosti Pri zastrupitvi, kjer se absorbirajo velike količine paracetamola, se zmogljivost sistema za detoksikacijo NAPKI naglo izčrpa. Količina glutationa, ki je potrebna za razgradnjo toksičnega presnovka, je omejena. NAPKI se kovalentno veže na kritične proteine hepatocitov in povzroča jetrno nekrozo. V približno četrtini primerov po istem mehanizmu povzroči tudi okvaro ledvic. Toksična količina paracetamola za odraslega je 6–7,5 g, za otroke 150–200 mg/kg telesne mase, letalna količina brez ustreznega zdravljenja pa je 13–25 g. Klinična slika Klinični potek zastrupitve delimo v štiri faze. V prvi se pojavijo nespecifični klinični znaki, kot so slabost, bruhanje, bledica, čezmerno znojenje; bolnik je lahko tudi brez kliničnih znakov. Laboratorijski kazalci jetrne okvare so v mejah normale. V primeru hude zastrupitve (ob zaužitju 75–100 g) so lahko prisotne motnje zavesti in metabolna acidoza. Druga faza nastopi 24–36 ur po zaužitju paracetamola. Čeprav bolnik nima subjektivnih težav, laboratorijsko že zaznamo znake hepatotoksičnosti NAPKI; najprej poraste AST (aspartat-aminotransferaza), nato se podaljša protrombinski čas, zviša se koncentracija bilirubina, lahko se


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

32

pojavi hipoglikemija in presnovna acidoza. Tretja faza nastopi 72–96 ur po zaužitju. Izražena je hepatotoksičnost vse do jetrne odpovedi, redkeje lahko pride do tubularne nekroze ledvic z razvojem krvavitev, ledvične odpovedi, encefalopatije in kome. Četrta faza je čas obnove jeter, pri blažjih zastrupitvah je končana v parih dneh, pri zastrupitvah z veliko tkivno okvaro jeter lahko traja do več mesecev.

Zdravljenje Poleg dekontaminacije prebavne cevi je potrebno dajanje antidota; NAC (N-acetilcistein) je donor skupine –SH, ki je potrebna za regeneracijo glutationa, poveča zaloge sulfata in reducira NAPKI v paracetamol. Dajanje NAC ima največji učinek, dokler zaloge glutationa niso izčrpane pod 30 %, kar se zgodi približno v 8 urah po zaužitju toksičnega odmerka paracetamola. Začetni odmerek NAC je 140 mg/kg telesne teže peroralno (razredčen z vodo ali sokom na 5 % raztopino), vzdrževalni pa 70 mg/kg telesne teže vsake 4 ure prve 3 dni. Za intravensko dajanje NAC se odločimo v primeru hude zastrupitve pri prizadetem bolniku ali v primeru trdovratnega bruhanja po peroralni aplikaciji. Zdravilo dajemo, dokler so prisotne toksične koncentracije paracetamola v krvi oziroma dokler so prisotni znaki jetrne okvare. Dokazano učinkovita sta tako peroralni 72-urni kot tudi 20-urni intravenski način dajanja NAC pod pogojem, da začnemo zdravljenje v prvih osmih urah po zaužitju.

S A L I C I L AT I Pri nas so komercialno dostopni pripravki acetilsalicilne kisline. Sistemsko se uporabljajo kot analgetik, antipiretik, antiflogistik ter kot antiagregacijsko sredstvo za preprečevanje miokardnega infarkta.

Toksikokinetika Salicilati v obliki acetilsalicilne kisline se dobro in naglo absorbirajo iz želodca in tankega črevesa; pri zaužitju velikih količin (zlasti gastrorezistentnih oblik tablet) je absorpcija podaljšana na več ur, tudi do več dni pri tvorbi konglomeratov. V krvi se v 80–90 % vežejo na albumine. Razstrupljevanje (detoksikacija) poteka v jetrih, nestrupeni presnovki se izločajo skozi ledvice. Izločanje nespremenjenih salicilatov je boljše pri alkalnem urinu. Razpolovni čas po enkratnem dajanju je 2 do 4 ure, po kroničnem pa se lahko podaljša tudi na 30 ur. Mehanizem toksičnosti Salicilati imajo več toksičnih učinkov. V osrednjem živčevju spodbujajo dihalni center in povzročajo respiratorno alkalozo. Na celični ravni se vpletajo v metabolizem glukoze in maščobnih kislin ter prekinejo proces oksidativne fosforilacije, kar vodi v metabolno acidozo. Motijo delovanje trombocitov in tvorbo protrombina, s čimer zmanjšajo hemostatsko sposobnost organizma. Mehanizem nastanka pljučnega in možganskega edema še nista povsem razjasnjena, domnevno pa naj bi bila temu vzrok okvara kapilar. Običajni terapevtski odmerek acetilsalicilne kisline se giblje med 40 in 60 mg/kg telesne teže dnevno. Enkratno zaužitje 150–500 mg acetilsalicilne kisline/kg telesne teže bo povzročilo blago, 300–500 mg acetilsalicilne kisline/kg telesne teže pa hudo klinično sliko. Uživanje salicilatov v odmerku 100 mg/kg telesne teže dva ali več dni se šteje kot kronična zastrupitev s salicilati.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

33

Klinična slika Najprej se pokažeta slabost in bruhanje. Salicilati sprva spodbujajo osrednje živčevje, kar opazimo kot pospešeno dihanje, znojenje, tremor, zvonjenje v ušesih, okvaro sluha, bruhanje in krče. Kasneje zavirajo osrednje živčevje, kar se kaže kot motnja zavesti do kome in depresija dihalnega ter vazomotoričnega centra. Lokalno delujejo korozivno in povzročajo ezofagitis, gastritis, razjede zgornjih prebavil. Pri zastrupitvi sprva ugotavljamo respiratorno alkalozo zaradi spodbujanja dihalnega centra in posledične hiperventilacije. Pri zelo visokih odmerkih salicilati neposredno zavirajo dihanje in nastopi kombinirana respiratorna in presnovna acidoza. Pojavi se lahko tudi bolečina v epigastriju, hipertermija, hipokaliemija in dehidracija. V hujših primerih pride do parenhimske okvare pljuč, jeter, ledvic ter znakov depresije osrednjega živčevja. Pri kronični zastrupitvi je simptomatika nespecifična; kaže se lahko kot zmedenost, dehidracija in metabolna acidoza. Pogosta je pri starejših bolnikih. Zdravljenje Poleg zagotovitve osnovnih življenjskih funkcij in lavaže želodca dajemo ponavljajoče odmerke aktivnega oglja ter, če je potrebno, salinično odvajalo. Specifičnega antidota ni. Antagonisti receptorjev H2 in zaviralci protonske črpalke zmanjšajo nevarnost erozivne gastropatije. Bolnika rehidriramo z natrijevim hidrogenkarbonatom (PH urina naj ne bo več kot 7,5) in uravnamo elektrolite. Pri hujši stopnji zastrupitve sta indicirani hemodializa in hemoperfuzija. D RU G I N E S T E RO I D N I A N T I R E V M AT I K I Nesteroidni antirevmatiki so obsežna skupina kemično precej raznolikih učinkovin, ki se uporabljajo kot analgetiki in protivnetna zdravila. Kemijsko so derivati karboksilne in enolne kisline. V prvo skupino sodijo acetil salicilna kislina, diklofenak, etolodak, indometacin, ibuprofen, naproksen, ketoprofen, oksaprozin, deksketoprofen, v drugo skupino pa piroksikam, meloksikam, etorikoksib, celekoksib, parekoksib, valdekoksib in drugi. Ciklooksigenaza (COX) kontrolira tvorbo prostaglandinov in tromboksana; z željo, da bi se izognili pogostim neželenim učinkom nesteroidnih antirevmatikov predvsem na gastrointestinalni trakt in ledvice, so razvili selektivne zaviralce COX-2, ki ovirajo tvorbo prostaglandinov, vključenih v proces vnetja, bolečine in povišane telesne temperature. Opozoriti velja, da lahko o selektivnem delovanju zaviralcev COX-1 in COX-2 govorimo pri terapevtskih odmerkih, ne pa v primeru zastrupitve.

Toksikokinetika Iz prebavil se dobro absorbirajo in imajo relativno majhen volumen porazdelitve. Izjema so zaviralci COX-2 (koksibi). Večinoma se v visokem odstotku vežejo na plazemske beljakovine. Presnavljajo se v jetrih, nato pa se izločajo preko ledvic. Razpolovni čas je odvisen od vrste učinkovine. Mehanizem toksičnosti Nesteroidni antirevmatiki zavirajo COX in s tem sintezo prostaglandinov. Toksični odmerki niso znani, v večini primerov se šteje za toksičnega 5- do10-kraten terapevtski odmerek, lahko pa se toksični stranski učinki pojavijo že pri terapevtskem odmerku.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

34

Klinična slika Največkrat so v ospredju znaki draženja gastrointestinalnega trakta; slabost, bruhanje, krvavitve, predvsem pri starejših pa tudi zmedenost, motnje vida, letargija, ataksija, nistagmus. Zdravljenje Potrebno je izpiranje želodca, dajanje aktivnega oglja (pri meloksikamu so indicirani ponavljajoči se odmerki). Specifičnega antidota ni, zdravljenje je simptomatsko. KristinaKrižnar, dr. med. Literatura: 1. Olson K. Poisoning and drug overdose. 5th ed. New York: McGraw-Hill; 2007. 2. Možina M, Jamšek M. Zastrupitve. V: Kocijančič A, Mrevlje F, Štajer D, ur. Interna medicina. 3. izd. Ljubljana: Littera Picta; 2005: 1444–1507. 3. Rainsford KD. Anti-inflammatory drugs in the 21st century. Subcell Biochem. 2007; 42: 3–27. 4. Register zdravil R Slovenije. Ljubljana: MZ in IVZRS; 2010. 5. Medicinski razgledi. 2009; 48 (1–2): 59–64.

Tudimal ikor aki

015! leto2 mv no

speh!Spozitivn u o j e ime s e n i la pr

Lekarna Velenje, Velenje Lekarna Ribnica,Ribnica Lekarna Sevnica, Sevnica Lekarna Brezice, Brezice Lekarna na Vidmu,Lekarna Krsko Stepanjsko naselje, Ljubljana


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

35

Homeopathy

homeopatija Homeopatska obravnava osteoporoze V mladosti, če nimamo kronične bolezni ali težjih nesreč s poškodbami kosti, jim pravzaprav ne posvečamo pozornosti. Kosti pogosto dojemamo kot samoumeven del našega telesa in življenja – dobesedno kot na dosledno oporo našega bivanja. Obolenje z imenom osteoporoza pa povzroča krhkost in lomljivost kosti in lahko zamaje našo potrebno oporo. V skrajni fazi tega obolenja je za človeka lahko nevaren vsak hiter in nenaden gib. Poškodbo kosti pri tej bolezni lahko povzroči celo silovito kašljanje. Če se je nekaterim boleznim težko ali skorajda nemogoče izogniti, se pri osteoporozi lahko vsaj delno pripravimo in ustrezno preventivno ukrepamo.

Ž ivljenje z lomljivimi kostmi Kot navaja klinika Mayo iz Združenih držav Amerike, so pri osteoporozi najpogostejše poškodbe kosti v zapestju, kolkih in hrbtenici. Gre za izjemno nevarno stanje, ki nam lahko močno oteži in poslabša kakovost življenja, če ne že znosnost vsakdanjih in nujnih opravkov, kot je na primer osebna higiena. Nevarnost osteoporoze grozi obema spoloma v zrelih letih. Še posebej izpostavljene so ženske, zlasti po menopavzi in še posebej, če je ta zgodnja (padec estrogena). Dejavnik tveganja predstavlja tudi genetska predispozicija posameznika. Na slabše obnavljanje kosti lahko vpliva tudi jemanje zdravil, še posebej, če gre za kortikosteroide, kemoterapijo in ostala zdravljenja s težjimi stranskimi učinki.

A lkohol in tobak morata stran Ko se končuje mladost, mora biti naša prva investicija zdravje. Še tako udoben dom za ostarele ni vreden toliko kot čim manj zdravstvenih težav. Osteoporoze se lahko ubranimo ali jo omilimo s pravilnim načinom življenja in s prehrano. Alkohol in tobak sta povzročitelja preštevilnih bolezni in tegob, slabo pa vplivata tudi na zdravje kosti. Stres in neprimeren način življenja povzročata različna hormonska neravnovesja, kar tudi ni dobra popotnica za zdravje kosti. Redni in polnovredni obroki so ključni za naše zdravje, kamor sodi tudi obnavljanje kosti.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

36

Stanje kosti – gostoto – se ugotavlja z nebolečim tehničnim postopkom. V primeru, da je bolezen zelo napredovala, je potrebno tudi zdravljenje pod nadzorom zdravnika. Zdravila, ki se pogosto predpisujejo ob zmanjšani kostni masi, imajo stranske učinke, kot so slabost, abdominalne bolečine in težave s požiranjem. Nimajo pa, kakor navajajo različni viri, zagotovljenega učinka pri zdravljenju. Zato se pojavljajo tudi pozivi k celostnemu pristopu reševanja kronične osteoporoze, ki ne sloni le na jemanju tablet.

H omeopatija in osteoporoza Silicea je homeopatsko zdravilo, ki se predpisuje ženskam, ki so vitke in občutljive na mraz. Pogosto imajo tudi težave s potenjem stopal. Težave imajo tudi z zdravjem zob, na nohtih so prisotni beli madeži. Osebnostno so to ženske, ki so nagnjenje k popustljivosti in ustrežljivosti. Zaradi načina življenja, ki je pogosto podrejen drugim, so tudi izčrpane in demineralizirane, kar se kaže tudi v poslabšanem stanju obnavljanja kosti. Calcarea carbonica je zdravilo, ki se predpisuje ženskam z drugačno, močno konstitucijo, ki pa imajo težave s kostno maso. Osebe, ki se jim svetuje calcarea carbonica, navadno že od malega slabo prenašajo mlečne izdelke in imajo težave s sklepi, čeprav imajo močne kosti. Pri ženskah, ki predstavljajo vmesni tip telesne zgradbe, se kombinirata pri zdravljenju osteoporoze obe zdravili – silicea in calcarea carbonica. Primerno zdravilo za uravnavanje obnavljanja kosti je tudi calcarea fluorica, ki se svetuje osebam, ki se držijo mlahavo in imajo že skozi odraščanje težave s pravilno držo in koordinacijo. Pri takšni osebi sklepi »škripajo« zaradi pomanjkanja mazljivosti. Pogosto so prisotne tudi težave z ušesi, koža je brez elastičnosti, značilno je tudi pokanje kože na stopalih. Calcarea phosphorica je homeopatsko zdravilo, narejeno iz kalcijevega fosfata. Uporablja se tudi v dobi rasti, saj daje pomembno podporo rasti kosti in zob. V zreli dobi je zdravilo za ženske, ki imajo težave z osteoporozo, bolečimi sklepi in zobmi. Svetuje se tudi pri poškodbah kosti za lažje celjenje in regeneracijo kosti, saj povečuje našo vitalnost. Uporabno je za vse tiste, ki si želijo povečati celično obnovo mišic in kosti. Homeopatska zdravila so seveda brez stranskih učinkov in primerna tudi za večmesečno zdravljenje brez pretiranih stroškov. Z izbiro zdravila pa se skuša zajeti tudi značaj in kronična nagnjenja osebe, ki se ob zdravljenju uravnovešajo.

K aj lahko š e storimo ? Za zdravje kosti moramo zaužiti dovolj kalcija in vitamina D. Zelo pomemben dejavnik je tudi gibanje in primerno stanje mišične mase. Delo na vrtu je dobra kombinacija izpostavljanja soncu (vitamin D) in pridelave temnolistne zelenjave, ki je vir kalcija. Uživate lahko tudi ekološke, čim manj predelane mlečne izdelke (iz surovega mleka), kot je na primer skuta in mehki sir iz kozjega mleka. Jedilnik lahko dopolnite tudi z majhnimi ribami (sardine) s


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

37

kostmi. Pri lososih bodite pazljivi, saj so pogosto gojeni v ribogojnicah in krmljeni nekakovostno. Priporoča se tudi uživanje oreščkov (mandlji, ki jih namočite in olupite) in tofuja. Sprehodi ali nadzorovana vadba so prav tako zelo dobrodošli za zdravje kosti. Še posebej vadba, prilagojena za starostnike, s strokovnim vodenjem, kot na primer joga, pilates, fitnes in podobno. Drža, dihanje in ustrezna koordinacija telesa so še kako pomembni za varno starost. Ne nazadnje je pomembna tudi primerna obutev. Neudobni čevlji ali takšni z visokimi petami so v starosti nepotrebno izzivanje poškodb. Na voljo je dovolj estetskih in kakovostnih obuval za vse, ki si želijo varen korak. dr. Maruša Hribar, mag. farm.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

38

Prostata – celostno zdravljenje s homeopatijo Težave s prostato se pri moških navadno začnejo med petdesetim in šestdesetim letom. Zaradi stresa, napačne prehrane in spolno prenosljivih bolezni pa se lahko pojavijo že veliko prej. Moški običajno najprej opazijo neobičajne težave pri uriniranju in občutljivost ali bolečine v genitalnem predelu. Homeopatsko zdravljenje daje dobre rezultate pri prostatitisu, kroničnem prostatitisu in benigni hipertrofiji prostate. Kot opozarjajo strokovnjaki s področja homeopatije, so starostne težave s prostato pogosto povezane z drugimi gerontološkimi težavami, zato predlagajo celostno zdravljenje. Lycopodium je najbolj pogosto zdravilo za zdravljenje težav s prostato. Predpisuje se tudi pri impotenci zaradi preveč seksualnih aktivnosti, prezgodnji ejakulaciji in pri pomanjkanju erekcije med spolnim odnosom. Oseba ima pogosto tudi strahove pri soočanju z odgovornostjo in je nagnjena k paničnim napadom. Skrbi jo za zdravje in odzive nadrejenih. Zaradi strahov se lahko odmakne tudi od družine. Običajno gre za osebe, ki so intelektualno razvite (pravniki, učitelji, politiki ...). Hromi jih lahko vprašanje, kaj si drugi mislijo o njih. Na zunaj jim veliko pomeni moč in razkazovanje, saj se bojijo pokazati notranje šibkosti. Zdravilo skuša zajeti čim več simptomov, ki se lokalno odražajo tudi kot težave s prostato, vzroki za to pa so deloma tudi psiho-socialne narave. Sulphur se predpisuje pri povečani prostati in zaporah pri uriniranju. Prostata moškega je občutljiva in otipljiva, uriniranje je pogosto in pekoče. Oseba ima pogosto tudi spremljajoče težave s kožo in dihali ali različne metabolne težave. Chimaphila umbellata je homeopatski pripravek za moške s povečano prostato, ki jih spremljajo bolečine. Njihova težava je predvsem zadrževanje urina in pogosta potreba po uriniranju. Oseba ima lahko občutek pritiska v genitalnem delu, kar povzroča bolečine, ki se poslabšajo pri sedenju. Nux vomica se svetuje moškim, ki imajo stresen in predvsem sedeč delovnik. Poleg tega so nagnjeni k prenajedanju in pitju alkohola, so razdražljivi in imajo pogosto povečan pritisk. Pri težavah z uriniranjem je pogosto spuščanje urina po kapljicah, še ko se uriniranje konča. Pojavlja se tudi bolečina v predelu prostate in pogosta potreba po uriniranju. Prostata je povečana in občutljiva na dotik. Pridružena diagnoza so lahko tudi hemoroidi in zaprtje. Sabal serrulata je namenjena predvsem tistim, ki jim nočni počitek moti nenehno vstajanje in odhajanje na stranišče. Uriniranje je težavno, genitalni predel je hladen. Uporablja se tudi kot zdravilo za starostno inkontinenco. Staphysagria je homeopatsko zdravilo, ki se predpisuje osebam z bolečim uriniranjem ter moškim, ki imajo erektilne motnje (impotenca), predvsem zaradi psihološke zadržanosti (občutljiv in zasanjan značaj). Zdravilo pomaga, če se pojavljajo težave tako pri samem uriniranju kot tudi pri zadrževanju urina. Baryta carbonica je učinkovita za tiste, ki imajo poleg težav s prostato še izraženo aterosklerozo in starostno upočasnitev mentalnih kapacitet. Zdravilo obravnava vse opisane simptome. Thuja occidentalis zdravi hipertrofijo prostate, medtem ko je medorrhinum predpisan


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

39

osebam, ki imajo pogoste urogenitalne infekcije in so težave s prostato infekcijskega vzroka. Causticum se svetuje pacientom, ki so imeli kateter in je njihovo uriniranje posledično boleče in neučinkovito, čeprav čutijo stalno potrebo po uriniranju.

V egetarijanci so v prednosti Preventivna skrb za prostato je pravzaprav enaka kot pri večini zdravstvenih težav. Priporoča se uživanje svežega sadja in zelenjave, redno gibanje in s tem vzdrževanje primerne telesne teže. Kakor poudarja vse več strokovnjakov s področja prehrane, nobeni prehranski dodatki ne morejo nadomestiti polnovredne sveže hrane, pripravljene doma. Kot preventivna prehrana se v povezavi s prostato še posebej omenja paradižnik in paradižnikova omaka (ne iz gensko spremenjenih plodov), sojini izdelki (ne iz gensko spremenjene soje), oreščki, ribe in zelenjava (brokoli, zelje in cvetača). Pri moških, ki jedo pretežno vegetarijansko, in moških na Japonskem je opazno nižja verjetnost, da bodo zboleli za rakom prostate. dr. Maruša Hribar, mag. farm.

Vesele praznike in optimističen skok v 2015! Obalne lekarne, Koper


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

40

Meetings at Home

srečanja dom a Simpozij Sekcije farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu Ljubljana, 8. oktober 2014

U RO LO G I J A Na 12. simpoziju Sekcije farmacevtov javnih lekarn je bila vodilna tema urologija, s poudarkom na ledvični bolezni, urinski inkontinenci in vnetjih sečil. Predavatelji so temo obravnavali z vidika magistra farmacije in jasno izpostavili pomen prepoznavanja težav in ustreznega svetovanja v lekarni. Vsebine predavanj so dopolnili klinični primeri. Zadnja v sklopu predavanj je bila nefarmacevtska, vendar zelo pomembna tema, upravljanje konfliktov. Pričakovano je veliko zanimanja vzbudila okrogla miza o licencah za magistre farmacije. Kronična ledvična bolezen je velik javnozdravstveni problem. V proces zdravljenja vstopajo pacienti sorazmerno pozno, saj so znaki kronične ledvične bolezni neznačilni. Ocena glomerularne filtracije je najširše sprejeta metoda za določanje stopnje in oblike (akutna ali kronična) ledvične okvare. Akutna okvara ledvic je sindrom hitrega zmanjševanja delovanja ledvic. Kronična ledvična bolezen je okvara ledvičnega delovanja, ki traja več kot 3 mesece. Vloga magistra farmacije je v povezavi z ledvično boleznijo pomembna tako pri preprečevanju nastanka ledvične bolezni s svetovanjem o preventivnih ukrepih, kot pri prepoznavanju novih ledvičnih bolnikov ter strokovni pomoči pri prepoznanih bolnikih. Pri preventivi nagovarja magister farmacije zdravo populacijo. Vključeno je svetovanje o zdravem življenjskem slogu (prehrana, zmanjšan vnos soli, gibanje ipd.) in opozarjanje na pretirano uporabo zdravil, ki lahko povzročijo ledvično bolezen (zloraba analgetikov). Prepoznavanje novih bolnikov je težko, bolezen je pogosto odkrita naključno. Pozornost mora vzbuditi povišan krvni tlak, otekanje gležnjev, oteklost obraza, penjenje seča, pogosto uriniranje (tudi ponoči), ledvena bolečina. Dejavniki tveganja so ob zvišanem krvnem tlaku še starost nad 60 let, sladkorna bolezen, srčno-žilna bolezen, prebolel infarkt ali možganska kap, družinska obremenjenost, debelost in kajenje. Bolnikom z naštetimi dejavniki tveganja se svetuje, da opravijo preiskave krvi in seča. Tem bolnikom bi lahko ponudili vprašalnik, ki bi jim pomagal prepoznati tveganje. Primer vprašalnika je na spletni strani https://www.kidney.org/. Najpomembnejša


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

41

vloga farmacevta pa je svetovanje pri uporabi zdravil, osveščanje bolnikov o pomenu redne uporabe zdravil za povišan krvni tlak, sladkorno bolezen, holesterol, slabokrvnost ipd. Paciente je potrebno tudi spodbujati, da izvajajo samokontrolo. Predstavljen je bil klinični primer bolnika z akutno ledvično odpovedjo, kar je zunaj bolnišnic zelo redek, vendar smrtno nevaren zaplet. Bolnik je jemal zaviralec angiotenzinske konvertaze (ACE inhibitor), diuretik in nesteroidno protivnetno zdravilo (NSAR). Zdravljenje z NSAR (ali acetilsalicilno kislino) sočasno s kombinacijo diuretika in ACE inhibitorja (to je t. i. Tripple Whammy) lahko predstavlja veliko nevarnost za ledvično odpoved. Paracetamol je za terapijo bolečine v tej kombinaciji zdravil veliko primernejši. Pri bolnikih, ki sočasno prejemajo ACE inhibitor in NSAR, je za dodatno znižanje krvnega tlaka uporaba kalcijevega antagonista primernejša kot uporaba diuretika. V lekarni se veliko srečujemo z bolniki z nezapletenimi vnetji sečil. Dejavnikov tveganja je več, med njimi tudi sečni kamni, ki predstavljajo oviro za normalno odtekanje seča. Novejše smernice navajajo tridnevno zdravljenje nezapletenih okužb spodnjih sečil, okužbe zgornjih sečil pa se zdravijo z enakimi protimikrobnimi zdravili, vendar v višjih odmerkih in daljši čas. Uporabljajo se nitrofurantoin, ciproflokascin, levofloksacin, norfloksacin in trimetoprim/sulfametoksazol. Nitrofurantoin in norfloksacin nista primerna za zdravljenje okužb zgornjih sečil, in sicer zaradi nizke plazemske koncentracije (nitrofurantoin) ter zaradi slabega kopičenja v ledvičnem parenhimu (norfloksacin). Odmerki protimikrobnih zdravil so v praksi velikokrat previsoki, zdravljenje traja predlogo, posledica pa je razvoj odpornih bakterij. Zlasti mladim ženskam se nezapletene okužbe sečil pogosto ponavljajo. V tem primeru je smiselna odločitev za profilaktično protimikrobno zdravljenje, ki je lahko kontinuirano ali postkoitalno. Pri svetovanju v lekarni moramo bolnike nujno opozoriti na uživanje zadostne količine tekočine, jih pozvati, naj se izogibajo pitju alkoholnih pijač v času zdravljenja in naj se ne izpostavljajo sončni svetlobi. Pri ciprofloksacinu in nitrofurantoinu opozorimo, da se izogibajo sočasnemu uživanju mlečne hrane. Svetujemo časovni razmik pri uporabi antacidov. Pri posebnih populacijskih skupinah (nosečnice, starostniki, osebe s sladkorno boleznijo in otroci) so smernice zdravljenja nekoliko drugačne. Pri nosečnicah se zdravi tudi asimptomatska bakteriurija, saj so posledice okužb lahko nevarne. Od zdravil se uporabljajo nitrofurantoin (kontraindiciran ob roku poroda), amoksicilin, amoksicilin s klavulansko kislino ali cefaleksin. V nosečnosti svetujemo predvsem nefarmakološke ukrepe in opozarjamo na nevarnost uporabe zdravilnih rastlin. Starostniki so bolj dovzetni za okužbe zaradi hormonskih in drugih sprememb. Odmerjanje zdravil je potrebno prilagoditi ledvični funkciji. Pri sladkornih bolnikih je povečano tveganje za okužbo s Candido spp. Protimikrobno zdravljenje lahko vodi do medsebojnega delovanja z drugimi zdravili, npr. trimetoprim/sulfametoksazol lahko poveča učinek sulfonamidnih antidiabetikov in pride do hipoglikemije. Enako je pri zdravljenju s kinoloni. Pri majhnih otrocih z neznačilnimi simptomi in povišano temperaturo je potrebno pomisliti na okužbo sečil. Zdravljenje traja od 5 do 7 dni. Zdravila prve izbire so trimetoprim/sulfametoksazol, cefalosporini ter amoksicilin s klavulansko kislino. Enostavne okužbe sečil, ki trajajo krajši čas, pogosto ne potrebujejo protimikrobnega zdravljenja. Takrat lahko svetujemo samozdravljenje s pomočjo širokega nabora zdravilnih rastlin, po-


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

42

samezno, še pogosteje pa v kombinacijah: vednozeleni gornik, zlata rozga, luštrek, kopriva, preslica, peteršilj. Napad ledvičnih kamnov je stanje, ki zahteva obravnavo pri zdravniku. Za lajšanje bolečin smernice priporočajo uporabo NSAR. Izločanje kamnov iz sečevoda dokazano olajšajo antagonisti adrenergičnih receptorjev α. Ker gre v tem primeru za uporabo izven indikacij, to v navodilu ni zapisano, zato je ženski v lekarni potrebno dobro razložiti namen uporabe. Urinsko inkontinenco zdravimo z zdravili, ki spadajo v skupino antiholinergikov. Zdravila niso primerna za vse bolnike. Veliko več je tistih, ki svoje težave lajšajo s pomočjo medicinskih pripomočkov . Možno je še kirurško zdravljenje, zdravljenje z laserjem in elektrostimulacija. Največja težava je to, da bolniki o tej težavi neradi spregovorijo. Nefarmacevtska tema je obetala več kot smo dejansko slišali, za kar je bilo morda krivo pomanjkanje časa. Predavateljica je želela osvetliti tako pozitivne kot negativne vidike konflikta. Konflikt je lahko zunanji ali notranji. Vzroki zanj so različni, vendar konflikt vedno pride iz nas. Tisti, ki konflikt namerno povzroča, ima od tega koristi. Pozitivne strani konfliktov so nova kreativnost, to, da konflikti izhajajo iz različnosti, utrjujejo skupinsko dinamiko, vodijo do novih spoznanj, odpravljajo stagnacijo, kažejo na probleme in zahtevajo rešitve. Ključ do uspeha pri reševanju konfliktov je pozitivna samopodoba (kako jo izboljšati?) in komunikacija na osnovi argumentov.

L icence – okrogla miza Moderator okrogle mize je bil prof. Mitja Kos, sodelovali pa so Miran Golub, Ivan Zajc, mag. Nina Pisk, dr. Lea Knez in Anže Vasle. Moderator je zastavljal vprašanja in vodil diskusijo v smeri in z namenom, da izpostavi vprašanja, ki zanimajo magistre farmacije, zaposlene v lekarniški dejavnosti. Izvedeli smo, da je na Lekarniški zbornici (LZS) pripravljena zakonska podlaga za uvedbo licenc, vendar do zdaj na strani Ministrstva za zdravje ni bilo interesa. Minister pa je tisti, ki zakonodajo sprejme, on tudi podeli javno pooblastilo za podeljevanje licenc. Licenca je potrebna za zaščito dela farmacevta in še bolj za zaščito pacienta. Tudi druge države EU imajo licenco za magistre farmacije. Strinjali smo se, da podeljevanje licenc ni zgolj administrativna ovira, čeprav je bila tudi zdaj oskrba pacientov ustrezna. Naš poklic nas zavezuje k visoki strokovnosti in lekarniški farmacevti licenco razumemo kot potrditev te strokovnosti. Smo tudi samostojen reguliran poklic, kar pomeni, da smo za svoje delo osebno odgovorni, nismo pa za prevzemanje odgovornosti zavarovani. Licenca bi naj omogočila tudi to. Pripravljen imamo Pravilnik o vrednotenju izobraževanj. Za vrednotenje lahko zaprosi organizator, lahko pa tudi posameznik. Vrednotenje, ki ga izvaja komisija, se izrazi v številu točk. Za podaljševanje licence bo potrebno v nekem časovnem obdobju zbrati določeno število točk, kar ne bo enostavno. Smiselno bi bilo ocenjevati oziroma vrednotiti tudi usposobljenost (v praksi), vendar je vprašanje, kako. Predvsem je namen zavedanje o pomenu vseživljenjskega učenja in stalnega strokovnega usposabljanja, učenja za prakso in iz prakse.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

43

Gre za uporabna znanja in pridobivanje kompetenc, zato samo udeležba na nekem strokovnem srečanju ne sme biti zadosten kriterij. Razlikovati moramo med kompetencami (znanje za specifične storitve) in licenco (dovoljenje za delo). Diskusija je nakazala na potrebo po spremembi pri izvajanju kontinuiranega izobraževanja. Termin »kontinuirani profesionalni razvoj« lahko povežemo s podeljevanjem in podaljševanjem licence. Gre za celosten pristop, ki vključuje tudi plan izobraževanja pri delodajalcu, z namenom izpopolnjevanja znanja na področjih, kjer je pomanjkljivo. Vse to bo zahtevalo večjo osebno angažiranost magistrov farmacije – vsak je sam odgovoren za izobraževanje in za pridobivanje kompetenc, ki mu bodo omogočile kakovostno delo s pacienti. Pojavilo se je tudi vprašanje, kdo bo v prihodnosti nosil stroške izobraževanja in usposabljanja. Sodelujoči predvidevajo, da bo to še naprej delodajalec. V povezavi z licencami se je odprlo še vprašanje prostovoljnega članstva v LZS. Predsednik LZS je pojasnil, da se bo zbornica reorganizirala. Jasno je, da mora imeti posameznik, član LZS, »koristi« od tega, da je član. In ta korist ni samo licenca. Sama vidim v dvodomni zbornici veliko prednosti. Po zakonu so pri nas obvezni člani pravne osebe, aktivna vključenost posameznikov bo zagotovo doprinesla k še večjemu zavzemanju za stroko in za strokovne delavce, koristi od tega pa bodo imeli naši pacienti. Kljub tendencam v političnih krogih, da naj bo članstvo v zbornicah prostovoljno, se zavzemamo za obvezno članstvo, saj le tako lahko utrjujemo položaj stroke (strokovni nadzori, kazni za kršitelje kodeksa, potrebam prilagojena izobraževanja ipd.). Na koncu okrogle mize je anketa pokazala, da smo vsi prisotni absolutno naklonjeni temu, da magistri farmacije dobimo licence, da jih podeljuje LZS, neopredeljeni pa smo ostali glede individualnega članstva v LZS. Magistri farmacije so izrazili bojazen, da bodo licence zanje dodatno finančno breme. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.

Strokovno glasilo Lekarništvo izdaja Lekarniška zbornica Slovenije, Vojkova 48, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 280 65 50, (01) 280 65 60, telefaks: (01) 280 65 61 E-pošta: tajnistvo@lek-zbor.si, internet: www.lzs.si Glavna urednica: Andreja Čufar (cufar@siol.net) Odgovorni urednik: Blaž Kristan (blaz.kristan@lek-zbor.si) Uredniški odbor: Boštjan Debeljak (bostjan.debeljak@siol.net), Breda Drenek Sotošek (lekos@siol.net), Špela Bernik Golubić (spela.bernik@lek-zbor.si), Tatjana Kogovšek (kogovsek.tatjana@gmail.com) Darja Potočnik Benčič (darja.potocnik@lekarne-ptuj.si), Mira Abazović (mira.abazovic@dolenjske-lekarne.si) Monika Sonc (msonc@onko-i.si) Lektorica: Mateja Lapuh Grafična priprava in tisk: SBI d.o.o. Natisnjeno: 4000 izvodov Cena izvoda: 15€, dvojna številka +30%, letna naročnina 60€, z vključenim 22 % DDV. ISSN 1318-1254


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

44

Regulatorni seminar o medicinskih pripomočkih 21. oktober 2014 Družba raPHARM, svetovanje in izobraževanje, d. o. o., ki sta jo zastopala dr. Vesna Koblar, dr. med., spec., in mag. Igor Lipušček, dipl. ing., je 21. oktobra v Ljubljani pripravila regulatorni seminar o medicinskih pripomočkih s poudarkom na praktičnih primerih. Čeprav je bil seminar primarno namenjen predstavnikom specializiranih prodajaln z medicinskimi pripomočki, pa je bila obravnavana tematika ravno tako zanimiva in poučna za udeležence iz lekarn, saj medicinski pripomočki predstavljajo pomemben delež izdelkov, ki jih izdajamo in tržimo tudi v lekarnah in za katere v prometu veljajo nekateri drugačni principi kot za zdravila. Predavatelja sta predstavila zahteve oziroma kriterije za uvrstitev izdelkov med medicinske pripomočke, njihovo ločevanje od drugih izdelkov in specifično delitev ter pravila razvrščanja v razrede (I/s, m/, IIa, IIb in III) glede na dejavnike/stopnje tveganja in namen uporabe. Predstavila sta tudi pristojnosti in odgovornosti udeležencev v sistemu prometa z medicinskimi pripomočki ter okvirno še predpise, ki urejajo medicinske pripomočke (tako direktive EGS o medicinskih pripomočkih kot našo nacionalno zakonodajo, ki zahteve direktiv povzema). Med drugim sta izpostavila prizadevanje za uvedbo enotne identifikacijske šifre medicinskega pripomočka na nivoju Evropske gospodarske skupnosti. Seznanila sta nas tudi z bistvenimi zahtevami v zvezi z načrtovanjem in izdelavo medicinskih pripomočkov ter zagotavljanjem kakovosti izdelkov, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane standarde, ki jih potrjujejo priglašeni organi. Predstavila sta postopke ocenjevanja skladnosti izdelkov z direktivami EGS ter izkazovanje ustreznosti standardov s certifikatom ES, ki ga izda priglašeni organ. Opozorila sta nas tudi na podatke, ki jih mora vsebovati izjava ES o skladnosti, ter na obvezno označevanje medicinskih pripomočkov (razen tistih, izdelanih za individualnega uporabnika) s CE oznako, ki mora biti na vidnem mestu pripomočka, čitljiva in v neizbrisni obliki, ne sme biti prekrita, niti odstranjena z izdelka. Posebej je bilo v predstavitvi poudarjeno, da moramo biti pozorni na ustrezno obliko CE (Conformité Européenne ) znaka, dodano identifikacijsko številko priglašenega organa pri medicinskih pripomočkih, ki so »višji« od razreda I, in zlorabo CE oznake (npr. China Export) ter zakonsko zagrožene občutne finančne sankcije v primeru, da je znak ob prodaji odstranjen ali prekrit. V najbolj praktičnem delu seminarja sta nam predavatelja predstavila prodajo medicinskih pripomočkov na drobno, obveznost stalne prisotnosti strokovno usposobljenih oseb in strokovnega svetovanja uporabnikom.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

45

Zahtevana ustreznost in ločenost prostorov od prostorov z drugačno dejavnostjo mi je bila kot lekarniškemu farmacevtu samoumevna, novost zame pa je bilo tolmačenje za specializirane prodajalne z medicinskimi pripomočki, da je ločenost vhodov za stranke in blago/osebje lahko fizična (2 vhoda/izhoda) ali pa časovna (na vhodu/izhodu vidno označen določen čas za stranke, določen čas pa za prevzem blaga). Zanimiva je bila tudi predstavitev zahteve po poznavanju medicinskih pripomočkov, ki se prodajajo na drobno. Pri tem je bila poudarjena zahteva po oceni varnosti uporabe pripomočka ob terapiji z zdravili ali uporabi drugega pripomočka. Predavatelja sta izpostavila tudi zahtevo po stalnem pridobivanju ustreznega znanja o medicinskih pripomočkih, tako s samoizobraževanjem kot s predstavitvami s strani proizvajalcev oziroma zastopnikov, ter opozorila na vodenje evidenc o usposabljanju oziroma pridobivanju znanj o medicinskih pripomočkih. Pri pridobivanju znanja o konkretnih medicinskih pripomočkih smo bili opozorjeni tudi na ustrezno označevanje medicinskih pripomočkov in – razen v primerih, ko je uporaba pripomočka evidentna (npr. igle, brizge …) – o obveznih navodilih za uporabo medicinskih pripomočkov, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku, čitljiva, uporabniku razumljiva, pri čemer mora biti vsebina prevoda enaka izvirnemu navodilu za uporabo. To posebej velja za vsa opozorila, navedene previdnostne ukrepe, posebne podatke glede izogibanja tveganjem in podatke o interferenci z drugim medicinskim pripomočkom, zdravilom ali napravo. Predstavljeno nam je bilo tudi preverjanje, shranjevanje, dostopnost in vodenje dokumentacije o medicinskih pripomočkih pri prometu na drobno, pri čemer smo bili opozorjeni na obveznost zagotavljanja sledljivosti in dostopnosti pripomočkov v prodajalni/lekarni, ki mora biti možna le ob pomoči strokovnega osebja. V zadnjem sklopu seminarja nam je bil predstavljen sistem vigilance medicinskih pripomočkov ter ocenjevanje, ali gre pri dogodkih z medicinskimi pripomočki dejansko za dogodek ali za zaplet, o katerem smo dolžni poročati v predpisanih časovnih rokih. Vigilanca medicinskih pripomočkov nam je bila predstavljena kot dinamičen, stalno ocenjevan proces, ki preko pošiljanja , zbiranja in analize prejetih poročil vodi do ukrepov, ki zmanjšujejo tveganje pri uporabi pripomočkov. Opozorjeni smo bili tudi na dolžnost obveščanja o zapletih z medicinskimi pripomočki ter na razlikovanje med reklamacijo, dogodkom in zapletom. Poučen, zanimiv in dobro predstavljen regulatorni seminar o medicinskih pripomočkih, ki se ga je v večini udeležilo strokovno osebje iz specializiranih prodajaln in izdelovalci medicinskih pripomočkov za individualne uporabnike, smo zaključili z razpravo o konkretnih primerih in problemih, ki jih imamo udeleženci in mnogi od naših bralcev. Predstavljeno tematiko bi morali poznati tudi kolegice in kolegi v lekarnah, toliko bolj, ker so nas na strokovnih izobraževanjih v zvezi z medicinskimi pripomočki v tem letu že nekajkrat opozorili in nam napovedali večji nadzor prometa z medicinskimi pripomočki na drobno. mag. Boštjan Debeljak, mag. farm.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

46

Meetings Abroad

srečanja na tujem PGEU 2014 PGEU je združenje organizacij, ki združuje lekarnarje iz vse EU in sosednjih držav. Naloga je skupen nastop in lobiranje lekarnarjev na nivoju EU. Prav tako je to mesto, kjer se izmenjujejo dobre prakse in izkušnje članic. Združenje deluje organizacijsko v več delovnih skupinah: AWG (Advisory Working Group – svetovalna skupina), EWG (Economics Working Group – ekonomska komisija), PIWG (Professional Issues Working Group – komisija za strokovna vprašanja). Na čelu združenja je ExCo (Executive Committee – upravni odbor). Najvišji organ združenja je GA (General Assembly – generalna skupščina). Ustroj je torej zelo podoben naši Zbornici. V letošnjem letu so se sestanki odvijali prvič tudi na drugih lokacijah izven Bruslja. Tako je bil prvi sklop sestankov na Dunaju konec januarja, generalna skupščina in simpozij pa junija v Bratislavi (kot po navadi v državi, od koder je predsednik združenja). AWG se je sestala sedemkrat, PIWG trikrat, EWG trikrat, GA trikrat in ExCo sedemkrat. Na dnevnih redih delovnih teles so po navadi teme, ki so aktualne za lekarništvo ali pa bodo postale aktualne v bližnji prihodnosti. PGEU budno spremlja dogajanja v Evropskem parlamentu, Evropski komisiji in na Evropskem sodišču, kjer potekajo razprave in odločanja o naših zadevah. Aktivno sodeluje pri lobiranju in nastajanju zakonodaje za naše področje. S svojimi predstavniki sodeluje v komisijah EMA, delovnih telesih Evropskega parlamenta in Evropske komisije, sodeluje s sorodnimi združenji: z zdravniškimi, sestrskimi združenji, združenji reguliranih poklicev, tudi z združenji originatorjev, proizvajalcev generikov in OTC proizvajalcev. Glavne teme letošnjih sestankov so bile vselej obravnavane na AWG, ki pripravlja odločitve za ExCo. Delo vedno poteka po sklopih in po ustaljenem vrstnem redu (sprejem dnevnega reda, potrditev zapisnika prejšnje seje, spremembe dnevnega reda zaradi aktualnih dogodkov). Nato sledijo sklopi tem, razdeljeni v: a) zakonodajni sklop, b) sodni postopki in liberalizacija, c) strokovna vprašanja in strokovno izobraževanje.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

47

V okviru teh vsebin so bile letos glavne obravnavane teme: a) Obdavčitev naših storitev (tudi FS), spremljanje nastajanja Direktive o varnosti v medmrežju in varnosti podatkov, razvoj dogajanja na področju zakonodaje za medicinske pripomočke in ekskluzivnost podatkov, razvoj projekta Evropske profesionalne kartice, avtentifikacija zdravil (ponaredki), skupen logotip za internetne lekarne, uvrstitev lekarništva v področje osnovnega zdravstva, nastanek računalniške domene ».Pharmacy«, formiranje EMVO (EU Medicine Verification Organisation), katerega člani so tudi PGEU in zastopniki proizvajalcev. b) Liberalizacija je trend povsod v Evropi. PGEU budno spremlja te trende in za zdaj je mnenje večine, da te spremembe negativno vplivajo na razvoj stroke, čeprav so članice tudi združenja iz držav, kjer so razmere na trgu bistveno bolj liberalizirane. Obravnavano je bilo tudi dogajanje v zvezi s TTIP (transatlantski sporazum o trgovini z ZDA), PGEU se trudi za izključitev področja lekarništva iz tega sporazuma. c) V tem sklopu so bila obravnavana vprašanja o pomanjkanju zdravil (tudi v Evropi je to prisotno), sodelovanje v mednarodnih akcijah dvigovanja zavesti o uporabi antibiotikov (EAAD), alergijah (EAACI), razvoj telemedicine, zdravila in okolje, kontinuiran strokovni razvoj (CPD, Continuous professional development), EXPH posveti (kvaliteta in varnost zdravstvenega varstva), antimikrobna rezistenca (sodelovanje z WHO). Na sejah se obravnavajo tudi notranje zadeve, kot je članarina, ki se obračunava po kompliciranem sistemu parametrov. Slovenija je glede tega kar v dobri poziciji, saj predlagane spremembe ne vplivajo v veliki meri na višino članarine. Spreminjanje je zahtevno in se vleče že nekaj let. Vse informacije o delovanju PGEU so dostopne na LZS. Dušan Hus, mag. farm.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

48

Short Notes

kratko, s trokovno, z animivo Zanemarjeni »močnejši spol« – osteoporoza je pri moških pogosto spregledana Če si moški zlomi koželjnico v bližini zgloba zapestja, tako imenovani distalni zlom radiusa oziroma zlom končnega dela koželjnice, redkeje kot pri ženskah pričnejo raziskovati vzrok poškodbe. Vendar pa so taki zlomi tudi pri moških lahko znak za osteoporozo, ki sicer velja za tipično bolezen žensk. Da osteoporoza prizadene tudi moške, pogosto prepoznamo prepozno ali pa sploh ne. To je med drugim pokazala tudi analiza, ki je bila na 120.000 pacientih izvedena v Združenih državah Amerike. Le pri 10 odstotkih vseh moških, ki so utrpeli zlom, so opravili merjenje mineralne kostne gostote s pomočjo kostne denzitometrije z rentgenskimi žarki – dvoenergijske rentgenske absorpciometrije –DXA (Dual X-ray Absorption). Moške, ki so doživeli zlom radiusa, so s pomočjo metode DXA preiskali še redkeje, saj je bilo takih le 4,3 odstotka. Zlom končnega dela koželjnice (radiusa) je pomemben znak, ki kaže na razgradnjo kosti, in je zgodnji znak za začetek osteoporoze. Prej ko osteoporozo diagnosticiramo, večje so možnosti, da se z ustreznimi ukrepi (uživanje izdelkov in zdravil s kalcijem, vitamina D in bifosfonatov) procese razgradnje kosti upočasni. Merjenje mineralne kostne gostote z metodo DXA je zlati standard za določanje kostne gostote. Gostoto merimo na lumbalnem delu hrbtenice, kolku ali podlahti/zapestju. Metoda je neboleča, neinvazivna, običajno natančna in hitra ter zahteva nizko stopnjo žarčenja (manj kot 1/3 v primerjavi z rentgenskim slikanjem prsnega koša). Izmerjeno kostno maso nato s pomočjo računalniškega programa primerjamo s kostno maso mlade, zdrave osebe istega spola ter primerjavo izrazimo v obliki standardnega odklona – vrednosti T (T > -1 normalna; -1 > T > -2,5 osteopenija; T < -2,5 osteoporoza). Z drugo študijo so ravno tako pokazali na podcenjenost problema. Analizirali so podatke o moških (n=59) in ženskah (n=344), starejših od 50 let, ki so jih v eni od zdravstvenih ustanov obravnavali zaradi zloma končnega dela koželjnice (radiusa). DXA kostno denzitometrijo so opravili pri 53 odstotkih žensk in le pri 18 odstotkih moških. Pri tem pa so z rezultati meritev osteoporozo diagnosticirali kar pri polovici moških (9 od 18 meritev) in pri približno tretjini žensk (56 od 184 meritev). Omenjene rezultate so avtorji ocenili kot znak, da osteoporoza pri moških pogosto ostane neodkrita/nediagnosticirana. Kritično so ocenili prakso,


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

49

da se moškim, ki so doživeli zlom končnega dela koželjnice, poredko ugotavlja mineralno kostno gostoto ter tako ne zazna osteoporoze. Posledično se pri prizadetih moških tudi ne prične s profilaktičnimi in terapevtskimi ukrepi, s katerimi bi upočasnili razvoj osteoporoze. Avtorji to označujejo kot zamujeno priložnost. Vir: Uhl D. Vernachlässigtes »starkes Geschlecht«. Osteoporose bei Männern oft übersehen. DAZ Online. http://www.deutsche-apotheker-zeitung.de/pharmazie/news/2014/11/19/osteoporose-wird-bei-maennern-oft-uebersehen/14363.html. Objavljeno 19. nov. 2014. Dostopno 1. dec. 2014. Diagnosis. Women's Health Matters. http://www.womenshealthmatters.ca/health-centres/bone-joint-health/diagnosis/. Dostopno 1. dec. 2014. Čokolič M. Osteoporoza in uradna stališča ISCD. Zdrav Vestn. 2004; 73: 201–202. http://www.szd.si/user_files/ vsebina/Zdravniski_Vestnik/vestnik/st4-4/201-202.pdf

Antidiabetiki učinkoviti proti Alzheimerjevi bolezni V strokovnem časopisu Neuropharmacology so znanstveniki z britanske Univerze Lancaster objavili rezultate nove študije, ki obetajo revolucionarno možnost v zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Učinkovini liksisenatid (Lyxumia) in liraglutid (Victoza), peptida, ki spadata v skupino inkretin-mimetikov oziroma glukagonu podobnih peptidov, agonistov receptorjev -1 (GLP-1-agonista), in se trenutno uporabljata za zdravljenje diabetesa tipa 2, sta na mišjem modelu pokazali nevroprotektivno delovanje. Po mnenju raziskovalcev naj bi bila omenjena GLP-1-agonista najučinkovitejša od vseh znanih učinkovin, ki so jih do sedaj uporabili pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni. Očitno pa se proizvajalca zdravil sploh nista zavedala, kakšne pomembne stranske učinke imata njuni zdravili. Izsledki študije so zelo pozitivni, saj do sedaj nismo imeli na razpolago medikamentoznih možnosti, da bi Alzheimerjevo bolezen dejansko zdravili. Na razpolago smo imeli le zdravila, ki znake bolezni za nekaj časa prikrijejo. Liksisenatid in liraglutid omogočata v tem smislu dejansko izboljšavo, saj delujeta na vzroke obolenja. Pri študiji so uporabili transgene APP/PS1 miške, ki eksprimirajo človeške gene, ki povzročajo Alzheimerjevo bolezen. Potem, ko so se pri njih že razvili amiloidni plaki, so jim deset tednov intraperitonealno injicirali liraglutid (2,5 ali 25 nmol/kg) ali liksisenatid (1 ali 10 nmol/kg), kontrolni skupini pa fiziološko raztopino. Znanstveniki so miške opazovali pri reševanju spominskih nalog in beležili njihove nevronske komunikacije v hipokampusu, enem od prvih področij možganov, ki jih prizadene Alzheimerjeva bolezen. Ugotovili so, da se je po kronični uporabi agonistov GLP-1-receptorjev ohranilo število živčnih povezav (sinaps), amiloidni plaki


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

50

so se zmanjšali, zmanjšal se je tudi kronični vnetni odgovor možganskih celic – aktivirale so se zaščitne celice mikroglie. Ohranjeno je bilo delovanje živčnih celic in prenašanje informacij. Zanimiv je tudi izsledek študije, da so nižji odmerki učinkovin ravno tako učinkoviti kot višji, za najučinkovitejšega pa se je izkazal liksisenatid (1 nmol/kg). Liraglutid že klinično preizkušajo, za liksisenatid pa si še prizadevajo zbrati sredstva. Vir: Blasius H. Ursachen-Bekämpfung. Mit Antidiabetika gegen Alzheimer. DAZ Online. http://www.deutscheapotheker-zeitung.de/pharmazie/news/2014/11/14/mit-antidiabetika-gegen-alzheimer/14314.html. Objavljeno 14. nov. 2014. Dostopno 1. dec. 2014. McClean PL, Hölscher C. Lixisenatide, a drug developed to treat type 2 diabetes, shows neuroprotective effects in a mouse model of Alzheimer's disease. Neuropharmacology. 2014; 86: 241–58. doi: 10.1016/j.neuropharm.2014.07.015.

Pripravil mag. Boštjan Debeljak, mag. farm.

Želimo vam zdravo 2015...

...naj sreče in uspeha ne manjka


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

51

News from the Net of Pharmacies

Novos ti v lekarniški mre ži Prenovljena lekarna Mežica V Koroški lekarni so leta 1999 sprejeli smelo zastavljen srednjeročni investicijski načrt, ki je predvidel pridobitev novih prostorov za lekarne ( Črna, Mislinja, Dravograd ) ter prenovitev preostalih lekarn ( Prevalje, Ravne, Slovenj Gradec, Radlje, Vuzenica, Podvelka, KTC in Mežica ). V letu 2014 so zaključili ta srednjeročni načrt – s povsem prenovljeno lekarno Mežica. »Za realizacijo prenovitve lekarne Mežica smo porabili lastna sredstva, ki smo jih varčevali skozi vsa leta obstoja Koroške lekarne, torej smo presežke lekarniške dejavnosti vrnili našim pacientom in občinam ustanoviteljicam. Zaradi dotrajanosti prostorov in opreme, je bilo potrebno porušiti prvotni prizidek k Zdravstveni postaji Mežica in ga na novo zgraditi« je povedala direktorica Koroške lekarne Irena Pušnik, mag. farm., spec. in dodala, da so pridobili tudi dodaten prostor, učilnico, ki ga bodo uporabili kot prostor namenjen strokovnemu izobraževanju zaposlenih, pa tudi za predavanja za njihove uporabnike, predvsem s področja skrbi za zdravje. Svečane otvoritve, ki je bila 16. septembra 2014, se je udeležil tudi predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub, mag.farm. in v svojem govoru ponovno apeliral na naše ustanoviteljice, občine, da bo razvoj lekarniške dejavnosti mogoč le, če bo denar zaslužen v lekarniški dejavnosti v tej dejavnosti tudi ostal. (BK)


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

52

Prenovljena Lekarna Majšperk

Foto Brbre

Foto Brbre

V občini Majšperk deluje lekarna že od leta 1970. Ob nastanku je bila to lekarniška postaja. Obseg in zahtevnost dela ter sprememba zakonodaje so privedli do spremembe - lekarniška postaja je postala lekarna. Tako za tiste, ko potrebujejo zdravila in nasvete za boljše zdravje, kot za one , ki prihajajo v lekarno zato, da zdravje ohranjajo, je pomembno, da se v prostorih lekarne dobro počutijo. Ne samo lekarniški farmacevti, tudi prostori morajo uporabniku povedati, da so tu na voljo samo kakovostni izdelki in dobri, strokovno neodvisni nasveti. Urejenost prostorov je enako pomembna tudi za zaposlene, takrat se lahko popolnoma posvetijo svojemu poslanstvu - to je skrbi za ljudi. Pomembno je aktivno sodelovanje v procesu zdravljenja z zdravili z namenom doseganja čim boljših izidov zdravljenja, pa tudi pomoč pri samozdravljenju in ohranjanju zdravja s strokovnim svetovanjem. Z zadnjo investicijo, ki smo jo razdelili na dva dela, smo v Lekarni Majšperk uredili interne prostore ter sanirali streho, okna in fasado. Skupni znesek investicije je bil 135.000EUR. V lekarni smo predvsem povečali prostor za prevzem, uredili garderobe in materialko ter prenovili strojne instalacije. Vir za investicijo je presežek preteklih let, ki so ga ustvarili zaposleni v vseh osmih enotah javnega zavoda Lekarne Ptuj. (DPB)


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

53

Prepared Especially for You

pripravili SMO Z A VA S Pojav ptičje gripe v Evropi V Nemčiji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji so v začetku novembra letos prvič poročali o izbruhu novega seva ptičje gripe, ki je, kot je do sedaj znano, visoko patogen. Ta podtip je znan pod oznako H5N8. O njem so prvič poročali že v letu 1983, ponoven endemičen izbruh je bil v letu 2010 predvsem v deželah Jugovzhodne Azije, v Južni Koreji in na Kitajskem. Širil naj bi se izključno med divjimi pticami, purani in perutnino. Ni znano, kako naj bi se pričel širiti tudi v Evropi, možno, da med pticami selivkami. Ne v Aziji ne v Evropi seva H5N8 med ljudmi za zdaj še niso zabeležili. Virus sodi v družino Orthomyxoviridae, natančneje v rod Influenza virus A. Naravni gostitelj teh virusov so vodne ptice. Za razliko od podtipa H7N9, ki je nizko patogen in je bil prvič odkrit marca 2013 na Kitajskem, Japonskem in v Južni Koreji, je H5N8 visoko patogen. Podtipi, ki povzročajo bolezen pri ljudeh, so H1N1, H2N2, H3N2 in H1N2 (endemičen pri ljudeh in prašičih). V zadnjih letih so zaradi potencialnega prenosa na ljudi vse bolj v ospredju zanimanja humane medicine tudi nekateri virusi ptičje gripe, predvsem podtipi H5N1, H7N7, H7N9, H9N2, H7N2, H7N3 in H10N7. Podtip H5N1 je bil in je še vedno kandidat za povzročitelja pandemije, saj se širi s ptic na človeka, na srečo pa ne s človeka na človeka. Nevarno grožnjo predstavlja tudi podtip H7N9, ki se pojavlja tako pri ljudeh kot pri pticah, vendar se človek okuži predvsem pri direktnem kontaktu in delu s pticami ter njihovimi izločki, bodisi v trgovinah ali na farmah. Ta virus se ne prenaša s človeka na človeka. Za razliko od H5N1, kjer imamo na voljo cepivo, ter H7N9, kjer je cepivo že v fazi razvoja, pri tipu H5N8 cepiva za zdaj ni. Ljudem, ki so bili v tesnem stiku z okuženo perutnino (npr. delavcem v klavnicah), svetujemo poleg osebnih higienskih ukrepov in varovalne opreme protivirusno profilakso, seveda z ozirom glede na čas izpostavljenosti in tveganje za okužbo. Cepljenje proti sezonski gripi priporočamo tem ljudem zaradi zmanjševanja možnosti koinfekcije s človeškimi in ptičjimi podtipi virusa influence. Kristina Križnar, dr. med.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

54

Information, notices

inform acije, obves tila Dan odprtih vrat v lekarni Pod Sv. Rokom v Sevnici Prvega oktobra letos je praznovala zasebna lekarna Pod Sv. Rokom v Sevnici dvajset-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je zasebnica mag. Breda Drenek Sotošek, mag. farm. organizirala Dan odprtih vrat za poslovne prijatelje in občane ter okoličane Sevnice.

Lekarna Pod Sv. Rokom v Sevnici je prava mala »hiša zdravja« v sevniškem okolju.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

55

Sevniški župan Srečko Ocvirk je podelil lekarnarici magistri Bredi Drenek Sotošek občinsko listino za uspešen razvoj zasebne lekarniške dejavnosti v občini.

Po orisu preteklega dela in razvoja lekarne ter kratkega kulturnega programa so magistro Drenek Sotoškovo presenetili gostje z občine, saj ji je župan gospod Srečko Ocvirk v imenu občine Sevnica podelil »Listino Lekarni Pod Sv. Rokom« za dolgoletni prispevek in razvoj zasebne lekarniške dejavnosti v občini. Ob čestitkah kolegov in povabljenih farmacevtov je vidno ganjena magistra Sotošek povedala: »Tega občinskega odličja nisem pričakovala in sem zato še toliko bolj vesela, da sta moj dolgoletni trud in delovanje na lekarniškem področju pustila pečat tudi v okolju, kjer delujem.« (BK-PR)


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

56

In Brief

utrinek ... o smrtnosti zaradi raka v Sloveniji Kaj kažejo zadnji podatki? V EU je leta 2011 rak zahteval več kot 1,2 milijona življenj. Slovenija sodi med tiste članice Evropske unije, kjer je rak med najpogostejšimi vzroki smrti. Med vrstami raka je bil leta 2011 tako v celotni EU kot v Sloveniji najbolj smrtonosen pljučni rak.

Število obolelih pa narašča? Da. Število smrtnih primerov zaradi raka se je v EU povečalo za 6,3 odstotka. Leta 2002 je tako v EU za rakom umrlo 1,206 milijona ljudi, leta 2011 pa 1,281 milijona, navaja Eurostat. Največji delež smrti zaradi raka so leta 2011 zabeležili na Nizozemskem (31,9 odstotka), Slovenija je bila z 31,3 odstotka smrti na drugem mestu. Najnižjo smrtnost zaradi raka pa so zabeležili v Bolgariji (15,5 odstotka).

Kakšen pa je bil delež smrti zaradi raka med moškimi in ženskami ter v različnih starostnih skupinah? Leta 2011 je za rakom v EU umrlo 718.000 moških in 563.000 žensk. Med prebivalci EU, mlajšimi od 65 let, je rak leta 2011 povzročil 37,1 odstotka vseh smrti, med starejšimi od 65 let pa je ta delež znašal 23,8 odstotka. Slovenija je glede na delež smrti zaradi raka nad povprečjem Evropske unije v obeh starostnih skupinah; tako je za to boleznijo leta 2001 v Sloveniji umrlo 40,9 odstotka mlajših od 65 let in 28,8 odstotka starejših od 65 let. Številke pa žal še naraščajo.

Kje so vzroki za takšno stanje? Lahko jih pripišemo kadilcem, pa tudi splošnemu onesnaženju zraka in narave, ki je vedno večje.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

57

Kako je z zdravili pri nas? O nekaterih novih odkritjih s področja zdravljenja raka smo pisali že v prejšnji številki, sicer pa žal ne mislimo toliko na okolje in na bolnike s to smrtonosno boleznijo. Varna uporaba novih protitumornih zdravil žal ni na prvem mestu, temveč je najpomembnejša cena zdravila, ki jo zmore Zavod za zdravstveno zavarovanje plačati, ne glede na to, ali pacient po zdravljenju umre. mag. Tatjana Kogovšek, mag. farm., spec. Vir: STA, november 2014

Srečno 2015

Želimo vam veliko delovnega elana in optimizma!

Lekarne Ptuj, Ptuj • Pomurske lekarne, Murska Sobota


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

58

For Fun

smeh na mes to a spirina Ja, tudi to se dogaja v lekarni ... Gospodu srednjih let je zdravnik predpisal zdravilo za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka, ki ga je dvignil v lekarni. Drugi dan se vrne z zdravilom in od farmacevtke želi pojasnilo, saj je v navodilu za uporabo med občasnimi možnimi neželenimi učinki navedena tudi impotenca. Farmacevtka mu razloži, da se taki učinki pojavijo pri relativno majhnem delu uporabnikov, da so prehodni in nato prenehajo in da je korist zdravila vsekakor sprejemljiva glede na tveganje zaradi hipertenzije. Moški razlago sprejme po svoje: »Podobno optimistično razlago sem poslušal tudi ob začetku naše gospodarske krize in njenega zdravljenja, pa poglejte, kje smo danes! Samo še teh stranskih učinkov mi manjka!«

* Bolnik se je v lekarni razburjal, da mu Berodual sprej čisto nič ne pomaga pri dihanju. »Zakaj mi je zdravnik predpisal takšno zdravilo brez učinka?« Farmacevtka ga je povprašala, če ga pravilno uporablja in seveda je zatrdil, da ve, kako se uporablja in da to ni nič takega. Ker pogovora o pravilni uporabi ni želel nadaljevati, ga je prosila ali lahko uporabo pokaže, da vidi ali je s sprejem kaj narobe. Zahteval je kozarec vode in ko ga je dobil, je naredil dva vpiha v vodo in vse skupaj popil...

* Zdravnik je po pomoti predpisal bolniku napačno zdravilo. Bolnik je v lekarni prepoznal čisto drugo škatlico zdravila. V telefonskem razgovoru med farmacevtom in zdravnikom, je zdravnik priznal napako in takoj pristavil: »Seveda, napačno zdravilo sem predpisal in vi ste napačno zdravilo hoteli tudi izdati...


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

59

V lekarno je prišla gospa po Ferrero Roche, za tiste, ko ne morejo več jesti... iz pogovora smo ugotovili, da je želela Prosure.

* Gospa v manični fazi svoje manično depresivne bolezni je obiskala psihiatra in o tem kasneje navdušeno pripovedovala v lekarni. » Zdravnik me je povprašal, kaj mu bom povedala in odgovorila sem mu, da vse, o čemer me bo spraševal.« Psihiater je vztrajal, naj mu vendar sama začne pripovedovati in ona je vztrajala, da ne bo nič povedala, če je ne bo nič vprašal. Po nekaj minutah »dvoboja« je psihiater popustil in začel z vprašanjem, če kdaj pomisli na samomor. Gospa mu je odvrnila, da do takrat, ko je prišla k njemu v ordinacijo ne in vsa vzhičena zapustila ordinacijo.

* V lekarno je stopil gospod in prosil za šampijon proti prhljaju. Farmacevtka je iz pogovora ugotovila, da ga je žena poslala po šampon in da je seveda ni dobro poslušal, »kot je to pri moških navada«, je zaključil.

* Gospod je v lekarni naročil tablete za glavo. Ko se je slišal, se je poskušal popraviti: »Mislil sem proti glavi.« In, ker mu še vedno ni ugajalo, je rekel: » Hotel sem vas prosit za tiste tablete, da ne bom več imel glave!«

* Gospa je na recept dvignila antibiotični sirup za hčerko z navodilom 5ml/8ur. Vrnila se je v lekarno in se jezila, da bi to že lahko izračunali, da 5ml ne bo mogla spraviti v otroško uho in da ji je pri dajanju več kot pol sirupa steklo iz ušesa... Tokratne anekdote sta pri lekarniškem delu zbrala magister Matija Centrih in mag. Boštjan Debeljak.


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

60

CPPE izobraževanje za pridobitev akreditacije MUR Kognitivno lekarniško storitev pregleda zdravljenja z zdravili imenovano Medicines Use Reviews (MUR) so v Angliji uvedli leta 2005. Storitev se praviloma izvaja v lekarnah, kot izvajalec nastopa ustrezno usposobljen magister farmacije, ki ob pogovoru s pacientom pomaga razrešiti morebitne težave z zdravili in izboljša bolnikovo poznavanje zdravil, s čimer se izboljša učinkovitost in varnost zdravljenja z zdravili. Izvajanje kognitivnih storitev ni omejeno samo na Anglijo, pač pa lekarne podobne storitve ponujajo v številnih državah v Evropi in po svetu. Slovenski lekarniški farmacevti nismo osamljen otok, zato se podobne pobude porajajo tudi pri nas. Dejanje v tej smeri je odločitev LZS za formiranje delovne skupine, naloga katere je priprava kognitivnih lekarniških storitev usmerjenih na pregled zdravljenja z zdravili. Pri iskanju usmeritev smo se ozrli izven naših meja, predvsem na anglosaško področje, kjer se tovrstne storitve izvajajo že vrsto let. Lekarna v Angliji, ki želi pristopiti k izvajanju storitve MUR mora izpolniti določene pogoje, med drugim imeti v svojih vrstah akreditiranega magistra farmacije za opravljanje te storitve. Akreditacija pomeni pridobitev certifikata, kar omogočajo različne inštitucije na različne načine. Nekatere izvajajo usmerjena izobraževanja z delavnicami, spet druge se poslužujejo modernih informacijskih poti. Za slednjo možnost smo se odločili tudi na LZS, ko smo želeli pridobiti izkušnje pri izobraževanju magistrov farmacije za izvajanje podobne storitve. Izbrali smo The Centre for Pharmacy Postgraduate Education, School of Pharmacy and Pharmaceutical Sciences, University of Manchester. Kandidatu omogočijo dostop do gradiva preko spleta, kakor tudi programe na posameznih področjih, na katerih ni dovolj usposobljen. Preizkus usposobljenosti za izvajanje storitve MUR kandidat opravi preko spletnega dostopa. V nadaljevanju bom podrobneje opisal sam preizkus pridobitve certifikata, ki je sestavljen iz štirih delov: • Clinical Pharmacy and Pharmaceutical Care (Klinična farmacija in farmacevtska skrb), • The Medicines Use Review (MUR) Service (Storitev pregled uporabe zdravil), • Medicines Use Review (MUR) and Prescription Intervention (PI) Case Studies (Pregled uporabe zdravil in intervencije ob izdaji zdravil – primeri iz prakse), • Bringing it all together – undertaking the full MUR process (Združimo vse veščine – izvedba storitve pregled uporabe zdravil ob primeru iz prakse). Uspešno opravljen del omogoča nadaljevanje oziroma opravljanje naslednjega preizkusa. Po opravljenih preizkusih kandidat pridobiti certifikat za opravljanje MUR. Vsak preizkus vsebuje nabor vprašanj, razen pri zadnjem preizkusu, kje je potrebno pravilno izpolniti MUR obrazec glede na predstavljen primer. V primeru neuspešnega preizkusa se k ponovnemu reševanju lahko pristopi šele čez šest dni. Kandidatu je torej omogočen čas za nadgraditev pomanjkljivega znanja. Ob treh neuspešnih poizkusih mora kandidat začeti ponovno s


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

61

programom, četudi je imel že katerega izmed preizkusov uspešno zaključenega. Za celotni program ima kandidat na voljo 49 dni.

1. del: C linical Pharmacy and Pharmaceutical C are V tem delu mora kandidat dokazati klinična in farmacevtska znanja ter veščine tako, da uspešno odgovori na 30 vprašanj, za kar ima na voljo 35 minut časa. Pri vsakem vprašanju ima na voljo štiri odgovore, med katerimi mora izbrati pravilnega. Vprašanja so sestavljena iz manj in bolj pomembnih. Pri zadnjih ne sme na nobenega napačno odgovoriti. Kandidat ni seznanjen, katera vprašanja so bolj oziroma manj pomembna, prav tako mu niso ob koncu predstavljeni pravilni in napačni odgovori. Seznanjen je le z uspehom. V nadaljevanju navajam primere nekaterih vprašanj: Vprašanje 1: Med izvajanjem storitve MUR te pacient vpraša o neželenih učinkih NSAR na prebavila. Pri katerem izmed spodaj naštetih NSAR je največja verjetnost, da se bodo izrazili resni neželeni učinki na zgornja prebavila? a) ibuprofen b) ketoprofen c) naproksen d) celekoksib Vprašanje 2: Nastavke za vdihovalnike zdravnik pogosto predpiše bolnikom, ki bodisi težko usvojijo pravilno tehniko vdihovanja, bodisi se jim pojavijo lokalni neželeni učinki po uporabi inhalacijskih glukokortikoidov. Katero izmed naslednjih priporočil bi bilo neprimerno za uporabnika vdihovalnika z nastavkom? a) Vdihnite čim prej po sprostitvi odmerka pršila. b) Vdihnite le enkrat, globlje, kar je učinkovitejše kot krajši, plitvejši vdihi. c) Enkrat mesečno nastavek očistite z blagim detergentom in pustite, da se posuši brez izpiranja. d) Nastavek zamenjajte na vsakih 6 do 12 mesecev. Vprašanje 3: Ruby je trenutno na terapiji z morfin sulfatom v odmerku 30 mg, 2-krat dnevno. Med izvajanjem storitve MUR se vam potoži, da ima težave s požiranjem. Katera od naslednjih alternative bi bila za Ruby najprimernejša? a) transdermalni obliž s fentanilom 25 µg/h na vsake 3 dni b) transdermalni obliž s fentanilom 50 µg/h na vsake 3 dni c) transdermalni obliž s fentanilom 75 µg/h na vsake 3 dni d) transdermalni obliž s fentanilom 100 µg/h na vsake 3 dni


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

62

Vprašanje 4: Za Andyja veš, da prejema amiodaron. Zaradi katerega od zdravil, če bi bil dodatno predpisan, bi kontaktiral zdravnika? a) amlodipin b) furosemid c) digoksin d) omeprazol

2 . del : T he M edicines U se R evie w ( M U R ) S ervice V drugem delu se od kandidata zahteva poznavanje postopka MUR storitve. Za reševanje preizkusa ima na voljo 20 minut. V tem času mora odgovoriti na 10 vprašanj. Na vsako vprašanje se navezujejo štiri trditve, pri katerih kandidat označi, ali je pravilna ali napačna. Primer vprašanja: Med izdajanjem zdravil na recept naletite na težavo, zaradi katere izvedete intervencijski MUR. Označite pravilnost naslednjih izjav glede intervencijskega MUR: a) Intervencijski MUR lahko opravite, če je pacient uporabljal vaše lekarniške storitve v zadnjih treh mesecih (Drži/Ne drži) b) Ob intervencijskem MUR se od vas zahteva, da opravite pregled vseh zdravil, ki jih pacient prejema (Drži/Ne drži) c) Za intervencijski MUR vam ni potrebno pridobiti pisne privolitve (Drži/Ne drži) d) Pri izvedbi intervencijskih MUR ni potrebno zbiranja podatkov o ciljnih skupinah pacientov (Drži/Ne drži).

3 . del : M edicines U se R evie w ( M U R ) and P rescription I ntervention ( P I ) C ase S tudies Kandidat je soočen z dvema primeroma iz prakse. Podan ima kratek opis primera ter izpis zdravil, ki jih pacient dviguje v lekarni. S pomočjo vprašanj (5 za vsak primer) se skuša preveriti njegov odziv na predstavljeno situacijo. Z reševanjem mora zaključiti v 30-ih minutah. Primer 1: MUR opravljate za Hong Yeun, 68 letno gospo, ki živi s svojim možem. V prejšnjih pogovorih vam je zaupala, da ima revmatoidni artritis ter hipertenzijo. Zdravila ji izdajate zadnji dve leti. V vašo lekarno redno pokliče za dvig zdravil, zanjo in za njenega moža. Za oba tudi redno kupi multivitaminske pripravke. Glede artritisa vam tokrat zaupa, da bolečina ni niti približno tako huda, odkar je nekaj mesecev nazaj začela jemati nove kapsule. Zaradi občasnih težav z želodcem si v trgovini kupuje tablete Rennie®, ki ji nekoliko pomagajo. Ob zadnjem obisku pri zdravniku ji je medicinska sestra po-


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

63

merila krvni tlak, ki je bila očitno z rezultatom zadovoljna. Vrednosti meritve krvnega tlaka pa se sedaj ne spomni. Zdravila: Ketoprofen 100 mg kapsule (2x1) (90 kapsul v 2 mesecih) Indapamid 2,5 mg tablete (1x1) (28 tablet vsak mesec) Nitrazepam 5 mg tablete (1x1) (30 tablet pred pol leta) Izberite: Držijo ali ne držijo naslednje trditve: a) Ketoprofen je eden izmed NSAR povezanih z najmanjšim tveganjem za resne toksične učinke na zgornja prebavila (Drži/Ne drži) b) Kot del storitve MUR morate preveriti, če ketoprofen kontrolira bolečino in vnetje povezanih z artritisom gospe Hong (Drži/Ne drži) c) Tveganje za pojav gastrointestinalnih neželenih učinkov ketoprofena lahko zmanjšamo s predpisom lanzoprazola v odmerku 15 – 30 mg, 1-krat dnevno (Drži/Ne drži). d) Ob dodatku diuretikov se poveča tveganje za nefrotoksičnost (Drži/Ne drži) e) Kot del storitve MUR bi morali tudi preveriti, če gospa Hong še vedno potrebuje nitrazepam tablet (Drži/Ne drži) Primer 2: Storitev MUR boste izvedli pri Abbie Cox, ki je stara 18 let in jo poznate že več let. Že v otroški dobi so pri Abbie postavili diagnozo juvenilni artritis in od takrat že vrsto let v vaši lekarni dviguje NSAR, predpisana na recept. Artritis je pri Abbie dobro nadzorovan. Zaradi neželenih učinkov NSAR prejema Peptace®in od nedavno še lanzoprazol, v odmerku 30 mg. Pred kratkim ji je bilo predpisano tudi zdravilo Logynon ED®. Abbie prispe v lekarno prešerne volje ter vsem pokaže zaročni prstan. Pohvali se, da nameravata z zaročencem odpotovati na počitnice v tropske kraje, zaradi česar tudi potrebuje vaš nasvet. Prejšnji teden je šla v zasebno potovalno kliniko, da bi si uredila cepljenje in terapijo z antimalariki. Tam so jo seznanili, da bo rabila jemati bodisi merflokvin, bodisi doksicilin. Pri eni izmed njenih prijateljic so se po merflokvinu pojavili nadležni neželeni učinki, zato jo zanima, če bi bil doksicilin zanjo primeren. Odločite se, da jo povabite na intervencijski MUR. Zdravila: Voltarol® Retard 100 mg tablete (1x1) (28 tablet na mesec) Lansoprazole Fastab® 30 mg (1x1) (28 tablet na mesec) Peptac® (4x10 ml – po potrebi) (500 ml vsaka 2 meseca) Logynon ED® (1x1) (28 tablet na mesec)


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

64

Izberite: Držijo ali ne držijo naslednje trditve: a) Zasebno potovalno kliniko bi morali obvestiti o tem, da Abbie prejema Logynon ED® (Drži/Ne drži) b) Za posameznike s tveganjem za ulkus želodca zaradi NSAR je antagonist H2 receptorjev, recimo ranitidin 2-krat dnevno v običajnem odmerku ustrezna alternative zaviralcem protonske črpalke (Drži/Ne drži) c) Vsi potniki morajo biti seznanjeni z neželenimi učinki merflokvina in če se pri njih izrazijo morajo poiskati zdravniški nasvet o alternativnem antimalariku še pred naslednjim načrtovanim odmerkom (Drži/Ne drži) d) Abbie morate seznaniti z možnim tveganjem, da zaščita z Logynon ED® ob hkratni uporabi doksicilina ne bo ustrezna in ji priporočiti dodatno kontracepcijsko zaščito (Drži/Ne drži) e) Kot del MUR bi morali preveriti, če Abbie še vedno potrebuje Peptac® (Drži/Ne drži)

4 . del : B ringing it all together – undertaking the full M U R process . V četrtem delu je kandidatu predstavljen primer iz prakse. Predvajan mu je video posnetek pogovora lekarniškega farmacevta s pacientom. Na voljo mu je tudi zapis pogovora ter zgodovina dvigov zdravil v lekarni za zadnjih šest mesecev. Po preučitvi razpoložljivih podatkov mora kandidat v pripravljen obrazec vnesti ustrezne podatke. Izpolniti mora torej obrazec NHS MUR form, ki ga od leta 2013 sicer ni več obvezno izpolnjevati ter predati pacientu. V obrazec mora vnesti tako potrebne administrativne podatke (nekateri, kot so podatki o farmacevtu, zdravniku in pacientu, so sicer že vnešeni), kakor tudi podatke svojih opažanj glede farmakoterapije. To stori bodisi z označevanjem ustreznih možnosti, bodisi z izbiro ene od šestih ponujenih možnosti. Za reševanje primera ima kandidat na voljo 35 minut časa. Z uspešno izpolnjenim obrazcem konča preverjanje in v roku desetih dni pridobi certifikat – potrdilo, da sme izvajati storitev MUR. Primer: Gospa Joanne Smythe Gre za gospo, ki v lekarni že več let dviguje zdravila v obliki vdihovalnikov in je ob zadnjem obisku izvedela, da v lekarni nudimo storitev MUR. Takrat se je zmenila za termin. Zapis pogovora s farmacevtom je sledeč: (F): Pozdravljeni gospa Smythe, lepo vas je spet videti. Mi lahko poveste kaj o svojih zdravilih? (JS): No, trenutno kar pogosto uporabljam modri inhalator, mislim, da se imenuje salbutamol. V zadnjih nekaj tednih mislim, da ni minil dan, ko ga ne bi uporabila. Običajno ga uporabljam 6 do 8-krat na dan. Zdravnik mi je naročil, naj ga uporabljam pogosteje, če se mi bo astma poslabšala. Pomaga mi, da lahko normalno diham. (F): V redu, kaj pa drugi inhalator?


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

65

(JS): Oh, mislite rjavega. Sploh ne razumem, zakaj sem dobila dva različna inhalatorja. Rjavega sploh ne uporabljam. Na začetku sem ga, ampak mi ni tako pomagal kot moder, poleg tega pa tudi ni tako enostaven za uporabo. Ne maram zdravil uporabljati kar tako, zato rjavega inhalatorja več ne uporabljam. (F): Imate kaj drugega za astmo? (JS): Pred nekaj meseci sem dobila nekakšen merilec. Ne vem zakaj mi je bil predpisan, saj nisem prosila zanj. Ker ne vem čemu je namenjen, ga sploh ne uporabljam. (F): Imate predpisana še kakšna druga zdravila? (JS): No, še vedno uporabljam fluoksetin. Odkar ga uporabljam se počutim veliko bolje. Kakih devet, deset mesecev nazaj sem se počutila res slabo, zato sem si vzela prost dan in odšla k zdravniku, ki mi ga je predpisal. Naročim mi je, naj vzamem vsako jutro eno jutri, da se bom bolje počutila. Na začetku sem pogosto izpustila odmerek, saj sem pozabila vzeti zdravilo in neprijetni občutki so se vrnili. Tako sedaj pazim, da ne izpuščam odmerkov, v ta namen si že zvečer pripravim zdravilo poleg moje skodele za kosmiče. Občasno se še vedno slabše počutim, ampak običajno takrat, ko imam bolečine v križu, kot recimo zadnje tri, štiri tedne. (F): Jemljete zaradi bolečin v križu kakšna zdravila? (JS): Ja Nurofen®. Kupim ga v lokalni trgovini, v bližini moje službe. Zares mi pomaga. Zdravilo vzamem 3-krat dnevno, po jedi, tako kot piše na ovojnini. (F): V redu gospa Smythe, ste mogoče opazili kakšne spremembe v dihanju odkar ste začeli uporabljati Nurofen®? (JS): No, ko ste že omenili, težave z dihanjem so se res nekako takrat začele. (F): Vas morebiti skrbi še kar koli v zvezi z vašimi zdravili? (JS): Ne, niti ne. Želela bi si sicer, da bi ne imela težav z dihanjem, ampak to je verjetno tudi povezano z mojimi skrbmi, kot je stres v službi ter skrb za odplačevanje hipoteke. Pravzaprav bi vas nekaj vendarle želela vprašati – sicer ne vem, če je povezano z zdravili, a nedavno sem opazila, da se mi roke tresejo. To je lahko še posebej moteče, ko sem pred šolsko tablo. Tresenje opazijo tudi otroci, ki se iz tega norčujejo, kar zadevo samo še poslabša. Ne vem zakaj se to dogaja, a je zame precej moteče. (F) Jemljete še kakšna druga zdravila, recimo brez recepta ali kakšno alternativno zdravljenje? (JS): Ne. V tem primeru je bilo potrebno ugotoviti, da gospa ni razumela namena uporabe ter tudi ni pravilno uporabljala zdravil v obliki vdihovalnikov za zdravljenje astme. Preprečevalca (beklometazon) sploh ni uporabljala, ob poslabšanju simptomov pa je povečala porabo olajševalca (salbutamol), ki ga je odmerjala 6 do 8-krat dnevno. Temu pritrjuje tudi zapis o dvigih zdravil v lekarni; zdravilo Salbutamol autohaler je v lekarno prihajala redno iskat,


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

66

vsak mesec dve pakiranji medtem, ko je v zadnje pol leta prevzela le 3 pakiranja zdravila Beclometasone 100 microgram MDI. Farmacet je moral tudi pravilno povezati pojav tresenja rok s prekomerno uporabo beta agonista. Farmacevt lahko pacientko neposredno seznani z namenom in pravilnim načinom odmerjanja zdravil za zdravljenje astme. Ker se pacietki zdi uporaba zdravila Beclometasone 100 microgram MDI prezahtevna jo napoti k zdravniku s priporočilom, da ji predpiše drug vdihovalnik. Pacientko lahko farmacevt prav tako seznani z namenom in načinom uporabe naprave Peak flow meter. Farmacevt mora pacientki pojasniti, da je uporaba protibolečinskega zdravila (Nurofen®) vzrok za poslabšanje astme in ji predlagati drug analgetik.

M nenje o preizkusu Takšen način preizkusa se mi zdi dobra alternativa ustaljenim načinom, saj je finančno dosegljiv in tudi časovno manj obremenjujoč. Po prebiranju komentarjev angleških farmacevtov, ki so preiskusili tako možnost pridobivanja kompetenc za storitev MUR na delavnicah, kot elektronsko preverjanje je sledeče težje opraviti. Temu pritrjujem, predvsem prvi del (Clinical Pharmacy and Pharmaceutical Care) se mi zdi precej težak. Osebno so se mi zdela nekatera vprašanja bolj primerna za tretji nivo pregleda zdravljenja z zdravili, torej prezahtevna za MUR, ki spada na drugi nivo zdravljenja z zdravili. Način preverjanja, ko ne izveš na katera vprašanja si narobe odgovoril, se mi zdi ustrezen, saj preizkus ni namenjen učenju, pač pa preverjanju. Kot sem omenil na začetku smo se za opravljanja preizkusa odločili, saj smo želeli pridobiti čim več informacij pri pripravi podobnih storitev pri nas. Ob tem se postavlja vprašanje, ali ne bi morebiti bilo enostavneje napotiti naše kandidate na tak preizkus, kot pa postaviti svoj model preverjanja kompetenc. Zaradi vsaj dve razlogov moram to možnost ovreči; prvič, naša storitev PUZ se nekoliko razlikuje od MUR in drugič, zdravstvena sistema in s tem tudi lekarništvo v Angliji in Sloveniji se razlikujeta, razlike so v zdravilih, kakor tudi smernicah za zdravljenje. Opisani preizkus nam torej lahko služi kot nek primer, model, ki ga potem prilagodimo našemu okolju. Moderen način komunikacije, podajanje znanja in preverjanje kompetenc preko elektronskih medijev je lahko zanimiva alternativa, ki pa po mojem mnenju ne more popolnoma nadomestiti neposrednega stika učitelja z učencem. Za večino kandidatov je verjetno oblika delavnic oziroma izvajanja storitve na navideznih ali pravih pacientih primernejši način podajanja znanja ter predvsem preverjanja kompetenc.


Zdravo in zadovoljno v leto 2015!

Gorenjske lekarne, Kranj Celjske lekarne, Celje Mestne lekarne, Kamnik Koroška lekarna, Ravne na Koroškem


L E K A R N I Š T VO 4 / 2 0 14

68

Navodila avtorjem Avtorji člankov morajo gradivo poslati v elektronski obliki. Uredništvo Lekarništva sprejema le neobjavljene članke. Prevodov člankov tuje strokovne literature v Lekarništvu ne bomo objavljali. Strokovni članki morajo vsebovati (po naslednjem vrstnem redu): - - - - - - - -

Naslov prispevka (v slovenskem jeziku) Podnaslov (prevod naslova v tuj jezik, če je potrebno) ime in priimek avtorja/jev z vsemi nazivi avtorjev e-naslov uvod obravnava strokovne teme zaključek viri - literatura (po sistemu AMA)

Zaželena dolžina teksta je 7000 znakov s presledki. Dolžina teksta pri poročilih z izobraževanj je omejena na 5000 znakov s presledki. Uredništvo ima pravico po potrebi in v dogovoru z avtorjem tekste skrajšati. Vsi teksti bodo lektorirani. Poslane fotografije morajo biti visoke resolucije, izbor fotografij za objavo določi uredništvo. Besedila morajo biti v slovenskem jeziku, izjemoma so dovoljene posamezne besedne zveze v tujem jeziku, če je taka besedna zveza splošno uporabljana in je njen namen jasen ter je ni mogoče enako-pomensko prevesti v slovenski jezik. Vse take besedne zveze morajo biti v navednicah. V kolikor obstaja primeren izraz v slovenskem jeziku, je treba uporabiti tega. Rok za oddajo gradiva pri naročenih člankih je 1 mesec pred izidom naslednje številke. Uredništvo Lekarništva


Naj bo čas, ki prihaja, prijazen do vas! Naj se vsi poslovni izzivi v letu 2015 uspešno udejanijo ! Zasebno pa: tople in nežne intimne praznike v krogu tistih, ki jih imate radi! Lekarniška zbornica Slovenije in uredništvo Lekarništva


Profile for LekarniskaZbornicaSlovenije

Lekarnistvo 4 2014 splet  

Strokovno glasilo Lekarniške zbornice Slovenije, Lekarništvo 4/2014

Lekarnistvo 4 2014 splet  

Strokovno glasilo Lekarniške zbornice Slovenije, Lekarništvo 4/2014

Advertisement