MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 2
V
J E P O T O V A N V
GRcijo OTOKE IN NA NJENE OBI[^ITE
, v In junakOv dE@ElO BOgO jazOnu, HEraklEju In u, zEj TE E slEdIT
OB ud IT E lE gE
nd E v @Iv ljE
nj E!
O
MUZE K d o p o je o s v e tu ju n a k ih m in m p o š a s ti h o g o č n ih , o li m p s u le m , k ih b o g s tr a š lj iv o v ih , ih , Pomagaj o p e v a ti m it s k ih z v e r e h ? te m i k saj v G r a s o te , r č ij m it e n je i b iv a m z d a j, , ta jn e s la v im – Lady H ! e st ia E v a n s, A te n e , 1825
© za ilustracije: 2007 Nick Harris, Nicki Palin in David Wyatt. © za tekst in oblikovanje: 2007 The Templar Company plc.
ispem Komaj ~akam, da pr nja iska v Gr~ijo in se lotim spelo u starin. Morda mi bo za najti kaj zanimivega gov je gospoda Patakisa in n . novi muzej v Atenah
E va ns L ad y H es ti ae o b l e k i sk v alban
i pr
Prvič izšlo v UK 2007 pri Templar Publishing.
Naslov izvirnika: Mythology © za izdajo v slovenščini: 2012 Založba KRES d.o.o. Prevedel in lektoriral Milan Žlof
V SE PRaViCE PRiDRŽaNE Manufactured in China Natisnjeno v 1000 izvodih Logotip ‘Mythology’ je zaščitena trgovska znamka The Templar Company plc. iSBN 978-961-250-024-5 COBiSS.Si iD 237751808 Založba KRES d.o.o., Dunajska cesta 158, 1000 Ljubljana, Slovenija 01 5302060, info@zalozba-kres.si, www.e-kres.si
Kolik{en navdih ~rpam iz opisa stare Gr~ije in njenih zgodovinskih ~udes lady Hestie. Kdo ve, kaj vse bi se utegnilo najti v takihle ru{evinah?
z al O @ n Ik a : nedavno je v roke zaloÁnika pri{el sta r, po{kod ovan izvo {tudijske d izdaje kn jige lady Hestie E vans mit oslovje. poleg razl i~nih vsta vko starih ~aso pisnih izre v in zkov je vseboval tudi zapis e nekega johna Ora , popotnik in zbirate a lja starin , ki je po vsem so d e~ sku{al s pomo~j o knjige n avezati stike z an ti~nimi b ogovi, da bi se o koristil. zaloÁnik upa, da b o ta faksimile (brez nen avadnih kovinskih dodatkov , ki jih je vseboval izvirnik) zadostno opozorilo vsem, ki bi uteg nili biti d ovolj nespamet ni, da bi {l i po njegov ih stopin jah. w w w .e -k re s. si
urednik lady Hestie—Dugald A. Steer umetnostni svetovalec— Nghiem Ta ilustracije in odtisi — Nick Harris in Nicki Palin grafike — David Wyatt
frizi z anticˇnimi prizori — Helen Ward
svetovalka za mitoslovje— Olympia Bobou
O p O m Ba
MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 3
BO G O V i , JUN a Ki i N PO š a S Ti S Ta R E G R Č i JE .
MitoslovjE LaDy HESTia EVaNS šTUDiJSKa iZDaJa. S PROSTOROM Za OBROBNE OPOMBE iN OPaŽaNJa.
OPREMLJENO S šTEViLNiMi iLUSTRaCiJaMi iN ZEMLJEViDi.
VSEBiNa: UVOD V MiTOLOGiJO – ZEMLJEViD STaRE GRČiJE – NaSTaNEK BOGOV – POšaSTi iN MiTOLOšKE ZVERi – iZVOR ČLOVEšTVa – ZEVS iN HERa, VLaDaRJa BOGOV – POZEJDON iN MORJE – HaD iN PODZEMLJE – aRES, aFRODiTa iN HEFaJST – aPOLON, HERMES iN DiONiZ – aTENa, aRTEMiDa iN HESTiJa – HERaKLEJ iN GRšKi JUNaKi – TROJaNSKa VOJNa
Ljubljana — London — New York — Athens N a Ti S N i La Za LO ŽBa KR E S , Za LO ŽBa R E D Ki H i N N E N a V a D N i H KN Ji G .
1825
MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 4
UVOD V MITOSLOVJE. MiTi O BOGOViH iN JUNaKiH iz starogrških pripovedk so še vedno tako živi kakor takrat, ko je Homer prvič zapel o Troji, ko so ljudje šepetaje govorili o Midasovi nesreči in so mlade vojščake navdihovali Heraklejevi podvigi. V tistem času naj bi se bili nesmrtni bogovi, nastanjeni v kristalnih palačah vrh gore Olimp, še vmešavali v zadeve običajnih ljudi.
gr{Ko
zlato.
1. junij 1826, Portsmouth, I na krovu Hiperiona: Kon~no proti Gr~iji! Moj namen je poiskati starine za novi muzej v Atenah. Knjiga lady Hestie mi bo vodi~, sproti pa si bom zapisoval opombe.
r O m a n jE g r O fI ^ a a Har Old
Knjiga
lorda
Byrona.
4. junij, Biskajski zaliv: S sabo I imam naslednje knjige: 1. Mitoslovje, lady Hestia Evans; 2. Jazon in argonavti, Apolonij; 3. Romanje grofi~a Harolda, Byron; 4. Metamorfoze, Ovidij; 5. in 6. Iliada in Odiseja, Homer; 7. in 8. Teogonija in Dela in dnevi; Heziod.
ZE V S O V Ki P V S V E Ti š Č U V O Li M Pi Ji .
PRi P OV E DKE O BO GO Vi H i N JUN a Ki H . Homerja, apolonija z Rodosa in drugih. Ti so nam V davnih časih so Grki verjeli, da svetu vlada v svojih delih zapustili pravo zakladnico mitov. skupina mogočnih nesmrtnih bogov. Zgodbe o njih, Heziod je spregovoril o nastanku bogov in opisal denimo o Zevsu, ateni in Pozejdonu, ter o vojno med mlajšimi bogovi, na čelu katerih je stal znamenitih polbožanstvih in junakih, kot so Zevs, in starejšimi bogovi, ki jih je vodil Kronos, Heraklej, Jazon in Tezej, se imenujejo miti. za prevlado nad nebom, zemljo, podzemljem in Dandanes lahko izvemo marsikaj o olimpskih bogovih iz pisanja številnih starih Grkov, Hezioda, morjem.
MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 5
iščem… Yaxnw ga...
psáhno ja …
… itako
Iqakh
… itáki
… svetišče
to nauv
… o náos
… ruševine
th arxaia
… ta arhája
… zlato
xrusov
… hrisós
… atene
Aqhna
… atína
… kipe
Coana
… agálmata
STa RO Ri MSKa Za PUšČ i N a. Rimljani so bili navdušeni nad grško mitologijo, zato so številne grške umetnine končale v Rimu. Medtem ko je ostalo le malo izvirnih grških kipov, pa so ohranjene številne rimske kopije. Na spodnji sliki je kopija kipa atene, boginje modrosti, ki je v popolni bojni opremi skočila svojemu očetu Zevsu iz glave. Junak Odisej se je, preganjan od Pozejdonovega srda, pogosto prepustil njenemu modremu vodstvu.
… Zmajeslovje Drakologia … drakologíja
… Olimp
Olumpov
atlantova
… ólimpos
10. junij, vzdol` gorovja Atlas: Po I
– 6 –
Mi T i V UM ET NO STi . Stari Grki so slikali mitološke prizore na lonce, vaze in druge predmete, zato je o grških mitih mogoče veliko izvedeti tudi iz ohranjenih umetnin. Na vazi spodaj je prikazana zgodba o bogu vina Dionizu. Ko so ga zajeli predrzni pirati, je začaral jambor, da je na njem pognala vinska trta in se ovila prav do vrha. To je pirate tako prestrašilo, da so vsi poskakali v vodo. Tedaj pa jih je Dioniz spremenil v delfine in kot taki so odplavali stran.
a TE N i N Ki P.
Zevsovi volji je moral Atlant (Atlas) za kazen sam podpirati nebesni svod, Perzej pa ga je spremenil v kamen (v gorovje Atlas), s tem da mu je pokazal Gorgonino glavo.
Mi T i V RU šE Vi Na H . Pred dvema tisočletjema je bila Grčija posejana s svetišči bogov, okrašenimi s kipi in frizi s prevladujočo mitološko tematiko. Žal je danes vse v ruševinah, najedeno od časa in razdejano od vojn.
Midasov
O D Ti S a N Ti Č N i H a TE N .
D i O N i Z i N Pi R aTi .
Kazen.
Čudovito bi bilo videti atene v nekdanjem sijaju, s Partenonom, svetiščem boginje atene, na najvišjem delu akropole. Četudi starim atenam vojne niso prizanašale in so oropane nekdanjih zakladov, pa ostajajo mogočni pomnik obdobja, v katerem so ljudje še živo čutili navzočnost bogov, jih častili in se jih bali.
zlati dotiK.
12. junij, mimo Malte: Za~el I sem brati Midasovo zgodbo v Ovidijevi knjigi. Dioniz je Midasu izpolnil `eljo, da bi se vse, ~esar bi se dotaknil, spremenilo v zlato. Tak{en dar bi bil prav{nji zame!
MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 6
ZEVS
Z s, ev
AtENA
v rh
ovni b
og
Ate na, boginja mo drosti HEFAJST
M aKEDONiJa
aPULiJa
Italija
Tes (So
Olimp
EPiR
Osa
Hef ajst , bog ognja
jonSko
Kroton
morjE
KORKiRa (KRF)
Dodona
T ESaLiJa
aKCiJ LEVKaDa iTaKa
Sicilija
river Acheloös
Etna
aJTOLiJa FOKiDa Kalidon
mesinska ožina
ARTEMIDA
Pelion
Efira
reka Aheront
korin
Mesolongi
aHaJa
ZaKiNT
Sirakuze
,b og in ja lov a
R’r
Mikene
Sparta
KiTERa
morjE
Zemljevid
Grcije
Korint
aRKaDiJa
Kc Ck v
liv
Olimpija
SrEdozEmSko
Q STARE q
tski za
moja pot
Malta
Parnas Delfi BOJO Tespije
Nemeja
Likajon
Artem ida
reka Enipej
DIONIZ
Dion i
z,
bo gv ina
POZEJDON
Pozejdon, bog morja
MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 7
Ares, bog vojne
HERA
Hera, v rhovna boginja
Carigrad (Bizanc, Konstantinopel, Istanbul) P
T RaKiJa
KEDONiJa
Črno
morjE
ARES
dita, bogin Afro ja l
roPontidA
(mArmArSko morjE)
Tesalonika (Solun)
S aMOTRaKa Helespont (dardanele)
L EMNOS
T ENED
reka Enipej
Jolkos
Troja
MiZiJa ida
FRiGiJa
EgEjSko
K Legendak
morjE
L EZBOS
Parnas Delfi BOJOTiJa aTiKa Tespije iv Elevzina Korint atene Mikene
S ar
H iOS
LyDia Smirna
ki z a
MESTa
SVETišČa
GORE
PREROČišČa
AFRODITA
JaME
Efez
Hh
Sunion on s
jubezni
KaRiJa
DELOS
liv
KiKLaDi
arta
, bog gl asbe Apolon
Halikarnas
NaKSOS
SaNTORiNi KiTERa
Heraklejon KRETa ida
RODOS
Lindos APOLON
Knosos Dikta
HERMES
DEMETRA
Demet ra, b oginja zv etve
He rm
es, sel bogov
Kkartografija E. Nicholls k OKRASNA OBROBA:
N. Palin
Hh
MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 8
NASTANEK BOGOV. Na ZaČETKU ČaSa ni bilo ničesar razen zevajoče praznine Kaosa. iz Kaosa so izšla prvotna božanstva, Gaja (Zemlja), Tartar (brezno pod površjem Zemlje) in bog ljubezni Eros, za njimi pa Niks (Noč), Hemera (Dan) in Ereb (Tema), temna luč Tartarja. Gaja je rodila Urana (Nebo), gorovja in morja. Poročila se je z Uranom, njuni otroci pa so bili hekatonhejri (storokci), kiklopi in mogočni titani.
sKila
in
HariBda.
14. Ijunij, Malta: Mesinska o`ina le`i med celinsko Italijo in Sicilijo. Tam sta na pomor{~ake pre`ali dve po{asti: {estglava Skila jih je sklatila s palube in jih pogoltnila, Haribda, ki je bila morski vrtinec, pa je vase vsrkavala kar cele ladje. Spra{ujem se, ali je kaj resnice v teh {torijah. 15. Ijunij: Ko sem pre~ital, da so si bogovi z `rebom razdelili vesoljni svet, sem se tudi sam odlo~il, da z `rebom izberem boga, ki mi bo pomagal do najdragocenej{ih starin. Iz`rebal sem Zevsa.
Ti T a Ni . Uran je svoje otroke titane sovražil in se jih bal. Takoj je iz zasede napadel očeta in ga skopil. iz kapelj po rojstvu jih je zaprl v Tartar, da ne bi nikoli ugledali njegove krvi, ki so padle na zemljo, so se rodili giganti, luči dneva. Uran je bil s tem nadvse zadovoljen, erinije in drevesne nimfe melije, iz morske pene, njegova žena Gaja pa si je na vse kriplje prizadevala, vzkipele okoli Uranovih genitalij, ki jih je Kronos da bi otroke rešila. Najmlajšemu in najstrašnejšemu zalučal v morje, pa se je rodila afrodita. titanu Kronosu je priskrbela nezlomljivi srp, s katerim BO GOV i . Če si ogledamo sliko gore Olimp, si lahko predstavljamo, kako velikanski so bili pravzaprav titani, kajti prostrana gora je bila zgolj prestol mogočnega Kronosa. Ta se je kmalu začel vesti kakor njegov oče. Poročil se je s sestro Reo, s katero je spočel bogove Hestijo, Demetro, Hero, Hada, Pozejdona in Zevsa. Ker pa sta ga že Gaja in Uran posvarila, da mu je usojeno, da ga bo eden od njegovih otrok premagal, je Kronos požrl vsakega svojega novorojenca. Rea je tako kakor že pred njo Gaja trepetala za svoje potomstvo, zato je najmlajšega sina Zevsa takoj po rojstvu skrila v votlino na gori Dikta na Kreti, Kronosu pa podtaknila kamen, zavit v plenico. Zevs se je zaobljubil, da se bo maščeval očetu. Ko je odrasel, ga je prisilil, da je izbljuval najprej kamen, nato pa vse njegove sorojence. Z njimi je začel srdito vojno proti zlobnim titanom. Bogovom so pomagali storokci in enooki kiklopi, ki jih je Zevs osvobodil iz Tartarja. Zevs je metal strele, švigajoče v blisku in gromu, storokci so lučali ogromne balvane, morje je prekipevalo, Zemlja pa je plamenela v ognju. Po koncu spopada, trajajočega deset let, je Zevs izgnal titane s Kronosom na čelu iz nebes, jih zaprl v najtemnejši kot Tartarja in jim nadel take okove, da se ne bodo mogli nikoli rešiti in ogroziti olimpskih bogov.
S PO Pa D O Li M PS Ki H BO G O
MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 9
BOG OV i ŽR E BaJ O. Ko so olimpski bogovi strmoglavili titane in postali gospodarji vesoljnega sveta, so si z žrebom razdelili posest. Zevsu je pripadlo nebo, Pozejdonu morje z vsemi bitji v njem, Hadu Tartar, temno podzemlje globoko pod zemeljskim površjem, kjer je vladal dušam umrlih in stražil ujetnike, ki jih je Zevs kaznoval za vekomaj, Zemlja pa je bila njihova skupna last.
S Ki H BO G O V i N Ti Ta N O V .
R O JS TV O a FR O D i TE .
a FR ODi T a . Vsi olimpski bogovi pa niso bili Kronosovi otroci. Nekateri pravijo, da je bila boginja ljubezni afrodita hči Zevsa in boginje Dione, drugi pa so mnenja, da se je najlepša vseh boginj po skopitvi Urana rodila iz morske pene. Ko se je sprehajala na obali Kitere in Cipra, je pod njenimi nogami vzklila trava in zacvetele so prekrasne cvetlice.
rea
uKani
Kronosa.
16. junij, {e vedno Malta: I Sklenil sem, da bom za~el iskati dragotine na krajih, ki jih omenja v knjigi lady Hestia. Najprej sem bom z ladjo odpravil na Kreto.
G O R a E TN a .
ZE V SOV i SOV Ra Ž Ni Ki . Tifon, zmaj s stotimi kačjimi glavami, ognjenimi očmi in rjovečim glasom, je bil rojen že po porazu titanov. Ko se je postavil po robu silnemu Zevsu, ga je ta v besu zabrisal v Tartar titanom za družbo. Olimpski bogovi pa so se morali naposled spoprijeti še z zadnjim sovražnikom – z giganti. Ta orjaška pošastna bitja so nagrmadila gore eno vrh druge, da bi napadla nebo. Zevs je tudi te premagal (čeprav ne brez pomoči smrtnika Herakleja) in jih zakopal v osrčje Zemlje, iz katere so bili rojeni. Po legendi je enega od njih zaprl pod Etno na Siciliji in vulkan se vedno bruha lavo, kadar se gigant srdi.
votlina
na gori
diKta.
30. Ijunij, gora Dikta, Kreta: Uspel sem najti vodnika, ki se je strinjal, da me popelje do votline, kamor je Rea skrila Zevsa kot dojen~ka. Vodnik se je vznejevoljil, ko sem s cepinom za~el brskati za dragocenostmi, zato sem moral prenehati.
MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:10 Page 31