Page 1


MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 2

V

J E P O T O V A N V

GRcijo OTOKE IN NA NJENE OBI[^ITE

, v In junakOv dE@ElO BOgO jazOnu, HEraklEju In u, zEj TE E slEdIT

OB ud IT E lE gE

nd E v @Iv ljE

nj E!

O

MUZE K d o p o je o s v e tu ju n a k ih m in m p o š a s ti h o g o č n ih , o li m p s u le m , k ih b o g s tr a š lj iv o v ih , ih , Pomagaj o p e v a ti m it s k ih z v e r e h ? te m i k saj v G r a s o te , r č ij m it e n je i b iv a m z d a j, , ta jn e s la v im – Lady H ! e st ia E v a n s, A te n e , 1825

© za ilustracije: 2007 Nick Harris, Nicki Palin in David Wyatt. © za tekst in oblikovanje: 2007 The Templar Company plc.

ispem Komaj ~akam, da pr nja iska v Gr~ijo in se lotim spelo u starin. Morda mi bo za najti kaj zanimivega gov je gospoda Patakisa in n . novi muzej v Atenah

E va ns L ad y H es ti ae o b l e k i sk v alban

i pr

Prvič izšlo v UK 2007 pri Templar Publishing.

Naslov izvirnika: Mythology © za izdajo v slovenščini: 2012 Založba KRES d.o.o. Prevedel in lektoriral Milan Žlof

V SE PRaViCE PRiDRŽaNE Manufactured in China Natisnjeno v 1000 izvodih Logotip ‘Mythology’ je zaščitena trgovska znamka The Templar Company plc. iSBN 978-961-250-024-5 COBiSS.Si iD 237751808 Založba KRES d.o.o., Dunajska cesta 158, 1000 Ljubljana, Slovenija 01 5302060, info@zalozba-kres.si, www.e-kres.si

Kolik{en navdih ~rpam iz opisa stare Gr~ije in njenih zgodovinskih ~udes lady Hestie. Kdo ve, kaj vse bi se utegnilo najti v takihle ru{evinah?

z al O @ n Ik a : nedavno je v roke zaloÁnika pri{el sta r, po{kod ovan izvo {tudijske d izdaje kn jige lady Hestie E vans mit oslovje. poleg razl i~nih vsta vko starih ~aso pisnih izre v in zkov je vseboval tudi zapis e nekega johna Ora , popotnik in zbirate a lja starin , ki je po vsem so d e~ sku{al s pomo~j o knjige n avezati stike z an ti~nimi b ogovi, da bi se o koristil. zaloÁnik upa, da b o ta faksimile (brez nen avadnih kovinskih dodatkov , ki jih je vseboval izvirnik) zadostno opozorilo vsem, ki bi uteg nili biti d ovolj nespamet ni, da bi {l i po njegov ih stopin jah. w w w .e -k re s. si

urednik lady Hestie—Dugald A. Steer umetnostni svetovalec— Nghiem Ta ilustracije in odtisi — Nick Harris in Nicki Palin grafike — David Wyatt

frizi z anticˇnimi prizori — Helen Ward

svetovalka za mitoslovje— Olympia Bobou

O p O m Ba


MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 3

BO G O V i , JUN a Ki i N PO š a S Ti S Ta R E G R Č i JE .

MitoslovjE LaDy HESTia EVaNS šTUDiJSKa iZDaJa. S PROSTOROM Za OBROBNE OPOMBE iN OPaŽaNJa.

OPREMLJENO S šTEViLNiMi iLUSTRaCiJaMi iN ZEMLJEViDi.

VSEBiNa: UVOD V MiTOLOGiJO – ZEMLJEViD STaRE GRČiJE – NaSTaNEK BOGOV – POšaSTi iN MiTOLOšKE ZVERi – iZVOR ČLOVEšTVa – ZEVS iN HERa, VLaDaRJa BOGOV – POZEJDON iN MORJE – HaD iN PODZEMLJE – aRES, aFRODiTa iN HEFaJST – aPOLON, HERMES iN DiONiZ – aTENa, aRTEMiDa iN HESTiJa – HERaKLEJ iN GRšKi JUNaKi – TROJaNSKa VOJNa

Ljubljana — London — New York — Athens N a Ti S N i La Za LO ŽBa KR E S , Za LO ŽBa R E D Ki H i N N E N a V a D N i H KN Ji G .

1825


MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 4

UVOD V MITOSLOVJE. MiTi O BOGOViH iN JUNaKiH iz starogrških pripovedk so še vedno tako živi kakor takrat, ko je Homer prvič zapel o Troji, ko so ljudje šepetaje govorili o Midasovi nesreči in so mlade vojščake navdihovali Heraklejevi podvigi. V tistem času naj bi se bili nesmrtni bogovi, nastanjeni v kristalnih palačah vrh gore Olimp, še vmešavali v zadeve običajnih ljudi.

gr{Ko

zlato.

1. junij 1826, Portsmouth, I na krovu Hiperiona: Kon~no proti Gr~iji! Moj namen je poiskati starine za novi muzej v Atenah. Knjiga lady Hestie mi bo vodi~, sproti pa si bom zapisoval opombe.

r O m a n jE g r O fI ^ a a Har Old

Knjiga

lorda

Byrona.

4. junij, Biskajski zaliv: S sabo I imam naslednje knjige: 1. Mitoslovje, lady Hestia Evans; 2. Jazon in argonavti, Apolonij; 3. Romanje grofi~a Harolda, Byron; 4. Metamorfoze, Ovidij; 5. in 6. Iliada in Odiseja, Homer; 7. in 8. Teogonija in Dela in dnevi; Heziod.

ZE V S O V Ki P V S V E Ti š Č U V O Li M Pi Ji .

PRi P OV E DKE O BO GO Vi H i N JUN a Ki H . Homerja, apolonija z Rodosa in drugih. Ti so nam V davnih časih so Grki verjeli, da svetu vlada v svojih delih zapustili pravo zakladnico mitov. skupina mogočnih nesmrtnih bogov. Zgodbe o njih, Heziod je spregovoril o nastanku bogov in opisal denimo o Zevsu, ateni in Pozejdonu, ter o vojno med mlajšimi bogovi, na čelu katerih je stal znamenitih polbožanstvih in junakih, kot so Zevs, in starejšimi bogovi, ki jih je vodil Kronos, Heraklej, Jazon in Tezej, se imenujejo miti. za prevlado nad nebom, zemljo, podzemljem in Dandanes lahko izvemo marsikaj o olimpskih bogovih iz pisanja številnih starih Grkov, Hezioda, morjem.


MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 5

iščem… Yaxnw ga...

psáhno ja …

… itako

Iqakh

… itáki

… svetišče

to nauv

… o náos

… ruševine

th arxaia

… ta arhája

… zlato

xrusov

… hrisós

… atene

Aqhna

… atína

… kipe

Coana

… agálmata

STa RO Ri MSKa Za PUšČ i N a. Rimljani so bili navdušeni nad grško mitologijo, zato so številne grške umetnine končale v Rimu. Medtem ko je ostalo le malo izvirnih grških kipov, pa so ohranjene številne rimske kopije. Na spodnji sliki je kopija kipa atene, boginje modrosti, ki je v popolni bojni opremi skočila svojemu očetu Zevsu iz glave. Junak Odisej se je, preganjan od Pozejdonovega srda, pogosto prepustil njenemu modremu vodstvu.

… Zmajeslovje Drakologia … drakologíja

… Olimp

Olumpov

atlantova

… ólimpos

10. junij, vzdol` gorovja Atlas: Po I

– 6 –

Mi T i V UM ET NO STi . Stari Grki so slikali mitološke prizore na lonce, vaze in druge predmete, zato je o grških mitih mogoče veliko izvedeti tudi iz ohranjenih umetnin. Na vazi spodaj je prikazana zgodba o bogu vina Dionizu. Ko so ga zajeli predrzni pirati, je začaral jambor, da je na njem pognala vinska trta in se ovila prav do vrha. To je pirate tako prestrašilo, da so vsi poskakali v vodo. Tedaj pa jih je Dioniz spremenil v delfine in kot taki so odplavali stran.

a TE N i N Ki P.

Zevsovi volji je moral Atlant (Atlas) za kazen sam podpirati nebesni svod, Perzej pa ga je spremenil v kamen (v gorovje Atlas), s tem da mu je pokazal Gorgonino glavo.

Mi T i V RU šE Vi Na H . Pred dvema tisočletjema je bila Grčija posejana s svetišči bogov, okrašenimi s kipi in frizi s prevladujočo mitološko tematiko. Žal je danes vse v ruševinah, najedeno od časa in razdejano od vojn.

Midasov

O D Ti S a N Ti Č N i H a TE N .

D i O N i Z i N Pi R aTi .

Kazen.

Čudovito bi bilo videti atene v nekdanjem sijaju, s Partenonom, svetiščem boginje atene, na najvišjem delu akropole. Četudi starim atenam vojne niso prizanašale in so oropane nekdanjih zakladov, pa ostajajo mogočni pomnik obdobja, v katerem so ljudje še živo čutili navzočnost bogov, jih častili in se jih bali.

zlati dotiK.

12. junij, mimo Malte: Za~el I sem brati Midasovo zgodbo v Ovidijevi knjigi. Dioniz je Midasu izpolnil `eljo, da bi se vse, ~esar bi se dotaknil, spremenilo v zlato. Tak{en dar bi bil prav{nji zame!


MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 6

ZEVS

Z s, ev

AtENA

v rh

ovni b

og

Ate na, boginja mo drosti HEFAJST

M aKEDONiJa

aPULiJa

Italija

Tes (So

Olimp

EPiR

Osa

Hef ajst , bog ognja

jonSko

Kroton

morjE

KORKiRa (KRF)

Dodona

T ESaLiJa

aKCiJ LEVKaDa iTaKa

Sicilija

river Acheloös

Etna

aJTOLiJa FOKiDa Kalidon

mesinska ožina

ARTEMIDA

Pelion

Efira

reka Aheront

korin

Mesolongi

aHaJa

ZaKiNT

Sirakuze

,b og in ja lov a

R’r

Mikene

Sparta

KiTERa

morjE

Zemljevid

Grcije

Korint

aRKaDiJa

Kc Ck v

liv

Olimpija

SrEdozEmSko

Q STARE q

tski za

moja pot

Malta

Parnas Delfi BOJO Tespije

Nemeja

Likajon

Artem ida

reka Enipej

DIONIZ

Dion i

z,

bo gv ina

POZEJDON

Pozejdon, bog morja


MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 7

Ares, bog vojne

HERA

Hera, v rhovna boginja

Carigrad (Bizanc, Konstantinopel, Istanbul) P

T RaKiJa

KEDONiJa

Črno

morjE

ARES

dita, bogin Afro ja l

roPontidA

(mArmArSko morjE)

Tesalonika (Solun)

S aMOTRaKa Helespont (dardanele)

L EMNOS

T ENED

reka Enipej

Jolkos

Troja

MiZiJa ida

FRiGiJa

EgEjSko

K Legendak

morjE

L EZBOS

Parnas Delfi BOJOTiJa aTiKa Tespije iv Elevzina Korint atene Mikene

S ar

H iOS

LyDia Smirna

ki z a

MESTa

SVETišČa

GORE

PREROČišČa

AFRODITA

JaME

Efez

Hh

Sunion on s

jubezni

KaRiJa

DELOS

liv

KiKLaDi

arta

, bog gl asbe Apolon

Halikarnas

NaKSOS

SaNTORiNi KiTERa

Heraklejon KRETa ida

RODOS

Lindos APOLON

Knosos Dikta

HERMES

DEMETRA

Demet ra, b oginja zv etve

He rm

es, sel bogov

Kkartografija E. Nicholls k OKRASNA OBROBA:

N. Palin

Hh


MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 8

NASTANEK BOGOV. Na ZaČETKU ČaSa ni bilo ničesar razen zevajoče praznine Kaosa. iz Kaosa so izšla prvotna božanstva, Gaja (Zemlja), Tartar (brezno pod površjem Zemlje) in bog ljubezni Eros, za njimi pa Niks (Noč), Hemera (Dan) in Ereb (Tema), temna luč Tartarja. Gaja je rodila Urana (Nebo), gorovja in morja. Poročila se je z Uranom, njuni otroci pa so bili hekatonhejri (storokci), kiklopi in mogočni titani.

sKila

in

HariBda.

14. Ijunij, Malta: Mesinska o`ina le`i med celinsko Italijo in Sicilijo. Tam sta na pomor{~ake pre`ali dve po{asti: {estglava Skila jih je sklatila s palube in jih pogoltnila, Haribda, ki je bila morski vrtinec, pa je vase vsrkavala kar cele ladje. Spra{ujem se, ali je kaj resnice v teh {torijah. 15. Ijunij: Ko sem pre~ital, da so si bogovi z `rebom razdelili vesoljni svet, sem se tudi sam odlo~il, da z `rebom izberem boga, ki mi bo pomagal do najdragocenej{ih starin. Iz`rebal sem Zevsa.

Ti T a Ni . Uran je svoje otroke titane sovražil in se jih bal. Takoj je iz zasede napadel očeta in ga skopil. iz kapelj po rojstvu jih je zaprl v Tartar, da ne bi nikoli ugledali njegove krvi, ki so padle na zemljo, so se rodili giganti, luči dneva. Uran je bil s tem nadvse zadovoljen, erinije in drevesne nimfe melije, iz morske pene, njegova žena Gaja pa si je na vse kriplje prizadevala, vzkipele okoli Uranovih genitalij, ki jih je Kronos da bi otroke rešila. Najmlajšemu in najstrašnejšemu zalučal v morje, pa se je rodila afrodita. titanu Kronosu je priskrbela nezlomljivi srp, s katerim BO GOV i . Če si ogledamo sliko gore Olimp, si lahko predstavljamo, kako velikanski so bili pravzaprav titani, kajti prostrana gora je bila zgolj prestol mogočnega Kronosa. Ta se je kmalu začel vesti kakor njegov oče. Poročil se je s sestro Reo, s katero je spočel bogove Hestijo, Demetro, Hero, Hada, Pozejdona in Zevsa. Ker pa sta ga že Gaja in Uran posvarila, da mu je usojeno, da ga bo eden od njegovih otrok premagal, je Kronos požrl vsakega svojega novorojenca. Rea je tako kakor že pred njo Gaja trepetala za svoje potomstvo, zato je najmlajšega sina Zevsa takoj po rojstvu skrila v votlino na gori Dikta na Kreti, Kronosu pa podtaknila kamen, zavit v plenico. Zevs se je zaobljubil, da se bo maščeval očetu. Ko je odrasel, ga je prisilil, da je izbljuval najprej kamen, nato pa vse njegove sorojence. Z njimi je začel srdito vojno proti zlobnim titanom. Bogovom so pomagali storokci in enooki kiklopi, ki jih je Zevs osvobodil iz Tartarja. Zevs je metal strele, švigajoče v blisku in gromu, storokci so lučali ogromne balvane, morje je prekipevalo, Zemlja pa je plamenela v ognju. Po koncu spopada, trajajočega deset let, je Zevs izgnal titane s Kronosom na čelu iz nebes, jih zaprl v najtemnejši kot Tartarja in jim nadel take okove, da se ne bodo mogli nikoli rešiti in ogroziti olimpskih bogov.

S PO Pa D O Li M PS Ki H BO G O


MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:09 Page 9

BOG OV i ŽR E BaJ O. Ko so olimpski bogovi strmoglavili titane in postali gospodarji vesoljnega sveta, so si z žrebom razdelili posest. Zevsu je pripadlo nebo, Pozejdonu morje z vsemi bitji v njem, Hadu Tartar, temno podzemlje globoko pod zemeljskim površjem, kjer je vladal dušam umrlih in stražil ujetnike, ki jih je Zevs kaznoval za vekomaj, Zemlja pa je bila njihova skupna last.

S Ki H BO G O V i N Ti Ta N O V .

R O JS TV O a FR O D i TE .

a FR ODi T a . Vsi olimpski bogovi pa niso bili Kronosovi otroci. Nekateri pravijo, da je bila boginja ljubezni afrodita hči Zevsa in boginje Dione, drugi pa so mnenja, da se je najlepša vseh boginj po skopitvi Urana rodila iz morske pene. Ko se je sprehajala na obali Kitere in Cipra, je pod njenimi nogami vzklila trava in zacvetele so prekrasne cvetlice.

rea

uKani

Kronosa.

16. junij, {e vedno Malta: I Sklenil sem, da bom za~el iskati dragotine na krajih, ki jih omenja v knjigi lady Hestia. Najprej sem bom z ladjo odpravil na Kreto.

G O R a E TN a .

ZE V SOV i SOV Ra Ž Ni Ki . Tifon, zmaj s stotimi kačjimi glavami, ognjenimi očmi in rjovečim glasom, je bil rojen že po porazu titanov. Ko se je postavil po robu silnemu Zevsu, ga je ta v besu zabrisal v Tartar titanom za družbo. Olimpski bogovi pa so se morali naposled spoprijeti še z zadnjim sovražnikom – z giganti. Ta orjaška pošastna bitja so nagrmadila gore eno vrh druge, da bi napadla nebo. Zevs je tudi te premagal (čeprav ne brez pomoči smrtnika Herakleja) in jih zakopal v osrčje Zemlje, iz katere so bili rojeni. Po legendi je enega od njih zaprl pod Etno na Siciliji in vulkan se vedno bruha lavo, kadar se gigant srdi.

votlina

na gori

diKta.

30. Ijunij, gora Dikta, Kreta: Uspel sem najti vodnika, ki se je strinjal, da me popelje do votline, kamor je Rea skrila Zevsa kot dojen~ka. Vodnik se je vznejevoljil, ko sem s cepinom za~el brskati za dragocenostmi, zato sem moral prenehati.


MYT_SPDS_kresnew:MYT_SPDS_kresnew.qxd 06.10.11 11:10 Page 31

Mitoslovje  
Mitoslovje  

Mitoslovje je ultimativna knjiga bogov, junakov, pošasti in mitoloških bitij antične Grčije. Opremljena je s številnimi dodatki, vključno z...

Advertisement