KMŠ Cajtng / Številka 1 / Marec 2015

Ĺ tevilka 1

MAREC 2015

city break letalske karte potovanja in izleti kiteboarding / windsurfing

info@potujskms.si www.potujskms.si

Cankarjeva ulica 6

2000 MARIBOR

CAJTNG

KAZALO UVODNIK

ŠTUDENTSKE ZADEVE Zakaj je tvoj zaslužek manjši, kot ponavadi?

Skočimo na študij v tujino

SOCIALA IN ZDRAVSTVO Čuj ti, Rock’n’Roll med mladimi naj živi! “Če imaš kaj, v kar lahko verjameš, verjemi.”

10 12

MEDNARODNO SODELOVANJE Minglaj s KMŠ

My “Winter is Coming”

KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE Pri poeziji daješ svoje rane na ogled

18 20

KREATIVA

NAPOVEDNIK

Omejeni, a hkrati svobodni

CAJTNG

Naslov uredništva Cajtng (Klub mariborskih študentov) Tyrševa ulica 3 2000 Maribor Glavna in odgovorna urednica Janja Ferenc So-urednica Jerneja Dečar Oblikovanje Ivan Stanojević Naslovnica Ivan Stanojević Lektoriranje Janja Ferenc

ZAHVALA

Klub mariborskih študentov se bi rad zahvalil za sodelovanje Igorju Irgoliču Furgoli. Furgola je prijazno ponudil sodelovanje pri KMŠ časopisu in sešil Cajtng delilne vreče za na avtobus. Hvala za samoiniciativnost in hitro rešitev. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja! EKIPA KMŠ CAJTNGA

Avtorji prispevkov Janja Ferenc Jerneja Dečar Maruša Neuberg Monika Kac Izdajatelj Klub mariborskih študentov Tisk Jast Consulting d.o.o. Trženje Petra Kac Naklada 500

uvodnik | CAJTNG

UVODNIK AVTOR | JERNEJA DEČAR

Tri mesece nazaj nihče od nas ni vedel, da bomo obstajali. In sedaj je tukaj dan, ko v svoje roke jemljete prvo številko Cajtnga, v kateri boste spoznali ustvarjalce Kluba mariborskih študentov, društva, ki deluje že od leta 1996. Predstavila se vam bo ekipa, ki bo poročala, intervjuvala in reportirala o aktualnem študentskem dogajanju na mariborskem območju. Začelo se je obdobje, v katerem želimo stopiti v stik z našimi člani iz roke v roko, preko tiskanega medija. Ta časopis podarjamo vsem mladim, ki so pomemben del naše družbe, korenine, ki čakajo, da poženejo. Od časopisa lahko pričakujete, da bo zajemal poročanje o študentskem dogajanju in o aktualni študentski politiki. Zatorej vam v tej številki prinašamo strokovna članka o spremembi študentskega dela ter o možnostih celotnega študija v tujini.

Predstavili vam bomo mednarodni projekt, ki je prinesel pestro dogajanje na Pohorje ter ostale mednarodne projekte, v katere smo vpleteni in se jih lahko udeležite tudi vi. Zasledili boste dobrodelne aktivnosti društva v sodelovanju z Markom Soršakom ter prejeli kulturno injekcijo preko pesniške delavnice in literarnega večera. Prav tako časopis nagovarja k ustvarjanju mlade, ki bi želeli prikazati svoje delo, ustvarjanje in kurativno izraženje širši javnosti. Za vse te smo namenili kreativni kotiček, kjer se boste lahko predstavili s svojimi deli. S tem želimo biti participatorni časopis, platforma za mlade ustvarjalce. Prav tako vas bomo v vsaki številki posuli z informacijami o dogajanju Kluba mariborskih študentov. V našem napovedniku bo pa prav vsak posameznik lahko našel nekaj zase. Ne zamudite branja, ne zamudite dogodkov, ki vam bodo prinesli novo znanje ter informacije o študentskem dogajanju. Danes se vse začne.

ČUJ TI, PREBERI SI...

CAJTNG | študentske zadeve

ZAKAJ JE TVOJ ZASLUŽEK NIŽJI, KOT JE BIL PO NAVADI? AVTOR | MARUŠA NEUBERG

FOTO | TAXREBATE.ORG.UK, CREATIVE COMMONS

Študentsko delo je že vrsto let, zlasti od propadlega Zakona o malem delu, tema številnih razprav in polemik, tako glede njegovega namena, pogostosti koriščenja, kot tudi pravic, ki pripadajo dijaku oziroma študentu pri njegovem opravljanju. S 1. februarjem 2015 je v veljavo stopil Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-C), med Študentsko organizacijo Slovenije in vlado pa je bil podpisan dogovor o novi ureditvi študentskega dela, to je dela, ki zajema začasno in občasno delo dijakov in študentov, ki ga opravljajo preko pooblaščene organizacije na podlagi napotnice. Kot navajajo na Dostopu, gre za poseben sistem dela, ki ga ne pozna nobena druga evropska država. ZAKAJ SPREMEMBE? Na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so zapisali, da so spremembe bile potrebne za odpravo ključnih anomalij na trgu dela. Študentsko delo se pogosto naj ne bi opravljalo kot zgolj občasno oziroma začasno, prej-

šnja ureditev pa naj ne bi dajala nikakršne varnosti, saj ni bila vključena v nobeno izmed temeljnih socialnih zavarovanj. Delodajalci naj bi prav tako zaradi nižjih stroškov študentskega dela klasične pogodbe o zaposlitvi pogosto nadomeščali z delom dijakov in študentov, kar je vodilo do še večje brezposelnosti med mladimi. S spremembami želi ministrstvo poudariti študentsko delo kot pomemben socialni korektiv za tiste mlade, ki si brez njega študija ne bi mogli privoščiti, odpraviti prepričanje, da gre zgolj za še eno izmed oblik dela in v skladu z dogovorom uveljaviti načelo, da »vsako delo šteje«. KAJ SPREMEMBE PRINAŠAJO? Novo minimalno urno postavko, ki znaša bruto 4,5 EUR, oziroma neto 3,8 EUR za uro opravljenega dela.

študentske zadeve | CAJTNG

Nove socialne pravice iz naslova plačevanja prispevkov za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter prispevkov za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, katerih višina skupaj znaša 31,24 odstotkov, vendar so ti razdeljeni tako med delodajalce, kot tudi med dijake oziroma študente.

v prvo zaposlitev. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v zvezi s tem odgovarja, da je »oblikovanje in sprejem celovite politike na področju beleženja in priznavanja neformalno pridobljenih znanj in izkušenj v akcijskem načrtu prioritetnih nalog Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.«

Dijaku oziroma študentu se odvede 15,5 % od bruto zneska na napotnici za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prispevek odvede študentski servis, kar na konkretni ravni pomeni, da v kolikor je študentu podjetje nakazalo 4,5 EUR za uro opravljenega dela, dobi študent na račun 3,8 EUR, razlika (0,7 EUR) pa je odvedena za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se šteje tudi v delovno dobo.

ALI BOM SPLOH ŠE LAHKO DOBIL DELO KOT DIJAK OZIROMA ŠTUDENT?

Delodajalec plača prispevek 15,74 %, ki skupaj zajema prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (8,85 %), prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, ko gre za dodatno tveganje pri opravljanju dela (0,53 %) in prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki zajema vse storitve osnovnega zdravstvenega zavarovanja, na primer nujna medicinska pomoč, vključno z reševalnim vozilom, zdravljenje in rehabilitacija zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu (6,36 %). Priznavanje delovne dobe na podlagi odvedenih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za vsakih doseženih 54 % bruto povprečne mesečne plače v letu 2015 se prizna 1 mesec delovne dobe, ki jo beleži Finančna uprava Republike Slovenije. Povzeto po izračunih e-Študentskega servisa, in v kolikor se vzame v poštev povprečna bruto plača za leto 2014, ki je znašala 1.540,33 EUR, ima študent v primeru 100,00 EUR neto nakazila za opravljeno delo priznane 4 dni delovne dobe. Podpisan dogovor uvaja sistem beleženja delovnih izkušenj, z namenom olajšanja prehoda

Potrebno je omeniti, da delodajalci zraven že omenjenih prispevkov v višini 15,74 %, plačujejo še 16 % za koncesijsko dajatev in 2 % za dodatno koncesijsko dajatev. Skupni odstotek dajatev in prispevkov delodajalca v tem trenutku torej znaša 33,74 % (s 1. januarjem 2016 se bo ta odstotek znižal za 6,41 %), na to pa se obračuna še 22 % DDV. Na vprašanje, kolikšna skrčitev se zaradi navedenih prispevkov in obdavčitev pričakuje, na e-Študentskem servisu odgovarjajo: »Ko je bil v letu 2012 sprejet Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), je bila skrčitev 20 % in predvidevamo, da bo tudi tokrat približno tolikšna, najbolje se bo to videlo v roku nekaj mesecev. Zaradi uvedbe minimalne urne postavke (4,5 EUR bruto), ki je višja od povprečne lanskoletne (4,3 EUR), si določena podjetja ne bodo mogla privoščiti enakega število študentov. To še posebej velja za regije izven Osrednjeslovenske.« BRUTO ZNESEK (znesek na napotnici)

100 EUR

NETO ZNESEK (nakazilo študentu, kar študent dobi)

84,50 EUR

DELOVNA DOBA

4 dnevi

PLAČILO DELODAJALCA (z vključenim DDV-jem)

141,16 EUR (od 1.1.2015 133,34 EUR) Vir: e-Študentski servis

CAJTNG | študentske zadeve

SKOČIMO NA ŠTUDIJ V TUJINO AVTOR | JERNEJA DEČAR

FOTO | JIRKA MATOUSEK, CREATIVE COMMONS

Mladi se vedno bolj odločajo oditi na študij v tujino. Pred študijem v tujini pa je potrebna konkretna predpriprava, ki zajema tudi »raziskovanje« različnih možnosti in priložnosti, ki bodo olajšale tiste dni »tam zunaj«. Eden od virov informacij za študij v tujini in pridobitev štipendije je Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. V sklop Sklada spadajo različne štipendije ter prav tako EducationUSA, ki daje informacije o vseh akreditiranih visokošolskih institucijah v ZDA. KAKO POGOSTO SE ODLOČAMO ZA ŠTUDIJ V TUJINI? Dostopnost študija v tujini ni več ovira, evropski sistem pa je vedno bolj odprt za tuje študente. Matevž Meze na strani Statističnega urada RS navaja na podlagi statističnih podatkov Eurostata, da je bilo na študiju v letu 2012 v Evropi 2,6 % vseh slovenskih študentov, deset let prej pa le 1,7 %. V Sloveniji mobilnost študentov narašča, je pa kljub vsemu v korelaciji z drugimi EU državami nizka, kajti povprečna stopnja

mobilnosti študentov v EU28 je bila v 2012 3,5 %. Slovenija je nad povprečjem EU28, kar se tiče kratke mobilnosti študentov. Na izmenjavo ali na prakso v tujino je odšlo povprečno 1,2 % vseh študentov EU, iz Slovenije pa približno 1,7 % vseh študentov. Po podatkih Evropske komisije študentje največ odhajajo v Španijo, Nemčijo, Portugalsko in Avstrijo. S študijem v tujini se pridobijo nova znanja, pogledi in nove razvojne smernice posameznika. Za pridobitev finančne podpore pri študiju v tujini pa Javni sklad v obliki razpisov razpisuje različne vrste sofinanciranja v okviru programa »Ad futura«. Preko istega programa pa je za šolanje v tujini možno pridobiti tudi kadrovske, Zoisove in državne štipendije ter prav tako financiranje s strani različnih državnih organov iz gospodarstva ter javnih in zasebnih virov.

9 Aktualen razpis za štipendijo za študij v tujini za leto 2015 je v sklopu »Ad futura«. Denar je namenjen za šolnino in življenjske stroške v tujini. Rok prijave je do vključno 15. 4. 2015. Višina letne štipendije za posamezno leto je lahko največ 15.000 EUR, za življenjske stroške pa odvisno od države, kjer se študent izobražuje. V mesecu februarju je Javni sklad objavil seznam delavnic za prijavo na razpis štipendij Ad futura za študij v tujini. Delavnice bodo potekale v marcu in aprilu 2015. Naslednja delavnica je v torek, 7. 4. 2015. Predhodna prijava je potrebna na elektronski naslov ad-futura@ sklad-kadri.si, saj je število mest omejeno. Razpis štipendij za študij na Kitajskem: Kitajska Univerza Xiamen. Rok za prijavo je 30. april 2015. Razpis štipendij Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije: na univerzah UC Berkeley, Stanford University, GeorgiTech, University of Southern California in UC San Francisco. Rok za prijavo je 15. april 2015. Razpis Litvanske fundacije za podporo študijskih izmenjav za leto 2015/2016. Rok za prijavo je 1. april 2015. Štipendije Belgijske frankofonske skupnosti za leto 2015 in študijsko leto 2015/16. Za raziskovalce so razpisani roki: 1. februar 2015, 1. maj 2015 in 1. oktober 2015. Štipendije francoske vlade za slovenske študente in raziskovalce 2015/2016. Rok za oddajo vloge je 24. april 2015 (skrajni rok). Štipendije za program Fulbright za leto 2016 (191. JR). Rok prijave: Do porabe sredstev oz. najkasneje do vključno 30. 9. 2017. Štipendije za doktorski študij na European University Institute za leto 2015 (192. JR). Rok za oddajo prijav je 29. 5. 2015.

študentske zadeve | CAJTNG Štipendije v Republiki Avstriji za tuje študente 2015/16. Na voljo so naslednje štipendije: štipendijski program Franz-Werfel (4–9 mesecev). Rok za prijavo: 1. marec in 15. september 2015. Štipendije Richarda Plaschke (4–18 mesecev). Rok za prijavo: 1. marec in 15. september 2015. KAKO RAZISKOVATI? Študijski sitem članic EU je zbran na portalu Ploteus, Eurydice in Study in Europe. Na spletnih portalih International Assassination of Universities in Worldwide Classroom imate na voljo podatke za izven Evrope. Iskanje institucije in programa je zelo samoiniciativno. Posameznik si lahko pomaga preko interneta ali z direktnim stikom posameznikov, ki imajo izkušnje s študijem v tujini. Podatke študentov in njihov kontakt lahko najdete med člani spletnega kluba javnega sklada. Pred prijavo preverite javno veljavo institucij. To lahko storite v pisarni slovenske podružnice NARIC, le-ta deluje v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Vse informacije glede študija v tujini lahko pridobite na straneh institucij pod sekcijo tuji študentje. BODIMO POZORNI NA Vsaka institucija zahteva različna dokazila. Vse podatke o zahtevanih potrdilih lahko najdete na Ministrstvu RS za zunanje zadeve. V osnovi tuje institucije izvajajo prakso sprejemnih intervjujev v postopku izbire študentov, o katerih podatke lahko najdete na straneh College Interview Index, College Board, About itd. Kandidati za študij v tujini morajo tudi opraviti jezikovni test. Posameznik si mora urediti zdravstveno zavarovanje. Pomemben del je prav tako življenjepis, o katerem lahko več podatkov najdete na spletnih straneh CV Tips, Preparing a CV itd.

VIR: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

CAJTNG | sociala in zdravstvo

ČUJ TI, NAJ ROCK’N’ROLL MED MLADIMI ŽIVI! AVTOR | MARUŠA NEUBERG

FOTO | NINA MEDVED, SARA HIMELRAJH

Klub mariborskih študentov je podprl projekt Marka Soršaka Sokija »20 za 20«, katerega namen je spodbujanje glasbenega udejstvovanja med mladimi. Društvo KMŠ je v okviru akcije z novimi instrumenti opremilo dve mariborski osnovni šoli. KAJ SE SKRIVA V »20 ZA 20«? Prva 20-ka predstavlja 20 slovenskih glasbenikov, druga 20-ka pa dolžino let, ki jih je Marko Soršak - Soki že posvetil bobnanju. »Danes govorimo že o 24 letih, posvečenih bobnanju, ampak pustimo malenkosti,« je dejal ob podelitvi glasbil na Osnovni šoli Franceta Prešerna. S pomočjo 20 slovenskih izvajalcev je Soršak ustvaril glasbeni dokumentarec »20 za 20«, celotni izkupiček od prodaje DVD-jev, v zameno za poljubne donacije, pa namenja nakupu instrumentov za slovenske osnovne šole, ki jim primanjkuje glasbil. Namen projekta je opozarjati na pomembnost kvalitetnega glasbenega izobraževanja med mladimi, tako v šoli med poukom kot tudi izven rednega pouka učnega predmeta, ter ozaveščanje pomena, ki ga imajo osnovne šole pri spodbujanju glasbenih interesov otrok.

Projekt »20 za 20« je časovno neomejen projekt, s pomočjo številnih glasbenikov in donatorjev pa se število osnovnih šol, ki so prejele glasbene instrumente, zvišuje. Z Markom Soršakom je tokrat sodeloval tudi Klub mariborskih študentov, ki je pomagal z glasbenimi instrumenti opremiti dve mariborski osnovni šoli. Tako bosta le-ti lahko še naprej spodbujali glasbene dejavnosti pri mladih, ki si morda brez ustrezne opremljenosti šole tovrstnega izobraževanja ne bi mogli privoščiti. KAKO JE KMŠ POSTAL DEL ZGODBE? Na vprašanje, kateri razlogi so privedli do sodelovanja, predsednica društva Pija Car, odgovarja: »Pomembno je, da mladim nudimo čim boljšo vsesplošno izobrazbo, torej tudi tisto na področju glasbe. Prav tako je v današnjih časih zelo težko dobiti dodatne

11 finance od države, zato je izredno pomembno, da si med seboj pomagamo in iščemo druge vire oziroma načine za dosego ciljev. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi na ta račun trpeli osnovnošolci, ki delajo šele začetne korake k »spoznavanju življenja«. Veseli nas, če smo pomagali komu odpreti nova vrata v osebnostnem razvoju in s tem razlogom smo se z veseljem pridružili akciji Marka Soršaka ter podprli projekt 20 za 20.« Tako je Društvo KMŠ med 5. in 16. januarjem 2015 pozivalo osnovne in podružniške šole, s sedežem v Upravni enoti Maribor, da se prijavijo na razpis, v okviru katerega so morale v predpisanem roku vrniti izpolnjene prijavnice, v katerih so utemeljevale dosedanjo skrb za glasbeno udejstvovanje svojih učencev in promocijo glasbe tudi izven rednega pouka. Prav tako so navedle, s katerimi instrumenti že razpolagajo in katere bi še potrebovale. Na razpis se je odzvalo devet osnovnih šol, kar je približno tretjina šol, ki so izpolnjevale pogoje za prijavo na razpis.

ČUJ TI, NA KATERO ŠOLO SE NAM MUDI? Na podlagi vsebin prejetih prijavnic je prišlo do odločitve opremiti dve osnovni šoli, in sicer Osnovno šolo Franceta Prešerna in Osnovno šolo Draga Kobala, ter njunim otrokom izboljšali pogoje za kvalitetno delovanje na področju glasbe.

sociala in zdravstvo | CAJTNG »Za šoli smo se odločili na podlagi prepričljive vsebine prejetih prijavnic, po kontaktiranju osnovnih šol pa sem se lahko tudi dokončno prepričal, da sta ti dve šoli prava izbira,« je utemeljil Marko Soršak, ob predaji glasbil na Osnovni šoli Draga Kobala pa še dodal: »Želim dajati tistim, ki si želijo delati.« Tako se je 5. marca obiskalo Osnovno šolo Franceta Prešerna ter se med glasbeno obarvano prireditvijo šoli podarilo električno kitaro in električno bas kitaro z ojačevalci. V torek, 10. marca, pa se je odpravilo na Osnovno šolo Draga Kobala, in se jim po vsakoletni prireditvi »Bitka talentov« predalo bobne, činele in elektro-akustično kitaro. »Glasbil smo si močno želeli in smo jih težko pričakovali,« je dejala Sonja Volarič, učiteljica glasbene umetnosti na OŠ Draga Kobala.

»Imamo posluh za tovrstno glasbo, vendar si zaradi drugih materialnih potreb šola v teh časih instrumentov ni mogla privoščiti. Prišli nam bodo še kako prav, saj si med drugim že dolgo želimo ustanoviti šolski band, ki ga ima dandanes že skoraj vsaka osnovna šola, mi pa do sedaj za kaj takega nismo imeli pogojev.« »Vesel sem, da smo lahko glasbila podarili kar dvema šolama, saj vsak otrok šteje,« je po obisku šol povedal Marko Soršak. »Če bi lahko, bi glasbila podaril še večim.« V sklopu projekta »20 za 20« je bilo do sedaj opremljenih že šest osnovnih šol, Marko pa že načrtuje obisk novih.

CAJTNG | sociala in zdravstvo

»ČE IMAŠ KAJ, V KAR LAHKO VERJAMEŠ, VERJEMI.« AVTOR | JANJA FERENC

FOTO | NINA MEDVED

Je eden izmed boljših in najbolj aktivnih bobnarjev v zgodovini Slovenije. Ima dolge lase. Igra pri skupini Elvis Jackson. Rad sodeluje z mladimi. Za njim je 20 let bobnarske kariere in namesto, da bi jo obelodanil s šampanjcem, se je odločil za nekaj veliko bolj koristnega. Marko Soršak, znan tudi po vzdevku Soki, je pred dobrim letom in pol začel s projektom »20 za 20«, katerega namen je spodbujanje glasbenega udejstvovanja med mladimi in omogočanje glasbenega izobraževanje tistim, ki si tega sicer ne morejo privoščiti. Ustvaril je glasbeni dokumentarec »20 za 20«, v katerem je zaigral na bobne z 20 različnimi slovenskimi izvajalci. Lastnik tega dokumentarca lahko postane kdor koli s poljubno donacijo, celotni izkupiček pa je namenjen nakupu glasbenih instrumentov za slovenske osnovne šole, ki jim le-teh primanjkuje. Prav tako se je tudi Klub mariborskih študentov odločil, da se z novim letom dobrodelnemu projektu pridruži. Ob tej priložnosti smo Sokija povprašali o njegovem projektu in glasbeni karieri. Intervju je bil opravljen januarja 2015.

Kako ste dobili idejo za projekt »20 za 20«? »Bilo je nekje sredi Anglije, ko smo z Elvis Jacksoni imeli turnejo. Takrat sem se spomnil, da bobnam že 20 let. Začel sem razmišljati, kako bi to proslavil, da ne bi bilo klasično pijančevanje in tortica, ampak da bi naredil nek projekt. Dobil sem idejo, da posnamem DVD z 20 izvajalci, s katerimi sem sodeloval v 20 letih. Potem sem idejo razširil in jo spremenil v dobrodelni projekt.« Zakaj ste se odločili za pomoč ravno osnovnim šolam? »Delam veliko z mladimi in ugotovil sem, da je velik manjko, sploh pri najmlajših, kar se tiče poznavanja in občutka za glasbo. Vse skupaj je danes postalo razvrednoteno in začeti je treba zgodaj. Če 17-letniku električna kitara ni všeč, mu tudi ne bo. Pri 8-letniku pa je malo drugače, in če bo lahko

13 to stvar prijel v roke, mu bo mogoče postala všeč.« V kateri fazi je projekt »20 za 20«? »Projekt ni časovno omejen. Nisem pričakoval tako velike razsežnosti. Do zdaj smo uspeli fizično obiskati že dve šoli. Finančno smo tako daleč, da če bi sedaj projekt ustavili, bi nam uspelo opremiti osem osnovnih šol. Vsaka šola dobi glasbila, ki si jih je zaželela, v vrednosti med 500 in 1000 evri. Interes je, da se projekt čim bolj veča.« Projekt ni časovno omejen, ampak a ste si vseeno zastavili kakšen cilj? »Na začetku sem si rekel, da bi rad zbral 10.000 evrov. Zdaj pa menim, da bom zelo hitro prišel do tega cilja, ampak projekta zaradi tega še ne bi rad ustavil. Tako da bom šel naprej. Želim si, da čim več šol dobi glasbila. Če pa bi se zgodilo, da bi žal stvar začela pešati, bi ga ustavil.« V glasbenem dokumentarcu ste sodelovali s številnimi glasbeniki. A bi za KMŠ bili pripravljeni zaupati, s kom je bilo najbolj zanimivo in zakaj? »20 izvajalcev ima 20 zgodb. V dokumentarcu je 20 video posnetkov, na katerih z vsakim izvajalcem zaigram eno izmed njihovih pesmi in naredim spontani intervju. V spontanem intervjuju marsikaj izveš in še bolje spoznaš izvajalca. Naj poudarim, da je produkcija »home made«, tako da je brez cenzure. Mogoče bi izpostavil Čudežna polja, ker so najstarejši. Takrat, ko sem jaz imel 20 let, so oni imeli 40. So zelo zabavni stari mački. Zanimivo pa je bilo tudi sodelovanje s pihalnim orkestrom Pošte Slovenije, saj gre za čisto drug glasbeni žanr. Smešno je bilo tudi to, da sem pričakoval od Jana Plestenjaka, da bo kompliciral, ampak je bil najbolj preprost od vseh.« Kako je snemanje potekalo? »Najprej sem se moral z vsakim posamezno dobiti na kavici, da sem ga povabil k projektu. Torej, 20-krat sem se peljal na kavico

sociala in zdravstvo | CAJTNG in se 20-krat peljal snemat material. Veliko sem se prevozil in spil veliko kavic, ampak noben ni rekel ne. Snemalo se je po vsej Sloveniji, eni posnetki so v živo, eni pa na vajah. Mi2 so si me čisto privoščili, prav v njihovem stilu.« (smeh) Kakšni so bili odzivi glasbenikov? »Realna slika je takšna, prišel sem do njih z neko idejo in 70 procentov glasbenikov me je debelo gledalo in me debelo gleda še danes. Eni ne vedo, zakaj so to sploh počeli oziroma kaj so sploh delali. Ampak njim to ni za zamerit, ker vem, kako je. Odziv ni bil negativen, vsi so privolili v sodelovanje in to je pomembno.« Kakšni so odzivi otrok, ko dobijo nove glasbene instrumente? »Najboljši je izraz na obrazu, tisto veselje, ko vi-diš, da je iskreno. Otroci sprva ne vedo, da prejmejo glasbila. Oni pridejo na predajo pod pretvezo, da bodo imeli glasbenega gosta oziroma neko glasbeno delavnico. Šola ponavadi pripravi nek program, za tem pa pride prava resnica na dan. Dobijo instrumente, prisotno je veselje, mogoče kdo spusti tudi kako solzo sreče. In za to se splača tak projekt izvesti.« Ideja o projektu se vam je porodila ob 20-letnici bobnanja. Kaj vam pomenijo bobni? »Vse, ker to je to, kar sem. Jaz sem v to zgodbo verjel. Sem zelo sanjaški tip, ampak rad sanje tudi realiziram in jih živim, zato pa sem se tudi cel predal bobnom.« Imate kakšno sporočilo za mlade, ki se še iščejo na področju glasbe? »Generacije so sedaj bolj izgubljene zaradi sistema, v katerem živimo. Veliko informacij je v zra-ku. Drugi instrumenti, kot so tablice in telefoni, so prišli v ospredje. Edina formula je, da vsak verjame v svoje ideje in cilje ter temu sledi. Čim prej se je treba v življenju odločiti, v kaj bodo verjeli. Če imaš kaj, v kar lahko verjameš, verjemi.«

CAJTNG | mednarodno sodelovanje

MINGLAJ S KMŠ AVTOR | JERNEJA DEČAR

FOTO | TIM GUMILAR

Reportaža o mednarodni mladinski izmenjavi skozi oči vodje projekta. Za nami je izkušnja, ki je pustila neizbrisne spomine, nas navdušila nad pustnim rajanjem ter nas naučila aktivno preživljati čas v zimski idili. Na snežen dan na vrhu Pohorja sem stopila na teraso Mariborske koče in zagledala Dravsko do- lino, objeto v meglo. Preprosto neverjeten prizor, pomirjajoča čustva so prežela celo telo. Tako se je začel prvi delovni dan mladinske izmenjave Winter is coming – Know the game 2, ki jo je organiziral Klub mariborskih študentov pod nadzorom Nacionalne agencije MOVIT v sklopu Programa Erasmus+. Sodelujoče države so bile: Italija, Bolgarija, Češka, Slovenija in Španija. Sneg na Avstrijskem in stavka v Italiji sta poskrbela za prve zamudnike na aktivnost. Kljub nekaj manjkajočih smo začeli prvi večer z uvodom v projekt in predstavitvijo vseh udeležencev. »Želeli smo, da se udeleženci prvi dan počutijo sproščeno in spoznajo svoje soudeležence aktivnosti, tako da se lahko čim prej navadijo na dina-

miko dela skupine in novo delovno okolje,« je povedal eden izmed vodij projekta Alen Gaube. NORČIJE V ZIMSKI IDILI Naslednji dan je bil poln novosti. Začeli smo s predstavijo celotnega program projekta, kjer so udeleženci dobili vpogled v celotedenske aktivnosti. Prav tako so udeleženci ustvarili vsak svoj ročno izdelan »Facebook wall«, kamor so dobivali pisna sporočila. Nato smo udeležence razdelili v mešane skupine, v katerih so delovali tekom cele aktivnosti. Vsaka ekipa je izdelala svojo zastavo in si nadala kreativno ime. Imena ekip so bila: Ninja Turtles, Fantastic five fighters, Frozenbites, Snow pirates and Ladies first. Ekipni duh smo okrepili z aktivnostjo na snegu, kjer je potekal »landart«, oziroma gradnja snežnih gradov.

mednarodno sodelovanje | CAJTNG

Vsi udeleženci so uživali v aktivnosti in v zimski idili zganjali norčije. Vsak dan smo poskrbeli, da so udeleženci izvedli evalvacijo, kjer so izrazili svoja občutja in želje glede projekta. Prav tako je vsak dan ena od skupin naredila poročilo dneva preko foto bloga in kratkega zapisa na http://klubmariborskihstudentov.tumblr.com/. Ravno tako so uporabili hashtag #winteriscomingmaribor, kjer lahko izsledite vse objave, povezane z našo mladinsko izmenjavo. Udeleženci so se tudi seznanili s pležuhom, ki je staro zimsko prevozno sredstvo. Alen jim je predstavil zgodovino le-tega in prav tako predal navodila za izdelavo pležuha. Udeleženci so bili navdušeni, zdelo se jim je navdihujoče, kako deluje zadeva ter da jo bodo lahko sami izdelali in pobarvali v ekipnem duhu. Prav tako so vsi udeleženci izkusili vožnjo s pležuhom preko tekmovanja na snežni progi. »Vožnja je bila posebna izkušnja zame. Še nikoli prej nisem videla ali slišala za pležuh,« je svoje občutke opisala udeleženka Vania iz Bolgarije. ZIMSKA PRAVLJICA NA MARIBORSKI KOČI Ves čas mladinske izmenjave smo preživeli na Mariborski koči, ki je 1080 metrov nad morsko gladino… snežna idila, zimska pravljica. Želeli smo, da ekipa spozna Pohorje malo bolje, zatorej smo se naslednji dan odpravili na dveurni pohod do razglednega stolpa. Hoja med drevjem in ogromno količino snega je bila sproščujoča za vse nas. Neverjeten razgled na stolpu je bil pa najlepša nagrada. Po pohodu smo imeli predavanje o Erasmus+ oziroma o Evropski prostovoljni službi za mlade od 13 do 30 let ter prav tako o Youthpassu , katerega bodo vsi udeleženci mladinske izmenjave pridobili po koncu aktivnosti. LOV NA SLOVENSKI ZAKLAD Na četrtkovo jutro je slovenska ekipa vsem

tujim udeležencem pripravila »Lov na zaklad«, kjer so spoznavali dejstva o Sloveniji in se srečali z novimi slovenskimi besedami. »Jutro četrtega dne izmenjave je zaznamoval lov za zakladom. Zaklad ni bil le skrinja, ki jo je na koncu dobila skupina, ki je prva razrešila skrivno geslo, temveč tudi znanje, ki so ga udeleženci dobili med igro. Lov je bil sestavljen iz ugank in namigov. Rešitve ugank so tvorile geslo, ki je odklenilo zaklad. Namigi pa so udeležence vodili od točke do točke. Pri zakladu je bilo pomembno, da je skupina delovala kot eno. Sam zaklad je bil povezan s pustovanjem in dogajanjem na izmenjavi. Skrinja, ki so jo odklenili zmagovalci, je skrivala veliko bogastvo Slovenije – borovničke,« je opisovala Monika, udeleženka slovenske ekipe. Četrti dan smo prav tako na poligonu, kjer so udeleženci izdelali »landart« snežne gradove, priredili »snowball fight«, kjer so ekipe morale prenesti pet predmetov (lopato, žogico na žlici, drva, zastavo ekipe in karton) preko poligona, kjer so jih ostale ekipe iz svojih gradov kepale ter ovirale do cilja. Zabavna igra, ki je še bolj povezala ekipe in okrepila ekipni duh.

PRIPRAVE NA PUSTNO RAJANJE Tekom popoldneva pa smo začeli raziskovati zgodbe karnevalov, zgodovino odganjanja zime in tradicionalne maske držav, vključenih v aktivnost. Zanimivost je bila, da je češka ekipa naredila svojo predstavitev preko igre ter prikazala celoten

CAJTNG | mednarodno sodelovanje

razvoj in navade z igrano »impro« uprizoritvijo, kar je še dodatno stimuliralo mlade k poslušanju in sprejemanju novih informacij, ki so jim nadaljnje koristile pri kreiranju mask. Na petek, 13. februarja, so mladi aktivno ekipno ustvarjali maske na podlagi izbrane države oziroma mladinskega voditelja iz določene države. Popoldne pa smo izobraževalno preživeli v Mariboru. K vodenju mladih po mestu smo povabili Erasmus študenta Ismaila Xhemailija. Udeležencem smo namreč hoteli predstaviti pogled na mesto preko nekoga, ki ni »lokalec«, nekdo ki je prav tako kot oni »nov« v okolju. Po končanem vodenju smo ostali del popoldneva in večera preživeli v mestu ter namenili čas lastnemu spoznavanju in odkrivanju mesta.

Vsake zgodba ima svoj konec, in prav tako je Winter is coming- Know the game 2 prišel do konca. Na nedeljsko jutro smo skupaj evalvirali tedensko dogajanje, pospravili prostor, pripravili torbe ter odšli vsak svojo pot, polni novih izkušenj in lepih spominov. Se vidimo naslednjič. Čuj ti, na mladinsko izmenjavo se mi (»minglat«) mudi…

NADALJNJI DATUMI MEDNARODNIH PROJEKTOV Eco heART, mladinska izmenjava: 17. - 23. april 2015; Maribor, Slovenija. Log out, mladinska izmenjava: 8. – 15. maj 2015; Jelgava, Latvija. MEDNARODNI KURENTANC Naslednji dan so v dopoldanskem času ekipe dokončale svoje maske ter se pripravile na zad-nje ocenjevanje oziroma glasovanje za najbolj uspešno ekipo tekom tedna. Za najbolj uspešno je bila izglasovana ekipa Snow pirates, ki so prejeli adrenalinsko nagrado. Celotna ekipa se je šla voziti z motornimi sanmi, kar bilo noro novo doživetje za celotno ekipo. Ta čas so pa ostali začeli delati na Youthpassu in evalvaciji. Po kosilu smo se odpravili proti Ptuju, kjer so udeleženci ponosno predstavili svoje maske na karnevalskem dogajanju Kluba ptujskih študentov - Kurentancu.

Leadership Lab, usposabljanje: 1 7. - 25. maj 2015; otok Bornholm, Danska. Look outwards, usposabljanje: 15. - 22. avgust 2015; Berlin, Nemčija. Planet EVS, usposabljanje: 2. - 10. julij 2015; Komotini, Grčija. The art of good life, mladinska izmenjava: 5.-13. junij 2015; Chania, Kreta, Grčija.

mednarodno sodelovanje | CAJTNG

MY “WINTER IS COMING” AVTOR | VANIA DIMITROVA

FOTO | TIM GUMILAR

Vania Dimitrova from Plovdiv, Bulgaria was a participant of the youth exchange Winter is coming – Know the game 2

time with kind organisers and good team spirit – that’s awesome. And this wasn’t only my first day – the organizers have tried to make every moment for us to be incredible. I appreciate this kind of thinking and working because I am a really ambitious girl. Every day I was waking up with a smile on my face, after I was doing the activities again with a big smile trying to keep those moments forever and going to sleep only for two or three hours. Maybe activities were a little bit too childish but in the moment I was thinking about that I have realized that sometimes working people need to relax and from time to time they need to relax like a child. In my opinion the child is a priceless essence, who although is too young, could realize the things as simple as they are, and manages to take from the life the most precious - moments of happiness, moments with friends.

My first Erasmus+ project had been some months ago in Paris and yes, it was really important moment in my life, really interesting … but not awesome. Why? Of course, the main reason were people. I had been in Paris, but for me this is only a beautiful city and it can’t speak with you and motivate you. However, when I saw the “Winter games” in Maribor like a project, in which I could participate, I thought that it will be nice, but I didn’t expect anything special. I really like participating in different projects and events, meeting new friends and developing new skills and that’s why I applied for this project. The week before coming to Maribor I have been really busy, but I have had one interesting business idea and no motivation to do something to realize it. Then I came to this beautiful city of Maribor and I was impressed. We arrived with a car on Monday evening and we were really tired, but that feeling could not prevent me to see the stunning night view. On the next morning I woke up early and I went to the breakfast so motivated to meet up with everyone. Maybe I didn’t see so big motivation in other people, but I was ok with this and I tried to change it only with a big smile and strong positive thinking. Also activities started and the competition in teams. To start on

These days I am a really thankful person for this chance to go in Maribor exactly on this project because I have started to understand these special things just when I was on the project. I am glad to know everyone from the project and to share these amazing moments with them. Now I am a motivated person and I wrote my business idea exactly in the same day when I arrived at my home. Maybe one day I will have finished a working product of the idea because now I am trying to create a prototype. Thanks to everyone and go forward to motivate other people.

CAJTNG | kultura in izobraževanje

OMEJENI, A HKRATI SVOBODNI AVTOR | MONIKA KAC

FOTO | NINA MEDVED

Na lepo februarsko soboto smo se zbrali na pesniški delavnici prav tukaj v totem našem Mariboru. Umetniško razpoloženi pesniki in pesnice z dvema mentorjema na čelu so si ustvarili prav poetičen dan. Večina udeležencev je za delavnico izvedela preko Facebooka. Nekateri so prišli na pobudo prijateljev. Kratko malo pa si lahko drznem reči, da se je na delavnico prijavilo osem edinstvenih pesnikov in pesnic. Prvi del delavnice je vodil slovenski pesnik in prevajalec Peter Semolič. Udeležencem je ponudil svež vpogled v njihovo pesniško snovanje. V drugem delu so se udeleženci pod vodstvom mlade pesnice Nine Medved preizkusili v principih pisanja umetniške skupine Oulipo. Najdeni poeziji pa so pesniki in pesnice posvetili v zadnjem delu delavnice. »Pesem je kot ljubezenska izjava. Dejanje zaupanja. Čast za tistega, ki bere,« so bile uvodne besede Petra Semoliča. Pesnik in prevajalec, ki je za svoje delo prejel že več nagrad, je delček svojega znanja ponovno prenesel na mlade. V Ljubljani na Filozofski fakulteti je študiral jezikoslovje in sociologijo kulture. Ob poeziji piše tudi prozo

radijske igre, esejistične in publicistične članke ter prevaja iz angleščine, francoščine, srbščine in hrvaščine. V sklopu delavnic »Okna poezije«, na Inštitutu za raziskovanje inovativnih umetnosti, je spoznal Nino Medved, prav tako pesnico, po vrhu pa še fotografinjo, prevajalko, literarno komparativistko in tabornico. Kmalu po snidenju sta začela sodelovati. Delavnico sta tokrat, na Ninino pobudo, izpeljala v Mariboru. MENTORSKI DEL Prvi del pesniških delavnic je bil namenjen poeziji, ki so jo prijavljeni poslali mentorje-

kultura in izobraževanje | CAJTNG

ma še pred samo delavnico. Peter je komentiral poezijo vsakega udeleženca. Ariela je pesnica, ki se ukvarja sama s sabo. V svojih pesmih zna jasno definirati občutenja. Sama pravi, da papirju že skoraj kot zaupniku, izlije svoja čustva. Vesna, ki se je pripeljala iz Kopra, v svoji poeziji niza nesmisle, ki funkcionirajo. Stihu da energijo, posledično pa so ljudje »Samo sloni«, kot je naslov ene izmed njenih pesmi. Mentorski del je Peter zaključil z diskusijo o Tinetovi priložnostni poeziji, v kateri se dogajanje zgošča v senzacijo. PISANJE ZNOTRAJ OMEJENE SVOBODE Oulipo. Nina je na zanimiv in zabaven način predstavila to umetniško skupino iz Francije, ki prireja javna branja v francoski nacionalni knjižnici. Oulipo si postavijo omejitve, neka pravila pisanja. Te omejitve jim dajejo občutek svobode. »Bolj sem omejen, bolj sem svoboden,« je princip, ki mu pri ustvarjanju sledijo oulipojevci. In tako je Nina tudi naše udeležence omejila pri ustvarjanju.. Za nalogo jim je dala, da napišejo primere pesmi, izpeljane iz Queneaujeve oblike, ki si jo je zamislil Frédéric Forte. Udeleženci so svoje izdelke tudi predstavili. Udeležencu Luki je bilo všeč, da so bili omejeni s formo, vendar se je hkrati počutil svobodnega. Omejenost pa je vendarle vzbujala željo po kršitvi. KJE SE NAJDE PESMI? V zadnjem delu delavnice smo iskali poezijo. »Najdena poezija« je vrsta pesništva, narejena iz besed in stavkov, povečini najdenih v nepesniških tekstih. Vprašanje, ki se tukaj pojavi, je vprašanje avtorstva. Vendar je Peter pojasnil: »Ni važno, kje si kaj vzel, važno je, kam daš.« Udeleženci so izdelali svoje najdene pesmi iz časopisnih izrezkov. Reakcije so bile različne. Udeleženki Tonji je najdena poezija predstavljala izziv. Takšen način pisanja se ji je zdel težji, saj

imaš pred seboj tekst, v katerem se moraš najti, skladnja pa še zadevo dodatno otežuje. Nekateri ustvarjalci so se v svojih najdenih pesmih našli, drugi pa ne. Ob koncu delavnice so bili udeleženci zelo zadovoljni. Tonja je bila že med samo delavnico navdušena. Všeč ji je bilo, da je dobila kvalitetno nadgradnjo znanja. Naučila se je novih načinov pesnjenja. Ariela je dobila nove ideje, nove pristope, najbolj pa ji je bil všeč kreativni del. Luko je navdušil prvi, mentorski del, ki ga je izvedel Peter. Grega je na koncu navihano pristavil, da je najbolj vesel, ker ve, da bo v »Cajtngah«. Pesniška delavnica mi je prinesla nek nov pogled na samo pesništvo. Pesmi lahko pišemo na različne načine. Lahko se omejimo in smo pri tem hkrati svobodni. Pesmi lahko najdemo, izrezujemo verz po verz ali pa preprosto črtamo besedilo. Kot zunanji opazovalki se mi je zdelo, da se sodelujoči zabavajo in me je imelo, da bi se kar priključila. Morda pa naslednjič.

CAJTNG | kultura in izobraževanje

PRI POEZIJI DAJEŠ SVOJE RANE NA OGLED AVTOR | JANJA FERENC

FOTO | TIM GUMILAR

V soju svečk, ob zvoku parjenja mleka, ki bo dodatno začinil črno kavo, in ob bližini občinstva je svojo pesniško pot z nami delil pesnik in prevajalec Tone Škrjanec. »Poezija je zelo posebna zadeva. Pri poeziji razkrivaš samega sebe, daješ svoje rane, svojo globoko notranjost na plan ter na ogled širši množici,« so besede, s katerimi je Tone Škrjanec začel kavarniško-literarni večer v Kavarni Aroma. Med drevesi njegove poezije nas je vodila mlada perspektivna pesnica Nina Medved, ki se je lotila tako področja Šrkjančeve poezije kot tudi prevajanja in glasbe. Pesmi Toneta Škrjanca so našle svoje mesto v mnogih domačih in tujih antologijah slovenske sodobne poezije in so prevedene v številne svetovne jezike. Poleg pisanja poezije tudi prevaja, predvsem sodobno ameriško literaturo (Paul Bowles, William S. Burroughs, Charles Bukowski, Gary Snyder, Frank O’Hara, Timothy Liu, Kenneth Koch, Jack Spicer, Anselm Hollo, Kenneth Rexroth), sicer pa tudi iz hrvaškega in srbskega jezika. Svojo umetniško strast pa je našel tudi v povezovanju glasbe in poezije. NIKOLI NI PREPOZNO ZAČETI Škrjanec je sicer začel pisati poezijo ob koncu študija, a je svojo prvo zbirko izdal šele po 40. letu. Ampak, kot pravi sam, nikoli ni prepozno začeti, saj nikoli ne veš, kdaj boš pripravljen svoje pesmi deliti tudi z bralci.

pesmi deliti tudi z bralci. Po njegovem mnenju se moraš kot začetnik na svoji pesniški poti veliko naučiti, a hkrati tudi veliko brati: »Pisati moraš zase. Poezijo je treba brati in jo pisati. Ampak brez branja do pisanja ne bo prišlo.« PREVAJANJE – Pisanje v imenu nekogar drugega Celotni literarni večer pa ni bil namenjen le poeziji, ampak tudi prevajanju le-te. »Pri prevajanju naj-bolj globoko prebereš poezijo, ker jo moraš res v nulo razumeti,« je svoje razmišljanje opisal osrednji gost večera. Za prevajanje, seveda če ima to možnost, najraje izbere avtorja, ki mu je blizu v vseh pogledih, tako poetičnem kot tudi življenjsko nazorskem. Najbolj ga je zaznamoval ameriški pesnik Gary Snyder, katerega si je želel prevesti, še preden se je kdorkoli zanimal, da bi to pesniško zbirko izdal. NAJKRAJŠA PESNIŠKA OBLIKA – Haiku Januarski četrtkov večer je bil namenjen tudi poklonu najkrajši japonski pesniški obliki – haikuju, s katero se poigrava tudi Škrjanec. Ekipa Kluba mariborskih študentov je namreč predstavila zmagovalke decembrskega haiku natečaja ter udeležence popeljala v zmagovalne haikuje.

kreativa | CAJTNG

KREATIVA

Kreativni kotiček je namenjen vsakomur, ki v sebi skriva nekaj kreativnosti in bi jo rad delil s širšo javnostjo. Dragi bralci, ta del KMŠ Cajtnga je namenjen prav vam. V vsaki številki bomo namreč objavili prav vaše kreative, bodisi fotografije in ilustracije ali pa kratke zgodbe in pesmi. Izkoristite priložnost in svoj kreativni izdelek pošljite na: janja.ferenc@klub-kms.si

Penny Dreadful, Klemen Polanec

Trieste, Ivan Stanojević

Igra teles in Kenzo, Jerneja Dečar

CAJTNG | napovednik

NAPOVEDNIK MAREC 31.03.2015

ČUJ TI, DARUJ KRI! Krvodajalska akcija, ki jo Klub mariborskih študentov znova organizira v sodelovanju z UKC Maribor.

24.04.2015 SPOMLADANSKI PAINTBALL TURNIR Pomlad se bo na KMŠ-ju začela aktivno in družabno. Pogumni študentje se bodo lahko pomerili v paintballu, medtem pa se bo že začel pripravljati piknik z družabnimi igrami.

APRIL MAJ

od aprila do junija, mariborske srednje šole DRŽAVLJANSKA MALA ŠOLA 2.0. Nadaljevanje predavanj o državljanski vzgoji, kjer bodo dijaki poslušali o strukturi EU in drugih mednarodnih organizacijah, ki vplivajo na politiko držav. 8.04.2015 TEMNA STRAN ZDRAVIL Na predavanju o negativnih plateh zdravil se boste še en-krat prepričali, da ni vse zlato, kar se sveti – zdravilni učinki niso vse, kar pride z zdravili. Pridružite se nam na predavanju, saj previdnost pri jemanju zdravil priporočajo tudi zdravniki. 11.04.2015 KMŠ POEZIJA

Brezplačna pesniška delavnica s pesnikoma Petrom Semoličem in Nino Medved, kjer boste odkrivali različne zvrsti poezije. Za prijavo pišite na: janja.ferenc@klub-kms. si. Odpiramo pa tudi natečaj za najboljšo foto pesem na Instagramu. 16.04.2015 UNO TURNIR Z nami lahko preizkusite tudi svojo srečo v Uno kartah. Kdo se bo najhitreje znebil kart in komu se bo število nenehno višalo? Vrnite se v svoje otroštvo in osvojite super nagrade. 17.04.2015 MAKEUP DELAVNICA Če se sprašujete, kako naličiti svoje oči, ali pa bi rade v svoje vsakdanje ličenje vključile nekaj svežine, se nam pridružite na Makeup delavnici. 17. - 23.04.2015 ECO HEART KMŠ organizira mednarodno mladinsko izmenjavo podprto, s strani Erasmus plus oziroma zavoda MOVIT. Tema izmenjave je ekologija v povezavi z umetnostjo. Za več vprašanj ali prijavo pišite na jerneja.decar@klub-kms.si

9.05.2015 GOKART

Adrenalinska zabava za vse bencinske navdušence. Peljali vas bomo v Gradec na gokart stezo, kjer bomo izvedli gokart tekmovanje. 7.05.2015 KRAV MAGA: SAMOOBRAMBA ZA ŽENSKE Krav Maga, ki so jo razvili v Izraelu, je edinstvena borilna veščina, uporabna kot samoobramba na ulicah. Njene tehnike je mogoče zelo hitro osvojiti, zato jo trenirajo in uporabljajo tako moški kot ženske. 13.05.2015 KMŠ BOOK CLUB Vsi ljubitelji knjig se boste v maju imeli priložnost družiti ter razpravljati o trenutnih uspešnicah najbolj priljubljenih avtorjev, kot so Dan Brown, E.L. James, Nora Roberts, James Patterson, itd. 28. - 31.05.2015 KULTFEST S kreativnim kulturnim festivalom nameravamo osvežiti kulturno dogajanje na prostem in se tako štiri dni preizkušati v delavnicah, ki zajemajo ročna dela, fotografijo, slikanje, glasbo, film. Kultfest daje možnost ustvarjanja vsem vrstam umetnikov.

JUNIJ 5.06.2015

ISTANBUL’DA Potopisno predavanje o Istanbulu, kjer lahko doživite izkušnjo iz študijske izmenjave ter vsakdanje in nočno življenje v Istanbulu. Prikazali vam bomo mesto, v katerem se evropsko združi z orientalskim.

kms_marec_15_3_Layout 1 13.3.2015 8:09 Page 1

Postani imetnik dijaškega osebnega računa pLONk in izkoristi številne prednosti: imaš račun brez stroškov vodenja dobiš brezplačno kartico Activa Maestro brezplačno dviguješ na vseh bankomatih v Sloveniji in znotraj EMU dobiš možnost priklopa na storitev Varnostnega SMS obveščanja dobiš brezplačno pristopnino na elektronsko banko eLON in mobilno banko mLON avtomatsko ti odobrimo redni limit v višini 100,00 EUR Poslovna enota Maribor, Prešernova 1, T. 02 62 00 520