junij 2019
MARIBOR, kakšna bo moja prihodnost?
CANTUS utrinki z dogodka
KMŠ oder
TUCTUC utrinki z dogodka
Maribor NEKOČ SLOVENIJA v ilustracijah
KREATIVA
Hladni HITI
STUDII, FRANŠIZE in SMRT AVTORSKEGA FILMA
Naslov uredništva Cajtng (Klub mariborskih študentov) Vetrinjska ulica 30 2000 Maribor Urednika Nina Cigale in Ivan Stanojević Oblikovanje in ilustracije Ivan Stanojević Fotograf ija na naslovnici Andraž Kramberger Lektoriranje Katja Bergles Bricman Izdajatelj Klub mariborskih študentov Naklada 150
Po enoletnem premoru smo nazaj - ravno na začetku poletja in na koncu študijskega leta! Zato je ta izdaja Cajtnga nekoliko bolj retrospektivna. Opazili boste tudi kar nekaj fotografskih utrinkov preteklega leta. Pozorni bodite na čudovit polaroid Zale Kralj in Gašperja Šantla iz časa, ko sta se še dokazovala na Pisarninem odru! Tokrat smo mladim kreativcem iz Maribora in okolice posvetili še več prostora, saj smo dobili veliko odličnih prijav in naše poslanstvo je ponujati različne platforme za izražanje mladim. Tako boste lahko skozi pesmi odpotovali na Irsko in se družili z Irskimi fanti, ali pa boste skozi analogne fotograf ije povabljeni pokukati v vizijo mladih fotografov. Znotraj Cajtnga, lahko najdemo prispevke na temo prihodnosti v Mariboru, kako izgleda in kaj sploh je KMŠ oder ter prispevek o tem kako je izgledalo življenje v Mariboru v času Jugoslavije (skozi opis babice naše aktivistke). Na samem koncu vas čaka še en prispevek o f ilmski industriji in prevladi Disneya.
tekst Nataša Mislej fotograf ije Žan Murn
Vsak študent pride do dneva, ko ponosno odkoraka z diplomo v žepu iz zgradbe, kjer je nekaj let garal v upanju na lepšo prihodnost. Občutek je fenomenalen, kamen se je odvalil od srca in življenje je v trenutku lahkotnejše. Pa ne za dolgo, saj se za mnoge kmalu začnejo nove, drugačne skrbi.
V
današnjem
svetu
imamo
skorajda
Najbolj
znana
portala
z
zaposlitvenimi
neomejeno možnosti, kaj lahko počnemo za
oglasi sta Moje delo in Moja zaposlitev. Oba
preživetje. Odločitev pa za marsikoga ni tako
omogočata prijavo na prosta delovna mesta
preprosta. Ponudba na trgu dela za nekatere
direktno s pošiljanjem digitalnega profila.
poklice ni ravno pestra, samostojna podjetniška pot brez konkretnih izkušenj in znanja
Mnenja o zaposlitvenih agencijah so zelo
podjetništva prav tako ne zagotavlja uspeha.
različna. Nekatera večja podjetja sprva ne
Torej, kakšna prihodnost v našem mestu
zaposlujejo direktno, ampak samo preko za-
čaka bodoče diplomante?
poslitvene agencije, saj je takšen način za delodajalca manj obvezujoč. Pri nekaterih delo-
Ključnega pomena je pravočasno in dobro in-
dajalcih je po preteku določenega obdobja
formiranje. Najenostavneje se je prijaviti na
možna tudi direktna zaposlitev, v kolikor se
Zavod za zaposlovanje in skupaj s svetovalko
na delovnem mestu dobro izkažemo.
narediti
zaposlitveni
načrt.
Za
tem
si
pripravimo Europass življenjepis ali katerega
Kaj pa v primeru, da kljub vsemu želimo
izmed kreativnih življenjepisov in čakamo,
začeti s samostojno podjetniško potjo? Veliko
pregledujemo objavljena prosta delovna
informacij lahko preberemo na spletnem
mesta na spletnem portalu in pošiljamo
portalu Mladi podjetnik. V Mariboru se lahko
prošnje za zaposlitev. Prijavimo se lahko
odpravimo na kar nekaj naslovov, kjer nas
tudi na katerega izmed aktualnih razpisov.
bodo z veseljem informirali. V preteklem letu
Pa vendar – je to resnično dovolj? Vse
so na Mariborski razvojni agenciji izvajali
pogosteje se izkaže, da proaktivno iskanje zaposlitve obrodi več sadov. Vzemimo v roke knjigo mag. Tamare Guzelj z naslovom Kako do službe – Kako v 7 hitrih korakih priti do dobre zaposlitve, ko ni objavljenih prostih delovnih mest, ki nas podrobneje informira o vseh prednostih. Močan vpliv imajo tudi zaposlitveni portali in socialno omrežje LinkedIn. Ažuriranje digitalnega profila omogoča podjetjem vpogled v ključna znanja in izkušnje posameznika. Zainteresirana podjetja nas bodo kontaktirala in povabila na zaposlitveni razgovor.
program izobraževanja za bodoče podjetnike, kjer je bilo možno pridobiti vso potrebno znanje in mentorstvo. Svetovanje in mentorstvo nam nudijo tudi v Štajerskem tehnološkem parku, kjer imajo že 24 let izkušenj. Spremljamo lahko program Tovarne podjemov in se udeležimo katerega izmed večernih predavanj na različne tematike, nudijo pa tudi podjetniško svetovanje. Skorajda vsak novopečeni podjetnik potrebuje tudi manjši poslovni prostor ali prostor za sestanke. Nekateri izmed zgoraj omenjenih ponujajo najem mize ali sejnih sob, manjših ali večjih predavalnic po ugodnih cenah. Ne glede na to, katero pot izberemo, bomo na njej potrebovali zvrhan koš optimizma, vztrajnosti in pripravljenosti za pridobivanje novih znanj, ki nam bodo odpirala nova vrata v lepšo prihodnost.
fotograf ije Hristina Trajkoska, Žan Murn, Vanessa Žekš
tekst Anja Jurše fotograf ije Andraž Kramberger, Žiga Kalan
KMŠ oder smo želeli postaviti na eno izmed najlepših prizorišč Festivala Lent. Na intimno in čarobno Dravsko ulico, kjer je včasih stal legendarni Jurčkov oder.
Stopiti v tako velike čevlje in zadostiti že uveljavljenemu imenu ni lahko, a ni bilo potrebno reči dvakrat, pa smo že načrtovali. Prva sprememba? Prestavimo oder na vrh ulice in tako obiskovalcem kot tudi glasbenikom omogočimo boljši pogled na in z odra. Izziv sprejet in prvi dan našega prvega KMŠ odra je bil na Dravski skoraj vsak, ki je kakorkoli sodeloval pri organizaciji Festivala Lent. Če ne to, pa so vsaj slišali za nas. »Kaj oni so oder brez vaservage postavljali?« je bilo eno izmed vprašanj, ki je letelo na naš oder, ki je bil takrat bolj podoben stolpu v Pisi kot festivalskemu prizorišču. A z nekaj dobrimi ljudmi in vztrajnostjo nam je le uspelo postaviti naš prvi pravi KMŠ oder.
Naš program je z leti postajal vse bolj dovršen, število nastopov je naraščalo in ulica je bila vsak večer polna. Seveda se dež in mraz zdaj že zelo tradicionalno pojavita prav za teh devet dni Festivala Lent, a če si na to pripravljen, ni tako hudo. Tako kot ob zaključku Festivala Lent vsi gledamo v nebo in občudujemo pokajoče iskrice, bi lahko tudi KMŠ oder simbolično opisali kot ognjemet dogodkov, glasbenikov, čustev in težav. Zdaj so za nami že tri leta festivalskega dogajanja in 27 čudovitih poletnih večerov. Na KMŠ odru je v tem času nastopilo 54 glasbenikov in glasbenih skupin. Stkala so se nova poznanstva in
prijateljstva.
najhujše
nalive
Naša in
ekipa
je
spremembe
prebrodila v
zadnjih
trenutkih. Preživeli smo odpovedi, pritožbe in spremembe programa ter bili deležni toplih stiskov rok, prijaznih besed pohvale in iskrivih oči glasbenikov, ki so dobili priložnost nastopiti na največjem mariborskem festivalu. In to je tisto, kar nam daje zagon. Ko se vsako leto povzpnemo na vrh Starega mostu in opazujemo Dravsko ulico v lučkah. Kako je vsak večer polna nasmejanih obrazov, ki se nežno pozibavajo v ritmih, ki jih izvajajo naši mladi glasbeniki. Tisti, ki bodo lahko rekli, da so svojo zgodbo začeli prav na našem KMŠ odru.
fotograf ije AndraĹž Kramberger
fotograf ije AndraĹž Kramberger
fotograf ije Janez KlenovĹĄek
fotograf ija Hristina Trajkoska
tekst Tina Marinič fotograf ija osebni arhiv
NEKOČ »Si gledala smučarske skoke?« »Nisem, babi, ni me bilo ...« »Kaj pa rokomet? Si videla, kako so zgubili?« »Nisem, bila sem ...« »Ob šestih je smuk. Da boš gledala!« reče in odloži telefon.
Moja babi, upokojena učiteljica športnega pouka, nekdanja profesionalna trenerka plavanja, neuradna selektorka vseh slovenskih in tudi neslovenskih reprezentanc kar iz lastne dnevne sobe. Gospa pri štiriinsedemdesetih še vedno planinari, jaha, smuča, vrtnari in ne izpusti nobene pomembne tekme. Nobene. Moja babi ni nostalgičen človek. Malokdaj omeni preteklost ali kako je bilo, ko je bila majhna. To, da se je rodila med bombnim napadom, se ji ne zdi nič groznega. Raje pove, kako so poslušali zgodbe njenega »starega ate« na krušni peči, pa čeprav vsako zimo enake. Spomni se, da so v času vojne skrivali partizana, za katerega žal nikoli ni izvedela, ali je preživel. Ker je znala odlično jahati, je nastopila v francosko-italijansko-jugoslovanskem filmu Rimske device, kjer je v enem prizoru celo nadomestila glavno igralko. A ko sem jo pred kratkim vprašala: »Babi, kaj ti najprej pride na misel, ko rečem Maribor?« je odgovorila: »Hm ... joj! Takrat, ko je bila Jugoslavija svetovni prvak v košarki! Veš, kako je bilo!« Svetovno prvenstvo v košarki 1970 se je odvijalo v jugoslovanskih mestih Sarajevo, Split, Karlovec, Skopje in Ljubljana. Prav v Ljubljani je potekala finalna tekma prvenstva med jugoslovansko in brazilsko reprezentanco. Jugoslavija je z dvema košema razlike postala svetovni prvak. »Veš, ravno sem se peljala v mesto po svojo mamo in omo. V avtu sem bila, ko so še igrali. Ulice so bile skoraj čisto prazne. Nikjer nikogar! Ali pa so se vsi stiskali k radiu, da bi čim bolje
slišali. Televizija je takrat bila luksuz! Ljudje so se zbrali, skupaj navijali in poslušali prenos. Spomnim se, ko je padel zadnji koš, oglasila se je ura in mesto je dobesedno eksplodiralo. Kričanje, sreča, objemanje, vsi na ulicah! Vsi so trobili, mahali z zastavami in se veselili. Ustavljali so avtomobile, ljudje so puščali avtomobile kar na ulici in se veselili. Bilo je noro. Vsi smo bili en narod, kaj narod, takrat smo vsi bili družina. In zmagali so praktično tukaj! Slavilo se je še dneve, veš. Drugi dan se je praznoval Titov rojstni dan, dan mladosti, za to veselja ni bilo konec. Sploh ne vem, če sem kdaj prišla do mame in ome ...« Hitro menja televizijske kanale, če se je kje začelo prenašati smučanje, ki ga goreče spremlja vsako zimo. »Mislim, da je dva dni pred tem potekalo občinsko prvenstvo v osnovnošolski košarki. In moji pubeci so zmagali! Kako sem bila vesela, tako sem bila na njih jezna kdaj ... Ampak na koncu so se zbrihtali in zmagali. In čez dva dni je bila Juga svetovni prvak. Saj pravim, jaz sem imela popoln teden. Spomnim se, da smo skuhali odlično večerjo in nazdravljali še drugi dan na Titov rojstni dan, ah, še cel teden.« Pogleda na uro in živčno spreminja kanale. »Neka čarobnost je bila takrat, ko ni bilo novic na vsakem vogalu, nismo vedeli vsega, veš, ampak nam nič ni manjkalo. Kar smo morali vedeti, smo vedeli. Kaj pa danes, česa se še danes tako veselimo?« Ne odgovorim, vendar se je spomnim, kako goreče je proslavljala zmago Tine Maze, Petra Prevca, naslov evropskih prvakov v košarki in še kaj. »O, začelo se je! Daj malo glasneje!« V naročje vzame debelo mačko Miko in skupaj začneva navijati za Ilko Štuhec.
ilustrirala Beti Trstenjak
v ilustracijah
Maruša Križanič
Tom Veber
Irski fantje seksajo veliko in grobo,
imajo kosmate pazduhe
in se prijemajo za kurce ves čas!
Irski fantje ščijejo
po zidovih in parkih, nabijajo na koš,
uporabljajo Old spice
in jedo hamburgerje brez pribora. Irski fantje rešujejo svoje probleme sami pred televizorjem,
med navijanjem za najljubše nogometno društvo
in pitjem pločevinke Guinnessa, ki ga potem
prav po moško zmečkajo. Irski fantje ne jočejo,
ampak so samo prehlajeni!
Ina Slemnik
Luka Hernet
Ina Slemnik
Tehtam.
Stojim na tehnici
in tehtam.
Tehtam čas. Preteklost,
sedanjost
in podlago za jutrišnji dan.
Tehtam preteklost
in ne vem kako in kam.
Desna prevaga vse slabo
leva urno uravna z dobro stranjo.
Tehtam in zmedeno se oziram.
Ali naj preziram
ali naj pozdravljam preteklost srca.
Tehtam in želim izstopiti
iz tako zelo iskanega ravnovesja. Alenka Avguštin
Hiše čepijo na temnih vogalih
z oken se nagibajo iste postave drevje pada poševno na reko. Rad bi se ustalil tukaj morda za nekaj mesecev.
Ne moti me, če se keramika več ne blešči in okna ne tesnijo ostrega zraka. Rad bi se ustalil tukaj, če ni več letal,
če ni več vlakov, če ni več postaj,
če celo potovanja ni več. Rad bi se ustalil tukaj
potem bom zaklenil vhodna vrata
preden bo noč dosegla živo mejo.
Tom Veber
Maruša Križanič
(najdena pesem)
ilustraciji in slika Maruša Križanič
STUDII, FRANŠIZE IN
AVTORSKEGA FILMA tekst Ivan Stanojević
Če se ozremo 20 let nazaj, na poletje 1999, vidimo, kako močno se je filmska industrija spremenila. Tisto poletje je videlo izid zadnjega Kubrickovega filma – Široko zaprte oči, hkrati pa je pognalo kariero takrat še neznanega M. Nighta Shyamalana, ki je izdal šokantni Šesti čut. Poleg tega smo lahko bili priča izumu novega žanra (t. i. »found footage« filmov) z izidom Čarovnice iz Blaira. Tisto poletje so se začele kar tri nove franšize, ki takrat to še niso bile – Matrica, Mumija in Ameriška pita. Disney je skromno izdal le en film, in sicer animiranega Tarzana. Bili smo tudi priča ponovnemu zagonu Star Wars franšize, ko je to še bil redek pojav v industriji. Z izjemo zadnjega omenjenega filma se verjetno v večini lahko strinjamo, da je bilo tisto poletje precej plodno za filmsko industrijo in da je proizvedlo veliko število še danes klasičnih filmov. Ampak ne le to, ti filmi so bili nekaj novega in v večini originalnega – specifična vizija režiserja. Šesti čut, Matrica in Čarovnica iz Blaira so dobesedno transformirali filmsko industrijo.
Zdaj pa poglejmo letošnji poletni spored filmov. V ospredju vidimo morje nadaljevanj, kot so Maščevalci: Zaključek, John Wick 3, Spider-Man 2, Godzilla: Kralj pošasti, Temni Feniks, Skrito življenje hišnih ljubljenčkov 2, Možje v Črnem: Globalna Grožnja, Annabelle 3, Svet igrač 4, Hitri in drzni: Hobbs in Shaw ter Tisto: Drugo poglavje. Tem se pridružujejo še »remaki«, kot je novi Chucky (zdaj mu je ime Buddi), film Otroška igra in filmska adaptacija Raziskovalke Dore. Disney bo imel izjemno produktivno leto, saj imajo poleg zgoraj omenjenih štirih filmov še Aladdina in Levjega kralja. Hvala bogu pa ni vse tako črno, saj najdemo še par avtorskih filmov na poletnem sporedu 2019. V ospredju sta zagotovo novi film Quentina Tarantina, Bilo je nekoč v Hollywoodu, in pa zombi film Jima Jarmuscha, Mrtvi ne umrejo, v katerem igrajo vsi igralci, ki so kdajkoli obstajali (hiperbola, ampak če si pogledate seznam igralcev, boste razumeli). Poleg tega se lahko veselimo Midsommarja, novega filma režiserja Aria Asterja, režiserja Podedovanega zla. Na nekoliko bolj sproščeni strani je film Dannyja Boyla, Yesterday, ki nam predstavi zgodbo glasbenika, ki se zbudi v svetu, kjer je edini, ki pozna skupino The Beatles, in vsi mislijo, da so njihove pesmi njegovi originali. Zdaj si mogoče mislite: »Ampak zadnji Maščevalci so bili zakon in komaj čakam na novi Svet igrač!« Tudi jaz se veselim teh filmov in jih vse gledam. Odkar je Disney prevzel Marvel in Star Wars franšizi, ju je oživil in razvil na način, kot ga prej nismo videli. Ampak z vsako novico, da je Disney kupil nov studio (nazadnje FOX), se vprašam, kam to vodi. Prisotnost različnih filmskih studiov je spodbujala konkurenco in silila razvoj industrije – vsak je želel biti boljši kot ostali. Z nakupom FOX-a ima Disney sedaj v lasti tako Titanic kot tudi Avatar (dva najbolj gledana filma v zgodovini, ki ju bo počasi prehitel Maščevalci: Zaključek, tudi v lasti Disneya). Poleg tega imajo pravice do veliko drugih vsebin, kot so Možje X in serije Atlanta ali pa The Simpsons. To je skorajda prvič v zgodovini, da je nek studio, ki mu je šlo zelo dobro, popolnoma izginil, ker ga je odkupilo še večje podjetje. Smo v stadiju, ko velike ribe jedo druge velike ribe.
In kaj to dejansko pomeni za prihodnost filmske industrije? Nihče ne ve. Ampak če pogledamo na odnos Star Wars in Marvel filmov ter Disneya, nam to da nek vpogled. Zadnji Star Wars film (Poslednji jedi) je bil po mojem mnenju tudi eden najboljših do sedaj, predvsem ker se vidi, da je avtorski film, ki ima osebnost in izstopa. Je zelo nenavaden Star Wars film, in če je kaj, je nepredvidljiv. Meni se zdijo vsebine, ki odstopajo od norme, navdušujoče. Tudi sam se veselim dejstva, da bo Marvel lahko končno posnel kvaliteten film o Fantastičnih štirih ... Vendar so zgodbe iz snemanja filmov Solo in Ant-Man, ko je Disney posegel in zamenjal režiserje sredi snemanja, zaskrbljujoče. Disney je seveda podjetje, in glavni cilj vsakega podjetja je narediti profit. To pomeni snemanje filmov, ki imajo čimbolj garantiran dobiček. V praksi so to »live action« različice njihovih klasičnih animiranih filmov in vse, kar ima že poznano ime in ustvarjeno občinstvo. Različni studii so si upali tvegati z različnimi ustvarjalci, in četudi ti filmi niso bili vedno uspešni, so ponujali različne poglede na svet. S tem ko pa Disney počasi ustvarja monopol nad filmsko industrijo, ustvarja tudi vedno bolj enoliko perspektivo. Ta je sproščena in zabavna, na čase dramatična, ampak nikoli ne preveč provokativna. Disney, ki se ga spominjamo iz otroštva, počasi izginja in vedno bolj postaja klasični zlobec iz filmov, ki si želi prevzeti cel svet. si želi prevzeti cel svet.
kust
os p lejl
i s te
I va n
Stan
ojev
ić
KO DA K
KO DA K
KO DA K
PI18
ž , A n d ra jko s k a ti n a T ra s ri H e f ij a Že kš fo to g ra Va n e s s
K ra m b
e rg e r,