VERA
SKUPNOST
SKROMNOST HVALEŽNOST RADODAR
RADODARNOST KRŠČANSKA VERA CELOVITA OSEBNOSTNA RAST USTVARJALNO ZNANJE DEJAVNA ODPR
CELOVITA OSEBNOSTNA RAST USTVARJALNO ZNANJE DEJAVNA ODPRTOST POVEZANOST ODPUŠČANJE SOČUTJE ODGOVORNOST DO STVARSTVA VESELJE ZAUPANJE
HVALEŽNOST
VEZANOST ODPUŠČANJE SOČUTJE RADODARNOST KRŠČANSKA VERA CELOVITA OSEBNOSTNA RAST USTVARJALNO ZNANJE DEJAVNA ODPRTOST
ODGOVORNOST
DO STVARSTVA VESELJE ZAUPANJE SKUPNOST SKROMNOST HVALEŽ
GOVORNOST DO STVARSTVA VESELJE ZAUPANJE SKUPNOST SKROMNOST HVALEŽNOST RADODARNOST POVEZANOST ODPUŠČANJE SOČUTJE KRŠČANSKA VERA CELOVITA OSEBNOSTNA RAST USTVARJALNO ZNANJE DEJAVNA ODPR
ŠČANSKA
VEZANOST ODPUŠČANJE SOČUTJE ODGOVORNOST DO STVARSTVA VESELJE ZAUPANJE SKUPNOST SKROMNOST
1 3 M E G A R O N1 4
ZAVOD SV. STANISLAVA
ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA
JEGLIČEV DIJAŠKI DOM
OSNOVNA ŠOLA ALOJZIJA ŠUŠTARJA
GLASBENA ŠOLA
Študentski dom Janeza F. Gnidovca
SLOVENSKI DOM
Megaron
Kazalo
pri starih Grkih hiša z enim prostorom in ognjiščem na sredi; v svetiščih najsvetejše
Zavod sv. Stanislava 4 Duh Božji je vel (1 Mz 1,2) 6 POT V NESKONČNOST JE TLAKOVANA ZATE 7 ZA VEČ SEM ROJEN 8 S SVOJO PALETO RIŠE POTEZE NA ČLOVEŠKE OBRAZE … KIPENJE DOGODKOV 13 KDO BO ZDRAVNIK ZA MOJO DUŠO? 14 PRIDI, PROSTORA JE ZA DVA … KIPENJE DOBROTE 15 NAŠA GENERACIJA! … KIPENJE VEZI 17 RADA BI NAPISALA PESEM O TEBI. PA PREMALO BESED IMAM.
Redni letni zbornik Zavoda sv. Stanislava
Izdal in založil Zavod sv. Stanislava Odgovarja dr. Roman Globokar Zbral in uredil mag. Gregor Celestina Sodelovali Tatjana Kapuralin, Petra Turk Novak, Nina Kodrič, Nada Zupančič, mag. Bernarda Podlipnik Lektoriral dr. David Puc Korekture dr. David Puc, mag. Bernarda Podlipnik Oblikoval Marko Grimani Fotografije Prijatelj&Prijatelj, Tone Česen, dr. Martin Tine Perger, Nika Curk, zasebne zbirke dijakov, študentov in profesorjev, arhivi zavoda in posameznih enot Obdelava fotografije Nika Curk, Vida Jocif, Marko Grimani
Tisk Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2013
17 Nagradi Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva
18 ODMEV TVOJIH KORAKOV … NE LE ZASE Škofijska klasična gimnazija 22 PREPIH NA NEBU 22 Veš, rekli so mi, da je ljubiti težko, a moje mnenje je, da je najtežje slovo. … Iz pogovora z nekdanjim ravnateljem Jožetom Puciharjem
24 SKOZI TEBE KIPELA BO RAST 24 20 let Škofijske klasične gimnazije 25 Iščem izgubljene delce mozaika 25 Izjave profesorjev prve generacije, ki še poučujejo na gimnaziji
29 PROFESORJI – TO SO GADJE … profesorji in drugi strokovni delavci v gimnaziji v šolskem letu 2013/14 ISSN-1318-3621 Zavod sv. Stanislava Štula 23 1210 Ljubljana Šentvid Telefon: 00 386 1 582 22 00 Telefax: 00 386 1 582 10 65 E-pošta: info@stanislav.si Spletna stran: www.stanislav.si
29 Umikaš se mojemu razumu … DALJNOKAM … Vera in kultura 32 Jaz vem za besede, ki so samo v tebi, in čakam nanje … Slovenščina 35 Želim biti v tvoji epsilonski okolici, rad bi se asociiral s tabo in se pomnožil … Matematika 36 Potem zgubim se v tvojem gostem plašču … Angleščina 38 Pridih neskončnosti in sladkega hrepenenja … Klasični jeziki
40 Da jezik se do konca mu zapleta … Tuji jeziki 42 Si sfinga v mojih mislih … Zgodovina 43 … in beremo grafite zarjavelih vagonov … Umetnostna zgodovina 44 Vlak je odpeljal s perona … Geografija 45 Stopam v zeleno livado … Biologija 47 Disperzija, inverzija – ne vem, katera verzija … Kemija 48 … čeprav horizont ostaja nedosegljiv … Fizika 50 Rad bi se že končno definiral … Psihologija in filozofija 52 Ti si moja zaloga vrednosti … Informatika 53 Ko stojim s kratko senco na robu dolge poti … Športna vzgoja 56 Listanje po partituri … Glasbeni dogodki 20. šolskega leta na ŠKG 59 Toda na koncu se vedno vračam na začetek – k sebi … Svetovalna služba 60 Stara školjka. Srečna. V sebi nosi biser. … Knjižnica 61 Po isti poti z njim življenja hodiš … Naša tajnica 61 Verjeti zvezdam nad sabo, da obstajajo in so … Razvojni tim
62 KOMET SE JE USTAVIL, MI SEZIDAL MOST 62 Igralka sem, čeprav se skrivam pred nastopi 63 Prijatelj navadno sedi v isti klopi … Prostovoljstvo 64 Lebo Pán je živý, lebo Pán je živý, žije v nás, žije v nás … 65 »Misel je močnejša od atomske bombe« … Dijaška skupnost
66 DOVOLITE NAM PITI MAVRICO IZ KOZARCA … razredne skupnosti v šolskem letu 2013/14 66 S torbami na ŠKG gredo, vsi prestrašeni v šolo stopijo … Prvoletniki 73 Obrazi vsakdana, dolgočasni, vedno novi, utrujajoči in pomirjajoči … domači. Naj v njih iščem obraz svoj? … Drugoletniki
79 Natikam trenutke na vrvico, iz njih bom napravil življenja ogrlico … Tretjeletniki 86 To je tekma, kjer sm js komentator … Četrtoletniki
92 Obrazi spomina, spačeni, angelski, obetajoči in odrešujoči … 93 Zlati maturanti 99 Sen pluje v obljubljeno dimenzijo … Matura 2013
100 Zapisano črno na belem … Potek šolskega leta 2012/13 103 Všeč mi je tvoj koncept … Javne pohvale 103 Javne pohvale ravnatelja za odličen uspeh v šolskem letu 2012/2013 104 Pohvale apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije za odličen uspeh v vseh štirih letih šolanja na ŠKG in za odličen uspeh na maturi 104 Javne pohvale ravnatelja za posebne dosežke (in odličen uspeh) v šolskem letu 2012/2013 105 Pohvale direktorja Zavoda sv. Stanislava za odličen uspeh na maturi 106 Zlata knjiga Škofijkse klasične gimnazije
Jegličev dijaški dom 108 SKOZI TEBE KIPELA BO RAST 109 SKOZI TEBE … 109 Kraj, kjer se večnost poraja … duhovnost in svetovalna služba 110 Nekdo tam daleč verjame vate … Kipelo je preko vzgojiteljev nižjih letnikov 112 S ciljem kot zvezdo na nebu … Kipelo je preko vzgojiteljev višjih letnikov 115 Bog je videl vse, kar je naredil … Le kaj bi brez njih
116 … KIPELA BO RAST 116 Stojiš na pomladnem griču … Prvoletniki in drugoletniki 121 Tebe veter je premamil … Tretjeletniki in maturanti
Osnovna šola Alojzija Šuštarja 130 PETLETNE SLEDI KIPEČE RASTI NA OSNOVNI ŠOLI ALOJZIJA ŠUŠTARJA 131 NAJRAJE SEM PISAN IN RAZIGRAN 5 let Osnovne šole Alojzija Šuštarja 132 VERJETI SONCU, DA NIKOLI NE ZATONE … PROFESORJI IN DRUGI STROKOVNI DELAVCI V ŠOL. LETU 2013/14 132 Pridi na gugalnico … Učitelji 1., 2. in 3. razreda – razredniki in OPB 134 Pri oknu sedi slikar … Učitelji 4. in 5. razreda – razredniki in OPB 136 Sanjati fantazijo … Učitelji predmetne stopnje 138 Dali so izraz … Ostali strokovni sodelavci 139 Hvala za skupno rast
140 Vse sem lahko … UČENCi v šolskem letu 2013/14 140 piko dinozaver obišče našo šolo 141 iz dnevnikov učencev 5. B
157 KIPENJE ŽIVLJENJA V ŠOLSKEM LETU 2012/13 158 159 161 163
Kipenje duha Kipenje talentov Kipenje idej – projekti Kipenje novih prijateljskih vezi in odkrivanje drugih svetov – obiski 163 Kipenje veselja ob naših dosežkih 166 Osnovna šola Alojzija Šuštarja – »KULTURNA ŠOLA 2013«
Glasbena šola 168 NEKOMU GLASBA MILA SRCE VNAME … STEBRI KIPENJA 168 Vidi svoje sanje, za katere tako močno upogiba lok nad rdečkasto violino 168 Razne bil naloge je razdelil 169 Pozabil sem, kako težko je biti v harmoniji z melodijo … Nauk o glasbi 169 Da bi mi zaigral pesem na kitaro … Oddelek za kitaro in citre 170 Dom je tam, kjer je srce … Oddelek za violino
170 Zelo bi se mi dalo bluziti: če bi verjel v bluzenje … Oddelek za džez petje 171 Ob mehkih glasovih večernih ptic sem svoboden … Oddelek za solopetje 172 Vse hitreje igrajo akordi … Oddelek za orgle 172 Pojdi z mano … Oddelek za harmoniko 173 Prisluhni zvoku tisočih klavirjev … Oddelek za klavir 174 Dolge roke, ki poskakujejo v prepihu … Oddelek za pihala in trobila
175 DAJ MI BEL KVADRATEN LIST IN VRNILA TI BOM MAVRIČNO KUVERTO ZVOKOV … Kipenje pomembnih dogodkov v šolskem letu 2012/13 177 NOCOJ ME JE V NAROČJE VZELA LUNA, SOJENICE SO POSLALE PIŠ … KIPENJE USPEHOV NAŠIH UČENCEV NA TEKMOVANJIH Študentski dom Janeza F. Gnidovca 180 PUSTITI RASTI 181 NOV ZAČETEK 182 LOVI PREPROSTE TRENUTKE IN JIH NIZA V NAJLEPŠE KORALDE 183 ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 JE BILO ZELO RAZGIBANO 187 svoboda – cilj ali sredstvo? 188 Ljubljana, ostajaš
Slovenski dom 190 »Lepota, večno davna, večno nova« 191 Romar k lepoti 192 Pregled razstav v šolskem letu 2012/13 196 Kipenje dijaške likovne ustvarjalnosti
198 Zahvala dobrotnikom
Duh Božji je vel (1 Mz 1,2) Na začetku je bila tema, a Božji duh je že vel nad pokrajino. V preizkušnji preorana zemlja je rodila. Zasijala je Luč. Nastal je okvir, shema, v kateri se je zarisala pot. Ko so ji sledili, jih je vabila, da bi presegli sivino. Odkrili so njeno barvo in še eno in še eno. Barve so se prelivale v odtenke. Nekateri so jih plašili, drugi navduševali, stopili so preko okvirjev. Odsevali so Njega, ki je odločil: »Skozi tebe kipela bo rast.« In še vedno kipi. Že 20 let. Iz vere, upanja in ljubezni v dialogu s svetom ustvarja pogoje za celovito osebnostno rast posameznika v skupnosti, da bi živel v polnosti in sooblikoval boljši svet. Na dnu ostaja Njegova obljuba. Njegova Beseda daje izhodišče sleherni strani. Čeprav jo pogosto spregledamo, ostaja zvesti sopotnik v porazu in zmagi. Daje polet ustvarjalni svobodi. Iz nje se rojeva drznost, pogum. Iz nje se porajajo naslovi, vtisi, reflektirane izkušnje, sivi vsakdan in barvitost v večnost zapisnih trenutkov. Tako polni strani več kot 1200 piscem ene same zgodbe. Kako jih ne bi do roba napolnila tudi letošnjemu že dvajsetemu Megaronu? Ker strani Megarona ne morejo ujeti celotne zgodbe, bodo zapisi, izjave in fotografije zarisali le njene temeljne linije, znotraj katerih bo bralec podobo lovil sam. V hvaležnosti za praznično leto smo naslove oblikovali iz verzov pesmi, ki so se zapisali dijakom skozi dvajsetletno delovanje gimnazije. Mnoge izjave so nastale spontano ob spletnem vprašalniku, v katerem so dijaki lovili asociacije na posamezne šolske predmete, razred, pomembnejše dogodke, zavodske delavce … V okviru projektne naloge so dijakinje sooblikovale zasnovo in celostno podobo Megarona, izbirale in obdelale fotografije, izbirale izjave … Zgodilo se je, kar se dogaja v slehernem šolskem dnevu. Prepletla se je ustvarjalnost profesorjev, dijakov, vzgojiteljev, učiteljev, učencev, študentov in drugih zaposlenih. Iz teme, napora, velikokrat tudi izgube, je zrasel konkreten sad z jasno začrtano obliko, znotraj katere lahko veje kipenje rasti. Ne samo od sebe. Le v ponižnem sodelovanju vseh vpletenih z Njim, ki sleherni dan daje moč, iz katere zmoremo več. ~~ Mag. Gregor Celestina, urednik
Usmiljen in milostljiv je Gospod. (Ps 103,8)
V SKUPNOSTI DEJAVNA ODPRTOST
CELOVITA OSEBNOSTNA RAST USTVARJALNO ZNANJE SKUPNOST DEJAVNA ODPR
TVARJALNO ZNANJE SKUPNOST DEJAVNA ODPRTOST IZ VERE UPANJA IN LJUBEZNI V DIALOGU S SVETOM USTVARJATI DA BI ŽIVEL V POLNOSTI IN
SOOBLIKOVAL BOLJŠI SVET
SKUPNOST DEJAVNA ODPR KRŠČANSKA VERA CELOVITA OSEBNOSTNA
USTVARJALNO ZNANJE
DA BI ŽIVEL V POLNOSTI IN SOOBLIKOVAL BOLJŠI SVETIZ VERE UPANJA IN LJUB
KRŠČANSKA VERA
ŠČANSKA VERA CELOVITA OSEBNOSTNA RAST USTVARJATI POGOJE ZA CELOVITO OSEBNOSTNO RAST POSAMEZNIKA V SKUPNOSTI DA BI ŽIVEL V POLNOSTI IN SOOBLIKOVAL BOLJŠI SVET
DIALOGU S SVETOM USTVARJATI POGOJE ZA CELOVITO OSEBNOSTNO RAST POSAMEZNIKA
VERE UPANJA IN LJUBEZNI V DIALOGU S SVETOM USTVARJATI POGOJE DA BI ŽIVEL V POLNOSTI IN SOOBLIKOVAL BOLJŠI SVET
ZAVOD SV. STANISLAVA
POT V NESKONČNOST JE TLAKOVANA ZATE Z veseljem sem sprejel povabilo, da za novo številko Megarona, glasila Zavoda sv. Stanislava, napišem spremno besedo. Zavod sv. Stanislava letos obhaja 20. obletnico ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije. Letos je minilo tudi 100 let od prve mature v slovenskem jeziku, ki je bila 1913 v tedanji klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava. Že bežen pregled tega, kar je bilo v tem času koristnega in pomembnega narejenega za slovensko kulturo in katoliško Cerkev, nas lahko navdaja s hvaležnostjo in veseljem, hkrati pa nas spodbuja k delu in odgovornosti za naprej. Hvaležen sem Bogu in ljudem za vse, kar je zavod dobrega naredil v preteklosti, še posebej pa za delo in poslanstvo, ki ga opravlja danes. Kdor se zanaša samo na poročila in komentarje, ki jih slovenski mediji sporočajo naši javnosti, bi lahko mislil, da je na Slovenskem vse narobe. Kdor pa bo vzel v roke to številko Megarona, bo z veseljem ugotovil, da ni zares tako. Zavod sv. Stanislava je ena od velikih zgodb o uspehu, na katero smo lahko zelo ponosni. Ne samo v Cerkvi na Slovenskem, ampak tudi v naši družbi! Klasična gimnazija, Osnovna šola Alojzija Šuštarja, Jegličev dijaški in Študentski dom JFG, glasbena šola, pevski zbori, kulturne dejavnosti, duhovno žarišče in druge ustanove imajo velik pomen. Z njihovo pomočjo raste nov rod mladih izobražencev in umetnikov, ki po maturi in končanem šolanju na srednješolski stopnji uspešno nadaljuje študij na univerzah doma in po svetu. Prvi diplomanti so že prevzeli pomembna mesta v življenju našega naroda, zato lahko upamo, da jih bo v prihodnosti še veliko več. Setev obeta bogato žetev. Kdo bi si mislil, da bo pogumna poteza takratnega ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja v tako kratkem času obrodila tolikšne sadove. Nedavno sem izvedel, da so letos na Osnovno šolo Alojzija Šuštarja v prvi razred lahko sprejeli samo nekaj novih učenčkov, vsi ostali so namreč bratci in sestrice tistih, ki so že na tej šoli! Lahko smo ponosni tudi na 100. obletnico prve mature v slovenskem jeziku, ki je potekala na takratni klasični gimnaziji v okviru Zavoda sv. Stanislava. Kako močno upanje, danes bi rekli daljnosežno vizijo, je imel takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič. Na prelomu 20. stoletja je v tedanjih težkih razmerah in ob velikem političnem nasprotovanju ustanovil Zavod sv. Stanislava in prvo slovensko klasično gimnazijo ter zgradil mogočno stavbo, ki še danes odlično služi svojemu namenu. Nedavno sem prebral misel papeža Frančiška, ki je dejal, da kdor začenja brez upanja, že vnaprej izgubi polovico bitke. Častitljiva škofa Anton Bonaventura Jeglič in Alojzij Šuštar sta imela močno upanje, zato sta dosegla to, česar se še danes lahko resnično veselimo. »Za več sem rojen« je geslo, ki letos pri uresničevanju odgovornosti do sebe in drugih vodi delo vodstva, profesorjev, dijakov, učencev in drugih. Vabim vas, da za Zavod sv. Stanislava vsi skupaj prosimo Božjega blagoslova, Marijinega varstva in priprošnjo sv. Stanislava! ~~ Msgr. Andrej Glavan, apostolski administrator ljubljanske nadškofije
Pridi, Duh voditelj Cerkve.
Zavod sv. Stanislava
ZA VEČ SEM ROJEN Za rdečo nit letošnjega šolskega leta v Zavodu sv. Stanislava smo izbrali življenjsko vodilo našega zavetnika sv. Stanislava Kostke: Ad maiora natus sum. Gre za zavest osebnega poslanstva in odgovornosti, ne gre za držo nadutosti, domišljavosti, prevzetnosti, »elitizma« v smislu, da želimo biti nekaj več kot drugi. Gre za to, da osmišljamo proces vzgoje in izobraževanja v smeri celovite osebnostne rasti vsakega posameznika. »Več« ne predstavlja več materialnih dobrin, tudi ne zgolj več znanja, ampak pomeni predvsem polnost življenja, ki jo lahko slutimo samo znotraj obzorja večnosti. Proces vzgoje in izobraževanja želi spodbuditi vsakega posameznika, da prepozna svoje talente in darove, da odkrije svoje osebno poslanstvo in vloži svoj trud in napore v to, da kar najbolje razvije svojo lastno osebnost, da bi živel polno življenje in s tem prispeval k skupnemu dobremu v družbi. Geslo »Za več sem rojen« je spodbuda vsem učencem in zaposlenim v zavodu, da rastemo v zavesti osebne poklicanosti, v želji po napredovanju in v prizadevanju za odgovorno življenje v skupnosti. Kakovosten pouk, skrb za oblikovanje spodbudnega okolja v razrednih skupnostih, duhovne obnove in številne obšolske dejavnosti, projektne naloge in možnost za raziskovanje na različnih področjih, vsestranska pomoč pri osebnostnih težavah otrok in mladostnikov naj bi učencem v vseh enotah našega zavoda pomagali, da se postopoma zavejo svoje enkratnosti in dragocenosti, da vzljubijo sebe in svet okoli sebe, da se navdušijo za življenje in da prevzamejo svoj del odgovornosti za oblikovanje boljšega sveta. Učitelji in vzgojitelji smo tisti, ki imamo nalogo, da jim pomagamo pri spoznavanju zakonitosti naravnega in družbenega sveta, da jih usposabljamo za življenje v sodobnem kompleksnem svetu, predvsem pa da razpihujemo notranji ogenj v mladih in da jih spodbujamo k ustvarjalnosti in inovativnosti. Ob tem pa ne smemo pozabiti na pomen sočutja in solidarnosti. Vsakdo je poklican, da osebne darove, ki jih ima, kar najbolje razvije, da bi jih lahko uporabil za blagor drugih ljudi. Letos praznujemo 20. letnico ponovnega delovanja Zavoda sv. Stanislava. V teh letih se je naš zavod razvil v prepoznavno vzgojno-izobraževalno središče v Sloveniji in v Evropi. Številni uspehi na mnogih področjih pričajo o pravilni usmeritvi zavoda, o uravnoteženosti šolskih in obšolskih dejavnostih ter o odličnih in požrtvovalnih učiteljih in vzgojiteljih. Vsakoletni nadpovprečni rezultati na maturi, najvišja priznanja na različnih tekmovanjih, uspehi na področju zborovskega petja, odlični rezultati pri nadaljnjem študiju na univerzah, številčne družine naših nekdanjih dijakov razkrivajo, da se je v mladih utrdila zavest, da so rojeni za več, da so se odgovorno spoprijeli z izzivi življenja. Kosovelov verz »Skozi tebe kipela bo rast« je vodilo jubilejnega leta na Škofijski klasični gimnaziji. Mogočni in veličastni rasti smo lahko priča v teh dveh desetletjih. Verjetno si nihče na začetku ni predstavljal, da bo naša ustanova dosegla tak razcvet. Ta razcvet je naprej milostni Božji dar, hkrati pa tudi sad prizadevanja vseh naših zaposlenih in vseh generacij učencev, dijakov in študentov. Vsak je prispeval svoj delež h kipenju rasti. Hvala vsem učencem, dijakom, študentom, učiteljem, vzgojiteljem in ostalim delavcem ter seveda vsem staršem in podpornikom našega zavoda za vaš dragocen prispevek k skupnemu utripu in za zaupanje v naše delovanje. Dovolite, da se posebej zahvalim g. Jožetu Puciharju, ki se je po treh letih ravnateljevanja na Škofijski klasični gimnaziji poslovil od nas. Hvala za zgled pristne dobrote, človeške topline, sočutnosti in pripravljenosti za pomoč. Novemu ravnatelju g. Simonu Feštanju pa želim veliko modrosti, ustvarjalnih navdihov in potrpežljivosti pri vodenju gimnazije. Naj praznovanje notranje okrepi vse, ki živimo in delamo v naši ustanovi, da bi s še večjim veseljem in zagnanostjo izpolnjevali svoje poslanstvo. ~~ Dr. Roman Globokar, direktor Zavoda sv. Stanislava
6 7
S SVOJO PALETO RIŠE POTEZE NA ČLOVEŠKE OBRAZE ... KIPENJE DOGODKOV V dvorani Državnega sveta je 29. 11. 2012 potekal posvet z naslovom Biomasa – vir energije za Slovenijo, v organizaciji Zveze društev za biomaso Slovenije. Predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič je ob tej priložnosti poudaril, da je izraba obnovljivih virov energije velikega pomena za nadaljnji obstoj in razvoj človeštva. Na konferenci so prispevali svoje referate tako številni teoretiki in nekaj praktikov. Med njimi je bil tudi ekonom Zavoda sv. Stanislava Anton Homar, ki je predstavil uporabo obnovljivih virov pri nas.
V sredo, 5. 12. 2012, smo gostili mednarodno konferenco z naslovom Religijski pouk v svetu danes. Predavatelji različnih religij iz desetih držav in s štirih celin so predstavili položaj verskega pouka v svojih državah in težave, s katerimi se soočajo. Med novinarsko konferenco ob izidu preglednega zbornika različnih praks religijskega pouka založbe Routledge Press in v diskusiji pa so se dotaknili tudi globalnih vprašanj religije in religijskega pouka ter nekoliko osvetlili razmere v Sloveniji. Mufti dr. Grabus je pohvalil zgledno sodelovanje, ki ga tudi na področju izobraževanja gojijo različne verske skupnosti v Sloveniji. In prav v tem gre iskati pozitivno sporočilo za prihodnost. Dr. Miroshnikova, predstavnica iz Rusije, je povedala zanimivo zgodbo o tem, kaj je celo sekularno Francijo pripeljalo do tega, da je, vsaj delno, uvedla religijske vsebine v učni načrt drugih predmetov. Ko so si francoski dijaki med ogledom slikarskih umetnin v Louvru ogledovali Mantegnovo sliko sv. Sebastijana, je eden izmed njih vprašal, zakaj je preboden s toliko sulicami. Odgovor drugega je bil nedvoumen: nanj so streljali Indijanci. V resnici je težko razumeti svet, če ne prepoznamo religije in njenih vsebin kot njegov pomemben del. »Ne moreš biti izobraženec, ne da bi razumel vlogo religije npr. v umetnosti, literaturi, glasbi ali astronomiji.« (Prof. dr. Derek Davis, Univerza v Teksasu) V sklopu praznovanja 20. obletnice ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije je v zavodu od 9. do 12. 5. 2013 potekal mednarodni simpozij z naslovom »Šola kot prostor dialoga med vero, znanostjo in umetnostjo«. Njegov glavni namen je bil prikazati medsebojno povezanost, dopolnjevanje, interakcijo in morebitne napetosti med vero, znanostjo in umetnostjo. Ta temeljna področja človekovega iskanja resnice in smisla življenja si med seboj ne nasprotujejo, ampak vsako na svoj način vodi človeka k odgovorom na temeljna vprašanja. Zgodovina evropske misli, predvsem od novega veka dalje, je polna konfliktov predvsem med vero in znanostjo. Na simpoziju smo želeli pokazati na ozadje teh napetosti in na sedanja dialoška prizadevanja pri iskanju celostne resnice. Vsako področje iskanja resnice in smisla ima svojo avtonomijo, svojo lastno metodo, svojo pot iskanja resnice, vendar se te različne poti med seboj ne izključujejo, ne izničujejo, ampak dopolnjujejo in druga drugo bogatijo. Slišali smo izredno zanimiva predavanja in še bolj dragoceno delitev osebnih izkušenj in pričevanj več kot 40 predavateljev. Z nami so bili vrhunski strokovnjaki, znanstveniki, teologi, filozofi, umetniki. Veseli smo bili tudi udeležbe naših učiteljev, ki so predstavili svoje praktične izkušnje iz razredov, in naših nekdanjih dijakov, ki so temo osvetlili s svojega vidika. V nedeljo 12. 5. pa smo bili priče izjemnemu 20. letnemu koncertu naših zborov in orkestra v polni dvorani Cankarejvega doma. Nagovoril nas je tudi predsednik republike Slovenije Borut Pahor. Med drugim je poudaril: »Verjamem, da bodo intelektualci, ki so mojstrili svojo pamet, dušo in telo v Škofijski klasični gimnaziji, Sloveniji pomagali vzpostaviti družbo prihodnosti brez senc preteklosti in njenih ideoloških delitev.« Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih.
Zavod sv. Stanislava
8 9
18. 6. 2013 je potekala akademija ob 100. obletnici prve mature v slovenskem jeziku, ki jo praznujemo v 20. letu ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije. Prva matura v slovenščini predstavlja zgodovinski prispevek k razvoju slovenskega šolstva in uveljavljanju slovenskega jezika v javni rabi. Številne predstavnike cerkvenega, političnega in družbenega življenja v Sloveniji je v imenu organizatorja akademije pozdravil mag. Janez Šparovec. V svojem nagovoru je še posebej poudaril daljnovidnost knezoškofa Antona Bonaventure Jegliča, ustanovitelja Zavoda sv. Stanislava, »ki je prepoznal potrebe časa, se zavzeto lotil postavitve popolne slovenske gimnazije ter z veliko podporo ljudi in ob zaupanju v Božjo pomoč in Marijino varstvo tudi uspel«. Čestitke predsednika republike je posredoval akademik prof. dr. Boštjan Žekš, slavnostni govornik pa je bil prof. dr. Blaž Zmazek, predsednik Državne komisije za splošno maturo. Po njegovem je osrednja vrednost splošne mature, da »preverjanje na izpitih poteka standardizirano pod enakimi pogoji in po enotnih kriterijih, kar v največji meri zagotavlja objektivnost maturitetnih rezultatov. Zato vsakokratna ponovna razmišljanja o nadomestitvi mature s sprejemnimi izpiti predstavljajo velik korak nazaj«. Z odlomki iz Jegličevega dnevnika ter z avtorsko poezijo predvojnih in zdajšnjih dijakov so na prireditvi gimnazijci predstavili tudi podobo časa pred sto leti. »Vzdušje med dijaki je prijazno in resno hkrati, sproščeno, a disciplinirano. Kaže, da je šola prežeta z radostjo in gorečo željo po učenju.« (J. A. Mussomeli, ameriški veleposlanik) V preteklem šolskem letu je Zavod sv. Stanislava obiskalo več veleposlanikov. Ti obiski dopolnjujejo bogato mednarodno dejavnost v zavodu, odpirajo šolo navzven, širijo obzorje pri umevanju sveta in ljudi in ne nazadnje se preko njih spoznavata delo in vloga veleposlanikov v Sloveniji. Med tistimi, s katerimi že od začetka njegovega mandata tesno sodelujemo, je britanski veleposlanik Andrew Page, ki nas je letos s svojo prisotnostjo in nagovorom počastil na prireditvi Minimus vesper Latinus 23. 10. 2013. Njen namen je bil ponovno ozavestiti vlogo in dodano vrednost poznavanja klasične kulture in latinščine, kar je eden od temeljev usmeritve zavoda. Preko gledališke igre, ki so jo pripravili osnovnošolci, glasbenih točk in branja antičnih besedil je bil predstavljen pouk klasične kulture pa tudi nova učbenika za učenje latinščine Minimus in Minimus secundus založbe Modrijan, ki ju uporabljajo v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Veleposlanik Page, navdušen klasik, je v svojem nagovoru med klasičnimi argumenti v prid učenju latinščine in poznavanju antične kulture poudaril, da »se ljudje ne bi smeli spraševati, zakaj prebirati vse te 2000 let stare stvari. Bolje je, da se vprašanje glasi, kaj bomo imeli od tega, če bomo znali uspešno predstaviti svoje ideje, zakaj naj bi se učili, kako analizirati zapletene informacije, kakšen pomen ima znanje o uspehih in polomijah velikih voditeljev ... Odgovor na ta vprašanja je zelo enostaven. Delodajalci zaposlujejo ljudi, ki znajo uspešno komunicirati, reševati probleme, ki se učijo iz svojih uspehov in neuspehov in ki se znajdejo v vodilni vlogi. Zato naj se nihče ne čudi, če uspejo klasičnim filologom sijajne kariere v svetu prava, medicine, prosvete, znanosti, gospodarstva, politike – in celo diplomacije«. Tudi letos se je nadaljevala že večletna izmenjava med Lancing Collegeem in Škofijsko klasično gimnazijo, ki se je začela ravno na pobudo g. Pagea, saj je sam obiskoval ta klasični kolidž. Kot vsako leto je tudi letos udeležence izmenjave povabil na čaj in piškote v svojo rezidenco, kjer je beseda tekla predvsem o razlikah med šolskima sistemoma v obeh državah, nekaj časa pa je veleposlanik namenil tudi odgovorom na vprašanja dijakov, ki so se dotaknila študija v tujini, odnosov med Veliko Britanijo in EU ter njegovih nalog na misiji v Sloveniji. Veleposlanik je Zavod sv. Stanislava počastil tudi z njegovo omembo na praznovanju kraljičinega rojstnega dne 26. 7. 2013 v Vili Podrožnik, kjer je v svojem nagovoru med tri najbolj navdihujoče spomine, ki jih povezuje z mladimi v Sloveniji, uvrstil tudi »dogodek, povezan s prostovoljstvom in spominom na navdušene dijake Škofijske klasične gimnazije in njegove srednje šole Lancing College, ki so na delovnem obisku v Bosni skupaj z veleposlanikom pomagali graditi hišo za družino, ki ji je vojna vihra uničila dom«. Tudi g. Joseph A. Mussomeli je že večkrat obiskal naš zavod in se srečal tako z učenci Osnovne šole Alojzija Šuštarja kot dijaki Škofijske klasične gimnazije. Osrednji dogodek obiska, ki je potekal 22. 10. 2013, je bila okrogla miza na
Veleposlanik Mussomeli: »Obiski v Zavodu sv. Stanislava te lahko prikupno zmedejo. Na neki način se zdi, kot da je človek stopil v preteklost, podobno tisti iz Platonove akademije in Aristotelovega liceja. Hkrati pa ima obiskovalec občutek, da je v prihodnosti, obdan z najbolj bistrimi in živahnimi dijaki, kar sem jih kdaj srečal. Vzdušje je prijazno in resno hkrati, sproščeno in disciplinirano. Zdi se, da je šola prežeta z radostjo in gorečo željo po učenju.«
ŠKG, na kateri je sodelovala tudi veleposlanikova soproga Sharon. Rdeča nit okrogle mize je bila predstavitev vrednote skupnosti, ki smo jo v zavodu skušali uresničevati v tem šolskem letu. Oba gosta sta poskušala osvetliti vprašanje, kako ZDA v današnjem svetu s svojo politiko in delovanjem podpirajo skupno dobro človeštva. Konec januarja je na uradni obisk v zavod prvič prišel nizozemski veleposlanik Jos Douma. Člani kolegija direktorja so mu predstavili zavod, njegovo delovanje in značilnosti, beseda pa je tekla tudi o šolskem sistemu v obeh državah, ki sta precej različna, saj je na Nizozemskem večina šol zasebnih. Sledil je obisk osnovnošolcev, ki so gosta pozdravili z nekaj pesmimi. Gimnazijski razred je veleposlaniku pripravil kviz o poznavanju Slovenije in izkazalo se je, da zelo dobro pozna našo deželo in sledi kulturnim in političnim dogodkom. Po vodenem ogledu zavoda se je veleposlanik poslovil, navdušen nad kakovostjo dela in raznolikostjo dejavnosti pri nas. Francoski veleposlanik Pierre-François Mourier je obiskal Zavod sv. Stanislava konec aprila skupaj z direktorico Francoskega inštituta Anne Duruflé in Pierrom Chardonnetom, odgovornim za sodelovanje na področju francoskega jezika. Prisrčno razgibana ura francoščine v gimnazijskem razredu, med katero so dijaki »preverjali« veleposlanikovo poznavanje geografije in kulture v Sloveniji je pripomogla k prijetnemu vzdušju. V sproščenem pogovoru z dijaki so se dotaknili tudi odnosov med državama, stereotipov o Francozih in Slovencih ter o nujnosti poznavanja osnov antične misli in latinščine za vsakega sodobnega intelektualca. (Lily Schweiger Kotar) Veleposlanik Page: »Zavod sv. Stanislava sem izbral kot najboljšo šolo za izmenjave z Lancing Collegeem, svojo almo mater, delno zato, ker je to ena redkih klasičnih šol v Sloveniji, v glavnem pa zaradi tega, ker so se mi dijaki, učitelji in direktor tako vtisnili v spomin, ko sem šolo prvič obiskal leta 2009. Presenečen sem bil nad prepletanjem navdušenja in vljudnosti ter nad dobrim znanjem angleškega jezika pri gimnazijcih, ki sem jih srečal. Ko se bom vrnil v Veliko Britanijo konec leta 2013, bom s seboj nesel prijetne spomine na te izmenjave in skupen obisk škofijcev in dijakov iz Lancinga v Bosni. Pomagali so zgraditi hišo za družino brez doma v revni vasi, ki jo je opustošila vojna vihra. Zagotovo bom v Lancing vsako leto prišel pozdravit novo generacijo škofijcev na obisku na tem britanskem kolidžu. Naj ta izmenjava traja še dolgo! Ponovno se zahvaljujem Romanu Globokarju, Lily Schweiger K., Tonetu Česnu in ostalim v Zavodu sv. Stanislava, ki imajo vizijo in vero, da so vse to uresničili.« Zaposleni v Zavodu sv. Stanislava smo se letos na tradicionalno prvomajsko ekskurzijo oz. romanje odpravili v Bosno in Hercegovino, kjer smo od 27. do 29. aprila v prijetnem druženju in odkrivanju zares raznolike (pogosto že težko opisljive, kaj šele doumljive) zgodovinske, geografske, kulturne in verske podobe te dežele preživeli tri lepe počitniške dneve. Dežela številnih naravnih in kulturnih znamenitosti, v kateri se muslimanski minareti skoraj na vsakem koraku pogovarjajo s katoliškimi zvoniki, pravoslavnimi kupolami in malce bolj zadržanimi sinagogami, njeni ljudje pa včasih (kljub vsem sodobnim jezikovnim priročnikom) kar težko najdejo skupno govorico. Glavne postaje našega popotovanja so bile: mnogoobrazno Sarajevo (mesto, ki mu je dal s številnimi stavbami prepoznavno arhitekturno podobo ob prelomu 19. v 20. stoletje Josip Vancaš, tudi arhitekt našega zavoda), slikovita dolina Neretve, okameneli mesec (novega) Starega mostu v Mostarju, z mirom, molitvami in milostjo prežeto Međugorje – in nato še starodavni Split (zrasel iz Dioklecijanove palače), kjer nam kamni in zabrisane stopnje v tlaku šepetajo (če jim le prisluhnemo) zgodbe o preteklih stoletjih in prebivalcih tega obmorskega mesta.
Vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Zavod sv. Stanislava
Na tradicionalno martinovanje smo se 17. 11. 2012 podali v deželo Martina Krpana in Petra Klepca. Ogledali smo si podzemna jezera in kosti predjamskega medveda v znameniti Križni jami, v Starem trgu pri Ložu darovali sv. mašo, obisk Loške doline pa sklenili z ogledom gradu Snežnik. Preko Babnega polja, krajev z najnižje namerjenimi temperaturami v Sloveniji, smo se odpravili v Osilnico, drugo najmanjšo občino z najmanjšo šolo pri nas. Življenje v teh krajih nam je predstavil tamkajšnji župnik, po sprehodu pa smo se okrepčali in poveselili v Hotelu Kovač.
Tudi med letošnjimi poletnimi počitnicami je del svojega časa poglabljanju znanja angleščine in tkanju novih prijateljskih vezi namenilo skoraj 100 otrok. Večji del teh se je udeležil osnovnošolske jezikovne šole, del pa jih je v Zavodu sv. Stanislava znanje utrjeval na srednješolskem nivoju. Letošnja poletna jezikovna šola v prostorih zavoda je bila že 13. po vrsti. Organizatorjem je v veliko veselje gledati, kako se določeni otroci vračajo že več let zapored in kako starši svoje otroke vsako leto znova zaupajo sodelavcem zavoda. Program je bil kot vsako leto bogat, tako so se med popoldanskimi dejavnostmi otroci lahko udeležili plesne in pevske delavnice, številnih ustvarjalnih delavnic, kuharskih delavnic, predstavitev drugih tujih jezikov, ogledali so si lahko kar nekaj filmov ali se udejstvovali na športnem področju. Med drugim smo letos predstavili tudi paintball in bejzbol. Poleg tega so se lahko udeležili tudi drugih dogodkov, od iger brez meja, preko lova za skritim zakladom pa vse do plesa. Za zaključno ekskurzijo po odpisanem testu, s katerim smo preverili, koliko znanja so otroci odnesli s seboj, pa smo se odpravili v Kamnik. Tudi učitelji so bili po zaključku šole zares zadovoljni, saj so izpostavili, da so bili otroci letos še posebej pripravljeni in motivirani in so od enotedenskega druženja odnesli zares veliko.
Poletno šolo smo zaključili resnično veseli ob vseh prijetnih dogodkih, ki smo jih doživeli, in izkušnjah, ki smo jih pridobili, veselili pa smo se predvsem vseh udeležencev in zares vrhunskih sodelavcev tako na področju učenja jezika kot animacije med sproščenim prijateljskim druženjem. (Marko Weilguny)
10 11
Že dvanajstič zapored so se 26. junija v Zavodu sv. Stanislava zbrali otroci z enim samim razlogom: imeti se čim bolje ob glasbi, petju in dobrih prijateljih. Prvi koncert je Slovenski otroški zbor (SOZ) imel 1. julija v Družbenem domu na Prevaljah, zaključni koncert pa so izvedli dan kasneje v Ljubljani. Veselje, iskrivost in čarobnost žara v očeh je med glasbeno podlago Pink Panterja na oder Slovenske filharmonije popeljalo 73 otroških src, ki so cel teden prepevala in se veselila ob mladostno razigranih animatorjih ter odličnih dirigentih Martini Batič in Damijanu Močniku. Otroci iz cele Slovenije in zamejstva so nam pričarali vzdušje s svojo mojstrovino, na katero so se pripravljali en sam teden: triglasno in štiriglasno petje, vse pesmi, razen Fantoma iz opere, so znali na pamet. Koreografsko dodelan nastop mladih umetnikov poslušalcev nikakor ni pustil ravnodušnih. Koncert so začeli s krstno izvedbo skladbice Čevljarček Andreja Missona ter Mancinijevim že prej omenjenim Pink Panterjem v priredbi Rogerja Emersona, nadaljevali so s skladbo Maxa Regerja Maria Wiegenlied. V nebeške višave nas je popeljal Svet iz Maše za visoke glasove in orgle Katarine Pustinek Rakar. Slišali smo prvo izvedbo, saj je skladateljica mašo napisala v začetku junija. Vsako leto pevci zapojejo tudi skladbo ustanovitelja in umetniškega vodje SOZ-a Damijana Močnika. Tokrat je bila to uglasbitev Grafenauerjevega besedila Življenje. Sledili sta dve ljudski pesmi: rezijanska Zeleni polog in belokranjska Igraj kolce. Vsi smo uživali v čudovitih sozvočjih znane popevke What a wonderful world. Pred koncem so nam pevci pripravili še poslastico z izvedbo Webbrove uspešnice The Music of the Night iz muzikala Fantom iz opere. Vse navzoče poslušalce v dvorani pa so mladi pevci popeljali v romantični poletni večer z znano in večno mlado balado Tadeja Hrušovarja Dan ljubezni v novi priredbi Sama Ivačiča. Večer je bil torej poln pestrosti različnih glasbenih zvrsti, ubranih in čudovitih glasov otroških src ter veselja do petja, s katerim so se otroci za letos poslovili od nas. Zahvala gre vsekakor obema dirigentoma, ekipi animatorjev, koordinatorki projekta Kristini Budin, korepetitorki Nadji Janežič in pianistu Gašperju Jerebu. Obdarjeni s tako čudovitim večerom vsi že nestrpno pričakujemo zaključni nastop SOZ-a 2014 prihodnje leto. (Martin Zlobko)
Pred pričetkom šolskega leta smo se zaposleni v zavodu še globoko v mesecu avgustu zbrali na vsakoletnem izobraževalnem dnevu. Tema letošnjega je bila odgovornost, ki je osrednja vrednota letošnjega leta. Po skupni jutranji maši in zajtrku vseh zaposlenih smo se pedagoški delavci posvetili predvsem razmišljanju o naši lastni odgovornosti – odgovornosti učitelja. Osrednji govornik prof. dr. Miro Cerar je znal svoj prispevek oblikovati poljudno in nam v njem ponudil kar nekaj iztočnic. S svojim nastopom, jasnostjo in pronicljivostjo pa nas je tudi precej navdušil. Med drugim je izpostavil tudi, da je navzven pravo sicer res močnejše in bolj obvezujoče, ker mora veljati za vse, da pa naše delovanje od znotraj mnogo izraziteje in bolj učinkovito usmerja naša lastna osebna morala. V okviru tega razmišljanja smo kasneje o vlogi učitelja razpravljali po skupinah in nazadnje pričeli razmišljati tudi o zapisu etičnega kodeksa pedagoškega osebja v zavodu, ki bi nam lahko služil kot vodilo in spodbuda, da bi se o svojem poslanstvu spraševali tudi med letom. (Marko Weilguny)
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo.
Zavod sv. Stanislava
KDO BO ZDRAVNIK ZA MOJO DUŠO? Novo šolsko leto smo začeli s prošnjo k Svetemu Duhu v Šentviški cerkvi. »Veselo pričakovanje samega sebe se uresničuje v občestvu, v Jezusovi ekipi« je bila temeljna misel škofa Antona Jamnika, ki je vodil slovesno somaševanje. Med drugim je poudaril: »[...] Nič ne pomagajo naslovi, doktorati in druge reference, če učitelj, vzgojitelj ali profesor ni najprej tisti, ki je osebnost, ki se trudi živeti to, kar govori, ki najprej sam izžareva harmonijo bivanja. [...] Osebnost učitelja, vzgojitelja je vedno v središču vzgoje. Če kdo česa nima, če tega, kar uči, sam ne živi, potem nima drugemu kaj dati in v njem ne more prebujati veselega pričakovanja samega sebe. [...] Srce govori srcu, Božje srce človekovemu srcu – v učlovečenju Božjega Sina in v zakramentalnem življenju Cerkve. Človekovo srce govori srcu drugih, ki iščejo vero, želijo ob šolanju bolj polno zaživeti, se veseliti samih sebe ali pa jih mučijo dvomi. Takšno srce je bílo tudi v Newmanovih prsih in je govorilo neštetim srcem v šolah in na univerzah v Oxfordu, Birminghamu, Dublinu in Rimu v njegovem času in z nevsiljivo močjo govori tudi ljudem našega časa. Se bomo ob tem vodilu vsi skupaj in še posebej starši, učitelji in vzgojitelji vsaj malo zamislili in se vprašali, ali samo o nečem govorimo ali to tudi smo? Resnična pedagogika se začenja v naših srcih, v žaru našega bivanja – to pa v otrocih, dijakih in študentih zares spodbuja cilj našega poučevanja in vzgoje – namreč, da je ‚učenje veselo pričakovanje samega sebe‘! [...] Jezus nas vabi, da mu sledimo vse življenje, vabi nas, naj bomo njegovi učenci in naj ‚igramo v njegovi ekipi‘. Mislim, da vas ima večina rada šport! Kaj naredijo igralci, ko jih povabijo v ekipo? Trenirati morajo, in to zelo veliko! Tako je tudi v našem življenju Gospodovih učencev. Sveti Pavel pravi: ‚Vsak tekmovalec pa se vsemu odreče, oni, da prejmejo venec, ki ovene, mi pa nevenljivega.‘ (1 Kor 9,25). Jezus nam ponuja nekaj večjega od svetovnega prvenstva! Ponuja nam možnost izpolnjenega in rodovitnega življenja; prav tako nam ponuja prihodnost skupaj z njim, ki ne bo imela meja, večno življenje. Ampak prosi nas, da treniramo, da se ‚spravimo v dobro formo‘, da se bomo pogumno soočili z vsako življenjsko situacijo in pri tem pričevali svojo vero. Kako pridemo v dobro formo? Ko se pogovarjamo z njim? Z molitvijo, ki je naš vsakodnevni pogovor z Bogom, ki nas vedno posluša. Z zakramenti, s pomočjo katerih v nas raste njegovo življenje in nas združujejo s Kristusom. Tako, da ljubimo drug drugega, se naučimo poslušati, razumeti, odpuščati, da sprejemamo, da pomagamo drugim, vsakemu, brez izključevanja in preganjanja. Dragi mladi, bodite pravi ‚Kristusovi atleti‘!«
Molitvena naveza v Zavodu sv. Stanislava deluje že nekaj let. Vanjo je vključenih preko šestdeset molivcev, ki so uslužbenci zavoda, dijaki ŠKG, starši, upokojeni delavci zavoda, nekateri pa sedaj delajo v novem delovnem okolju. Z vsakim začetkom novega šolskega leta se nam pridružijo novi molivci. V molitveno navezo se lahko vključi vsak, kdor bi z molitvijo rad prispeval za lepši in boljši vsakdan v zavodu, v Sloveniji, v našem življenju. Vsak molivec ima določen dan v tednu, v katerem kadar koli in kjer koli zmoli določeno desetko rožnega venca po namenu za tekoči mesec. Molimo z različnimi nameni za učence, dijake, študente in zaposlene v zavodu, za potrebe slovenske Cerkve, slovenskega naroda, naših družin, v priprošnjo in zahvalo. Z molitvijo smo medsebojno povezani in verjamemo, da je molitev najmočnejša opora v prizadevanju za vse lepo in dobro. Zaupati in verjeti je milost, ki nas osrečuje in izpolnjuje. Molitev je blagoslov. (Pavle Šijanec)
12 13
»Meni je ravno sklad omogočil, da sem se lahko izobraževala v Zavodu sv. Stanislava. Za to sem neizmerno hvaležna, ker sem v tem času spoznala, kdo sem in kaj si želim. V Jegličevem dijaškem domu sem iz boječega dekleta odrasla v pogumno odraslo dekle. Brez šolanja pri vas bi ostala nesamozavestna, predvsem pa sem spoznala vero v pravem pomenu. Velikokrat se z veseljem spomnim na svoja srednješolska leta, pogovorov, dolgih belih hodnikov, petja, kapele, doživetih maš ... Sploh ko sem v cerkvi in poslušam naše duhovnike, vidim, kakšno pomembno vlogo so pri mojem odraščanju imela vsa srečanja, maše in pogovori o veri. Pogrešam tiste vesele maše, ki smo jih oblikovali kot domska skupina ali kot razred. Profesorja Roman Globokar in Tone česen sta maše posredovala na tako srčen in vesel način, ki ga v naši župniji zelo pogrešam. Ves čas sem razmišljala o tem, da bi rada darovala in s tem povrnila dobroto, ki sem je bila sama deležna. Zato sem takoj, ko sem dobila službo, na vaši spletni strani poiskala obrazec. Ko sem dobila vaše pismo, se mi je na obraz narisal nasmešek in v sebi sem čutila osebno zadovoljstvo. Ponosna sem, da bom lahko izpolnila obljubo, ki sem si jo zadala v času šolanja pri vas. Res sem hvaležna, da sem lahko bila del mozaika v Zavodu sv. Stanislava. Za vedno se vam zahvaljujem, da ste mi omogočili šolanje pri vas. Naj vam položim na srce, da nadaljujte s tem delom, ker mogoče ne veste, koliko s skladom in svojo dobroto pomagate dijakom in družinam, ki so socialno ogroženi.« (nekdanja dijakinja) »Vsa štiri leta šolanja je zame še danes neznani donator plačeval šolnino. Vsake toliko časa se nanj spomnim s hvaležnostjo in občudovanjem. Nikoli nisem navezala stika z njim, zdaj pa imam zaradi več dogodkov v življenju željo, da se mu nekako zahvalim.« (nekdanja dijakinja)
In prenovil boš obličje zemlje.
PRIDI, PROSTORA JE ZA DVA
... KIPENJE DOBROTE
Sv. Miklavž je letos v zavodu obiskal otroke zaposlenih v torek, 4. 12. 2012. Otroci so prejeli veliko uporabnih in zabavnih iger ter knjig, tudi kakšna majhna sladkarija se je našla v darilni vreči. Prihod Miklavža je letos organizirala Osnovna šola Alojzija Šuštarja.
Zavod sv. Stanislava temelji na krščanskih vrednotah, zato ne bi smel nihče ostati pred njegovimi vrati zaradi tega, ker njegovi starši ne zmorejo plačevati vseh stroškov šolanja. V ta namen je bil v Zavodu sv. Stanislava ustanovljen Karitas Zavoda sv. Stanislava – Sklad za pomoč družinam. V sklad prispevajo starši dijakov in dijakinj, njihovi sorodniki in prijatelji, prijatelji ŠKG, profesorji in drugi delavci šole, škofje in duhovniki, župnije in redovne skupnosti, podjetja, nekdanji dijaki. Pri podeljevanju denarnih pomoči se upoštevajo naslednji kriteriji: nizek osebni dohodek na družinskega člana, družine z več otroki, učni uspeh in nadarjenost, oddaljenost od šole, bivanje v Jegličevem dijaškem domu. V šolskem letu je 2012/13 je komisija odobrila 144 prošenj za pomoč. Razdeljeno je bilo preko 88.000 EUR pomoči. Ta pomoč se je črpala še iz Breznikovega sklada in Slomškove ustanove, zato je bilo razdeljenih več sredstev, kot smo jih prejeli. Pomoč je prejemalo 125 dijakinj in dijakov, da so mogli nadaljevati šolanje na naši gimnaziji oziroma bivati v dijaškem domu. Pomagali smo tudi enajstim družinam oz. devetnajstim učencem osnovne šole. Naša želja je, da bi tudi v prihodnje pomagali vsem tistim, ki so pomoči potrebni, zato vabimo tudi nove člane, da se pridružijo skladu. Še posebej ste povabljeni nekdanji dijaki in dijakinje, da bo sklad lahko deloval nemoteno. Neznaten dar pomeni veliko več kot globoko sočutje. Za podrobnejše informacije pokličite tajništvo sklada na tel. št. 01/58 22 208 ali nas obiščite na spletnih straneh Zavoda sv. Stanislava. (Alojzija Čebulj) Velikodušna prijateljica Zavoda sv. Stanislava gospa Cveta Arhar Stojko iz Ontaria v Kanadi že od samega začetka ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije, torej že dvajset let, gmotno podpira naše gimnazijce. V šolskem letu 2012/13 so štipendijo iz sklada Franka Arharja prejeli trije naši gimnazijci, kar je njim in njihovim družinam olajšajo šolanje pri nas. Štipendija je v tem letu znašala od 1.000 do 1.100 kanadskih dolarjev, odvisno od potreb in stroškov, ki jih imajo dijaki za svoje izobraževanje. V imenu vseh zaposlenih v zavodu kakor tudi v imenu dijakov in njihovih družin se gospe Cveti Arhar Stojko prisrčno zahvaljujem za lep zgled zveste podpore našim gimnazijcem in na sploh delu v Zavodu sv. Stanislava. (Lily Schweiger Kotar)
»Life is not fair, but it is good!« Življenje ni pošteno, je pa dobro! S temi besedami sta nas v soboto, 14. 9. 2013, pozdravila Tom in Marge Luzar, ki že dvajset let gostita dijake Škofijske klasične gimnazije. Tokrat sta nas vse, ki smo nekaj časa preživeli v njunem domu blizu Clevelanda, zbrala v Zavodu sv. Stanislava, kjer smo po sv. maši preživeli čudovito popoldne ob druženju, obujanju spominov in tkanju novih poznanstev. Pred mašo je gosta sprejel direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar, ki jima je v zahvalo »za dvajsetletno omogočanje ‚ameriške izkušnje‘ dijakom Škofijske klasične gimnazije in izkazano vsestransko gostoljubje« podelil listino »prijateljev Zavoda sv. Stanislava«. (Ana Horvat)
Zavod sv. Stanislava
NAŠA GENERACIJA!
... KIPENJE VEZI
Klub Alumni ŠKG je bil na pobudo nekdanjih »škofijcev« in zavoda ustanovljen maja 2010 in vsako leto vedno bolj uresničuje svoje geslo UNITAS, LIBERTAS, CARITAS. Število članov, ki si želijo ohraniti stik s prijatelji iz srednješolskih klopi, vztrajno narašča. Za dobro obveščenost članov klub izdaja revijo Amo® ter ureja spletno stran www. alumni.si skupaj z evidenco članov. Najbolj zabavno je, ko se srečamo na tradicionalnem pomladnem občnem zboru z družinsko-športnim piknikom oz. na Stanislavovanju po akademiji ob godu sv. Stanislava. Srečanja so odlična priložnost tako za tkanje novih vezi in priložnosti kot tudi za obujanje spominov na skupne pretekle dni. Člani kluba »pokrivamo« skoraj vse poklice in z veseljem sodelujemo pri organizaciji okrogle mize v okviru Tedna poklicev na ŠKG. Skupaj z orkestrom Divertimento smo organizirali dobrodelni ples in tudi na tak način uresničili geslo kluba. Strnjena predstavitev kluba Alumni ŠKG naj bo le vabilo, da se vidimo na naslednjem dogodku in da obiščete spletno stran www.alumni.si, kjer boste našli veliko fotografij, vse pretekle revije Amo®, informacije in poročila o dogodkih ter najave novih dogodkov, povezavo na Facebook profil kluba ter obrazec za vpis v klub. (Matija Simončič, predsednik )
Študijsko leto 2012/13 smo v Študentskem društvu Megaron tradicionalno začeli z MegaBrucevanjem ter tako v društvu pozdravili »bruce«, ki so se nam kmalu pridružili na novembrskem martinovanju na Štajerskem. Nadaljevali smo z rokom in nostalgijo na že 9. ŠKGfestu, ki je popestril veseli december. V februarju smo študentje obiskali ŠKG ter dijakom na Megaronovi Tržnici fakultet predstavljali študijske smeri. Mesec april je bil namenjen kulturi, saj so nas Aprilske muze zapeljale na pot poezije, proze, glasbe in likovnih del. Prav tako pa je Študentsko društvo Megaron celo leto sodelovalo z Zavodom sv. Stanislava in organiziralo športno rekreacijo za člane. (Špela Berlot, predsednica) O ŠKGfestu: »Rokenrol – brezmejno igrišče domišljije, pašnik samopaštva, pristni google po samem sebi za zmedeno mladino. V ušesih tistih, ki nam hočejo le in samo dobro, pa nepotreben, glasen, nepočesan, moteč. Eno roko so nam zvezali na hrbet, a ŠKGfest je bil uporniško rojen in ustvarjen in nam bo že deseto let ropotal svojo priliko o rokenrolu na Škofijski: na odru bomo stali tridesetletniki in preigravali dobre, a dvanjast let stare štiklce. Mlajših zasedb je namreč vse manj. Redki, a nadarjeni bendi, ki pokukajo iz škofijske kletke, klavrno razpadajo. Ko se ob enajstih zvečer trezen pelješ s ŠKGfesta domov in na radiu žgoli Mirna Reynolds – od Murata in Joseja na radiu pač ni več slutiti glasbe – ugotoviš, da za to stanje mogoče ni kriva le nesposobnost mladih glasbenih zanesenjakov.« (Janez Polc) O Aprilskih muzah: »Vsako leto, odkar so v študentskem društvu Megaron začeli pripravljati literarne večere v sklopu festivala Aprilske muze, sem se z največjim veseljem odzvala povabilu pesnikom in pisateljem ter se s svojo poezijo in prozo prijavila na natečaj. Ti literarni večeri so namreč vsakokrat prepojeni z umetniško atmosfero, h kateri pripomoreta prijeten prostor za branje literature ter skrbno izbrana glasbena spremljava. Mladim, ki se šele prebijajo v krog slovenskih literarnih ustvarjalcev, je omogočeno, da za nekaj minut spregovorijo o sebi in svoji ustvarjalnosti ter svoje najboljše izdelke delijo s poslušalci. Menim, da sem se jaz sama prav s sodelovanjem na Večerih vina in poezije ter Večerih piva in proze nekoliko uvedla v branje svoje poezije pred publiko, kar me je opogumilo in mi odprlo vrata v širši svet pesnikov in pisateljev. Kot pika na i pa se na povabila organizatorjev vsako leto odzovejo pomembni slovenski pesniki in pisatelji ter s svojo literaturo in pogovorom začinijo preostanek večera, kar je izjemna izkušnja.« (Katarina Gomboc)
14 15
O Tržnici fakultet: »Zmeraj mi je zabavno gledati velike oči dijakov pred življenjsko odločitvijo in se spominjati svojega četrtega letnika. Večina gre mimo z napisom na čelu »Joj, tega že ne grem študirat«. Nekateri pa pogumno stopijo do mize. Najpogosteje sprašujejo, če je matematika ali fizika v prvem letniku težka. Poskušam jih pomiriti, da en predmet resnično ni velika ovira do končne izobrazbe. Tako se spomnim otroške žabje pesmi: »Kum, kum, le pogum!«. Najdejo se pa tudi taki, ki vprašajo, če mi je študij všeč, kaj je najboljše v njem.« (Jakob Rihter) Komorni zbor Megaron je pevsko sezono začel s krajšo turnejo v Nemčijo. Na povabilo Mladinskega zbora Ingolstadt (Jugendkammerchor Ingolstadt) je 5. in 6. oktobra 2012 nastopil v Neuburgu in Ingolstadtu. Februarja 2013 je skupaj s Komornim zborom Ave sodeloval v abonmajskem ciklusu Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pri izvedbi Nemškega rekviema Johannesa Brahmsa pod vodstvom maestra En Shaa. V drugi polovici sezone se je poleg koncertiranja po Sloveniji intenzivno pripravljal na turnejo po Kanadi in ZDA, kjer je od 26. septembra do 6. oktobra 2013 pod vodstvom dirigenta Damijana Močnika in gostujoče dirigentke Martine Batič nanizal 10 koncertov. Pot jih je vodila od Toronta prek Niagare on the Lake, Clevelanda, Bethlehema, Annapolisa in Salisburyja do Washingtona. Ženski zbor Mens sonora je prvi del sezone uspešno deloval pod vodstvom Erika Šmida. Po vrnitvi dirigentke Mateje Černic z izobraževanja na Dunaju je zbor zelo uspešno nastopil na 11. Mednarodnem zborovskem tekmovanju v Bad Ischlu, ki je potekalo od 27. aprila do 1. maja 2013 ter osvojil tretje mesto in zlato plaketo v kategoriji sakralne glasbe, drugo mesto in zlato plaketo v kategoriji z obvezno skladbo, nagrado za najboljši ženski zbor tekmovanja, dirigentka Mateja Černic pa je prejela posebno nagrado za izjemne dosežke. Uspešno sezono so pevke zaključile z letnim koncertom v atriju Zavoda sv. Stanislava 12. junija 2013. (Marko Novak)
Sveti Duh nas razsvetljuje in uči.
Zavod sv. Stanislava
RADA BI NAPISALA PESEM O TEBI. PA PREMALO BESED IMAM. Nagradi Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva Iz uradne utemeljitve nagrade: Dr. Marina Rugelj je po študiju matematike svoje izkušnje najprej nabirala na Inštitutu Jožef Stefan in kasneje kot mlada raziskovalka tudi na Pedagoškem inštitutu. Ob ponovnem odprtju Škofijske klasične gimnazije v Zavodu sv. Stanislava je začela s poučevanjem matematike in zavzeto sodelovala pri nastajanju in oblikovanju novoustanovljene gimnazije. Ljubezen do matematike je prenašala na dijake, ki so pod njenim mentorstvom dosegali lepe uspehe ne le v razredu in na maturi, ampak tudi pri raziskovalnih nalogah in na različnih matematičnih tekmovanjih. Je soavtorica dveh kompletov učbenikov za matematiko, in sicer za srednje tehnične šoli in za gimnazije. Podpisala se je tudi pod številne recenzije učbenikov za matematiko v osnovni šoli. Objavila je več strokovnih člankov v domačih in tujih revijah in imela prispevke na različnih simpozijih in konferencah. Več let je zunanja ocenjevalka na maturi. Nagrajenka svoja številna izobraževanja in raziskovanja na področju novih metod v poučevanju matematike redno prenaša v razred, saj je prav poučevanje njeno osnovno poslanstvo. Zna prisluhniti vsakemu dijaku in mu pomagati, da razvije svoje sposobnosti in matematično znanje v kar največji meri. Veliko prostega časa preživi s svojo labradorko, s katero sta vedno več prisotni tudi v šoli kot terapevtski par. Zadnjih pet let še vedno opravlja delo profesorice matematike na Škofijski klasični gimnaziji, je pa tudi ravnateljica novoustanovljene OŠ Alojzija Šuštarja, prav tako v Zavodu sv. Stanislava. Dr. Marina Rugelj je s svojim delom bistveno prispevala k dolgoročnemu razvoju šole pa tudi k uvajanju novih učnih metod v poučevanju.
Damijan Močnik je od leta 1993 profesor glasbe in zborovodja na Škofijski klasični gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, od leta 2000 pa je tudi umetniški vodja glasbenih dejavnosti v zavodu. Njegov interdisciplinarni pristop h glasbenemu pouku velja za inovativnega. Oblikoval je sistematičen koncept poučevanja glasbe v povezavi s temami pri drugih predmetih. Dijaki spoznavajo pomen glasbe v zgodovinskem, duhovnem in znanstvenem razvoju človeštva z različnih zornih kotov. Želi, da dijaki v tem obdobju svojega šolanja in osebnostne rasti vase vsrkajo najrazličnejše zvrsti glasbe, jo ovrednotijo in se zrelo odločajo za glasbo, ki jih bo obogatila. Eno najpomembnejših in v mednarodno sodelovanje močno vpeto pa je pedagoško delo z zbori. Zborovsko petje je prepoznal kot najbolj elementarno možnost glasbenega izražanja mladostnika. Na Škofijski klasični gimnaziji je zasnoval tako imenovano zborovsko piramido, ki jo sestavljajo številni pevski zbori različnih zasedb. Vsa ta struktura, ki jo kot umetniški vodja glasbenih dejavnosti vodi in koordinira, kaže na njegov izreden posluh za skupinsko delo. Tudi s svojim skladateljskim delom, s katerim posega v svetovni vrh, zna prisluhniti potrebam in zmožnostim mladih glasov. Bil je vodja avtorske skupine za učbenik Glasba v 1. letniku gimnazije, sodeloval je v strokovni skupini pri posodobitvi učnega načrta za zbor v programu Umetniška gimnazija – glasbena smer. Pedagoški opus Damijana Močnika tako zajema izredno učinkovito delo z mladimi v najbolj občutljivih letih odraščanja, na katere uspešno prenaša ljubezen in navdušenje do glasbe, ki oblikuje človekovo srce, in na ta način pomembno sooblikuje novo glasbeno prebujeno človeštvo.
16 17
ODMEV TVOJIH KORAKOV
... NE LE ZASE
Direktor dr. Roman Globokar, pomočnica direktorja Lily Schweiger Kotar, ekonom Tone Homar Tajnica zavoda Mateja Doberšek Koordinator dejavnosti in najema prostorov mag. Matija Mitja Štih
Direktor ... »Ni lahko biti direktor in voditi toliko ljudi v isto smer.« »Ko srečam direktorja, vedno izgleda kot navaden človek.« »Direktor je prijazen, razgledan človek.«
Če kdo hoče biti prvi, bodi izmed vseh zadnji in vsem služabnik. (Mr 9,35)
Zavod sv. Stanislava
18 19
Računovodkinje Alojzija Čebulj, Marjetka Furar Vidovič, Alenka Bečan, Slavka Poje Sistemska inženirja Branko Vidovič in Metod Trajbarič
Vzdrževalci David Čuk, Andrej Kotar, Andrej Šega, Janko Remc, na sliki manjka kurir Peter Ogorevc Kuharice Albina Peček, Marjanca Čož, Minka Nahtigal, Veronika Vodnik, Felicia Victor Guerra, Marija Hribernik, Marija Nartnik, Zdenka Žagar Gorše, Irena Jereb, Silva Virag, Silva Albreht, Jožica Avsec, na sliki manjka Tereza Birk
Računovodkinje ... »Računovodkinje znajo poslušati težave in jih učinkovito rešiti.« »Računovodkinje so matematičarke.« Kuharice ... »Kuharice se vedno nasmehnejo, ko lačnemu dijaku že drugič naložijo krožnik do vrha.« »Naše kuharice so stroge, natančne, a dobro kuhajo.« »Kuharice mi polepšajo čas po kosilu.«
Čistilke Vida Breznik, Nataša Grum, Kristina Šega, Bernarda Hozjan, Jernej Zajec, Maria Ferraz Kuselj, Jožefa Jenko, Mojca Zupin, Urška Trnovec, Mateja Trbovc, Bernarda Mrak, na sliki manjkajo Bernarda Verbič, Alma Mehinović, Marija Viktorija Rozman Receptorji Zlatko Horvat, Franci Umek, Srečko Grum, Mirko Menič
Čistilke ... »Hvala Bogu, da obstajajo čistilke, če ne bi živeli v smetnjaku ...« »Čistilke me vedno presenetijo na vozilu, ki smo ga poimenovali ‚traktor‘.« »Naše pridne mravljice se mi včasih prav smilijo, saj morajo skrbeti za red in čistočo po vsej šoli. In če pomislim, da je treba pospraviti okrog 2 km hodnikov in še učilnice ...«
Receptorji ... »Receptor nam že takoj ob začetku dneva z nasmehom polepša dan.« »Če ne bi bilo receptorjev, se najbrž ne bi počutili tako varno.«
»Sol je dobra. Če pa sol postane neslana, s čim jo boste popravili?« (Mr 9,50)
NE LE ZASE
IN ODGOVORNO ŽIVLJ VERA USTVARJALNO ZNANJE OSEBNOSTNA RAST PROFESIONAL
CELOSTNO RAST
KAM GREMO ODGOVORNOST KRITIČNO MIŠLJENJE SKUPNOST VERA USTVARJALNO ZNANJE OSEBNOSTNA RAST PROFESIONALNOST NE LE ZASE ZA VEČ SEM ROJEN
AMOR MAGISTER OPTIMUS
ŠOLA KOT GARAN
OR MAGISTER OPTIMUS ŠOLA KOT GARANCIJA IZOBRAŽEVANJE IN VZGOJA POSAMEZNIKA V SKUPNOSTI NA TEMELJU KRŠČANSKIH VREDNOT IN KLASIČNOSTI V RAZGLEDANO USTVARJALNO IN PLEMENITO OSEB
VEČ SEM ROJEN AMOR MAGISTER OPTIMUS ŠOLA KOT GARANCIJA ŠE KAM GREMO ODGOVORNOST KRITIČNO MIŠLJENJE SKUPNOST
BRAŽEVANJE IN VZGOJA POSAMEZNIKA V SKUPNOSTI NA TEMELJU KRŠČANSKIH VREDNOT IN KLASIČNOSTI V RAZGLEDANO USTVARJALNO IN PLEMENITO OSEBNOST PRIPRAVLJENO ZA NADALJNJO
ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA
PREPIH NA NEBU Veš, rekli so mi, da je ljubiti težko, a moje mnenje je, da je najtežje slovo.
... Iz pogovora z nekdanjim ravnateljem Jožetom Puciharjem
Česa iz zadnjih treh let med nami se boste najraje spominjali? Moram priznati, da so bila leta med vami zelo pestra, intenzivna in polna izzivov. V zadovoljstvo mi je bilo, kadar sem uspel profesorju ali dijaku pomagati preko kakšne ovire ali komu kako drugače polepšati dan. Upam, da mi je to vsaj malo uspevalo in da ste to kdaj pa kdaj občutili tudi vi. Z veseljem se spominjam debat in razglabljanj s klasičnimi filologi, ki znajo na tako izviren način opozoriti na večne vrednote antike. Mnogo je bilo izvrstnih glasbenih nastopov ob različnih priložnostih, ki so me zelo razvedrila. Naj omenim še razna tematska predavanja, ki menim, da niso obogatila le dijakov, pač pa tudi nas. Jutranje sv. maše so bile tudi privilegij, ki mi je obogatil dan in me postavil v nov odnos z Gospodom in posledično z vsemi, ki sem jih srečal čez dan. Seveda je bilo še mnogo dogodkov in oseb, ki so se me dotaknili in me bo spomin nanje še mnogokrat razveselil. Kje se skriva največ priložnosti, ki jih naša šola lahko izkoristi za svojo rast? Šola poseduje izredno visoko raven znanja in menim, da ga dijakom podaja z velikim uspehom, kar povedo tudi izredni rezultati na maturi. Vsekakor je za takšne uspehe zaslužna velika predanost in zavzetost profesorjev in ostalih zaposlenih. Na podlagi izkušenj, ki sem jih pridobil med vami, ocenjujem, da so priložnosti v podajanju vrednot predvsem z osebnim pričevanjem. Menim namreč, da bi moral dijak, v okolju, ki ga Škofijska klasična gimnazija poseduje, pridobiti izkušnjo živih krščanskih vrednot in načel kot popotnico za kasnejša leta poklicnega in družbenega udejstvovanja. Kaj bi želeli položiti na srce dijakom in profesorjem ob svojem odhodu? Gimnazija ima čudovito geslo, »Ljubezen je najboljša učiteljica«. Trudite se ga uresničevati.
Zapustil nas je ravnatelj Jože Pucihar … »Ravnateljev naglas me vedno spravi v smeh.« »Ravnatelj mi je všeč, ker je tako preprost, predvsem pa naj ohrani tradicijo deljenja čokolad.« Glejte, nekaj novega storim, zdaj klije, mar ne opazite? (Iz 43,19)
Škofijska klasična gimnazija
Veselje v očeh, optimizem in mladostna energija Ko sem se v začetku letošnjega septembra z dijaki 4. letnika, ki se učijo ruščino, odpravil v Moskvo, nas je le-ta pričakala v dežju in vetru, kot da bi nam hotela namigniti, da bo zima deželo prav kmalu prekrila z mrazom in snegom. Dijake je seveda prevzel vsakodnevni utrip življenja ruske prestolnice, ki je v primerjavi s tiho podeželsko Ljubljano prava džungla, v kateri ljudje hitijo sem in tja po opravkih, kot da bo jutri konec sveta. Blišč cerkva z zlatimi čebulastimi zvoniki, podzemni dvorci moskovskega metroja, prekrasni Rdeči trg s čudovitim pogledom na cerkev Vasilija Blaženega pa nepozabni Bolšoj teater in mešanica megalomanske sovjetske in prijaznejše moderne evropske arhitekture, ki jo vidiš na vsakem koraku – vse to navduši prav vsakega obiskovalca. Toda zime so tam dolge in neizprosne, meščani se vsak dan spopadajo s prometnimi zamaški in gnečo v metroju, se v večernih urah utrujeni vračajo iz služb in premlevajo, ali bodo lahko preživeli s tako majhno plačo v tako dragem mestu. Živeti v Moskvi ni lahko. In čeprav mi je to mesto izjemno pri srcu, tam sem namreč preživel tudi del svojih študijskih let, se vsakič, ko se vračam domov, vedno znova zavem, kako je kljub kriznim časom, v katerih smo se znašli, življenje v naši domovini še vedno boljše kot na večjem delu našega planeta. V zadnjih letih, ko pri nas mladi večinoma poslušajo novice o tem, kako slabo nam gre in kako njihova prihodnost ni najbolj rožnata, sem s to primerjavo dijake v Moskvi skušal spodbuditi predvsem k temu, da bi kljub vsemu na prihodnost svoje generacije in svoje domovine zrli z optimizmom, kajti samo mladi, ki pred seboj imajo perspektivo in v svojem delovanju najdejo smisel, lahko takšno prihodnost tudi soustvarjajo in so zato veliko srečnejši kot tisti, ki zgolj tarnajo nad svojo usodo. Šola je prav gotovo eden glavnih stebrov gradnje te prihodnosti, in ravno zato sem ob nagovoru dijakom ob začetku šolskega leta citiral misel nekega angleškega učitelja, ki je na vprašanje, kaj sploh je šola, odgovoril: »Šola je zgradba s štirimi stenami in prihodnostjo vmes.« V šoli namreč spoznaš čudovite stvari, vse to znanje, ki je delo mnogih generacij preteklosti. Učitelji so glasniki te preteklosti in mlade spremljajo v prihodnost, v prav tisto prihodnost, ki se skriva med štirimi stenami šolske zgradbe. In tudi zato je šola lahko nekaj izjemno lepega, zanimivega in nikakor ni dolgočasna. V tem letu, ko praznujemo 20. obletnico ponovnega delovanja Škofijske klasične gimnazije, se seveda oziramo na leta, ki so za nami, seveda pa vsak takšen jubilej zahteva tudi pogled v prihodnost. Želim si, da bi vsak izmed nas v svojem delovanju izžareval veselje in optimizem. V letošnjem šolskem letu, ko posebno pozornost posvečamo kreposti odgovornosti, ne smemo pozabiti, da je vsak izmed nas, čisto vsak, pomemben in nepogrešljiv in da kot tak nosi vsaj delček odgovornosti za to, v kakšnem svetu živimo in bodo živeli naši zanamci. Kot tak zato lahko prav vsak izmed nas s svojimi talenti in trudom soustvarja bolj pravičen in lepši svet. Ko smo zapuščali Moskvo, je sijalo sonce, luže so se posušile in bilo je prijetno toplo. Seveda so bili dijaki utrujeni od vseh tistih prehojenih kilometrov, prebijanja skozi gnečo v podzemni železnici, neštetih kontrol in preverjanj dokumentov, toda v njihovih očeh sem zasledil zadovoljstvo, veselje, srečo in neverjetno mladostno energijo. In želim si, da bi to energijo in veselje izžarevale oči vseh dijakov in profesorjev, ki jih vsak dan srečujem po hodnikih in učilnicah naše šole. ~~ Simon Feštanj, v. d. ravnatelja
22 23
VSE NAJBOLJŠ20E1!3 1993–
SKOZI TEBE KIPELA BO RAST 20 let Škofijske klasične gimnazije Želim ti … - da bi po tvojih dolgih belih hodnikih še dolgo odmeval pristen smeh in da bi se po tvojih skritih kotičkih skrivalo še veliko zaljubljenih dijakov. - da bi ostala takšna, kakršna si: dobra, zvesta sama sebi, odločna in hkrati posebna. Ohrani svojo zahtevnost. Včasih nam je v breme, vendar se zavedamo, da ... Ne pozabi …
Bodi …
- da smo te sooblikovali tudi dijaki in dijakinje.
- zvesta svoji poti.
- na amor magister optimus.
- objem topline, varnosti, smeha, razumevanjain modrosti.
- ohranjati krščanskih vrednot. - predstaviti obeh strani argumenta. »ŠKG, v teh letih si iz ideje prerasla v čudovito ustanovo. Pod svoje okrilje si sprejela 20 generacij ‚fazančkov‘, se nasmihala ob vzdihih pridnih škofijcev, se veselila njihovega vriskanja ob lepih ocenah, prisluhnila požvižgavanju nadobudnih pevcev in s sočutjem gledala na potrte ter utrujene obraze vseh, ki jim učenje ni šlo od rok. Doživljala si vzpone in padce vsake generacije posebej, vsakega razreda, posameznika. Iskala si nove ideje, da bi naredila štiriletno bivanje škofijcem zanimivo, bogato in lepo. Za staranje bo še dovolj časa.«
Pridi, obljubljeni od Boga Očeta.
- polna zaupanja v svoje dijake, učitelje in Boga!
Škofijska klasična gimnazija
Iščem izgubljene delce mozaika Izjave profesorjev prve generacije, ki še poučujejo na gimnaziji Ko smo začeli misliti na oživitev ŠKG, so bili vzneseni časi. To je bilo kmalu po osamosvojitvi, ko se je zdelo, da je mogoče uresničiti tako rekoč vse načrte, če je le dovolj volje in pridnosti. To je bil čas, ko smo Slovenci nastopili kot zgodovinski narod, ko smo se zavedli, da lahko z lastno voljo oblikujemo svojo usodo. Leta po koncu totalitarnega režima je še posebej vzneseno doživljala slovenska katoliška skupnost, ki je bila v času komunizma osramočena in potisnjena v pollegalen položaj, brez prave možnosti, da bi sodelovala na vzgojno-izobraževalnem področju, saj je ostala brez razvejane mreže vzgojnih ustanov, ki jih je z velikim trudom stoletja gradila. Misel, da bo velika vojašnica v Šentvidu ob gorenjski železnici spet služila svojemu prvotnemu namenu, je bila utopija, dokler je bila v njej JLA, ko pa je ta zapustila to nekdaj »največjo stavbo na Balkanu«, je bila naenkrat na razpolago pogumnim in pridnim. Podati se v avanturo oživitve ŠKG je bil velik izziv za ustanovitelja, Ljubljansko nadškofijo oz. dr. Alojzija Šuštarja, pa tudi za vse, ki smo sodelovali pri tem drznem podvigu. Sam se spominjam negotovosti ob odločanju, da se prijavim za učitelja v ustanovi, na kateri sta pred vojno poučevala slovenščino Jakob Šolar in Anton Breznik, dva vodilna slovenista 20. stol. Kako naj jaz, revež, nadaljujem njuno dediščino! Ob odločanju me je opogumljala misel Paula Claudela: Če te Bog ne bi hotel na mestu, kjer si, te ne bi postavil tja. In tako sem se nekega pomladnega dne leta 1993 odpravil iz Srednje šole tiska in papirja v Mostah, kjer sem opravljal dokaj ugodno službo učitelja slovenščine, v Šentvid, v na zunaj mogočno, v notranjosti pa od poražene vojske razdejano stavbo, v zasilno pisarno Jožeta Mlakarja, v. d. ravnatelja nove gimnazije, in se prijavil za novo službo. ~~ Jože Kurinčič, prof. slovenščine
Ko se človekovo življenje prevesi čez optimistično pričakovano polovico, mu misel nehote začne uhajati v preteklost. Misel tehta dogodke in obuja spomine, na drugi strani oko preverja gube in stas. Iz včasih zamegljenega spomina se potem izluščijo dogodki, ki so prav posebej zaznamovali naše življenje v dobrem ali manj dobrem. Eden dobrih oz. najboljših in tudi ključnih dogodkov mojega življenja je prihod na Škofijsko klasično gimnazijo, ki letos obhaja 20. obletnico ponovnega delovanja. Če bi poznali vse podrobnosti, bi lahko rekli, da me je v to veliko hišo pripeljala usoda ali nevidna sila ali kakšna podobna coprnija. Jaz pa mirno rečem, da me je na ŠKG pripeljala Božja previdnost. S spremembo delovnega mesta sem z viške javne gimnazije, kjer sem se kalil že 16 let, prišel na katoliško šolo: v močno duhovno okolje, ki ni spodbujalo samo moje duhovne rasti, ampak so močan vpliv doživljali tudi domači. Na začetku smo bili kot malo večja družina. Nikoli ni bilo vprašanj časa ali energije za delo. Ker je bila s strani urednika izražena želja po kakšnih spominih, bi rad omenil le nepozabni vikend na Sinjem vrhu pred začetkom prvega novega šolskega leta. Po spodbudnih besedah takratnega metropolita pokojnega dr. Alojzija Šuštarja smo bili tako ganjeni, da smo ostali brez besed, hkrati pa smo vsi po vrsti komaj čakali novega začetka. No, prva generacija nas je potem malo prizemljila. Navdušeni starši so na Škofijsko vpisali tudi otroke, ki jim je bil gimnazijski program pretrd oreh in pri vsej pomoči in kljub dodatnim uram niso zmogli prvega leta. Prva generacija, ki je z dvema tretjinama prvotnega moštva potem uspešno maturirala, pa nam zaradi posebne pripadnosti še vedno ostaja globoko v spominu in srcih. ~~ Mag. Gregor Pavlič, prof. matematike
Ne bom ti zaželela, da bi se ti izpolnile vse želje. Ker se ti ne bodo. Ne bom ti zaželela, da bi dosegel svoj cilj. Ker ga ne boš. Ne bom ti zaželela, da bi tvoje sanje postale resničnost. Ker ne bodo. IN ker želim da ostaneš ti. Z regratovo lučko želja v dlaneh. S ciljem kot zvezdo na nebu. Z leskom v zasanjanih očeh. (Ajda Zelič, 6. c)
24 25
Ko smo začeli, smo morali kandidati za profesorje svoj program, znanje, pogled na svet in še kaj predstaviti pred dvanajstimi v črno oblečenimi gospodi, nekaterimi s kolarjem, drugimi s kravato. Nič kaj prijazno niso zrli v nas. Ko pa je bil profesorski zbor izbran, so v zraku brenčale, brbotale in se kresale ideje, kakšno šolo bomo naredili. Količina navdušenja prvih dijakov, prvošolcev v petih paralelkah, in profesorjev je presegla vse pričakovane meje. Zame so bili to prvi učenci in ostali so tam nekje v kotičku mojega srca. Prve ljubezni človek pač ne pozabi … ~~ Dr. Marina Rugelj, prof. matematike
Začetkov pred dvajsetimi leti se spominjam predvsem po domačem vzdušju med profesorji. Vsi navdušeni nad novimi, drugačnimi možnostmi poučevanja, povezovanjem vzgoje z najbolj »učinkovitim« Učiteljem vseh časov, tudi zadovoljni nad novo stavbo in opremo, smo pogosto izmenjevali mnenja, izzive, težave pa tudi veselje svojega poslanstva. Ob tem se najprej spomnim sestankov razrednikov, pet nas je bilo: Irena Bolta, takratni ravnatelj Jože Mlakar, Jože Kurinčič, Gregor Pavlič in jaz. Bili so ob petkih ob 7.10 – kratki, učinkoviti in prijateljski. Res je bilo čutiti veliko pripadnost ideji o katoliški gimnaziji in odgovornost pred nalogo, ki nam je bila zaupana, zato ga ni bilo med nami, ki ne bi poprijel za delo, če smo ugotovili, da bo v dobro dijakom in vzgojni usmeritvi šole. Veliko pomembnih korakov, ki so narekovali usmeritev in podobo ŠKG, je bilo storjenih navidezno spontano, brez posebnega formalnega postopka. A večinoma so bile to stvari, ki še danes predstavljajo temeljne značilnosti, po katerih je naša šola poznana. Spominjam se tudi predstavitve profesorjev po maši na prvi šolski dan leta 1993. Ravnatelj nas je vsakega posebej predstavil, po čemer je vedno sledil dolg aplavz. Kaže, da so ljudje res čutili poseben Božji blagoslov ob tem, da je pouk spet stekel v takratnih Škofovih zavodih. Mene osebno je bilo kar strah ob spoznanju, kje bom poučevala, koga sem pravzaprav nasledila, a takrat je bila edina pot naprej, k dijakom, čim bolje jih naučiti angleščino in jih zanjo navdušiti. In mislim, da mi je v neki meri z Božjo pomočjo to tudi uspelo, vsaj tako pravijo alumni. Spomnim se tudi velikega zaupanja staršev, ki so otroke vpisali na našo šolo, kar nam je seveda zelo olajšalo delo. In še, da nam je pred dvajsetimi leti takratni kuhar stregel malico v zbornici, kar je bilo zelo priročno. Čisto na osebni ravni, ki je seveda ne morem in ne želim pustiti ob strani, je bilo teh dvajset let čas pomembnih odločitev in dogodkov, od poroke do ustvarjanja družine in vzgajanja lastnih otrok. Sprašujem se, kaj mi še ostaja. Zorenje in velika hvaležnost za čudovite ljudi, s katerimi smem delati, ki mi dajejo možnost za rast in ki so me mnogo česa naučili, ter seveda dijake, ki so tudi moji učitelji in ki me na neki način nenehno pomlajujejo. To zadnje se sliši zelo obetavno za prihodnjih dvajset let, mar ne? ~~ Lily Schweiger Kotar, prof. angleščine
Ko smo začeli, se nisem zavedala, kolikšnega zanimanja bo Zavod sv. Stanislava ob ponovni ustanovitvi deležen v slovenskem prostoru, saj se sicer ne bi odločila za službo v šoli, ki so jo v prvem letu delovanja vedno znova oblegali novinarji. Ljubše mi je biti v ozadju in v miru opravljati svoje delo. Prvi šolski dan se je začel tako kot še danes, z mašo v šentviški cerkvi. Ko smo profesorji po maši v sprevodu odhajali proti šoli, so nam ljudje, zbrani v »špalirju«, s ploskanjem in z glasnim odobravanjem izražali podporo in dobre želje. Poučevala sem vse dijake prve generacije. V učilnicah smo imeli bele table in flomastre za pisanje, pred tem sem bila vajena zelenih tabel in krede. Naša zbornica nam je hkrati služila kot jedilnica, kjer nam je kuhar vsak glavni
Zaradi hiše Gospoda, našega Boga, ti želim vse dobro. (Ps 122,9)
Škofijska klasična gimnazija
odmor postregel z malico in kavo. V tujejezičnem kabinetu, ki je zdaj že nekaj let zbornica osnovne šole, sva kraljevali sami s prof. Schweiger. Na mizah nama nikoli ni zmanjkalo prostora za razporejanje delovnih listov in testov. Zaradi začetnice mojega priimka me je doletelo pisanje prvega zapisnika zbornice. Na roke v zvezek in ne na računalnik. ~~ Irena Bolta, prof. nemščine
Ko smo začeli, je bilo vse drugače ... Kaj je bilo drugače? Kaj se je spremenilo? Vse. Najbolj pa moja glava. Nekaj tega se vidi, nekaj pa tudi ne. V zbornici sem bil med mlajšimi, sedaj sem med starejšimi, ocene smo pisali v redovalnico, sedaj pa v e-redovalnico, uporabljali smo šolsko tablo, sedaj računalnik, bil sem brez holesterola, sedaj ga imam preveč, dijakom sem bil učitelj, sedaj je nekdanji dijak moj kolega, spet drugi moj zdravnik. Najmlajši pa so še vedno samo dijaki. Nekatere stvari ostajajo enake, druge se spreminjajo. Šola ostaja, dijaki ostajajo. Učitelji smo še vedno tu, vedno sveži in polni energije. Drugačni, a še vedno tu za vas. Vse najboljše, Škofijska. Naj živi Škofijska še naslednjih tisoč let. ~~ Matej Petrevčič, prof. geografije
Ko smo začeli, je bila sreda. Cerkev v Šentvidu je bila polna do zadnjega kotička. Po končani maši se je profesorski zbor predstavil pred oltarno mizo. Predstavitev je potekala po načinu eden po eden. Priznati moram, da se nisem dobro počutil, javnih polspektaklov nikoli nisem maral. Pouka za nerazrednike tega dne ni bilo. Naslednji dan pa se je začelo zares. Takrat je bil že četrtek in po urniku sem ob četrtkih poučeval prvo uro. To je bila zato tudi prva redna ura pouka na šoli po ukinitvi gimnazije v juniju 1945. Še vedno se spominjam, da sem imel pouk v 1. c razredu ... ~~ Robert A. Jernejčič, prof. zgodovine
Ko smo začeli, je bila mogočna stavba Zavoda sv. Stanislava bolj kot ne prazna. Malo dijakov, samo ena generacija, malo profesorjev, v razredu samo tabla, stoli in mize … Glasbeni stolp sem prinesel kar od doma, zgoščenke pa sem lovil pri vseh prijateljih in znancih, da sem lahko vsaj približno zanimivo izvajal pouk glasbe. Bilo pa je neverjetno veliko navdušenje, ravno tako kot ob rojstvu dolgo pričakovanega prvorojenca. Vsi smo se poznali med sabo, konference so bile nadvse kratke, težave smo reševali kar sproti, med odmori … Spomnim se profesorskih malic. Kuhar je uporabil vso svojo domišljijo pri izdelovanju obloženih kruhkov. Izgledalo je čudovito – samo kako to prijeti in prinesti do ust – bilo je kar veliko zabave. Zabavne so bile tudi pevske vaje, predvsem za fante, ki si niti v sanjah niso predstavljali, da je sploh mogoče, da bodo peli v pevskem zboru. Pot od prve vaje, ko smo skoraj eno uro porabili, da so zapeli isti ton, do današnjih dosežkov pa je pot zorenja profesorjev dirigentov in stopnjevanja navdušenja dijakov. ~~ Damijan Močnik, prof. glasbe
26 27
Ko smo začeli, še ni bilo telovadnice, zato sva imela s kolegom Kokaljem kabinet poleg ravnateljeve pisarne … Ni bilo računalnikov, bilo nas je malo … Skratka, bilo je res luštno. ~~ Tea Obrč, prof. športne vzgoje
Ko smo začeli, ni bilo športne dvorane, fitnesa in plezalne stene, bil pa je Šentviški hrib. Kljub zahtevam vodstva sem bil z dijaki hitro na ti. Oni z menoj pa seveda ne. Na nogometnih tekmah v Tivoliju sem jim namignil, da naj nasprotnik hodi po žogo v avt kar sam. Kljub enemu prevrnjenemu kanuju in še petim, ki so se brez posebne kontrole vrteli na Bohinjskem jezeru, je športni dan uspel. Takrat smo profesorji tudi še enakovredno igrali nogomet z dijaki ... ~~ Andrej Kokalj, prof. športne vzgoje
Imeli smo svečano odprtje gimnazije, na katero je prišlo kar nekaj starejših, ki so z vznesenostjo spremljali ponovno obujanje šole. Pospremil sem babico svoje takrat še bodoče žene, ki se je želela udeležiti slovesnosti. Kot profesor na ŠKG sem hotel pokazati svojo suverenost in ji poiskati stol. Provizorična vrata provizorične stene so me pripeljala v popolnoma drug svet – zaprašene prostore še ne obnovljenega dela stavbe, kot bi se prestavil v drug čas. Stol sem našel, ga malo očedil, a v meni je zraslo spoznanje, da bo potrebno še veliko za obnovo celotnega zavoda. Pouk računalništva je prva leta potekal tečajno. Ker ga prvi teden še ni bilo, me je ravnatelj določil za prvega dežurnega profesorja. Ko sem opazoval dijake, mi je šlo ves čas na smeh, tako posrečeni so se mi zdeli. Ustavita me dva prvošolca in vprašata, zakaj sem vedno tako dobre volje. Bil sem presenečen, saj sicer nisem bil znan kot kak poseben dobrovoljnež. Bodoči profesorji smo se pred poukom, konec avgusta, dobili na spoznavnem vikendu na Sinjem vrhu. Z mnogimi smo se videli prvič. Odlično so nas postregli. Ko smo vprašali, zakaj nas tako »razvajajo«, so odgovorili, da morajo poskrbeti za šolo, ki predstavlja bodočnost Slovenije. Pomislil se, če ljudje tako mislijo, potem je pa naše poslanstvo res odgovorno. Zvečer smo se s Sinjega vrha zapeljali v dolino na obisk v takrat še staro vipavsko gimnazijo. Sprejelo nas je nekaj profesorjev, ki so nas gledali s sijočimi očmi, v veselju, da se poraja nova katoliška gimnazija. Zelo star profesor je vzel kuverto z bankovci in jo s tresočo roko izročil ravnatelju kot njihov osebni dar za postavitev nove šole. ~~ Metod Trajbarič, prof. računalništva
Pridi, žarek nebeške luči.
Škofijska klasična gimnazija
PROFESORJI – TO SO GADJE … profesorji in drugi strokovni delavci v gimnaziji v šolskem letu 2013/14 Umikaš se mojemu razumu … DALJNOKAM
... Vera in kultura
Dijaška skupnost se je potrudila in s svojim delom zagotovila, da letošnje adventno geslo »Ne le zase« gotovo ne bo spregledano. Poleg okrasitve vrat v prehodih gimnazije so po šoli obešeni veliki papirnati copati, kamor so dijaki dajali bombone ali druge manjše pozornosti za kakega drugega dijaka. Ta podpisana darilca je kasneje razdelila Dijaška skupnost.
Letošnji post smo razmišljali ob geslu »Skozi tebe kipela bo rast«. Vsi se strinjamo, da si želimo rasti, da bi cveteli, obrodili bogate sadove … toda … skozi tebe … Skozi? Kdo je torej protagonist rasti? Ugotavljali smo, da verovati pomeni biti zazrt v Jezusa, nanj nasloniti svoje življenje in mu zaupati v vsaki situaciji, tudi ko se nam majejo tla pod nogami. In takrat zakipi … Vera torej? Krepili smo jo preko razrednih maš, pričevalnega nagovora Gregorja Čušina, molitev v kapeli, češčenja Najsvetejšega …
Dr. Roman Globokar, Gregor Rogelj, mag. Gregor Celestina, Martin Zlobko
28 29
Vera in kultura ... »Je čas za sprostitev in razmišljanje o sebi.« »Všeč mi je zaradi izmenjave iskrenih mnenj o obravnavani temi.« »Največja sreča je imeti na šoli kapelo in duhovnike.«
Ti sam, o Bog, skrbiš za to, da spet napolnjuješ velikodušne roke. Iz njih delaš kanal za pretakanje tvoje dobrote. Tako se izpraznjujejo in spet napolnjujejo, ne da bi kdaj koli poznale pomanjkanje ali zapuščenost.
Nemirno je naše srce, dokler ne počije v tebi. Zvonilo je. Pouka je konec, latinskega testa tudi. A za nas se je dan šele dobro začel, gremo namreč na duhovno obnovo! Pozno popoldne se vsi zberemo v Novi Štifti. Se strinjaš z Nietzschejem, da je Bog mrtev? Ali so ti bližje besede sv. Avguština: »Nemirno je naše srce, dokler ne počije v Tebi«? Kaj pa Cerkev in ŠKG na zatožni klopi? Pritožbe, dvomi, razočaranja, pohvale in nekatere občudovanja vredne besede so kar vrele iz nas, vse to v želji, da bi svojo prihodnost gradili na Resnici, četudi je še ne poznamo povsem. In kako se boš podal na pot? Kot nomad, vagabund, turist ali romar? Vse to nas je pripeljalo do naših že skoraj pozabljenih pisem iz prvega letnika. Nekaj minut tišine, smeh, solze, objemi in vsem skupno vprašanje: »Sem se res toliko spremenil?« Ob obujanju spominov smo ugotovili, da so za nami štiri čudovita leta, pred nami pa nove življenjske poti, ki jim želimo slediti. (Tina Tomc, 5. a)
Tudi letos smo se dijaki 3. letnika ŠKG na praznik sv. Rešnjega Telesa odpravili na romanje v Kočevski rog. Dan smo začeli z mašo v zavodski cerkvi, ki jo je daroval g. Jože Plut. Brali smo pričevanje iz Vetrinja vrnjenih beguncev, ki so v tem času leta 1945 preko Jesenic, Kranja in Škofje Loke prišli v naš zavod. 600 ljudi v naši dvorani, dva soda za stranišče, smrad, para in hlad. Spreletaval nas je srh. A brali smo dalje … Stopili smo na njihovo pot. Z avtobusi smo se peljali proti Kočevskemu Rogu. Brali smo, kako je nekdo preživel štiri dni v jami, ker ni bil zadet: »Kri je pa tako tekla, da je kar žuborelo, kot bi tekel potoček po skalah s planine.« Pobegnil je iz jame. Nam ni uspelo. Večina je pregloboko zdrsnila v zgodbo. Zadnji kos poti smo pešačili. Molili smo rožni venec. Zbrano kot le redkokdaj. Ko smo stali pred kipom Antigone ob jami pod Krenom, je postalo jasno: »Poklicani smo, da te naše pobite Polinejke najprej najdemo in jih slovesno pokopljemo. S tem izkažemo svojo ljubezen ne le do njihovih teles, ampak tudi do njihovih sanj.« Simbolno smo to storili. Stali smo ob jami. 160 dijakov. Popolna tišina. Koliko usod? Koliko družin žrtev in njihovih rabljev? »Kaj doživlja kdo, ki je še živ, morda ranjen, vržen v jamo med trupla in kri, pa nima nobene možnosti, da se iz nje izvleče? Počasna smrt, počasno umiranje, hiranje … In kaj se dogaja v ljudeh, ki so to organizirali in potem skušali živeti, kot da se ni nič zgodilo? Kaj bo z njimi? In kaj bo z nami?« Naredili smo korak proč od jame in se ustavili ob kapeli, v kateri je p. Marko Ivan Rupnik postavil svoj mozaik. Miza nebeške gostije, Kristus in za mizo matere, hčere in žene pobitih. Žrtev za isto mizo vabi svojega rablja. Pretresljivo. Ob mozaiku smo stopili onstran črno-belega branja, onstran poražencev in zmagovalcev. Mesto grenkobe je prevzemala misel na odrešenje: na odrešenje tistih, ki so želeli iz svoje žrtve narediti dar, in tistih, ki se jim po tem daru odpirajo vrata h Kristusu. Srečali smo Njega, ki edini lahko prepreči, da otroci jutri ne bomo ponovili zgodbe naših očetov. Povabil nas je k spravi, utemeljeni na odpuščanju. Naredili smo prvi korak. Pred nami je še dolga pot … (Gregor Celestina)
Letošnje romanje na Brezje je prineslo nekaj novosti – na čelu kolone so dijaki nosili slovensko zastavo in križ, na nekaj mestih na poti so v razrednih skupinah molili desetke rožnega venca. Prvi počitniški dan je, jaz pa stojim pred šolo. Ne, nisem se zmotila. Gremo na duhovno-potepuški tabor. Štirje fantje, šest deklet, še profesor pride in smo vsi. Sedaj pa hitro pot pod noge. Zgornje Posočje nas pričakuje … Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo ... (Mt 8,8)
Škofijska klasična gimnazija
Na Mostu na Soči smo sestopili z vlaka, kosilo pa pojedli kar na postaji. Nato pa po vseh mogočih ovinkih odšli proti Tolminu in še malo naprej. Naslednji dan pa slap Brinta, Gregorčičeva rojstna hiša, Drežnica, obisk pri prof. Kurinčiču, muzej in krompir s skuto. V sredo pa kar po vseh mogočih in nemogočih bližnjicah in ob Soči do Kobarida. Še zadnja noč. Hitro je minilo. In že se vračamo proti Mostu na Soči. Vlak že prihaja. Sonce, dež in veter, mrzla Soča za pogumne, svež zrak in čudoviti razgledi. Skupne maše, smeh, klepeti. Utrujene noge, a nasmejani obrazi. (Tina Tomc, 5. a)
Tudi letošnje poletje se je 30 dijakinj in dijakov skupaj z nekaterimi učitelji odpravilo v Bosno in Hercegovino. Delovni tabor je potekal od 4. do 13. avgusta 2013. Odpravili smo se v kraj Kakanj, kjer smo pomagali več družinam pri urejanju njihovih domov. V času tabora smo odkrivali tudi kulturno, zgodovinsko in religijsko raznolikost Bosne in Hercegovine in se tako krepili v sprejemanju različnosti in v strpnosti. Ogledali smo si namreč tudi Sarajevo in Mostar, kjer smo obiskali džamijo. Tabor smo zaključili z obiskom romarskega središča v Međugorju. Projekt so delno podprli tudi Mestna občina Ljubljana, Karitas in nekateri donatorji.
30 31
Slovenščina ... »Domača branja in res kul debate ob stenskih časopisih.« »Hamlet, Antigona, Matiček se ženi, Tartuffe ... Eseji, kontrolne naloge, spraševanje ...« »Odkrivanje svetov največjih literatov.«
Jaz vem za besede, ki so samo v tebi, in čakam nanje …
... Slovenščina
Naše lansko slovenistično leto so zaznamovale številne dejavnosti. Tekmovanje za Cankarjevo priznanje je od udeležencev terjalo precej potrpežljivega branja, saj je bilo na eni od stopenj potrebno prebrati preko tisoč strani (Bartolovega Alamuta in Ecovega Imena rože), a tekmovalci in tekmovalke so se na vseh stopnjah zelo dobro odrezali in na koncu smo se veselili dveh zlatih (Katja Hren, Nina Jerala) ter vrste srebrnih in bronastih priznanj. Čeprav za maturitetni sklop v tem letu ni bilo dramatike, temveč romana (Kosmačev Pomladni dan in Pettersonov Konje krast), smo precejšnjo pozornost namenili tudi dramskim predstavam: prvi letnik si je ogledal predstavo novogoriškega SNG z naslovom Sljehernik v zamisli in igralski kreaciji Iztoka Mlakarja (Linhartova dvorana Cankarjevega doma se je kar tresla od našega smeha), drugi letnik je poznavalsko užival v novi postavitvi Hamleta v ljubljanski Drami, tretji se je posvetil svarilni fantastiki v dramatizaciji Wildovega romana Slika Doriana Graya, četrti pa presojal smiselnost rabe eksplicitnega nasilja v novi uprizoritvi Jančarjevega Velikega briljantnega valčka v koprodukciji mariborske in ljubljanske Drame. Slovenistična tradicija že od nekdaj povezuje seznanjanje s književnimi deli tudi s spoznavanjem krajev, kjer so se le-ta odvijala. Ponarodeli so že pohodi po Levstikovi poti od Litije do Čateža, po Jurčičevi poti med Višnjo Goro in Muljavo, po Prežihovi poti idr., zadnja leta (in v letu, ko so se četrtošolci morali še posebej podrobno posvetiti Pomladnemu dnevu) pa je vse pogosteje obiskana tudi Kosmačeva literarna pot. Kot na eno izmed možnosti za jesenski športni dan se je nanjo podalo za dva avtobusa dijakov in doživetja so bila kaj pestra.
Anja Košir, mag. Andrej Bartol, Mateja Gomboc, dr. David Puc, mag. Bernarda Podlipnik, Jože Kurinčič Resnično, povem vam, tolike vere nisem našel pri nikomer v Izraelu! (Mt 8,10)
Škofijska klasična gimnazija
Doživetja, dogodki in ustvarjalnost skozi šolsko leto so dobili otipljivo obliko v treh edicijah, za katere smo poskrbeli slovenisti: decembra in junija sta pod mentorstvom prof. Puca in v uredništvu Mojce Bitenc oz. Urše Šega izšli novi številki glasila Kažipot, ki sta vsaka s svojimi poudarki zarisovali podobo utripa naše gimnazije. Junija pa so luč sveta ugledale tudi letošnje Domače vaje v uredništvu Izidorja Benedičiča in Klare Marije Keršič ter pod mentorstvom prof. Kurinčiča. Pot so jim tlakovali pri literarnem krožku, ki je v tem letu izbral svojo knjigo, s katero so se poglobljeno ukvarjali (pesniško zbirko Primož Trubar zapušča Ljubljano z nagrado Prešernovega sklada nagrajenega pesnika in prevajalca Gorazda Kocijančiča) in z avtorjem v marcu priredili tudi literarni večer. Poezija je tudi sicer zaznamovala naše leto, saj je recital izbrane dijaške poezije v več izvedbah in zasedbah izvabljal naše občudovanje tako v zavodski dvorani kot na Kongresnem trgu. Prav tako je že drugo leto zapored nagrado za najboljšega srednješolskega pesnika/pesnico, Župančičevo frulico, prejela naša dijakinja, tokrat Ajda Šubelj. (Andrej Bartol)
Naša profesorica slovenščine Mateja Gomboc je prejela 1. nagrado za prozo na 41. literarnem natečaju Mladike iz Trsta, in sicer za novelo Ograde bivanja. Komisija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da »v hitrem dogajalnem ritmu zaživi zagonetna zgodba iz preteklosti. Pripoved označujeta tenkočutnost pri opisu medčloveških odnosov in tekoč slog.«
7. maja 2013 je bil v knjižnici literarni popoldan, srečanje s pesnikom, filozofom, prevajalcem, publicistom Gorazdom Kocijančičem, letošnjim nagrajencem Prešernovega sklada za pesniško zbirko Primož Trubar zapušča Ljubljano. Njegova poezija je nagovorila mnoge dijake, posebno sodelavce literarnega krožka. Prav zato smo ga povabili na šolo. Srečanje sta vodila dijaka 4. b Lucija Fabjančič in Izidor Benedičič. Njuna vprašanja so izhajala iz pesnikove poezije in odmevnih intervjujev, ki jih je dal za slovenske medije in je v njih odprl temeljna vprašanja o stanju duha na Slovenskem. Ob vprašanjih se je razvil živahen razgovor o poeziji, narodu, Božjem … Kljub globini, ali pa prav zaradi nje, je bilo vzdušje domače in prijetno – nekakšno srečanje s Sokratom današnjih dni.
Življenje je ena sama poezija in mladost kar sama narekuje ritem neskončnih verzov. Kot največji navdih se izkažejo prav dolgočasne, kot žvečilni gumi razvlečene šolske ure, nesojeno spraševanje, ostre enice in daljne petice. Pa nikoli izpeta ljubezen, samota, klavir, pasje tačke, matematika in poljubi. Najsi se človek počuti kot kažipot za nikamor ali kot igralka dolgočasno normalnega človeka, najsi bo abluzist ali reformator po prepričanju – z dobrimi metaforami je mogoče izraziti prav vsako srčno rano. In tako so pisali. Naša mentorica prof. Bernarda Podlipnik je prelistala vse do sedaj izdane Domače vaje, iz katerih je kričala poezija neuslišanih generacij. Izbor pesmi se je moral še večkrat skrčiti in v našem recitalu so obstale le najbolj barvaste in obstojne pesmi. Takšne, ki postanejo žive, ko jih neke ustnice izrečejo naglas in jim oči verjamejo. Oživljati pesmi ni hipen proces. Najprej je treba pesem razumeti ali pa si jo (ko se zdi razumevanje že absurd) razložiti po svoje. Pravi recept za uspeh pa zahteva še nekaj igre in odrskih luči za pristen čar. Recital dijaške poezije: »V jutru lovim ravnotežje proti soncu«? Na prvi hip se sliši dolgočasno. A gledalcem niso veke niti malo lezle skupaj. Odzivi so bili pohvalni. Predstavo smo odigrali za vse štiri letnike, v maju pa še za starše in ostale obiskovalce. V zaodrju je bilo pred predstavo vselej živahno … Med igralci so večinoma maturanti, dve sva še v tretjem letniku. Mrmramo in se deremo vedno ene in iste verze, s škarjami izrezujemo pesmi iz scenarija in jih tlačimo za kalkulator in v puščice. Ko Ljudmila zaigra prve akorde, se ponavadi še češemo, mažemo, iščemo torbe in v temi tipamo za scenariji, ki naj bi jih zakamuflirali za zvezke ter knjige. Med vso to kramo stoji na stranskem parketu Mirjam z violino in lokom in je še najbolj mirna. Zavesa se odgrinja, zdaj torej spet stopamo v to dramo. A je za nas to res le igra? V poeziji ne govorimo o nikomer
32 33
Gorazd Kocijančič: Invektiva III Pravijo, da je to priden, delaven narod. Kot roj čebel. To drži. A ne pomeni nič. Včasih se prilizujejo še meni: »Koliko delaš.« Ne razumejo. Nič ne delam. Ne znam delati. Sovražim delo. Izogibam se ga. Žena me sovraži, ker se kupi knjig rušijo na njene rože & ne znam pomesti niti izbe. Vse življenje nič ne delam. Le malo berem, malo pišem. Malo prevajam & veliko pridigam. To mi je všeč. To imam rad. Kupil sem sicér dve knjigi o hišnem gospodarstvu & ju prebral na pol. A nobene o tesarstvu. Le malo berem, malo pišem. Malo prevajam & veliko pridigam. To je vse. To sem. Nič ne delam. Nič ne zidam. Ničesar ne organiziram. Včasih mislim, da si ne zaslužim niti hrane, če velja Pavlova beseda. A potem vseeno jem. Stavim na to, da je Božja modrost tisto nekaj, ki je vse. Da o modrosti pridigam. Ne moji in ne naši. Ampak Božji. Blazni. Ker jo potrebujemo kot kruh, kot vodo, zrak & sonce. Ker bomo brez nje propadli. To ni prispodoba. Padli v zemljo, zgnili & izginili. Čeprav bomo garali kot voli.
drugem kot o sebi. In odrska tema zatemni tudi nas. Pozitivne pesmi na koncu so kakor lep zaključek pravljice, zavesi pa nas kot platnici varno zapreta v čudoviti svet stare zgodbe, ki ga ne moremo vzeti s seboj v vsakdanjik. Res ne? Morda pa poezija koga nagovori, da poskusi s tem smešnim prekladanjem besed tudi sam. Najde vzpodbudo v ritmičnih skupkih črk, ki vedno znova povejo, da je človek edinstven in mu ne zmanjka idej, kako »opesniti« svoje malo življenje. In kako iz malega življenja ustvariti veličastno pesem ali kar odo, odo čudenja in hrepenenja. (Uršula Vratuša Globočnik, 4. b)
Ajda Šubelj: ŽAL MI JE Žal mi je vsakič, ko si v soboto zvečer obrijem noge, tako kot to stori še na tisoče deklet po svetu, preden se odpravim iskat srečo v steklenico rdečega vina in glasno glasbo, ko vsaka izmed nas naivno čaka, da bo v lokal stopil tisti pravi, čeprav nas je tega v resnici strah, saj nobena noče čez 10 let priznati svoji hčerki (in priznati hkrati sebi), da princi v resnici ne obstajajo in da sta se z očijem spoznala pijana v zakotnem baru v stari Ljubljani, v katerem je vedno smrdelo po znoju od prevelike količine osamljenih teles, in ki sedaj ne obstaja več, ker je zdaj tam tisti novi lokal s sušijem ali pa so izdelki iz soje, saj ne vem več, že dolgo nisem šla mimo … Zato mi je žal vsako soboto zvečer, da nisem raje v topli postelji s knjigo, ker tako ali tako nočem spoznati ljubezni svojega življenja na tak način, in še bolj mi je žal zjutraj, ko se z avtobusom vračam domov in prespim svojo postajo in pridem domov šele takrat, ko se dedek že oblači v najlepšo obleko za k nedeljski jutranji maši in je mene v dno duše sram. Pridi, studenec žive vode.
Na 23. srečanju mladih pesnikov in deklamatorjev, znanim pod imenom Župančičeva frulica, so med obetavnimi srednješolskimi pesniki za najboljšo izbrali Ajdo Šubelj, maturantko naše šole, ki je tako postala dobitnica Župančičeve frulice in bila imenovana za najobetavnejšo mlado pesnico leta 2013. Komisija je med drugim zapisala, da so posebna odlika njenih pesmi »jasne idealizirane podobe, ki jih rada tudi problematizira in vpleta v kontrastne relacije, na primer med naivnostjo in spolnostjo ter alkoholom in asketskim idealom. Osrednji čas dogajanja njenih pesmi je mladost, v kateri je še vse odprto, toda njen pesniški subjekt hkrati izkazuje izjemno močno zavest o življenju kot celoti. /…/ Tako se poraja spoznanje o posameznikovi majhnosti in minljivosti, obenem pa se izpostavi problematika nesmrtnosti.« Med petimi najboljšimi pesniki je bil tudi Žan Zelič, dijak 4. c razreda. Ajda je že tretja dijakinja Škofijske klasične gimnazije, ki je prejela Župančičevo frulico – lansko leto jo je prejela Katarina Gomboc, leta 2010 pa Sara Hanuna.
Škofijska klasična gimnazija
Želim biti v tvoji epsilonski okolici, rad bi se asociiral s tabo in se pomnožil …
... Matematika
»Matematični vikend je odlična priložnost, da ponoviš obširen del snovi, ki je potrebna za maturo. Všeč mi je bil sproščen način dela, kvalitetno pripravljeno gradivo in dobro razpoloženi profesorji, ki so nam nemalokrat priskočili na pomoč. Prisotnost ostalih sošolcev dobro izboljša motivacijo; lepo je, ko si med seboj pomagamo in se spodbujamo ☺.« (Helena Nagode, 5. d)
»Najbolj so mi ostale v spominu spodbudne besede enega od govornikov pred začetkom državnega tekmovanja iz logike: Naloge, ki vas čakajo v nadaljevanju, znate rešiti vsi, ki ste prišli tako daleč. Edini problem je, da jih je treba rešiti v 90 minutah.« (Miha Trajbarič, 2. d)
21. marca je potekalo šolsko tekmovanje iz matematike. Udeležilo se ga je 206 dijakov, od katerih se jih je 41 uvrstilo na regijsko tekmovanje, ki je potekalo 4. aprila na Gimnaziji Šentvid. Med njimi jih je kar 40 prejelo srebrno priznanje, najboljših 8 pa se je v soboto, 20. aprila, odpravilo na državno tekmovanje v Celje. Dijakinje in dijaki so s svojim znanjem poskrbeli, da smo tudi državno tekmovanje zaključili z vidnimi uspehi, saj so skupaj osvojili kar 6 zlatih priznanj. Najboljša sta bila Lenart Treven iz 2. d, ki je zasedel odlično 4. mesto, in Katja Logar iz 1. d, ki je na državnem tekmovanju zasedla 7. mesto. (Milan Zeman)
»Matematični Kenguru na ekskurziji po Rimu, ki smo ga udeleženci pisali kar na premikajočem se avtobusu, je bil, kljub težji koncentraciji, prava osvežitev za z umetnostjo in zgodovino napolnjeno glavo.« (Domen Golob, 5. d)
Dr. Marina Rugelj, mag. Janez Šparovec, Milan Zeman, Tone Rozman, Pavle Šijanec, mag. Gregor Pavlič
34 35
Matematika ... »V večini navadnih smrtnikov zbuja strah.« »Čustven plus.« »Linearna funkcija, aritmetika, računi, natančnost, red in vaja dela mojstra, če mojster dela vajo (zlato matematično pravilo)!«
Potem zgubim se v tvojem gostem plašču Angleščina ... »I speak engliš veri gut ...« »Je kot čokolada ...« »The best language for expressing feelings.« »Na začetku strah, na koncu veliko znanja.«
... Angleščina
Škofijska izmenjava. Potovanje. Nora izkušnja. Anglija. Vse to in še več opisuje skoraj teden nepozabnih dni na Lancing Collegeu v Angliji. Osmega marca se nas je tako 12 škofijcev ter profesorici Valerija Peternel in Ana Bavec s kombiji odpravilo proti zagrebškemu letališču. Celoten kompleks kolidža marsikoga spominja na Bradavičarko – šolo v filmu Harry Potter – in pravzaprav ji je res podobna, predvsem po svoji zunanjosti in veliki jedilnici. Zraven šole so še domovi, kjer so nastanjeni dijaki: dekleta imajo svoje, fantje pa svoje. Vsak dom ima ime, ravnatelja, fantovski domovi pa imajo še vsak svojo barvo kravate. S Sinjo sva bili dodeljeni v dom Fields, kjer sva bili tako rekoč »zaklenjeni« od desetih zvečer pa do sedmih zjutraj. Zakaj? V tem času se namreč sproži alarm in vsem je onemogočeno, da bi pobegnili iz doma, ne da bi pri tem zbudili vse sostanovalce. Morda lahko omenim, da smo Slovenci (med njimi tudi naši profesorici) v tem tednu alarm kar nekajkrat sprožili nenamerno, a iz drugačnih razlogov. Nikakor nismo hoteli pobegniti stran od vseh teh zabavnih dogodivščin. Dneve na angleškem podeželju smo preživljali zelo raznoliko. Dopoldne smo s svojimi gostitelji večinoma hodili k 35-minutnim uram pouka in bili dejansko kot eni izmed njihovih dijakov. Res je bilo zanimivo videti, kako poteka njihov pouk. Poleg dolžine šolske ure je velika razlika tudi v številu dijakov v razredu, ki večinoma ne presega števila deset. Prav zaradi tega je pouk potekal bolj sproščeno in učitelji so se lahko bolj posvetili vsakemu dijaku posebej. Glede težavnosti pa smo se škofijci kar družno strinjali, da je naša šola težja in zahtevnejša od njihove. Ena zanimivejših prigod je bil vsekakor sneg, ki ga tam niso ravno vajeni. Čeprav ga
Alenka Battelino, mag. Katja Dragar Gorjup, Eva Pišljar Suhadolc, Valerija Peternel, Lily Schweiger Kotar Tedaj bo volk prebival z jagnjetom, panter bo ležal s kozličkom. (Iz 11,6)
Škofijska klasična gimnazija
je zapadlo le nekaj centimetrov, so Lancing zajeli »varnostni ukrepi«, opozorila, naj se vsi primerno oblečejo (ta dan jim je bilo dovoljeno, da niso bili v uniformah oz. bolj formalnih oblačilih), odpadlo jim je kar nekaj ur in še najboljše, vsi njihovi testi oz. izpiti ta dan so bili odpovedani. Kakšno veselje bi šele bilo, če bi snežilo cel teden! Ob popoldnevih so nas čakale različne dejavnosti. Od potepanja po Brightonu in ostalih okoliških mestecih, poizkušanja značilnih angleških čajev in hrane pa do raznih športov, kot sta npr. skvoš in fives. Ob večerih smo čas preživljali s tamkajšnjimi dijaki, našimi gostitelji. Ker smo med drugim prišli predstavljat Slovenijo, smo ob zvokih harmonike nekajkrat tudi zaplesali in se zabavali tako, »po domače«. Z nekaterimi smo navezali res dobre stike in se bomo zagotovo še veliko slišali ter, upamo, tudi videli. (Nika Jutraž, 4. č)
Klara Grašič, Eva Kogovšek in Katarina Richter so se na regijskem tekmovanju iz znanja angleščine, ki se ga je udeležilo približno 400 slovenskih srednješolcev, uvrstile v zgornjih 15 odstotkov in se bodo tako marca udeležile državnega tekmovanja.
Življenje je polno presenečenj. To se je pokazalo tudi proti koncu lanskega leta, ko sem prejel povabilo, da en mesec preživim v Združenih državah. Take priložnosti, »ameriškega meseca«, seveda ne gre izpustiti in tako smo se že prvi teden po koncu šole Meta, Špela, Jaka in jaz ponovno srečali na drugi strani Atlantika, natančneje v Clevelandu. Pod streho sta nas prijazno sprejela Tom in Marge Luzar in nam pripravila »American experience«, kot sama pravita našemu ameriškemu mesecu. Na tej naši »izkušnji Amerike« smo marsikaj videli, slišali, veliko debatirali, spoznali nove ljudi, prevozili kar nekaj milj in bili vsak dan znova presenečeni. Življenje je zaradi presenečenj lepše, in to smo občutili od začetka naše poti, ko so nam v New Yorku odpovedali let, pa do zadnjega dne, ko smo doživeli poplave ... Da sploh ne omenjam tortic v 96. nadstropju, vožnje s 193 kilometri na uro – pa ne v avtu – opozoril za orkane in nakupovanja v »thrift shopu«. Najboljše pa je bilo, da smo spoznali veliko prijetnih ljudi in videli, da so kraji različni, ljudje pa podobni povsod po svetu. Če me kdo sedaj vpraša, kaj smo odnesli od tega meseca, lahko rečem, da smo zagotovo bolj izkušeni. Ali kot bi rekli čez lužo: »Are we experienced? – Yes indeed!« (Krištof Bajt) V šol. letu 2013/14 na Škofijski klasični gimnaziji začenjamo izmenjavo s Keio Senior High School iz Tokia na Japonskem. Keio Senior High School je zasebna gimnazija, ki jo obiskujejo pretežno dečki. Poslanstvo šole je, da dobro pripravi svoje dijake na univerzitetni študij in da ti kasneje prevzamejo dejavno vlogo v japonski družbi. (Alenka Battelino)
36 37
Tudi letos je šola Wellington iz Ayra na Škotskem gostila šest dijakinj naše gimnazije: Dagmar, Mašo, Marušo, Sonjo, Jerco in Živo. In z veseljem pričakujemo njihov obisk poleti 2014.
Latinščina ... »Je jezik, ki nas dela škofijce posebne.« »Konjugacije in deklinacije ...« »Omogoča mi, da razumem več besed in povezujem različne pomene.« »Amor magister optimus!«
Pridih neskončnosti in sladkega hrepenenja
... Klasični jeziki
Antični dnevi so postali tradicionalni, saj vsako leto navdušijo veliko mladih dijakinj in dijakov 1. letnika, kar tudi organizatorje spodbuja k vztrajnosti in inovativnosti. Kot organizatorka letošnjih antičnih dni sem želela, da bi vsaj večina dejavnosti prispevala k skupnemu cilju, predstavljenemu zadnji dan. Kot vsako leto so antični dnevi potekali 3 dni. Prvi dan sta se med seboj povezala dva profesorja različnih šolskih predmetov ter v sodelovanju in ob hkratni prisotnosti v učilnici predstavila izbrano temo. Letos sta se na novo povezali kemija in geografija ter predstavili izbruh vulkana (tudi s pomočjo poskusa) in usodo Pompejev leta 79 po Kr., kar je dijake še posebej navdušilo. Tudi za nas, organizatorje, je bil to znak, da novo kombinacijo ohranimo. Tudi v delavnicah 2. dne so dijaki delali za skupni cilj, za katerega sem napisala celo scenarij in izbrala nastopajoče. Moja ideja je bila namreč predstaviti rimsko družino in jo postaviti v širši kontekst vsakdanjega življenja slehernega Rimljana. Sodelujoči dijaki so požrtvovalno priskočili na pomoč, za kar je bilo potrebnega tudi precej odrekanja, a smo hkrati pridobili dragocene izkušnje. Tako se je predstavitev delavnic začela s pravo rimsko poroko v rimska oblačila oblečenih in z rimskim nakitom ozaljšanih Gaja in Flavije. Popestrili so jo svatje s pesmimi ter plesalka s čudovitim plesom ob glasbeni spremljavi. Nevestina mati Pavlina je ob Junoninem svetišču prosila za srečen zakon, obdarjen z otroki. Nato so bili vsi obiskovalci povabljeni na ogled maket domusa, ki je predstavljal bodoči dom mladoporočencev, in term, ki sta jih želela zgraditi. Ogledali so si še slike, kipe in mozaike, ki bodo krasili njun novi
Olga Osredkar, Bojana Tomc, Dragica Fabjan Andritsakos, Neža Karlin, Maja Gril Juvan Vi ste moje priče, govori GOSPOD. (Iz 43, 10)
Škofijska klasična gimnazija
dom, ter se mimo Vestinega svetišča, rimske šole, Sokratovih učencev in palestre, v kateri so se preizkusili v antičnih športih, sprehodili do triklinija, kjer sta mladoporočenca pripravila svatbeno gostijo. Za piko na i so se obiskovalci pozabavali še ob nastopu govornikov, odlomkih iz Plavtove Komedije o loncu in antični glasbi. Vse predstavitve sem popestrila z recitacijo odlomkov iz del grških in rimskih pesnikov ter piscev proze ali pa z dialogom, napisanim prav za to priložnost. Skratka, dnevi, polni talentov, inovativnosti, dragocenih izkušenj, novega, dejavno pridobljenega znanja, ki so ga dijaki pokazali tudi na zaključnem kvizu, ter zadovoljstva dijakov, vodij dejavnosti in organizatorke. (Olga Osredkar)
Že drugo leto zapored smo se z maturanti klasičnih jezikov podali na enodnevni potep po Sloveniji ter iskali neposredne ali posredne sledi antike. Naša dežela je tako bogata z materialno in nematerialno antično dediščino, da nam na srečanje z njo ni bilo treba odpotovati prav daleč. Pot nas je vodila v Šempeter pri Celju, kjer navdušenec nad antiko v nekropoli ne vidi le golih kamnov, ampak čudovite arhitekturno, predvsem pa mitološko bogate grobnice prebivalcev Celeje, za nameček pa smo občudovali še rimsko cesto s temelji grobnic ob njej. Prav rimski cesti smo sledili v Celje, kjer smo v Knežjem dvorcu občudovali bogate ostanke rimske Celeje »in situ« (na mestu, kjer so se tudi prvotno nahajali), ki nam jih je kustosinja s svojim bogatim znanjem in živo pripovedjo oživljala pred očmi. Dan smo zaključili s spoznavanjem kartuzijanskega reda in življenja menihov v Žički kartuziji ter z branjem srednjeveškega rokopisa s svetopisemsko vsebino, kar je bil kamenček naše srednjeveške preteklosti in priložnost za iskanje notranjega miru. Seveda pa ni šlo brez trojanskih krofov! Sicer jih nismo mogli upravičiti z antičnimi koreninami (ali pač?), vsekakor pa smo se lahko ozirali za ostanki antične naselbine Atrans. (Olga Osredkar)
»Latinsko-arheološki tabor je bil čudovito potovanje, tako skozi čas kot tudi po sami Siciliji in Italiji. Odkrivali smo, kako so Grki gradili teatre in jih Rimljani preoblikovali v amfiteatre, se sprehodili po črnih ulicah starodavnih Pompejev, občudovali mogočne grške templje, ki so segali skoraj do svetlikajočega se nočnega neba, občudovali najbolj sveže kraterje Etne in spremljali vrvež uličnih tržnic ter se seznanjali s starodavno kulturo Grkov in Rimljanov in z življenjem njihovih potomcev.« (Eva Kržišnik, 2. c)
38 39
Tuji jeziki ... »Ruščina je super predmet. Zdravstvičen.« »Francoščina je zabavna, ker se lahko delaš francoza.« »Španščina je jezik, ki te v 3. letniku popelje med temperamentne ljudi v žgočo Španijo, v ritem kastanjet in flamenka. Me gusta mucho!«« »Nemščina je jezik, ki se ga zaradi uporabnosti na smučiščih splača naučiti.«
Da jezik se do konca mu zapleta …
... Tuji jeziki
Zadnji konec tedna v prvomajskih počitnicah so po skoraj enoletnih pripravah in dopisovanju k nam prispeli Francozi s šole Saint-Vincent (Senlis). Pričakali smo jih v našem obmorskem mestecu Piranu, kjer smo si privoščili tudi hiter skok v še ne preveč toplo morje. Obiskali smo naše slavne lipicance ter zadnje tri dni preživeli v Ljubljani. Seveda smo se peš povzpeli tudi na mogočni Ljubljanski grad. Dva dopoldneva so se Francozi udeležili pouka na naši šoli. Popoldneve in večere pa smo preživeli skupaj. Vsekakor je bilo teh nekaj dni v družbi Francozov odlična vaja za naše obvladovanje francoskega jezika, saj jim gre angleščina precej slabše od rok kot nam in smo bili tako primorani govoriti v njihovem jeziku.
Mi smo Francozom obisk vrnili letos avgusta. Veseli Francozi so nas s svojimi poljubčki vred pričakali kar na letališču. Veličastnost, eleganca in prestiž Pariza, po središču katerega smo se sprehodili, so nas navdušili in napolnili z navdihi. Še mogočneje pa je mesto zasijalo, ko smo se zvečer z ladjico peljali okoli znanega pariškega otoka na reki Seni, kjer kraljuje gotska cerkev Notre Dame. Že zgodaj zjutraj naslednjega dne smo se odpravili na pot proti morju, se sprehodili po plaži, katere vrhnja plast se je prilagajala vetru, ter opazovali tjulnje skozi daljnogled. V mestu Amiens smo se s čolni peljali skozi 2000 let stare Hortillonnages po ozkih zavitih kanalih, kjer je plavalo lepo število rac, črnih lisk in sivih čapelj.
Simon Feštanj, Irena Bolta, Peter Prašnikar, mag. Daša Oberč, Valerija Peternel, Mirjam Lindič, Barbara Cergolj, Bojana Tomc Pridi, Duh ljubezni in resnice.
Škofijska klasična gimnazija
Zvečer nas je čakala neverjetna in nepozabna predstava. Z živo barvnimi lučmi so obsijali cerkev, tako da je vsak kip deloval pobarvan. Troje vrat se je neprestano kopalo v močnih barvah, zgornji del pa je bil osvetljen na različne načine. Za začetek se je čezenj sprehodila meglica, kasneje so bili tudi tu osvetljeni kipi, najbolj veličastna podrobnost pa je bila luč, ki je osvetlila vsak rob in je tako do izraza prišel še tako majhen okrasek na pročelju cerkve. Konec tedna smo preživeli pri družinah, kosilo pa smo jedli doma, piščančja bedra in krompir. Ob jedi sem poslušala francoščino, ki mi je že kar sedla v uho. Pogovor je tekel o politiki, šoli, otrocih in porodniškem dopustu. Ogledali smo si grad Chantilly ter park za gradom v slogu Versaillesa. Navdušili sta me njegova veličina in simetričnost, ki sta zrli proti nam, ko smo stali na najvišji točki velikega grajskega stopnišča. (Daša Oberč)
Ob 4. uri zjutraj smo se komaj budni zbrali na avtobusu, pripravljeni za odhod v Nemčijo. Prvih nekaj ur smo vsi spali, ko pa se je začelo daniti, se je avtobus začel prebujati, odprle so se debate, poslušali smo glasbo in jedli. Ustavili smo se v Dachauu, kjer smo si ogledali koncentracijsko taborišče, kasneje pa še v ljubkem Augsburgu, kjer smo si posebej zapomnili predel, kjer za najem stanovanja odšteješ 88 centov na leto. V nedeljo nas je navdušil Rothenburg, kjer je župan v davnih časih rešil mesto pred vojno tako, da je pred sovražniki naenkrat spil 3,2 litra vina. Sprehodili smo se tudi po Mainzu, Saalburgu, Frankfurtu, na otoku Mainau smo obiskali hišo metuljev, z ladjico smo se peljali po Renu, kjer smo pozabili sošolca Lovra, ki se nam je pridružil pol ure kasneje na naslednje postaji … V Zürichu smo pili drage kavice, kupovali čokolade ter samo gledali izložbe z oblekami, nakitom in urami. Noči so bile prekratke, družba pa odlična. (Nika Curk)
Rusisti 4. a razreda smo se že kmalu po začetku pouka odpravili na ekskurzijo v Moskvo, prestolnico države, katere jezik se učimo. Pet dni smo se potepali po mestu in si utirali pot skozi resnično gnečo čudovito okrašenih postaj moskovskega metroja ter vsaj do neke mere izkusili ruski mraz, pri 10 °C, čeprav smo bili sredi septembra. Ogledali smo si znameniti Kremelj in se sprehodili po Rdečem trgu. Katedrala Kristusa Odrešenika nas je vse očarala s svojo lepoto, posebno doživetje pa je bil tudi izlet v Sergijev Posad, v enega najlepših pravoslavnih samostanov v Rusiji. Ves čas smo se vračali tudi v zgodovino ter si ogledali muzeja pomembnih bitk. Ob grobu neznanega vojaka smo opazovali mladoporočence, ki so tja polagali cvetje, v Izmajlovskem parku pa pogajanje z rdečeličnimi prodajalkami, da bi čim ceneje kupili slavne matjoške ... Pravi trening ruščine J. Kar malo težko smo se poslovili od Moskve, saj smo se ravno dobro privadili na njihov hiter način življenja in sive socialistične stavbe, a pogled na zeleno Slovenijo iz letala nas je spet vrnil domov. Gotovo pa bo Moskva s tamkajšnjo evropsko-azijsko kulturo za vedno ostala nekje v nas. (Tina Tomc)
La saison des pluies dans mes yeux à cause de lui qui me manque beaucoup.
La brebis bizarre, méduse intellectuelle et moi, ordinaire!
Me gustan tus ojos, pero ellos todavía no me conocen.
Čas dežja v mojih očeh zaradi njega, ki si ga tako želim.
Nenavadna ovca, inteligentna meduza in jaz, običajna!
Všeč so mi tvoje oči, ampak one me še vedno ne poznajo.
(Katarina Kobal, 3. b)
(Kristina Davidovič, 4. b)
(Maruša Rojc, 3. c)
40 41
Zgodovina ... »Za razumevanje sedanjosti.« »Je polna nepričakovanih for.« »No, gospoda moja ...« »Predmet, za katerega si tudi popoldne z veseljem vzamem čas.«
Si sfinga v mojih mislih
... Zgodovina
V atriju pred cerkvijo sv. Stanislava je bila na ogled razstava učbenikov, člankov, razprav, prevodov, avtorskih skladb, zgoščenk in drugega ustvarjanja učiteljev ŠKG. V osrednji vitrini je bilo razstavljenih tudi nekaj učbenikov profesorjev predvojne gimnazije. Razstava je pokazala, kako v tihih vodah iskanja novih osebnih spoznanj in s poglabljanjem v svojo stroko učitelji na ŠKG uresničujejo geslo lanskega šolskega leta v Zavodu sv. Stanislava »Ne le zase« in tudi geslo ob 20-letnici Škofijske klasične gimnazije »Skozi tebe kipela bo rast«. (Tomaž Debevec)
Razstava z naslovom Vroče sledi hladne vojne je predstavila železno zaveso med Slovenijo in avstrijsko Koroško v letih od 1945 do 1991 ter njene posledice. Avtorja Jože Dežman in Hanzi Filipič sta njen cilj opredelila takole: »Razstava želi z izbranimi primeri usod ljudi predstaviti, kaj je pomenila totalitarna komunistična oblast v Sloveniji in Jugoslaviji za ljudi, ki so živeli v ‚socialistični družbeni ureditvi‘, z njo prihajali v stik ali pa so bili njeni odkriti nasprotniki. Temeljni poudarek razstave je bilo dogajanje v letu 1945: beg slovenskega prebivalstva kot fenomen politične emigracije, vračanje vojnih ujetnikov in civilistov v Slovenijo in njihova usoda, pobijanje, beg in izgon nemške manjšine iz Slovenije. Predstavljeni pa so bili tudi kasnejši ilegalni pobegi čez mejo, delovanje uporniških skupin, t. i. Matjaževe vojske, mejni režim (mejni prehodi, varovanje meje), politika jugoslovanskih in slovenskih oblasti do slovenske manjšine v Avstriji, ilegalni pretok ljudi, blaga in idej.« (Tomaž Debevec)
Robert A. Jernejčič, mag. Matija Mitja Štih, mag. Tomaž Debevec Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu.« (Lk 1,30)
Škofijska klasična gimnazija
… in beremo grafite zarjavelih vagonov
... Umetnostna zgodovina
Matura ni le končni in dokončni preizkus šolskega uspeha, ampak odlična priložnost za pridobitev podrobnejšega znanja in izkušenj s področij, ki te posebej zanimajo. Pri pouku umetnostne zgodovine smo dijaki to znanje pridobivali preko predavanj, ki so veliko bolj izčrpna, kot zahteva učni načrt, in preko ekskurzij. Umetnostna zgodovina na maturi mi je poleg konkretnega znanja prinesla tudi boljšo splošno razgledanost in sposobnost razumevanja človeka skozi umetnost, najbolj pa spoštovanje ter ljubezen do kulture, ki je ključna za obstoj človeka kot duhovnega bitja. Znanje, ki smo ga dijaki odnesli od predavanj, smo lahko utrdili in uporabili na strokovnih ekskurzijah na Dunaj in v Firence, ki potekajo v okviru UZG. Ekskurzije so prav gotovo najboljši način učenja in razvijanja, nikomur pa verjetno tudi ne bo težko verjeti, da bi vsi najraje videli, da bi se pokvaril avtobus in bi morali v Firencah ostati par tednov. UZG na naši šoli nedvomno priskrbi potrebno znanje za uspešno maturo, ampak če pomislim, je to še najmanj vredno. Zdi se mi namreč, da ti lahko pouk umetnostne zgodovine – če si pripravljen sodelovati – da še mnogo več: od čudovitih spominov do pomembnih vrednot. (Lucija Fabjančič, 5. b)
Mag. Bernarda Podlipnik
Umetnostna zgodovina ... »Je za umetniške dušice.« »Čeprav so vsi kipi enaki, niso enaki.« »Bistvo je očem skrito!«
42 43
Geografija ... »Predmet, pri katerem ogrooooomno potujemo … s prstom po zemljevidu.« »Nam pokaže povezavo med ledenikom in buldožerjem.« »Pomaga razumevati pereča svetovna vprašanja.«
Vlak je odpeljal s perona …
... Geografija
Letošnje šolsko leto sem imela izredno srečo, saj sem se na državnem tekmovanju iz geografije uvrstila na 10. mednarodno geografsko olimpijado, ki je letos potekala v Kjotu na Japonskem. Poleg mene so na Japonsko odleteli še Miha Nahtigal (Šolski center Postojna), Dorotea Gašpar (Gimnazija Murska Sobota), Petra Kern (Biotehniški center Naklo), Danijel Lilek (mentor iz Zavoda za šolstvo) in Bernarda Božnar (mentorica iz Biotehniškega centra Naklo). V Kjoto smo se prek beneškega letališča odpravili 29. julija. Prve štiri dni smo bili bolj ali manj zaposleni s pisanjem testov. Dneve, ki so sledili, smo izkoristili za ogled mesta in okolice, pri tem pa so nam zelo pomagali organizatorji, ki so za nas organizirali ekskurzijo in nam priskrbeli lokalne »vodiče«, dijake prostovoljce, ki so nas popeljali po mestu. Tekmovanje se je zaključilo 5. avgusta v kjotskem konferenčnem centru, kjer so razglasili rezultate tekmovanja. Naša ekipa je z izkupičkom olimpijade več kot zadovoljna – 3 bronaste medalje so za slovensko ekipo prej redkost kot pravilo. Še posebej vesele smo bile vse tri dobitnice, saj česa takega ob tako bornih pripravah sploh nismo pričakovale. Slovenija se je na koncu uvrstila na 10. mesto, vseh držav udeleženk pa je bilo 32. (Vida Štancar, 3. č) »Pri geografskem krožku smo na zelo zanimiv način izvedeli veliko o Sloveniji, drugih državah in geografskih posebnostih. Ogledali smo si veliko videov, precej slik, imeli pa smo tudi par debat. Vsak od nas je pripravil tudi predstavitev poljubne dežele, države ali katere koli zanimive geografske teme.« (Maruša Juhant, 2. a) »Geografski navdušenci smo pridno obiskovali geografski krožek, kjer smo preko slik spoznavali zanimive kraje našega planeta. Izvedeli smo, kam so potovali ostali udeleženci krožka. Profesor pa se je spustil tudi v pogovor o aktualnih temah.« (Špela Potočnik, 2. a)
Olimpijka Vida Štancar
»Pri geografskem krožku smo ob gledanju zanimivih filmov, predstavitvah, ki smo jih pripravili dijaki, ter pogovorih o aktualnih temah s področja geografije na zanimiv način odkrivali, da je geografija zelo raznolika in uporabna ter pomembna veda, ki nas poleg veličine pojavov na našem planetu uči razumevati tudi nas same in našo vlogo v svetu.« (Rebeka Šinkovec, 2. a) Geografía. Subidas y bajadas. Como la vida. Geografija. Hribovja in doline. Tako kot življenje. (Mojca Kuhar, 5. c )
Nejc Capuder, Marjeta Hočevar, Matej Petrevčič Marija je rekla: »Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38)
Škofijska klasična gimnazija
Stopam v zeleno livado …
... Biologija
V sodelovanju s Kemijskim inštitutom, Fakulteto za farmacijo in Filozofsko fakulteto smo v okviru projekta Znanje za prihodnost v preteklem šolskem letu organizirali nekaj dejavnosti. Decembra nas je prof. dr. Simon Horvat v zelo zanimivem predavanju seznanil z genetiko debelosti in v svojem predavanju izpostavil glavna nova odkritja genetskih dejavnikov za regulacijo maščobnega tkiva. Obenem je dijakom na poljuden in razumljiv način predstavil prispevek slovenskega raziskovalnega dela k novemu znanju na tem področju in izpostavil nekatere bioetične vidike genetike in debelosti kot družbenega problema. Spomladi so se nekateri dijaki na naši šoli udeležili delavnic na temo naravne imunosti, patogenih mikroorganizmov, bakteriofagov ter problematike vode in prehrane. Junija pa so se dijaki Tim Prezelj, Nina Jerala in Veronika Kavčič po precej ostrem izboru kandidatov udeležili enotedenskega poletnega raziskovalnega tabora na Kemijskem inštitutu na temo sintezne biologije. Poleg bioloških vsebin so lahko pobližje spoznali to našo vrhunsko znanstveno ustanovo in se seznanili z naravo dela znanstvenikov raziskovalcev.
Mojca Lavrič (laborantka), Ana Bavec, Brigita Brajkovič
44 45
Biologija ... »Čuditi se vsemu okoli sebe, vedno in povsod.« »Živa bitja so zelo kompleksna!« »Zna biti vse, od zanimivega do groznega.«
S področja biologije so v šol. letu 2012/13 dijaki dosegli naslednje uspehe: 2 zlati priznanji na državnem tekmovanju iz biologije za Proteusovo priznanje (Lija Fajdiga in Katja Jurca); 3 zlata priznanja na državnem tekmovanju iz poznavanja sladkorne bolezni (Meta Cunder, Anja Cvajnar in Eva Gričar); 1 zlato priznanje in hkrati 1. mesto na državnem tekmovanju iz raziskovalnih nalog (Ana Žnidaršič); 21 maturantov iz biologije je na maturi doseglo povprečno oceno 4,62, kar je najboljši dosežek šole doslej.
V okviru biološkega aktiva že vrsto let organiziramo zbiranje starih baterij, kartuš in plastičnih pokrovčkov, letos pa smo v razrede namestili večje koše za ločeno zbiranje odpadkov in pri obrokih namesto plastičnih lončkov za enkratno uporabo uvedli trajnejše kozarčke.
Letos smo v okviru terenskih vaj obdelovali dve temi: varstvo narave in varstvo okolja. Obiskali smo Škocjanski zatok, ki je primer naravnega rezervata, in si tam ogledali, kako poteka proučevanje ptic – obročkanje, opazovanje gnezdenja, prehranjevanja, parjenja in prepoznavanje ptic s pomočjo določevalnih ključev. Iz prelepe narave, ki nas je po svoje omamila, smo se spustili v realni svet in si ogledali, kaj naravi povzročimo s svojimi odpadki in kako se lotevamo reševanja tega vprašanja. Ogledali smo si deponijo odpadkov na Ljubljanskem barju in Center za ravnanje z odpadki Vrhnika. Pogovarjali smo se o razsežnostih te problematike in o tem, kaj lahko sami naredimo na tem področju. Prišli smo do zamisli, da bi v razredih postavili koše za ločevanje odpadkov. Naredili smo jih iz že uporabljenega materiala. V kuhinji smo dobili vedra, v katerih je bilo mleko v prahu, jih pobarvali in opremili z napisi ter postavili v razrede. (Ana Bavec)
Pridi, Duh miru in veselja.
Škofijska klasična gimnazija
Disperzija, inverzija – ne vem, katera verzija
... Kemija
Šolsko tekmovanje iz kemije je potekalo v aprilu. Udeležilo se ga je veliko dijakov, 56 pa jih je prejelo bronaste Preglove plakete. Najboljši so se lahko udeležili državnega tekmovanja, ki je potekalo 11. 5. 2013 na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana. Špela Potočnik iz 1. a je prejela zlato plaketo, dobitniki srebrnih pa so: Katja Logar iz 1. d, Tajda Jagodic iz 1. c, Klara Merše iz 1. b, Lenart Treven iz 2. d, Matej Tomc iz 2. č ter Jan Gnidovec iz 3. č.
Bele halje, zaščitna očala in rokavice. Pokanje, zažiganje, uničevanje rožic in veliko sladoleda. Pod mentorstvom prof. Pergerja nam ni nikoli dolgčas. Ko se bolj ali manj redno srečujemo v kemijskem laboratoriju, nikoli ne manjka idej za poskuse. Delo poteka v sproščenem in delovnem vzdušju, ne morejo nas potreti niti neuspehi, rezultati pa so velikokrat nadvse zabavni. Pa kaj, če je treba klicati vratarja, naj izklopi požarni alarm, in če šuštarčki izginejo s stadiona takoj, ko se mi prikažemo tam! In ni ga večjega veselja od tega, da te profesorji ponižno pridejo prosit za vsaj malo sladoleda. (Neže Jesenko, 3. a)
Torek popoldne. Pusti šolski hodniki. Puste učilnice. Pusti laboratoriji. Opa, to pa ne! Kot ponavadi smo se nadobudni kemiki zbrali v laboratoriju, kjer se je uro in pol vse iskrilo in kadilo. Nemalokrat smo sprožili požarni alarm in prismodili tla. To pa še ni vse! Hladili smo se s sladoledi in tekočim dušikom, ki je prav zabavna stvar. Dneve smo si popestrili tudi z »bombami«. Vsekakor smo spoznali, da je kemija prav »fletna« veda, še posebej zaradi super mentorja in eksplozij J. (Laura Turk, 2. a)
Mag. Nasta Zupančič, Marjeta Prašnikar, Tanja Suhadolc (laborantka), dr. Martin Tine Perger
46 47
Kemija ... »Če kaj eksplodira, je v redu ... Drugače pa so atomi premajhni, da bi se zanje zanimala.« »Je spojina včasih težkih, včasih lahkih, včasih nerazumljivih, a včasih celo zanimivih reakcij!« »Je eksplozivna veda. BUM!«
Fizika ... »Ostala mi bo v spominu po izvirnih citatih prof. Goleža, mnogih poskusih, ki smo se jih lotili, in dopolnjevalnih učbenikih, ki so nam omogočili, da nam je profesor lahko izdal to ali ono fizikalno ‹skrivnost› več.« »Sedaj vem, kako deluje hladilnik.« »Ne jemljimo znanja kot okvir, v katerega bodo ujete naše misli, temveč kot ploščad, s katere poleti naša domišljija.«
… čeprav horizont ostaja nedosegljiv
... Fizika
Avgusta smo že petič organizirali mednarodni seminar za učitelje matematike in/ali fizike in gostili učitelje iz sedmih evropskih držav. Naše izvozno blago – poučevalski pristopi – ostaja še naprej zanimiv artikel, za katerega dobijo udeleženci celo štipendije v svojih državah. Tako smo nekaj posebnega, saj služimo tudi z izvozom znanja in ne le oddajanjem telovadnice, kar je sicer stranski zaslužek skoraj vsake šole. Naj tokrat spregovorita dva udeleženca: »Seminar je presegel moja pričakovanja. Nekoliko sem se bal, da bo preveč usmerjen v fiziko in zato zame prezahteven, a so bile vse teme podane zelo razločno in iz prakse. V resnici smo spoznali nove pristope poučevanja matematike in fizike ter zglede njunega povezovanja za pouk.« (profesor matematike iz Italije) »Zelo dobro je bilo, da smo poleg predavanj imeli tudi delavnice. Za profesorje fizike so bili to fizikalni poskusi, ki smo jih udeleženci izvajali. Res je sicer, da sem nekatere poskuse poznala že prej. A predavatelj je znal ob vsakem eksperimentu zastaviti še nekaj dodatnih vprašanj, ki razkrijejo, če eksperimentator res dobro razume pojav, ki ga proučuje. Če upoštevam še domiselne postavitve poskusov, sem zares dobila veliko napotkov za izboljšavo svojih ur fizike.« (profesorica fizike iz Portugalske)
Martin Čokl, mag. Tine Golež, mag. Iztok Kukman Poklical sem te po imenu: moj si! (Iz 43,1)
Škofijska klasična gimnazija
Sprva za julij načrtovani poletni fizikalni tabor je bil prestavljen na konec avgusta. Zaradi manjšega števila prijavljenih Slovencev smo se odločili povabiti še gimnazije iz Varaždina, Novega Sada in Kragujevca. Ni treba posebej omenjati, da gre za najboljše šole v svojem okolju. Dijaki so se – v mednarodno mešanih dvojicah – zelo zavzeto in uspešno lotili fizikalnih poskusov, njihovi profesorji pa se kar niso mogli načuditi, koliko različnih fizikalnih pojavov in raznolike opreme smo vpletli v 24 poskusov, za katere smo tudi sami napisali navodila. Zelo smo se morali potruditi, da smo našli nekaj donatorjev; smo pač v letih suhih krav. Če k temu prištejemo še vse priprave in štiri intenzivne dneve fizikalnih poskusov, je bilo dela za mentorje (poleg podpisanega sta to bila še Gregor Bregar in Martin Čokl) res čez glavo. A navdušenje mladih eksperimentatorjev nas je prepričalo, da bomo prireditev ponovili.
Vprašanje je, če je še kje na svetu klasična gimnazija, na kateri si največ dijakov izbere fiziko za izbirni predmet na maturi oziroma za končni izpit. Junija 2013 smo mi bili taka šola in vse kaže, da bomo tudi v letošnjem šolskem letu. (Tine Golež)
Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je v Rimskih Toplicah podelilo priznanje našemu profesorju mag. Tinetu Goležu za »njegovo uspešno in ustvarjalno delo z dijaki ter za bogato predavateljsko, avtorsko in uredniško dejavnost«. Naš profesor s svojim delom vidno prispeva k popularizaciji in ugledu fizike kot znanstvene discipline oziroma k razvoju poučevalskega pristopa fizike.
48 49
Rad bi se že končno definiral Psihologija in filozofija ... »Potujemo po človeški duševnosti ...« »Kako s pogledom razumeti drug drugega?« »Vem, da še manj vem!«
... Psihologija in filozofija
»Psihologija mi je bila res všeč, ker smo velikokrat malo zavili s predpisane teme in se pogovarjali o stvareh, ki so nas zanimale. Pa še en nasvet: naredite si uslugo in ne začnite delati seminarske naloge zadnji teden pred rokom oddaje.« (maturant Anže) »Imeti psihologijo kot izbirni predmet na maturi je bilo zelo zanimivo. To so bile tiste štiri ure na teden, med katerimi smo se poleg obvezne snovi naučili tudi veliko uporabnega za življenje. Všeč mi je bilo, ker smo snov vedno razložili na življenjskih primerih in imeli med poukom najrazličnejše debate.« (maturantka Urška) »Učenje o učenju, spominu, čustvih, razvoju, tudi o Freudu (čeprav nam ta ni ravno blizu) in vedno zanimive, zabavne, otroške ter z življenjskimi izkušnjami popestrene ure, ki ti dajo motivacijo za nadaljevanje napornih maturantskih dni (pa tudi za učenje o motivaciji!). Z eno besedo: psihologija J.« (maturantki psihologije) »V sam vrh prijetnih trenutkov na ŠKG lahko brez dvoma uvrstim ure psihologije, ki poleg vrhunske priprave na maturo (da, splača si jo izbrati) nudi humorne in hkrati poučne življenjske anekdote, spoznanja o sebi in drugih ter na splošno šolske ure, ki so polne optimizma, pozitivne energije in veliko, veliiikooo pogovora.« (maturant)
Mirjam Erce Vratuša, mag. Jernej Pisk Delal bom na nebu in na zemlji čudovita znamenja. (Joel 3,3)
Škofijska klasična gimnazija
Dogodki: - Pred predsedniškimi volitvami smo pripravili predvolilno napoved in izvedli vzporedne volitve. - Pesnika in generala Rudolfa Maistra smo počastili z Maistrovimi dnevi. - Organizirali smo 4. šolski debatni turnir. - Pripravili smo okroglo mizo o delovanju TIGR-a.
Škofijska strela Wje ob 20. obletnici ponovnega delovanja ŠKG 13. 3. 2013 v zavodski knjižnici organizirala okroglo mizo »ŠKG včeraj, danes, jutri«. Govorili so o poslanstvu ŠKG in njegovi vlogi v slovenskem prostoru, kje se ta izpolnjuje in kje ne, ali odgovarja izzivom današnjega časa. Gostje okrogle mize so bili dr. Roman Globokar, direktor Zavoda sv. Stanislava, Nada Jeromen, članica odbora za ponovno vzpostavitev Škofijske klasične gimnazije, mag. Uroš Urbanija, novinar, Anton Kokalj, oče dijaka ŠKG in član Nove Slovenije, Klemen Žumer, nekdanji dijak, zaposlen v Evropskem parlamentu, ter Simon Malmenvall, nekdanji dijak, študent ruščine in zgodovine.
Maturanti filozofije o filozofiji ... »V primerjavi z drugimi maturitetnimi predmeti je pri filozofiji veliko večji poudarek na razmišljanju in argumentaciji.« »Danes je zelo pomembno znati spraviti svoje misli v besede …« »Filozofija ti odpira oči, da spoznaš nove razsežnosti sveta, življenja …« »Spoznala sem, da ni vredno vsega kritizirati, pač pa razumeti.« »Naučil sem se argumentirati.« »S pisanjem esejev sem pridobil sposobnost pisne predstavitve svojih argumentov.« »Razvijal sem sposobnost jasnega in sistematičnega razmišljanja.« »Pridobil sem še drugačen pogled na celotno podobo sveta.« »Splošna izobrazba.«
50 51
Informatika ... »Zelo informativna ...« »Biti in bajti.« »Tam vlada računalnik.« »1001111001011.«
Ti si moja zaloga vrednosti
... Informatika
Naši dijaki in dijakinje so v šolskem letu 2012/13 dosegli vrhunske rezultate na področju računalništva. Na tekmovanja sta jih pripravljala Nace Hudobivnik (programiranje) in Helena Medvešek (teorija za računalniško tekmovanje American Computer Science League). Na državnem tekmovanju v reševanju računalniških nalog Bober, ki je bilo na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani 19. 1. 2013, je Klara Merše (1. b) zasedla odlično 3. mesto in prejela zlato, Andreja Merše (1. d) pa srebrno priznanje. Sledili sta dve državni računalniški tekmovanji v programiranju: Na prvem v organizaciji Inštituta Jožef Štefan je Lojze Žust (3. b) prejel zlato priznanje v nadaljevalni skupini, v najtežji skupini pa sta dobila srebrni priznanji Žiga Gradišar (3. č) za tretje mesto in Rok Lekše (3. b) za četrto mesto. Na drugem so naši dijaki tekmovali za »Zavod za računalniško izobraževanje« ter dosegli dve zlati (Lojze Žust in Žiga Gradišar) ter eno srebrno priznanje (Rok Lekše). Poleg domačih tekmovanj smo šolo uspešno zastopali tudi na mednarodnem tekmovanju American Computer Science League in v finalu, ki je potekal 25. 5. 2013 v Severni Karolini v ZDA, zasedli odlično tretje mesto v skupini Intermediate 3 (trije tekmovalci). V ekipi so bili Lojze Žust, Žiga Gradišar in Matevž Poljanc (2. č). (Helena Medvešek)
Helena Medvešek, Milan Zeman Vsi, ki bodo klicali ime Gospodovo, bodo rešeni. (Joel 3,5)
Škofijska klasična gimnazija
Ko stojim s kratko senco na robu dolge poti …
... Športna vzgoja
Pa tokrat pregled športnega dogajanja začnimo na koncu. 3. mesto pri dekletih in 5. mesto pri fantih v konkurenci 25 oz. 30 srednjih šol ljubljanske regije predstavljata doslej najboljšo končno uvrstitev na tej ravni. Na ta rezultat smo lahko zelo ponosni, saj smo šola, ki nima športnih oddelkov in ki v svoje vrste posebej ne vabi športnikov. Teža uspeha je toliko večja, saj se morajo prav vsi dijaki in dijakinje, ki so nastopali na tekmovanjih, zavedati, da vsak njihov dosežek, uvrstitev in rezultat predstavlja delček, ki je pripomogel do skupnega uspeha. Tako naj bo to za vse, ki se udejstvujemo na športnem področju, vzpodbuda za nadaljnje delo in nastopanje na športnih prizoriščih tudi v naslednjih letih. Udeležili smo se 12 tekmovanj v individualnih športih ter treh ligaških tekmovanj s fanti in treh z dekleti. Največji uspeh, tako ekipno kot posamično, smo dosegli v veleslalomu in deskanju (5 zlatih, 3 srebrne, 5 bronastih medalj in ekipno zlato). V skupinskih športih so odbojkarji igrali v končnici, dekleta pa so osvojila končno 2. mesto in se s tem uvrstila v državni četrtfinale, podobno kot tudi ekipa košarkaric, ki je na področnem tekmovanju osvojila 3. mesto.
Meta Meglič, Andrej Kokalj, mag. Jernej Pisk, Tea Obrč, Joži Čepon
52 53
Športna vzgoja ... »Klepet ob počasnem teku.« »Zdrav duh v zdravem telesu.« »Fantje, Miklavž je nosil, pa je prinesel enega kuperja, pa ga jaz kar vam poklanjam ...«
»Bazen je bil mrzel. Ob družbi je bilo zabavno. Vroče je bilo v savni. Edino enkrat smo smučali. Celo tekli smo na smučeh.«
Na državno prvenstvo se je uvrstila tudi ekipa odbojkaric na mivki. In ko že omenjamo državna prvenstva, smo v orientaciji pri mlajših dijakih in dijakinjah osvojili 3. mesto, v veleslalomu pa so bila dekleta ekipno druga z državno prvakinjo pri starejših mladinkah. Prav tako ekipno 2. mesto so osvojile dijakinje in dijaki v deskanju, med posameznicami smo vknjižili dve zmagi, in sicer pri starejših in mlajših dijakinjah ter bron pri mlajših dijakih. Deveto leto po vrsti smo nastopili na srednješolskem teku trojk, kjer so si dekleta pritekla 3. mesto. V letošnjem šolskem letu, ki je potekalo v znamenju praznovanja 20-letnice ponovnega delovanja Škofijske klasične gimnazije, smo organizirali Košarkarski turnir generacij, na katerem je nastopilo 6 ekip, vse od prve (1993–97) do sedanje generacije. Turnir je zelo lepo uspel; profesorji smo se srečali z našimi fanti, ki so nam v svojem času priigrali kar nekaj zmag, in s tem poskrbeli za zadovoljstvo. Vse tekme so bile napete in borbene, na koncu pa je zmaga turnirja pripadla najboljšim in hkrati najstarejšim – ekipi prve generacije. Tradicionalno smo se pomerili z Gimnazijo Kranj, znova smo organizirali Novoletni nogometni turnir ter v Mariboru sodelovali na športnem srečanju katoliških gimnazij. V sklopu mednarodnih športnih srečanj nekaterih prijateljskih šol pa smo se v septembru udeležili mednarodnega turnirja v ultimate frizbiju, ki je potekal v Ostbevernu blizu Münstra. Za konec pa še to. Šport je na ŠKG še kako prisoten in si iz leta v leto potihoma pridobiva vse večjo veljavo, zato se moramo vsi skupaj truditi, da bo tako tudi v bodoče, saj se ne nazadnje ugled in prepoznavnost šol merita tudi v dosežkih s športnih prizorišč. (Tea Obrč)
Pregled osvojenih kolajn (posamezniki) – področna prvenstva Ljubljana
1. mesto
2. mesto
3. mesto
1
1
Kros
»Vsako leto se lahko dijaki, vešči smučanja oz. deskanja, udeležijo regijskega tekmovanja v Kranjski Gori in nato državnega tekmovanja na Rogli. Zberemo se smučarji ter deskarji vseh letnikov in se pod vodstvom profesorice Tee Obrč odpravimo na kraj tekmovanja. Vožnja je vedno zelo zanimiva, saj nam profesorica pove obilo zanimivih in zelo zabavnih dogodivščin. Nato se udeležimo tekmovanja, poberemo večino medalj ter pokal za skupno zmago in se odpravimo nazaj v šolo, kjer nas v naslednjih dneh pri ravnatelju pričakajo čokolade Gorenjka. Zelo se zabavamo! (Tim Lazić Righetti, 4. b) Pridi, Duh strahu božjega.
Tenis
1
Badminton
1
Šah
1
Veleslalom
2
1
2
Deskanje
3
2
3
Pregled ekipnih uvrstitev – področna prvenstva Ljubljana
1. mesto
2. mesto
3. mesto
Atletika Kros
x (d)
Orientacija
x (f)
x (f)
4. mesto
5. mesto
x, x (f)
x (d)
Škofijska klasična gimnazija
Ljubljana
1. mesto
2. mesto
Nam. tenis Šah
3. mesto
4. mesto
x (d) x (d)
Streljanje Veleslalom
5. mesto
x (d) x (d)
Košarka
x (d)
Odbojka
x (d)
Odb. na mivki
x (f) x (d)
Pregled dosežkov – DRŽAVNA PRVENSTVA DRŽAVNA
1. mesto
2. mesto
Orientacija
x (d), x (f)
Šp. plezanje
1
Veleslalom
1
x (d)
Deskanje
2
x (d), x (f)
Tek trojk
3. mesto
1 x (d)
Našemu profesorju Andreju Kokalju je med poletnimi počitnicami uspel poseben podvig, ki ga je sam poimenoval Slovenski alpski triatlon. V Kanegri je začel s plavanjem čez Piranski zaliv in po uri in sedemintridesetih minutah ter skoraj štirih kilometrih priplaval v Portorož. Nadaljeval je s kolesarjenjem, od Portoroža preko Ljubljane do Mojstrane, kjer je s cestnega kolesa presedlal na gorsko. Tam ga je za kolesarski finale čakal 25-odstotni vzpon na klanec Kreda, in tako po celonočnem kolesarjenju in približno 220 km ter 2864 višinskih metrih, prišel do Aljaževega doma v Vratih. Pot je nadaljeval pod Triglavsko severno steno in se v spremstvu prijateljev povzpel po Slovenski smeri na vrh Triglava. Za celoten podvig je potreboval 24 ur in 35 minut. »Letos sem se udeležil že 18 različnih tekem, od triatlonov in maratona do gorskih in smučarskih tekov. Od maja 2012 sem se udeležil šestnajstih različnih triatlonov. Tokrat je bil moj namen, da povežem dva slovenska simbola, Piranski zaliv in Triglav. Vesel sem, da mi je uspelo in smo uspeli sestaviti vreme, logistiko, formo, čas in dobro voljo.« (Andrej Kokalj)
54 55
Kako je mogoče, da človeški glasovi pričarajo takšno lepoto in harmonijo? V njihovem petju odkrivamo zgodbo o talentu, trdem delu, skupinski uglašenosti, pristnosti, iskrenosti …
LISTANJE PO PARTITURI
... GLASBENI DOGODKI 20. ŠOLSKEGA LETA NA ŠKG
Šolsko leto 2012/13 je zaznamovalo veliko zelo uspešnih projektov. Zbora 1. letnika ŠKG, dekliški in fantovski, sta se pod vodstvom Bernarde Preložnik Kink prvič predstavila na Malem božičnem koncertu 17. 12. 2012, marca 2013 pa sta se udeležila revije ljubljanskih šolskih zborov in se tako predstavila tudi širšemu občinstvu. Mešani zbor ŠKG, prvič pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič, je zelo napredoval. Skupaj z zboroma 1. letnika so dvakrat nastopili na t. i. »lunch koncertih« med glavnim odmorom in razveselili poslušalce, dijake in profesorje. Na koncertu ob 20-letnici ponovnega delovanja Škofijske klasične gimnazije 12. 5. 2013 pa so se vsi trije zbori združili v enovito izvajalsko telo in navdušili z izvedbo odlomkov iz muzikala Fantom iz opere A. L. Webbra. Pevci solisti so bili: Zala Strmole, Mirjam Strmole, Miha Zabret in Matija Jager, spremljavo pa je oblikoval Trio Adijo v sestavi: Lovro Frelih (klavir), Jure Brunšek (bas) in Andreas De Reggi (tolkala). »Nedelja, 12. 5., je bila za nas poseben dan. V Cankarjevem domu smo se dobili že zgodaj popoldne, saj smo imeli tonsko vajo. Ko smo na koncertu pred polno dvorano stopili na oder, se nas je polotila živčnost. Postavili smo se na svoja mesta. Dvorana je utihnila. Zaslišali smo uvodne takte in začeli peti. In živčnost je izginila, vživeli smo se v glasbo, postali smo del muzikala in skozi pesem in ples pripovedovali zgodbo. To je bilo nekaj najbolj veličastnega in čudovitega. Nastop smo zaključili z odločnim korakom proti publiki in z dvignjenimi rokami. Poželi smo bučen aplavz. Vsi smo se odlično odrezali in bili s svojim nastopom več kot zadovoljni. Ves trud preteklih mesecev je bil poplačan v teh veličastnih trenutkih na odru.« (Maša Primožič)
Damijan Močnik, Marta Močnik Pirc, Barbara Tišler, Helena Fojkar Zupančič, Nadja Janežič (Manjka Damijana Božič Močnik.) Bernarda Preložnik Kink (na porodniškem dopustu)
Ko pojdeš skoz ogenj, ne zgoriš in plamen te ne bo ožgal. (Iz 43,2)
Škofijska klasična gimnazija
Na istem koncertu sta se obema zboroma sv. Stanislava, dekliškemu in mešanemu, pridružila še zbora alumnov KZ Megaron in ŽePZ Mens sonora. Ob spremljavi godalnega orkestra GŠ v Zavodu sv. Stanislava in vokalnih (Kristina Bitenc, sopran, Domen Križaj, bariton) ter instrumentalnih solistov so poleg Mozartovega moteta Veni Sancte Spiritus krstno izvedli kantato Damijana Močnika Hvalnica stvarstva. Koncert je posnela tudi TV Slovenija in ga predvajala 19. 5. 2013 na 2. programu. Vsi zbori so predstavili prerez svojega delovanja na samostojnih letnih koncertih junija 2013. »Tista nedelja v maju, ko se odpravim v Ljubljano že ob pol enajstih dopoldne. Otovorjena s torbico, vrečko s čevlji in tisto veliko vrečo s koncertno obleko tečem po stopnicah po Cankarjevem domu, iščem garderobo in zamujam na generalko. Poskušam se neopaženo pomešati med ostale pevce, vprašam sosedo, kaj se dogaja, in odprem mapo z notami. Tako je vsako leto. Toda letos je bilo drugače. Več pevcev, več not, daljše vaje, 20 let. Polna Gallusova dvorana po koncertu ploska stoje. Zaradi dobre glasbe, odlične izvedbe ali našega truda, ne vem. Občutek pa je neverjeten. In neponovljiv.« (Ana Urh, 4. b) »Moja prva vloga na koncertu je bila sodelovati kot solist pri izvedbi Fantoma iz opere. Zame je bilo prvič, da sem solistično nastopal v Gallusovi dvorani. To je bil velik privilegij, prav tako pa tudi velika odgovornost. Pred nastopom sem imel ogromno treme, ampak ko sem stopil na oder, je tremo zamenjalo navdušenje in užitek ob dobri glasbi. Mislim, da sem svojo vlogo dobro opravil, drugi solisti so bili res odlični, največ pohvale pa si zasluži zbor, ki je s svojim odličnim petjem in fantastično koreografijo navdušil množico in zasluženo požel velik aplavz. »Z odpetim Fantomom moja vloga še ni končana. Svojemu zboru sem se tokrat pridružil pri petju Hvalnice stvarstva. Za tako velik projekt je bilo potrebnih ogromno vaj. Najprej je vsak zbor vadil posebej, nato pa vsi skupaj s solistoma in orkestrom. Na vajah mi je bilo všeč zelo sproščeno vzdušje, saj smo tako lahko naredili veliko in se zraven še zabavali ob raznih smešnih pripombah, ki jih je še posebno rad izrekal naš dirigent. Vrhunec projekta je bil sam nastop. Stati v vrstah tako velikega zbora in v en glas prepevati melodije, ki smo jih neštetokrat prepeli na vajah, je bilo res nekaj neverjetnega. Ob zvokih glasov, godal, bobnov, trobil … so me spreletavali mravljinci. To so občutki, ki jih doživljamo izvajalci na odru, in ta koncert je bila še ena čudovita priložnost, da pokažemo, koliko nam pomeni glasba. Hvala vsem, ki ste nam to priložnost omogočili.« (Matija Jager, 5. a) GOSTOVANJA IN IZMENJAVE
Dekliški zbor sv. Stanislava, dirigentka Helena Fojkar Zupančič, in Mladinski mešani zbor sv. Stanislava, dirigent Damijan Močnik • 30. 11. 2012 – izvedba skladbe Nova maša 1997 za dva zbora, 3 trobente in orgle Damijana Močnika in krajši koncert ob 490-letnici rojstva Jurija Slatkonje v stolnici na Dunaju (Stephansdom Wien) • 4.–8. 3. 2013 – Srečanje zborov treh katoliških gimnazij (Krakov, Trenčin, Ljubljana) v Ljubljani – koncerta v Škofjo Loki in Slovenski filharmoniji v Ljubljani
Mladinski mešani zbor sv. Stanislava • 4. 11. 2012 – sodelovanje na dobrodelnem koncertu »Za koroško vas na Madagaskarju« v cerkvi na Plešivcu (Tanzenberg) v Avstriji • 6.–10. 4. 2013 – gostovanje s koncerti v Beogradu in Novem Sadu na gimnaziji Jovan Jovanović Zmaj, skupaj z godalnim orkestrom
56 57
»Srečanje z družino, ki mi je nudila dom za dve noči, sem pričakovala z malo dvoma in veliko vprašanji. Že po nekaj besedah pa sem ugotovila, da se razumemo ‚po naše‘, in vse ovire so izpuhtele. Z mojimi gostitelji smo se pogovarjali pozno v noč. Naslednje jutro smo spoznali še njihovo šolo in orkester. Imeli smo intenzivno vajo, ki so ji z zanimanjem prisluhnili tudi naši gostitelji. Novi Sad je čudovito mesto in zagotovo se bom tja še vrnila. Popoldne smo raziskovali in hodili po mestu, zvečer pa smo imeli koncert v njihovi sinagogi. Sodeč po odzivu publike, smo se odrezali odlično in tudi naš dirigent Damijan Močnik nas je pohvalil.« (Marjeta Javornik, 3. a) TEKMOVANJA
Mladinski mešani zbor sv. Stanislava • 30. Mednarodni mladinski pevski festival v Celju: - zlata plaketa, - priznanje za najboljši zbor v kategoriji mešanih zborov, - za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe (A. Čopi: Dajte novici na kolač), - priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe (J. Handl Gallus: Heroes pugnate viri fortissimi), - nagrado občinstva na tekmovalnem koncertu mešanih zborov, - nagrada za najboljši zbor celotnega festivala. »In ko sem slišala, da nam skladbe dobro zvenijo, sem začela zares uživati. Ni mi šlo toliko za to, da dosežemo vrhunski rezultat, ampak bolj za to, da bomo na koncu mi sami zadovoljni z nastopom. In ko smo zapeli zadnji akord, se mi je zdelo, da smo zares navdušili poslušalce.« (Meta Uršič, 4. č) »Pričakovanje rezultata je bilo zelo napeto. Ob razglasitvi me je prevzel val navdušenja. Spoznala sem, da so vse dolge ponedeljkove vaje dobile nov pomen. Doživetje zmage je bilo potrditev celoletnega truda.« (Petra Rozman, 3. a) Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije • Mednarodni mladinski glasbeni festival Summa Cum Laude na Dunaju - 1. mesto v kategoriji dekliških zborov z najvišjo oceno tekmovanja (»oustanding success«), - posebna nagrada Jeunesse Musicale Austria (za »the extraordinary and mature performance«) »Prepevanje na odru Zlate dvorane Musikvereina, pohajkovanje po vročih dunajskih ulicah, ples v družbi novih prijateljev s celega sveta, s petjem prisluženi sladoled pred katedralo sv. Štefana, simpatični avstralski fantje, trema pred tekmovanjem, spodbudna sporočila nekdanjih pevk in naših zvestih spremljevalcev so le delčki nepozabne sestavljanke, ki smo jo skupaj s Heleno sestavile letos poleti na Dunaju.« (Jera Hrovat, 3. č) Vesel in zadovoljen sem, da smo tudi v lanskem šolskem letu potrdili in nadgradili dosežke iz preteklih let. (Damijan Močnik)
Izlil bom svojega Duha na vse človeštvo. (Joel 3,1)
Škofijska klasična gimnazija
Toda na koncu se vedno vračam na začetek – k sebi ... Svetovalna služba
58 59
»Svetovalka Maja Turšič je simpatična, vedno urejena gospa, ki prebiva na koncu hodnika.«
»Na dnevu Učenje učenja smo se s pomočjo zanimivih delavnic seznanili z – za nas takrat novim – načinom podajanja snovi v gimnaziji. Veliko idej za boljši in manj stresen način učenja sta nam predstavili že voditeljici delavnic, nekatere pa smo si med seboj izmenjali tudi sami. Menim, da so nam te v preteklem šolskem letu zelo pomagale in nam bodo tudi v prihodnje.« (Anja Torkar, 2. č) »Kot dijaki 1. letnika ŠKG smo se v šolskem letu 2012/13 udeležili delavnice Učenje učenja. Po začetnem dvoranskem delu smo nadaljevali po učilnicah. Na delavnicah so nam predstavili nove načine učenja in nam popestrili dan.« (Matej Kovač, 2. č) »Slehernik mora v življenju sprejeti nekaj usodnih odločitev. Ena izmed teh je tudi izbira poklica. Vsem, ki bi še vedno radi postali svetovno znani glasbeniki ali pa filmske zvezde, je bil v pomoč na šoli organiziran Teden poklicev. Zvrstile so se predstavitve poklicev, različnih fakultet in okrogla miza. Pri tem so nam bili v veliko pomoč nekdanji dijaki ŠKG, ki so predstavili svoje fakultete oziroma poklice, v katerih delujejo. Različni pogledi so gotovo pripomogli k celostni predstavitvi mnogih poklicev in malo olajšali izbiro, ki nam vsem grozi po koncu gimnazije.« (Krištof Bajt, 4. b) »Prepolna miza uspešnih ljudi. Velika nadobudna množica. Predstavitve poklicev, poti do uspešnosti in kopica nasvetov. Po koncu pa še bolj oseben pogovor. Bilo je super!« (Kristina Davidovič, 4. b) Komunikacija v družini. Odgovornost. Zavestno starševstvo. Pričakovanja staršev. Družinska okrogla miza. To so teme, ki so letošnje leto zaznamovale Šolo za starše na ŠKG. Ob koncu so starši pohvalili celotno izvedbo šole – voditeljski par (zakonca Milivojevič Nemanič), ki se je odlično dopolnjeval, majhnost skupine ter zaupno ozračje za izmenjavo mnenj, izkušenj in idej o vzgoji in družini. »Šola za starše je bila zanimiva, aktivna, saj smo starši s svojimi izkušnjami in mnenji sooblikovali srečanja in tako ne le poslušali predavanja, s tem pa prejeli več, kar nama je bilo zelo všeč. Urili smo se v pozornem poslušanju drug drugega, na raznovrstne težave smo začeli gledati kot na ustvarjalni izziv in se velikokrat nasmejali. Vodila sta nas zakonca Milivojevič Nemanič in že njuna medsebojna dinamika nam je dala svežine.« (mati in oče dijakinje 1. letnika) V okviru roditeljskih sestankov smo organizirali dve predavanji za starše. Prvo je bilo januarja na temo »Kaj morajo starši vedeti o tvegani uporabi alkohola in nekaterih prepovedanih drog pri mladih?«. Predavanje sta vodili strokovnjakinji Društva DrogArt. Na zadnji roditeljski sestanek v maju smo povabili psihoterapevta Miha Kramlija iz ZD Nova Gorica, ki brez dlake na jeziku opozarja na hude posledice permisivne vzgoje in sodobnih zasvojenosti (računalnik, telefon itd.) pri mladih. Odrasle je spomnil na to, da otroci nimajo le pravic, temveč tudi dolžnosti, in da imajo tudi starši svoje pravice, ki jih morajo uveljaviti, če želijo, da otrok odraste v zdravo in samostojno osebo.
Pomembno sled je v preteklem šolskem letu na ŠKG s svojim delom pustila tudi pripravnica psihologinja Marina Vidmar. Za njeno prizadevno delo se ji najlepše zahvaljujemo in ji želimo obilo uspeha na nadaljnji poklicni poti.
Maja Turšič
Naši knjižničarji ... »V knjižnici te vedno lepo sprejmejo, ko kaj potrebuješ, ti pomagajo. Spodbujajo pa te tudi k samostojnemu iskanju knjige po knjižnici, ki postane pravi izziv.« »Hvala za vse izposojene knjige, ki so nas varovale pred slabimi ocenami, in hvala za vsak podarjeni nasmešek in pozdrav.« »V knjižnici najdeš skoraj vse, kar potrebuješ za učenje. Le volje si ne moreš izposoditi ...«
Stara školjka. Srečna. V sebi nosi biser.
... Knjižnica
Kot se mi je zadnjič utrnila misel, kako stopam po zavodskih hodnikih »po stopinjah« znanih in pomembnih ljudi, po stopinjah mučencev in mučiteljev, po sledi znanih ali neznanih obiskovalcev, živih in pokojnih, tako se v meni prepleta misel, kako imamo v naši knjižnici privilegij potovati po knjigah dobrotnikov in ne le njihovih avtorjev. Tako vstopamo v skrivni svet miselnih tokov, spoznanj in iskanj, ki prebuja čudenje in spoštovanje … In o tem svetu tudi govorijo na videz suhoparne številke: da smo v preteklem šolskem letu nakupili 534 novih knjig, izmed približno 3.500 podarjenih knjig smo po pregledu in posvetu izbrali in obdelali 1.089 novih naslovov, obdelali smo 426 enot neknjižnega gradiva, učbeniški sklad povečali za 170 novih enot in odpisali 60 knjig. V vzajemno bazo podatkov Cobiss smo tako skupaj z retrospektivo vnesli 3.206 novih zapisov. Od 56.895 naslovov je 2.126 novih (števila izvodov pa še za nekaj tisoč enot več). Zabeležili smo 23.406 obiskov bralcev, ki so si izposodili 74.484 enot knjižničnega gradiva. Te suhoparne številke še vedno oživlja stara ekipa: dva bibliotekarja (Mateja Beribak in moja malenkost), pomočnik Andrej Černe in prostovoljka ga. Irena Saksida (enkrat tedensko). Pri izboru novih knjig pa so pomagali tudi ostali strokovni delavci v zavodu kakor tudi nabavna komisija. Na koncu pa še poglejmo, po katerih stopinjah dobrotnikov preteklega šolskega leta bomo lahko potovali v bodoče. To so: Založba Družina, Celjska Mohorjeva družba, Založba Brat Frančišek, Marijina kongregacija slovenskih bogoslovcev, Knjižnica Dušana Černeta (predsednik Ivo Jevnikar), Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede, Krščansko društvo Horeb, Društvo za ZN za Slovenijo, Mladinski hotel Punkl, MOL – Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Medicinska fakulteta – Inštitut za zgodovino medicine, družina Battelino, Milka Bokal, Tone Dobrovoljc, Mateja Doberšek, Mišo Frelih, dr. Kajetan Gantar, zapuščina Majde Giraldi iz Trsta, Mateja Gomboc, Ema Hozjan, Janez Janžekovič, družina Jukič Wilfan, Tatjana Kapuralin, Boža Kavčič, Metka Klevišar, Marta in Lucija Kramberger, Peter Krapež (Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko in Carniola!), Tomaž Kremžar, družina Kržan, Cvetka Lavrič, Meta Meglič, Janez Menart, Nada Milač, Dušan Stanislav Modic, Mojca Ograjšek, Vlasta Pacheiner Klander in Branko Klander, Aleš Petriček, Janez Pirnat (iz zapuščine Avguština Pirnata), Ive A. Stanič, Pavle Šijanec, Jože Šimec, Majda Tomažič, Nasta Zupančič, Marija Žabjek in Nuša Žabkar. Torej še naprej pogumno delajmo korake skozi sledi preteklosti in sedanjosti … (Boštjan Roblek)
Boštjan Roblek, Mateja Beribak in Andrej Černe Kako mnogotera so tvoja dela, Gospod! (Ps 104,24)
Škofijska klasična gimnazija
Po isti poti z njim življenja hodiš
... Naša tajnica
»Tina je najboljša tajnica, kar jih poznam, ker me vedno reši, kadar imam težave: od izgubljenih ključev do tiskanja naloge za umetnost.« »Neverjetno, kako hitro si zapomni naša imena.« »Vedno vpraša po počutju oz. o tem, kako je šel skupni test (če prideš v sredo).«
Valentina Tandler
Verjeti zvezdam nad sabo, da obstajajo in so
... Razvojni tim
Člani Razvojnega tima se zavedamo, da ne smemo stopicati na mestu in da se z majhnimi koraki daleč pride. Stojimo pa tudi trdno na tleh in smo prepričani, da lahko samo s skupnimi močmi celotne zbornice premikamo meje. (Gregor Pavlič)
V lanskem šolskem letu so z delom na naši gimnaziji zaključili: Jana Selan, prof. angleščine Tone Česen, prof. vere in kulture ter gimnazijski kaplan Gregor Bregar, prof. fizike Jasna Džambić, prof. angleščine Maruša Brozovič, pripravnica pri slovenščini Tadeja Tomšič, pripravnica pri matematiki Sara Kurinčič, prof. umetnosti Marina Vidmar, pripravnica v svetovalni službi in Marija Blaži, spremljevalka gibalno ovirane dijakinje. Hvaležni smo za njihov prispevek k rasti naše skupne zgodbe in jim želimo obilo ustvarjalnega nemira ter blagoslova na njihovi nadaljnji poti.
60 61
KOMET SE JE USTAVIL, MI SEZIDAL MOST Igralka sem, čeprav se skrivam pred nastopi Dramskemu krožku dijakov Škofijske klasične gimnazije je v šolskem l. 2012/13 uspelo uprizoriti komedijo Carla Goldonija »Sluga dveh gospodarjev«. Pridno smo ustvarjali skozi vse šolsko leto in tik pred koncem, 27. 5., pripravili premiero. Skoraj dve uri dolga predstava je zabavala in nasmejala gledalce. Igralci so bili nagrajeni z močnim in dolgim aplavzom, ki jih je kar nekajkrat priklical nazaj na oder. Z dramskim krožkom smo prejšnje šolsko leto odigrali igro Sluga dveh gospodarjev. Besedilo mi je bilo takoj všeč, sploh po videnem posnetku te predstave. Najbolj mi je v oči padel lik služabnice Smeraldine, ki je precej svojeglav in sarkastičen ter s svojimi komentarji povezuje dogajanje. Tudi vsi moji soigralci so dobro sprejeli vloge in se vanje vživeli, zato so bile vaje (na koncu kar vsakodnevne) pravi užitek. Ker smo morda rahlo preveč uživali in se posvečali še vsem drugim obveznostim, do zadnjega dne pred nastopom še nismo znali besedila. Ne vem, ali je pomagala trema, vendar pa smo predstavo odigrali precej tekoče in v igranju tudi sami uživali. Igrati mi je bilo v zadovoljstvo in sprostitev, poleg tega pa mi je predstavljalo tudi izziv, s katerim sem se uspešno spoprijela. (Sinja Lavrič, 4. b) Ob 19.05 so se ugasnile luči in zavese so se odprle. Na odru so stali in sedeli igralci, oblečeni v staromodna beneška oblačila. Še zanimivo bo, sem si mislila. Začelo se je. Igra je velikokrat presenetila z zanimivimi povezavami med posameznimi osebami. Bila je polna komičnih vložkov, besedilo je dobro napisano. Velikokrat sem se do ušes nasmejala, saj so se igralci zelo vživeli. Jaz tudi. Najbolj mi je ostal v spominu prizor, ko je sluga raznašal hrano svojima gospodarjema hkrati in skoraj letal čez oder z raznimi krožniki in posodami, vsake toliko časa pa se je prikazal še natakar in kako smešno pripomnil. Kakor vsaka dobra komedija se je tudi ta končala s srečnim koncem in bučnim aplavzom. Vsi gledalci so bili vidno navdušeni, prav tako tudi jaz. Po nekajminutnem aplavzu smo se odpravili še v zaodrje, kjer smo nastopajočim in režiserki čestitali. (Kristina Davidovič, 4. b) Vendar pa to ni bilo naše edino gledališko ustvarjanje v hiši. 16. 5. 2013 je dramski krožek zbornice Škofijske klasične gimnazije pripravil bralno igralsko uprizoritev teksta Karla Wojtyłe »Pred zlatarno«. Bralno-igralska meditacija o ljubezni v različnih življenjskih obdobjih in okoliščinah je s svojo svežino prijetno presenetila občinstvo. Občutena in prepričljiva uprizoritev izpovedi treh zakonskih parov in duhovnika je pokazala, da je v vrstah profesorjev ŠKG kar nekaj igralskih talentov, ki navdušujejo. Uprizoritev je bila posvečena 20. obletnici ponovnega delovanja Škofijske klasične gimnazije in ni bila zgolj po naključju izvedena prav v dneh, ko bi papež Janez Pavel II. praznoval svoj rojstni dan. Zavod sv. Stanislava je namreč prav na svoj 76. rojstni dan obiskal 18. maja 1996. Začelo se je s čisto drobno idejo o obogatitvi tradicionalnega božičnega kosila za zaposlene v zavodu, končalo pa s svečanim poročnim kosilom, kamor so bili povabljeni vsi: zaposleni, njihove družine, dijaki in učenci. Zarodila se je ideja profesorske dramske skupine in obrodila prvi sad: bralno odrsko uprizoritev (delov) besedila Karla Wojtyłe z naslovom Pred zlatarno. Iz prvih negotovih bralnih vaj je naše delo zraslo v skoraj uro dolgo predstavo, v kateri smo življenje in ljubezen slavili Gregor Celestina, Mirjam Erce Vratuša, Simon Feštanj, Valerija Peternel, Boštjan Roblek, Marina Rugelj, Metod Trajbarič in režiserka postavitve Mojca Lavrič. Besedilo je prežeto z žalostnimi toni, v katerih zvenijo izgubljene (smrt moža) in zamujene (odtujenost med zakoncema) radosti zakona, s trepetanjem (iz) strahu pred ustvarjanjem skupne prihodnosti v zakonu, z radostjo poročnega dne, v katerem se vse stke in z(a)veže v zavezo ljubezni, ki naj kaže pot naprej. Naprej v nove izzive ljubezni in življenja, morda v nove dramske postavitve zborničnih entuziastov. Pa še osebno: vedno je čudovito biti priča temu, kako iz golega teksta nastaja gosto tkivo odnosov med igralci, med igralci in publiko ... približati se kolegom in dijakom še od nekod drugod. (Valerija Peternel) Duh podpira našo slabotnost. (Rim 8,26)
Škofijska klasična gimnazija
Amaterski igralci se zaradi svojega veselja do igre in skupnega ustvarjanja združujejo v različne gledališke skupine. Nekaj povsem enkratnega pa je, da se s tem namenom povežejo ljudje, ki delujejo v isti ustanovi. Tako je nekaj profesorjev naše gimnazije pod vodstvom gospe Mojce Lavrič na oder postavilo gledališko delo K. Wojtyłe Pred zlatarno. Mojci gre zahvala. Za idejo, pogum navduševati. Za izbor in priredbo besedila. In končno za oblikovanje te prefinjene in občutene predstave. Ki je tako osebna, tako globoka, tako polna različnih življenjskih zgodb in usod. Ob tem pa iskrene čestitke tudi kolegom, ki so znali izstopiti iz svoje poklicne poti in se predati povsem novi zgodbi. Si ob iskrenih dialogih občuteno zreti v oči. Izraziti svojo vlogo v polnosti. Se pokazati v povsem novi luči. Zato Mojca, Gregor, Valerija, Marina, Simon, Metod, Boštjan, Mirjam, Simon, hvala! (Ana Bavec)
Prijatelj navadno sedi v isti klopi
... Prostovoljstvo
V začetku septembra smo imeli uvodno predstavitev prostovoljstva, ki je marsikoga izmed nas nagovorila. V oktobru pa smo se zopet udeležili uvodnega vikenda z duhovno obnovo, kjer smo se razdelili v dve skupini: v tiste bolj izkušene in sveže mlečne novince. Tematika vikenda se je nanašala na duševno in telesno prizadete otroke. V novembru smo dobili indekse prostovoljnega dela, kamor smo kasneje vpisovali svoje obiske. Celo leto smo se pridno udejstvovali, na koncu leta pa smo šli na nagradni izlet na morje. Bilo je čudovito in nabrali smo si veliko novih izkušenj. Na socialnem praktikumu sem obiskala Azilni dom. Prvi dan so nam predstavili delovanje in pomen te ustanove, sprehodili smo se po vseh oddelkih, predstavili pa so nam tudi potek oddaje prošnje za azil in njene obravnave. Drugi in tretji dan je sledil »praktični del«. Spoznali smo veliko t. i. prosilcev (za azil) z različnih koncev sveta. Največ smo se ukvarjali z Adijem iz Romunije, Sadikom (kosovskim Romom), Mohamedom iz Somalije, z bratcema Andrejem in Timotejem iz Rusije ter drugimi razigranimi otroki. Naša desetčlanska škofijska ekipa je dobila nalogo, da uredi otroški vrtec, poskrbi za zabavo otrok in pospravi skladišče. Med pavzo smo odigrali še kakšno igro odbojke s starejšimi prosilci. Ti dnevi v Azilnem domu so bili za vse nas povsem nova in zanimiva izkušnja, ki nam bo še dolgo ostala v spominu. Spoznali smo veliko novih, prijetnih ljudi in njihovih življenjskih zgodb. Čeprav se nam je zdelo, da je za prosilce v Azilnem domu zelo lepo poskrbljeno, se je vseeno dalo čutiti strah (vsaj nekaterih starejših), da bi jih poslali nazaj v domovino, kar jim predstavlja veliko grožnjo, morda celo smrt. Vseeno pa si bom najbolj zapomnila vse nasmejane obraze otrok in poslušanje pogovora med sošolcem Janezom in Andrejevo ter Timotejevo mamo. V ruščini, seveda. (Ajda Cvelbar, 3. d) »V dneh socialnega praktikuma sem pomagala pri spremstvu bolnikov v UKC-ju. Delo je bilo zelo zanimivo, ker smo bolje spoznali organizacijo in različne službe v Kliničnem centru, za katere marsikdo sploh ne ve. Presenetilo me je, kako dobro morajo spremljevalci poznati kompleks bolnišnic, da vedo, kam je treba koga prepeljati. V njihovi družbi sem zelo uživala.« (Ema Meden, 2. č)
62 63
Lebo Pán je živý, lebo Pán je živý, žije v nás, žije v nás … Ne, ne gre mi iz glave! To so vrstice, ki se vsako leto nekje spomladi naselijo v srca mnogih škofijcev in škofijk. Pa ne le v nas – nevidne niti sežejo vse do Poljske in Slovaške, kjer prav tako odmevajo melodije Nech ten chrama. Govorim seveda o zborovsko-jezikovni izmenjavi treh dežel, ki je postala že kar sopotnica Škofijske klasične gimnazije, predvsem pa njenih pevskih zborov. In čeprav je srečanje vsakoletno in se počne skoraj ves čas iste reči – poje, namreč – je vsako zase prav posebno. Lansko je gostila naša gimnazija. Dijaki iz poljskega Krakova in slovaškega Trenčina so se nam na škofijskih hodnikih pridružili v ponedeljek, 4. 3. 2013. Da se ne bi prepogosto izgubljali, smo jim dijaki na kratko razkazali našo šolo. Ob začetku srečanja so se vsi pozabavali tudi ob učenju slovenskih besed in iskanju podobnosti med našimi in svojimi izrazi. Zelo kmalu pa smo se vsi skupaj morali odpraviti k delu, saj časa ni bilo na pretek. Tako se je iz Dvorane Matije Tomca ves čas slišalo prepevanje, iz Sobe Marjana Tršarja, kjer je tiste tri dni bivala jezikovna skupina, pa debatiranje in smeh. Med delom v mešanih skupinah smo med seboj ugotovili, da imamo poleg petja še eno skupno značilnost: v zgodovini se s Poljaki in Slovaki sicer nismo kaj preveč zapletali, vsem pa nam je ostal skupen, slovanski jezik. Zanimivo se mi je zdelo, ko sem hodila mimo naših »jezičnih« bratov in sester ter trzala, kadar sem zaslišala besedo ali celo stavek, podobne našim. Na jezikovnih skupinah, kjer smo se predstavniki vseh treh dežel pogovarjali o pomenu in ozadju naših himen, smo ugotovili, da znanje angleščine sploh ne bi bilo potrebno! Slovenci smo se še najlažje sporazumevali s Slovaki, medtem ko so se oni lažje s Poljaki. Konverzacija med Poljakom in Slovencem pa bi potrebovala že kar nekaj kretenj in pantomime. To smo redno tudi počeli in se na ta račun velikokrat nasmejali. Angleščino smo poskušali pomakniti na stran, a kdaj pa kdaj je kdo tudi obupal ali pa se je zaradi mahanja z rokami že preveč utrudil. Prvi rezultati dela pevskih zborov so bili vidni že v torek zvečer v Škofji Loki, kamor so se pevci pripeljali po ogledu Ljubljane. Svoj prvi nastop so imeli v Kristalni dvorani, kot popestritev pa se jim je pridružil še zborček mladih škofjeloških deklet, ki so s svojimi otroškimi glasovi zelo lepo odprle večer. Nekaj poljske, slovaške in škofijske energije je tako ostalo v starem delu Škofje Loke, ostala pa se je že naslednji dan odpravila na potep po Sloveniji – na Primorsko! Gostje so si ogledali podzemeljske lepote Škocjanskih jam, nekateri pa so se odpravili še na morje. Tega naši bratje Slovani namreč nimajo, zato je bilo za marsikoga to res nekaj posebnega. Med druženjem pa smo občutili tudi pravega poljskega in slovaškega duha. Čeprav himni obeh držav, ki smo ju obravnavali na jezikovnih skupinah, temeljita na boju in osvobajanju države, se je sama preteklost veliko bolj usedla v srca Poljakov. Zgodovina jim ni prizanašala, kar jih je izučilo. Zdelo se nam je, da so veliko bolj odločni in nepopustljivi kot slovaški in slovenski člani jezikovne skupine. Mi smo bili bolj odprti, pripravljeni na sodelovanje in med nami je vladalo več sproščenega duha. V samem pripravljanju na nastop in predstavljanju himen smo našli več veselja in zabave, medtem ko so se Poljaki zadeve lotili z veliko resnosti in odločeni, da bodo vse izvedli tako, kot so si sami zamislili. Zgodovina pa jim je po drugi strani prinesla tudi ogromno narodne zavesti, česar, se mi zdi, nam Slovencem manjka. Po vsem druženju, izletih in izkušnjah pa smo prišli do četrtka, ko smo se zaprli vsak v svoje sobane in vadili. Vadili in vadili za zvečer, ko smo se vsi skupaj – nastopajoči pevci, jezikovna skupina, profesorji, starši in še marsikdo – zbrali v slovenski predstavnici glasbene kulture, Slovenski filharmoniji. Tam so ves večer prepevali glasovi sopranov, altov, basov, tenorjev, vse do baritonov, širil se je zvok deklamatorjev himen in ploskanja in dvorana je bila nabito polna z neko voljo, življenjsko voljo, ki je ne znam imenovati. Res je bilo čudovito videti, kaj vse človek v svoji majhnosti zmore. S Slovaki in Poljaki smo si tako blizu – pa vendar tako daleč. Premalo vemo drug o drugem in vesela sem, da sem doživela vsaj to izkušnjo, izkušnjo izmenjave treh dežel. Vsem, ki vas to še čaka, želim, da jo izkoristite predvsem za druženje s slovanskimi prijatelji. Pa čim manj angleščine! (Nina Kozamernik, 4. č) Zakaj v ognju se preskuša zlato. (Sir 2,5)
Škofijska klasična gimnazija
»Misel je močnejša od atomske bombe«
... Dijaška skupnost
Na začetku zgolj misel, nastala nekje med septembrskimi malicami in potmi iz šole domov. Kmalu se je drobna misel preobrazila v idejo, ki je vedno bolj tlela v nas. Imeli smo priložnost, da spremenimo, kar nam ni bilo všeč, da stvari naredimo po svoje, da s svojo ustvarjalnostjo pobarvamo včasih preveč bele škofijske hodnike. Nastala je ekipa nove Dijaške skupnosti s predsednico Uršulo Vratuša Globočnik na čelu. Vsak na eni strani sta ji podporo držala podpredsednika Gregor Koren in Nejc Povirk. Tajniške posle je prevzela Manca Gorenc, blagajniške pa Katarina Kobal. Za oblikovno podobo je poskrbela Pia Varagič, spletno stran sta oblikovala Žiga Gradišar in Žiga Šmelcer. Stike z javnostjo sta vodili Kristina Davidovič in Karolina Škrabanja. Športna sekcija je padla v roke Tjaše Dim in Marka Zemana. Za kulturo so poskrbele Sinja Lavrič, Mojca Pavlič, Ana Urh in Klara Keršič. Duhovno vzdušje sta vzdrževala Magdalena Rode in Janko Potisek, idejne pobude pa nam je dajal Krištof Bajt. Jesenske barve smo pričarali s kostanjevim piknikom, pomagali smo likovno oblikovati slavnostno akademijo. Zabavali smo se na Miklavževem koncertu, napovedani konec sveta smo dočakali s plesom. Praznično božično vzdušje smo obogatili z ogledom baleta Hrestač. Januar je bil bolj umetniški. Imaginarium, Teden domišlije, je šolo zavrtel v ritmih zabavne glasbe 20. stoletja, vmes so imena dobili tudi škofijski hodniki. Mesec smo zaključili s Pevskim festivalom. Športna sekcija je med letom skrbela za redno podporo navijačev na vseh pomembnih tekmah in športnih srečanjih. Organizirala je smučanje v Mokrinah. Med letom so redno potekale seje DS, na katerih so predstavniki razredov izmenjali ideje z vodstvom šole. Februarja je potekal tradicionalni Dramski festival. S svojo simpatijo ste se lahko zavrteli na plesu Red love, ljubezni pa smo priskočili na pomoč tudi v marcu, in sicer so zaljubljena pisma pripotovala do Gregorjevega nabiralnika, od tam naprej pa po razredih, naravnost v srca mnogih. Za sproščenost je poskrbel Trenirka dan. Z zadnjimi projekti pa smo poskusili v vseh nas vzbuditi odgovornost do Zemlje. Maja smo vas zvabili, da v šolo pridete s kolesi, za kar ste dobili tudi sladko presenečenje, mesec prej pa smo vas na dan zemlje pogostili s čisto pravimi smutiji. Za nami je leto, polno čudovitih izkušenj, novih prijateljstev in včasih utrujenih dni. Radi bi se zahvalili vsem profesorjem, vzdrževalcem, vodstvu šole in dijakom, ki so nam znali prisluhniti in priskočiti na pomoč. Naslovno misel smo vzeli za naše geslo, upamo, da smo jo uspeli uresničiti. Tudi našim naslednikom želimo idej in zamisli, ki bodo močnejše in prodornejše od atomske bombe. (V imenu Dijaške skupnosti Klara Marija Keršič, 4. b)
64 65
DOVOLITE NAM PITI MAVRICO IZ KOZARCA … razredne skupnosti v šolskem letu 2013/14 S torbami na ŠKG gredo, vsi prestrašeni v šolo stopijo
... prvoletniki
Dan odprtih vrat je bil, vsaj zame, eden najboljših dni lanskega šolskega leta. Ob pripravi rekvizitov, ki smo jih potrebovali, sem zelo užival. Ko smo postorili vse potrebno in je napočil čas predstavitve šole našim zanamcem, smo bili vsi zelo veseli, saj je o dobri šoli težko oziroma nemogoče povedati vse. Potrudili smo se in bodočim fazančkom poskušali čim bolje razložiti sistem delovanja naše šole in potek pouka. Nad predstavitvami so bili navdušeni otroci, še bolj pa njihovi starši, ki so nas pohvalili na vsakem koraku. Upam, da sem oz. smo bili v pomoč profesorjem, ki so nas sprejeli medse in dovolili, da smo na svoj način predstavili šolo. (Jure Skubic 4. d) ŠKG, informativni dan in na desetine zbeganih obrazov pri zavodskem vhodu ... »Kar bližje stopite, prosim.« Profesor vabi nekoliko boječe obiskovalce na ogled po ŠKG, ki ga vodimo dijaki. »Vsi lepo pozdravljeni, kar za menoj, najbolje, da kar začnemo z ogledom.« Prvi spomin na dan odprtih vrat 2013. Začnemo z zavodsko cerkvijo, nadaljujemo proti knjižnici, sledi hodnik naravoslovnih predmetov, še nekaj kratkega o ekskurzijah. Pazimo na to, da se predolgo ne zadržimo na enem kraju. Končamo s telovadnico, če je še čas ... Mala knjižica, polna zgodovine ter različnih letnic in podatkov. Upam, da ne bom česa pomešal. Voden ogled prve skupine, zavodska cerkev: »Zanimive predvsem orgle, ki so tretje največje v Sloveniji, po drugi svetovni vojni je bila cerkev za nekaj časa preurejena celo v kinodvorano ...« Odzivi obiskovalcev so pričakovani, gledajo orgle, opazujejo mozaik, nekajkrat se zavrtijo okoli svoje osi, seveda nihče nima vprašanj. Nadaljujemo ogled, suhoparne podatke počasi zamenjajo naše lastne izkušnje. Nehote se spomin vrača nazaj, do takrat, ko sem sam prvič prestopil prag te stavbe. Začenjam razumeti zbegane obraze, ki izražajo zanimanje, pričakovanja, občudovanje, dvome, strahove ... Tako je, točno takšen sem bil jaz, takrat, pred štirimi leti. Ne razlagam več toliko o letnicah in o tem, koliko knjig premore knjižnica, pač pa preprosto obujam spomine. Koliko stvari smo tukaj doživeli, prijetne stvari pa tudi nekoliko manj prijetne. Zdi se, da takšen pristop bolj zanima obiskovalce. »Ima še kdo kakšno vprašanje?« Končno se nekdo opogumi. Vpraša, koliko se je potrebno učiti, kje se dijaki najraje zadržujemo, kaj se da na ŠKG početi. Vprašanje mnogo pretežko, da bi nanj odgovoril zgolj s kratkim stavkom, saj je ob zbujenih spominih vsega skoraj za roman, časa pa premalo. Tedaj spoznam, da informativni dan ni namenjen le obiskovalcem, ampak tudi meni, da si ustvarim lasten sprehod skozi vsa štiri leta na Škofijski, poln različnih izkušenj ... Ne nazadnje je ta dan opomin, da se bo od vsega tega potrebno posloviti ter dati možnost za ustvarjanje spominov novim generacijam. Kaj namreč dela našo gimnazijo odlično? Zgradba sama po sebi gotovo ne, pač pa ljudje, ki se vsak dan srečujejo v njej, ustvarjajo spomine in ji dajejo dušo. »Še kakšno vprašanje, preden končamo?« Oglasi se mati nekega fanta: »Ali bi se, če bi imeli možnost izbirati, še enkrat vpisali na ŠKG?« Odgovor je jasen: »Seveda!« (Klemen Kreže, 5. b) »Na informativnem dnevu sem dobila izredno dober vtis o celotni šoli, najbolj všeč mi je bilo to, da je obhod po šoli in vse ostalo vodil profesor in ne dijak, kakor na drugih informativnih dnevih, saj je profesor res znal dobro predstaviti šolo.« (Ula Gazvoda, 1. b) »Prijeten občutek je, ko na šolskem hodniku opazim dijaka, ki sem mu na dnevu odprtih vrat predstavila šolo.« (Petra Rozman, 3. a) Različni so duhovni darovi, isti pa je Duh. (1 Kor 12,4)
Škofijska klasična gimnazija
»Prvi šolski dan sem imela zelo mešane občutke. Po eni strani sem bila vesela, da bom spoznala nove ljudi, po drugi pa žalostna, saj so se počitnice končale. Najbolj sem se bala tega, da bi ‚padla‘ med ljudi, ki me ne bi sprejeli. A glede tega mi res ne bi bilo treba skrbeti, saj so prav vsi na ŠKG prijazni.« (Marjana Kavčič, 1. b) »Že ko skoraj stari mački smo dijaki 4. letnika v začetku septembra svežim fazanom, mislečim, da se bodo lahko po škofijskih hodnikih sprehajali povsem svobodno, pristrigli peruti in jim dali vedeti, komu se morajo pri malici umakniti. Ponižno in malo prestrašeni, a vendar vedrih obrazov, kot se za škofijce spodobi, so se odpravili z odra novincev, vedoč, kdo med letniki nosi hlače. So nas pa prepričali, da bo skozi leta in izkušnje brada zrasla tudi njim ter da nas bodo nekoč dostojno nasledili.« (Nina Kozamernik, 4. č) »Sprejemi prvega letnika so bili letos raznoliki, nekateri težji, drugi lažji. Naš razred je imel zelo lahko nalogo. 1. b je imel na sprejemu tudi peno in ples, kar nam je bilo zelo všeč. Letos smo pogrešali le več vode in popisovanja. Zelo všeč so nam bila tudi darila: npr. španska zastava, roža in seveda naš prečudoviti koledar.« (Julija Rudež in Nadja Černe, 1. d) »Samo poimenovanje (sprejem prvošolcev) se mi zdi preveč zahrbten izraz za ‚fazaniranje‘. Kljub strahu in misli na najhujše smo preživeli brez hujših težav. Dijaki 1. d smo jo precej dobro odnesli, tako da je bilo vse skupaj skoraj dolgočasno. Morda za naš razred sploh ni bilo najhujše merjenje moči z maturanti, temveč nervoza, saj smo bili na vrsti prvi. Nato pa smo se po težkih nalogah lahko nasmejali tudi drugim prvošolcem, ki so jo odnesli nekoliko slabše. Še posebej smo se nasmejali poroki in brivski peni. Kljub vsemu se mi zdi skoraj ponižujoče, da so na nas odvrgli cele 3 vodne balončke, ki so nas, mimogrede, zgrešili.« (Vid Primožič, 1. d) »Sprejem dijakov prvega letnika mi je bil res všeč, ker nam ni bilo potrebno opraviti ničesar preveč hudega in je bilo izredno zabavno. Vsi sprejemi so mi bili zelo všeč, seveda pa je bil najboljši naš, saj so nas na hodnikih nato vsi prepoznali, ker smo bili najbolj popisani in penasti. To mi je bilo prav všeč, saj je to le enkraten dogodek v življenju, ki ga pač moramo doživeti. Po koncu sprejema sem bila veliko bolj sproščena, ker sem se počutila, kot da sem sedaj del te šole.« (Ula Gazvoda, 1. b)
66 67
1000 in en nasvet že (pre)izkušenih: »Bodi zvest svojemu razredu: vsi za enega, eden za vse.« »Spoštuj kuharice, ker nikoli ne veš, kdaj boš lačen.« »Ne rini z glavo skozi zid! Če ne boš dobil buške, te zagotovo čaka družbenokoristno delo.« »Imej rad znanje.« »Poj, tudi če misliš, da ne znaš.« »Na medrazrednih tekmovanjih bodite povezani in se ne prepirajte. Ni važno, kdo zmaga, važno je, da se imate fajn.«
1. a 1. vrsta: Tilen Čebulj, Justin Luka Poličar, Bruno Štern, Matija Marc, Žiga Vesel 2. vrsta: Rok Zadnik, Gal Romšak, Filip Lazar, Anže Žaberl, Gašper Žajdela, Gregor Gabrovšek 3. vrsta: Pija Košir, Kornelija Gospodarič, Veronika Marolt, Eva Prosen, Doroteja Gospodarič, Andreja Marija Belič, Nina Andrašec, Marija Chiara Snoj, Pika Sulejmanovič, Helena Medvešek (razredničarka) 4. vrsta: Ana Skledar, Pina Klara Petrović Jesenovec, Petra Skubic, Ignacija Janžekovič, Teja Šabec, Špela Kladnik, Neža Reberc, Zalka Leskovar, Tina Poljanšek, Doroteja Okorn
Pridi, Duh modrosti in umnosti.
Škofijska klasična gimnazija
1. b 1. vrsta: Miha Zupanc Kovač, Bor Bregant, Jure Vito Srovin, Tim Daniel Berning, Urban Boštic 2. vrsta: Andrej Gyergyek, David Polc, Jasmina Kokalj, Petra Saje, David Papež, Andraž Novak, Miha Sever 3. vrsta: Janja Voršič, Marjana Kavčič, Neža Dovžan, Doroteja Marija Novak, Milan Zeman (razrednik), Nika Drnovšek, Tina Karun, Pia Gortan, Špela Kunstelj 4. vrsta: Ana Jazbec, Sara Perme, Lea Merše, Andreja Kolman, Ula Gazvoda, Neža Štrancar, Lucija Šimec, Ada Sonia Battelino, Iza Jarc
68 69
1000 in en nasvet že (pre)izkušenih: »Uči se z veseljem, radovednostjo in zanimanjem, ne pa zaradi ocen!« »Moli in delaj.« »Tudi profesorji so samo ljudje – večinoma.« »Ne želi si spoznavati Šentviškega hriba. Ni tako zelo lep, kot pravijo profesorice športne vzgoje.« »Povej svoje mnenje.« »Na medrazrednih tekmovanjih bodite povezani in se ne prepirajte. Ni važno, kdo zmaga, važno je, da se imate fajn.«
1000 in en nasvet že (pre)izkušenih: »Leto si zapomniš po dogodkih, ne po ocenah.« »Sam naredi naloge. Ne sekiraj se za teste in ocene. Ne glede na to, ali se sekiraš ali ne, rezultat je isti.« »Spoštuj profesorje, pa bodo oni spoštovali tebe.« »Profesorji niso neukrotljivi.« »Pevski zbori, krožki, izmenjave ... nujno!« »Signal je pod križem!«
1. c 1. vrsta: Alex Centa, Urban Debevec, Luka Benedičič, Tomaž Rode, Dorian Heller 2. vrsta: Ana Marija Doles, Ema Krečič, Darja Pestotnik, Katarina Grad, Anja Kocmur, Urša Fajdiga, Lucija Božič, Robert A. Jernejčič (razrednik) 3. vrsta: Jaka Ivan, Petra Vidmar, Neža Šmid, Špela Brlan, Ana Matos, Anuša Stare, Viktorija Celarc, Nika Tomše, Nika Šušteršič 4. vrsta: Blaž Zorko, Miha Jelovčan, Hana Jereb, Lucija Kobal, Polona Kalan, Anamarija Čuden, Lara Meglen, Miha Ivančič, Luka Korošec
Različne so službe, isti pa je Gospod. (1 Kor 12,5)
Škofijska klasična gimnazija
1. č 1. vrsta: Rudi Cunder, Vid Rus, Blaž Kociper, Blaž Bohinc, Jan Černetič 2. vrsta: Tinkara Marija Podnar, Neža Bernik, Sara Rakušček, Nika Zgojznik, Ema Šušteršič, Ema Pušar, Ela Mori, Klara Brecelj 3. vrsta: Tomaž Debevec (razrednik), Lucija Korenčan, Manca Šparovec, Gaja Hanuna, Filip Kržič, Rok Meglič, Gašper Remškar, Martin Kosin 4. vrsta: Matija Poklukar, Anamarija Skobe, Lucija Bastarda, Lucija Perovnik, Luka Pogačnik, Simon Perovnik, Anže Stražar, Dominik Hrovat, Rok Globočnik Manjka Neža Terziev.
70 71
1000 in en nasvet že (pre)izkušenih: »Bodi to, kar si ☺.« »Spoštuj starejše letnike. Ni hujšega kot fazani, ki se nosijo.« »Učite se sproti (čisto zares, naj to ne ostane le neuresničen sklep ob začetku šolskega leta), saj je snovi veliko in bo tako precej lažje.« »Ne preživi vsega časa za knjigami. Izkoristi čim več dodatnih možnosti, ki ti jih ŠKG ponuja.« »Pomagaj sošolkam in sošolcem. Ko boš potreboval pomoč, bodo tudi oni pomagali tebi.«
1000 in en nasvet že (pre)izkušenih: »Ne se bati.« »Uživaj vsak dan znova ... Se splača ☺.« »Bodi pripravljen na vse.« »Nikakor, nikoli in nikdar ne prešpricaj testa! Nadomestni test bo tak, da se ne boš ven videl.« »Naj vas ne bo strah sodelovati pri pouku, tudi projektne ali seminarske naloge ter referati vam lahko zelo koristijo in marsikje dvignejo povprečje.« »Vedno nosi copate, saj se sprehodi do omaric med urami matematike zdijo nepotrebni.«
1. d 1. vrsta: Matevž Drnovšek, Vid Primožič, David Golob, Nejc Vilar, Urban Oblak 2. vrsta: Blaž Urbanč, Neža Dacar, Nadja Černe, Maja Škof, Ana Tofant, Jana Hočevar, Maks Kumek 3. vrsta: Andrej Černe, Monika Grič, Katarina Remic, Elizabeta Keršič, Lucija Čop, Benjamin Kušar, Andraž Cukor, Luka Podobnik, Pavle Šijanec (razrednik) 4. vrsta: Tisa Cvirn, Anamarija Založnik, Klara Perko, Tinkara Jerkič, Julija Rudež, Maruša Škrjanec, Jerca Klinar, Luka Borkovič, Jure Markič, Nejc Košir, Matevž Herič
Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh. (1 Kor 12,6)
Škofijska klasična gimnazija
Obrazi vsakdana, dolgočasni, vedno novi, utrujajoči in pomirjajoči … domači. Naj v njih iščem obraz svoj?
… Drugoletniki
Kot razred smo zelo prizadevni in smo se z veseljem udeležili (skoraj) vseh dogodkov. Pri tem pa smo se poleg tega, da smo delali, tudi zelo zabavali in se še bolj povezali kot razred. To dokazujejo tudi pozitivni spomini na nekatere dogodke, ki so jih napisali nekateri »izbranci«. Smo zelo pevsko nadarjen razred, zato za nas Pevski festival ni predstavljal nobenih težav. Poskusili smo biti izvirni, zato smo dobili nagrado za najboljšo avtorsko pesem. Na žalost pa je bila skladba premalo kompleksna, zato z njo nismo bili konkurenčni drugim razredom. Lani smo se bolj zabavali, letos pa bomo pokazali svoje prave pevske zmožnosti. Na duhovni obnovi so nam bili všeč zaupni pogovori in imeli smo super animatorje. Zelo smo se zbližali kot razred. Najbolj zabavni in navdihujoči 3 dnevi na Škofijski! Zelo smo se potrudili, da bi pri predstavitvi na Dramskem festivalu sodeloval cel razred in da bi bili tako kot na Pevskem festivalu izvirni. Mislim, da smo vsi uživali, vsekakor pa smo nasmejali publiko (še posebej prof. Česna). Čeprav so bile priprave stresne, mi je bilo zelo všeč, ko sem bila spet na odru. Vse je bilo dobro zastavljeno, le bolj malo smo vadili. Izdelovanje razrednih jaslic je bila izredno dobra priložnost, da smo se lahko zabavali in se kot razred še bolj povezali. Spoznavanje antične kulture še nikoli ni bilo tako zanimivo! Zelo raznoliko in zanimivo, polno smeha in zabave, prijetno spoznavanje prijateljev. Delavnica z antično glasbo mi je bila zelo zanimiva, na besedilo v latinščini smo namreč sami napisali glasbo. Ekskurzija na avstrijsko Koroško in v Salzburg je bila vrhunec. Na ogledih po Avstriji smo spoznali veliko zgodovine, kar mi je bilo zelo všeč. Lepo je bilo spoznati svoje vrstnike v Celovcu. (dijaki 2. a) Že po nekaj tednih skupnega bivanja na ŠKG smo se novopečeni škofijci odločili, da bomo vsa štiri leta finančno podpirali enega pomoči potrebnega otroka. Ker se nikakor nismo mogli odločiti, ali bi raje posvojili slovenskega ali afriškega, smo sklenili posvojiti kar oba! Zavedanje, da Johnu in Albionu s tem omogočamo lepše življenje in svetlejšo prihodnost, nam pomeni zelo veliko in nas spodbuja, da smo še bolj hvaležni za vse, kar nam je dano. (Naška Schenk, 2. č)
72 73
»Veliko je bilo zabavnih in humornih ter seveda tudi napetih trenutkov.« »Na izmenjavi sem spoznala nove ljudi ter njihovo kulturo in njihove navade, ki so včasih popolnoma drugačne od naših.« »Ko zjutraj vstopim v razred, me pričakajo obrazi, ob katerih mi ni žal, da sem zapustila toplo posteljo.« Vsako leto komaj čakam duhovno obnovo, ekskurzijo in izmenjave.« »V šoli je lepo, ker poleg dobrega vzdušja in veliko znanja spodbujajo še duhovnost.«
2. a 1. vrsta: Marko Dolinar, Martin Lah, Nejc Ahtik, Jurij Strehar, Luka Grošelj 2. vrsta: Lovro Jurečič, Matevž Bedič, Anton Dušak, Oton Pavlič, Filip Jakob Rogač, Matic Perme, Domen Kamnik 3. vrsta: Jasna Kešnar, Rebeka Šinkovec, Tamara Fiksl, Manca Kok, Dragica Fabjan Andritsakos (razredničarka), Paola Horbunova, Maruša Juhant, Špela Potočnik, Manca Karčnik, Dominik Vrabič Dežman 4. vrsta: Emilija Meserko, Lucija Strojan, Laura Podgoršek, Danijela Sitar, Teja Lobnikar, Maša Gostič, Mira Merkun, Laura Turk, Ana Lamberšek, Anja Zidar Manjka Žana Kepic.
Pridi, Duh posvečevalec.
2. b 1. vrsta: Ana Čadež, Nina Tome Škarja, Sara Križaj, Jan Pintar, Gašper Urh, Gregor Poklukar 2. vrsta: Tina Tasič, Maria Heller, Petra Bradeško,Tjaša Mikložič, Lara Martini Keber, Klara Merše, Maja Vrabec, Ana Tomac 3. vrsta: Klara Žnideršič, Ana Malavašič, Manca Cerar, Pia Groleger, Tia Knific, Ana Bavec (sorazredničarka), Eva Pišljar Suhadolc (razredničarka), Alenka Šuštaršič, Klara Julič Wilfan, Živa Kolenc, Domen Vurnik 4. vrsta: Urban Pipan, Marko Rus, Cecilija Barut, Lenča Ambrožič, Anja Tavčar, Blaž Pavlakovič, Martin Ljubič, Jonathan Rebec, Klemen Krsnik Manjka Tina Dernovšek.
74 75 »Uspelo nam je narediti super piknik, se organizirati za razredne festivale, dogodke, se veseliti in biti otroški.« »Ko pogledam nazaj, mi ni žal, da sem se vpisala sem, ker sem to leto doživela kot najboljše svojega življenja.« »Odkar sem na ŠKG, se počutim sproščeno, sprejeta sem v družbo in to mi veliko pomeni.« »Če je komu v razredu hudo, se okoli njega po navadi nabere cela gruča ljudi, ki ga želi razvedriti.« »Tekmovanja so super, ker vidiš, da si še veliko več sposoben, kot si kdaj misliš.« Škofijska klasična gimnazija
»V šoli je lepo, ker imam ob sebi ves čas 30 čudovitih ljudi, ki mi znajo polepšati še tako slab dan.« »Zmagali smo kot debitanti na Pevskem festivalu.« »Veliko je bilo veselja, zabave in čokolade!« »Na ekskurziji po Ljubljani je naš vodič v času pohajkovanja po Prešernovem trgu nesel 1 evro nekim umetnikom, da so prenehali z igranjem v času naše razlage.« »Redke stvari so večne, gospoda moja.«
2. c 1. vrsta: Maša Primožič, Neža Križnar, Julija Vačovnik, Tim Vidmar, Žan Matijaševič 2. vrsta: Sonja Huč, Ana Kavčič, Lucija Jeraj, Uršula Bukovec, Lucija Nataša Marinček, Anja Klemenc, Eva Boneš, Katja Štucin 3. vrsta: Bojana Tomc (razredničarka), Tajda Jagodic, Ana Marija Vombergar, Kiley Nicole Jackson, Eva Kržišnik, Neža Plut, Karel Križnar, Luka Nagode, David Ivančič, Gregor Pavlič (sorazrednik) 4. vrsta: Živa Dolenšek, Polona Lamprečnik, Manca Uršič, Kaja Slabe, Natalija Golob, Maruša Velkavrh, Matija Gubanec Hančič, Matej Drglin, Vid Vilhar, Aleksej Tomažič, Miha Štular
Razveselili so se učenci, ko so videli Gospoda. (Jn 20,20)
76 77 »Mislim, da je bilo vsega dovolj: učenja, časa za sprostitev in seveda tudi razrednih projektov, dejavnosti.« »Odkar sem na ŠKG, se veliko več učim, trudim za sprotno delo in veliko bolj uživam pri urah pouka.« »V razredu sem obkrožena z ljudmi, ki me vsak dan učijo neskončne potrpežljivosti in jih imam neizmerno rada.« »Na ekskurziji smo poznali svoje koroške vrstnike, se sprehodili po večernem Salzburgu, obiskali zibelko slovenstva. Kljub močnim nalivom in mokrim čevljem smo se imeli lepo in vseeno uživali v družbi.« Škofijska klasična gimnazija
2. č 1. vrsta: Neža Španovič, Jan Gale, Jan Hočevar, Darjan Pavšič, Matic Žumer 2. vrsta: Katja Albreht, Maruša Hacin, Anteja Batič, Marjeta Prašnikar (razredničarka), Alenka Vesel, Jan Tehovnik, Urban Znoj 3. vrsta: Anja Torkar, Pia Accetto, Naška Schenk, Lucija Lučka Žagar, Katarina Sekavčnik, Dagmar Nared, Maša Egart, Dominika Jeglič, Klara Dim, Neža Špenko, Monika Kočar 4. vrsta: Rok Dajnko, Domen Anderle, Luka Skledar, Matej Kovač, Žiga Mavrar, Gašper Kovač, Robert Rus, Tomaž Tomšič, Žiga Ažman Manjka Kristina Nagode.
»Ko zjutraj vstopim v razred, se razveselim druženja z vsemi lepotci na tej sliki.« »Naša razredničarka je zelo materinska.« »Izdelava razrednih jaslic nas je povezala, saj je zahtevala, da sodelujemo in sklenemo kompromise, kar nam je dalo izkušnjo za prihodnje delo.« »Na Pevskem festivalu smo bili smešni in neusklajeni, a prisrčno zmedeni.« »Dejansko komaj čakam pouk. Čeprav se to čudno sliši.«
2. d 1. vrsta: Rok Punčuh, Matej Jurca, Domen Šega, Lucija Dolar, Bernarda Nagode, Magdalena Novak 2. vrsta: Martin Capuder, Luka Skubic, Bernard Čižman, Katarina Bartolj, Jerca Kunšič, Anja Kobal, Ana Krajnc 3. vrsta: Klemen Sterle, Žan Girandon, Jan Uršič, Mihael Trajbarič, Andraž Ristič, Andreja Merše, Eva Antloga, Nežka Zupan, Maja Gnidovec, Klara Golob 4. vrsta: Jan Martin Dobre, Primož Ves, Timotej Knez, Natanael Franc Merzel, Neža Karlin (razredničarka), Eva Gričar, Anja Štefe, Katja Logar, Polona Mežnar
Dihnil je vanje in jim govoril: »Prejmite Svetega Duha.« (Jn 20,22)
Škofijska klasična gimnazija
Natikam trenutke na vrvico, iz njih bom napravil življenja ogrlico
… Tretjeletniki
V okviru socialnega praktikuma sem bil v Azilnem domu Vič. Najprej smo se, tako kot tudi vsi ostali po drugih ustanovah, spoznali z domom, njegovo namembnostjo in šli skozi prostore. Prvo delo, ki je bilo zaupano deseterici škofijcev, je bilo igranje z otroki v tamkajšnjem vrtcu in na igralih. To smo počeli tako rekoč cel četrtek, vmes pa odigrali še kakšno tekmo odbojke z ostalimi prosilci za azil in tu in tam kaj pospravili. V petek smo se razdelili v dve skupini in ena skupina deklet je šla pomagat urejati skladišče, preostali pa smo preuredili hodnik, nato pa odšli na igrala animirat otroke. Vmes smo (spet) igrali odbojko, dva prijazna Afganistanca pa sta nas naučila igrati kriket. V meni sta odkrila tak potencial, da sta me še ves preostanek dneva vabila, naj pridem trenirat ta šport. Ko je bilo skladišče pospravljeno in urejeno, smo se vsi še malo zabavali z otroki, nato pa je napočil konec naše delovne izmene. Tu sem spoznal veliko najrazličnejših ljudi obeh spolov, vseh starosti, narodnosti, vere ... in se marsikaj novega naučil, razbil marsikateri predsodek proti drugačnim. Naj vse skupaj strnem v tole poved: Pisana družba pisanih ljudi in izkušnja, ki nikoli ne zbledi. (Matevž Poljanc, 2. d) »Socialni praktikum v Deosu je bil soliden. Vesela sem bila tudi podaljšanega vikenda s starejšimi, ki so si z našo prisotnostjo krajšali svoje ‚čik pavze‘ na domskem balkonu, mi pa smo iz njihovih življenjskih monologov izvedeli več koristnega kot v dveh letih šolanja na klasični gimnaziji.« (Miriam Gajšek, 3. b) »Izjemno ‹urejen› pa je bil naš razred v času intenzivnega postavljanja jaslic. Znani smo po tem, da smo malce nenavadni, in prav takšne so bile tudi naše jaslice v preteklem letu. Božični zgodbi smo dodali nekaj apokaliptičnega pridiha ter razmišljali v čisto drugačno smer kot preostala šola.« (urejeni 3. a) »Razigrani in nagajivo razpoloženi smo drug o drugem na duhovni obnovi v Libojah spoznavali nove in zanimive reči. Včasih smo med šolskim letom tako zatopljeni vsak s svoje delo, da drug na drugega skoraj pozabimo. Še sreča, da se včasih vsi skupaj odpravimo nekam, kjer se imamo skupaj lepo.« (povezani 3. a) »Ko se na koncu devetega razreda vpišeš na Škofijsko klasično gimnazijo, ti vsi obljubljajo nepozabne ekskurzije. Kaj pričakovati? Znamenitosti, utrujenost, kratke noči, dolge vožnje, delovne zvezke? Tudi to. Ampak to so znamenitosti, ki ti vzamejo sapo. To je utrujenost, ki ti da občutek zadovoljstva. To so kratke noči, polne pogovorov. To so dolge vožnje glasnega petja in smeha. To so delovni zvezki, ki ti ob pogledu nanje prikličejo nazaj nešteto spominov. Izjema pri tem ni bila niti naša lanskoletna ekskurzija na Dunaj. Obljube ne lažejo.« (Urša Plevel, 3. c) »Drugi letnik je prinesel veliko novega znanja, med drugim tudi pripravo samostojne projektne naloge. Sprejel sem jo kot izziv. Najtežji del je bil pravzaprav iskanje idej in nato dokončna odločitev za najboljšo izmed njih. Izbral sem si nalogo, v kateri sem predstavil pridobivanje zlata iz odpadnih vezij. Ta je od mene zahtevala kar nekaj dela in znanja. Ker pa mnogo idej še nisem znal uresničiti, je bila ključna izbira mentorja in njegova pomoč. Moram priznati, da sem si izbral pravega. Seveda je pri poskusu prišlo tudi do zapletov, ki sem jih moral premagati, vendar mi je na koncu uspelo in trud je bil poplačan. Ne morem reči, da bom sedaj obogatel, vendar pa sem bogatejši za še eno izkušnjo, ki bi mi lahko koristila v prihodnosti.« (Luka Jamšek, 3. c) Cejevci smo se odločili, da gremo na Gorenjsko. Sončnega in vročega dne smo se usedli v avtobus in se v prebujajočem vzdušju pripeljali do Begunj na Gorenjskem. Gospod Marko, razvojni inženir za smuči v podjetju Elan, nas je navdušen sprejel ter nam v tovarni pokazal in razložil, kako nastajajo smuči. Zaradi hrupa strojev ga nisem povsem dobro slišal, vendar sem si vseeno z zanimanjem ogledal marsikaj, najbolj pa se spomnim žaganja titana z vodnim curkom. Ekskurzija se je dobro začela in po ogledu proizvodne linije je že sledil sproščeni del dneva. V vročini nam je prijala ohladitev v Blejskem jezeru, čeprav smo se prej še malo prepotili ob veslanju do otoka. Nekateri smo bolj uživali v skakanju v vodo, drugi pa so s pomola raje potiskali sošolce. Med žrtvami takih se je
78 79
znašel tudi profesor Gregor Celestina … Počasi nas je že malo zeblo in zato smo spet zlezli v čolne ter si »na celini« privoščili malico in počitek. Sledil je še za mnoge najljubši del dneva – paintball. Nadeli smo si varovalne obleke (kakšna vročina!) in puške ter začeli. Zeleni so nas (rdeče) vsakokrat nadigrali in postrelili (ravno obratno, kot je bilo včasih pri hokeju, ali ne?), vseeno pa zato igra ni bila nič manj zabavna. Ko je strelivo pošlo, smo sklenili premirje in premočeni kot cucki ekskurzijo sklenili doma ali v dijaškem domu pod tušem. (Peter Kunstelj, 3. c) »Zakaj je bilo za nas, tretji letnik, letos dokaj lahko priti nazaj v šolo in začeti z novim šolskim letom? Zato ker smo se po napornem tednu guljenja šolskih klopi, uvajanja ‚fazančkov‘ in zgražanja nad goro dela, ki nas časa v tretjem letniku, lahko oddahnili, saj smo se za en teden odpravili v tuje dežele. Mi, 3. c, smo jo popihali v deželo sonca, sieste, dobre hrane, prijaznih ljudi, umetnosti, flamenka, neskončnih cest, raznolike pokrajine in še bi lahko naštevali. Torej, šli smo v Španijo. In izkusili vse od zgoraj naštetega in še več. Če nas vprašate, ali bi se vrnili tja, bomo odgovorili: ‚Ne‘. Potem pa dodali: ‚Sploh je ne bi zapustili.‘ (Urša Plevel, 3. c)
Pridi, Dar najvišjega Boga.
Škofijska klasična gimnazija
3. a 1. vrsta: Filip Stražišar, Filip Zupančič, Peter Čemažar, Jan Ločniškar, Matevž Fabjančič 2. vrsta: Katja Triler, Vesna Ahčin, Eva Kovačič Ivanjko, Alenka Urbanija, Lucija Primožič, Teja Štrus, Vida Jocif, Marjeta Javornik 3. vrsta: Matej Petrevčič (razrednik), Anamarija Hribar, Teja Kavčič, Ana Primožič, Ana Kočar, Erika Bizant, Tinkara Odar, Petra Rozman 4. vrsta: Vid Bešter, Anže Krebs Šetina, Nataša Rojec, Meta Cunder, Neža Jesenko, Jon Schwarzmann, Grega Medvešek, Tilen Burnik, Martin Troha Manjka Klara Novak.
80 81
»Pri pouku je najbolj zanimivo poslušati duhovite zamislice sošolcev, včasih celo profesorjev.« »Odkar sem na ŠKG, se počutim bolj svobodno, gradim svojo osebnost in se postavljam na svoje noge.« »Naša učilnica je svet kraj in je igrišče za 128947569234 različnih športov z žogo.« »Na Pevskem festivalu bi morali dobiti nagrado za najbolj komičen, vesel, radosten, radoživ in razigran nastop, a žal take nagrade pač ne obstajajo.«
»Smo drugačni.« »Večkrat nam je uspelo zvabiti profesorje v debato in se tako izmuzniti dolgočasni uri.« »Naš razred je prizorišče dolgotrajnih romanc, pogostih besednih dvobojev in stalnih pogovorov.« »Ko se želim pogovarjati, vedno najdem koga, ki si želi isto.« »Razredničarka je odlična, saj nam peče piškote in ostale rimske jedi ter skrbi, da nismo lačni.« »Na duhovni obnovi smo okepali Gregorja Celestino, pa je rekel, da smo ga premalo.«
3. b 1. vrsta: Miriam Gajšek, Veronika Kavčnik, Ana Benedik, Simona Jelnikar 2. vrsta: Peter Černe, Andraž Frelih, Jan Prevolnik, Olga Osredkar (razredničarka), Jernej Nagode, Gašper Jelovčan 3. vrsta: Špela Zajc, Agata Malovrh, Sara Baša, Doroteja Kragl Zaletelj, Lucija Capuder, Danijela Jemec, Neža Flac, Tija Fogadič Urek, Nina Mlakar, Lucija Brecelj 4. vrsta: Eva Košič, Klara Matić, Sara Gavranić, Katarina Barbara Reberc, Nadja Arhar, Karin Frlic, Veronika Svetlana Žonta, Larisa Trdina, Nina Jerala, Nataša Taškov
Nisi več suženj, ampak sin; ako pa sin, tudi dedič po Bogu. (Gal 4,7)
Škofijska klasična gimnazija
3. c 1. vrsta: Meta Meglič (razredničarka), Kaja Bukovec, Mina Dežman, Manuel Felda, Urša Plevel, Patricija Štefan 2. vrsta: Katarina Žajdela, Mateja Pestotnik, Tomaž Ivančič, Lara Kos, Neža Farič, Neža Lesjak, Irenej Kolšek, Matic Fatur 3. vrsta: Ana Zajec, Maša Šomen, Natalija Bricelj, Anja Kerštajn, Katja Potočnik, Gašper Grad, Primož Prošek, Sebastijan Marzi 4. vrsta: Nina Najdenov, Veronika Šavli, Rina Pleteršek, Klara Kozamernik, Liza Rahne, Neža Zagožen, Eva Gerl, Maruša Rojc, Lenart Hostnik, Luka Jamšek, Peter Kunstelj
82 83
»Pri pouku zelo radi sodelujemo. Predvsem med sabo.« »Prof. Pavlič je nekega dne prinesel v razred vrečko bombonov. Vprašamo ga: ‚Profesor, ali imate rojstni dan?‘ Profesor pritrdi. Zapojemo mu: ‚Vse najboljše za vas, vse najboljše ...‘ Že zapojemo do konca, ko profesor reče: ‚Imam rojstni dan, ampak ne danes. Bomboni so pa zato, ker ni bilo nobenega cveka.‘« »Ko zjutraj vstopim v razred, mi zmanjka rok, da bi objela vse sošolce.«
»Lani smo se utapljali v luži hormončkov in slabših ocen, a na koncu le priplavali na površje.« »Bilo je … vse od zmage pri izdelavi jaslic do zavidljivega tretjega mesta na Pevskem festivalu, številnih zmag na športnih turnirjih in v tekmovanju projektnih nalog. Vendar vse to niti ni tako pomembno, kot je to, da vse te stvari počnemo s srcem, v tem uživamo in držimo skupaj.« »Imam zakon sošolce, s katerimi kaj ušpičimo, trepetamo pred profesorji in prepevamo slovensko himno na ekskurzijah.« »Naš razred je polna skleda talentov, znanja, sposobnosti in smeha.«
3. č 1. vrsta: Tanja Stražar, Ema Meden, Jera Hrovat, Barbara Novak, Jera Krečič 2. vrsta: Špela Bernik, Maruša Levstek, Eva Dežman, Katja Hočevar, Veronika Kavčič, Ela Hudovernik, Ana Prek, Vida Štrancar, Petra Zoubek 3. vrsta: Martin Tine Perger (razrednik), Jerneja Breznik, Neža Jaki, Tina Ocvirk, Janez Meglen, Luka Žnidaršič, Jernej Gruden, Rok Kuralt, Matej Tomc 4. vrsta: Thilen Pino Tacar, Anže Dovžan Perovič, Žiga Mrzlikar, Krištof Janša, Aljaž Kunej, Jernej Rodič, Tadej Kržič, Franjo Matej Podnar, Matija Kosin, Anton Klemen
Pridi, Duh tolažnik.
Škofijska klasična gimnazija
3. d 1. vrsta: Gašper Kolbezen, Jernej Puc, Lenart Treven, Matevž Poljanc 2. vrsta: Domen Mrak, Gal Oblak, Lovro Klinar, Jaka Lampič, Janez Gabrovšek, Vili Smolič, Ambrož Rozman, Jan Šturm, Martin Lindič 3. vrsta: Grega Cerar, Ambrož Bajt, Luka Gojkošek, Petra Jeraj, Tone Rozman (razrednik), Neža Kolar, Špela Golob, Špela Kukovica, Ajda Cvelbar 4. vrsta: Ana Fatur, Špela Juvančič, Nika Curk, Nina Klanjšček, Brigita Celar, Neža Pavlin, Melita Kogovšek, Neža Mulej, Pia Čepič, Maja Urbanč, Meta Ferjan
84 85
»Odkar sem na ŠKG, sem postala bolj odrasla, samosvoja, izgubila in znova našla vero ...« »V naši učilnici se počutimo zelo domače.« »Tekmovanja so super, saj izostanek od pouku ne šteje med 12 %.« »Naš razrednik skrbi, da pridobimo tudi tehnično in gospodinjsko znanje.« »Smo nadpovprečno povprečni dejevci.«
To je tekma, kjer sm js komentator
... Četrtoletniki
»Ob besedi Grčija pomislim na nepozabno izkušnjo s svojimi sošolci. En teden Grkov, morja, girosa in raziskovanja po starih grških mestih, kot so Atene, Delfi, Šparta ipd. Kljub napornim vožnjam in vročini mi bo ta teden za vedno ostal v zelo lepem spominu.« (Dominika Robič, 4. b) »Mimo čarobnih gora in čez hribovito Bavarsko do roba nižine, preko gozdov in spet nazaj. Vmes pa seveda še vsa kultura, kulinarika, stavbarstvo in ljudje tega evropskega velikana, Nemčije. Tako bi lahko opisali našo pot, po Nemčiji in ostalih nemško govorečih deželah, a bi pozabili na nas, naš razred, ki se bo še dolgo spominjal vseh prigod, ki smo jih doživeli, prigod, ki so nas naredile bolj uigrane in nam dale marsikatero novo spoznanje.« (Anže Tržan, 4. č) »Zbrali smo se, da bi se duhovno povezali, nismo pa vedeli, da nas bo duhovna obnova tudi tako odkrito nasmejala in sprostila.« (Matej De Faveri, 4. a) »Projektna naloga? To je: Poučna izkušnja tako z vidika načrtovanja in organizacije kot z umetniškega stališča. Veliko kompromisov in seveda lovljenje zadnjih minut roka za oddajo poročila.« (Zala Vrabec, 4. a) »Raziskovalna naloga je nadgradnja projektne naloge. Od človeka zahteva več razmišljanja in konstruktivnega dela. V nalogo je potrebno vložiti veliko truda, ki se nazadnje lahko obrestuje kot uvrstitev na državno tekmovanje, nagradno potovanje ali kot bronasto, srebrno ali celo zlato priznanje.« (Elizabeta Korenčan, 4. a) »Vzgoja za odgovorne državljane je v poslanstvu našega zavoda že od same ustanovitve. Tako smo se dijaki tretjega letnika na koncu leta poglobili v ustroj naše države in pomen slovenstva za posameznika in družbo. Poleg nadvse zanimivih ur, ki smo jih preživeli v razredih, in prav takšnega predavanja gospoda Jakopina smo odšli še na ‚teren‘.« (Krištof Bajt, 4. b) »Sprehajati se na vroč dan po ljubljanskih ulicah od parlamenta do vladne palače, od Banke Slovenije do univerze, reševati delovne liste o državnih ustanovah, poslušati predavanja, gledati stare posnetke o osamosvojitveni vojni ... Na prvi pogled skrajno dolgočasno in tudi je, dokler se ne zaveš, da živiš v državi, o kateri so tisoči sanjali skozi stoletja, ki temelji na ljudeh, ki so zanjo dali svoje življenje, ki je bila, je in vedno bo skrito upanje vsakega izmed nas. Prav je, da nekaj vemo o tej državi.« (Klara Marija Keršič, 4. b) »V času poplav smo se junija polni pričakovanj, kaj bomo videli in doživeli, odpravili proti neznani Madžarski, kjer so nas dijaki iz Szentendreja že prvi dan lepo sprejeli in nas pogostili s svojimi tipičnimi jedmi ter sokom. V slabih treh dneh pa smo lahko zaznali tudi njihovo gostoljubje in voljo do življenja – s polnjenjem vreč, bedenjem in podpiranjem so se skupaj upirali deroči vodi; zaradi takratnih razmer v državi pa so nas morale družine sprejeti tudi po tri ali štiri, kar pa jim ni predstavljajo nobenih težav. Za konec smo pokupili še poln koš ogrskih salam in se domov vrnili siti in srečni.« (Nina Kozamernik, 4. č) »Konec tretjega letnika smo se prvič v precej velikem številu zbrali na zaključnem pikniku pri enem izmed sošolcev. Pridružil se nam je tudi naš razrednik s hčerkama. S tem piknikom smo lepo zaključili uspešno šolsko leto ter se polni načrtov podali v poletne počitnice.« (Katarina Torkar, 4. č) »Ko smo se 1. septembra kot maturanti vrnili v šolo, smo bili seveda odgovorni za sprejem prvošolcev. Kljub pomanjkanju časa in strogim omejitvam smo prireditev izpeljali. Prvi letnik smo sprejeli medse in jim kot popolnim začetnikom ob pravilnem odnosu zagotovili vso našo pomoč in podporo.« (Gregor Koren, 4. č) »Poeta nascitur, orator fit – delavnice retorike za 4. letnik, prvič na Škofijski klasični gimnaziji. Sprva sem pomislila na dva dneva latinščine in grščine, na koncu pa ugotovila, da sem se v tem času naučila nečesa, kar mi bo gotovo koristilo: pravilnega argumentiranja, pomembnosti dobre predhodne priprave na prosto govorjenje in uporabe kretenj, ki pripomorejo k učinkovitosti govora.« (Manca Ločičnik, 4. a)
Zakaj milostljiv in usmiljen je Gospod. (Sir 2,11)
Škofijska klasična gimnazija
4. a 1. vrsta: Matej De Faveri, Lavra Zupančič, Iza Jerman Slabe, Rika Kerin, gospod Luka (vratar), Teja Primožič, Nika Kovačič, Polona Leskovar 2. vrsta: Irena Bolta (profesorica), Tilen Tkalec, Katja Valjavec, Karmen Kopač, Pija Krmavnar, Manja Primožič, Tea Obrč (profesorica), Boštjan Čerin, Maja Gril Juvan (razredničarka) 3. vrsta: Veronica Snoj, Katarina Richter, Lara Humar, Zala Tomašič, Gregor Rogelj (kaplan), Zala Vrabec, Elizabeta Korenčan, Manca Ločičnik, Tonja Mariša Hriberšek, Jure Repe. Manjkata Anja Lah in Uršula Novak.
86 87
»V šoli je lepo, ker imamo zavetnika, ki nas varuje pred šolskim zlom.« »Naša razredničarka ima zelo dober odnos z eAsistentom, kar pa nam ni v korist.« »Všeč mi je, da smo drugačni in se kljub temu sprejemamo.« »Bilo je ogromno znanja, zrelosti, sposobnosti kritičnega razmišljanja in tvorbe konstruktivnih argumentov. In velika dioptrija.« »Na Pevskem festivalu smo bili najboljši in drugo leto bomo še boljši.« »Komaj čakam na produktivne ure ruščine.«
»Všeč mi je, ker znamo in vemo, kako ...« »Če je komu hudo, je navadno zaradi iste zadeve hudo tudi še vsaj polovici razreda, in je zato lažje.« »Naše lanske jaslice so bile fizikalno gledano najboljše.« »Zdi se mi, da so bila ta leta naporna, ampak smo vseeno dobili ogromno v zameno.« »Bilo je lepo, ker je bilo tudi veliko izvenšolskih dejavnosti.« »Ne bi zamenjala svojega razreda – za nobeno stvar ☺.«
4. b 1. vrsta: Benjamin Šporar, Tim Lazić Righetti, Klarisa Trojer, Krištof Bajt 2. vrsta: Oskar Gazvoda, Luka Baša, Veronika Nahtigal, Taja Romanič, Pia Varagič, Magdalena Rode 3. vrsta: Lojze Žust, Ana Urh, Katarina Kobal, Manca Voje, Manca Gorenc, Sinja Lavrič, Klara Marija Keršič, Karolina Škrabanja, Veronika Svetlana Žonta, Bernarda Podlipnik (razredničarka) 4. vrsta: Rok Lekše, Kristina Majcen, Dominika Robič, Ana Marija Rožmanec, Mojca Pavlič, Kristina Davidovič, Klara Zaletelj, Tjaša Dim Manjkata Uršula Vratuša Globočnik in Janez Potisek.
Imej veselje v Gospodu in dal ti bo, česar si tvoje srce želi! (Ps 37,4)
Škofijska klasična gimnazija
4. c 1. vrsta: Teja Močnik, Zala Strmole, Špela Ivan, Nejc Povirk 2. vrsta: Klara Grašič, Maksi Nadižar Praprotnik, Tina Hernec, Mirjam Šolar, Vid Treven, Aljaž Pazlar 3. vrsta: Lucija Šturm, Neja Lenart, Marcela Petrevčič, Urška Gabrič, Nina Mrzel, Nasta Zupančič (razredničarka), Ema Ajda Gomezelj, Žan Zelič, Neli Silan, Ana Senčar 4. vrsta: Marko Zeman, Val Kuret, Laurel Christine Jackson, Klara Cvenkel, Oskar Dragan, Matic Špenko, Klemen Kreft, Klavdij Starman, Timotej Hribovšek Manjkajo Eva Vačovnik, Zala Klara Kranjc, Maiša Triler.
88 89
»Naš razred je poseben, zanimiv, živahen, nenavaden, odštekan, nadpovprečen ... španski.« »Odmore rada preživim v razredu, pa ne zato, da se učim, temveč da ga preživim s sošolci. Temu se reče kvalitetno preživljanje prostega časa.« »Na Pevskem festivalu se je zmaga razdelila, čeprav se ve, kdo je pravi zmagovalec ☺.« »Na ekskurziji se zaradi drugačnega okolja sprostimo, zabavamo, povežemo in tudi veliko naučimo.« »Nikoli se ne bi prepisal drugam.«
»Odkar sem na ŠKG, se na mojih zvezkih prah ne nabira več.« »Na ŠKG je moja igriva osebnost dobila krila.« »Sošolci mi znajo navaden šolski dan spremeniti v nepozabnega.« »Naš razrednik je mlad, pameten, zabaven, iskren, zgovoren, zanimiv ... Veliko nas je naučil in upam, da se je tudi on naučil kaj od nas.« »Glede mature vsi zganjamo prevelik kraval ... ali pa le ne?«
4. č 1. vrsta: Žiga Šmelcer, Marko Kastelic, Rok Planinc, Jurij A. Lauko 2. vrsta: Nina Kozamernik, Nika Pirnat, Katarina Berden, Kaja Valjavec, Ana Rajgelj, Eva Kogovšek, Katja Ceglar 3. vrsta: Bernarda Štiglic, Jan Gnidovec, Luka Gortan, David Puc (razrednik), Andrej Mehle, Žiga Gradišar, Gašper Čižman, Martin Hočevar 4. vrsta: Gregor Koren, Jan Šilc, Anže Tržan, Katarina Torkar, Nika Jutraž, Tilen Oberwalder Zupanc, Urša Šega, Meta Uršič, Špela Skok, Miha Oblak
Modrost dviga svoje sinove in sprejema te, ki jo iščejo. (Sir 4,11)
Škofijska klasična gimnazija
4. d 1. vrsta: Matej Rus, Primož Prevc, Jure Skubic, Maks Dragan, Simon Sekavčnik, Darja Remc, Neža Zatler 2. vrsta: Bernarda Rozman, Meta Rus, Manja Žnider, Helena Plešnik, Sara Stadler, Ana Berkopec, Eva Vene, Jana Osojnik, Ana Žnidaršič, Matija Mitja Štih (razrednik) 3. vrsta: Jaka Pšenica, Gregor Kovač, Jaka Gubanc, Miha Zupančič, Ambrož Pušar, Andrej Kokalj, Jakob Pance, Urban Krupenko, Medard Švigelj Manjka Neža Čepon.
90 91
»Všeč mi je, ko stopimo skupaj in smo vsi za enega, eden za vse.« »Naša energija je enaka produktu naše mase in kvadrata svetlobne hitrosti.« »Naši hodniki so, kadar se ti nikamor ne mudi in imaš ob sebi dobrega prijatelja, s katerim se ravno o čem pogovarjaš, čisto prekratki in neskončno dolgi, kadar že malo zamujaš na uro!« »Projektne naloge včasih močno kravžljajo možgane, a ti širijo obzorje znanja in bogatijo življenje.« »Matura? Naj gre ta kelih čim prej mimo mene, ampak tako, kot si jaz želim.«
Le plesat me pelji, en fantovc ti dam, sem ga snočkaj ucvrla, še v varžet ga ‹mam. (ljudska)
Obrazi spomina, spačeni, angelski, obetajoči in odrešujoči … 4. aprila je bilo na Gospodarskem razstavišču zopet slovesno. Kar 160 članov že 17. generacije maturantk in maturantov ŠKG se je zavrtelo v taktih maturantske četvorke, ki so jo tokrat na veselje staršev in profesorjev odplesali brezhibno. Dvorana je bila napolnjena z vsemi sortami dišav, energije, upanja, pričakovanja, zadovoljstva, s srečnimi starši, rahlo utrujenimi profesorji, od energije prekipevajočimi mladeniči in z nerazpoznavnimi lepoticami. Večer je mineval v plesnih ritmih, ob nekaterih umetniških točkah naših maturantov, zanimivih predstavitvah razredov (nekatere so bile spet malo predolge), zahvalah razrednikom ipd. G. direktor Roman Globokar je naše zrelostnike nagovoril, naj se ne bojijo krize in revščine, temveč naj življenje zajamejo s polno žlico. Naj se zavedajo, da se da s trudom in dobro voljo vsaka težava premagati in naj – tako kot že doslej – še naprej držijo skupaj. Pozval jih je tudi, naj bodo pozorni do šibkih in trpečih v družbi in naj krog sebe sejejo ljubezen. Po takole uspešnem in bleščečem plesnem uvodu so sledili maturitetni izpiti, kjer pa so naše maturantke in maturanti pokazali, iz kakšnega testa so v resnici; ko se zabava, se zabava, ko se dela, se dela ... In temu primerni so bili tudi rezultati: odlični! (Joži Čepon) »Maturantski ples smo maturantje imeli v četrtek, 4. 4. 2013, na Gospodarskem razstavišču. Dekleta vsa lepo urejena v raznobarvnih oblekah, fantje v oblekah s kravato, zraven pa ponosni starši. Po uvodnem nagovoru direktorja, ravnatelja in našega Urbana smo odplesali otvoritveni valček in skupaj zapeli znani Gaudeamus igitur. Vsak razred se je na izviren in zanimiv način na kratko predstavil, ne smemo pa pozabiti na skupinsko fotografiranje in že nekaj dni zatem nov okvir s fotografijo na hodniku pri šolski knjižnici. Sledil je ples s starši in profesorji, opolnoči pa še četvorka in maturantska torta.« (Tina Tomc, 5. a)
Govorite Jeruzalemu na srce in mu kličite, da je dokončana njegova tlaka, da je poravnana njegova krivda. (Iz 40,2)
Škofijska klasična gimnazija
Zlati maturanti Ana Marolt, agronomija, 34 točk Škofijske ne bom nikoli pozabila, vsaj v celoti ne. V pozabo bodo seveda utonili vsi trenutki z grenkim priokusom. Počasi bodo odšle tudi vse (zaradi učenja) neprespane noči, odrekanja, prepiri, padci in bolečine. Ostalo bo le najlepše: spomini in fotografije z ekskurzij, pogovori z duhovnih obnov, nepozabne norosti s cimrami, čudoviti prijatelji in tisto julijsko jutro, ko sem še napol speča izvedela, da sem premagala samo sebe. Hvaležna sem, da sem bila lahko del skupnosti, v kateri smo (od)rasli skupaj.
Ajda Šubelj, ekonomija, 34 točk V glavi mi preskakujejo prizori štirih let: piškoti pri kemiji, tihotapljenje hrane med glavnimi odmori v knjižnico, zmeda pri skupnih testih, pohodi okoli Bohinjskega jezera in hoja na Brezje, vznemirjenje v visokih petah pred dunajsko opero, jutranje vaje pred pevskimi festivali, fotošuting na Eifflovem stolpu, vsi pretečeni ali pa prehojeni kuperji, zmrzovanje v Moskvi, improvizacija pri predstavitvi jaslic, prvo pomladno sonce na plaži v Ostiji, živčno lepljenje šifer na maturitetne pole ... In sedaj ob pisanju tega sestavka končno spoznanje, da je tega dela mojega življenja resnično konec, čeprav imam občutek, da se je vse skupaj komaj začelo. Hkrati s spoznanjem pa hvaležnost za vse trenutke, ko se mi je v mislih pojavil Goethejev vzklik »Postoj, trenutek, kako si vendar lep!« In takih trenutkov je bilo v teh štirih letih, zahvaljujoč tej šoli, ki združuje toliko izjemnih ljudi, veliko.
Katarina Černe, matematika, 33 točk Najbolj zanimiva in najpomembnejša stvar na ŠKG ni bilo dogajanje na njej, temveč ljudje. Ti so vedno zanimivi, vsak s svojo idejo in zgodbo. In tukaj jih imaš toliko na kupu. Ljudje so bili najboljša in najslabša stvar. Bili so bistvo. Zaradi njih sem bila dejavna, od njih sem se učila, ob njih sem rasla, zaradi njih sem se spreminjala, na boljše ali na slabše. Na ŠKG so sami zanimivi ljudje. Nekateri so me oblikovali, drugi uničevali. Odvedli so me v samo drobovje Škofijske in mi prišepnili, kdo vse se srečuje na teh skrivnostnih hodnikih, nato pa me pripeljali ven skozi skrivna vrata na drugem koncu stavbe. Strastno so me poljubljali na krajih, za katere sem zmotno mislila, da so skriti. Z nekaj besedami so mi odpihnili možgane ali pa me prisilili v jok na mrzlih tleh WC-ja. Ali pa sem jaz to storila njim. Opazili so me, ko sem si nameravala privoščiti žvečilni ali pa me popolnoma spregledali, ko sem si želela pozornosti. Povedali so mi svojo zgodbo. In še več.
Izidor Benedičič, fizika, 32 točk Ob prihodu v zavod ti vsi po vrsti napolnijo ušesa s tem, koliko ti da šolanje na Škofijski gimnaziji, kako dobro te pripravi na življenje, kako nevsiljivo, a dobronamerno in bogato skrbi za duhovno življenje dijakov in kako poskrbi za osebnostni razvoj vsakega mladeniča/mladenke. V naslednjih štirih (ali več) letih pa je tvoja poglavitna naloga spoznati, da je podarjeno vprašljive vrednosti. Kar gimnazija zares da, je pozitivna diskriminacija petja na račun debaterstva, pozitivna diskriminacija svetovljanskega humanizma na račun širine uporabnega znanja in globine razumevanja, poplitveno duhovnost na skorajda leninistično programski način, ambicioznost in slab organizacijski zgled. Vmes so seveda dobre stvari, kot je na primer prijazna tajnica, potrpežljiv knjižničar, sladoled med matematiko in nevarni fizikalni poskusi, toda kar je več kot to, tega šola ne da – nadstandard si je treba izboriti, izdelati in izpogajati. Komur to uspe ugotoviti, dobi priložnost, ne le da izkoristi svoje šolanje v zavodu, ampak tudi sooblikuje gimnazijo v vrhunsko izobraževalno ustanovo.
92 93
In takšni ljudje obstajajo. Med dijaki in profesorji. Zato si o zavodu izrazito negativno mnenje lahko ustvarijo le nevedneži, lenuhi in delomrzneži. Prvim je oproščeno. Ostali pa ... Končno pa se moram še zahvaliti profesorjem za opravljeno delo in za mnoge male modrosti in besede, ki so jih delili z nami in so nam med marsikatero uro priklicale nasmeh na ustnice.
Lucija Fabjančič, umetnostna zgodovina in anglistika, 32 točk Mislim, da lahko vse svoje zadovoljstvo, zahvale in pohvale ob odhodu v širni svet še kar zadostno stisnem v en stavek: nikoli mi ne bo žal, da je moja šola tista na Štuli 23.
Karmen Kraševec, medicina, 32 točk Let na Škofijski klasični gimnaziji se bom vedno spominjala. Seveda mi bodo ostali predvsem lepi spomini ter dobri prijatelji, ki sem jih spoznala in s katerimi smo se s skupnimi močmi prebili tudi skozi tiste zares hude dni, ki jih ni manjkalo. Vse te lepe in težke izkušnje pa so me izoblikovale, ustvarila sem si mnoga lastna mnenja ter načela in se med drugim naučila ceniti tudi izobrazbo in znanje, ki so nam ga posredovali profesorji. Ne nazadnje lahko rečem, da sem hvaležna za vse, kar sem se naučila in izkusila, čeprav si na trenutke nisem zamišljala, da je mogoče biti hvaležen za kar koli, kar se dogaja za škofijskimi zidovi. In tako gre moje življenje naprej in upam, da se bodo tudi druge preizkušnje končale tako dobro, kot se je ta.
Katarina Rodič, dentalna medicina, 32 točk V teh štirih letih na ŠKG sem ugotovila, da nihče ni popoln in da tudi meni ni treba biti. Če hočeš pisati odlično, ti ni treba dobiti vseh točk. Če hočeš biti odličen, ti ni treba imeti vseh predmetov zaključenih pet. Če hočeš narediti maturo (ali pa celo biti zlati maturant) ti ni treba doseči vseh 34 točk. In da se je včasih bolje prepustiti danemu trenutku in nameniti več časa ljudem okoli sebe in stvarem, ki te veselijo. Zato vam vsem bodočim in starim škofijcem želim, da bi si znali vzeti čas za vse, ne le za učenje, ampak da bi znali izkoristiti čim več, kar ŠKG ponuja. Sodelujte v krožkih, zborih, natečajih, športu, festivalih; pišite, povejte ... Pustite tudi svoj pečat in ne pustite, da bi ta 4 leta minila kar tako. Če boste pričakovali in sami dali več od sebe, boste tudi prejeli več. In na koncu boste lahko ponosni na to, kar ste postali. Rada bi zaključila s Sartrovo mislijo: »Nekateri tako hite za svojimi cilji, da niti ne opazijo, kdaj so do cilja prispeli.« Biti zlati maturant je dosežek, a še zdaleč ni vse.
Sergej Valijev, pravo, 32 točk Odmev mojih korakov na Škofijski klasični gimnaziji v meni ne bo utihnil. Resda sem vsak dan hodil po hodnikih, a prava pot na tej šoli se je zame vila drugje. Ta ponujena pot, po kateri sicer ni nujno hoditi, da prejmeš maturitetno spričevalo, te zajame pri brkljanju po površju in vodi vedno bolj v globino, odeta v oblak duhovnosti in klasike. Ti področji, ki igrata ključno vlogo pri razumevanju človeka in predstavljata vrh njegovega delovanja, imata zaščitnika v šoli, ki jo maturantje zapuščamo. Kdor ima upanje v nas, ga ima zaradi našega poznavanja teh področij in sposobnosti ustvarjanja prijateljskih medosebnih odnosov. To je drugačnost te šole, ki domuje v čudoviti stavbi na robu mesta, v katerem mnogim niso pokazali smerokaza za omenjeno pot. Vesel sem in v čast mi je, da sem lahko obiskoval to šolo, drugačno od ostalih, ki ponosno stoji in si upa iti proti toku, da lahko služi človeku. Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo vodil k popolni resnici. (Jn 16,13)
Škofijska klasična gimnazija
Zato se zahvaljujem profesorjem, vsemu osebju in sošolcem, brez katerih bi bilo to doživetje nemogoče. Čeprav je bilo včasih tudi težko, smo zgradili prijateljstva, ki nas bodo spremljala v prihodnje.
Mirjam Bartol, 31 točk
Laura Bohinc, grafično oblikovanje, 31 točk Prikrojite si svet po svoje, včasih je to največji zrelostni izpit. In kot pravi Pavček: če ne prideš ne prvič ne drugič do krova in pravega kova, poskusi vnovič in zopet in znova.
Mojca Brglez, dizajn inženiring, 31 točk Pet let življenja sem pustila med belimi stenami in modrimi klopmi. Bili so dobri dnevi in bili so slabi. Ob slednjih me je bolj kot sama šola navduševala njena okolica in prijatelji, ki so mi pomagali prebroditi duhomoren vsakdan. Ko pomislim na pretekla leta, me prevevajo mešani občutki. Na koncu pa je važno le, na katere se opreš in jih še naprej gojiš v srcu. Rada se spominjam dolgih odmorov, preživetih ob vroči kavi in pestri ponudbi okoliških pekarn, ter svojevrstnih sošolcev, ki osvetlijo še tako monotone šolske ure. Hvala tistim, s tem mislim tudi na profesorje, ki ste me kljub vsemu bodrili in zaupali vame.
Neža Brlogar, dentalna medicina, 31 točk Če bi me v teh štirih letih na ŠKG kdo vprašal, ali bi se še enkrat vpisala na to šolo, bi verjetno rekla ne. Ko vsak dan ob jutranjem zvonjenju nestrpno sediš za mizo in upaš, da se boš »samo še danes« izognil spraševanju, ko te vsak profesor prepričuje, da se je njegov predmet res potrebno učiti sproti, in ko si moraš vsakič izmisliti res prepričljiv razlog, da prestaneš test odobrene dovolilnice ..., takrat si verjetno nihče ne želi biti v šoli. Ampak ko sedaj razmišljam o 4. c in našem »cejanstvu« (moji že vedo, o čem govorim J), se spominjam nepozabnih ekskurzij, še posebej zadnje v Rimu, vseh štirih piknikov ob zaključku leta, zabav in rojstnih dni, najbolj pa cenim tiste skupne dneve, ko smo se v hipu dogovorili in se dobili v kinu, na bovlingu ali pa šli kam na izlet. In teh spominov je vsekakor veliko več kot tistih manj lepih. Zagotovo pa jih ne bi bilo brez mojih 33 sošolcev. Če me vprašate zdaj, je moj odgovor na zgornje vprašanje odločen DA.
Matija Jager, medicina, 31 točk Telefon v poznih večernih urah: »Jager, a že kaj znaš?« »Ne.« »Jaz tudi ne.« Za mano so neverjetna štiri leta. Z ljudmi, s katerimi sem prvi šolski dan kot »fazan« prestopil prag ŠKG in ki so bili takrat popolni neznanci, smo postali nerazdružljivi prijatelji. Vse od dneva, ko smo zaslišali: »Dobrodošli, prvošolci!«, do »Ja, kaj pa nosite v vrečki, fantje?« in »Kaže, da sem prišla v napačen prostor, saj nimam narejenega pedagoškega izpita za vrtec« ... Pa do dneva, ko smo končno zaslišali: »Čestitamo, maturantje!« Preživeli smo toliko lepih trenutkov, da je težko vse strniti v le nekaj stavkov. Zame je bilo to obdobje polno odkrivanja novih dežel na ekskurzijah in izmenjavah, sodelovanja pri projektih, neverjetnih zborovskih turnej in nastopov v Cankarjevem domu in drugod. Vsako leto je bilo polno športnega udejstvovanja, navijanja ob zvokih bobna, roga in harmonike na medšolskih tekmovanjih in prepevanja na Pevskih festivalih. Predvsem pa je bil to čas, v katerem sem s pomočjo znanja, ki so
94 95
mi ga posredovali profesorji, in življenjskih izkušenj ljudi okoli sebe postal tak, kakršen sem, zato mi nikoli ni bilo žal niti enega dneva, ki sem ga preživel na Škofijski. Dragi škofijci, ki začenjate ali pa ste že na dobri poti do mature! Biti zlati maturant oz. sploh maturant ni rezultat dolgega tiščanja nosu v knjige, popolno napisanih esejev in super ocen. Postati maturant pomeni spoznati ogromno ljudi, poleg šole početi še veliko drugega in poskušati izkoristiti vse možnosti, ki so ti ponujene, predvsem pa ob vsem tem uživati. Škofijska vas ne bo razočarala, če boste sami k temu dovolj prispevali.
Tomaž Kastelic, strojništvo, 31 točk Po štirih letih mrzličnega učenja, zdolgočasenega zehanja ter brezskrbne zabave in smeha ti ostaneta dve stvari, ki sta tako dragoceni, da ju ne smeš izgubiti. To sta široko znanje in najboljši prijatelji.
Tjaša Klavžar, kemija, 31 točk ŠKG je bila zame kot mavrica: nastane, ko hkrati pada dež in sije sonce; je sestavljena iz več barv, ene so mi všeč, druge pa ne; ne traja prav dolgo (samo 4 leta); ko izgine, pa ti v srcu ostane lep spomin. To je tudi meni ostalo: lepi spomini, pravi prijatelji in nekaj znanja!
Petra Ivana Reberc, pravo, 31 točk Mmm, lep je konec.
Martin Ulaga, fizika, 31 točk Neki maturant se je vpisal v prvi letnik na Škofijsko, maturiral pa je na Mostah. Ko je odrasel, se je vračal na Škofijsko. Potoval je skozi deželo Šiška. Pa ga je sopotnik naplahtal, pokazal mu je neko stavbo in dejal: »To je stavba Škofijske klasične gimnazije.« Maturant je zardel in obraz se mu je razpotegnil. Pokazal je na oltarje in mu dejal: »To so oltarji tvojih nekdanjih sošolcev.« Oni je globoko vzdihnil. Pokazal je na neko gostilno in dejal: »To je pribežališče tvojih nekdanjih sošolcev.« Zaihtel je in se useknil. Pokazal je na neki park in dejal: »Tu je počivališče tvojih nekdanjih sošolcev.« Tu se je maturant ves zbegan razjokal. Sopotnik se je glasno smejal in dejal: »Ha, ha, ha, samo malo sem se pošalil. To je dežela Šiška.« Onega maturanta je bilo hudo sram. Ko je v resnici prišel na Škofijsko in je v resnici videl njeno stavbo, oltarje, gostilne in park, pa so bila njegova čustva ginjenosti že skopnela. To je kitajska modrost, ki ima gotovo veliko relevantnost tudi v našem primeru in je prirejena za večjo nazornost, čeprav ves smisel dežel Yan, Jin in Chu iz izvirnika ni povsem enak. Tudi neki maturant je izmišljen – vse podobnosti z resničnostjo so zgolj naključne. Celotna zgodba o Škofijski niti ni toliko pomembna kot podrobnosti. Mimogrede – za razliko od avstrijske zakonodaje naša ne kriminalizira zanikanja holokavsta (to je primer take podrobnosti)!
Anja Babič, medicina, 30 točk Da me čakajo najlepša štiri leta, so čisto vsi okrog mene trobili tistega daljnega poletja, preden sem postala škofijska »fazanka«. Skupaj smo se duhovno obnavljali, se bolj ali manj uspešno udeleževali Pevskih festivalov in prepotovali pol Evrope ... Priznati pa moram, da niti ni bilo tako idilično, kot sem sprva naivno verjela. Predvsem ni šlo samo za čudovite in neumnosti polne trenutke z novimi sošolci in prijatelji, česar seveda ni manjkalo, ampak še posebej za prilagajanje zahtevnosti in sistemu, ki me je kljub pripravljenosti in trudu ter zagrizenemu učenju vedno znova Pridi, Duh sveta in moči.
Škofijska klasična gimnazija
metal iz ovinka. Hvala Bogu, da sem okrog sebe imela prijatelje, kar je pravzaprav najdragocenejše, kar mi je poleg znanja in ozaveščenosti tu in tam Škofijska dala. Tako so me vedno spomnili na to, da je tam, kjer je volja, tudi pot, in si mislim, da mi je prav zaradi tega ne nazadnje tudi uspelo doseči zadani vmesni cilj (vpis na želeno fakulteto) na vratolomni železnici skozi življenje.
Lea Benčina, farmacija, 30 točk Spomnim se lepih dni. Tistih, ko smo bili vsi dobre volje, sedeli smo v Rudiju in se odpeljali v svet. Ti so bili najboljši. Spomnim se tudi dni, ko smo se učili. Teh je bilo včasih preveč. Res pa je, da so moji prijatelji vsak dan naredili po svoje zanimiv, in skupaj nam je uspelo priti do zadnjega.
Tadeja Dobre, medicina, 30 točk »If you don‘t ask, you will never get it.« Sprašuj, bodi radoveden, predvsem pa kljub težavam vztrajaj na poti, ki te bo pripeljala stopničko bližje tvojim sanjam. Vmes pa kar najbolje preživi vsak trenutek, ki ti je podarjen. Spoznaj čudovite osebe, mesta in kraje, privošči si dogodivščine in se prepusti, da te vse to naredi edinstvenega, takega, kot si. To je najpomembnejše, kar sem se v teh nepozabnih štirih letih naučila na Škofijski. Z veseljem bi se še enkrat enako odločila.
Mirjam Drobnič, medicina, 30 točk Nekateri pridejo na to gimnazijo z željami, cilji, nekateri po naključju, nekaterim je že to, da pridejo, izpolnjen cilj. Sama sem bila med tistimi, ki nismo točno vedeli, zakaj smo izbrali to šolo. Pa mi je Bog skozi vsa štiri leta kazal, da je On izbral zame. Prek ljudi, ki so mi lepšali dni z iskrenimi nasmehi, drobnih, a zato nič manj pomembnih pripetljajev, preizkušenj, ki so me utrdile, priložnosti, ki so se kar vrstile, prek smeha, ki je stalno odmeval po škofijskih hodnikih, solza, za katere mi ni niti malo žal, glasbe, ki me je vedno znova osrečevala, in pomirjujoče tišine, veselja, ki ga deliš, in ljubezni, ki je najboljša učiteljica ... Sedaj vem, da grem naprej več kot le za izkušnjo bogatejša. Ni le znanje pot do lepih zaključkov, čeprav se velikokrat ob pogledu na kupe knjig zazdi tako; je tudi molitev, zaupanje vase in množica ljudi, ki delajo to zate in namesto tebe, kadar sam ne zaupaš dovolj. Ne le biti uspešen, temveč imeti tudi veliko in odprto srce ter velik krog čudovitih prijateljstev – to je tisto, kar lahko celo štiri leta gimnazijskih klopi spremeni v nepozabno doživetje!
Ana Dušak, logopedija in surdopedagogika, 30 točk In tudi jaz sem se pridružila množici zadovoljnih nekdanjih škofijcev. In čeprav sem bila štiri leta prepričana, da se to meni pač ne bo zgodilo in bom samo srečna, da je konec, sem se pridružila množici tistih, ki se teh let na gimnaziji spominjajo z vzdihom: »Pa je bilo v resnici prav luštno … Pogrešala bom vse skupaj.« To, za kar sem najbolj hvaležna ŠKG in njenim zaposlenim, je predvsem spodbuda in pomoč pri moji osebni in duhovni rasti. In pa kopica resnično dobrih prijateljev ter poznanstev, ki so obarvali dneve na belih hodnikih v živopisane barve smeha, topline, podpore, pomoči, sočutja in skupnega veselja, različnosti … Vse skupaj je strašno hitro minilo in vsem, ki še polnite možgančke z znanjem na Škofijski, želim, da bi znali videti vse lepe stvari, ki jih ta gimnazija nudi. Ne šele potem, ko boste dobili v roke maturitetno spričevalo in bodo gimnazijska leta mimo, temveč vsak dan znova, vsak dan teh štirih let. Živeti trenutek – znati to, je prava umetnost in vsem želim, da bi jo pridobili.
96 97
Ana Jagodic, specialna in rehabilitacijska pedagogika, 30 točk Vse do 4. letnika je bila matura zame nekakšen oddaljen nebodigatreba. Kar naenkrat pa ta nebodigatreba sploh ni bil več tako oddaljen … Maturo sem si vzela kot izziv – vsak izpit sem odpisala brez pritiska, koliko točk mi bo na koncu uspelo doseči. In najpomembnejše spoznanje v gimnaziji? Če si se potrudil, kolikor si se lahko, se s končnim izidom nima smisla obremenjevati, saj ni vse odvisno od tebe!
Katarina Javornik, medicina, 30 točk Dolgi beli hodniki, zgodnje vstajanje, domače naloge, številni testi, strah pred spraševanjem in mnoge zadolžitve so me pogosto ujele v svoje temne mreže. Iz tega črno-belega vsakdana, kjer je črna obarvala vse neuspehe in bela vse navidezne uspehe, so mi prijatelji, duhovne obnove, ekskurzije, družina in navsezadnje tudi počitnice polepšali, obogatili in obarvali moj svet. Vsem želim, da bi si dovolili in si upali pogledati v svet onkraj belih zidov, kajti tam se vam obljublja svet prepletajočih se pisanih niti Življenja.
Lea Lazar, medicina, 30 točk Ostajajo hvaležnost za družino, radost za prijatelje, ponos nad doseženim, poklon za profesorje, nasmeh ob neumnostih in ljubezen do življenja. Pa hvala vsem za lepo pot.
Nikolina Nagode, medicina, 30 točk Štiri leta sem si predstavljala, kako bom uživala, ko se bo Škofijska zaključila. Moj cilj, dolgo pričakovana matura, je izpolnjen. Ko pogledam nazaj, se ne spomnim vseh naporov, večernih ur učenja, živčnosti pred testi (odpisala sem vseh 212 testov!), pač pa Miklavževih koncertov, nogometnih turnirjev, ekskurzij, razredne odbojke … Kako smo Grgota privezali na stol, oblikovali frizuro božični travi po zgledu Heinza Kuhlmana, se prepirali zaradi Pevskega festivala … Škofijska gimnazija je taka kot vse druge, le da se več učimo, imamo latinščino in VIK … Vendar to ni vse. Šele v pogovoru z drugimi dijaki spoznavam, da mi je bila dana kritičnost, razgledanost, obzorja, ki so se širila med različnimi vročimi debatami v našem razredu. Kaj svetujem svojim naslednikom? Nesmiselno je, da živite le za šolo. Iščite tudi druge stvari, ki vas osrečujejo. Če je matura edini cilj v življenju, kar so nam nekateri profesorji dopovedovali, ostane kljub uspehu le praznina. Iščite dobre prijatelje, smeh in srečne trenutke, ki se vam bodo vtisnili v spomin!
Jerneja Vidmar, 30 točk
Ko pojdeš čez vodo, bom s teboj, ko čez reke, te ne poplavijo. (Iz 43,2)
98 99
Škofijska klasična gimnazija
Sen pluje v obljubljeno dimenzijo
... Matura 2013
Letos je na Škofijski klasični gimnaziji potekala že sedemnajsta matura. Znanje, ki so ga maturantje pokazali, je bilo izredno. Do sedaj je Škofijsko klasično gimnazijo uspešno zaključilo 2684 maturantov. Spomladanskega roka mature se je udeležilo 156 kandidatov s statusom rednega dijaka Škofijske klasične gimnazije in 14 drugih kandidatov. 6 kandidatov je opravljalo prilagojene maturitetne izpite kot kandidati s posebnimi potrebami. Uspeh rednih dijakov Škofijske klasične gimnazije je bil 100-odstoten.
Uspeh glede na doseženo število točk: Št. točk
Št. dijakov
34
2
33
1
32
5
31
8
30
8
29
6
28
13
27
Večina pisnih maturitetnih izpitov je potekala na Gimnaziji Šentvid.
5
26
13
Od štirih, ki so maturo opravljali prvič, sta bila 2 uspešna, od neuspešnih ima 1 popravni izpit pri 1 predmetu, 1 pa pri dveh. Osmim kandidatom od desetih je uspelo izboljšati oceno za 1, 2 ali celo 4 točke. Tadeja Dobre je postala zlata maturantka s 30 točkami. Kandidatka z druge šole popravnega izpita ni opravila.
25
11
24
13
23
23
22
6
21
7
20
10
Maturitetne izpite je opravljalo tudi 14 kandidatov, ki nimajo statusa rednega dijaka ŠKG. En kandidat je uspešno opravil popravni izpit in je s tem maturiral. Od 8 kandidatov, ki so izboljševali oceno, je 7 to tudi uspelo. Med njimi je en kandidat izboljšal skupno število točk s 30 na 32, dve kandidatki sta postali zlati maturantki. Trije kandidati so uspešno opravili dodatni maturitetni izpit. Ena kandidatka z Gimnazije Jesenice, ki je pri nas opravljala maturitetni izpit iz ruščine – višja raven, je bila uspešna. Ena kandidatka s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki je pri nas opravljala maturitetni izpit iz psihologije, tega ni opravila. Povprečno število točk maturantov, ki so v spomladanskem roku prvič opravljali in opravili maturo, je bilo 24,29, v Sloveniji pa 20,04 točke. Jesenskega roka mature 2013 se je udeležilo 15 kandidatov: 4 so jo opravljali prvič, 10 jih je izboljševalo ocene s spomladanskega roka (1 kandidatka je opravljala prilagojeno maturo kot kandidatka s posebnimi potrebami), 1 kandidatka z druge šole pa je na Škofijski klasični gimnaziji opravljala 1 popravni izpit.
Porazdelitev splošnega uspeha na maturi 2013 16%
Odstotek kandidatov
14%
19
9
12%
18
5
10%
17
4
8%
16
3
15
2
14
4%
2
13
0
2%
12
0
11
0
10
0
6%
0%
10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 TOČKOVNI USPEH
SLOVENIJA ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA
Na maturo so naše dijake pripravljali profesorji: Andrej Bartol, Jože Kurinčič, Bernarda Podlipnik in David Puc za slovenščino, Gregor Pavlič, Pavle Šijanec, Janez Šparovec in Milan Zeman za matematiko, Alenka Battelino, Valerija Peternel, Lily Schweiger Kotar in Eva Pišljar Suhadolc za angleščino, Irena Bolta za nemščino, Barbara Cergolj za francoščino, Bojana Tomc za španščino, Simon Feštanj za ruščino, Olga Osredkar za latinščino, Dragica Fabjan Andritsakos za grščino, Tine Golež in Iztok Kukman za fiziko, Brigita Brajkovič za biologijo, Marjeta Prašnikar in Nasta Zupančič za kemijo, Helena Medvešek za informatiko, Marjeta Hočevar in Matej Petrevčič za geografijo, Robert A. Jernejčič za zgodovino, Jernej Pisk za filozofijo, Mirjam Erce Vratuša za psihologijo in Bernarda Podlipnik za umetnostno zgodovino.
Novost na letošnji maturi je bila, da je kandidat lahko izbral 3 predmete na višji ravni zahtevnosti, vendar se mu je pri splošnem uspehu pri največ enem tujem jeziku upoštevala ocena po povišani ocenjevalni lestvici. Do letošnje mature je namreč kandidat lahko izbral kvečjemu 2 predmeta na višji ravni zahtevnosti. Na Škofijski klasični gimnaziji je 5 maturantov izkoristilo letošnjo novost in se odločili za zahtevnejšo maturo pri 3 predmetih na višji ravni zahtevnosti. Sicer je 64 maturantov izbralo 2 predmeta na višji ravni zahtevnosti, 54 maturantov je izbralo 1 tak predmet, 33 maturantov pa ni izbralo nobenega predmeta na višji ravni. Trije kandidati so opravljali maturo iz 6 predmetov.
Šolsko maturitetno komisijo za splošno maturo so letos sestavljali: Jože Pucihar (do 31. 8. 2013), Simon Feštanj, mag. Janez Šparovec, Irena Bolta, mag. Tomaž Debevec, mag. Iztok Kukman in Jože Kurinčič in zunanji člani dr. Aljoša Bavec z Medicinske fakultete, dr. Andrej Šegula s Teološke fakultete in dr. Helena Zakrajšek s Fakultete za strojništvo. Lepo se zahvaljujem kolegicam in kolegom, ki so bili nadzorni učitelji pri pisnih maturitetnih izpitih, člani šolskih maturitetnih komisij za posamezne predmete, mentorji seminarskih nalog in so opravljali še druge pomembne naloge pri izvedbi celotne mature. Matura je potekala tekoče in brez zapletov. Hvala tehničnemu osebju na šoli, ki je poskrbelo za lepo urejene učilnice ter jih opremilo z vsemi potrebnimi pripomočki. ~~ Mag. Janez Šparovec, tajnik šolske maturitetne komisije
Zapisano črno na belem ... Potek šolskega leta 2012/13 Ko se ozrem nazaj v preteklo šolsko leto, v katerem sem se kot pomočnik ravnatelja trudil skrbeti za nemoteno organizacijo pouka in drugih obšolskih dejavnosti, z veseljem ugotavljam, da je za nami eno najbolj uspešnih šolskih let, odkar ponovno deluje Škofijska klasična gimnazija. Sam pri sebi celo menim, da gre za pravi mali čudež, saj so naši dijaki v letu, ko smo z mnogimi dogodki obeleževali 20. obletnico šole in je zato ob že tako in tako pestrem obšolskem življenju odpadla še kakšna dodatna ura pouka več kot bi sicer ali pa je zaradi intenzivnih priprav na jubilejne dogodke včasih zmanjkovalo časa za učenje, dosegli enega najboljših učnih uspehov v zadnjih letih, enako pa velja tudi za naše maturante. Morda pa niti ne gre za čudež. Letošnje statistike so nas namreč še dodatno utrdile v prepričanju, da so praviloma ravno tisti dijaki, ki so bolj dejavni v pevskih zborih, glasbenih šolah, športnih ekipah, dramskih skupinah in v drugih dejavnostih, tudi učno bolj uspešni, saj takšno intenzivno udejstvovanje vedno krepi tudi delovne navade ter občutek za red, disciplino in smotrno razporejanje prostega časa, časa za učenje in časa za ukvarjanje z različnimi interesnimi dejavnostmi. Najbolj sem letos vesel uspeha dijakov 1. letnika, saj so prav vsi uspešno zaključili šolsko leto, in sicer s povprečno zaključeno oceno 4,2. Prepričan sem, da je ta uspeh tudi sad našega intenzivnega dela z dijaki, ko prvič prestopijo gimnazijski prag in jim je zato potrebno posvetiti še več pozornosti. Razredniki in učitelji so se po najboljših močeh trudili, da bi se novinci počutili dobro, preko delavnic v prvem mesecu pa so dijake spodbudili tudi k različnim tehnikam in načinom učenja, saj smo v preteklih letih opažali, da mladi, ko vstopijo v srednjo šolo, marsikdaj ne vedo, kako sploh pristopiti k učenju in katere učne strategije pri tem uporabljati.
Srečne oči, ki vidijo, kar vi vidite! (Lk 10,23)
100 101
Škofijska klasična gimnazija
V preteklem letu je bilo ob praktično enakem številu vseh dijakov na šoli v primerjavi z letom poprej glede na splošni uspeh odličnih devet dijakov več, prav dobrih osem več, zato pa je bilo dobrih pet dijakov manj, zadostnih kar osem manj, nezadostni pa so bili trije dijaki manj kot v šolskem letu 2011/12. 36 % vseh dijakov je bilo odličnih, prav dobrih je bilo 40 %, dobrih pa 21 % vseh dijakov. Nezadostnih dijakov je bilo manj kot 1 %. V 13 oddelkih od 20 so šolsko leto uspešno zaključili prav vsi dijaki. V letošnjem letu je bilo tudi manj dijakov, ki so morali po končanem pouku opravljati še popravne ali dopolnilne izpite. V predpreteklem letu je bilo takšnih 52, letos pa 40. Večina je popravne izpite opravila uspešno in se vpisala v višji letnik, šestim dijakom pa to ni uspelo.
Šolski uspeh dijakov Škofijske klasične gimnazije v šolskem letu 2012/13
Visoke številke kažejo tudi statistike, ko ugotavljamo povprečne zaključene ocene pri vseh predmetih. Pri teh številkah s številko 4,2 prednjačijo dijaki 1. in 4. letnika, s še vedno zelo visokim povprečjem 4,0 pa veliko ne zaostajajo dijaki ostalih dveh letnikov. Sicer pa je pouk na Škofijski klasični gimnaziji v preteklem šolskem letu potekal v 20 oddelkih, v vsakem letniku s po petimi oddelki. Na gimnazijo je bilo vpisanih 617 dijakov, od tega je bilo 389 (63 %) deklet in 228 (37 %) fantov. Pouk je obiskovalo tudi 12 dijakov s posebnimi potrebami. 156 dijakov je prvič prestopilo gimnazijski prag, v drugem letniku se je šolalo 160, v tretjem 140, v zadnjem letniku pa 161 dijakov. Dijaki Škofijske klasične gimnazije so glede na stalno prebivališče prihajali iz 87 občin iz vseh slovenskih pokrajin, od tega jih je bilo največ iz občine Ljubljana (183), nato pa iz občin Kranj (35), Domžale (34) in Medvode (33).
ODLIČNI: 35,98 % PRAV DOBRI: 40,36 % DOBRI: 21,39 %
ZADOSTNI: 0,81 % NEZADOSTNI: 0,97 % NEOCENJENI: 0,49 %
~~ Simon Feštanj, pomočnik ravnatelja v šolskem letu 2012/13 Šolski uspeh ob zaključku šolskega leta 2012/13 po letnikih UČNI USPEH Letnik
Število dijakov
Pozitivnih
Nezadostnih
Neocenjenih
Povprečna ocena
1. letnik
156
156
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,2
2. letnik
160
155
96,88 %
3
1,87 %
2
1,25 %
4,0
3. letnik
140
137
97,86 %
3
2,14 %
0
0,00 %
4,0
4. letnik
161
160
99,38 %
0
0,00 %
1
0,62 %
4,2
skup./povpr.
617
608
98,54 %
6
0,97 %
3
0,49 %
4,1
Šolski uspeh ob zaključku šolskega leta 2012/13 po oddelkih UČNI USPEH Razred
Število dijakov
1. a
32
32
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,1
1. b
32
32
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,2
1. c
31
31
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,3
1. č
31
31
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,2
1. d
30
30
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,1
2. a
31
30
96,77 %
0
0,00 %
1
3,23 %
4,1
2. b
32
30
93,75 %
1
3,12 %
1
3,12 %
4,0
2. c
32
32
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,0
2. č
33
32
96,97 %
1
3,03 %
0
0,00 %
3,9
2. d
32
31
96,87 %
1
3,12 %
0
0,00 %
3,8
3. a
24
24
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,1
3. b
30
28
93,33 %
2
6,67 %
0
0,00 %
3,8
3. c
31
31
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,2
3. č
28
28
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,1
3. d
27
26
96,30 %
1
3,70 %
0
0,00 %
3,9
4. a
34
33
97,06 %
0
0,00 %
1
2,94 %
4,3
4. b
30
30
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,3
4. c
33
33
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,2
4. č
31
31
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,1
4. d
33
33
100,00 %
0
0,00 %
0
0,00 %
4,3
skup./povpr.
617
608
98,54 %
6
0,97 %
3
0,49 %
4,1
Množica se je čudila, ko je gledala, kako nemi govorijo, pohabljeni postajajo zdravi. (Mt 15,31)
Pozitivnih
Nezadostnih
Neocenjenih
Povprečna ocena
Škofijska klasična gimnazija
Všeč mi je tvoj koncept
… Javne pohvale
Javne pohvale ravnatelja za odličen uspeh v šolskem letu 2012/2013 prejmejo: Marko Dolinar,1.A Anton Dušak, 1.A Paola Horbunovi,1.A Maruša Juhant, 1.A Jasna Kešnar, 1.A Jurij Strehar, 1.A Marjetka Valentinčič, 1.A Dominik Vrabič Dežman, 1.A Cecilija Barut, 1.B Petra Bradeško, 1.B Tina Dernovšek, 1.B Tia Knific, 1.B Živa Kolenc, 1.B Sara Križaj, 1.B Blaž Pavlakovič, 1.B Marko Rus, 1.B Anja Tavčar, 1.B Maja Vrabec, 1.B Domen Vurnik, 1.B Uršula Bukovec, 1.C Živa Dolenšek, 1.C Matej Drglin, 1.C Natalija Golob, 1.C Matija Gubanec Hančič, 1.C Sonja Huč, 1.C Tajda Jagodic, 1.C Lucija Jeraj, 1.C Anja Klemenc, 1.C Eva Kržišnik, 1.C Lucija Nataša Marinček, 1.C Žan Matijaševič, 1.C Neža Plut, 1.C Maša Primožič, 1.C Kaja Slabe, 1.C Katja Štucin, 1.C Manca Uršič, 1.C Vid Vilhar, 1.C Katja Albreht, 1.Č Anteja Batič, 1.Č Klara Dim, 1.Č Jan Hočevar, 1.Č Matej Kovač, 1.Č Žiga Mavrar, 1.Č
Kristina Nagode, 1.Č Darjan Pavšič, 1.Č Luka Skledar, 1.Č Anja Torkar, 1.Č Matic Žumer, 1.Č Bernard Čižman, 1.D Lucija Dolar, 1.D Jerca Kunšič, 1.D Magdalena Novak, 1.D Rok Punčuh, 1.D Anja Štefe, 1.D Jan Uršič, 1.D Vesna Ahčin, 2.A Anamarija Hribar, 2.A Neža Jesenko, 2.A Teja Kavčič, 2.A Jan Ločniškar, 2.A Klara Novak, 2.A Martin Troha, 2.A Lucija Brecelj, 2.B Peter Černe, 2.B Krištof Fortuna, 2.B Andraž Frelih, 2.B Karin Frlic, 2.B Gašper Jelovčan, 2.B Danijela Jemec, 2.B Nina Mlakar, 2.B Nataša Taškov, 2.B Jure Tuš, 2.B Eva Gerl, 2.C Luka Jamšek, 2.C Lara Kos, 2.C Peter Kunstelj, 2.C Sebastijan Marzi, 2.C Mateja Pestotnik, 2.C Urša Plevel, 2.C Veronika Šavli, 2.C Patricija Štefan, 2.C Katja Hočevar, 2.Č Jera Hrovat, 2.Č Veronika Kavčič, 2.Č Maruša Levstek, 2.Č Petra Zoubek, 2.Č
Ana Berkopec, 3.D Brigita Celar, 2.D Jaka Gubanc, 3.D Nina Klanjšček, 2.D Helena Plešnik, 3.D Neža Mulej, 2.D Bernarda Rozman, 3.D Jernej, Puc, 2.D Meta Rus, 3.D Lara Humar, 3.A Miha Zupančič, 3.D Nika Kovačič, 3.A Manja Žnider, 3.D Elizabeta Korenčan, 3.A Mojca Birk, 4.A Anja Lah, 3.A Doroteja Bolko, 4.A Manca Ločičnik, 3.A Miriam Cukjati, 4.A Katarina Richter, 3.A Marjeta Kavčič, 4.A Veronica Snoj, 3.A Eva Kladnik, 4.A Zala Tomašič, 3.A Tjaša Perger, 4.A Zala Vrabec, 3.A Mirjam Poljanšek, 4.A Krištof Bajt, 3.B Petra Ivana Reberc, 4.A Oskar Gazvoda, 3.B Rebeka Roblek, 4.A Katarina Kobal, 3.B Živa Štebljaj, 4.A Rok Lekše, 3.B Ajda Šubelj, 4.A Mojca Pavlič, 3.B Sergej Valijev, 4.A Dominika Robič, 3.B Mojca Brglez, 4.B Ana Urh, 3.B Uršula Vratuša Globočnik, 3.B Katarina Černe, 4.B Tomaž Kastelic, 4.B Klara Cvenkel, 3.C Angelika Markič, 4.B Urška Gabrič, 3.C Neža Brlogar, 4.C Ema Ajda Gomezelj, 3.C Tjaša Klavžar, 4.C Klara Grašič, 3.C Karmen Kraševec, 4.C Špela Ivan, 3.C Laurel Christine Jackson, 3.C Lea Benčina, 4.Č Nikolina Nagode, 4.Č Zala Klara Kranjc, 3.C Ema Tacer, 4.Č Teja Močnik, 3.C Nina Vehovec, 4.Č Nejc Povirk, 3.C Mirjam Bartol, 4.D Zala Strmole, 3.C Tina Čop, 4.D Mirjam Šolar, 3.C Tadeja Dobre, 4.D Matic Špenko, 3.C Veronika Grebenc, 4.D Žan Zelič, 3.C Helena Gregorc, 4.D Marko Zeman, 3.C Ana Jagodic, 4.D Gašper Čižman, 3.Č Ana Jeraj, 4.D Jan Gnidovec, 3.Č Davor Novak, 4.D Nika Jutraž, 3.Č Ema Perhavec, 4.D Marko Kastelic, 3.Č Karin Planinc, 4.D Eva Kogovšek, 3.Č Nina Kozamernik, 3.Č Katarina Torkar, 3.Č Meta Uršič, 3.Č
102 103
Pohvale apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije za odličen uspeh v vseh štirih letih šolanja na ŠKG in za odličen uspeh na maturi prejmejo: Ana Marolt, 34 točk Ajda Šubelj, 34 točk Katarina Černe, 33 točk Izidor Benedičič, 32 točk Lucija Fabjančič, 32 točk Katarina Rodič, 32 točk Sergej Valijev, 32 točk Mirjam Bartol, 31 točk Neža Brlogar, 31 točk Matija Jager, 31 točk Tomaž Kastelic, 31 točk Tjaša Klavžar, 31 točk Petra Ivana Reberc, 31 točk Martin Ulaga, 31 točk Lea Benčina, 30 točk Tadeja Dobre, 30 točk Mirjam Drobnič, 30 točk Ana Dušak, 30 točk Ana Jagodic, 30 točk Katarina Javornik, 30 točk Lea Lazar, 30 točk Nikolina Nagode, 30 točk Jerneja Vidmar, 30 točk Katja Jurca, 29 točk Jaka Peternel, 29 točk Jure Puc, 29 točk Živa Štebljaj, 29 točk Tina Tomc, 29 točk Mojca Birk, 28 točk Miriam Cukjati, 28 točk Anja Cvajnar, 28 točk Lija Fajdiga, 28 točk Helena Gregorc, 28 točk Ana Jeraj, 28 točk Marjeta Kavčič, 28 točk Peter Merše, 28 točk Vito Urbanija, 28 točk Nina Vehovec, 28 točk
Javne pohvale ravnatelja za posebne dosežke (in odličen uspeh) v šolskem letu 2012/2013 prejmejo: Špela
Potočnik
Klara
Merše
Gašper Jan
Urh Gale
Eva
Gričar
Timotej Katja Mihael
Knez Logar Trajbarič
Meta
Cunder
Nina
Jerala
Maruša Ela
Rojc Hudovernik
Vida
Štrancar
Matej
Tomc
Matevž
Poljanc
Lenart Treven Klara Marija Keršič Lojze
Žust
Žiga
Gradišar
Urša Žiga Ana
Šega Šmelcer Žnidaršič
Ana
Dušak
Matija
Jager
Žiga
Juras
Urban
Križaj
Lea
Lazar
Anja Tina Matej
Šubelj Tomc Trinkaus
1. a za odličen uspeh in za Preglovo plaketo na državnem tekmovanju v znanju kemije odličen uspeh, za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike in za 1. b za zlato priznanje na Državnem tekmovanju v reševanju računalniških nalog Bober 1. b za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike 1. č za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz poznavanja 1. d za sladkorne bolezni 1. d za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike 1. d za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike 1. d za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz poznavanja 2. a za sladkorne bolezni odličen uspeh in za zlato Cankarjevo priznanje na državnem tekmovanju v znanju 2. b za slovenščine 2. c za nagrajeni haiku v španščini na 13. srednješolskem natečaju za najboljši haiku 2. č za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz geografije odličen uspeh, za prvo mesto na državnem tekmovanju iz geografije in za 2. č za uvrstitev na mednarodno geografsko olimpijado v Kjotu na Japonskem 2. č za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz geografije odličen uspeh in za drugo mesto na mednarodnem tekmovanju v računalništvu 2. d za ACSL 2. d za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz matematike 3. b za uredniško delo pri literarnem zborniku Domače vaje odličen uspeh, za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz programiranja in za 3. b za drugo mesto na mednarodnem tekmovanju v računalništvu ACSL odličen uspeh in za drugo mesto na mednarodnem tekmovanju v računalništvu 3. č za ACSL 3. č za delo glavne urednice dijaškega glasila Kažipot 3. č za delo tehničnega urednika dijaškega glasila Kažipot 3. d zlato priznanje na tekmovanju mladih raziskovalcev Slovenije za področje biologije odličen uspeh, za sodelovanje v godalnem orkestru Glasbene šole v Zavodu sv. 4. a za Stanislava in za oblikovanje pozitivnega vzdušja na ŠKG odličen uspeh, za dosežke pri judu, za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru 4. a za sv. Stanislava in za oblikovanje pozitivnega vzdušja na ŠKG 4. a za dosežke pri nogometu sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava in za oblikovanje 4. a za pozitivnega vzdušja na ŠKG odličen uspeh, za odlične dosežke na športnem področju in za oblikovanje športne 4. a za podobe ŠKG 4. a za osvojitev Župančičeve frulice 2013 za najboljšo srednješolsko pesnico leta 4. a za odličen uspeh in za oblikovanje duhovne podobe ŠKG 4. a za dosežke pri namiznem tenisu
Škofijska klasična gimnazija Martin
Ulaga
Jerneja
Vidmar
Izidor
Benedičič
Mojca Ana Marija Urška Manuela Laura
Bitenc Capuder Doles Eduard Erzar
Lucija
Fabjančič
Dejan Maruša Klemen
Gabrovšek Grešak Kreže
Samo
Planinc
Eva Vito Tadej
Šmid Urbanija Urh
Grega
Vauhnik
Lucija
Zaletel
Anja
Cvajnar
Lija
Fajdiga
Ljudmila Meta Zala Kristjan Mojca Jan Saša
Frelih Hojs Iskra Jenko Kuhar Lakner Lekšan
Jaka
Peternel
Katarina Lucija Anže Ksenja Barbara
Rodič Rožman Smerdelj Strožič Tomšič
odličen uspeh ter za sodelovanje pri razvoju Debatnega kluba ŠKG in doseganje 4. a za odličnih rezultatov na debatnih tekmovanjih odličen uspeh in za sodelovanje v godalnem orkestru Glasbene šole v Zavodu sv. 4. a za Stanislava za odličen uspeh, za sodelovanje pri razvoju Debatnega kluba ŠKG in doseganje 4. b odličnih rezultatov na debatnih tekmovanjih, za uredniško delo pri literarnem zborniku Domače vaje in za oblikovanje duhovne podobe ŠKG 4. b za odličen uspeh in za dveletno delo glavne urednice dijaškega glasila Kažipot 4. b za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava 4. b za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava 4. b za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava 4. b za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava odličen uspeh, za delo likovne in tehnične urednice literarnega zbornika Domače 4. b za vaje in za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava 4. b za oblikovanje duhovne podobe ŠKG 4. b za odličen uspeh in za dosežke pri deskanju na snegu 4. b za oblikovanje duhovne podobe ŠKG za požrtvovalno pomoč gibalno ovirani sošolki Angeliki Markič, za oblikovanje 4. b pozitivnega vzdušja na ŠKG, za sodelovanje pri razvoju Debatnega kluba ŠKG in za uvrstitev na 25. svetovno srednješolsko debatno prvenstvo v Turčiji 4. b za dosežke pri košarki in veleslalomu 4. b za odličen uspeh in za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava 4. b za odličen uspeh in za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava odličen uspeh, za požrtvovalno pomoč gibalno ovirani sošolki Angeliki Markič in 4. b za za oblikovanje pozitivnega vzdušja na ŠKG 4. b za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz poznavanja 4. c za sladkorne bolezni odličen uspeh, za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz biologije in za 4. c za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava 4. c za dejavno oblikovanje kulturne podobe gimnazije 4. c za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava 4. c za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava 4. c za dosežke pri nogometu 4. c za nagrajeni haiku v španščini na 13. srednješolskem natečaju za najboljši haiku 4. c za odličen uspeh in za dosežke pri odbojki 4. c za odličen uspeh in za oblikovanje duhovne podobe ŠKG za odličen uspeh, za nagrajeni haiku v španščini na 13. srednješolskem natečaju za 4. c najboljši haiku in za sodelovanje v godalnem orkestru Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava 4. c za odličen uspeh in za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava 4. c za odličen uspeh in za oblikovanje duhovne podobe ŠKG 4. c za dosežke pri odbojki 4. c za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava 4. c za oblikovanje duhovne podobe ŠKG
104 105
Pohvale direktorja Zavoda sv. Stanislava za odličen uspeh na maturi prejmejo: Karmen Kraševec, 32 točk Laura Bohinc, 31 točk Mojca Brglez, 31 točk Anja Babič, 30 točk Špela Lovšin, 29 točk Angelika Markič, 29 točk Domen Golob, 28 točk Katja Malovrh, 28 točk Nina Omejc, 28 točk
Zlata knjiga Škofijske klasične gimnazije V zlato knjigo so vpisani: 1. Dijaki, ki so bili vsa štiri leta odlični in so dosegli odličen uspeh na maturi: Ana Marolt, Ajda Šubelj, Katarina Černe, Izidor Benedičič, Lucija Fabjančič, Katarina Rodič, Sergej Valijev, Mirjam Bartol, Neža Brlogar, Matija Jager, Tomaž Kastelic, Tjaša Klavžar, Petra Ivana Reberc, Martin Ulaga, Lea Benčina, Tadeja Dobre, Katarina Javornik, Mirjam Drobnič, Ana Dušak, Ana Jagodic, Lea Lazar, Nikolina Nagode, Jerneja Vidmar, Katja Jurca, Jaka Peternel, Jure Puc, Živa Štebljaj, Tina Tomc, Mojca Birk, Miriam Cukjati, Anja Cvajnar, Lija Fajdiga, Helena Gregorc, Ana Jeraj, Marjeta Kavčič, Peter Merše, Vito Urbanija in Nina Vehovec. 2. Tomaž Rupar – za soustvarjanje družbenoozaveščevalne, kulturne in duhovne podobe ŠKG. 3. Peter Merše – za soustvarjanje družbenoozaveščevalne, kulturne in duhovne podobe ŠKG. 4. Matija Jager – za soustvarjanje kulturne podobe ŠKG. 5. Tim Prezelj – za vrhunske dosežke pri raziskovalnem delu iz biologije in za udeležbo na srečanju mladih znanstvenikov Evrope v Bratislavi, kar mu je omogočilo raziskovalno delo na inštitutu EMBL v Heidelbergu. 6. Lea Lazar – za odlične dosežke na športnem področju in za oblikovanje športne podobe Škofijske klasične gimnazije. 7. Nogometna ekipa Škofijske klasične gimnazije (Jernej Schwarzmann, Benjamin Novak, Kristjan Jenko) – za odlične dosežke na športnem področju in za oblikovanje športne podobe Škofijske klasične gimnazije. 8. Saša Lekšan – za soustvarjanje duhovne podobe in kulture pristnega prostovoljstva.
Matic Kaja Anita Anja Luka
Tršan Ulčar Ahačič Babič Bezovšek
4. c 4. c 4. č 4. č 4. č
Blaž
Farič
4. č
Katja
Hren
4. č
Katja Nika Petra Urban Ivanka
Jurca Kikelj Lamprečnik Leben Lukanc
4. č 4. č 4. č 4. č 4. č
Peter
Merše
4. č
Jernej
Ortar
4. č
Manca
Perko
4. č
Anja
Plut
4. č
Tomaž
Rupar
4. č
Rok
Skok
4. č
Valentin
Sojar
4. č
Klara Mirjam Domen Eva Pavle Katja
Bučan Drobnič Golob Jelovčan Križnar Malovrh
4. d 4. d 4. d 4. d 4. d 4. d
Ana
Marolt
4. d
Janez Benjamin Jure Špela Miha Jernej Tjaša
Meden Novak Puc Reberc Remškar Schwarzmann Stražar
4. d 4. d 4. d 4. d 4. d 4. d 4. d
za dosežke pri odbojki za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava za dosežke pri atletiki in za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava za odličen uspeh in za oblikovanje duhovne podobe ŠKG za oblikovanje duhovne podobe ŠKG za dosežke pri nogometu, za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava in za oblikovanje duhovne podobe ŠKG za zlato Cankarjevo priznanje na državnem tekmovanju v znanju slovenščine in za dosežke pri gorskih tekih in krosih za odličen uspeh in za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz biologije za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava za odličen uspeh in za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava za odličen uspeh, za sodelovanje pri razvoju Debatnega kluba ŠKG in doseganje odličnih rezultatov na debatnih tekmovanjih, za zlato priznanje na državnem tekmovanju iz logike in za soustvarjanje družbeno-ozaveščevalne, kulturne in duhovne podobe ŠKG za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava za odličen uspeh in za dosežke pri odbojki in za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava za odličen uspeh ter za soustvarjanje družbeno-ozaveščevalne, kulturne in duhovne podobe ŠKG za dosežke pri atletiki in košarki za dosežke pri odbojki in atletiki, za vodenje odbojkarske ekipe in za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava za odličen uspeh in za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava za odličen uspeh in za oblikovanje duhovne podobe ŠKG za odličen uspeh in za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava za dosežke pri plezanju za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava za odličen uspeh ter za nesebično pomoč sošolcem in za oblikovanje pozitivnega vzdušja na ŠKG za oblikovanje duhovne podobe ŠKG za dosežke pri nogometu za odličen uspeh in za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava za oblikovanje duhovne podobe ŠKG za odličen uspeh in za sodelovanje v Mladinskem mešanem zboru sv. Stanislava za dosežke pri nogometu za sodelovanje v Dekliškem zboru sv. Stanislava
SOBIVANJU
PRISTNIH
ODNOSIH
IN
Z
OSEBNIM
ZGLEDOM
MLADIM
OMOGOČITI
RAST
V
DOBRE
LJUDI
ODGOVORNE
KRISTJANE
IN
DRŽAVLJANE
DOM V
KATE
SOLIDARNOST DUHOVNOST DOM SKUPN
SOBIVANJU PRISTNIH ODNOSIH IN Z OSEBNIM ZGLEDOM MLADIM OMOGOČITI CELOSTNO OSEBNOSTNO RAST V DOBRE LJUDI ODGOVORNE KRISTJANE IN DRŽAVLJANE DOM V KATEREM SE BO VSAK POČUTIL SPREJET
CELOSTNO RAZVIJAL
DOM SKUPNOST V SOBIVANJU PRISTNIH ODNOSIH IN Z OSEBNIM ZGLEDOM MLADIM OMOGOČITI CELOS
OSEBNOSTNO
DUHOVNOST
CELOSTNO
BNOSTNO RAST V DOBRE LJUDI ODGOVORNE KRISTJANE IN DRŽAVLJANE DOM V KATEREM SE BO VSAK POČUTIL SPREJETEGA MU PRIPADAL IN SE V NJEM
EREM SE BO VSAK POČUTIL SPREJETEGA MU PRIPADAL IN SE V NJEM CELOSTNO RAZVIJAL SOLIDARNOST
SKUPNOST V
JEGLIČEV DIJAŠKI DOM
SKOZI TEBE KIPELA BO RAST »Različ ni so milostni darovi, Duh pa je isti. Različne so službe, Gospod pa je isti. Različna so dela, isti pa je Bog, ki dela vse v vseh« (1 Kor 12,4–6). »Kaj torej, bratje? Kadar se zberete, ima vsakdo od vas nekaj: ta pesem, oni nauk, eden razodetje, drugi dar jezika, tretji razlago. Vse pa naj bo v izgrajevanje« (1 Kor 14,26–33).
Zakaj je vsak od nas tako enkraten? Zato, da bi postali drug drugemu podobni? Mislim, da Božja volja ni šla v to smer. Menim, da je vsakdo od nas enkraten zato, ker se od nas pričakuje, da svetu zapustimo kaj enkratnega. Pomembno je življenje posvetiti iskanju svojega poslanstva. Razvijati ga in deliti svoje darove z drugimi. V tem razdajanju bomo vsi nekaj pridobili.
Skozi tebe kipela bo rast. Skozi tebe, ki si prejel enkratne darove, ki si jih dolžan razvijati in negovati ter s tem slaviti Stvarnika, služiti sebi in drugim. S tem pomagaš soustvarjati okolje za razvoj in udejanjanje najboljšega. Veliko stvari se more in se mora razviti, vendar se morajo razviti v pravem ozračju, v ozračju ljubezni. Si pripravljen? Nikoli se ne izgovarjaj na druge in ne čakaj nanje. Vedno lahko storiš kaj sam. Zakaj ne bi tega storil zdaj? Nikoli ne odlašaj na jutri, kar lahko storiš danes.
Skozi tebe kipela bo rast. Živimo v družbi, ki je naravnana zelo storilnostno in potrošniško. V družbi, v kateri štejejo materialne dobrine, v kateri cenimo človeka po tem, kar ima, po njegovem statusu, po njegovih dosežkih, pozabljamo pa na njegovo bistvo, na njegovo srčno in duhovno kulturo, na moralne in etične vrednote, na odgovoren odnos do Stvarstva. Zato je skrb vseh, da prav vsak, jaz in ti, prispeva k skupnemu dobremu, da v medsebojnem podpiranju in sprejemanju drugega, v sožitju in medsebojnem spoštovanju gradimo boljši jutri. V življenju lahko izbereš pot, ki se prijetno spušča v dolino, je široka in lahka, a pelje v puščavo, kjer vlada smrt. Lahko pa izbereš pot, ki se vzpenja po kamniti in ozki stezi, je strma in nevarna. Toda na koncu te poti si bogato poplačan s čudovitim razgledom z vrha gore, od koder se ti odpirajo nove prostranosti. Lahka pot torej ni vedno najboljša. Danes je moderno reči »Ne morem, ne da se mi, vse je brez veze«. Vedi, da s svojo enkratnostjo, s talenti in sposobnostmi, ki jih imaš, lahko bogatiš in plemenitiš sebe in druge, samo hoteti je treba. Zaključujem z mislijo Berte Golob: »Brez tvojega poštenja bo svet manj pošten, brez tvoje dejavnosti bo svet osiromašen, brez tvoje dobrote bo svet bolj zloben.« ~~ Rozalija Jezernik Špec, ravnateljica dijaškega doma
Vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, je podoben preudarnemu možu. (Mt 15,24)
Jegličev dijaški dom
SKOZI TEBE … Kraj, kjer se večnost poraja …
... duhovnost in svetovalna služba
»Skozi tebe kipela bo rast« je trditev, ki z upanjem in spodbudo navdaja ne samo naš Zavod, ampak tudi vsakega izmed nas. Še posebej naj navdihuje vse dijake. Mladi ste, lepi, zdravi, polni sposobnosti. Pred vami so odprte vse možnosti, da uresničite sami sebe in s svojim kipenjem obogatite našo družbo. Nobenega razloga ni za malodušje, smiljenje samemu sebi in obupavanje. Bodimo veseli, navdušeni, ponosni. Iz nas naj kipijo mladost, prijateljstvo, življenje. Jezus si želi veselih kristjanov, veselih dijakov in dijakinj Jegličevega dijaškega doma. Pogumno naprej, novim zmagam naproti. (Gregor Rogelj, kaplan) »Adoracija je zame nekaj nepogrešljivega. Nič ni boljše kot teden začeti z molitvijo pred Bogom. Petje, tišina za razmislek, Božja beseda … Vse to mi da moči, da teden začnem z zagonom, in energije za premagovanje vsakdanjih ovir.« (Katja Albreht)
Ni vse tako črno, kot se vidi. ☺ Sončni dnevi, megleni dnevi. Veselje, navihanost, resnost, zagrizenost. Topel čaj, hladno kosilo. Solze žalosti, solze sreče, smeh iz zadrege, smeh iz veselja. Izpostavljeno, skrito. Naredimo si leto barvito … (Tjaša Stepišnik Perdih, svetovalna delavka)
Svetovalna delavka Tjaša Stepišnik Perdih, kaplan Gregor Rogelj
108 109
Nekdo tam daleč verjame vate ... Kipelo je preko vzgojiteljev nižjih letnikov Zapisalo se nam je ob izkušnji misijonstva ... Tudi ureditev bogoslužnih prostorov prispeva h globljemu notranjemu doživljanju božjih skrivnosti.
»Misijonstvo je najlepša lastnost, kar jih ima človeško bitje; čista duhovna ljubezen, ki osrečuje tako druge kot tistega, ki jo daje.« (Ana Kovačič) »Najbolj so me nagovorili ljudje. Ker spoznaš, koliko jim pomeni obrok, ki so ga deležni, in v njihovih očeh vidiš, da so bili neizmerno hvaležni za vse, kar si dobrega storil. S tem je tvoj trud poplačan.« (Udeleženka misijonskega vikenda) »Ko sem videla ljudi, ki so na slabšem kot jaz, in sem začela ceniti, kar imam.« (Udeleženka misijonskega vikenda) »Sam Pater Stephen me je navdušil s svojim mirnim, a hkrati zabavnim pristopom, obenem pa nam je postregel z mnogimi primerami. Ena izmed izjav, ki se mi je najbolj usedla v srce, je tudi: ‚God not only loves you, but also likes you.‘ Prepričana sem, da je bil ta vikend resnično duhovno okrepčilo za vse zbrane.« (Udeleženka duhovnega seminarja o Materi Tereziji) »Najbolj mi je bila všeč enourna adoracija s sestrami, ko se je cel rožni venec molil v angleščini.« (Udeleženka misijonskega tabora v Bolgariji)
Novo okolje – novi navdihi.
Mia Prudo Kermavner, Irena Žnidaršič Horvat, Anica Baša, mag. Marija Leskovec Pridi, Duh spodobnosti in čistosti.
Jegličev dijaški dom
110 111
Strokovna ekskurzija vzgojiteljskega zbora – Po grajskih poteh … od jamske graščine do tuštanjskega razkošja.
Menda tudi angeli igrajo na kitare.
Praznovanje ob sv. Stanislavu … Kdo bi po večerji plesal z mano?
V domu imamo super plesalce …
Ljubezen gre tudi skozi želodec. Bilo je dobro …
... in najboljše didžeje!
S ciljem kot zvezdo na nebu ... Kipelo je preko vzgojiteljev višjih letnikov V letošnjem adventu, ki v sebi nosi globoko sporočilo »Ne le zase«, smo v Jegličevem dijaškem domu 5. 12. 2012 pripravili prav posebno Miklavževanje. Obiskal nas je Miklavž s svojim spremstvom. Med nami so bili prijatelji iz draveljske skupine Vera in luč in prijatelji iz društva Sožitje. Skupaj smo doživljali in okušali čas pričakovanja. Družili smo se ob petju, plesu in pokušnji domačih dobrot, ki so jih pripravili dijaki in starši. Sv. Miklavža pa smo prosili, da poskrbi tudi za nas.
Rok Pogačar, Sara Zidanšek, Tatjana Kapuralin, Jože Žugec Zahvaljujem se ti, da si me uslišal in mi postal rešitelj. (Ps 118,21)
Jegličev dijaški dom
Na ZUMBiki so vsi dobrodošli.
Veseli nas, kadar odpremo vrata naše hiše.
Gregorček
112 113
Kreativne tehnike
Mmmm, je dobro!
Trije nasveti za preživetje v JDD: Čokolada je ključna. Vedno se naspi doma med vikendi, ker se boš med tednom težko. Ne jezi svojih cimrov po nepotrebnem.
Tatjana in Sara imata domišljijo in znanje – oboje je pomembno, v dobri družbi pa je še lepše.
ŠPORT V domu se vedno najde čas za športne dejavnosti. Trudimo se, da bi bil vsak dijak vsaj malo športno aktiven. V domu radi tečemo, igramo šah, namizni tenis, brcamo žogo ali jo raje mečemo na koš, nekateri pa prisegajo na odbojko. Kdor se želi še bolj spotiti ali dobiti mišice, odide v fitnes. Redno se udeležujemo tudi raznih tekmovanj, kot so npr.: športno srečanje katoliških dijaških domov, športno srečanje med dijaškim in študentskim domom, športno srečanje vzgojnih skupin ali pa razna regijska, medregijska ali državna tekmovanja v okviru dijaških domov Slovenije. Dosežki in uvrstitve dijakinj in dijakov JDD na meddomskih, medregijskih in državnih tekmovanjih v šolskem letu 2012/13: EKIPNO: Športna panoga
DEKLETA
FANTJE
tekmovanje
regijsko
medregijsko
Domijada
regijsko
ODBOJKA
1. mesto
1. mesto
1. mesto
2. mesto
KOŠARKA
Vztrajna in močna ekipa, to sta vsekakor Metka in Iza.
medregijsko
Domijada
1. mesto
2. mesto
2. mesto
ŠAH
1. mesto
1. mesto
1. mesto
1. mesto
KROS
2. mesto
1. mesto
1. mesto
4. mesto
NAMIZNI TENIS
1. mesto
1. mesto
2. mesto
3. mesto
2. mesto
4. mesto
NOGOMET POSAMEZNO: Športna panoga KROS – mlajša dekleta KROS – Domijada
Ime in priimek
Uvrstitev
Vika Rutar
2. mesto
Lucija Primožič
2. mesto
Bijem boj za žirafo je tradicionalno športno srečanje med dijaškim in študentskim domom Janeza Frančiška Gnidovca. Med seboj se pomerimo v različnih športnih panogah: košarki, odbojki, malem nogometu, namiznem tenisu, florbolu, šahu … Čeprav so študentje močnejši, jim študijske obveznosti verjetno vzamejo preveč moči, da bi odnesli domov žirafo. Ta je obljubljena le zmagovalcem in tako zadnjih nekaj let prebiva v dijaškem domu. Vsako leto se za prehodni pokal srečamo katoliški dijaški domovi in pomerimo v različnih športnih disciplinah. Tokrat smo se srečali v DD Vipava. Po trdih bojih smo tudi letos uspeli osvojiti prehodni pokal, ki je že postavljen na ogled pri vhodu v naš dijaški dom. Domijada je državno športno in kulturno srečanje dijaških domov Slovenije. Na letošnjo Domijado smo se uvrstili v petih panogah. Fantje so bili na koncu v šahu drugi, dekleta pa so bila v šahu, teku in odbojki prva ter v namiznem tenisu druga. Tudi letos smo na športnem področju tako najuspešnejši dijaški dom v državi. Gregorček je športno tekmovanje med vzgojnimi skupinami. Letos so se te pomerile v namiznem tenisu, ročnem nogometu in igri štiri v vrsto, nato pa še v odbojki, košarki, vlečenju vrvi in štafeti. Dijaki so se hrabro borili za uspehe svoje vzgojne skupine, navijači so jih glasno spodbujali, rezultati pa so bili skoraj do zadnjega nepredvidljivi. Na koncu je gregorček pristal v rokah maturantov 8. vzgojne skupine, ki so si ga pošteno prislužili. Za njim sta šla dva slepa in vpila: »Usmili se naju, Davidov sin!« (Mt 9,27)
Jegličev dijaški dom
Bog je videl vse, kar je naredil
... Le kaj bi brez njih
114 115
Dragi sedanji in nekdanji dijaki: hvala za vse trenutke, ki mi jih je bilo in še bo dano preživeti z vami. Grejejo mi srce. (Zalka Pintar)
»Vsak človek najde samega sebe le, če se daruje drugim in se najde v družbi z drugimi.« Tudi po 12 letih nočnega dela v Jegličevem dijaškem domu ima noč še vedno svojo moč, tako in drugače. Mirnost noči in zaključek dneva mnogokrat prav kličeta po pogovoru, utrjevanju in prečiščevanju. Marsikaj je potrebno ubesediti. Takrat se da videti in slišati, kar mnogokrat sredi dneva sploh ni možno. Takrat prihajajo na plan razna iskanja, dvomi, žalost in veselje, strahovi in hrepenenje. Takrat se lahko izreče vse nezaslišano in sliši tudi neizrečeno. In takrat se tudi spi in počiva. Naj bodo mirne noči. (Mirko Klobučar)
Dnevni varuh Jože Šimec
Nočni varuh Mirko Klobučar
Tajnica dijaškega doma Zalka Pintar
Srečanja svetopisemske skupine Že nekaj let se enkrat tedensko srečujemo in skupaj prebiramo ter premišljujemo Božjo besedo. Tako neverjetno je, kako se prebiranja Svetega pisma izogibamo in otepamo, kako nam je odveč in preveč, kako nam je nezanimivo in moteče, tudi nerazumljivo in čudno. Marsikdo od dijakov me je že vprašal, čemu naj bi sploh prebiral Sveto pismo, saj je vse že slišal pri verouku in vse to že pozna. KDO POZNA KOGA??! Pa se ne bom spuščal v to, a vprašanje ostaja: Čemu oz. zakaj sploh brati, preučevati in premišljevati Sveto pismo? 1. Ker to ni kakršno koli pisanje, ampak Božja beseda (seveda pa je za sprejetje tega potrebna vera). 2. Ker lahko šele ob prebiranju Svetega pisma in premišljevanju ob tem prav spoznavam Boga in njegovo ljubezen ter nanjo tudi odgovarjam. 3. Ker me Božja beseda spreobrača (postajam boljši človek) in spreminja (spreminja najprej moje mišljenje, iz tega pa potem tudi delovanje – če se ji, seveda, prepuščam, jo v svojem življenju začnem jemati resno oz. jo začnem upoštevati). To je nujno potrebno, saj je naše mišljenje zaradi ranjenosti naše človeške narave (kot posledice padca prvih dveh ljudi) popolnoma drugačno od »Božjega mišljenja« in brez Božje pomoči oz. milosti nismo sposobni »pravega« mišljenja. V Iz 55,8–9 lahko preberemo: »Kajti moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti, govori Gospod. Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moje poti nad vašimi potmi in moje misli nad vašimi mislimi.« 4. Ker me Božja beseda krepi in utrjuje v veri, hkrati pa me tudi usposablja za življenje in pričevanje, k čemur smo tudi vsi povabljeni oz. poklicani – »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal« (Mt 28,19–20). Sveto pismo ni »kar nekaj« in ni napisano »ne vem komu«, ampak je to Božja beseda, ki je napisana prav meni in tebi. Ne verjameš? Pridi in poglej! (Mirko Klobučar)
Z nami je bil tudi kaplan Gregor Celestina. Dragi Gregor! Hvala za vse. Bog daj vedno dobro!
… KIPELA BO RAST Stojiš na pomladnem griču …
... Prvoletniki in drugoletniki
Po predstavitvi družin v dvorani Zavoda sv. Stanislava smo se z vzgojiteljico Anico Baša odpravili na spoznavni vikend, na katerem smo ob pomoči zabavnih animatorjev spoznavali drug drugega, življenje in delo v domu ter v skupini. Spremenili smo se v morilce, psihiatre, bili hkrati aktivni na Facebooku, se spoznavali s samuraji, novimi prijatelji, zabaval nas je novi domski kaplan Gregor Rogelj, preizkusili smo blatni nogomet, vrtenje na vrtiljaku, jutranjo telovadbo v dežju, se smejali ob animatorskih pantomimah … Sestre usmiljenke so nas razvajale z odlično telesno hrano, sami pa smo se bogatili z duhovno hrano, ko smo ob meditaciji, molitvi in sv. maši poglabljali svoj odnos z Bogom. In tako se je naša začetna zadržanost spremenila v brezmejno razposajenost prve vzgojne skupine. (Petra Skubic, Neža Reberc) Dobila sem najboljšo skupino, v kateri sem zelo sproščena. Skupina mi je zelo všeč, saj jo sestavljamo dijaki iz različnih koncev z zanimivimi narečji. Upam, da bo v domu še naprej vladalo tako vzdušje. (Marjana Treven) Začeli smo kot popolni tujci. V enem dnevu pa smo prebili led in med nami so se začele tkati vezi prijateljstva. Postali smo skupnost. Povezalo nas je upanje v boljšo prihodnost. Upanje v najboljša štiri leta do sedaj. Začutila sem moč skupnosti in pomen sprejetosti v družbi. Odšli smo v velikem pričakovanju pričetka šole in te nove življenjske poti. (Lucija Čop) »Ti samo reci: Koga ljubiš?« (Luka Podobnik)
Vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se njihov gospod vrne. (Lk 12,36)
Jegličev dijaški dom
PrvI LETNIK (1. vzgojna skupina) 1. vrsta: Petra Skubic, Ignacija Janžekovič, Lara Jagodnik, Rudi Cunder, Vid Rus, Matija Marc 2. vrsta: Veronika Marolt, Sara Rakušček, Špela Kladnik, Nika Zgojznik, Neža Reberc, Ana Gerl, Pika Sulejmanovič, Neža Terziev 3. vrsta: Jakob Hostnik, Anže Žaberl, Žan Knafelc, Martin Kosin, vzgojiteljica Anica Baša, Rok Zadnik, Blaž Kociper, Žiga Vesel Manjkajoči: Filip Lazar, Doroteja Gospodarič, Kornelija Gospodarič
116 117
Preko nas, štiriindvajsetih palčkov na čelu z vzgojiteljico Anico, kipijo smeh, zabava, razposajenost, zgovornost, prijateljstvo in zvestoba, ustvarjalnost, športne dejavnosti, ljubezen do življenja in dobre hrane, predvsem sladoleda, smešne prigode, radost, izvirnost, navihanost, duhovitost, predrznost, ljubeznivost, pozornost, gostoljubje, dobrota in tudi prijateljstvo z Bogom. (1. vzgojna skupina)
PrvI LETNIK (8. vzgojna skupina)
Izdelal David Papež.
1. vrsta: Doroteja Marija Novak, Nejc Vilar, Veronika Žorž, Nika Drnovšek, Peter Dijak, Lucija Božič, Petra Saje 2. vrsta: Andreja Kolman, Tim Daniel Berning, Pia Gortan, Ula Gazvoda, Lucija Čop, Elizabeta Keršič, Marjana Treven, Nadja Černe, Urška Fajdiga 3. vrsta: Luka Podobnik, David Papež, Petra Vidmar, Alexander Centa, Ana Jazbec, vzgojiteljica Mia Prudo Kermavner, David Golob, Neža Dacar, Katarina Remic, David Polc
»AWESOME, JOLO, PRIJATLI!« Ozdravlja potrta srca in obvezuje njih rane. (Ps 147,3)
Manjkajoči: Lucija Prek in Luka Borkovič
Jegličev dijaški dom
DRUGI LETNIK (4. Vzgojna skupina) 1. vrsta: Ana Krajnc, Dominika Jeglič, Maša Egart, vzgojiteljica Irena Žnidaršič Horvat, Klara Golob, Lucija Dolar, Maša Primožič, Ana Kavčič 2. vrsta: Rok Punčuh, David Ivančič, Anja Kobal, Monika Kočar, Klara Dim, Polona Lamprečnik, Neža Španovič 3. vrsta: Miha Štular, Žiga Mavrar, Aleksej Tomažič, Jan Uršič, Katja Albreht, Kaja Slabe, Natalija Golob, Eva Boneš, Manca Uršič, Kristina Nagode, Jerca Kunšič, Katarina Sekavčnik, Ana Marija Vombergar, Eva Gričar. Manjkajoči: Julija Vačovnik, Andraž Ristič, Rebeka Selan
Boga sem začutil blizu … ... med meditacijo. ... pri adoracijah. ... skoraj na vsakem koraku. ... v molitvi.
118 119
Ko se ugasnejo luči … ... se začne zabava… ... pri meni še vedno gori luč … ... jih zopet prižgemo … ... miši začnejo plesati, ha ha ha ...
DRUGI LETNIK (7. vzgojna skupina) 1. vrsta: Blaž Pavlakovič, Anja Tavčar, Marko Rus, Matevž Bedič, Jonathan Rebec, Lovro Jurečič 2. vrsta: Sara Križaj, Tamara Fiksl, Jurij Strehar, Marko Dolinar, Anton Dušak, Dominik Vrabič Dežman 3. vrsta: vzgojiteljica Marija Leskovec, Martina Mavri, Vika Rutar, Klara Žnideršič, Ana Čadež, Gašper Urh, Paola Horbunova, Teja Lobnikar, Danijela Sitar, Marta Šporin 4. vrsta: Domen Vurnik, Anja Zidar, Blaž Uljan, Blaž Bajc, Laura Turk, Emilija Meserko, Ana Jakovina Manjkajoči: Florjan Avsenek
Usmiljenje in zvestoba se srečata, pravičnost in mir se poljubita. (Ps 85,11)
Jegličev dijaški dom
Tebe veter je premamil ...
... Tretjeletniki in maturanti
Konec tedna, ki smo ga člani 6. vzgojne skupine preživeli v Puli, je bil poln veselja, sproščenosti, zabave pa tudi resnih pogovorov in razprav. Morje, sonce in dobra družba so na nas dobro vplivali in smo kar pozabili, da smo tik pred začetkom šole in novih skrbi. Naše druženje nas bo še dolgo navdihovalo, povezovalo in krepilo pri premagovanju vsakdanjih preizkušenj. Dodajam še to, da smo poležavali na najlepših plažah. Srečali smo velikanske meduze, ki niso pekle. Priporočamo ogled razstave Histri v Istri. Prav nikoli nam ni zmanjkalo idej za to, da bi nam bilo lepo skupaj! (Gregor Rogelj in Tatjana Kapuralin) 5. vzgojna skupina smo dijaki tretjega letnika in se od ostalih vzgojnih skupin razlikujemo predvsem po tem, da prihajamo iz zelo različnih šol. Kljub različnim ambicijam nas vzgojitelj Jože povezuje s športnimi in duhovnimi aktivnostmi in tako zmanjšuje razlike med nami. Naši urniki se po navadi tudi popoldne zelo razlikujejo, zato nimamo veliko priložnosti za skupno preživljanje prostega časa, a so naše prijateljske vezi kljub temu močne. (soba 117) Moji cimri, moje cimre … ... so čudne, prav tako kot jaz. ... Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep!
120 121
Naša skupina je ena izmed bolj živahnih v domu, k čemur pripomore predvsem mešanica različnih značajev predstavnikov skupine. Imamo tudi najboljšega vzgojitelja Jožeta. Kar nas odlikuje, sta skladnost in prijaznost, ki se najbolj vidita takrat, ko kdo česa ne zna in mu drugi pomagajo. Smo ena zelo nora zaokrožena celota. (Miha Inocente)
TRETJI LETNIK (5. vzgojna skupina) 1. vrsta: Jure Mazej, Miha Inocente, Jan Luka Turnšek, Blaž Rupnik, Darko Lovišček 2. vrsta: Anže Dovžan Perović, Matevž Poljanc, Rok Kuralt, Lenart Treven, Martin Troha, Anka Uršič 3. vrsta: vzgojitelj Jože Žugec, Lovro Klinar, Tinkara Odar, Katarina Barbara Reberc, Ana Primožič, Metka Špende, Pia Čepič, Karin Frlic, Neža Jesenko, Maja Urbanč
Če ti ne uspe prvič, poskusi ponovno. Pridi, vir vse dobrote.
Manjkajoči: Lucija Capuder, Lucija Primožič, Nina Klanjšček, Doroteja Kragl, Sara Gavranić, Luka Gojkošek
Jegličev dijaški dom
Naša vzgojna skupina je pisana kot novoletna jelka, na vrhu katere sveti naša zvezdica Tatjana. Mi vsi pa smo okraski, lučke, ki svetijo. Največkrat svetimo drug drugemu. Ne upam si predstavljati, da bi se dan pred testom znašla doma, sama v svoji sobi. Nikogar ne bi mogla tako hitro vprašati za pomoč, nihče mi ne bi nudil takega sočutja ali me nagovoril s spodbudnimi besedami, kot me pogosto moji prijatelji iz doma. Seveda je tu še naša zvezdica, ki se rada usede, z nami poklepeta, nam svetuje, pomaga, opere umazano perilo in nasploh nadomešča naše mamice. Skratka naša vzgojna skupina je res odlična novoletna jelka. (Luli)
TRETJI LETNIK (6. vzgojna skupina) 1. vrsta: Lenart Hostnik, Peter Kunstelj, Tomaž Ivančič, Jošt Reberc, Janez Meglen 2. vrsta: Matej Tomc, Matija Kosin, Sebastijan Marzi, Manuel Felda, Maša Šömen, Ela Hudovernik 3. vrsta: vzgojiteljica Tatjana Kapuralin, Rina Pleteršek, Maja Kapelj, Anja Kerštajn, Neža Lesjak, Tina Ocvirk, Maruša Levstek, Nina Najdenov, Maruša Rojc, Veronika Šavli, Eva Gerl Manjkajoči: Ana Benedičič, Uroš Dekleva, Ana Prek
122 123
Praznično vzdušje pričaramo vsak dan!
Sonce, sneg, dež, mraz in ogenj. To je bil konec tedna! Tudi kupe kranjskogorskega snega smo dobro izkoristili, ko smo se na večernem sprehodu v soju bakel lastne izdelave mavžali do spodnjih hlač. (vtis z vikenda 2. vzgojne skupine)
ČETRTI LETNIK (2. vzgojna skupina) 1. vrsta: Simon Sekavčnik, Matej Rus, Matej De Faveri, Benjamin Gorup, Jaka Pšenica 2. vrsta: Meta Rus, Sara Stadler, Manca Ločičnik, Iza Grasselli, Zala Strmole, Medard Švigelj 3. vrsta: vzgojiteljica Sara Zidanšek, Helena Plešnik, Jana Osojnik, Katarina Richter, Tonja Mariša Hriberšek, Lucija Amedeja Ličen, Alja Urigelj, Jure Repe
Povsod nas je preveč, čeprav nas je vedno premalo. To vam naročam, da se ljubite med seboj. (Jn 15,17)
Manjkajoči: Neža Čepon, Iza Jerman Slabe, Tilen Marolt, Nika Kovačič, Teja Primožič, Mirjam Šolar
Jegličev dijaški dom
10 dejstev o tretji vzgojni skupini: 1 – imamo 1 vzgojitelja, Roka 2 – sobe imamo v 2. nadstropju 3 – smo 3. vzgojna 4 – smo maturantje 5 – vsi imamo 5 prstov 6 – običajno število udeležencev na srečanjih vzgojne skupine 7 – 7-krat na dan jemo 8 – spimo maksimalno 8 ur 9 – ta večerna ura za nas nima velikega pomena 10 – takrat se naše (m)učenje šele začne.
ČETRTI LETNIK (3. vzgojna skupina) 1. vrsta: Klara Marija Keršič, Klarisa Trojer, Bernarda Štiglic, Manja Primožič, Klara Zaletelj 2. vrsta: Luka Gortan, Lojze Žust, Oskar Gazvoda, Benjamin Šporar 3. vrsta: Lucija Šturm, Sinja Lavrič, Dominika Robič, vzgojitelj Rok Pogačar, Karolina Škrabanja, Tjaša Dim, Ana Urh, Katarina Kobal, Sara Podlesnik Manjkajoči:Kristina Davidovič, Martin Hočevar, Gregor Koren, Miha Oblak, Aljaž Pazlar, Meta Uršič, Eva Vačovnik
124 125
Od nekdaj so lepi maturantje sloveli, al‘ lepših od tretje vzgojne bilo ni nobenih …
Vzgojitelj je ... ... v redu, včasih. ... prefrigan in tih, predvsem ob vstopu v naše sobe ... ... oseba, ki tako kot ostali vedno preseneča. ... kot kdo od staršev, ki ne sme kričati nate.
Jegličev dijaški dom je ... ... pisana marjetica. ... šalala. ... kraj, kjer nikoli ni čistega miru. Letos smo bili z vzgojno skupino ... ... precej narazen … ... na morju. ... v Kranjski Gori. ... zelo pridni. ... navzgor in navzdol. »Tolažite, tolažite moje ljudstvo,« govori vaš Bog. (Iz 40,1)
Jegličev dijaški dom
JDD, letos boš napolnil 20 let. Želim ti ... ... svetlo prihodnost. ... da si priskrbiš džakuzi. ... da ohraniš svoje odlično vzdušje. JDD, letos boš napolnil 20 let. Ne pozabi … ... da si super. ... na nov plavalni bazen. ... da v Ameriki še polnoleten nisi. ... da te imamo radi. ... da si še vedno mlad. ... da si bil tudi ti enkrat najstnik.
126 127
Družbenokoristno delo v domu ... ... povezuje sotrpine. Ohranil bi ... ... vzdušje. ... okna. ... skupni prostor. ... domske plese, kamor bi moralo priti več dijakov. Čiščenje sob … ... khm, khm, khm (kašljanje). ... povezuje cimre. ... je vsakdanja muka. ... je nujno potrebno za preganjanje radioaktivnosti.
Trudnemu daje moči, onemoglega obilo krepča. (Iz 40,29)
ŠOLA TISOČERIH TALENTOV
SPOŠTOVANJE
NARODNA ZAVEST IN SPOŠTOVANJE MED NARODI GLASBA ŠP
VESELJE
DO ŽIVLJENJA ZEMLJA DUHOVNOST NARODNA GLASBA ŠP
MED NARODI GLASBA ŠPORTŠOLA TISOČERIH TALENTOV MEDSEBOJNI ODNOSI ZDRAVJE IN PRAVIČNA DELITEV DOB
EST IN SPOŠTOVANJE MED NARODI ŠOLA TISOČERIH TALENTOV MEDSEBOJNI ODNOSI ZDRAVJE IN PRAVIČNA DELITEV DOBRIN MISEL ZNANJE
EL ZNANJE VESELJE DO ŽIVLJENJA ZEMLJA DUHOVNOST NARODNA ZAVEST IN
DUHOVNOST
MEDSEBOJNI ODNOSI ZDRAVJE IN PRAVIČNA DELITEV DOBRIN MISEL ZNANJE VESELJE DO ŽIVLJE
DSEBOJNI ODNOSI ZDRAVJE IN PRAVIČNA DELITEV DOBRIN MISEL ZNANJE VESELJE DO ŽIVLJENJA ŠOLA TISOČERIH TALENTOV ZEMLJA
LJA DUHOVNOST NARODNA ZAVEST IN SPOŠTOVANJE MED NARODI GLASBA ŠPORT
OSNOVNA ŠOLA ALOJZIJA ŠUŠTARJA
PETLETNE SLEDI KIPEČE RASTI NA OSNOVNI ŠOLI ALOJZIJA ŠUŠTARJA Osnovna šola je letos upihnila peto svečko. Otroci, ki so se pred petimi leti vpisali v prvi, drugi in tretji razred, niso več otroci, so fantje in dekleta v šestem, sedmem in osmem razredu. Starši jim ne iščejo več copat v garderobnih omaricah, učitelji jih na hodnikih ne postavljajo več v vrsto. Pravzaprav imamo zdaj na osnovni šoli dva svetova. Na razredni stopnji je slišati otroški živžav, včasih jok, včasih smeh. Ko pa se sprehodimo mimo razredov predmetne stopnje, je v zraku čisto nekaj drugega. Najstniški pogovori, pa zasanjani in zaljubljeni pogledi. Tile verzi Nika Grafenauerja odmevajo tudi na naših hodnikih: »Ljubezen se na skrivaj rodi, da sploh ne ve zase. Od svetlih pogledov živi in tiho rase. Ljubezen plava v oblakih, ne hodi po tleh. In je s skrivnimi znaki zapisana v šolskih klopeh.« Dokaz, da učenci predmetne stopnje niso več majhni otroci, je tudi ta, da so spomladi v učilnici v naravi postavili šotore in tam prespali noč, da so v okviru projekta Comenius odpotovali na Finsko, Poljsko in v Francijo. Pri predmetu praktikum so pridobivali veščine, ki jim bodo v življenju prišle zelo prav: npr. kako zavrtati luknjo v steno in obesiti sliko, odmašiti odtok, kako prepleskati zidove, zaščititi lesene klopi, posaditi drevo, zlikati srajco ali zamesiti kruh. Svoje obzorje so širili pri predmetu klasična kultura, ki je posebnost naše šole. Spoznavali so mitologijo, pa življenje in kulturo starih Rimljanov in Grkov, naučili so se tudi nekaj latinskih besed. Na duhovnih obnovah so se pogovarjali o svojem telesu, ki se spreminja, o vzornikih, pa o sprejemanju sebe in drugih. Na šoli je bilo minulo leto skupaj 299 otrok in talenti, ki jih imajo in jih ni malo, so kar kipeli vsenaokrog. Odlični glasbeniki so presenečali z izvrstnim igranjem na inštrumente, pevci so svojo kakovost pokazali na številnih nastopih, na tekmovanju pevskih zborov pa so osvojili zlato plaketo. Dramski igralci, ki znajo gledalce spraviti v smeh ali v jok, so lansko leto v različnih zasedbah pripravili 4 gledališke premiere, eno, pri krožku English Drama Club, celo v angleščini. Po odru so lahkotno poskakovali baletne in džez plesalke ter plesalci, pa člani folklorne skupine. Likovni in literarni ustvarjalci so svoje stvaritve pošiljali na različne natečaje ter v revije in doživeli več objav. Športniki so se z vseh tekmovanj vračali s kolajnami. Številni učenci so se izkazali tudi na drugih različnih tekmovanjih, posebno smo ponosni na tri državne prvakinje Vesele šole. Spet drugi učenci so svoje talente pokazali pri praktičnem delu. Z veseljem jih je bilo gledati, kako suvereno so v učilnici v naravi zagrabili za lopate ali grablje. In da ne pozabim prostovoljcev, ki so obdarjeni s čutečim srcem in so še posebej uresničevali lanskoletno geslo »Ne le zase«. Na šoli res vse raste in kipi. Otroci in najstniki so polni življenja in ustvarjalnega nemira. Rojeni so za nekaj več, ne za malodušje, naveličanost, dolgočasje, lenarjenje … Učitelji smo pred velikim izzivom, kako v mladih ohraniti veselje do življenja, zvedavost, radovednost, ustvarjalnost, navdušenje, kako jim pomagati, da odkrijejo, razvijejo in pomnožijo čim več svojih talentov. ~~ Dr. Marina Rugelj, ravnateljica
Kdor koli sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme. (Mr 9,37)
carska.« »Je zelo prostorna in v njej je veliko dobrih sošolcev in prijateljev.« »Je prijazna, majhna, polna upanja na hitro izgradnjo nove šole, svetla, včasih naporna in v Božjem načrtu.« »Je najboljša, popolna, mlada, navdušujoča, drugačna od drugih.« »Je super, saj ima zelo prijazne učitelje in prijazno ravnateljico.« »Je super ustanova.« »Je zanimiva in polna novih stvari in učiteljev, ki so pripravljeni pomagati.« »Je dobra, ker organizira dobre izlete.« »Najboljša, ker je katoliška in vsako jutro molimo.« »Je lepa, ker ima lepo okolico in ribnik.« »Drugačna, ker ima latinski jezik.« »Je prva katoliška in mlada.« »Ima zelo dobro ravnateljico, ki izbira dobre učitelje.« »Odlična za otroke s tisočerimi talenti.« »Dobra, ker ima igrišče s travo.« »Je varna, vzgojna in poučna.« »Legendarna, velika in lepa.« »Ima tisoč talentov.« »Sodeluje z Bogom.« »Najboljša na svetu.« »Polna dobrih prijateljev in zabavnih učiteljev.« »Je ogromna in ima veliko prostorov.« »Ima veliko otrok, ki se pridno Šol. leto 2011/2012 – učijo.« »Zelo lepa.« »Ječetrto nadpovprečna. Veliko več se naučiš in poudarek je na veri.« »Je polna ljudi, ki radi učijo, in ljudi, ki se leto Šol. leto – učijo.« »Naša šola je carska.« »Je zelo prostorna in v njej je veliko dobrih sošolcev in prijateljev.« »Je 2012/2013 prijazna, majhna, polna Raste naša šola – blagoslov peto leto upanja na hitro izgradnjotemeljnega nove šole,kamna. svetla, včasih naporna in v Božjem načrtu.« »Je najboljša, popolna, mlada, navdušujoča, Raste učilnica v naravi. »Je zanimiva in drugačna od drugih.« »Je super, saj ima zelo prijazne učitelje in prijazno ravnateljico.« »Je super ustanova.« Število učencev: 250 polna novih stvari in učiteljev, ki so pripravljeni pomagati.« »Je dobra, ker organizira dobre izlete.« »Najboljša, ker je katoliška Število učencev: 299 Število učiteljev: 31 in vsako jutro molimo.« »Je lepa, ker ima lepo okolico in ribnik.« »Drugačna, ker imaŠtevilo latinski jezik.« učiteljev: 40 »Je prva katoliška in mlada.« »Ima zelo dobro ravnateljico, ki izbira dobre učitelje.« »Odlična za otroke s tisočerimi talenti.« »Dobra, ker ima igrišče s travo.« »Je varna, vzgojna in poučna.« »Legendarna, velika in lepa.« »Ima tisoč talentov.« »Sodeluje z Bogom.« »Najboljša na svetu.« »Polna dobrih prijateljev in zabavnih učiteljev.« »Je ogromna in ima veliko prostorov.« »Ima veliko otrok, ki se pridno učijo.« »Zelo lepa.« »Je nadpovprečna. Veliko več se naučiš in poudarek je na veri.« »Je polna ljudi, ki radi učijo, in ljudi, ki se učijo.« »Naša šola je carska.« »Je zelo prostorna in v njej je veliko dobrih sošolcev in prijateljev.« »Je prijazna, majhna, polna upanja na hitro izgradnjo nove šole, svetla, včasih naporna in v Božjem načrtu.« »Je najboljša, popolna, mlada, navdušujoča, drugačna od drugih.« »Je super, saj ima zelo prijazne učitelje in prijazno ravnateljico.« »Je super ustanova.« »Je zanimiva in polna novih stvari in učiteljev, ki so pripravljeni pomagati.« »Je dobra, ker organizira dobre izlete.« »Najboljša, ker jeŠol. katoliška in vsako jutro molimo.« »Je lepa, ker ima lepo okolico in ribnik.« »Drugačna, ker ima leto 2010/2011 – latinski jezik.« »Je prva katoliška in mlada.« »Ima zelo dobro ravnateljico, ki izbira dobre učitelje.« »Odlična za otroke s tretje leto tisočerimi talenti.« »Dobra, ker ima igrišče s travo.« »Je varna, vzgojna in poučna.« »Legendarna, velika in lepa.« »Ima tisoč Raste naša skupnost. talentov.« »Sodeluje z Bogom.« »Najboljša na svetu.« »Polna dobrih prijateljev in zabavnih učiteljev.« »Je ogromna in ima Številootrok, učencev: veliko prostorov.« »Ima veliko ki 200 se pridno učijo.« »Zelo lepa.« »Je nadpovprečna. Veliko več se naučiš in poudarek je na veri.« »Je polna ljudi, ki radiŠtevilo učijo,učiteljev: in ljudi,31ki se učijo.« »Naša šola je carska.« »Je prostorna–indrugo v njej Šol. zelo leto 2009/2010 letoje veliko dobrih sošolcev in prijateljev.« »Je prijazna, majhna, polna upanja na hitro izgradnjo nove šole, svetla, včasih naporna in v Božjem Rastejo učenci. načrtu.« »Je najboljša, popolna, mlada, navdušujoča, drugačna od drugih.« »Je super, saj ima zelo prijazne učitelje in prijazno Število učencev: 149 ravnateljico.« »Je super ustanova.« »Je zanimiva in polna novih stvari in učiteljev, ki so pripravljeni pomagati.« »Je dobra, ker organizira dobre izlete.« »Najboljša, ker je katoliška in vsako jutro molimo.« »JeŠtevilo lepa,učiteljev: ker ima29lepo okolico in ribnik.« »Drugačna, ker ima latinski jezik.« »Je prva katoliška in mlada.« »Ima zelo dobro ravnateljico, ki izbira dobre učitelje.« »Odlična za otroke s tisočerimi talenti.« »Dobra, ker ima igrišče s travo.« »Je varna, vzgojna in poučna.« »Legendarna, velika in lepa.« »Ima tisoč talentov.« »Sodeluje z Bogom.« »Najboljša na svetu.« »Polna dobrih prijateljev in zabavnih učiteljev.« »Je ogromna in ima velikoŠol. prostorov.« »Ima– veliko otrok, ki se pridno učijo.« »Zelo lepa.« »Je nadpovprečna. Veliko več se leto 2008/2009 naučiš in poudarek je na veri.« »Jeprvo polna letoljudi, ki radi učijo, in ljudi, ki se učijo.« »Naša šola je carska.« »Je zelo prostorna in v njej je veliko dobrih sošolcev in Začeli prijateljev.« smo rasti.»Je prijazna, majhna, polna upanja na hitro izgradnjo nove šole, svetla, včasih naporna in v Božjem načrtu.« »Je najboljša, popolna, mlada, navdušujoča, drugačna od drugih.« »Je super, saj ima zelo Število učencev: 103 prijazne učitelje in prijazno ravnateljico.« »Je super ustanova.« »Je zanimiva in polna novih stvari in učiteljev, ki so pripravŠteviloker učiteljev: 19 dobre izlete.« »Najboljša, ker je katoliška in vsako jutro molimo.« »Je lepa, ker ima ljeni pomagati.« »Je dobra, organizira lepo okolico in ribnik.« »Drugačna, ker ima latinski jezik.« »Je prva katoliška in mlada.« »Ima zelo dobro ravnateljico, ki izbira dobre učitelje.« »Odlična za otroke s tisočerimi talenti.« »Dobra, ker ima igrišče s travo.« »Je varna, vzgojna in poučna.« »Legendarna, velika in lepa.« »Ima tisoč talentov.« »Sodeluje z Bogom.« »Najboljša na svetu.« »Polna dobrih prijateljev
NAJRAJE SEM PISAN IN RAZIGRAN 5 let Osnovne šole Alojzija Šuštarja
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
130 131
O NAŠI ŠOLI ... »Je nadpovprečna. Veliko več se naučiš in poudarek je na veri.« »Je polna ljudi, ki radi učijo, in ljudi, ki se učijo.« »Naša šola je carska.« »Je zelo prostorna in v njej je veliko dobrih sošolcev in prijateljev.« »Je prijazna, majhna, polna upanja na hitro izgradnjo nove šole, svetla, včasih naporna in v Božjem načrtu.« »Je najboljša, popolna, mlada, navdušujoča, drugačna od drugih.« »Je super, saj ima zelo prijazne učitelje in prijazno ravnateljico.« »Je super ustanova.« »Je zanimiva in polna novih stvari in učiteljev, ki so pripravljeni pomagati.« »Je dobra, ker organizira dobre izlete.« »Najboljša, ker je katoliška in vsako jutro molimo.« »Je lepa, ker ima lepo okolico in ribnik.« »Drugačna, ker ima latinski jezik.« »Je prva katoliška in mlada.« »Ima zelo dobro ravnateljico, ki izbira dobre učitelje.« »Odlična za otroke s tisočerimi talenti.« »Dobra, ker ima igrišče s travo.« »Je varna, vzgojna in poučna.« »Legendarna, velika in lepa.« »Ima tisoč talentov.« »Sodeluje z Bogom.« »Najboljša na svetu.« »Polna dobrih prijateljev in zabavnih učiteljev.« »Je ogromna in ima veliko prostorov.« »Ima veliko otrok, ki se pridno učijo.« »Zelo lepa.«
VERJETI SONCU, DA NIKOLI NE ZATONE ... PROFESORJI IN DRUGI STROKOVNI DELAVCI V ŠOL. LETU 2013/14 Pridi na gugalnico
... Učitelji 1., 2. in 3. razreda – razredniki in OPB
5 najboljših stvari na OŠ AŠ: S. KATJA ŠTEMBERGER, učiteljica v 1. a: Začetno navdušenje, veselje, pričakovanje, negotovost, povezanost kolektiva. LUCIJA TOMAŽIN KERN, podaljšano bivanje v 1. a: Sproščenost, veselje, petje, povezanost, navdušenje. MARIJA KUŠAR, učiteljica v 1. b: Navdušenje, medsebojno zaupanje, prizadevnost in sodelovanje staršev, podpora vodstva, talenti naših otrok. TANJA SUHADOLC, podaljšano bivanje v 1. b: Petkrat veselje! KARMEN KRANJEC KLOPČIČ, učiteljica v 1. a: - September 2008, ko smo z velikim veseljem in korajžo zakorakali po poti prve katoliške osnovne šole. Bogu hvala! - Naša zbornica z učitelji, polnimi idej in z mnogimi talenti. Kdo zabrenka na kitaro, drugi že poje, spet tretji zabija žeblje … Ah, kako se imamo luštno. - Prvi šolski dan s prvošolci, ko je pred nami razprostrta pot učenosti in mali nadobudneži nestrpno pričakujejo, da bodo prijeli za svinčnik in odprli zvezek. - Sprejetost in toplina, ki jo čutim v učilnici, zbornici, na hodniku. - Zaključna konferenca z »vročim stolom«, ki vedno znova nasmeji in preseneča. Pred nami pa dolge počitnice MATEVŽ BOLTA, učitelj v 2. a: Nasmejanost, pripravljenost za delo, igrivost, utesnjenost J in mnogoterost talentov. NUŠA PERČIČ, učiteljica v 2. b: Najmanjša, a najbolj prijetna zbornica, prijazni sodelavci, navdušenje, ustvarjalnost, ogromno idej. KATARINA RUPAR MARINKO, podaljšano bivanje v 2. b: Toplina v zbornici, pohvala, Bog, tisočeri talenti, narava. MARTINA FERLAN KAVČIČ, učiteljica v 3. b: Duhovnost, marljivost, spoštovanje, zaupanje, smeh.
Pustite otročičem, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, za take je namreč božje kraljestvo. (Mr 10,14)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
PETRA TURK NOVAK, podaljšano bivanje v 3. b: Odprt in zagnan kolektiv, iskreni odnosi, vedoželjni učenci, vodstvo, ki podpira ideje in odpira možnosti za rast, molitev, ki prepleta šolski vsakdan. MAJA JAVORNIK, učiteljica v 3. a: Veselje, optimizem, pripravljenost za delo, ustvarjalnost, duhovnost. SANDRA BOJANEC, učiteljica angleščine: Veselje, duhovnost, odnosi, pripravljenost za delo, povezanost. HELENA HORVAT, podaljšano bivanje v 2. a: Učitelji, učenci, zbornica, odnosi, delavnost. KATARINA RAUH, učiteljica v 1. b: Kolektiv, moji prvošolčki, organizacija na šoli, skupni izleti, možnost napredovanja – velika izbira izobraževanj in seminarjev MATEJ MATIJA KAVČIČ, podaljšano bivanje v 3. a
1. vrsta: Lucija Tomažin Kern, Karmen Kranjec Klopčič, Nuša Perčič, Katarina Rauh, Matevž Bolta, Sandra Bojanec, Petra Turk Novak 2. vrsta: s. Katja Štemberger, Marija Kušar, Katarina Rupar Marinko, Tina Šetina, Tanja Suhadolc, Helena Horvat, Maja Javornik, Martina Ferlan Kavčič, Matej Matija Kavčič
132 133
Pri oknu sedi slikar
... Učitelji 4. in 5. razreda – razredniki in OPB
5 najboljših stvari na OŠ AŠ: MATJAŽ MAVHAR, učitelj v 4. a: Čudoviti sodelavci, odlični pogoji za delo, lepi prostori, dejavni učenci, nastajajoča šola, blagoslov … TINA ŠETINA, podaljšano bivanje v 4. a: Sladka rojstnodnevna praznovanja v zbornici, velikonočni ponedeljek, učilnica v naravi, konferenca pred poletnimi počitnicami, iskren nasmeh sodelavke ali sodelavca. TADEJA DRAŠLER, učiteljica v 5. b: Jutranja sv. maša, pogovori v zbornici, druženje na čajankah, ustvarjalni učenci, prijazni starši. KLEMEN BANKO, učitelj praktikuma in podaljšano bivanje v 5. b: »Družinska« zbornica, prijazni sodelavci, vedoželjni učenci, zavzetost za delo, delo z učenci. IRENA DEMŠAR, učiteljica v 4. b: Veselje in smeh, v zbornici vedno najdeš koga, ki te posluša, veliko znanja, delavnost, veliko talentov. DIMITRI DUHANNOY, podaljšano bivanje v 4. b: Kolektiv, duhovnost, priprave pred poukom, odprtost za umetnost, všeč mi je, da je osnovna šola majhna, in želim, da taka ostane.
Kdor božjega kraljestva ne sprejme kakor otrok, ne pride vanj. (Mr 10,15)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
ELA RUPERT, učiteljica angleščine: Kolektiv OŠ AŠ, moji krožkarji (English Drama Club), mentorstvo pripravniku iz Nove Zelandije, spoznavanje Ljubljane še z vidika turistične vodičke za naše goste v okviru Comeniusa, napredek učencev in njihovi odzivi na moje delo. UROŠ KERMAVT, učitelj športne vzgoje: Sodelovanje, zavzetost za delo, sproščenost, igrivost, povezanost. DRAGICA RADOJEVIČ, učiteljica v 5. a: - Odlični sodelavci, na katere se lahko zanesem. - Konferenca v Kočevju – petje in pečenje ob tabornem ognju. - Veselje in iskrica otrok po dobro opravljenem delu. - Državno priznanje učencev v Veseli šoli in državno priznanje za najboljšo gledališko predstavo v Sloveniji. - Islandija – učilnica v naravi. - Timsko delo z nekaterimi učitelji in sodelovanje z njimi. - Ravnateljica, ki nas spoštuje in mi pušča svobodo, ima posluh za sočloveka in razne projekte.
1. vrsta: Helena Podboj Mlakar, Mojca Miklavčič, Dragica Radojevič, Nadja Janežič, Tina Šetina, Tadeja Drašler, mag. Irena Demšar, Ela Rupert, Petra Filipič 2. vrsta: Martin Zlobko, Klemen Banko, Uroš Kermavt, Dimitri Duhannoy, Matjaž Mavhar
134 135
Sanjati fantazijo
... Učitelji predmetne stopnje
5 najboljših stvari na OŠ AŠ: MAJA SUŠIN, učiteljica slovenščine: Zaupanje med sodelavci, druženje z učenci na družinskih dnevih, duhovnih obnovah …, pouk na travi, pod drevesi, vrline meseca in druge dejavnosti, ki plemenitijo šolski vsakdan, spodbujanje ustvarjalnosti. MARIJA BLAŽI, učiteljica likovne umetnosti: Odprtost, kolektiv, sproščenost, veselje, delavnost. MATEJ MATIJA KAVČIČ, učitelj zgodovine, podaljšano bivanje v 3. a: Zavzetost za delo, ustvarjalnost, duhovnost, sodelavci. ANJA KOŠIR, učiteljica slovenščine: Mladost in zagnanost kolektiva, ustvarjalni kaos, ki rojeva novo. NADJA JANEŽIČ, učiteljica glasbene umetnosti: Neskončno veliko možnosti, pozitivna energija, smeh, petje, veselje in spodbude za rast. ANDREJA JELOVČAN, učiteljica matematike: Veselje sodelavcev, profesorska telovadba, Mestni vrh pri Kočevju, skupne sv. maše, petje učencev za moj god. MARTIN ČOKL, učitelj fizike: Prijaznost, navdušenost, pripravljenost, delavnost, povezanost. MARTIN TINE PERGER, naravoslovje in kemija UROŠ KERMAVT, šport TINA GRUDEN, klasična kultura HELENA ROZMAN, praktikum, ples ELA RUPERT, angleščina MATJAŽ MAVHAR, praktikum KLEMEN BANKO, praktikum MIRJAM LINDIČ, nemščina DAŠA OBERČ, francoščina NEJC CAPUDER, geografija In objemal jih je, polagal nanje roke in jih tako blagoslavljal. (Mr 10,16)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
HELENA PODBOJ MLAKAR, učiteljica angleščine: Najbolj mi je všeč, ko pridem v zbornico in malo potožim, pa me kar nekaj sodelavk razume. Veseli me tudi, ko po vrnitvi s porodniškega dopusta vidim, kako so učenci napredovali. Všeč mi je narava, ki obdaja šolo, zato tudi zjutraj vstopim bolj pomirjena in začnem nov dan. PETRA FILIPIČ, učiteljica športne vzgoje: Možnost opravljanja volonterskega pripravništva na osnovni šoli, ponudba za delo na projektu ZŽS, snovanje izbirnega predmeta s področja športa, fenomenalen kolektiv in učenci, zaupanje vodstva v posameznika, najboljše vzdušje v zbornici, veselje in zabava na počitniških dejavnostih, hvaležnost staršev, tečaj angleščine za zaposlene, katehumenat pod okriljem šolskega kaplana Martina Zlobka, spodbudne besede sodelavcev ob moji nenadni poškodbi ... MARTIN ZLOBKO, šolski kaplan: Veselje in igrivost otrok, izjemen kolektiv – dobri odnosi, blagoslov temeljnega kamna za novo šolo, duhovne obnove in družinski dnevi, lepe in duhovno bogate šolske in razredne sv. maše. MOJCA MIKLAVČIČ, učiteljica praktikuma in biologije: Da veliko pozornosti posvečamo glasbi, da se ogromno smejimo, da se v kolektivu dobro razumemo, si zaupamo in med seboj pomagamo, da imamo duhovne priprave in se večkrat skupaj priporočimo Bogu, da dajemo velik poudarek gibanju in pouku v naravi.
1. vrsta: Mojca Miklavčič, Maja Sušin, Helena Podboj Mlakar, Martin Zlobko, Uroš Kermavt, Matej Matija Kavčič 2. vrsta: Helena Rozman, Nadja Janežič, Andreja Jelovčan, Marija Blaži, Ela Rupert, dr. Martin Tine Pergar 3. vrsta: Martin Čokl, Anja Košir, Klemen Banko, Petra Filipič, Matjaž Mavhar
136 137
Dali so izraz
... Ostali strokovni sodelavci
5 najboljših stvari na OŠ AŠ: MARINA VIDMAR, svetovalna služba: Radoživost, ustvarjalnost, duhovnost, sodelovanje, povezanost. METKA PIRŠ ZUPIN, poslovna sekretarka: Da si naredil nekaj dobrega, da te imajo ljudje okrog tebe radi, učiteljski izlet, obredi in maše, ki so zaradi otrok posebno doživetje, 1. september 2008, kup novorojenčkov ter šušljanje, katera je sedaj noseča, začetek gradnje. MARTINA JUTERŠEK, svetovalna služba: Sproščenost, veselje, pristnost, krasni sodelavci in otroci, kapela.
Martina Juteršek, Metka Pirš Zupin, Marina Vidmar Pridi, Duh posinovljenja božjih otrok.
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
138 139
Odprtost za življenje Hvala za skupno rast
Našim učiteljicam in učiteljem se je v letih od 2008 do 2013 rodilo kar 31 otrok. Naši drobižki v letih 2012 in 2013 pa so bili ...
Simona Cepin in Veronika, Lucija ter mala MANCA
HELENA MORISSET, učiteljica klasične kulture: Mag. Petra Erjavec in Jakob, Neža ter mali DAVID
Petra Turk Novak in JURE
Helena Rozman in mali PAVEL
Metka Pirš Zupin z Niko in NEJCEM
Sprejetost, odprtost, nasmejani in zadovoljni obrazi otrok po zaključenih antičnih dnevih. Če pogledam nazaj, vidim polno nasmejanih obrazov, slišim pesem v zbornici, čutim spodbude s strani naše ravnateljice.
Karmen Kranjec Klopčič in LENART
REZKA DRMOTA, učiteljica podaljšanega bivanja Andreja Perdih in Simon ter mali BLAŽ
Helena Podboj Mlakar in Anaja ter mali VASJA
MIRJAM ČEBULC, psihologinja v svetovalni službi
Vse sem lahko
… UČENCi v šolskem letu 2013/14
PIKO DINOZAVER OBIŠČE NAŠO ŠOLO Zgodba se začne tako, da gremo tretješolci ven. Vsi fantje smo igrali nogomet, deklice pa so se menda žogale in skakale čez kolebnice. V moji ekipi so bili Luka, Filip, Arne, ki je bil vratar, Nik in Anton, v drugi pa Jošt, vratar, Miha, Jure, Beni, Matija in Nejc. Zaenkrat je 3 : 3. Ne, 4 : 3 za nas, ker sem Joštu pravkar zabil gol. Ko je žoga priletela v mrežo, sem zaslišal krik. A to ni bil navaden krik, kot so na primer: »Oj, nesrečnik, kaj si storil!?« Ali pa: »Kaaaaaj!?« To je bil krik strahu in groze. Pa tudi Joštov ni bil. A čigav je bil, tega še ne povem. Najprej je nekaj zavreščalo, potem je zahreščalo in nato počilo in sedaj vam lahko povem, da je bil krik Zalin, kar pa ni nič čudnega, saj je Zala zelo plašna. Šel sem tja in videl, da Zala bleda kot oblak leži v travi. »No, no, kaj se je pa zgodilo, da si tako bela?« sem ji rekel. Zala pa je ležala tam, niti besede ni spravila iz ust, lasje so ji frfotali v vetru, pa še to ne vsi. »Ha, verjetno jo je zadela kap!« Pravzaprav sem upal, da se ni zgodilo nič hujšega. »Hej, fantje! Pridite sem! Bomo Zali pomagali!« Fantje pa so stali kot prikovani in punce tudi. »Tristo hudičev, tu moram pomagati sam!« sem si mislil. Na lepem pa je vame udarila energija! Zazdelo se mi je, da bi lahko tekel najmanj petkrat hitreje kot do sedaj. Zazdelo se mi je tudi, da bi bilo najboljše, če bi oddirjal po vodo in Zalo »malo pošprical«, pa sem ugotovil, da se ji je barva vrnila. »Zbudi se!« sem zavpil in ji malo potrkal po prsih. Zmedeno je odprla oči in rekla:« Eč ebet en ib olib, ib eš alrmu!« »A?« sem rekel, ker res nisem razumel. »En šemuzar?« je rekla Zala. Mislim, da je tako govorila zaradi panike. Ko pa se ji je vrnil dar govora, mi je razložila, kaj je mislila povedati. »Če tebe ne bi bilo, bi še umrla!« In »Ne razumeš?« Govorila je, kot pravijo temu fantje, v »obratščini.« »Zakaj pa si omedlela?« sem jo vprašal. »Hočem reči,« sem rekel, »umrla pa zagotovi ne bi!« »No,« je rekla, »tamle ssem zzagledalla …« »Pika Dinozavra,« ji nisem pustil povedati do konca, saj sem se tedaj tudi sam ozrl tja in zagledal … Pika. »In od strahu si omedlela!« sem še pridal. Veste, tisto, ko je zavreščalo, zahreščalo in počilo, vam lahko povem, kako je to šlo: zavreščala je Zala, to sami dobro veste, zahreščalo je drevo, ki ga je Piko podrl, počilo pa je tudi drevo, ko je padlo na tla. Počasi sem se pomikal proti Piku, da bi ga pozdravil. S tem mislim, da bi mu rekel »dober dan«. Ravno tako počasi me je grabila panika, ni me pa čisto zgrabila, tudi takrat ne, ko sem se zazrl veliki zverini v oči. »Hoj hoj, Pikec!« sem mu rekel, kajti zverina je bila videti bolj prijazna kot prej. »Kaj pa vi stojite tam?!« sem nadrl ostale sošolce in sošolke. »Poglejte Zalo! Menda se je res prestrašila najbolj od vas, sedaj pa mirno skače čez kolebnico!« Sošolci in sošolke pa nič. Stali so tam in buljili kot najbolj nenaspani krokodili. »Pridi, Zala! Peljala bova Pika na sprehod!« sem rekel. »Tako ali tako ne gre drugače!« »Da, vsi stojijo tam kot preplašene bolhe!« mi je odgovorila. »Pah! Ti si pred nekaj minutami LEŽALA tam!« sem ji rekel, nato pa odrecitiral: »Ah kaj! Pustiva to zdaj! To je za nama, tam vélika lama.« »No, greva!« je rekla Zala. In sva šla. (Pravzaprav smo šli, ker je bil še Piko zraven!) Ko smo se malo oddaljili, smo videli, da se drugi spet igrajo. Prišli smo do neke hiše, pred katero je ležal šop banan. Piko je bil pijan (no, to se rima) in je seveda zamenjal banane za knjigo. Raztrgal je šop banan na dva dela in se čudil, ker ni notri pisalo nič. Midva z Zalo pa sva se smejala. Prišli smo v Ljubljano. Tam je Piko požrl vsak predmet, ki ga je videl in je bil zelene barve, teh reči pa žal ni bilo malo. Požrl je zelene cvetlične lončke, zeleno platneno streho tržnice, zelene police v cvetličarni, nekaj krošenj in za celo smetišče trave. Petnajst minut in 1 uro po najinem odhodu, in že smo bili pri šoli. Piko nama Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si to prikril modrim in razumnim in razodel malim. (Lk 10,21)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
je pomahal z repom in odšel. Z Zalo sva mu pomahala nazaj, nato pa sva pripovedovala, kaj vse sva doživela. Igrišče je kar grmelo od otroškega smeha, ko sem pripovedoval, kaj vse je Piko požrl in o tem, kako je banane zamešal za knjigo. Še sreča, da je gospa Rezka vedela, da sva z Zalo šla, sicer bi bil joj! Kaj hočemo, takšna je naša popoldanska učiteljica. (Matevž Demšar, 4. A)
IZ DNEVNIKOV učencev 5. B V nedeljo sem se zbudila z metuljčki v trebuhu. Danes imamo s pevskim zborom nastop v Cankarjevem domu! In jaz pojem solo! Televizija bo snemala! Kako sem vznemirjena! Hej, zakaj pa tako hitim!? Gremo po vrsti. No, ko sem se zbudila, oblekla in pojedla zajtrk, smo se z družino odpravili k jutranji maši. Ko smo se vrnili, je mami pripravila kosilo, potem pa smo se končno odpravili. Saj res! Na generalko. Po njej smo odšli še malo domov, da smo se lepo oblekli. Ko je bil čas za odhod, smo odšli. Ko smo odpeli, smo lahko poslušali ostale. Gimnazijci so zaigrali odlomek iz neke opere. Bili so zelo dobri. Ko je bilo konec koncerta, smo bili že zelo utrujeni, zato smo hitro odšli domov in zaspali. (Neža Mavčič)
Zjutraj sem se zaspano pretegnila in si pomencala oči. Moji lasje so razmrščeni ležali po glavi, zgornji del pižame pa je bil pol v hlačah, pol pa ne. Bila sem čisto neurejena. A nihče mi še ni rekel, da se to zjutraj ne sme. Ko sem prišla v spodnje nadstropje, sem šele ugotovila, da je sobota. Juhu! Komaj čakam, da se začne baletni nastop. Hitro sem se preoblekla, počesala in pripravila torbo, v katero sem dala: baletne žabe, copatke, torbico z lasnicami, mrežico ter malico. Komaj sem čakala, da bo ura 9.10. Ob tej uri sva se z mami usedli v avto in odpeljali pred Cankarjev dom. Pripeljali sva se pred veliko stavbo, kjer so se zbirale baletke. Poslovila sem se in se še sama odpravila pred vhod. Tam je čakala učiteljica Tina. Z razredom smo odšli v garderobo in se preoblekli za prvo točko. Ko smo nastopali, sem bila malo prestrašena. Po prvi točki smo imeli raztegovanje. Nato smo hitro odšli v garderobo in se preoblekli v ciklamne drese z gumbi, imeli smo tudi tutuje in bele rože v laseh. V zaoderje smo prišli ob šesti točki. Ko se je končala, smo na oder stekli mi. Odplesali smo zelo dobro. Ne dobro, odlično! Upam, da se bo tak baletni nastop še kdaj ponovil. (Lonja Klavžar)
Hm. Kam smo že šli v soboto? To soboto smo šli v ... šolo! Saj res! To soboto so poimenovali »delovna sobota«, ker smo nadomeščali en dan v maju. Ne vem točno katerega, vendar me tudi ne zanima preveč. No, vse skupaj je potekalo takole: Ko smo se že spravili v avto, smo morali zelo pohiteti, saj je bila ura že pet čez osem. Ojoj, zamujamo! Ups! Kaj pa govorim!? Zmotila sem se! Ta dan se je šola začela namreč pol ure kasneje – ob pol devetih! Ko smo prišli v šolo, nam je učiteljica podaljšanega bivanja prebrala navodila, kako se bomo morali obnašati v novi učilnici v naravi. Imamo veliko srečo! Tako lepo učilnico v naravi, kot jo bomo kmalu imeli mi, imajo zelo redke šole. Veste, kaj vse bo notri!? Poleg miz in stolov bo tudi »koza«, na kateri bodo lesena drva, s katerimi se bomo lahko igrali, »kurišče« oziroma luknja, obdana z velikimi kamni, v katerih bomo lahko kdaj zakurili ogenj, vendar le ob prisotnosti učitelja ali odrasle osebe, vrvi, ki bodo napeljane med drevesi, da bomo lahko hodili po njih, seveda samo ob prisotnosti učitelja. Ali ni to super? No, potem smo se malo igrali, malo pa pripravljali na prihod staršev. Pripravili smo namreč predstavitev za starše in bili smo 4. b – RAZRED ZGODOVINE. Moji dve sošolki in jaz smo imele predstavitev igrač. Same smo pripravile delavnice za manjše otroke, na katerih smo izdelovali punčke iz cunj. Otrokom so se pri izdelovanju pridružili še odrasli in tudi nekateri moji sošolci in sošolke. Bile smo zelo vesele, ko smo videle, da se je na naših delavnicah zbralo zelo veliko otrok in celo odraslih. Bilo je zelo lepo, pa tudi punčke, ki smo jih izdelale skupaj z otroki, so bile zelo lepe. (Neža Mavčič)
140 141
DojenÄ?ek se bo igral nad gadjo luknjo. (Iz 11,8)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
1. A Učiteljice: Karmen Kranjec Klopčič, s. Katja Štemberger in Lucija Tomažin Kern 1. vrsta: Peter Demšar, Ian Dobršek, Andrej Šuštaršič, Tita Šantelj 2. vrsta: Filip Praček, Justina Dobre, Adam Dominko, Gregor Ferjan, Neža Sušnik, Žiga Osredkar, Melanija Kordiš 3. vrsta: Jana Parkelj, Ula Rožič, Mirjam Bohinc, Eva Rupnik, Vida Vurušič, Mija Marinšek,Vid Ramovž, Martin Žabkar 4. vrsta: Naja Novak, Nika Kregar, Karin Ostanek, Katarina Pirc, Zmago Vid Petreski, Janez Pavel Furman
Naš razred je … odličen, lep, zadovoljen, pospravljen.
142 143
Naš razred ... je prijazen, dobro dela domače naloge, je luštkan, je vesel.
1. B Učiteljice: Marinka Kušar, Katarina Rauh in Tanja Suhadolc 1. vrsta: Mirjam Davida Vratuša, Eva Macedoni, Andrej Sever, Jan Šobak, Sebastjan Bartolj, Lina Grahek, Ivana Ferjan, Peter Jurij Selan 2. vrsta: Klara Košir, Dora Rus, Jon Klemenc, Benjamin Brecelj, Metka Penič, Anže Zidanšek, Laura Ferjančič, Primož Vučko, Filip Visočnik 3. vrsta: Lana Popek, Hana Arko, Jakob Korbar, Zala Vrbovšek, Kristian Mihael Tratnik, Katarina Štefanija Mrvar, Jerca Koderman, Miha Zupan
Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. (Jn 10,11)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
Naš razred je ... zelo velik in rumen, zelo glasen, lepo urejen, prijeten.
2. A Učitelja: Matevž Bolta in Helena Horvat 1. vrsta: Marcel Dolar Kunc, Maša Rajk, Ema Pogorevc, Mohor Kern, Martin Cukjati, Filip Peršolja, Jakob Šeblaj in Jakob Miklič 2. vrsta: Iza Dolenc, Sara Bonzanni, Lana Kolar, Matija Pleško, Jakob Repanšek, Axel Kristjan Grčar, Martin Demšar, Andraž Zorko in Maks Duhovnik 3. vrsta: Ajda Lombardo, Sara Trobiš, Katarina Demšar, Manja Volavšek, Tija Turha, Sebastjan Perovnik, Tadej Jelenc, Lili Marija Kovačič
144 145
Naš razred je ... vedno lačen, zabaven, ker je čist, ful dober, talent.
2. B Učiteljici: Nuša Perčič in Katarina Rupar Marinko 1. vrsta: Gregor Senčar, Luka Martin Gajšek, Tristan Berkopec, David Erhartič 2. vrsta: Maša Vintar, Luka Gregorčič, Tadej Jeretina, Izabela Vindiš, Zala Čeh, Gaja Obrulk, Neca Jazbec 3. vrsta: Anže Kregar, Svit Benko, Avguštin Pavel Sedej, Neli Škerl, Katja Hočevar, Liza Snoj, Lavra Križanič, Ruta Kogovšek 4. vrsta: Žan Luka Selan, Tadej Banko, Benjamin Bras Meglič, Andraž Ulaga, Zala Kotar, Ela Sever
Tako tudi ni volja vašega Očeta, ki je v nebesih, da bi se pogubil kateri od teh malih. (Mt 18,14)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
Naš razred je ... vesel, povezan, umirjen in pripravljen pomagati, poln pridnih učencev, topel in poskočen.
3. A Učitelja: Maja Javornik in Matej Matija Kavčič 1. vrsta: Matevž Sušnik, Rebeka Gril, Ema Volavšek, Diana Dominko, Neža Zupanič, Aljaž Hribar, Matjaž Trošt, Januš Miklavčič 2. vrsta: Izabela Ostanek, Ema Judita Kolšek, Petja Humar, Vid Rupnik, Miha Kolar, Andraž Parkelj, Tian Ramovž, Pia Klara Duhovnik 3. vrsta: Ema Julija Peršolja, Nejc Dovžan Kukič, Jacinta Drnovšek, Julija Geč Mravlje, Aleš Rus, Anastasija Premože, Zala Obolnar, Andrej Kušar, Tia Dobršek
146 147
Naš razred je ... zelo urejen, super, vesel, radodaren in radoveden, poln prijaznih učencev, navihan.
3. B Učiteljici: Martina Ferlan Kavčič in Petra Turk Novak 1. vrsta: Jakob Martin Kolbezen, Blaž Jernej Zupan, Matic Zupan, Peter Sojer 2. vrsta: Blaž Ferjančič, Lovrenc Pintar, Nataša Magister, Karlina Mikek, Nika Petreska, Veronika Rupar, Klara Avšič 3. vrsta: Žan Penič, Jakob Klemenc, Andrej Hribljan, Matevž Košir, Anja Prošek, Manca Mavčič, Lucija Jeromen, Zala Ivajnšič 4. vrsta: Blaž Vester, Slavko Sever, Nikita Drole Škrlj, Sara Banko, Tadej Maršič, Ana Marija Sojar, Lucija Arko
Pridi, Duh vednosti in pobožnosti.
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
Naš razred je ... priden in klepetav, poln smeha, veselja in prijateljstva, družaben in igriv, vedno obsijan s soncem.
4. A Učitelja: Matjaž Mavhar in Tina Šetina 1. vrsta: Sara Lesar, Ema Vurušič, Zala Vintar, Veronika Marolt, Nejc Jeromen, Jošt Lombardo, Filip Marinšek, Miha Osredkar 2. vrsta: Zoja Kordiš, Ida Kogovšek, Jerica Volovlek, Jure Rajk, Neža Trobiš, Lucija Cukjati, Anton Žabkar, Luka Anderluh, Matevž Demšar 3. vrsta: Klara Demšar, Ana Sever, Maria Praznik, Petja Svetina, Nik Golinar, Benjamin Miklič, Matija Dobre, Arne Natan Kacjan
148 149
Naš razred je ... prijateljski in malo nagajiv, športen, ustvarjalen, navdušen nad poštevanko, poln navdušenih bralcev.
4. B Učitelja: Irena Demšar in Dimitri Duhannoy 1. vrsta: Vanesa Bačar, Neža Vučko, Petra Hočevar, Klara Fabiani, Sara Javeršek, Veronika Turk 2. vrsta: Nik Gregorin, Natan Gregorčič, Lucija Jeretina, Danaja Berkopec, Doroteja Košir, Evelina Nakić, Tarin Rožič, Tim Matej Longar, Jurij Korbar 3. vrsta: Gregor Gubenšek, Martin Koderman, Jakob Visočnik, Jakob Val Selan, Voranc Grahek, Jure Kotar, Jadran Jakopin, Miha Popek Kakor pastir pase svojo čredo, s svojo roko zbira jagnjeta, jih nosi v svojem naročju, doječe pa rahlo vodi. (Iz 40,11)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
Naš razred je ... preveč pameten za knjigo rekordov, legenda z neba, ki sveti kot zvezda, zelo dober v športu, igriv in velikodušen, prijateljski.
5. A Učiteljici: Dragica Radojevič in Mojca Miklavčič 1. vrsta: Ignacij Dolar Kunc, Staš Štanelj, Ana Kušar, Matjaž Kržič, Kristjan Korenjak, Adrijana Bohinc, Lina Marija Longar, Marija Svetlin 2. vrsta: Monika Prošek, Anais Vaupot, Janja Zupin, Lara Ramovž, Gašper Kolar, Jan Duhovnik, Blaž Jelenc 3. vrsta: Katarina Briški, Anneke Mlakar, Matevž Pleško, Benjamin Erce, Andrej Merše, Luka Dolar Kunc, Ambrož Sušnik, Lin Primožič, Ana Marija Brodnik
150 151
Naš razred je ... popoln, zakon in zabaven, najbolj radoveden, prijazen in prijateljski, športen, zanimiv in razigran.
5. B Učitelja: Tadeja Drašler in Klemen Banko 1. vrsta: Jakob Tratnik, Valentin Lenart Gibičar, Mirjam Gril, Nika Gubenšek, Klara Gantar, Marko Praček, Maksim Bartolj, Andraž Jeromen 2. vrsta: Laura Marija Zore, Neža Mavčič, Eva Farič, Anamarija Sedej, Leon Rojc, Gašper Kovačič, Matic Snoj,Mojca Štembal 3. vrsta: Jakob Erhartič, Manca Vertačnik, Katarina Eva Anderluh, Martin Magister, Dominik Macedoni, Dorian Križaj, Lonja Klavžar, Lea Lipič Nikar se torej ne bojte! Več ko mnogo vrabcev ste vredni vi. (Mt 10,31)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
Naš razred je ... čuden in razburljiv, duhovit in savna poleti, zelo živahen in nagajiv, prijazen, poln dobrih prijateljev, živahen, vesel, delaven in tečen.
6. A Razredničarka: Anja Košir Sorazredničarka: Mojca Miklavčič 1. vrsta: Lucijan Marolt, Anton Križnar, Vid Mavrič, Jakob Lesar, Ana Zupanc Kovač, Sara Praček, Tinkara Korbar 2. vrsta: Patricija Nakić, Hana Jakofčič, Leon Šteblaj, Teo Humar, Urh Jamšek, Kristjan Švajger, Jure Žibert, Aleks Kaapre Rehtijärvi 3. vrsta: Naja Hribar, Iza Hribar, Ana Rupar, Ula Briški, Eleonora Premože, Mateja Sever, Anuša Skušek, Lucija Primožič, Klara Žabkar
152 153
Naš razred je ... zelo zabaven in se razumemo, poln dobrih nogometašev, poln dobrih in iskrenih prijateljev, razred z dobro klimo, zelo povezan, najboljši razred na šoli, srečen.
6. B Razrednik: Matej Matija Kavčič Sorazredničarka: Helena Podboj Mlakar 1. vrsta: Jakob Kosec, Borut Vester, Blaž Anton Kolbezen, Martin Bučar, Lucija Horvat, Sara Elizabeta Gajšek, Mateja Slapnik Anžur, Julija Brecelj 2. vrsta: Helena Senčar, Lana Kralj, Amadeja Lavrič More, Marjeta Lucija Korenčan, Tia Ivajnšič, Ema Vertačnik, Gitica Jakopin, Gašper Ljubič 3. vrsta: Dominik Dobre, Jakob Kotar, Gašper Vučko, Mark Svete, Gašper Cukjati, Matija Leskovar, Dominik Vester, Tomaž Kerec
Kakor je mene ljubil Oče, sem tudi jaz ljubil vas; ostanite v moji ljubezni! (Jn 15,9)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
7. A Razredničarka: Andreja Jelovčan Sorazredničarka: Ela Rupert 1. vrsta: Lenart Ulaga, Danijel Kokalj, Amadej Bertoncelj, Katarina Maršič, Katarina Fabiani, Klara Erce, Maja Klemen 2. vrsta: Manca Kovač, Anamarija Drnovšek, Klara Volovlek, Magdalena Roža Jovan, Neža Škerl, Neža Šega, Enej Novak, Lovro Zupanc Kovač 3. vrsta: Sabina Zupin, Lea Briški, Ana Vitrih, Mark Loborec, Miha Ferjan, Žiga Žličar, Gašper Trobiš, Rok Kotar, Matija - David Brodnik Manjka Luka Cerar.
154 155
Naš razred je ... udoben, skupina raznolikih in zanimivih sošolcev in sošolk, igriv, prijazen in prijeten, najboljši, carski, povezan med sabo in dobra skupnost, živahen in prijateljski, zabaven in vesel, poln dobrih in veselih sošolcev.
Naš razred je ... dober in najstarejši na šoli, povezan in nagajiv, zelo glasen, energičen in nemiren, drugačen, zato marsikoga spravimo ob živce, super skupnost.
8. A Razredničarka: Maja Sušin Sorazrednik: Martin Zlobko 1. vrsta: Lucija Planinc, Mirjam Cukjati, Matej Bohinc, Ažbe Dolenec, Jan Cerar, Jakob Marolt, Dominik Šteblaj 2. vrsta: Mihela - Rafaela Brodnik, Nives Cukjati, Aleš Presetnik, Bernard Dobre, Jakob Mali, Jakob Zupanič 3. vrsta: Nana Trifoni, Bernard Kos, Simon Urban Zore, Marija Vitrih, Ana Žibert, Petra Žnider, Anton Martin Robida, Matic Dobnikar Tečejo in ne opešajo, hodijo in se ne utrudijo. (Iz 40,31b)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
KIPENJE ŽIVLJENJA V ŠOLSKEM LETU 2012/13 Kitajski pregovor pravi: »Znanje je zaklad, ki venomer spremlja svojega lastnika.« V letu 2012/13 smo začeli z inovacijskem projektom Učilnica v naravi v okviru Zavoda za šolstvo Republike Slovenji. Želeli smo poudariti izkušenjsko učenje, ki ga prinaša učilnica v naravi. Ta nam ponuja učenje, zabavo, uživanje, motivacijo in osebni razvoj. Neposredni stik z naravo nas odpira za spoznavanje sebe in raziskovanje našega okolja. Strokovnjaki ugotavljajo, da so učenci, ki dovolj velik del učnega procesa preživijo v naravnem okolju, boljši pri izražanju svojega mnenja, pisanju analiz in vrednotenju dela; da je njihovo znanje trajnejše; da so med seboj bolj povezali in da znanje bolj uspešno povezujejo medpredmetno. Naj jim verjamemo? Sami se želimo prepričati v naslednjih letih. (Dragica Radojevič)
Septembra so se spet odprla šolska vrata, na hodnikih pa se je slišal živžav otrok, ki so si veselo pripovedovali o počitniških dogodivščinah. Prav posebno vzdušje je bilo pred dvorano, saj je 50 prvošolčkov čakalo na čisto pravi začetek šole. Nekateri s strahom, drugi z veseljem, vsi pa z radovednimi očmi. Ko so prišli v dvorano, jih je s pesmico najprej pozdravil otroški pevski zbor, nato pa so jim drugošolci izročili svečke, na katerih so bila napisana njihova imena. Po skupnem fotografiranju smo šli v razrede, kjer smo se predstavili, se malo poigrali, zapeli pesmico in nato odšli v zavodsko cerkev, kjer smo prejeli blagoslov gospoda nadškofa Antona Stresa. Spodobi se, da prvi šolski dan ostane v lepem spominu, zato smo v jedilnici imeli še sladko presenečenje. (s. Katja Štemberger)
S predmetom klasična kultura želimo otrokom priučiti pozitiven odnos do preteklosti ter jim privzgojili vrednoti, ki sta bili spoštovani v antiki – ljubezen do družine in ljubezen do domovine. Del tega procesa so bili tudi letošnji antični dnevi na razredni stopnji. Učenci prvega in drugega razreda so izdelovali tunike, mozaike, nakit in vojaško opremo. Vse to so uporabili v dramski igrici, ki so jo uprizorili staršem. Učenci tretjega razreda so izdelovali makete vojaškega tabora in mesta po vzoru antične Ljubljane. Seznanili so se tudi z vojaško taktiko, ki so jo predstavili staršem. Tudi učenci petega razreda so spoznavali življenje in dosežke antike in so svoje izdelke predstavili v obliki razstave ter dramske uprizoritve. Vrhunec projekta je bilo spoznanje učencev, da so naredil nov izdelek, za katerega so bili prepričani, da ga sami ne zmorejo narediti. Menim, da učiteljevo delo najbolj nagradi učenec, ki je zadovoljen prav zaradi na novo pridobljenega znanja. (Helena Morisset)
Praktikum je posebnost naše šole. Usmerjen je v prakso. Učenci se od 6. do 9. razreda učijo likati, šivati, popravljati kolesa, kuhati, zavezati kravato, izdelati pručko, plačevati položnice, ročno pomivati posodo, skrbeti za rastline in še bi lahko naštevali. Učimo jih vsakodnevnih izzivov življenja. (Mojca Miklavčič)
156 157
Kipenje duha Narava, smeh, veselje, pogovori, druženje, zabavni večer, sprehod, molitev, sv. maša, ogled filma … Vse to in še več se nam je tudi letos dogajalo na družinskih dnevih, ki se jim že dve leti zapored pridružuje tudi duhovna obnova na predmetni stopnji. Učenci v devetih letih šolanja obiščejo različne predele Slovenije. Čudovita dva dneva, ki ju otroci preživijo v naravi, obogatena pa sta še z duhovno vsebino, običajno ostaneta v nepozabnem spominu. A o tem naj pričajo tudi spodnje slike. Tako smo letos s prvošolci odkrivali dneve srca – kaj vse se dogaja v našem srcu – drugošolci so odkrivali lepote stvarstva, tretješolci so govorili o prijateljstvu in prijateljih, četrtošolci o naših družinah, petošolci pa so se že pogovarjali o svojem telesu in spremembah, ki jih čakajo. Z učenci na predmetni stopnji skupaj preživimo tri dni. Letos smo imeli v Kočevju – sredi katedrale stvarstva – res lepo duhovno obnovo, ki smo jo en večer pospremili s kurjenjem kresa in pečenjem hrenovk ter tvista, zaključili pa z molitvijo ob ognju in prižganimi svečkami v rokah. »Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.« S tem rekom smo začeli tudi lansko šolsko leto, ko smo imeli besedno bogoslužje z blagoslovom šolarjev. Tudi sicer v naši šoli poleg rednega šolskega koledarja spremljamo tudi liturgični ali cerkveni koledar. Novembra smo skupaj z ostalimi enotami v Zavodu sv. Stanislava praznovali osrednji praznik našega zavetnika. Obhajali smo sv. maši za razredno in predmetno stopnjo. Ob koncu meseca novembra smo v dnevu ročnih spretnosti že izdelovali adventne vence, ki smo jih nato še blagoslovili. Prav ti venčki nas doma spodbujajo k molitvi in notranji pripravi na Jezusovo rojstvo – božič. Ob začetku adventa smo imeli po razredih adventno bogoslužje ter adventni koncert, ko so nas obiskali mladi iz društva Sožitje Mengeš. Ob godu sv. Miklavža smo drug drugega obdarovali, na praznik sv. Lucije pa smo imeli kratko akademijo. Hkrati je med nas prišla še betlehemska luč miru, ki nas je uvedla v neposredno pripravo na božični praznik. Po razredih razredne stopnje je odšla Marija Romarica, na predmetni stopnji pa smo obhajali razredne adventne maše. Pripravo na božič smo sklenili s postavljanjem jaslic po razredih in blagoslovom le-teh, ko se je po naših hodnikih razvijal prijeten vonj kadila. Potem pa smo odšli na praznične počitnice. Že februarja smo imeli bogoslužje Božje besede s pepeljenjem, s katerim smo vstopili v postni čas, čas priprave na veliko noč, praznik Jezusovega vstajenja. V postu smo praznovali tudi očetovski in materinski dan, ob koncu pa smo naredili butarice. Na veliki četrtek dopoldne imamo kot učenci pri zadnji večerji tudi mi obred umivanja nog, ki nas popelje v skrivnost velikega tridnevja in zapovedi ljubezni. V maju smo se v molitvi zatekali k Mariji pred razrednimi oltarčki. Na zapovedani praznik sv. Rešnjega Telesa in Krvi nimamo klasičnega pouka, ampak smo odšli na romanje k sv. Primožu nad Kamnikom. Leto smo sklenili na Alojzijev dan, ko smo se spomnili našega prijatelja nadškofa Alojzija Šuštarja, po katerem naša šola nosi ime. Z zahvalno mašo smo se poslovili in odhiteli na zaslužene počitnice. Vsako jutro začnemo z zahvalo in prošnjo h Gospodu, nekateri učenci pa prav redno prihajajo tudi k jutranjim mašam v gimnazijski kapeli. Tudi sicer učenci redno zahajajo v kapelo ali cerkev, kjer najdejo mir in tišino, kjer se srečajo z Gospodom in se z njim pogovorijo. OŠ 66 OŠ67 OŠ68 OŠ69 Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. (Ps 23,1)
~~ Martin Zlobko, šolski kaplan
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
Kipenje talentov Letos smo na šoli prvič izvajali kaligrafski krožek. Učili smo se osnov lepega pisanja s posebnimi kaligrafskimi nalivniki in flomastri. Z veliko mero potrpežljivosti smo pisali edinstvene črke in izdelovali unikatne izdelke. Spoznali smo različno kaligrafsko orodje, pisne podlage ter pisali v dveh kaligrafskih pisavah, ki so dale izdelkom poseben čar in lepoto. (Lidija Jeromen)
V šolskem letu 2012/13 smo učencem prvič ponudili tudi biološki krožek. Njegov namen je bil učencem omogočiti stik z živimi bitji, jih umiriti ter jim predati skrb in odgovornost. Ob tem so učenci pridobili tudi veliko znanja in se naučili dobro opazovati. Ob zaključku smo obiskali vivarij na Gimnaziji Šentvid. (Mojca Miklavčič)
V šolskem letu 2012/13 smo se z desetimi učenci ob četrtkih srečevali na fotografskem krožku. Na začetku smo spoznali nekaj osnovnih delov in funkcij fotoaparata, nato pa smo v objektive lovili različne motive, trenutke, dogodke, čustva in prijatelje. Preizkusili smo se tudi v izdelovanju lastnega fotoaparata, v klasičnem razvijanju fotografij in računalniški animaciji. Ko smo ob koncu šolskega leta pripravili še fotografsko razstavo, je bilo res prijetno videti vse ponosne obraze naših krožkarjev in obiskovalce, ki so se za hip ustavili ob fotografiji, ki jih je najbolj nagovorila. (Matjaž Mavhar)
Letos je vrtnarski krožek obiskovalo 8 učencev. Jeseni smo pospravljali pridelke in urejali gredice za zimo. Motovilca je bilo sicer malo, a smo si pridelke pošteno delili. Pozimi smo spremljali rast božičnega žita, ki je krasil stojnice na božičnem sejmu, urejali sobne cvetice, brali strokovno literaturo ter luščili in prebirali fižol. V marcu smo se prijavili na vseslovenski nagradni natečaj za spodbujanje lokalne pridelave hrane »Hrana za zdravje in delovna mesta«, ki ga je razpisala evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič in ekipa Požen’ Evropo, v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave ERICO in Visoko šolo za varstvo okolja. V ta namen smo posadili česen, fižol in posejali gredico ajde. Spomladi zaradi dežja dolgo nismo mogli delati na vrtu, zato smo v maju z velikim veseljem uredili in zasadili nov šolski vrt. V nov kompostnik smo naložili jesenski kup listja. Prvošolci so na naravoslovnem dnevu posadili gredo jagod in solate. Pridno smo skrbeli za oboje in zadnje dni junija so prvošolci obogatili svojo šolsko malico z listi solate. (Marinka Kušar)
Naša šola je šola tisočerih talentov. Med njimi je tudi veliko igralskih, ki so vključeni v štiri dramske in eno lutkovno skupino. Mentorji gledaliških skupin so Matej Kavčič, Tadeja Drašler, Ela Rupert in Dragica Radojevič. Lutkovno skupino je vodila Rezka Dermota. Veselje je gledati igralce, ki z velikim veseljem in zanosom predstavljajo vloge, v katere se znajo vživeti in jih suvereno predstaviti na odru. Kljub temu da je med vajami včasih napeto, nas druži veselje do igre in preko tega se tudi napetosti razblinijo. Da pa ne bi hodili samo na vaje, smo predstave pokazali občinstvu. Prva predstava je bila že v decembru, ob prihodu sv. Miklavža, tri skupine pa so ob koncu šolskega leta nastopile na dramskem festivalu v Dvorani Matije Tomca. Ta festival je bil na naši šoli organiziran drugič. Igralcem in režiserjem je v veliko zadovoljstvo, ko se med predstavo začutita energija občinstva in njegovo navdušenje ob koncu. Na festivalu smo se predstavili z naslednjimi predstavami: Do tiste stezice avtorice Vike Grobovšek, Modra vrtnica Kristine Brenkove ter Moje pesmi, moje sanje. (Tadeja Drašler)
158 159
Za večino otrok so počitnice najpomembnejši del šolskega leta. Takrat je čas za sprostitev in oddih od šolskih obveznosti, hkrati pa priložnost za »polnjenje baterij« pred ponovnim snidenjem s šolskimi klopmi. Kaj je lahko lepše kot aktivno preživljanje prostega časa in brezskrbni trenutki v športni igri s svojimi prijatelji, sošolci? Verjetno se vsak človek strinja s tem, da lepi trenutki ostanejo in nas v pozitivnem smislu spremljajo skozi življenje, zato je pomembno, da otrokom nudimo čim več možnosti za doživetje lepega. Športne počitnice na naši osnovni šoli, ki jih izvajamo v okviru projekta Zdrav življenjski slog, so zato skrbno načrtovane in ponujajo celo paleto športnih dejavnosti, ki se jim v času rednega pouka športne vzgoje ni mogoče posvetiti v takšnem obsegu, kot bi si želeli učitelji športa, otrokom pa predstavljajo zabavo, sprostitev, druženje s prijatelji in nova športna doživetja. V letošnjem šolskem letu smo čas jesenskih in božično-novoletnih počitnic namenili igram z žogo ter igram z žogo in loparji. Zimske počitnice smo preživeli na snegu in se naučili varneje spuščati po strminah kranjskogorskih smučišč, in že smo pri poletnih počitnicah, ki smo jih s športno-družabnimi igrami v prelepi okolici zavoda obarvali zeleno, ter s skoki v vodo, plavanjem in vodnimi igrami na bazenu Fakultete za šport dokončno zaključili šolsko leto 2012/13. (Petra Filipič)
Krožek Sovice in čuki je potekal v treh sklopih – likovni, literarni in matematično-računalniški. V okviru likovnega sklopa so učenci slikali, izdelovali jaslice in izdelke za adventni sejem. Literarni sklop je bil namenjen branju in ustvarjanju literarnih besedil; učenci so sodelovali tudi pri pisanju prispevkov za Šuštarske pisarije. Največ ur je bilo namenjenih matematično-računalniškemu sklopu, v okviru katerega so učenci s pomočjo različnih dejavnosti spoznali nekatere računalniške pojme in načine razmišljanja. Spoznali so, kako lahko na prste ene roke preštejemo do 31, kodirali so besede, s pomočjo računalniških dreves so brali besede in stavke, urejali plastenke po teži, spoznali končne avtomate in barvanje grafov, na koncu pa izdelali inteligentni računalnik iz bonbonov. Veseli smo bili, da je z nami svoje znanje delil prof. Janez Demšar. (Irena Demšar)
Geslo lanskega šolskega leta »Ne le zase« smo tudi v osnovni šoli udejanjali na najrazličnejše načine. Med drugim smo se odločili, da bomo več časa namenili tudi prostovoljstvu. Razvijanje zamisli o tem plemenitem delu, pogovor z učenci o možnostih, kje so lahko prostovoljci, oblikovanje skupine prostovoljcev, vse to so bili naši cilji na začetku šolskega leta. Tako so na oglasnih deskah pred razredi kmalu viseli plakati o prostovoljstvu, iz pogovorov z učitelji pa so učenci spoznavali, zakaj je dobro biti prostovoljec. Skupina učencev, ki je želela več, pa se je zbrala v skupini. Prevzeli so odgovornost pri najrazličnejših akcijah, ki smo jih izpeljali na šoli: zbiranju zamaškov za pomoč otrokom s posebnimi potrebami, zbiranju zvezkov, odsluženih mobilnih telefonov … Posebna izkušnja je bila tudi, ko smo kot prostovoljci obiskali starejšo gospo iz Šentvida in ji pomagali pri vsakdanjih opravilih. Ob koncu šolskega leta smo bili z delom zadovoljni in si obljubili, da bomo prostovoljci še naprej. (Klemen Banko)
Pridi, Duh milosti in molitve.
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
Kipenje idej – projekti Projekt Comenius – Sharing Traditions je trajal dve leti. Začel se je lanskega septembra, končal pa se je letos, junija 2013. V njem so sodelovale štiri države: Finska, Francija, Poljska in Slovenija. Glavni namen projekta je bil, da otroci poleg poznavanja kulture svojega naroda spoznavajo tradicijo in kulturo ostalih držav, ki so vključene v projekt. Ob tem iščejo podobnosti med državami in spoznavajo ter sprejemajo razlike. Otroci so bili stari med 10 in 13 let. Osnova za sodelovanje so bile štiri glavne teme: ljudske pesmi in plesi, tradicionalna hrana, ljudske pravljice in pripovedke ter tradicionalne igre. Skozi petje, ples, učenje, kuhanje in igranje so se spletle nove prijateljske vezi in učenci so utrjevali znanje angleškega jezika. Ker v projektu sodelujejo države z različnih koncev Evrope (Skandinavija, vzhodna Evropa in osrednja Evropa), je bilo spoznavanje različnih kultur še toliko bolj zanimivo in v duhu povezovanja evropskih narodov. (Helena Horvat)
Letos smo v okviru projekta Evropska vas obravnavali Češko. Učenci prvega in drugega razreda so se poleg poslušanja čeških pravljic lotili še izdelave knjižic s sličicami oz. slovarčkov. Tretješolci so poleg zastavic izdelali še ročne lutke Krtke in nekaj gradov, četrtošolci pa reliefno podobo države in se o površju ter podnebju podučili tudi z izdelavo plakata. Petošolci so izdelali simpatičnega Krtka, ki je krasil stojnico v družbi poučnih plakatov šestošolcev. Na projekt smo se pripravljali nekaj mesecev in na dan predstavitve v središču Ljubljane presenetili ter razveselili samega češkega veleposlanika, ki nam je kot nagrado za pridnost oz. zagnano raziskovanje podaril nekaj majic in veliko reklamnega gradiva (zgibanke, zemljevide in knjige). (Tina Šetina)
Od 12. do 14. junija 2013 so imeli učenci 6. razreda projektne dneve z naslovom Zemlja z malo in veliko začetnico. Motiv projektnih dni je bil povzet po svetopisemski zgodbi o stvarjenju človeka: »Tedaj je naredil Gospod Bog človeka iz prahu zemlje in mu vdahnil v obličje oživljajočega duha.« Učenci so bili razdeljeni v tri skupine po osem, vsi pa so obdelali vsa področja, vsak dan po eno. Prvo je bilo umetniško. Tukaj so učenci brali literarna dela, se učili pesmi, risali risbe, peli, plesali, poslušali glasbo na temo zemlje (z malo in veliko začetnico) in se vsega tega učili tudi v angleškem jeziku. Drugo področje je bilo filozofsko. Učenci so spoznavali stvarjenje sveta, brali odlomke iz Svetega pisma, spoznavali grško-rimske bogove in poimenovanja planetov. Tretje področje je bilo naravoslovno. Na njem so učenci spoznavali Zemljo v našem osončju, različne velikosti planetov, izdelovali model osončja, se naučili tlakovanja s pravilnimi liki, spoznavali različne prsti, njihovo kislost in bazičnost, nabirali znanje o kmetovanju. Cilj takega dela je bil, da učenci čim več izdelajo sami in si tako konkretno predstavljajo določene pojme. Učenci šestega razreda so bili nad takim načinom dela navdušeni in zelo zadovoljni, da so še malo drugače kot pri pouku izvedeli in se naučili veliko novega. (Andreja Jelovčan)
Projekt Bontonček smo na šoli priredili drugo leto. Gre za dogodek, na katerem se učenci seznanijo z drugačnimi, gibalno, slušno ali vidno oviranimi osebami. Na šoli smo v drugem razredu gostili slepega gospoda in gospo, ki je na invalidskem vozičku. Veliko sta nam povedala o svoji motnji in o tem, kako se z njo spopadata v vsakodnevnem življenju. Ugotovili smo, da nam motnja v življenju ne sme predstavljati ovire, temveč nam mora biti izziv, kako z njo čim bolj polno in neovirano živeti. (Helena Horvat)
V preteklem šolskem letu smo šuštarčki izvajali ukrep Evropske unije oz. njene kmetijske politike, ki šolarjem zagotavlja brezplačno sadje in zelenjavo. Shema je s strani Evropske unije denarno podprta v višini 75 %, 25 % pa prispeva Republika Slovenija. Njen namen je povečati nizko porabo sadja in zelenjave pri otrocih, zmanjšati število
160 161
otrok s prekomerno težo in debelostjo ter zmanjšati tveganje za nastanek bolezni sodobnega časa. Shema šolskega sadja spodbuja zdrave prehranske navade pri mladih. Sadje in zelenjava sta ponujena poleg rednih šolskih malic, zaužijejo pa ju učenci lahko tudi med obroki. Imeli smo »sredino« tržnico, kamor so učenci hodili po ponujeno tedensko ponudbo lokalno pridelanih pridelkov. Tako je sadje obdržalo vonj in zelenjava naravno svežino oz. zrelost. Učenci so obiskali kmetijo, si ogledali in pobirali jabolka, iztisnili sok, poskusili zelenjavo in si pripravili šolsko malico s sestavinami, ki so zrasle na šolskem vrtu. Navdušenja učiteljev ali sošolcev so se ob ponujenem kolerabinem čipsu in korenčkovem pomfriju nalezli prav vsi učenci. (Marinka Kušar)
V šolskem letu 2012/13 smo nadaljevali z bralnimi projekti (»Bralni nahrbtnik« za prvo triado, »Knjiga po mojem izboru« za četrtošolce in »Naša mala knjižnica«), obiskali knjižni sejem, Knjižnico Šentvid in organizirali dva bralna tedna. Takrat smo vsi na šoli »tiho brali« in v oddelku popoldanskega bivanja se je izvajalo »branje starejši mlajšim«. Ker imamo novo učilnico v naravi, smo jo izkoristili za branje v naravi. S petošolci smo v aprilu, ob praznikih knjige, izvedli posebno pesniško knjižno čajanko in ugotovili, da je tudi branje poezije lahko prijetno in zabavno. Vseslovensko bralno značko je opravilo 219 učencev. Nekateri so posegli še po knjigah za angleško bralno značko, se osveščali s knjigami z ekološko tematiko, pridobili Slomškovo bralno priznanje ter (letos prvič) brali tudi za špansko bralno značko. Vsa bralna priznanja je podelila profesorica in pisateljica Mateja Gomboc, ki nas je ob koncu »bralne sezone« navdušila s svojim obiskom ter z veselimi in napetimi zgodbami. (Lidija Jeromen)
Projekt Naša mala knjižnica vabi vse bralce k nepozabnemu odkrivanju domišljijskega sveta, ki ga ponujajo knjige. Učenci se na ustvarjalen in zabaven način ukvarjajo z branjem, s knjigami, njihovimi junaki in avtorji. V delovnem zvezku rešujejo različne didaktične naloge, ki spodbujajo branje in razmišljanje o knjigah, ter se zabavajo ob bralnih pustolovščinah. V sklopu projekta izvajamo tudi različne dodatne dejavnosti (pismo presenečenja, ki ga za otroke napišejo avtorji knjig, medšolska izmenjava literarnega junaka, detektivska naloga, knjižne razglednice, pošiljanje utrinkov oz. fotografij, nagradni natečaj ob zaključku projekta). Letos smo prebirali naslednje knjige: Cvetka Bevc: Kokoška Slavica/Petelin Vladimir; ilustrirala Ana Košir; Loes Riphagen: Zverinice iz spalnice; ilustrirala Loes Riphagen; Desa Muck: Kokoš velikanka; ilustrirala Polona Kunaver Ličen in David Ličen; Tatjana Kokalj: Zajec Emil na počitnicah; ilustrirala Daša Simčič; Hanna Kraan: Čavknjena čarovnica spet razsaja; ilustrirala Annemari Hearingen; Susan Smith Nash: Nenavadno potovanje male Ane; ilustrirala Désirée Kolarec. V 3. b razredu so se pod mentorstvom učiteljice Tine Šetina učenci lahko prijavili tudi na natečaj Spoznavajmo Nizozemsko, ki so ga razpisali v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske. Žirija je izbirala med 46 poslanimi plakati iz različnih šol in se soglasno odločila, da nagradi tri osnovne šole, med njimi tudi naš 3. b razred z mentorico Tino Šetina. Plakati so zelo popestrili prireditev Nizozemska vas, ki jo je v sodelovanju z Arboretumom Volčji potok organiziralo nizozemsko veleposlaništvo. Zapolnili so dolgo steno prireditvenega šotora in vabili obiskovalce, da so si jih z zanimanjem ogledali. (Katarina Rauh)
On odpušča vse tvoje krivde, ozdravlja vse tvoje slabosti. (Ps 103,3)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
Kipenje novih prijateljskih vezi in odkrivanje drugih svetov – obiski Dokler med nas ni prišel Darko Đurić, je malokdo od naših učencev vedel za paraolimpijske igre. Tako se je zgodilo, da smo učencem povedali, da nas bo obiskal pravi olimpijec. Plavalec, ki je na paraolimpijskih igrah osvojil četrto mesto. Med nas je stopil prijazen fant, z berglo v roki, nasmejanega obraza. Pogovor se je hitro razvil. Učence je zanimalo veliko stvari, predvsem pa, kako je plavati, če si invalid, če si brez obeh nog pa še brez ene roke? Darko je vsem potrpežljivo odgovarjal in nas nasmejal. Ko smo srečanje zaključili, je marsikdo od poslušalcev odhajal z mislijo, kaj vse se z vztrajnostjo lahko doseže. (Klemen Banko)
Učenci in učenke 7. razreda so v sklopu prostovoljstva sodelovali z Zvezo društev za cerebralno paralizo Sonček. Konec marca so obiskali Center Sonček Šiška, kjer so se srečali z zaposlenimi in uporabniki, s katerimi so prva poznanstva navezali že ob koncu lanskega šolskega leta. Najprej so se seznanili, kaj cerebralna paraliza je in kako zaznamuje življenje, potem pa so se po skupinah preizkusili v kvizu, upravljanju invalidskega vozička in v različnih ustvarjalnih delavnicah, kjer so skupaj z otroki in starejšimi s cerebralno paralizo izdelovali voščilnice, pletli šale … Ob vsem tem je bila priložnost tudi za spoznavanje in klepet. Za konec so jim učenci pripravili kratek zabavni program, se zahvalili za gostoljubje in si obljubili, da se še srečajo. (Maja Sušin)
V okviru letošnjega gesla »Ne le zase« smo za začetek adventnega časa medse povabili glasbeno skupino Strune in plesno skupino Face. Obe skupini sestavljajo duševno prizadeti otroci in mladi iz Društva Sožitje Mengeš. Strune se zbirajo že dvanajst let in z mnogimi vajami jim je uspelo zelo lepo in ubrano igranje na t. i. Ulvilla strunske inštrumente ter lesene piščali. Face pa se zbirajo že devet let in imajo redne tedenske vaje. Zelo radi se občinstvu predstavijo s svojimi plesnimi koraki. Z igranjem na inštrumente ter plesom so očarali srca vseh, ki smo bili v dvorani, predvsem pa otrok, ki so se po koncertu še kar nekaj časa zadržali z njimi. Na koncu smo celo skupaj sodelovali: oni so igrali na inštrumente, poslušalci v dvorani pa smo zraven prepevali. Bilo je enkratno. Tako smo na najboljši možen način uresničili naše adventno geslo »Ne le zase«. (Martin Zlobko)
Kipenje veselja ob naših dosežkih Učenci naše šole se s pevskim zborom srečajo že v prvih treh letih v okviru rednega pouka. Svoje glasovne sposobnosti raziskujejo in spoznavajo dvakrat tedensko po pol ure. Ob tem pa razvijajo svoj posluh in pevsko tehniko. V 4. razredu se lahko pridružijo šolskemu otroškemu pevskemu zboru. V tem šolskem letu je v njem prepevalo 35 deklic in 27 dečkov od 4. do 7. razreda. Vadili smo dvakrat na teden. V drugi polovici leta smo začeli prepevati tudi dvo- in triglasne pesmi. Pevci so v večglasju zelo uživali. Nastopali smo na šolskih in zavodskih prireditvah, z Radiem Ognjišče smo posneli dve pesmi za revijo Mavrica, nastopili na Reviji pevskih zborov Ljubljana okolica in na slavnostnem koncertu ob 20-letnici gimnazije v Cankarjevem domu zapeli 9 pesmi, od tega štiri skupaj s folklorno skupino OŠ AŠ pod vodstvom Marinke Cergolj. Z muzikalom Jajček Bučko smo se predstavili na srečanju gledaliških skupin v centru kulture Španski borci. Med posebne dosežke pa sodita nastop na avtorskem večeru Katarine Pustinek Rakar, kjer smo predstavili njena dela za otroške zbore v družbi uspešnih odraslih pevskih zborov in zasedb ter zlato priznanje na Regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov osrednje Slovenije v Kočevju za doseženih 87,3 točke in posebno priznanje za najboljšo izbiro sporeda zborovodkinji Nadji Janežič. Pevci so bili vseh dosežkov zelo veseli in ponosni nase. (Nadja Janežič)
162 163
Vrhunski športni dosežki tudi letos niso izostali: ATLETIKA: Neža Škerl (1. in 2.. mesto na 300 m; 2. mesto na 60 m), Ula Briški (2. mesto atletski troboj; 1. mesto daljina), Jan Duhovnik (2. mesto daljina), Jakob Mali (2. mesto na 600 m) KROS: Neža Škerl (dvakrat 1. mesto), Katja Hočevar (dvakrat 2. mesto), Laura Križanič (1. mesto), Natan Gregorčič (3. mesto), Pia Klara Duhovnik (dvakrat 2. mesto), Zala Vintar (1. in 2. mesto), Lara Ramovž (3. mesto), Ula Briški (3. mesto) FLOORBALL, NAJMLAJŠI UČENCI (2. mesto v kategoriji ljubljanskih šol): Leon Šteblaj, Gašper Vučko, Jan Duhovnik, Jakob Kotar, Staš Šantelj, Lin Primožič, David Križanič, Matic Snoj, Blaž Jelenc, Gašper Kolar, Benjamin Erce, Matija Leskovar NOGOMET, NAJMLAJŠI UČENCI (2. mesto v kategoriji ljubljanskih šol): Leon Šteblaj, Jakob Kotar, Martin Magister, Jan Duhovnik, Luka Dovžan Kukič, Matic Snoj, Teo Humar, David Križanič, Jakob Tratnik GIMNASTIKA: Jerneja Slapnik Anžur (1. mesto, starejše učenke), Mateja Slapnik Anžur (4. mesto, mlajše učenke ), Maša Grce (1. mesto, mlajše učenke), Gitica Jakopin (3. mesto, mlajše učenke) ORIENTACIJA: Martin Bučar (3. mesto), Jerneja Slapnik Anžur (2. mesto) Zbral Uroš Kermavt
Februarja 2013 smo v 3. b razredu v okviru natečaja Lidice in na temo naših ljudskih običajev izdelovali kurenta. Otroci so se z lepljenko zelo potrudili in za izdelavo navdušili tudi 4. a, ki je na Češko, skupaj s kurentom, poslal zelo izvirno podobo zelenega Jurija. Rezultate natečaja pričakujemo jeseni.
Pod okriljem Zavoda za usposabljanje Janeza Levca poteka mednarodni likovni natečaj Igraj se z mano. Osrednja tema je bila tudi v letu 2012 igra, na natečaj pa se je odzvalo več kot 260 organizacij in ustanov iz Slovenije in tujine. Prispelo je skoraj 5000 del na papirju in v najrazličnejših tehnikah. Izbrana dela so bila v januarju razstavljena na mednarodnem likovnem kulturnem dogodku v Cankarjevem domu, kjer je vzporedno potekal tudi bogat kulturno-animacijski program. Med poslanimi izdelki z naše šole so v Cankarjevem domu razstavili dve deli naših učenk Eveline Nakić in Eleonore Premože. (Tina Šetina) Priložnosti in spodbud za prebiranje zgodb in pesmi na šoli res ne zmanjka: bralne značke, bralni nahrbtniki, domače branje, bralni teden … Ljubitelji knjig pa so se udeležili tudi tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki je potekalo 6. decembra 2012. Učenci 2. in 3. razreda so brali delo Leopolda Suhodolčana Piko Dinozaver, učenci 4. in 5. razreda so se vživljali v Bevkovo zgodbo o Lukcu in njegovem škorcu, v 6. in 7. razredu pa so se nasmejali Butalcem Frana Milčinskega. Tekmovanja se je udeležilo 122 učencev in učenk, 44 pa jih je osvojilo bronasto Cankarjevo priznanje. Med najuspešnejšimi so bili Diana Dominko, Rebeka Gril in Matevž Sušnik iz 2. a, Voranc Grahek iz 3. b, Jošt Lombardo iz 3. a, Neža Mavčič iz 4. b, Amadeja Lavrič More iz 5. b, Neža Škerl iz 6. a in Živa Rozman iz 7. a. (Maja Sušin)
V šolskem letu 2012/13 je potekalo 49. tekmovanje osnovnošolcev v znanju matematike za Vegovo priznanje v organizaciji Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Šolsko tekmovanje je bilo 21. marca 2013, udeležilo pa se ga je skupaj 198 tekmovalcev, od katerih jih je 86 prejelo bronasto priznanje. Dosegli so naslednje rezultate: Ne vrača nam po naših krivdah. (Ps 103,10)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja
- 1. razred: 43 tekmovalcev, 17 bronastih priznanj - 2. razred: 41 tekmovalcev, 17 bronastih priznanj - 3. razred: 35 tekmovalcev, 12 bronastih priznanj - 4. razred: 29 tekmovalcev, 17 bronastih priznanj - 5. razred: 30 tekmovalcev, 14 bronastih priznanj - 6. razred: 12 tekmovalcev, 7 bronastih priznanj - 7. razred: 8 tekmovalcev, 2 bronasti priznanji Med najuspešnejšimi na predmetni stopnji so bili Urh Jamšek, Hana Jakofčič in Patricija Nakić iz 6. a, Julija Brecelj iz 6. b, Katarina Maršič, Manca Kovač in Lea Briški iz 7. a ter Bernard Dobre in Dominik Šteblaj iz 8. a. (Andreja Jelovčan)
Na državnem tekmovanju Vesela šola, ki ga pripravlja Mladinska knjiga, je tekmovalo 8 učencev naše šole. Zlato priznanje so prejele Ema Vertačnik, Lea Briški in Katarina Maršič. Njihovega uspeha se še posebej veselimo, saj je namen tekmovanja, da spodbudi otroke k ustvarjalnemu in celovitemu pridobivanju znanja in spretnosti. (Dragica Radojevič)
V maju smo na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja drugo leto zapored izvedli nacionalno preverjanje znanja, na katerega se je prijavilo 23 učencev. Pisali so preizkus iz slovenščine, matematike in angleščine, pri vseh predmetih pa so presegli povprečne rezultate svojih vrstnikov. (Maja Sušin) SLO TJA MAT
naše povprečje v % 64,00 65,63 79,83
slovensko povprečje v % 49,79 56,76 67,91
Tekmovanja Računalniški bober se je v letošnjem šolskem letu udeležilo 66 učencev naše šole. Pet se jih je uvrstilo na državno tekmovanje, kjer je Katarina Maršič dosegla zlato, Lea Briški in Ema Vertačnik pa srebrno priznanje. (Irena Demšar)
Na območno srečanje otroških gledaliških skupin smo se prijavili s tremi predstavami, in sicer English drama club s predstavo Hrestač pod vodstvom mentorice Ele Rupert, pevski zbor z muzikalom Jaček Bučko pod vodstvom Nadje Janežič in dramski krožek s predstavo Kristine Brenkove Modra vrtnica pod vodstvom Dragice Radojevič. Z zadnjo predstavo so se učenci udeležili tudi regijskega srečanja otroških gledaliških skupin v Velenju. Vsaka mentorica je s svojim dramaturškim in režijskim konceptom pokazala svoj ustvarjalni pristop do predstave. (Dragica Radojevič)
164 165
Letos smo prvič sodelovali v projektu Župančičeva frulica, ki ima že 22-letno tradicijo in vključuje mlade literarne ustvarjalce ter umetnike govorjene besede iz več kot 100 slovenskih in zamejskih šol. Naša šola je sodelovala v kategoriji osnovnošolskih deklamatorjev. Na predizboru na OŠ Log - Dragomer sta se Maja Klemen in Matija - David predstavila z izbranima pesmima Petra Svetine. Oba sta bila med pohvaljenimi učenci. Matija - David je s svojo karizmo in prepričljivo igralsko mimiko navdušil občinstvo, Maja pa je s pesmijo Mimosvet v doživetem nastopu in s spretno gledališko hojo po stezicah Mimosveta dosegla, da nam je zaigralo srce. (Dragica Radojevič)
Želimo si, da bi se naši učenci ne samo izobraževali, pač pa si tudi pridobivali zdrave življenjske navade. Med te pa sodi tudi gibanje. Ker imajo učenci radi kolo, smo se odločili, da se skupaj, kot šolska ekipa, udeležimo družinskega maratona Franja. Prijave so prihajale, učence pa je zanimalo vse mogoče: ali je proga težka, kako bomo kolesarili, kaj dobimo na cilju, kaj pa če mi poči guma … Tako se nas je ekipa 63 učencev, staršev in učiteljev na startu zbrala drugo soboto v juniju. Učenci so bili napeti, polni pričakovanja, starši pa malo zaskrbljeni, da ne bodo v množici izgubili svojih otrok, da ne bo kdo padel, da bo vreme zdržalo … Podali smo se na 28-kilometrsko pot in kmalu nas je začel hladiti dež. Najprej je bilo moteče, čez čas pa smo tudi to sprejeli in se veseli peljali naprej. Na cilju nas je ob vsem čakalo prav posebno presenečenje. Ker smo bili med vsemi prijavljenimi šolskimi ekipami najštevilnejši, smo prejeli velik pokal. Vsi zadovoljni z doseženim smo si obljubili, da se drugo leto maratona zagotovo spet udeležimo. (Klemen Banko)
Osnovna šola Alojzija Šuštarja – »KULTURNA ŠOLA 2013« V petek, 20. 9. 2013, je v Cerkljah na Gorenjskem potekala podelitev priznanj za kulturno šolo. Letos se je te slovesne prireditve udeležila tudi naša šola, saj smo lani kandidirali na razpisu in po oceni komisije JSKD-ja tudi mi dobili omenjeni naziv. Razlogov, da smo postali kulturna šola, je kar nekaj. Na naši šoli namreč nudimo veliko vrst kulturnih vsebin – pevske zbore, dramske skupine, folkloro, balet in krožke, ki ponujajo kulturne vsebine (pravljični krožek, ustvarjalne delavnice, fotografski krožek, English drama club …). Poleg tega pa imamo že od prvega razreda v pouk vključene tudi pevske in plesne vaje. Komisija je ocenjevala kulturno delovanje na vsaj treh področjih v zadnjih treh letih, razvejanost kulturne ponudbe, število učencev, vključenih v redne in obšolske dejavnosti, udeležbo in doseganje vidnih rezultatov na revijah, srečanjih, festivalih in tekmovanjih, obseg izvedenih kulturnih dogodkov za notranjo oz. šolsko in zunanjo javnost, način in obseg spodbujanja mentorskega dela za kulturna in umetniška področja idr. Naša šola je pri tem ocenjevanju dosegla 30 točk od 35 možnih in si tako zasluženo pridobila naziv »Kulturna šola leta 2013«. Tega je v Sloveniji letos sicer pridobilo 53 osnovnih šol. Poleg tega smo bili nominirani za najvišje posebno priznanje v eni izmed kategorij. Na prireditvi smo nestrpno čakali in dočakali trenutek, ko se je pričela podelitev ... Presenetili, razveselili in navdušili so nas, ko so nam podelili tudi priznanje za »najbolj kulturno šolo 2013 v kategoriji male in podružnične šole«. V razpis smo lahko vključili samo vsebine do šolskega leta 2011/12. Če bi upoštevali še leto 2012/13, bi morda dosegli še večje število točk, saj je bilo prav zadnje leto zelo uspešno. Podelitev posebnega priznanja nam sedaj daje dodatno motivacijo za delo na kulturnem področju, še več zamisli za morebitne dodatne dejavnosti ter energijo, da se na področjih pevskih zborov, gledališča in seveda drugje še dodatno okrepimo in izboljšamo. (Katarina Rauh)
Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi. (Mt 11,28)
VESELJE DO GLASBE
OBČUTEK ZA ESTETIKO NASTOPANJE
SAMOZAVEST
TIMSKO D
BLIŽATI SVETLOBI
OBČUTEK
ZA ESTETIKO NASTOPA
NAVDUŠEN UČITELJ V UČENCU RAZVIJA VESELJE DO GLA
OZAVEST TIMSKO DELO VEČNO NAVDUŠENJE NAD GLASBO IN Z NJO OSREČEVATI LJUDI TER JIH BLIŽATI SVETLOBI NAVDUŠEN UČITELJ V UČENCU RAZVIJA VESELJE DO GLASBE
UTEK ZA ESTETIKO NASTOPANJE SAMOZAVEST TIMSKO DELO VEČNO NAVDUŠENJE NAD GLASBO IN Z NJO OSREČEVATI LJUDI TER JIH
DUŠEN UČITELJ V UČENCU RAZVIJA VESELJE DO GLASBE VEČNO NAVDUŠENJE NAD GLASBO IN Z NJO OSREČEVATI LJUDI TER JIH BLIŽATI SVETLOBI NASTOPANJE SAMOZAVEST TIMSKO DELO OBČUTEK ZA ESTE
NO NAVDUŠENJE NAD GLASBO IN Z NJO OSREČEVATI LJUDI TER JIH BLIŽATI SVETLOBI NAVDUŠEN UČITELJ V UČENCU RAZVIJA
GLASBENA ŠOLA
NEKOMU GLASBA MILA SRCE VNAME
... STEBRI KIPENJA
Vidi svoje sanje, za katere tako močno upogiba lok nad rdečkasto violino Dragi mladi učenec, vedi, da si eden najsrečnejših ljudi, saj si obdarjen z izrednim talentom – darom za glasbo. Učiš se igranja na inštrument, ki ti ponuja zanimivo, predvsem pa prijetno izkušnjo v tvojem rosnem obdobju življenja. Sedaj se morda še ne zavedaš, toda glasba oz. glasbena umetnost je morda najčistejša oblika umetnosti, ki lahko najgloblje seže v tvojo notranjost. Prav zaradi tega, ker zapusti le slušni vtis, se tako ob njej še posebej razvija tvoja domišljija. Kdor ima domišljijo, lahko odločilno vpliva na okolje in ljudi. Ob igranju na inštrument, ki ti je v veselje, tudi nevede pridobivaš delovne navade. Z domišljijo in voljo do dela se ti odpirajo neslutena obzorja, skrivnost nedotakljivega pa tudi neizrekljivega. Dragi mladi učenec, želim ti, da te na tvoji poti spremljata veselje in radost do glasbe pa tudi vedno večje zavedanje, da ti bo glasba vedno polepšala življenje. ~~ Drago Arko, ravnatelj glasbene šole
Razne bil naloge je razdelil
Tajnica glasbene šole Andreja Kastelec Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša. (Mt 11,15)
Glasbena šola
Pozabil sem, kako težko je biti v harmoniji z melodijo
168 169
... Nauk o glasbi
Učenci nauka o glasbi so glasbeno dogajanje v naši šoli bogatili s petjem pri sv. maši ter na pomembnejših nastopih. Sodelovali so pri diplomskih nastopih in učni praksi študentov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Nastopali so tudi na razrednih koncertih za starše, kjer so pokazali svoje znanje in sposobnosti. (Kristina Puntar)
Kristina Puntar
Da bi mi zaigral pesem na kitaro
... Oddelek za kitaro in citre
Preteklo leto je bilo na kitarskem oddelku zaznamovano z mnogimi koncerti, na katerih so se predstavili učenci kitare in citer. Med kitaristi sta bili zagotovo najlepši predstavi Vida Svetine na mednarodnem tekmovanju v Krškem ter nato še na 5. Reviji katoliških glasbenih šol, s citrami pa je navdušila Naška Schenk v komorni zasedbi z džez pevcem in tremi violinami, ki so na koncertu Pod zvezdnim poletnim nebom izvedli skladbo What a wonderful world Louisa Armstronga. Solistične podvige pa sta med šolskim letom dopolnjevala tudi kitarski trio in kitarski ansambel. Kitarski oddelek je v preteklem letu zaznamoval tudi odhod Maruše Mirnik, profesorice kitare in vodje kitarskega oddelka na zavodski glasbeni šoli. Seveda smo jo pustili oditi samo pod pogojem, da se čim večkrat vrne med nas.
Sebastian Albreht in Franja Kočnik
Učenci so povedali … »Mami mi je predlagala, da bi igral kitaro, ker je to dober inštrument in je tudi težko igrati nanjo. Všeč mi je seveda zvok kitare.« (Amadej, 12 let)
Dom je tam, kjer je srce
... Oddelek za violino
V godalnem oddelku smo v šolskem letu 2012/13 uvedli interne nastope, namenjene samo učencem in učiteljem, ki so se zvrstili povprečno enkrat na mesec. Na nastopih so se predstavili učenci sami, predstavili pa so tudi skladbo, ki so jo nato zaigrali. V takem sproščenem vzdušju so se pripravljali na nastope v veliki dvorani pred starši, kar se je zelo obrestovalo. Izvedbe skladb so zorele in samozavest na odru se je krepila. Poleg razrednih nastopov smo organizirali dva godalna večera, v novembru 2013 pa je za naše učence violine priznani profesor in violinist Volodja Balžalorsky vodil seminar. Mali godalni orkester se iz leta v leto številčno krepi. Tudi letos je sodeloval na nastopih, kot so Miklavžev koncert, Godalni večeri in drugo. Najlepše pa se je predstavil na zaključnem koncertu glasbene šole Pod zvezdnim poletnim nebom. (Maja Bevc) »Violino igram, ker mi je všeč vse na tem inštrumentu in ima zelo lep zvok.« (Adriana, 10 let)
Drago Arko, Barbara Jager in Maja Bevc Sandra Klemm in Maja Bevc
Zelo bi se mi dalo bluziti: če bi verjel v bluzenje ... Oddelek za džez petje Na našem oddelku se je v lanskem letu dogajalo veliko. Učenci so nastopili na kar treh internih nastopih, udeleževali so se tudi nastopov ob odprtju raznih razstav, ki so na ogled v naših atrijskih prostorih. Poleg nastopov v sklopu naše šole učence spodbujamo, da se udeležujejo tudi dogodkov izven šole. Nekateri od njih so na različnih prireditvah dosegli lepe uspehe. Konec leta so kar trije učenci (Manca Cerar, Miriam Gajšek in Žiga Jan Krese) nastopili na naši tradicionalni prireditvi Pod zvezdnim poletnim nebom in tako smo uspešno zaključili lansko šolsko leto. (Sandra Klemm)
Moj jarem je prijeten in moje breme je lahko. (Mt 11,30)
Glasbena šola
Ob mehkih glasovih večernih ptic sem svoboden
... Oddelek za solopetje
Učenci pevskega oddelka so v minulem šolskem letu sodelovali na številnih prireditvah. Nastopili so na slavnostnem koncertu ob godu sv. Stanislava, konec novembra sooblikovali Orgelski večer v cerkvi sv. Stanislava in se učencem orgel pridružili tudi na gostovanju na Rovah v začetku decembra ter sredi januarja v cerkvi sv. Jožefa v Celju. Z zanimivimi sakralnimi skladbami so se predstavili na tradicionalnem božično-novoletnem koncertu, v začetku februarja pa so na koncertu ob slovenskem kulturnem prazniku izvedli nekaj slovenskih samospevov. Pripravili so tudi razredne nastope in koncerte učencev, ki so se intenzivno pripravljali na pevsko tekmovanje. Na 42. Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije se je prijavilo 10 naših učencev petja. Tekmovanje je na regijski ravni potekalo februarja na Glasbeni šoli Vič - Rudnik, kjer je kar sedem učencev prejelo zlata priznanja, dva učenca srebrno in ena učenka bronasto priznanje. Pevci, ki so bili na regijskem tekmovanju zlati, so si s tem pridobili vstopnico za sodelovanje na državnem tekmovanju, ki je potekalo marca na Glasbeni šoli Brežice. V težki konkurenci so se naši učenci ponovno zelo dobro odrezali. Trije učenci so dobili bronasto plaketo, štirje srebrno in eden zlato. Veseli smo bili tako lepih rezultatov. Učenci petja so nato sodelovali še na koncertu ob materinskem dnevu, nekaj pevskih solistov iz vrst naših sedanjih in nekdanjih učencev pa je sodelovalo tudi na 20. Letnem koncertu zborov in orkestra Zavoda sv. Stanislava v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Sredi junija je tenorist Marko Starbek sodeloval na jubilejnem letnem nastopu učencev orgel iz razreda Klemna Karlina v Cankarjevem domu in na koncertu Pod zvezdnim poletnim nebom v atriju Škofijske klasične gimnazije. Le nekaj dni zatem sta skupaj z baritonistom Andrejem Emanuelom Cotmanom izvedla zaključni pevski recital ob klavirski spremljavi Nadje Vodišek in Mihe Klemenca ter ob spremljavi instrumentalnega ansambla učiteljev glasbene šole. Marko in Andrej sta z ubranim petjem navdušila številno občinstvo in z nepozabnim večerom končala šestletno pevsko izobraževanje na naši glasbeni šoli. (Barbara Tišler)
Barbara Tišler, Matjaž Robavs, Marta Močnik Pirc
170 171
Vse hitreje igrajo akordi
Klemen Karlin in Dalibor Miklavčič
... Oddelek za orgle
V preteklem šolskem letu smo organisti pridobili nov vadbeni prostor, že 14 let pa se veselimo, da bi vendarle dočakali še nova vadbena glasbila. Življenje našega oddelka smo obogatili s pestrim naborom gostovanj (poleg ljubljanskih župnij še v Celju, Mozirju, na Rovah, sledila je tudi izmenjava s srednjo glasbeno šolo v Varaždinu ...), poslušalcem smo se predstavili na orglah v Cankarjevem domu (novembra prof. Miklavčič, junija učenci prof. Karlina) ter v sklopu Revije ljubljanskih glasbenih šol tudi na orglah v Slovenski filharmoniji. Obzorja smo na sproščen način širili na kar treh mojstrskih tečajih, ki so potekali na naših odličnih tromanualnih zavodskih orglah novembra, aprila in maja (slednji na Bachovih orglah v Adergasu). Poučevala sta nas odlični ameriški organist slovenskih korenin Nathan Laube in profesor dunajskega Konservatorija za sakralno glasbo ddr. Wolfgang Reisinger. Ta se je na zavodskih orglah koncertno predstavil tudi s svojim razredom, koncert pa je posnel Radio Ognjišče. Novembrski tečaj Nathana Laubeja je k nam privabil tudi učence in profesorje z drugih glasbenih šol, med drugim z ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet ter Glasbene šole Škofja Loka. Veseli smo, da bomo letos obisk vrnili gostom z Dunaja in jim predstavili delo našega orgelskega oddelka na orgelskem koncertnem ciklusu Wiener Orgelkoncerte. Nega izmenjevalnih projektov in stikov z nam sorodnimi inštitucijami se nam zdi pomembna za prihodnost. Kraljico glasbil, naše zavodske orgle, želimo tako svojim učencem kot tudi gostom približati na kar najbolj zanimiv, ustvarjalnih izzivov in svobodne domišljije poln način. Skrb posvečamo tudi izobrazbi najmlajših, saj s predstavitvenimi orgelskimi dogodki redno sodelujemo tudi z OŠ Alojzija Šuštarja in smo seveda odprti za sodelovanje z vsemi enotami zavoda. (Dalibor Miklavčič)
Pojdi z mano
Sašo Gale
Puščavo spremenim v jezero vodá in suho zemljo v vrelce vode. (Iz 41,18)
... Oddelek za harmoniko
Na oddelku za harmoniko se učenci lahko učijo igrati na klavirsko in diatonično harmoniko. V preteklem šolskem letu smo bili kar dejavni, saj smo sodelovali na številnih šolskih pa tudi na nekaterih izvenšolskih nastopih, kjer sta kot duo harmonik nastopila Lenart Bartol in Jošt Knez. Učenec Gregor Žugec pa je zaigral na zaključnem koncertu v atriju zavoda. Vsi skupaj se že zelo veselimo novega šolskega leta in s tem novih skladb in nastopov. (Sašo Gale)
Glasbena šola
Prisluhni zvoku tisočih klavirjev
... Oddelek za klavir
Šolsko leto 2012/13 so zaznamovali številni dogodki. Vsekakor pa je bilo leto v znamenju tekmovanja. Kar 13 mladih pianistov (Urša Matjašec, Lea Lipič, Klara Svetina, Ida Kogovšek, Ambrož Sušnik, Matija Leskovar, Eva Veber, Blaž Bohinc, Eva Bartol, Evelina Stare, Aleš Presetnik, Monika Gorjan in Ana Žumer) se je septembra vestno zagnalo v delo in že prvi nastopi so pokazali, da bo šlo zares. Vztrajnost se je obrestovala in tako so na regijskem tekmovanju, ki je potekalo februarja 2012 v Glasbeni šoli Franca Šturma v Ljubljani, dosegli odlične rezultate, ki niso izostali tudi na državnem tekmovanju marca v Novem mestu. Učenec Ambrož Sušnik se je maja uspešno udeležil mednarodnega tekmovanja v Radljah ob Dravi. Decembra smo za tekmovalce organizirali seminar pod vodstvom pianistke in profesorice Sonje Pahor, ki se je v našo ustanovo vračala skoraj vsako leto in mladim tankočutno podajala svoje široko pianistično znanje ter tudi osebne napotke, ki so vedno pripomogli k vsestranski rasti mladih glasbenikov. Tako nas je še toliko bolj prizadela vest, da se je »naša Sonja« po kratki in hudi bolezni poslovila od tuzemskega življenja. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Učenci klavirskega oddelka so sodelovali tudi na seminarju svetovno znanega profesorja Konstantina Bogina, ki se je prav tako odvijal v Zavodu sv. Stanislava. V januarju 2012 smo prvič izvedli obvezne delne izpite »Etude in lestvice«, še naprej so potekali manjši nastopi, imenovani Ob klavirju, organizirali smo dva večja klavirska koncerta in sodelovali na večini večjih prireditev v šoli in tudi izven nje. Učenka Ana Žumer je uspešno opravila sprejemni preizkus na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer bo nadaljevala svojo glasbeno pot. Zahvala za uspešno delo v šolskem letu 2012/13 gre profesoricam in profesorjem Vlasti Doležal Rus, Nadji Vodišek, Mateji Valič Presetnik, Primožu Bratini in Mihi Klemencu, vsem učencem in tudi vam, dragi starši, za podporo in sodelovanje. (Mateja Valič Presetnik)
»Klavir igram sedmo leto, zanj sem se odločil zaradi privlačnih črno-belih tipk in ker je težko igrati nanj. Zelo rad igram skladbe J. S. Bacha.« (Ambrož, 13 let)
Vlasta Doležal Rus Mateja Valič Presetnik, Miha Klemenc, Primož Bratina, Sašo Gale
172 173
Dolge roke, ki poskakujejo v prepihu
... Oddelek za pihala in trobila
Na oddelku za pihala in trobila smo bili dejavni čez vse šolsko leto. Učenci so sodelovali na vseh pomembnih nastopih, koncertih in tematskih večerih. Letos je potekalo tudi tekmovanje TEMSIG za flavto solo. Flavtistka Meta Žumer se je udeležila regijskega tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov in prejela zlato plaketo, na državnem tekmovanju pa je dosegla srebrno priznanje. Učenci so nastopili tudi na Miklavževem koncertu, adventnih koncertih, na božičnem in pustnem koncertu ter na koncertu učencev OŠ AŠ. Ob koncu šolskega so se na koncertu Pod zvezdnim poletnim nebom kot solisti predstavili Meta Žumer (flavta), Arne Natan Kacjan (trobenta) in Rok Kotar (trobenta). Pripravili smo tudi nekaj tematskih večerov in internih nastopov. Prvi je bil koncert baročne glasbe za flavto in kljunasto flavto, na katerem so se učenci zaigrali solistično in v komornih skupinah. Po novem letu smo pripravili koncert komornih skupin za pihala in trobila, koncert glasbe 20. in 21. stoletja za pihala in trobila ter v sodelovanju s kitaristi večer glasbe za flavto in kitaro. Pred tekmovanjem smo imeli enodnevni seminar pod vodstvom priznanega slovenskega flavtista, solista filharmonije Mateja Grahka. Podal nam je veliko znanja in zelo smo bili veseli, da smo mu lahko prisluhnili. Skupaj se veselimo novih uspehov in upamo, da bo naslednje šolsko leto ponovno pestro, predvsem z veliko glasbe in lepimi trenutki z učenci. (Nina Kodrič) »Flavta mi je všeč, ker je zelo zanimiv inštrument, in kadar igram nanjo, se prijetno počutim.« (Iza, 11 let)
Nina Kodrič, Kristina Martinc in Jure Gradišnik Pridi, Duh, ki napolnjuješ vse vesoljstvo.
Glasbena šola
DAJ MI BEL KVADRATEN LIST IN VRNILA TI BOM MAVRIČNO KUVERTO ZVOKOV ... Kipenje pomembnih dogodkov v šolskem letu 2012/13 Za učence glasbene šole se je začelo šolsko leto 2012/13 v ponedeljek, 2. 9. 2012, ob 17. uri. Zbrali smo se v dvorani, kjer je potekalo uvodno srečanje za učence in starše. Vse navzoče je nagovoril ravnatelj glasbene šole Drago Arko. Dogodek so glasbeno obogatili nekateri učitelji glasbene šole.
V ponedeljek, 12. 11. 2012, je bil v Dvorani Matije Tomca slavnostni koncert glasbene šole ob godu sv. Stanislava. S pestrim programom so nastopili naši najboljši učenci in pokazali svojo odlično pripravljenost. Koncert je organizirala prof. Marta Močnik Pirc. V naslednjem tednu so nekateri naši učenci nastopili tudi na skupni slovesnosti, slavnostni akademiji celotnega zavoda v športni dvorani. Predstavil se je naš godalni orkester.
V petek, 25. 11. 2012, je naš učenec orgel Miha Trajbarič (mentor prof. Klemen Karlin) nastopil na koncertu v župnijski cerkvi sv. Tomaža v Zadobrovi. Na koncertu se je zbiralo sredstva za Karitas.
V četrtek, 6. 12. 2012, se je v Dvorani Matije Tomca odvil že tradicionalni dobrodelni Miklavžev koncert. Na njem so nastopili mladi glasbeniki, ki so zaigrali na vse inštrumente, ki jih poučujemo v glasbeni šoli, ter otroški zborček glasbene pripravnice, ki je zapel dve Miklavževi pesmi. Sv. Miklavž je na koncu prireditve iz polne košare obdaril vse otroke. Koncert sta organizirala profesorja Miha Klemenc in Sebastian Albreht.
V četrtek, 10. 1. 2013, je v cerkvi sv. Stanislava potekal že tradicionalni božični koncert, ki je skupen projekt Škofijske klasične gimnazije, Osnovne šole Alojzija Šuštarja in Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava. Na koncertu so nastopili pevski zbori ŠKG, solisti glasbene šole, učitelji glasbene šole in godalni orkester pod vodstvom prof. Damijana Močnika. Koncert sta organizirali profesorici Kristina Puntar in Nadja Vodišek.
V soboto, 26. 1. 2013, je bil v Zavodu sv. Stanislava dan odprtih vrat, kjer so predstavile svoje delo vse zavodske enote. V dopoldanskih urah je vizijo predstavila tudi glasbena šola s svojo informacijsko točko ter kratkim umetniškim programom, ki so ga oblikovali učenci violončela in violine. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi film o delovanju glasbene šole, ki ga je pripravila prof. Barbara Jager, hkrati pa so lahko prisostvovali javnemu pouku inštrumentov v Kregarjevih galerijah ter odprti vaji godalnega orkestra. V četrtek, 7. 2. 2013, je dan pred slovenskim kulturnim praznikom v Zavodu sv. Stanislava potekal koncert, na katerem so nastopili pevci in instrumentalisti Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava. Prisluhnili smo recitacijam pesmi p. Pavla Jakopa, ki je bil letošnji slavnostni govornik. V svojem nagovoru se je opravičil mladim, da živijo v nenaklonjenem
174 175
času in prostoru, ki pa je na koncu izzvenelo v odločno povabilo k človečnosti, uresničevanju bratstva in izpolnitvi poslanstva »egiptovskega Jožefa, ki je ohranil svoje sanje (…), in prav te so omogočile preživetje v težkih časih suhih krav«. Pred tem je v dvorani potekal še koncert najmlajših učencev, ki so nastopili v okviru kulturnega dneva za Osnovno šolo Alojzija Šuštarja. V petek, 8. 3. 2013, so učenci naše glasbene šole nastopili na vsakoletni reviji učencev ljubljanskih glasbenih šol. V veliki dvorani Slovenske filharmonije smo lahko slišali soliste, komorne skupine in tudi orkestre. Odlično so se odrezali tudi naši učenci: solopevka Zala Strmole, organistka Nina Klajnšček in pianist Blaž Bohinc. V sredo, 17. 3. 2013, je v Glasbeni in baletni šoli Antona Martina Slomška v Mariboru potekala 5. revija katoliških glasbenih šol. Udeležile so se ga GŠ Antona Martina Slomška, GŠ Beltinci in naša glasbena šola. Izmed naših učencev so na koncertu nastopili pianistka Eva Bartol, kitarist Vid Svetina in tenorist Miha Zabret. V torek, 26. 3. 2013, je v Dvorani Matije Tomca potekal koncert ob materinskem dnevu, na katerem so nastopili učenci malega godalnega orkestra, otroškega pevskega zbora ter učenci solisti. V nedeljo, 7. 4. 2013, in v ponedeljek, 8. 4. 2013, so zbori Škofijske klasične gimnazije in orkester glasbene šole gostovali v Beogradu in Novem Sadu, kjer so sodelovali pri sv. maši in koncertu. Pod mentorstvom prof. Damijana Močnika in prof. Draga Arka je orkester izvedel dela G. F. Handla in W. A. Mozarta. V četrtek, 9. 5. 2013, so v Dvorani Matije Tomca nastopili naši nekdanji učenci, ki nadaljujejo glasbeno šolanje na srednji ali visoki šoli za glasbo. Nastopili so: pianist Blaž Avsenik, sopranistka Kristina Bitenc, pianistka Hana Bitenc, džez pevka Urška Bric, pianistka Larisa Jagrič, pianistka Eva Dobnikar, violinistka Veronica Snoj, pianistka Katarina Lotrič ter solopevca Sabina Gruden in Žiga Lampret. Razprodan koncert in stoječe ovacije navdušenega občinstva sta odlični popotnici jubilejnega 20. letnega koncerta zborov in orkestra Zavoda sv. Stanislava, ki je bil 12. 5. 2013 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Glasbeno in duhovno bogat večer priča o nesluteni moči združitve duha in glasu, kar je občinstvo slišalo pri vseh točkah koncerta. Predstavilo se je več kot 400 mladih pevcev in instrumentalistov, ki so bili ob osnovnošolcih iz OŠ Alojzija Šuštarja v veliki večini gimnazijci iz Škofijske klasične gimnazije, dva zbora alumnov in godalni orkester glasbene šole. Ob zaključku šolskega leta je bila v torek, 28. 5. 2013, v zavodski cerkvi sv. Stanislava zaključna sv. maša, ki jo je daroval zavodski duhovnik Martin Zlobko. Pri maši so sodelovali učenci glasbene šole in pevski zbor učencev nauka o glasbi in glasbene pripravnice pod vodstvom zborovodkinje prof. Kristine Puntar. Zaključni koncert učencev glasbene šole Pod zvezdnim poletnim nebom je bil v torek, 18. 6. 2013, v gimnazijskem atriju. Nastopili so naši najboljši učenci ter mali in veliki godalni orkester. Na koncertu smo podelili tudi priznanja in plakete našim letošnjim tekmovalcem, po njem pa so se obiskovalci zadržali na prijetnem druženju in klepetu. Slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni. (Mt 11,5)
Glasbena šola
NOCOJ ME JE V NAROČJE VZELA LUNA, SOJENICE SO POSLALE PIŠ ... KIPENJE USPEHOV NAŠIH UČENCEV NA TEKMOVANJIH Rezultati 42. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG), Ljubljana, 11.–20. 2. 2013 ime in priimek
inštrument
kategorija
točke
priznanje
mentor
Matija Leskovar Johnson
klavir
I. a
92,33
zlato priznanje
Mateja Valič Presetnik
Urša Matjašec
klavir
I. a
91,33
zlato priznanje
Nadja Vodišek
Blaž Bohinc
klavir
I. c
90,67
zlato priznanje
Mateja Valič Presetnik
Ambrož Sušnik
klavir
I. a
90,00
zlato priznanje
Mateja Valič Presetnik
Klara Svetina
klavir
I. a
89,00
srebrno priznanje
Nadja Vodišek
Lea Lipič
klavir
I. a
88,33
srebrno priznanje
Nadja Vodišek
Eva Bartol
klavir
I. c
87,67
srebrno priznanje
Miha Klemenc
Monika Gorjan
klavir
I. c
86,67
srebrno priznanje
Primož Bratina
Ida Kogovšek
klavir
I. a
85,67
srebrno priznanje
Mateja Valič Presetnik
Eva Mercedes Veber
klavir
I. a
84,33
srebrno priznanje
Mateja Valič Presetnik
Evelina Stare
klavir
I. b
84,00
srebrno priznanje
Miha Klemenc
Ana Žumer
klavir
I. c
83,33
srebrno priznanje
Vlasta Doležal Rus
Aleš Presetnik
klavir
I. b
78,67
bronasto priznanje
Primož Bratina
Manca Katarina Svetina
kljunasta flavta
I. b
85,00
srebrno priznanje
Kristina Martinc
Meta Žumer
flavta
I. a
90,25
zlato priznanje
Nina Kodrič
Matjaž Strmole
petje
I. b
95,33
zlato priznanje
Matjaž Robavs
Neža Zatler
petje
I. a
94,00
zlato priznanje
Marta Močnik Pirc
Jan Kuhar
petje
I. b
94,00
zlato priznanje
Matjaž Robavs
Zala Strmole
petje
I. b
93,00
zlato priznanje
Marta Močnik Pirc
Urban Križaj
petje
I. a
92,67
zlato priznanje
Matjaž Robavs
Andrej Emanuel Cotman
petje
I. c
90,33
zlato priznanje
Barbara Tišler
176 177
Rezultati 3. mednarodnega koroškega klavirskega tekmovanja, GŠ Radlje ob Dravi, 22. 5. 2013 ime in priimek
kategorija
Ambrož Sušnik
3. kategorija
KLAVIR SOLO
mesto
nagrada
mentor
8.
SREBRNA
Mateja Valič Presetnik
Rezultati 42. državnega tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG), Novo mesto, Krško, Brežice in Črnomelj, 11.–21. 3. 2013 ime in priimek
inštrument
kategorija
točke
priznanje
mentor
Ambrož Sušnik
klavir
I. a
87,60
bronasta plaketa
Mateja Valič Presetnik
Urša Matjašec
klavir
I. a
86,80
bronasta plaketa
Nadja Vodišek
Meta Žumer
flavta
I. a
91,40
srebrna plaketa
Nina Kodrič
Matjaž Strmole
petje
I. b
95,20
zlata plaketa
Matjaž Robavs
Jan Kuhar
petje
I. b
92,80
srebrna plaketa
Matjaž Robavs
Miha Zabret
petje
II. b
92,70
srebrna plaketa
Marta Močnik Pirc
Zala Strmole
petje
I. b
91,80
srebrna plaketa
Marta Močnik Pirc
Marko Starbek
petje
II. b
90,10
srebrna plaketa
Barbara Tišler
Andrej Emanuel Cotman
petje
I. c
88,80
bronasta plaketa
Barbara Tišler
Neža Zatler
petje
I. a
88,00
bronasta plaketa
Marta Močnik Pirc
Marko Novak
petje
I. c
85,20
bronasta plaketa
Marta Močnik Pirc
~~ Pripravila Nina Kodrič
Okrepite onemogle roke, utrdite klecava kolena! (Iz 35,3)
ŽIVLJENJE ZAUPANJE
RAST
RAST V OBČESTVU
SAMOSTOJNO
ŠTAJERSKA USTVARJALN IN ODGOVORNO ŽIVLJENJE ZAUPANJE ČUT ZA SOČLOV
CELOSTNA OSEBNOSTNA RAST
ČUT ZA SOČLOVEKA GORENJSKA JASNE RAZMEJITVE SPROŠČEN
ŠTAJERSKA USTVARJALNOST RAST V OBČESTVU SAMOSTOJNO IN ODGOVORNO ŽIVLJENJE ZAUPA
GORENJSKA SPROŠČENOST ODGOVORNOST ŠTAJERSKA
NE RAZMEJITVE SPROŠČENOST ODGOVORNOST POGOJI ZA KVALITETEN ŠTUDIJ PRIMORSKA CELOSTNA OSEBNOSTNA
OSEBNOSTNA RAST
ZAUPANJE ČUT ZA SOČLOVEKA GORENJSKA JASNE RAZMEJITVE SPROŠČENOST ODGOVORNOST POGOJI ZA KVALITETEN ŠTUDIJ PRIMORSKA
OJI ZA KVALITETEN ŠTUDIJ PRIMORSKA CELOSTNA
T V OBČESTVU
OJI ZA KVALITETEN ŠTUDIJ CELOSTNA OSEBNOSTNA RAST ŠTAJERSKA USTVARJALNOST RAST V OBČESTVU SAMOSTOJNO IN ODGOVORNO
Študentski dom Janeza F. Gnidovca
Ravnateljica Nada Zupančič ... »... je prijazna, potegne se za nas, nas razume, ne prevzema oblasti nad nami, ampak nas ima za sebi enake, upošteva naše mnenje, nam zaupa.« (Nina Milavec) »... odgovorno vodi naš dom in se po svojih najboljših močeh bori za študente v okviru zavoda. Njen odnos do študentov je zgleden. Pohvaliti je treba tudi njeno prizadevnost za ohranjanje kulturnega, umetniškega in političnega življenja v domu.« (Gregor Palovšnik)
PUSTITI RASTI »Z božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Naj spi ali bedi, ponoči in podnevi, seme klije in raste, da sam ne vé kako. Zemlja sama od sebe poraja bilko, nato klas in končno žito v klasu.« (Mr 4,26–29) V našem domu je bilo letos zelo razgibano, skoraj vsakdo je dobil priložnost za novo izkušnjo. Začelo se je s slovesno sv. mašo, nadaljevalo s spoznavnimi večeri in neuradnim »brucevanjem«. Da je bilo dovolj snovi za živahne pogovore, so poskrbeli zanimivi gosti, nekateri študentje so se preizkusili v vodenju skupin, drugi v pripravljanju dogodka (kulturni večer, gregorjevo, martinovanje, turnir družabnih iger) ali celo projekta (olimpijada katoliških študentskih domov, fotonatečaj, priprava in izid dveh številk domskega časopisa). Prav tako ne gre pozabiti vseh pogovorov v apartmajih in druženj ob nogometu ter odbojki. Tudi med izpitnim obdobjem so si študentje vzeli kakšno urico za kosilo ali klepet, potem pa so spet sledile tri, štiri ure nepretrganega učenja. Brez tega ob koncu študijskega leta ni rezultatov. Med razmišljanjem o vsem, kar se je dogajalo, me je prešinilo, kako si starši in vzgojitelji včasih nevede lastimo zasluge, ko našim otrokom uspe, da gredo po pravi poti. Pozabljamo, da je pravi sejalec nekdo drug, ki dela na skrivnem. Rast je svobodna, in če pozorno negujemo seme in ga zalivamo, se kasneje lahko čudimo lepoti tega, kar je zraslo. Nismo mi tisti, ki omogočamo rast, lahko pa pripravimo pogoje zanjo in nato potrpežljivo zalivamo in čakamo. Hvaležna sem absolventki, ki mi je v pogovoru razkrila svoj pogled na našo skrb, pozornost: »Mi smo že odrasli. Ni potrebno, da za nas skrbite tako kot mama, to potrebujejo novinci, mi pa ne. Včasih se zdi, kot da ne verjamete, da bomo zmogli sami.« Če je pozornosti in opore preveč ali si je študent ne želi, to v njem povzroči jezo in odpor, občutek nesposobnosti. Ob tem sem se zamislila, koliko bolečine v tem obdobju lahko doživljajo starši. Ko njihov otrok odrašča in išče svojo pot, mora včasih potrgati veliko vezi, da lahko odkrije, kdo sploh je on sam. Da lahko reče: »Vem, da TO hočem. To si želim doseči. Vem, da bo v to smer teklo moje delo, to imam rad. Tega pa ne maram in nočem.« Starše lahko boli, ko gledajo, kako njihov otrok morda odhaja v drugo stran, kot so si želeli oni, deluje drugače, kot so ga vzgajali ali želeli vzgojiti. Hči ne bo nikoli čista kopija svoje matere, saj ima druge lastnosti in talente in jo čaka edinstvena pot. Kako lepo je videti, ko mati v svoji hčeri zagleda mlado žensko in ko ji oče zaupa. Seveda starši za vse življenje ostajajo starši in lahko kljub (fizični) oddaljenosti svojo hčer spremljajo z molitvijo, ji prisluhnejo po telefonu ali se z njo pogovarjajo, ko se vrne domov. Tudi če odide, je niso izgubili, nevidne vezi ostajajo, včasih pa se z razdaljo še požlahtnijo. ~~ Nada Zupančič, ravnateljica
Recite njim, ki so obupanega srca: »Močni bodite. Nikar se ne bojte!« (Iz 35,4)
Študentski dom Janeza F. Gnidovca 180 181
NOV ZAČETEK Začetek novega šolskega in študijskega leta ali novega poklicnega izziva je čudovita priložnost, da se ponovno podamo na pot. Negotovost prihodnosti v nas lahko prebuja globoko hvaležnost za vse, kar smo do tega trenutka že lahko doživeli. Hkrati pa v nas prebuja hrepenenje po odkrivanju novega. Ko se v teh dneh osebno srečujem z novimi izzivi, me navdaja precejšnja radovednost: za ljudi in odnose z njimi, za nova spoznanja, za razkrivanje še drugačnih pogledov na življenje. Menim, da je temeljna lastnost mladega človeka prav radovednost in iz nje izvirajoča sposobnost čudenja. Če in ko želim odkrivati nove stvari, bom vedno znova odkrival, kako velika so še obzorja, ki jih ne poznam in v katera se moram dobesedno potopiti, jih vsrkati, okusiti, da bi doživel, kako lepo in čudovito je življenje, ki ga živim.
»Kaplan Tone je vodnjak energije za mlade.« (Gašper Kvartič) »Ukvarja se z različnimi stvarmi in ima kljub temu še vedno ogromno energije in še več optimizma. In čeprav bi moral biti po vseh zakonitostih časa njegov urnik 110-odstotno zaseden, si vedno vzame nekaj trenutkov zate.« (Eva Gajšek)
Ideologi temne prihodnosti, ki mladim ne napovedujejo nič lepega, se z menoj seveda ne bodo strinjali. Vendar, če pozorno pogledamo okrog sebe, potem bomo odkrili veliko več kot le slabo, kot brezup in temo. V našem življenju je globoka želja po novem in ta želja rojeva in že nosi v sebi upanje, da se bo to tudi uresničilo. Pogumen korak v nov začetek iskanja in odkrivanja sebe, bližnjih in Večnega. ~~ Mag. Tone Česen, domski kaplan
Tajnica Mateja Doberšek ... »... je vedno na uslugo, nasmejana, prijazna, hkrati profesionalna in pripravljena za pogovor.« (Kristina Budin) » ... me vedno spravi v dobro voljo.« (Manca Petrovčič)
LOVI PREPROSTE TRENUTKE IN JIH NIZA V NAJLEPŠE KORALDE 116 mladih posameznikov, vsak s svojo zgodbo … Vprašanje, ki si ga tisti, ki smo odgovorni za oblikovanje dogajanja v domu, najpogosteje zastavljamo, je, kako ustvariti tako vzdušje, da se bomo drug ob drugem počutili čim boljše. Hm, kaj narediti? Zakaj bi si kdo želel živeti prav v Študentskem domu JFG? Glede na to, da se je potrebno odpraviti vsaj eno uro prej, da iz daljnega Šentvida še pravočasno prideš na fakulteto, moraš nedvomno imeti dobre razloge, ki te, ponavadi tudi po več letih, še držijo v domu. Ko se pogovarjam s svojimi sostanovalci, prihajamo do podobnih zaključkov. Zdi se nam, da ŠD JFG ni navaden študentski dom, ampak dom, kjer nam, stanovalcem, in vodstvu ni vseeno za ljudi okoli sebe. Ker za razliko od svojih sošolcev raje vstanemo eno uro prej in se vozimo pol ure do središča mesta, ker vemo, da si bo cimer, potem ko se bomo utrujeni vrnili s fakultete, kljub temu da je tudi sam imel težek dan, za nas vzel čas ... Ker si bova s sosedom »gnidovcem« kljub zgodnji uri namenila pozdrav, ko se bova srečala na stopnišču. Ker nam dom daje ogromno možnosti in priložnosti, da se izkažemo in dobimo potrditev v tistem, v čemer smo dobri, pa najsi bo to priprava kulturnega večera, organizacija turnirja v odbojki ali pa priprava adoracije. Dogodkov v študentskem domu ne manjka – od takih bolj organiziranih do tistih bolj spontanih. Za prve poleg vodstva skrbi še študentski odbor, ki ga sestavljajo koordinatorji različnih skupin, ki delujejo v domu (to so skupine za kulturo, družabnost, duhovnost, šport, ustvarjalnost, karitativnost, domski časopis). Študentski dom je tako prostor resnih debat z uglednimi gosti, ki skrbijo za naš kritičen in reflektiran odnos do sveta (npr. letošnja okrogla miza o etiki z dr. Trontljem in dr. Globokarjem), kot tudi najrazličnejših srečanj, ki zbistrijo telo in duha. Odprtost študentov kar kliče po spontanem druženju, ki popestri sicer relativno mirno študijsko vzdušje. Nemalokrat je vonj po »pašti« tisti, ki združi vse lačne (ali pa le družbe željne) študente ob skupnem kosilu. Hm, kosilu? No ja, kosilu, ki se zna nekoliko zavleči – morda tja do malice, če ne še dlje … In tako kot nas povezujejo tovrstna druženja, nas povezuje tudi zbiranje ob Njem. Pa za to sploh ni potrebno hoditi daleč – do kapele ali pa apartmaja, v katerem biva domski kaplan, se lahko sprehodiš v copatih. Čisti luksuz. Kljub podobnim vrednotam pa smo nedvomno različni in tako se rado zgodi, da si naši pogledi pridejo navzkriž. Hvala Bogu! Dom, ki velikokrat deluje kot družina v malem, nam omogoča, da drug ob drugem (pre)oblikujemo svoje poglede na svet. Tako se pogosto zgodi, da se s cimrom zapleteš v globoke filozofske debate v poznih večernih do zgodnjih jutranjih urah in da tvoje zadnje besede izzvenijo v spanje in se nato nadaljujejo naslednji dan. V primeru, da je debata »pretežka« za dva, pa se povabi zraven še druge, in reševanje življenjskih vprašanj se lahko nadaljuje. Je že tako, da smo študenti že zdavnaj ugotovili, da so debate najboljše po polnoči. In med izpitnim obdobjem (le zakaj?). Pa niso le filozofske debate tiste, ki nas (ra)združujejo. Pogosto se drug od drugega učimo čisto vsakdanjih stvari – od potrpežljivosti do tega, kako pač sčasoma zmanjka toaletnega papirja, če ne greš pravočasno ponj … Vse le zato, ker nam je mar. ~~ Petra Kromar, predsednica študentskega odbora
Tedaj bo hromec skakal kakor jelen in jezik nemega bo vriskal. (Iz 35,4)
Študentski dom Janeza F. Gnidovca 182 183
ŠTUDIJSKO LETO 2012/13 JE BILO ZELO RAZGIBANO V ponedeljek, 8. 10. 2012, smo z molitvijo in pesmijo Bogu izročili novo študijsko leto. Pri maši so dejavno sodelovali tudi naši »bruci«, ki se hitro privajajo na utrip našega doma.
Večer 22. novembra 2012 smo v domu posvetili etiki. Gostili smo prof. dr. Jožeta Trontlja, predsednika SAZU, in dr. Romana Globokarja, duhovnika, profesorja moralne teologije na Teološki fakulteti in direktorja Zavoda sv. Stanislava. Publika je bila raznolika in željna poslušanja, vzdušje prijetno, zato ni bilo nič nenavadnega, da je pogovor ubral zanimivo pot – od današnje krize, etike v šolstvu, človeškega dostojanstva in z njim povezanih evtanazije, splava in ugovora vesti pa do človeške vesti in univerzalne etike. Globokar je poudaril, da je že Aristotel pisal o etiki, kot o rešitvi iz krize vrednot in poti do sreče, ki pa jo danes človeštvo vse bolj išče v materialnem blagostanju. V Sloveniji se etiki na nekaterih področjih, npr. v zdravstvu, godi znatno bolje kot drugje. Trontljeva raziskava o evtanaziji je pokazala, da se naši zdravniki ne odločajo zanjo, kljub prošnjam pacientov. Se pa zato etike na dolgo in široko izogibamo v izobraževalnem sistemu, ki v osnovnih in srednjih državnih šolah ne predvideva predmeta o etiki, kar je praksa skoraj povsod drugod po Evropi. Kljub temu je v družbi opazno zanimanje za etično razpravo – zaenkrat je svoj prostor našla le izven rednega izobraževanja. Vključiti bi jo morali tudi na gospodarsko in politično področje, kjer bi namesto k uničujoči tekmovalnosti spodbujala k sodelovanju ter k posameznikovi občutljivosti za dobro in slabo. S pesmijo pri sv. maši Od 11. 10. 2012 do 24. 11. 2013 znotraj vesoljne Cerkve poteka leto vere, ki želi vernike spodbuditi k poglabljanju in izpovedovanju osebne vere. In prav v duhu leta vere je bil organiziran debatni večer, ki nam je dal nekaj dobrih iztočnic za razmišljanje o naši veri, o našem odnosu do drugače verujočih in ateistov, hkrati pa smo imeli priložnost spoznati tudi pogled nekatoličanov na nas. Debatni večer nam je postregel s pestro paleto gostov: Nejc Škoberne (neverujoč, ima se za agnostika, poročen z navdušeno katoličanko), Marko Weilguny (katoličan) in Edina Mehić Silić (muslimanka). Na začetku je vsak povedal svojo osebno zgodbo, nato pa so sledila vprašanja na temo medsebojnega spoštovanja in sobivanja drugače mislečih. Najbolj mi je v spominu ostala izjava Nejca, da do svojega 21. leta ni videl nobenega katoličana, kako bi se pokrižal, molil, čeprav naj bi se dobra polovica Slovencev še vedno prištevala h katoličanom. Rekel je, da bi katoličani morali postati v družbi bolj opazni – lahko bi začeli že s tem, da bi se v restavracijah pred jedjo pokrižali.
Okrogla miza Etika
Kakor smo si ljudje med seboj različni po videzu, tako smo si tudi po mišljenju. Da bi bilo naše sobivanje čim bolj složno, moramo spoštovati drug drugega; kmalu bomo ugotovili, da se od drugega lahko veliko naučimo in da smo si vseeno podobni bolj, kot smo sprva mislili. (Barbara Zalar)
Začetek februarja ni le čas zapiranja v sobe in učilnice, tiščanja nosu v knjige in zaslone ter stresnega in nezdravega življenja. Hvala Bogu, ne. Ta čas s sabo prinaša tudi priložnosti za vse drugo, kar poživlja duha. Ena od njih je praznik kulture in spomina na velikega pesnika iz Vrbe. Prešernov dan smo kulture lačni študentje obeležili v sredo, 6. februarja 2012. In to na kulturen način. Elegantno opravljena trojica delegatov skupine za kulturo in pisna vabila so poskrbeli, da je bila domska skupnost primerno obveščena, in tako smo se na večer zbrali v svojih najboljših toaletah v izbranem ambientu Platonove votline Zavoda sv. Stanislava. Kulturi posvečen večer je minil v uglajeni družbi, recitacijah, ki so razgrnile kratek pregled skozi vrhunce slovenske poezije od Vodnika do
Živahno sobivanje različnih
Ihana, in tomboli – zmagovalec je v dar prejel sliko, ki jo je priložnostni slikar, naš študent arhitekture Patrik, slikal med večerom po navdihu recitirane poezije. (Luka Jerman)
Na prvo postno nedeljo, 17. 2. 2013, se je v klubskem prostoru Študentskega doma JFG zbralo kakšnih ducat študentov in članov skupine za dobrodelnost. Tem so prijazno priskočili na pomoč še nekateri študentje ter tisti, ki so se popoldne odločili preživeti v dobri družbi. V goste smo namreč povabili skupino Vera in luč iz Štepanje vasi. Skupino sestavljajo lučke, njihovi starši ter prijatelji. Mesečno se srečujejo po skoraj štiridesetih slovenskih župnijah, sicer pa so del mednarodnega gibanja. Srečanje smo pričeli s pesmijo in nadaljevali s kratko spoznavno igro. V nadaljevanju je nekaj študentov uprizorilo besedilo pesmi »Ko Jezus je pričel učiti«, temu pa sta sledili kateheza ter delo po manjših skupinah, v katerih smo govorili o pomenu postnega časa in o tem, Uglajena družba čemu smo se pripravljeni odreči, kaj vse pustiti in iti za Jezusom, kot so to brezpogojno storili prvi učenci. Osrednji del smo sklenili s sv. mašo, ki jo je daroval kaplan Klemen, ostali pa smo sodelovali s petjem, pri darovanju ter z uvodi. Druženje smo zaključili z zabavno igro, lovljenjem »magnetnih rib«, ki smo jih izdelali v srednjem delu, z voščili ob rojstnih dnevih in godovih, s suhim sadjem, čajem in pesmijo. Čisto na koncu pa, kot je »pri lučkah« v navadi, ugasnili luč, podelili križke na čelo ter zapeli »Angelčka«. (Jasmina Kmetič)
Recital
Naši mladoporočenci ☺
Z učenci se tedaj umakne k morju … Potrpite tudi vi, okrepite svoja srca, kajti Gospodov prihod je blizu. (Jak 5,8)
V torek, 5. 3. 2013, se je okrog devete ure zvečer pred vrati skupnega prostora začela zbirati skupinica, ki so jo v večini sestavljale predstavnice ženskega spola. Zakaj? Čakal nas je prijeten klepet z dvema »frišnima« zakonskima paroma – z Marušo in Markom Brozovičem ter z Vesno in Blažem Šmercem. Za nekatere starejše prebivalce doma je bilo še posebej zanimivo, saj smo z nekaterimi izmed omenjenih mladoporočencev skupaj preživljali študentska leta v našem domu. Pogovor o tem, kako so se spoznali, kako so doživljali čas, ki so ga preživeli kot par v študentskem domu, kako so zorele odločitve o poroki, samih pripravah na ta pomemben dan ter zakonskem vsakdanu je spretno vodila naša Nežka. Lahko smo slišali, da tudi po poroki ni vse rožnato in brez težav, potrebno se je prilagajati, a je vsekakor vredno truda. Zase lahko rečem, da so me s svojim pričevanjem navdušili oziroma opogumili za odločitev za zakon. Poleg tega pa smo lahko slišali še nekaj uporabnih nasvetov, med katerimi je bil najbolj zanimiv Blažev, ki nas je spodbudil, naj se udeležujemo skupnih srečanj, saj bomo morda ravno tam ugledali svojega bodočega življenjskega sopotnika (tako kot se je to zgodilo njemu). (Mateja Kladnik)
V času, ko se narava prebuja iz zimskega spanca in odeva v pomladna ogrinjala, smo v študentskem domu pričeli s fotografskim natečajem Počutim se doma. Najprej smo v goste povabili priznanega fotografa g. Aleksandra Čufarja, ki nam je predstavil pomembna dejstva o fotografiji, različnih tehnikah ter o tem, kaj pomeni motivno bogata in urejena fotografija. Polni znanja in vtisov ob njegovih izrednih fotografijah smo se podali »na lov« za lepimi in pomenskimi motivi. Po dobrem mesecu zbiranja fotografij je sledil izbor najboljših. Dobili smo najboljše tri po strokovnem izboru (g. Aleksander Čufar) in po izboru stanovalcev študentskega doma. Ko se je pomlad že prevešala v poletje, pa je sledila uradna razglasitev rezultatov in predstavitev fotografij ter njihovih avtorjev. Ustvarjalna skupina
Študentski dom Janeza F. Gnidovca 184 185
je bila vesela odziva, saj je na natečaj prispelo preko 150 fotografij (22 fotografov). Ker je bil poleg odkrivanja fotografskih talentov in iskanja motivov namen natečaja tudi polepšati hodnike, upamo, da nam bo v jesenskem času fotografije uspelo tudi razstaviti. (Ana Vrenko)
1. mesto po strokovnem izboru (avtor fotografije: Mark Škoflek)
1. mesto po izboru stanovalcev ŠD JFG (avtorica fotografije: Nežka Čadež)
V četrtek, 18. 4. 2013, so se v športni dvorani Zavoda sv. Stanislava zbrali študentje in študentke iz devetih katoliških študentskih domov iz Kopra, Maribora in Ljubljane. Organizirali smo 11. olimpijado KŠD. Športno tekmovanje so zaznamovali borbenost, tekmovalnost, odlične nagrade dobrodelnega srečelova ter druženje s študenti ostalih katoliških domov. Poleg košarke za dekleta in fante, nogometa za fante, odbojke za dekleta ter namiznega tenisa smo letos prvič priredili tudi odbojko za fante. Študentje ŠD JFG smo se v večini disciplin odrezali odlično. Fantje so v odbojki pokazali enotnost in osvojili prvo mesto, prav tako so odlično igro prikazali v nogometu in zasedli drugo mesto. Tudi dekleta so pokazala, da so iz pravega testa, in sicer z drugima mestoma v odbojki in košarki. Za odlično organizacijo in prijetno vzdušje v telovadnici gre vsa zahvala letošnjim organizatorjem na čelu s Sonjo Činkole in Petro Kromar. (Nežka Čadež in Patricija Janežič)
V slogi je moč
Veliiiko smo razmišljali ... V prvih dveh letih bivanja v domu, ki ga je bogatilo predvsem sodelovanje v skupini za kulturo, sem začutil, da je na voljo priložnost, da še na drug način izrazimo svoje ustvarjalne in kritične potenciale. V navdih so mi bili izvodi starega študentskega časopisa Puča, ki je v domu izhajal pred leti, in tako je rasla želja, da bi med nami ponovno obudili nekakšno glasilo. V začetku preteklega študijskega leta sem idejo delil z okolico in postopoma je nastal krog ljudi s podobno vizijo, pripravljenih svojemu cilju nameniti večji ali manjši del svojega obštudijskega časa. Ekipa ravnateljic KŠD
O študentskem domu ... »Med spoznavanjem stanovalcev sem ugotovila, da imamo precej takih, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z glasbo ali katerim drugim umetniškim področjem in v tem resnično uživajo.« (Mojca Lavrenčič) »Dom mi nudi oporo pri spopadanju z vsakodnevnimi izzivi. Všeč mi je tudi, da lahko študentje izrazimo svojo ustvarjalnost in širimo kulturno obzorje.« (Andreja Bobnar)
Nastal je Kavč, na katerem »se sproščeno sedi, brije norce ali resno diskutira o kakšni stvari« (iz uradne obrazložitve imena). Da smo od prvotne ideje prišli do obeh tiskanih svežnjev spodobnega obsega (rdeče številke ena in modre številke dva), smo nekajkrat prehodili vse različne – fizične in virtualne – poti do vsakega apartmaja v domu. Nastali reviji sta, menim, zanimivo branje, ki na malo drugačen način kot fotogalerija na naši spletni strani – bolj globinsko – predstavi utrip življenja v tej manj opazni enoti velikega Zavoda, vse skupaj pa je podkrepljeno tudi z grafično podobo, ki potrjuje, da duh ustvarjalnosti živi tudi pri nas. (Zahvala gre vsem piscem in ilustratorjem, razumevajoči ravnateljici in seveda vodstvu Zavoda za izkazano finančno podporo projektu v času vsesplošnega varčevanja.) (Luka Jerman)
Kavč je najbolj »kul« časopis Kako svoboden si, umetnik pisni? Ko misli kličejo, da jih odtisni, So kot neskončnost, željna ugrabitve, ki »zmuzne se večina je sred« bitve. Odteče bistvo, senca le ostane, ki zmožna je, da v črke se ujame. A kaj je tisto, pesnik, kar začutiš, ostane skrito in ujeto v okvir, prekleto rešeto, ki si ga sam izbral. (Gašper Kvartič)
Tudi punce čajčkamo ☺ Ker si drag v mojih očeh, spoštovan in te ljubim. (Iz 43,4)
Študentski dom Janeza F. Gnidovca 186 187
SVOBODA – CILJ ALI SREDSTVO? Hmmm, vedno znova mi je težko, ko se zvečer odpravim po hiši (predvsem, če se kaj dogaja po hodnikih in je ura že krepko čez polnoč) in bom moral koga bolj ali manj prijazno usmeriti v njegovo sobo. Bo tista oseba to sprejela dobrohotno ali pa bom deležen slabe volje, češ: »Nič nam ne pustite, saj smo že veliki, pa jutri nimamo nič zahtevnega, saj samo malo klepetamo …«? Na koncu stvar izpade tako, kot bi vam kratil vašo svobodo in vas omejeval pri prostem izbiranju, kaj, kdaj in kako boste preživljali svoj čas. A ni ravno v tem svoboda, da lahko sam razpolagam s svojim časom? Kaj je pravzaprav svoboda? Svoboda je vrednota, o kateri zelo veliko govorimo in smo vsi zelo pozorni oz. lahko tudi agresivni, če imamo občutek, da nam jo kdo krati ali skuša odvzeti. Ta status smo pripravljeni braniti in pri tem uporabiti tudi sredstva, ki znajo biti nasilna in groba. Pa vendar: nam je svoboda cilj ali sredstvo za dosego še česa več? Svoboda namreč lahko zelo hitro vodi v razpuščenost, anarhijo, nered. Mogoče je ravno red tisti, ki mi še najbolj pomaga pri uresničevanju in življenju v svobodi. Če se držim nekega reda, mi bo to omogočalo, da lahko bolj polno uresničim vse tiste možnosti, ki so mi dane za največji razvoj mojih lastnih potencialov. In tukaj smo pri tistem, kar želim poudariti: svoboda je ena od temeljnih vrednot za vsakega človeka, ne sme pa biti najvišja vrednota. Svoboda nam je dana, da z njo uresničimo nekaj več. Je orodje, preko katerega lahko bolj polno živimo svoje življenje. Brez svobode ni ljubezni, tudi greha ne. Še Bog tako brezpogojno spoštuje našo svobodo, da se lahko obrnemo tudi proti Njemu, ga zapustimo, ranimo, pribijemo na križ. Le kdo bi drugemu prostovoljno dovolil, da bi kaj takšnega delal z njim? Na koncu se mi poraja le še vprašanje, za kaj koristim oz. v kaj usmerjam svojo svobodo, kaj želim doseči z njo? Meni osebno zelo veliko pomeni, če sem zmožen kateri koli stvari reči NE, četudi imam vso legitimno pravico do tistega. Da držim svojega duha in svoje telo na vajetih in se lahko odločam za tisto, kar prepoznavam kot dobro (in ne zgolj kot lepo ali v tem trenutku zaželeno). Ne rečem, da je vedno lahko biti boj s samim seboj, a to je cena svobode! Če so svoje čase ljudje dali svoje življenje v boju za fizično svobodo, potem se moram zavedati, da bom tudi jaz dostikrat deležen težkih bojev in tudi udarcev, če bom hotel ohraniti oz. graditi svojo notranjo svobodo. ~~ Klemen Svetelj, nekdanji domski kaplan
»Razmišljanja o veri je veliko, saj se prek nje spoznavamo in učimo o življenju. Vprašanja, ki se nam porajajo, pogosto še zdaleč niso enostavna. Jaz sem našla pomoč pri študentskih mašah in pri našem kaplanu Klemnu, ki mi je bil vedno pripravljen pomagati.« (Mojca Lavrenčič) »Klemnove pridige so res dobre, konkretne in razumljive.« (Andrej Rajšp) »Klemen zna vedno dati dober nasvet in reči spodbudne besede.« (Ana Vrenko) »Kaplan Klemen zgleda precej strog, a v pogovoru vidiš, da je človek za med mlade.« (Matevž Marš)
Kaplan Klemen Svetelj ... »... je tihi varuh vere v našem domu. Do študentov ne pristopa nasilno, pač pa tiho, počasi in umirjeno – izleti na Šmarno goro, duhovne vaje … Menim, da je tak pristop odličen, saj se nihče ne čuti prisiljenega, hkrati pa je še vedno v stiku s človekom. Vsak dan znova nam prinaša resnico evangelija.« (Gregor Palovšnik) »Vesela sem, da ga imamo v domu, kljub vsem zadolžitvam si rade volje vzame čas za pogovor, za smeh.« (Tajda Šimac Turk)
Ljubljana, ostajaš O Ljubljana, moje mesto, si res še moje? Veš, v knjižnici še vedno dela tisti fant, v izložbi me še vedno vabi tisti dragi gvant. Študentje še vedno žrejo moko in bruhajo sebi v roko. Tisti kralj še vedno spi na pločniku in na vlaku je še vedno tista žena v zvočniku. In tista rdeča luč pri Levu še vedno nima smisla, ... a jaz mislim, da nisem več ista. Na troli še vedno mrgoli črne energije, tisto punco skrbijo strije. Ona še vedno skriva svoje mnenje za nasmehom ... Njega je še vedno strah mojih dolgih objemov ... Ljubljana, hočem se ponovno zaljubiti vate! (Milka Podobnik)
Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu. (Mr 16,15)
MEJE
ŽIVLJENJE
PROSTOR
DARU
ROMAR
K
LEPOTI
DOTIK
LUČ
SVOBODA
LEPOTA
PODOBA
OTA
IN
SVETA
IKI
SKRIVNOST
SVETEGA
RAZPRTE MEJE
ŽIVLJENJE
PROSTOR DARU
ROMAR K LEPOTI
DOTIK LUČ SVOB
ODTIS
RAZPRTE
MEJE
ŽIVLJENJE
PROSTOR
DARU
ROMAR
K
LEPOTI
DOTIK
LUČ
SVOBODA
BARVE
ŽIVLJENJA
UTRIP
POKRAJINE
KONKRETNO
DOTIKI
SVETA
IN
SVET
MEJE ŽIVLJENJE LEPOTA PODOBA SKRIVNOST ABSTRAKTNO ODTIS BARVE ŽIVLJENJA DOTIK LUČ SVOBODA UTRIP POKRAJINE KONKRETNO PROSTOR DARU ROMAR K LE ABSTRAKTNO
RAZPRTE
SVETA IN SVETEGA
PODOBA SKRIVNOST ABSTRAKTNO ODTIS BARVE ŽIVLJENJA UTRIP POKRAJINE KONKRETNO DOTIKI SVETA IN SVET
VE ŽIVLJENJA UTRIP POKRAJINE KONKRETNO LEPOTA PODOBA SKRIVNOST ABSTRAKTNO ODTIS DOTIKI
PRTE
SLOVENSKI DOM
»Lepota, večno davna, večno nova« Ob letošnjem jubileju – 20-letnici ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije – praznujemo tudi 20-letnico ustanovitve Galerije Staneta Kregarja, ki je najpomembnejši oz. osrednji del Slovenskega doma v Zavodu sv. Stanislava. Jubilej pa nas ne vabi le k skupnemu praznovanju, temveč nam tudi nudi možnost, da preverimo, kako zavod uresničuje svojo nalogo, kako raste in zori v svojem poslanstvu, ki ga je njegov ustanovitelj škof dr. A. B. Jeglič pred več kot 100 leti povzel z besedami, da je »zavodom ta namen, da pospešujejo vse one prevzvišene namere, katere ima sam Bog pri delu stvarjenja in pri prečudnem delu odrešenja«, in »naj vrh teh visokih poslopij, ki so se dvignila iz globokih temeljev ponižnosti, kaže učencem in učiteljem varno pot v višave večnih bivališč.« Kljub razširjenim dejavnostim in enotam, ki so zrasle v letih po ponovni oživitvi škofovih zavodov, se moramo namreč zavedati, da bodo imela ta visoka poslopja v sebi moč neskončnega porajanja, rasti in prenavljanja le, če bodo temeljila na tako trdni Skali, kot jo je izbral škof Jeglič in ki ni bila od tega sveta. V Zavodu sv. Stanislava poleg vzgoje in izobraževanja namenjamo posebno skrb tudi kulturnim dejavnostim, zato je bila že ob ponovni ustanovitvi zavoda leta 1993 urejena Galerija Staneta Kregarja (obsežna stalna zbirka likovnih del, ki so jih poklonili slikarjevi dediči), v okviru katere redno prirejamo razstave, tako da se je v preteklih dvajsetih letih v Kregarjevem in Meršolovem atriju, ki sta namenjena tovrstni dejavnosti, zvrstilo več kot sto osemdeset razstav domačih in tujih ustvarjalcev, in sicer v različnih likovnih zvrsteh (slikarstvo, kiparstvo, grafika, ilustracija, fotografija, oblikovanje in umetna obrt …). Poleg likovnikov z različnih koncev Slovenije, zamejstva in tudi tujine pa so se na razstavah večkrat predstavili tudi (sedanji in nekdanji) dijaki Škofijske klasične gimnazije, saj je ena od vrednot, ki bi jo v zavodu radi privzgojili oz. odkrili našim dijakom in učencem, zagotovo odprtost in občutljivost za različne umetnostne izraze. Tekom let se je poleg občasnih razstav (predvsem preko poklonjenih del) postopoma oblikovala bogata likovna zbirka, znotraj katere velja posebej izpostaviti slikarski cikel Holokavst ter zbirko risb in grafik iz taborišč Gonars in Teharje akad. slikarja Marijana Tršarja, serijo portretov slovenskih slikark, kipark in ilustratork akad. slikarke Irine Rahovsky Kralj, obsežno zbirko lesenih skulptur Lojzeta Čampe in cikel svetopisemskih podob akad. slikarja Lojzeta Čemažarja. Veseli in hvaležni smo, da se je zbirka v letu 2013 obogatila z donacijo Jožeta in Marije Bernik, in sicer s slikarskimi deli Bare Remec in Iveta Šubica ter z dvema skulpturama Franceta Goršeta. Kot izraz zahvale dr. Mariji Bernik Bevčar smo skupaj z Narodno in univerzitetno knjižnico v njihovi razstavni dvorani v začetku septembra pripravili razstavo poklonjenih del iz družinske zbirke slik in plastik, ki sta jih zbrala s pokojnim soprogom Jožetom Bernikom. O pestrem in raznolikem utripu v pretekli razstavni sezoni priča pregled likovnih razstav na naslednjih straneh, še posebej pa nas z veseljem, ponosom in hvaležnostjo navdajata dva zares praznična dogodka. Ob 20-letnici ponovnega delovanja ŠKG smo skupaj z alumni pripravili obsežno razstavo likovnih del nekdanjih dijakov; ker je bera in kipenje njihove ustvarjalnosti zares veliko, smo morali razstavo organizirati v dveh delih (spomladanskem in jesenskem terminu), ob tej priložnosti pa smo izdali tudi razstavni katalog. Ob kulturnem prazniku je bila v Narodni galeriji v Ljubljani odprta obsežna spominska razstava Kregarjevih del »Romar k lepoti«, ki je bila posvečena 40-letnici slikarjeve smrti in 20-letnici Galerije Staneta Kregarja; veseli smo, da so velik in pomemben del razstave predstavljala prav platna iz naše galerije in številni osnutki za vitraje. Avtor razstave mag. Andrej Doblehar je za naš zbornik pripravil tudi krajšo predstavitev Kregarjevega opusa. Za Staneta Kregarja je Milček Komelj dejal, da je preko njegovega slikarstva videti, kot da je svet dojemal kot estetsko podobo, usmerjeno k idejni, vseskozi ponotranjeni lepoti; vsa njegova poetično poduhovljena umetnost izpričuje predvsem neizmerno zaupljivost, oznanjajočo človeško nesamozadostnost in božjo popolnost – ter nas v svojih delih vabi na romanje k nedoumljivi in neulovljivi Neskončnosti, v kateri sluti izpolnitev svojih najglobljih teženj. Kregarjeve barvne simfonije, v katerih nam približuje daljave tega nevidnega sveta, naj bodo povabilo za vse, ki smo del te velike zavodske skupnosti, da bi tudi preko in ob razstavnih dejavnostih pomagali uresničevati poslanstvo našega zavoda, da bi se preko umetnosti kot romarji k lepoti bližali tisti Lepoti, ki poteši človekova najgloblja iskanja Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih.
Slovenski dom
in hrepenenja, – ali kot je to spoznal sv. Avguštin: »Lepota, večno davna, večno nova. Okusil sem te – in sem te lačen in žejen. Dotaknil si se me – in zagorel sem po tvojem miru.« ~~ Mag. Bernarda Podlipnik
Romar k lepoti Mnogi obiskovalci spominske razstave z naslovom Romar k lepoti, ki je bila postavljena ob štiridesetletnici smrti slikarja Staneta Kregarja v Narodni galeriji (februar–maj 2013), so ob vstopu v razstavišče osupnili in vzkliknili: »Kako so to lepe slike!« Morda pa je bil prav današnji negativni čas pravšnji za vnovičen pogled nazaj v življenje enega osrednjih slovenskih modernističnih slikarjev in današnji trenutek pravšnji za novo dojemanje njegovega likovnega dela. Kregarja danes dojemamo v oživljenem duhovnem kontekstu; njegov slikarski opus se ni spremenil, temveč se je spremenilo naše dojemanje njegovih del, ta čas nam je izostril čut za lepo, poglobil nam je dojemanje dobrega. Izjemno zanimanje med obiskovalci v Narodni galeriji, razprodan razstavni katalog, velika odmevnost obletnice in razstave v medijih ter še ena postavitev istoimenske manjše razstave v draveljski župniji, kjer je bil slikar doma, pričajo o novem doživljanju umetnosti in lika Staneta Kregarja. Kregar je ustvaril izjemno obsežen opus okoli šeststo del s posvetno motiviko in celostno likovno opremil okrog sto cerkva, kronološko pa lahko sledimo štirim slogovnim usmeritvam: nadrealizmu, poetičnemu barvnemu realizmu, abstrakciji in novi figuraliki. Bil je pionir nadrealizma in abstrakcije, zato je bilo njegovo delo ključno za razvoj likovne umetnosti na Slovenskem. Čeprav se štiri slogovne faze na prvi pogled razlikujejo med seboj, vse povezuje duhovnost in liričnost ter pesniški instinkt, ki ga je izrazil tudi v naslovih del ter v specifičnih barvah, bil je namreč izjemen kolorist. Kregar je sledil sočasnim zahodnoevropskim likovnim vzorom, vendar jih ni nikoli kopiral, temveč se je z njimi postavljal v dialog; slovenski likovni prostor je na najboljši način povezoval z evropskim. Čeprav je delal radikalne korake, se nam Kregarjev opus v časovni odmaknjenosti kaže kot umirjen, lep in svetal. Umetnika niso zaznamovali radikalni umetniški impulzi, temveč je zanj značilna plemenitost in globok humanizem; vse to lahko razbiramo v podobah antičnih junakov, svetnikov, romarjev, deklic, delavcev na polju ali narave. Kregarjeva dela za razstavo so posodili iz Galerije Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava in Moderne galerije ter številnih cerkva in zasebnih zbirk, Narodna galerija pa hrani tretjo največjo zbirko slikarjevih del. Če je bil pred osamosvojitvijo poudarek na Kregarjevem posvetnem opusu, so se kasneje več ukvarjali z njegovo cerkveno umetnostjo, na razstavi v Narodni galeriji pa sta bila oba pola prvič enakovredno predstavljena. Obiskovalci razstave v Narodni galeriji pa niso občudovali samo njegovih del, med katerimi so bila ikonska, pa tudi takšna, ki so bila prvič na ogled, ampak so mi tudi s spoštovanjem pripovedovali svoje osebne spomine na umetnika. Kregar ne živi samo v svojih številnih likovnih delih, oživel je tudi v besedah tistih, ki so ga poznali. In zdi se, da velikemu umetniku štiri desetletja niso nič odvzela, kvečjemu pridala k žlahtnosti. ~~ Mag. Andrej Doblehar
190 191
Pregled razstav v šolskem letu 2012/13 Ob vstopu v novo šolsko leto je Kregarjev atrij dobil radoživo preobleko, prežarjeno z »zlato lučjo«, za katero je poskrbela Mojca Sekulč Fo z razstavo, ki jo je naslovila »Lux aurumque«. Na fakulteti za arhitekturo je diplomirala iz smeri oblikovanje, izpopolnjevala se je na različnih tečajih s področja umetnosti, zadnja leta pa se je posvetila predvsem slikarstvu in ilustraciji ter grafičnemu oblikovanju. Najbolj prepoznavna pa je gotovo po svojih pravljičnih slikah na trdih podlagah in del tega ustvarjalnega opusa smo lahko videli tudi na razstavi. Idejo in naslov za osrednji cikel je dobila ob pesmi Lux aurumque ameriškega skladatelja Erica Whitacreja. Dotik te skladbe je bil tako močan, da je morala uresničiti zamisel, ki se je sicer v njej porajala že več let – upodobiti glasbo, ujeti na platno doživljanje glasbenega dela, sama sebi podariti dar slike, ki jo je začutila preko glasbe. Njene slike ne želijo biti ogledalo resničnosti, temveč čarobno zrcalo, v katerem zaživijo pravljične podobe, čarni prizori, ki razpirajo in širijo meje sveta, odpirajo čarobna obzorja njenih iskanj, iskanj nekoga, ki je (kot je zapisala v eni svojih pesmi) prežet s soncem in luno in pripet med zvezde. In tako smo ji ob odprtju razstave zaželeli, da bi še naprej ubirala svoje poti in predano iskala nove zgodbe, da bi nam odkrivala skrivnostne harmonije med zvenom slike in barvo poezije. Kako močno se nas glasba lahko dotakne, pa so na odprtju razstave pokazali mladi pevci vokalne skupine Ingenium, ki so obiskovalce navdušili z izjemno glasbeno interpretacijo izbranih pesmi sakralne in ljudske glasbe.
V Meršolovem atriju se je v septembru predstavila ljubiteljska slikarka Stanislava Heberle Mulej, ki je pripravila obsežno zbirko mandal in srčnih sporočil. Mandale so star meditativni simbol iz indijske in tibetanske tradicije, poznane pa so tudi v krščanstvu (npr. rozete v srednjeveških cerkvah). Mandala pomeni krog, v njej pa so figure in oblike razporejene koncentrično okrog središčne točke – človek naj bi preko nje spoznaval, da ni sestavljen iz raznih delčkov, ampak da ima svoje središče. Na vzhodu so mandale podobe duševne celovitosti posameznika in odsev božjega reda, harmonije. Na odprtju je gospa Kara Prešeren predstavila avtorico in njena dela, kulturni program pa so oblikovale maturantke ŠKG: pianistka Ljudmila Frelih ter Ana Zupan in Mojca Kuhar, ki sta odprtje obogatili s pesniško besedo Neže Maurer in Cirila Berglesa.
V oktobru smo (tako kot že v preteklih letih) Meršolov atrij odstopili Izseljenskemu društvu Slovenija v svetu, ki je pripravilo razstavo »Iz daljne preteklosti v sedanjost« slikarja Branka Zavrtanika iz Argentine.
V okviru praznovanj ob godu sv. Stanislava smo v novembru odprli slikarsko razstavo s. Tine Dajčer, likovne pedagoginje v OŠ Alojzija Šuštarja in mentorice likovnega krožka na ŠKG. Povabilu so se odzvali številni prijatelji, domači, sodelavci in znanci, še posebno pa je bilo lepo videti veliko sester iz Tinine redovne skupnosti Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja (med njimi sta bili vrhovna predstojnica iz Rima s. Klara Šimunović in provincialna predstojnica s. Rafaela Glasenčnik). Odprtje so s prepletom glasbe in poezije p. Pavleta Jakopa obogatile maturantke ŠKG Meta, Saša, Ksenja, Kaja in Petra ter flavtistka Eva Zinrajh iz Maribora. S. Tina Dajčer je razstavila cikel slik na platnu pod naslovom »Luč otroka«. V njenih delih se jasno kaže, da sama čuti umetnost in redovništvo kot eno in isto poklicanost – da je njeno likovno ustvarjanje predvsem služenje in jo v umetnosti vodi služeča, redovniška drža. Svoja spoznanja, doživljanja in navdihe prevaja v slikarsko govorico, ki je prepoznavna po širokih potezah, intenzivnih barvnih ploskvah in abstrahiranju podrobnosti. S svojo značilno likovno podobo in motiviko nam njene slike govorijo, da je Kristusovo oznanilo tista osvobajajoča sila, sila ljubezni, ki spreminja vsako podrobnost in celoto v harmonijo svetlobe in lepote – ali kot je sama zapisala v pesmi: Kar koli vam poreče, storite! (Jn 2,5)
Slovenski dom
»Luč nosim, ker je v tej Luči moje in tvoje življenje! Ker v njeni bližini izgine strah in se tema spreminja v vstajenje. Luč nosim, ker toplina Luči mehča ostrino besed in trdoto vseh naših dejanj. Luč nosim, ker smo nekje na poti pozabili na Luč. A nam vendar od vekomaj kaže pot v življenje.« Nika Curk, dijakinja 2. d ŠKG, je novembra Meršolov atrij s svojimi zanimivimi fotografijami spremenila v barvito zgodbo, ki izhaja iz njenega pogleda na svet. Postavitev razstave je zasnovala dvodelno: na stenah so se vrstili utrinki z njenih potovanj, ki predstavljajo svet okoli nas, v sredini atrija pa so bili obešeni portreti, ki predstavljajo nas v svetu. Naslov »Free in freedom«, ki ga je izbrala, ponazarja njena občutenja svobode, ki ni le njena osebna, temveč tudi svoboda časa, v katerem živi. O svojem odnosu do fotografije je zapisala: »Moja ljubezen do fotografije sega v čas, ko sem dobila svoj prvi fotoaparat in sem ugotovila, da z njim lahko pokažem stvari tako, kot jih dojemam jaz. Dokumentarna fotografija mi ni bila nikoli blizu, zelo rada pa fotografiram podrobnosti, ki jih drugi ne opazijo. Podobno je z razstavami, ki jih obiščem. Všeč so mi sodobne postavitve, kjer nisem le pasivni opazovalec, temveč aktivni in razmišljujoči udeleženec.« Odprtje razstave je z odlično glasbeno interpretacijo obogatila jazz pevka Maja Obolnar, Niko in njeno fotografsko ustvarjanje pa je v iskrivem govoru predstavila dr. Petra Svoljšak, ki je za Niko dejala, da je »radoživa, vesela, barvita, svobodna in svobodomiselna, svobodoljubna, odgovorna in zrela, da odgovorno sprejme nase breme in svobodo svobode, da jo upodobi na način, ki ji je najbližji, ki ji dovoljuje popolno svobodnost izraza, ker jo ta osvobodi in v njej najde širjave, po katerih se razlije njen vsestranski dar.«
V adventnem in božično-novoletnem času smo v sodelovanju z Založbo UNSU pripravili razstavo zimskih in božičnih motivov, ki so jih naslikali slikarji, ki slikajo z usti ali nogami. V našem zavodu želimo, da bi mladim v tem prazničnem času, ko nas številni zunanji dogodki in bogato okrašene mestne ulice ter izložbe trgovin vabijo predvsem v pozunanjeno praznovanje, ki nas predvsem raztresa in odmika od temeljnega sporočila adventa in božiča, tudi preko tovrstnih dogodkov pokazali, da so pogosto v našem življenju največje in najvrednejše stvari na videz majhne in preproste. Na razstavi se je predstavilo 12 slikarjev, med njimi tudi 13-letna Neja Zrimšek Žiger in 9-letni Erik Pibernik, odprl pa jo je direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar. Program je povezoval moderator Stanislav Werbole, ki je tudi prebral likovno kritiko umetnostnega zgodovinarja Jake Racmana, glasbeni program ob odprtju pa je oblikovala harfistka Anja Gaberc.
192 193
V dopoldanskem času pa smo pripravili zelo odmevne delavnice za učence OŠ A. Šuštarja in gimnazijce, pa tudi za vse ostale, ki jih zanima likovno ustvarjanje teh slikarjev. Upamo, da bo njihov zgled spodbuda tudi za naše mlade, da bodo videli, kakšne čudovite stvari lahko v našem življenju delajo zaupanje, vztrajnost in predanost.
V začetku novega koledarskega leta se je v obeh razstavnih atrijih s svojimi velikimi platni abstrahiranih krajinskih podob in kiparskimi deli v glini predstavil akad. kipar Lovro Inkret. Razstavljena dela pod naslovom »Subtilno v abstraktnem 2« je predstavil dr. Lev Menaše, ki je dejal, da je abstrahirana krajina na Slovenskem prisotna od impresionizma dalje, v zadnjih letih pa je eden njenih ključnih predstavnikov postal prav Lovro Inkret. Avtor sam sicer deli te podobe na dva tipa, na slike, ki so »nastale iz izkušnje narave« (npr. Krasa ali Dalmacije), in na tiste, ki so »nastale iz čustvene notranje izkušnje«, pri čemer pa je osnovna likovna metoda obakrat enaka. Kompozicije so zgrajene iz vodoravnih pasov; v vsakem prevladuje ena barva, pri čemer pa pogled od blizu razkriva, da se v njih dogaja še marsikaj – značilni lazurni način slikanja npr. umetniku omogoča poigravanje z odtenki in prelivi, ki jih je od daleč komaj mogoče zaslutiti. Podobnosti lahko razbiramo tudi v njegovih kiparskih delih, glinenih skulpturah, ki jih zaznamuje tudi značilno poigravanje s teksturami, kar odgovarja poigravanju z odtenki in prelivi na slikah. Odprtje so z izbranimi glasbenimi deli lepo zaokrožili mladi pianisti Monika Gorjan, Aleš Presetnik in Blaž Bohinc iz zavodske glasbene šole.
V postnem času smo v Kregarjevem atriju Zavoda sv. Stanislava pripravili razstavo tapiserij križevega pota Radovana Rakovca. Avtorja in njegovo delo je ob odprtju razstave predstavil dr. Damir Globočnik, kustos Gorenjskega muzeja, kratek kulturni program pa so s poezijo oblikovali dijaki Škofijske klasične gimnazije, z glasbo pa Neža (klavir) in Jera (prečna flavta) Kržišnik. Katoliška pobožnost križevega pota, ki vernike popelje preko 14 postaj Kristusovega trpljenja, tekom stoletij ni spodbujala le mnogih molitev in verskih premišljevanj, ampak tudi številna umetniška dela – med ljudmi je verjetno po tej tematiki najbolj poznano cerkveno slikarstvo. Radovan Rakovec pa se je odločil za upodobitev Kristusovega pasijona v specifični tehniki, v tapiseriji, ki jo že več kot dve desetletji odlično obvlada. Svoje videnje, občutenje oz. razumevanje Jezusovega trpljenja je oblikoval v likovno prečiščenih podobah, na katerih je izpostavil zgolj osrednji motiv, ki ga je oblikoval samo preko simbolne govorice barv, linij in geometrijskih likov. Zdi se, kot da bi s tem želel izpostaviti univerzalnost, brezčasnost trpljenja in bolečine križevega pota. Misel, da križev pot ni samo pot trpljenja, bolečine in smrti, temveč je predvsem pot odrešenja, je jasno dopolnjena v avtorjevi odločitvi, da je tradicionalnemu ciklu 14 postaj križevega pota dodal še 15. postajo: vstajenjsko postajo, ki pa ni več zavezana zemeljskemu in umrljivemu, temveč odpira novo prostorje onkraj vsega, kar nas vklepa v okove bolečine, stiske, greha, teme in smrti – in nas potrjuje v spoznanju, da se s praznim Kristusovim grobom vse spremeni. Tako je spremenil tudi format podobe – namesto pokončnega pravokotnega formata je podoba vstajenja predstavljena kot popolni krog.
Jože Bartolj se je vse od diplome iz slikarstva na likovni pedagogiki skoraj v celoti posvečal sakralnemu slikarstvu. Več kot desetletje ga je pri postavitvi slikarskih razstav zanimalo (pre)oblikovanje galerijskega prostora, raziskoval je dialog med galerijskim in bogoslužnim prostorom in tako postavitev smo pred leti lahko videli tudi v naši galeriji. Tokrat pa nam je na razstavi, ki jo je naslovil »Sanje«, razkril, kaj je v njegovem ateljeju nastalo v zadnjih dveh letih. Zdi se, kot da je Kregarjev atrij naselil s svojimi podobami (in pogovori) iz sanj, iz osebnih in likovnih iskanj oz. popotovanj. Pri ustvarjanju ga najbolj zanima odnos med barvo, potezo in ostalimi likovnimi elementi in zdi se, da je na do sedaj prehojeni likovni poti izoblikoval svoj prepoznavni likovni slog. Z nanašanjem posameznih barvnih odtisov na osnovno barvno plast ustvari vtis posebne patine, oz. doda slikarski površini pridih starega in zdi se, da nam slika govori iz nekih davnih stoletij ali krajin sanjskega sveta. Ta specifična likovna govorica se lepo povezuje s samo izbiro tematike, saj se le obrazi odpirajo pred nami vsak v svoji individualnosti, konkretnosti oz. subjektivnosti, pa še tu se Daj, da bomo vselej radi sprejemali njegove spodbude.
Slovenski dom
obrisne linije zamegljujejo, trdne forme se stapljajo, snovno se abstrahira …, temelj upodobitve pa predstavljata barva in svetloba. Upodobitve so vezane na osebe in motive iz sanj, iz preteklosti, iz krajev, katerih koordinat ne poznamo (več), zato nas sicer ne morejo več neposredno nagovoriti – lahko pa nas preko podobe same vabijo, da vstopimo vanjo, da se zavemo skrivnostne povezanosti, sorodnosti – kljub časom in prostorom, ki nas ločujejo. Hkrati pa nas s svojo skrivnostno, zabrisano likovno govorico tudi vprašujejo o naših (nezavednih) potovanjih v krajinah domišljije, sanj, metafizičnega. Odprtje so s kratkim kulturnim programom obarvali mlada glasbenika Katarina in Jan Bartolj ter s poezijo dijaki Škofijske klasične gimnazije.
Spodbujanje ustvarjalnosti je eno od temeljnih načel izobraževanja in vzgoje na Škofijski klasični gimnaziji od njene ponovne ustanovitve, zato je pomembno mesto namenjeno tudi likovni ustvarjalnosti. Tako ni nenavadno, da se je marsikateri dijak po koncu gimnazije poklicno podal na pot likovne ustvarjalnosti v kar najširšem smislu (slikarstva, kiparstva, grafičnega in industrijskega oblikovanja, modnega oblikovanja, ilustracije, fotografije, arhitekture ipd.). Zato smo v sklopu jubilejnih dogodkov ob 20-letnici ŠKG pripravili razstavo nekdanjih dijakov ŠKG, ki je pokazala, kako se naši alumni profesionalno udejstvujejo na likovnem področju in kaj so v letih svoje likovne rasti dosegli. Povabilu se je odzvalo kar precej ustvarjalcev, tako da smo razstavo razdelili v dva dela, prvi del je bil na ogled v maju in juniju, drugi del pa v oktobru in novembru. Koordinacijo in organizacijo razstave je prevzel nekdanji dijak Jurij Selan, sicer akad. slikar in profesor na Pedagoški fakulteti. Ob tej priložnosti smo izdali tudi katalog s predstavitvijo avtorjev in njihovega likovnega ustvarjanja ter s spremno besedo prof. dr. Jožefa Muhoviča in doc. dr. Jurija Selana. Prvi del razstave je 7. maja 2013 odprl direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Roman Globokar, o likovnih delih je spregovoril akad. slikar doc. dr. Jurij Selan (tudi nekdanji dijak ŠKG). Kulturni program so s poezijo (alumnov ŠKG Katarine Gomboc in Gašperja Kunšiča) ter glasbo oblikovali nekdanji dijaki Klara Kastelec, Nejc Smole in violinistka Katarina Pavlič. Na razstavi so se v različnih likovnih zvrsteh predstavili: akad. slikarka in arhitektka Irena Podobnik z oljnimi slikami, akad. slikarka in umetnostna zgodovinarka Alja Piry s slikarskim delom »Vija/Vaja«, oblikovalka Mina Arko s plakati in več primeri celostnih grafičnih podob, profesorica likovne umetnosti Lučka Berlot z ilustracijami, arhitekt Blaž Šolar s serijo risb in arhitekturnih skic, študentka arhitekture Sanja Martinec s serijo fotografij s popotovanj, oblikovalka tekstilij in oblačil Eva Jakob s kolekcijo oblačil Medusa in študent slikarstva Gašper Kunšič s kolaži v mediju računalniške grafike.
194 195
Kipenje dijaške likovne ustvarjalnosti Preko celega šolskega leta pa smo v razstavnih atrijih in na gimnazijskih hodnikih ter v počivališčih lahko spremljali, kako likovna ustvarjalnost kipi tudi v dijaških klopeh in izven njih. Zanimive likovne podobe so oblikovale dve številki šolskega glasila Kažipot in literarno revijo Domače vaje, v postnem času pa so se po gimnazijskem stopnišču razrasle v fotografije ujete podobe vrednot, ki smo jih izpostavili kot pomembne korake na poti oblikovanja skupnosti. Kako znajo dijaki v likovnem jeziku izraziti svoj mladostni vsakdan, stvari, ki jih veselijo in vznemirjajo, svoja hrepenenja in iskanja, pa se je tudi v preteklem letu najbolj dejavno pokazalo v okviru projektnih nalog, ki jih na gimnaziji pripravljajo dijaki 2. in 3. letnika. Omenili smo že, kako je Nika Curk (2. d) oblikovala svoj prostor svobode z razstavo fotografij »Free in freedom«, več fotografskih razstav na šolskih hodnikih pa je pokazalo, kako vidijo svet in kako ga skozi objektiv beležijo naši mladi. Katarina Žajdela (2. c) je s posebno zavzetostjo in vztrajnostjo ustvarila obsežen cikel podob cvetlice v različnih slikarskih in risarskih tehnikah ter povsem profesionalno pripravila razstavo z bogatim kulturnim programom. Skupina dijakov 3. c (Urška Gabrič, Neja Lenart, Nina Mrzel in Žan Zelič) pa je z zares estetskim in provokativnim performansom ter zanimivimi likovnimi stvaritvami Meršolov atrij inovativno preoblikovala v maternico umetnosti. Tako nam tudi ustvarjalna radoživost in iskanje lastnega umetnostnega izraza naših mladih govorita, da smo ljudje večni iskalci, da se vedno znova odpravljamo na pot, za katero upamo, da nas bo privedla vsaj kakšen korak bližje sebi, sočloveku, spoznanju, smislu … Da v sebi nosimo slutnjo l/Lepote, njeno vztrajno vabilo, da se odpravimo za njo … Da smo tudi mi – skupaj s Kregarjem – romarji k l/Lepoti, večno davni, večno novi … ~~ Mag. Bernarda Podlipnik
Hiša Jakobova, pridite! Hodimo v luči Gospodovi! (Iz 2,5)
Zavod sv. Stanislava
Spoštovani prijatelji in dobrotniki Zavoda sv. Stanislava, strani Megarona so ujele le del kipenja rasti učencev, dijakov, študentov in zaposlenih v preteklem šolskem letu. Mnoge njihove drobne korake, boje, poraze in zmage je videl le Bog. On pa ni spregledal niti Vaših molitev, zaupanja in podpore, s katero spremljate Zavod sv. Stanislava pri uresničevanju njegovega poslanstva. Hvala vsem, ki darujete v Sklad za pomoč družinam, v Fundacijo Alojzija Šuštarja in za gradnjo nove osnovne šole ali 0,5 odstotka dohodnine namenjate zavodu. Brez Vaših prispevkov bi se marsikateri učenec oz. dijak težko šolal v naši ustanovi. Naj Vam Bog obilno povrne in Vas blagoslavlja!
196 197
VERA
SKUPNOST
SKROMNOST HVALEŽNOST RADODAR
RADODARNOST KRŠČANSKA VERA CELOVITA OSEBNOSTNA RAST USTVARJALNO ZNANJE DEJAVNA ODPR
CELOVITA OSEBNOSTNA RAST USTVARJALNO ZNANJE DEJAVNA ODPRTOST POVEZANOST ODPUŠČANJE SOČUTJE ODGOVORNOST DO STVARSTVA VESELJE ZAUPANJE
HVALEŽNOST
VEZANOST ODPUŠČANJE SOČUTJE RADODARNOST KRŠČANSKA VERA CELOVITA OSEBNOSTNA RAST USTVARJALNO ZNANJE DEJAVNA ODPRTOST
ODGOVORNOST
DO STVARSTVA VESELJE ZAUPANJE SKUPNOST SKROMNOST HVALEŽ
GOVORNOST DO STVARSTVA VESELJE ZAUPANJE SKUPNOST SKROMNOST HVALEŽNOST RADODARNOST POVEZANOST ODPUŠČANJE SOČUTJE KRŠČANSKA VERA CELOVITA OSEBNOSTNA RAST USTVARJALNO ZNANJE DEJAVNA ODPR
ŠČANSKA
VEZANOST ODPUŠČANJE SOČUTJE ODGOVORNOST DO STVARSTVA VESELJE ZAUPANJE SKUPNOST SKROMNOST
ZAVOD SV. STANISLAVA
SKOZI TEBE KIPELA BO RAST