{' '} {' '}
Limited time offer
SAVE % on your upgrade.

Page 1

www.alumni.si

informativna publikacija za nekdanje škofijke in škofijce | leto 3 | številka 6 | november 2012

»Le z radovednim in pozitivnim pristopom in vero v stvar boš uspel.« Blaž Grošelj, podiplomski študent radiobiologije in onkologije na Univerzi v Oxfordu


3 4 10 12 21 22 23 24 27

leto 3 | številka 6 | november 2012

Drage bralke, dragi bralci Uvodnik

Tukaj trava sploh nima priložnosti ... Intervju z Blažem Grošljem

“Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte”

4

Intervju z dr. Romanom Globokarjem

V življenju se želim posvetiti odkrivanju narave Nekdanji dijaki o svojem delu

10

Za poslastico Naši uspehi

12

Še pomnite, tovariši? Utrinki iz šolske kronike

Pravi trenutek

21

Srečanje 6. generacije škofijcev ob 10. obletnici mature

3. občni zbor Kluba Alumni ŠKG Sklad za pomoč družinam in Ustanova “Fundacija Alojzija Šuštarja”

23 24

Izdal in založil: Zavod sv. Stanislava | Odgovarja: dr. Roman Globokar | Urednica: Olga Osredkar | Tehnična urednica: Anja Marija Arko | Lektoriranje: Lena Vastl | Na naslovnici: Sam Maša Vinko, X-ray laser target chamber | Oblikovanje: Marko Grimani, www.grimani.si | Fotografije: Arhiv Zavoda sv. Stanislava, Arhiv Klub Alumni ŠKG, zasebni arhivi intervjujancev, Stock.XCHNG | Tisk: Birografika BORI d.o.o. | Ljubljana, november 2012.

2

NOVEMBER 2012


UVODNIK

Olga Osredkar, prof. latinščine, urednica

Drage bralke, dragi bralci publikacije Amo®, tokrat smo od klasike in različnih področij umetnosti zapluli v naravoslovne vode, v svet znanosti in inovativnosti na področju fizike, kemije in biokemije, medicine in farmacije, biologije in mikrobiologije, računalništva, strojništva, elektrotehnike, avtomobilizma … Vsekakor izziv zame kot urednico, ki sem po duši humanistka. No, seveda pa sem tudi sama del narave, ki jo spoštujem, občudujem, imam rada ter zanjo po svojih najboljših močeh skrbim, in ne morem mimo sveta tehnologije, ki hočeš nočeš prodira na mnoga področja mojega življenja. A na naravo in tehnološki napredek gledam skozi drugačne oči kot raziskovalci, ki so se odzvali pozivu k sodelovanju in poslali izredno zanimive prispevke ter z njimi vzbudili zanimanje še tako zakrknjenega laika. Prav njim velja iskrena zahvala za sodelovanje. Vesela sem tudi odziva gospoda dr. Romana Globokarja, direktorja Zavoda sv. Stanislava, ki je bil pripravljen odgovoriti na nekaj vprašanj s področja znanosti in etike. Ne morem mimo dejstva, da je bila Škofijska klasična gimnazija kot »klasična gimnazija«, ki ima v programu več tujih jezikov (angleščino, nemščino, francoščino, španščino in ruščino) ter dva klasična jezika (grščino in latinščino), vsaj v začetku izredno humanistično usmerjena. Med brskanjem po šolski kroniki sem našla veliko zapisov o literarnih večerih, pevskih nastopih, dramskih predstavah, recitalih, športnem udejstvovanju, ni pa bilo zaslediti omembe naravoslovnih področij. Komaj sem izbrskala nekaj suhoparnih zapisov s tekmovanj iz kemije, fizike in matematike. Potrebnih je bilo vsaj deset let, da je tako imenovana Škofijska strela začela organizirati tudi pogovore z naravoslovnimi vsebinami in da je vse več dijakov z raziskovalnimi nalogami postalo aktivnejših tudi na naravoslovnih področjih. Verjamem, da se vam bodo v času hitrega tehnološkega napredka kratki zapisi iz šolske kronike o seznanjanju učiteljev in dijakov z uporabo računalnika in o obstoju interneta, tako kot meni, zdeli izredno zanimivi. Ob njih sem se v mislih vrnila v svoja srednješolska leta in se spomnila pouka računalništva, ki je namesto običajnega pouka dva tedna potekal za nekatere celo v popoldanskih urah. Tisti, ki doma še nismo imeli računalnika, smo bili okorni že pri držanju miške, kaj šele pri pisanju besedil v Wordu, ki smo se ga šele učili uporabljati. O kakšnem srfanju po internetu ni bilo ne duha ne sluha. Ob pisanju domače naloge v Wordu, ki smo jo zaradi odsotnosti računalniške opreme doma morali narediti kar v večernih urah v šoli, so nas priganjali dopoldanski tečajniki, saj računalnikov ni bilo dovolj za vse, pri pisanju pa smo bili kot pravi začetniki presneto počasni. Naj vam ob koncu obujanja spominov na svoja srednješolska leta predstavim še novost tokratne številke. Poleg običajnih rubrik uvajamo novo rubriko, ki ni nujno vezana na rdečo nit. Poimenovali smo jo Za poslastico, v kateri lahko objavljate dosežke, dogodke iz vašega življenja, ki so se vam zgodili v preteklem letu in se vam zdijo zanimivi za bralce ter ste jih pripravljeni deliti z nami. Tokrat se je opogumilo pet nekdanjih škofijcev, prepričana pa sem, da vas bo prihodnjič še več. Vsi lepo povabljeni k sodelovanju! Iskreno bi se rada zahvalila vsem sodelavcem pri tokratni številki, še posebej uredniškemu odboru publikacije Amo®, upravnemu odboru Kluba Alumni ŠKG, dr. Romanu Globokarju, vsem predstavnikom generacij, ki ste se odzvali našim pobudam, iskrena zahvala pa velja tudi Špeli Oman, ki je kar pri treh številkah sodelovala kot lektorica, pri eni pa celo kot urednica in je mesto lektorice prepustila Leni Vastl, ki je nalogo sprejela, za kar se ji zahvaljujem in se veselim sodelovanja z njo. Naj se na tem mestu opravičim Andreji Jamšek za napako v prejšnji številki publikacije Amo®. Pod njenim imenom smo namreč objavili napačen prispevek. Popravljamo napako in na strani 9 tokratne publikacije objavljamo Andrejin pravi prispevek.

NOVEMBER 2012

3


Tukaj trava sploh nima priložnosti, da bi zrastla. Niti za milimeter.

BLAŽ GROŠELJ Smo v 21. stoletju, dobi, ko komunikacija poteka tudi preko družabnih omrežij, zato se zdi povsem v duhu časa, da na začetku tega intervjuja stoji na Facebooku objavljena starinska slika oxfordske High Street, pod njo pa napis: V letošnjem aprilu: navdihujoči, najlepši Oxford … beloved »city of dreaming spires«*. Seveda se v mestu sanjajočih spiral – aluzija na značilno stolpičasto arhitekturo – najdejo tudi obetavni slovenski študentje, zavezani odkrivanju novih obzorij znanja, in eden izmed njih se je na objavljeno fotografijo odzval na simpatično spontan način: s komentarjem, ki je šel nekako v smislu, da so stvari na sliki (iz začetka 20. stoletja) ostale nespremenjene, samo »tisto drevo na desni so prejšnji teden posekali … Oglasi se kaj, ko boš aprila tukaj!« Ko smo se vetrovnega aprilskega popoldneva z avtorjem komentarja in njegovim dekletom, sedaj že ženo Darjo (takrat še Leskovec) ob obisku Oxforda v pubu Turf spoznali tudi v živo, je bilo to eno izmed tistih lepih, pristnih srečanj, ki ti ostanejo v spominu. In kdo je bil avtor komentarja? Gre za bivšega dijaka Škofijske klasične gimnazije Blaža Grošlja, ki je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani dokončal študij medicine, sedaj pa na Univerzi v Oxfordu pripravlja doktorsko disertacijo s področja radiobiologije in onkologije. Čeprav je najin intervju nastajal preko elektronske pošte, imam pred očmi podobo mladeniča na kolesu v tipični oxfordski opravi, torej oblečenega v formalno suit obleko, kar je na ulicah tega starodavnega mesta običajno, in z že nekoliko razrahljano kravato – najverjetneje posledica celodnevnega dela v laboratoriju, ki se mimo pripelje na kolesu in je kljub svojim dosežkom (ali pa prav zaradi njih) prizemljen, naraven in inteligentno duhovit bodoči zdravnik, kakršne potrebujemo …

4

NOVEMBER 2012


INTERVJU

Izkazal si se že med študijem, saj si za svoje raziskovalno delo prejel Prešernovo nagrado. S katero raziskovalno temo si se ukvarjal?

V Oxfordu Blaž, čeprav se tudi zdravniški poklic v teh nemirnih časih sooča s številnimi izzivi, je to eden tistih poklicev, ki veljajo – ali pa bi vsaj morali veljati – za enega najbolj plemenitih in hkrati zelo odgovornih. Kaj je v tebi takega, da nagovarja tisto človečnost, ki naj bi bila dobremu zdravniku lastna? Od kod želja in odločitev prav za ta poklic? Precej kompleksno vprašanje. Zdravniški poklic je vsekakor izjemno težak in tudi odločitev zanj mora biti verjetno občutek, da si zanj (po)klican. Dober zdravnik potrebuje predvsem odličen občutek za ljudi, za delo z ljudmi in predvsem skozi čas ostati enostaven in dostopen. Jaz sem z medicino nekako rasel od malega, pri nas doma ni bilo dneva, da ne bi poslušali o zanimivih medicinskih primerih, ki sta jih starša, oba zdravnika, doživela med dnevom (seveda ne poimensko, da ne bo kakšnega bralca tega intervjuja oblila vročica). Torej, da odgovorim na vprašanji. Starša vse zgoraj omenjene vrline imata, mislim, da sem veliko tega podedoval (genetsko) in ob zgledu (epigenetsko) pridobil. Odločitev za ta študij je bila lahka, verjetno tudi zato, ker je to eden najbolj raznolikih poklicev – ko enkrat študij končaš, lahko praktično počneš karkoli. Pa tudi ker sta starejša brat in sestra pregovorno težak študij medicine lepo zdelovala, sem si rekel, če zmoreta onadva, bom pa tudi jaz.

To je bilo vse kar malo naključno. S prijateljem in kolegom Jernejem Berdenom (prav tako škofijcem) sva v 5. letniku, ko opraviš večino težkih izpitov in imaš pred sabo še dve relativno nestresni leti, malo lutala po »Klincu« (kot se v žargonu reče Univerzitetnemu kliničnemu centru) z idejo, da bi se spoznala še z raziskovalnim delom. Profesor kardiologije, h kateremu sva najprej prišla, naju je napotil na Inštitut za farmakologijo, kjer bi lahko preučevala učinke različnih spojin (predvsem etanola, organofosfatnih toksinov in pomirjevala diazepama) na endotelij podganjih aort. Projektu se je istočasno priključil še en kolega, sedaj dober prijatelj, Lovro, deklariran ateist. No, da malo skrajšam, tisto skrajno zanimivo leto, ki smo ga preživeli tam, smo dognali, da ga podgane ne smejo prekomerno piti, da toksini aortni endotelij dejansko poškodujejo, pa da je Jernej strašno zaljubljen v Urško (sedaj že njegovo ženo), odkrivali smo razloge o (ne)obstoju Boga, ugotavljali, katere so naše najlepše kolegice … No, za vse to, in še kaj, smo istega leta dobili tudi Prešernovo nagrado, kar je bil seveda ogromen uspeh, predvsem pa odlična raziskovalna popotnica. (smeh) Projekt treh zanosnih mušketirjev torej. Kasneje te je pot vodila na oxfordsko univerzo. Si imel za doktorski študij že od vsega začetka v mislih prav to univerzo ali so te zanimale tudi druge možnosti? S kakšnimi izzivi si se srečeval, ko si se odpravljal na študij v tujino? Ponovno precej atipična zgodba. V zadnjem letniku medicine sem spoznal študentko ekonomije Darjo, ki je nedavno postala tudi moja žena. Po nekaj skupnih mesecih mi je namignila, da bi rada svoj študij nadaljevala v tujini. To se mi je zdelo super, tudi mene je tujina mikala, pa si tega Darji takrat še nisem upal priznati, da me ne bi pustila. Torej, šalo na stran, oba sva bila za to, pri meni doma so to novico dovolj dobro prenesli, Darjini starši

NOVEMBER 2012

5


intervju so bili odhodov v tujino že vajeni (njen brat živi in dela v Kaliforniji). Do konca študija se mi je izoblikoval precejšen interes za onkologijo, torej za delo z bolniki, ki imajo raka. To pa je bila obenem tudi krasna priložnost, saj v tujini obstaja kar precej tovrstnih študijev. Darji se je interes takrat usmerjal v spletni marketing. Tako sva določila 6 univerz, kjer bi lahko študirala (predvsem v Angliji), opravila vse potrebne izpite, se prijavila in bila sprejeta – oba na ne-

V laboratoriju

Oxford v bistvu nikoli ni bil cilj. Če malo poparafraziram Zaplotnika, cilj niti ni važen, ker boš itak nekam dospel. Važna je pot, kjer gradiš, korak za korakom, in potem ti cilj vedno pride naproti sam – če gradiš predano in kvalitetno, ti bo tudi cilj pogodu. Seveda je tudi proces vpisovanja poln izzivov. Na samem začetku na primer premagati pomisleke, da iz tega ne bo nič. Pa da enostavno začneš s prijavami in žrtvuješ nekaj mesecev svojega življenja, tudi če slučajno ne uspe. Seveda pa sledijo tudi izzivi, ko se zaveš, da ti je uspelo in da odhajaš stran od družine, prijateljev, da se boš pač nekaj let boril in gradil nekje povsem po svoje. Nama je bilo seveda precej lažje, ker sva vse to počela skupaj. Iz kakšnega testa mora biti človek, da je sprejet na univerzo, ki se po različnih lestvicah točkovanja vedno znova znajde v samem vrhu vodilnih svetovnih univerz? Recept za pravo mešanico testa je verjetno, kot opažam v svoji okolici, predvsem velika količina kvasa, to je – predanost in delavnost. S tako mešanico si, kot sem prej že omenil, pot do »cilja« kvalitetno zgradiš in lahko potem »pristaneš« tukaj.

NOVEMBER 2012

Radiobiolgija je veja molekularne biologije, ki se ukvarja predvsem z učinki, ki jih imajo visokoenergetski delci (na primer gama žarki) na celico. Tak delec se ob svojem prehodu skozi celico zaustavlja in oddaja energijo – na primer izbija elektrone molekulam, ki naprej povzročajo

Etiopija

kaj londonskih univerz in oba v Oxford, jaz na doktorat in Darja na magisterij – sedaj je tudi že doktorska študentka. Očitno nama je bila naklonjena ogromna milost.

6

Tvoji področji raziskovanja sta radiobiologija in onkologija, gre torej za program, ki se ukvarja z raziskovanjem rakavih obolenj in njihovo obsevalno terapijo. S čim natančneje se v raziskovalni skupini ukvarjate?

nastanek zelo škodljivih prostih radikalov … Vsi ti procesi pa zelo poškodujejo molekulo DNK in celica ima potem zelo visoko verjetnost, da bo odmrla. Tovrstno obsevanje ali radioterapija je tudi eden od načinov zdravljenja v vsaj 50 % vseh rakavih obolenj. Po navadi še v kombinaciji s kakšnim zdravilom, da je učinek obsevanja še bolj toksičen za rakasto tvorbo. V naši raziskovalni skupini se ukvarjamo z mehanizmi, ki jih ima rakava celica, da poškodovano DNK molekulo popravi. To opazujemo na celicah raka mehurja. Ob tem iščemo tudi potencialne nove terapije, ki bi tovrstne popravljalne mehanizme čim bolj zavrle – in potemtakem povzročile večjo smrtnost rakastih celic. Kakšen je tvoj delovni vsakdanjik? Zanimivo, da se življenje v Angliji začne odvijati šele od devetih zjutraj. Prej so zaprti vsi uradi, tudi šole začenjajo poukom šele takrat – kaj bi dal, da bi bilo tako tudi v časih, ko sem še hodil na ŠKG, kjer sem si skoraj vsako jutro – po angleških standardih še sredi noči – ob 7.50 od ravnatelja Mlakarja prislužil opomin, da spet zamujam (brez razumevajočih razrednikov bi verjetno že letel iz šole). V laboratorij navadno pridem okoli devetih, morda pol desetih. Potem pa tam ustvarjam do šestih, sedmih zvečer. Lahko se delo tudi zavleče. Seveda me nihče ne priganja, ob manjši količini delovnih ur pa bi lahko le sanjal, da bom končal z doktoratom v treh letih. Imam pa na vsaka dva tedna sestanek z mentorico,


intervju kjer se pogovoriva o dobljenih rezultatih, novih idejah in narediva načrt za naprej. Zvečer se z Darjo dobiva v najinem stanovanju na kolidžu, skuhava večerjo, navadno prebirava članke ali pa zgolj profane novice iz očetnjave tja do pozne noči. Trenutno si v tretjem letu doktorskega študija. Kakšen je potek samega študija, preden ga zaključiš z doktorsko disertacijo? Si že prišel do kakšnih zanimivih zaključkov?

da je epigenetska terapija, ki jo raziskujem, dovolj varna za souporabo z obsevanjem. Odkril sem tudi vrsto mehanizmov, kako ti agensi delujejo (in zavirajo) učinkovito popravo DNK mehanizmov po obsevanju. V kakšnem smislu ti je študij v tujini razširil obzorje na tvojem strokovnem področju? Tovrstni študij je zame bil in je še vedno skoraj nekaj takega, kot da bi vsak dan odkril Ameriko. Na dodiplomskem študiju smo imeli kar precej biologije in biokemije, vendar pa vse precej na splošno. Ko prideš v neko povsem novo in ozko usmerjeno področje, se moraš vsega priučiti. Ob odhodu v Oxford se mi niti sanjalo ni, kako dejansko DNK izgleda, nekako se mi je sanjalo le, da dedujemo preko genetskih procesov, pa da je rak precej zahrbtna bolezen. Če pogledam nazaj, vidim, da se mi ni niti približno sanjalo o ničemer. Moje novo obzorje je v primerjavi s tistim, s katerim sem prišel sem, vsaj nekaj svetlobnih let naprej. Mislim, da bi podobno izkušnjo moral danes doživeti vsak. Poleg razširitve strokovnega znanja gre pri vsem tudi za osebnostno rast. Preučuješ novo (epigenetsko) terapijo in vplive tovrstnih zdravil na raka mehurja v kombinaciji z obsevanjem. V čem se kažejo prednosti takšnega načina zdravljenja?

Čolnarna na kolidžu Doktorski študij načeloma traja tri do štiri leta. Po prvem letniku imaš zagovor doktorske teme, kjer komisija, v kateri sta dva profesorja, preveri, če si v enem letu dosegel dovolj, če ima tvoja tema potencial in če dovolj dobro poznaš področje. Ko tak izpit preživiš, ti do konca študija dajo mir (ni več izpitov) in imaš ob koncu zagovor doktorata. Prišel sem že do nekaj zanimivih zaključkov, ki bodo verjetno v kakšnem letu ali dveh vodili do klinične študije – kjer svoje domneve preizkusiš tudi na pravih pacientih in ne več na celicah. Vse gre bolj v smer,

Genetske spremembe so tiste, ki neposredno vplivajo naš genetski zapis. In se dedujejo, če celica preživi, iz materinske na hčerinske celice. Kasneje pa so ugotovili tudi, da na nas vpliva tudi okolje – gre za epigenetski vpliv. Izražanje genov je lahko zavrto ali pa spodbujeno tudi po nareku okoljskih vplivov (na primer kajenje, prehrane …). Kar je pretresljivo, je to, da se tudi tovrstni vplivi dedujejo na potomce. V zdravljenju raka ali pa katerekoli bolezni se nenehno teži k izboljšanju terapije – tako se tudi razvija medicina. V vsakem trenutku se raziskovalci spogledujejo z množico novih pristopov. Večinoma seveda neuspešnih, lahko pa se zgodi magični prodor. Tak pristop je privedel do čarobnih napredkov v zdravljenju mnogih vrst raka, ki je lahko tudi že povsem

Smo družinsko vinarsko podjetje Martinčič d.o.o. s sedežem v Šmalčji vasi pri Šentjerneju. Eno uro vožnje od Ljubljane. Tradicija vinogradništva in vinarstva v naši kleti šteje že več kot 100 let. Vina, ki so bila velikokrat odlikovana cenijo širom po Sloveniji. Dobite jih v naši kleti, v bolje založenih veleblagovnicah ali pri gostincih v Ljubljani in na Gorenjskem. Vina dostavimo tudi na dom.

sorte: CVIČEK PTP, FRANKINJA, SIVI PINOT, LAŠKI RIZLING (izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino) www.martincic.si kontakt: Martin 041-903-755 stac. št.: 07/308-12-82

NOVEMBER 2012

7


intervju obvladljiva bolezen. Podobno je na primer tudi z bolniki s HIV-om, ki ne umirajo več. Nedavno so ugotovili, da so lahko tarča za terapijo mnogih bolezni ne samo dedni zapis, ampak tudi vsi mehanizmi, ki vplivajo na izražanje genov (prej omenjeni epigenetski). Kar počnemo sedaj, je samo nov pristop, poskus nečesa novega. Gre za dodatek k do sedaj znanim terapijam, ki jih je bilo za vsakega raka le nekaj in to v obdobju zadnjih štiridesetih let. Prednosti so predvsem v učinkovitosti in so tudi precej manj škodljive. Seveda pa imajo tovrstna zdravila še precej neznank in jih je potrebno dodobra preizkusiti na celičnih in živalskih modelih, preden lahko sploh začnemo razmišljati o poskusnih zdravljenjih ljudi. Veliko profesorjev in študentov elitnih univerz govori o pomenu strasti do lastnega področja raziskovanja, o iskri radovednosti, vedoželjnosti – konec koncev je prav radovednost nosilka razvoja in sprememb, tisto pomembno gibalo, ki žene človeštvo naprej. Je to tudi tvoja izkušnja, imaš svojo »iskro«? Verjetno je tako vedno in povsod v življenju. Brez iskre otopiš. Vse novo, česar se lotevaš, je neznanka – pa naj bo to delo v laboratoriju ali pa, če hočete, skok v zakonski stan. In le z radovednim in pozitivnim pristopom in vero v stvar boš uspel. Tudi v laboratoriju, ko prepipetiraš cele popoldneve in so stvari dejansko dolgočasne, te pokonci drži up, da nekaj iz tega verjetno še bo. In potem pipetiraš naprej kot nor. Naj dodam, da na tisto nekaj še čakam. V med oxfordskimi navdušenci dobro znani knjigi Oxford avtorice Jan Morris, ki o tem slavnem mestu govori na način, soroden romanesknemu, je poglavje z naslovom College Spirit. Sistem kolidžev je posebnost te univerze – gre za osemintrideset enot, ki so seveda združene pod imenom iste univerze, a so po svojem bistvu avtonomne. Kako sta »duh kolidžev« doživela vidva z Darjo? Posebnosti in fines tega kolegiatnega sistema pred prihodom niti nisva poznala. Le ob prijavi sva morala navesti tudi kolidž, na katerega se prijavljava – iz omenjene liste osemintridesetih. Ker sem imel sam na voljo le še nekaj minut, preden bi mi potekel rok za internetno prijavo, sva se z Darjo v pol minute, brez premisleka odločila, da Wolfson College po slikah deluje spodobno in da je primerno okolje za najino nadaljnjo intelektualno rast. In tako sva postala ponosna Wolfsonova člana. Seveda človeku postane jasno, kaj dejansko kolidž pomeni, šele ko pride sem in dejansko spozna sistem. Naj dodam, da bi si s tako naključno izbiro kolidža lahko tudi dodobra spremenila ali pa celo nekoliko pokvarila oxfordsko izkušnjo. Kolidž je avtonomna enota univerze, ki ima na voljo dobro opremljeno čitalnico in knjižnico, odprto non-stop, v kateri biva, telovadi in jé (jê), kjer srečuje študente z vsega sveta in ob večerjah pokramlja s profesorji z briljantnimi ter zanimivimi zgodbami. Član posamezne univerze je vsak študent.

8

NOVEMBER 2012

Kolidž je predvsem pomemben za dodiplomske študente, ki na svojih matičnih kolidžih poslušajo večino predavanj iz področij, ki jih študirajo. Za podiplomske študente pa je kolidž bolj študentski dom, v »službo« pa hodimo na razne inštitute. Nekateri kolidži so bolj usmerjeni v naravoslovje, na nekaterih sprejmejo študente družboslovnih ved. Nekateri kolidži so starejši in bolj imenitni. Nekateri mlajši in bolj moderni. Nekateri sprejemajo samo dodiplomske študente. Nekateri samo podiplomske. Večina oboje. Še do pred nekaj let so obstajali tudi kolidži, ki so bili namenjeni samo dekletom in nekateri samo fantom. Gre torej za matično celico Univerze, dovolj majhno in stimulativno okolje, ki kreira nova poznanstva in ideje. Z Darjo imava na Wolfsonu majhno stanovanje, sam kolidž pa se nahaja v ogromnem parku na severu Oxforda. Mimo teče reka Cherwell, po kateri lahko v toplih poletnih popoldnevih plujemo z majhnimi čolniči ali punti. Precej zanimiva je tudi mešanica ras in kultur na tako majhnem prostoru. Imava prijatelje s Kitajske, iz Pakistana, Savdske Arabije. Ob njih se človek tudi mnogo nauči o nam povsem tujih kulturah. »Clad in beauty od dreams begotten, / Strange old city for ever young, / Keep the dreams that we have forgotten,/ Keep the songs we have never sung.« Oxford je znan po svojih, včasih prav tipično angleško ekscentričnih, nenavadnih običajih, ki to staro mesto delajo tako posebno. Ti je kateri od njih še posebej pri srcu? O katerem izmed njih boš pripovedoval svojim vnukom, ko jim boš govoril o oxfordski izkušnji? Verjetno so za to okolje najbolj tipične uniforme – dolge črne halje, črna obleka in bel metuljček – ki jo morajo študentje nositi na vseh formalnih dogodkih, izpitih, zagovorih doktoratov, svečanih večerjah. Torej, tukaj je kar nekako normalno, da se po mestu sprehajajo ljudje kot duhovi, v teh uniformah iz prejšnjih časov. Seveda to dodaja vsem ostalim tradicijam še dodaten čar, si pa predstavljam, da bi te v Ljubljani hitro označili za zmešanega, če bi šel tak po Čopovi. Druga posebnost pa je nekoliko bolj splošno angleška – povsem nori so namreč na temeljito pokošeno travo. Tukaj trava sploh nima priložnosti, da bi zrastla. Niti za milimeter. Prejšnji intervjuvanci Amorja so v večini omenjali ŠKG kot pozitivno popotnico za nadaljnje življenje, velikokrat v smislu duhovnih vrednot – gotovo je v kriznih časih še toliko bolj pomembno, da ne pozabimo na tovrstni kompas. Kaj bi iz obdobja, ki si ga kot dijak preživel na ŠKG, izpostavil sam? Na tiste čase imam fantastične spomine. Spominjam se vrsto odličnih profesorjev, manjši spomenik pa bi postavil naši prvi razredničarki, pravi svetníci, Mariji Kalan, ki nas je še vse zelene jemala skrajno resno in nas imela prisrčno rada. Spominjam se tudi vsakodnevnih bitk, kako priti zjutraj mimo vratarja, ne da bi bilo treba izpolniti listek za zamudnike. Kmalu sem ugotovil, da se brez problema da podpisati z lažnim imenom, kar je delovalo nekaj časa. Potem pa so sčasoma zahtevali še izkaz


intervju naše osebnosti. Spominjam se duhá tistih mogočnih hodnikov, ki so bili prežeti s tradicijo in kjer si slutil modrost predvojnih generacij. Torej, vsekakor je bil to poseben čas, kar čas pubertete je. In mislim, da sem imel precejšno srečo, da sem to obdobje lahko preživljal tam. Pečat ŠKG se danes vidi v tem, da še vedno lahko razvozljam kakšen latinski napis na oxfordskih ulicah in da mi je povsem jasno, da človeka delajo človeka predvsem duhovne vrednote. Predvsem pa mi od takrat ostaja množica dobrih prijateljev, s katerimi še vedno spijemo kakšen pir ali dva. Pred kratkim sta se z Darjo vrnila v Slovenijo, priložnost za to pa je bila prav posebna – vajina poroka. Kakšni so prvi vtisi življenja mladoporočencev? Biti poročen je super. Če bi vedel, da zakon tako blagodejno deluje na mojo ženo, bi jo zaprosil že kdaj prej (smeh). Postali bomo to, kar verjamemo, da lahko postanemo – in globoko v sebi vsak ozaveščen, zrel človek vsaj okvirno ve, kakšen je njegov domet in kje je njegovo mesto. Kakšni so načrti, vizija, želje za prihodnost? Se nameravaš po končanem študiju vrniti v Slovenijo ali misliš, da te bo pot zanesla po svetu? Matrikulacija identitete. Spominjam se odmorov, ko sem prepisoval domače naloge, da ne bi dobil minusa ali pa kar zelenega cveka v redovalnico. Vsi ti mali boji so skrbeli za to, da se je nenehno nekaj dogajalo in da imam danes vrsto simpatičnih in »uporniških« spominov. Spominjam se odličnih teologov Pluta, Bende in Globokarja, ki so nas pri urah verouka in predvsem na duhovnih vajah mojstrili s svojim poznavanjem življenjskih tematik in kalili

Kot sem med intervjujem nakazoval, je prihodnost precej dinamična in spremenljiva. Ko si enkrat v tujini, je led že prebit in pot naprej na dlani. Vendar pa si v tujini, ne glede na to, kam greš, vedno tavajoči tujec. Zato se bova z Darjo po tej odisejadi vrnila domov v Slovenijo, kjer imava vse, ki nama dejansko kaj pomenijo. Ostal pa nama bo spomin na eno najlepših obdobij, o katerem bodo verjetno najini otroci poslušali še dolga leta. Pogovarjala se je Andreja Udovč.

Radi bi se opravičili Andreji Jamšek, ker smo v prejšnji številki naše publikacije naredili napako in pod Andrejinim imenom še enkrat objavili članek Anje Bukovec. Iskreno se ji opravičujemo in na tem mestu objavljamo Andrejin članek. Moje delo restavratorke je čudovit poklic, saj sem v neposrednem stiku z različnimi umetninami. Delo je sicer obrtniške narave, vendar mi vseskozi in na vedno nove načine ponuja priložnosti za globlje občudovanje in razumevanje posameznih umetniških del. Lahko rečem, da je ta poklic v določenem pogledu privilegiran, saj ima restavrator pogosto vpogled v način nastajanja umetnine, kot ga nima nihče drug. Posebej me navdušujejo starejša umetniška dela, med njimi so moja velika strast slovenske gotske freske. Na podlagi dosedanjega dela v svojem poklicu sem prišla do spoznanja o kakovosti tehnologije umetniških izdelkov: starejša je, boljša je! Andreja Jamšek, konservator – restavrator

NOVEMBER 2012

9


intervju

»Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« Intervju z dr. Romanom Globokarjem, strokovnjakom na področju moralne teologije.

Kako kot nekdo, ki se veliko ukvarja z etiko, vidite zgodovinski odnos med etiko in znanostjo in kje smo v tem odnosu danes? Najprej bi opredelil pojem etike. Etika je razmišljanje o tem, kaj je dobro za človeka kot posameznika in kaj je dobro za skupnost. Etika vedno išče tiste poti, ki vodijo v izpolnitev človeškega življenja in v miroljubno in pravično življenje v skupnosti. V novem veku se je znanost začela od etike. Pred tem so bili znanstveniki veliko bolj celostno vpeti tudi v humanistično in etično področje človeškega življenja. Z novim vekom se prej celostno znanje diferencira na različna polja, glavna naloga znanosti pa postane obvladovanje narave. To v človekovo življenje vnese mnogo dobrega, hkrati pa prinese tudi številne nevarnosti. V takem okolju se rojeva prepričanje, 10

NOVEMBER 2012

da je etika nekaj, kar omejuje in zavira razvoj znanosti. Pravilno razumevanje etike pa je v tem, da etika usmerja znanstveni napredek v smer dobrega za človeka in prihodnosti človeštva. Zaradi izjemne moči, ki si jo je pridobil človek, je tudi njegova odgovornost danes neprimerno večja, kot je bila včasih. Spreminjamo lahko genski zapis in ekosisteme. Imamo ogromno moč, potrebujemo pa etični razmislek o tem, kam to znanje pelje in kako ga usmeriti. Da je znanost lahko uničujoča in pogubna, se je zelo nazorno pokazalo ob eksploziji atomske bombe. Človek je zlorabil moč, ki mu jo je prinesel znanstveni napredek. Zato je za vsakega znanstvenika nujno, da je etično oblikovana osebnost, saj nobena zakonodaja ne more


intervju usmerjati znanstvenikovega delovanja za dobro tako kot ga lahko njegov notranji glas. Znanost je torej velik potencial, ki pa potrebuje usmeritev; in to usmeritev ji daje etika. Toda istočasno je znanost v novi dobi – do neke mere – etiko tudi oblikovala. Kakšen je bil po vašem mnenju ta vpliv in v čem ga lahko danes vidimo in občutimo? Eden od elementov odgovorne etične odločitve je znanje. Tega znanja je danes ogromno in to je prav gotovo pozitivna pridobitev. Človek se bolj zaveda svojih sposobnosti in svoje moči. Vendar dejstva sama po sebi še ne omogočajo etične odločitve. Za to potrebujemo vrednote, ki pa so odvisne od podobe, ki jo imamo o človeku, in od tega, v čem vidimo izpolnjeno človeško življenje. O etiki lahko govorimo samo takrat, kadar spoštujemo nedotakljivost vsake človeške osebe in vzajemnost pravic in dolžnosti med vsemi ljudmi. Etika pomeni zavračanje vsake diskriminacije, zato je pomembno, da se pri odločitvah postavimo v kožo tistih, ki bi jih posledice določene odločitve najbolj prizadele.

Kakšen je vaš pogled na znanost? Osebno čutim, kako privilegiran sem, da živim v svetu, ki mi nudi toliko možnosti: da potujem in spoznavam toliko različnih ljudi ter da imam življenje olajšano s toliko različnimi stvarmi, ki jih je omogočil znanstveni razvoj. Znanstveni napredek nam je omogočil, da v času svojega življenja izkusimo mnogo več, kot so lahko izkusile pretekle generacije. Ob vsem tem pa človek ne sme pozabiti, da je njegovo prvenstveno življenje notranje življenje, saj te zunanji svet ne more izpolniti.

Z znanostjo se pogosto povezujejo pojmi, kot so napredek, inovativnost itd., z etiko na drugi strani pa zaviranje napredka, omejevanje znanja in človekove veličine. Kako bi lahko takšna pojmovanja presegli? To se mi zdi zelo dobro vprašanje. Bistvena paradigma novega veka je paradigma napredka. Ekološka kriza je bila prva, ki je pokazala, da ima napredek svoje meje, tudi aktualna ekonomska kriza nosi podobno sporočilo. Etika mora spodbujati znanstveni razvoj. Če imam neke sposobnosti, sem etično zavezan, da z njimi ustvarim nekaj dobrega. Po drugi strani pa znanstveni razvoj potrebuje usmeritev etike k blagostanju. Zato, če sem resnično znanstvenik in če na znanstvenem področju delujem kot človek, navidezna dilema med znanostjo in etiko izgine: etična zavest me sili k poglobljenemu znanstvenemu raziskovanju, znanstvena dognanja pa stalno vplivajo na mojo etično zavest, da iščem, kaj je dobro za človeka in za človeško skupnost. Zdravnik, filozof, teolog in Nobelov nagrajenec za mir, Albert Schweitzer, ki ste ga preučevali tudi v vašem doktoratu, je že pred pol stoletja dejal, da je človek izumil stroje in tehniko, da bi z njimi obvladoval svet, sedaj pa oni obvladujejo njega. Koliko in kako ta stavek drži danes? Absolutno se mi zdi, da danes živimo znotraj okvirja, ki nam ga določa tehnika. Ves naš življenjski kontekst je zaznamovan s tehniko. Bolj kot gospodarji tehnike smo njeni upravljavci. Sodobna tehnika nam sicer v marsičem lajša dostop do podatkov, ob tem pa se mi zdi, da upada naša lastna ustvarjalnost. Seveda ne moremo reči – tega se ne gremo več in gremo živet nazaj v pristno naravo in jame. Toda takšnega sveta pravzaprav sploh ni več. Potrebujemo določeno distanco do tehnike in bolj neposreden stik z naravo in s sočlovekom.

Veliko škofijcev se odloča in se je že odločilo za študij inženirskih in naravoslovnih smeri. Imate za njih kakšno sporočilo? Zelo vesel sem teh odločitev. Gotovo je prihodnost človeške skupnosti odvisna od ustvarjalnosti in inovacij na teh področjih. Si pa želim, da ne bi nikoli spregledali, da je vse, kar se učite in delate, v službi človeka kot posameznika in človeštva kot skupnosti. Želim vam, da ohranite držo čudenja in spoštovanja življenja ter hvaležnosti za vse, kar vam je bilo dano. In naj vas vodi evangeljsko načelo: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« Naj bo tudi po vaši zaslugi prihodnost našega planeta svetlejša in pravičnejša. Pogovarjala se je študentka medicine in teologije Maja Klarendić.

POSTANI USPEŠEN IN ODGOVOREN PODJETNIK!

Fakulteta za poslovne vede individualni pristop k poučevanju celovito in praktično znanje poslovnih ved

Fakulteta za poslovne vede

možnosti štipendiranja

Ciril-Metodov trg 9 1000 Ljubljana e-pošta: info@kat-inst.si www.katoliski-institut.si

popust pri šolnini za diplomante in v primeru prehodov med programi

veščine pogajanj, vodenja ljudi, komuniciranja, financ, prava in tuji jeziki sodelovanje s priznanimi tujimi univerzami

Začetek študija na FPV je začetek poklicne kariere!

NOVEMBER 2012

11


TEMA

»V življenju se želim posvetiti odkrivanju narave« Da se na Škofijski klasični gimnaziji ne izobražujejo izključno humanisti, ampak mladi, ki so aktivni na najrazličnejših področjih in se na svoji izobraževalni poti podajajo tudi v naravoslovne vode ter so pri dodiplomskem in podiplomskem študiju ter kasneje v svojem poklicu izredno uspešni, dokazujejo spodnji zapisi nekdanjih škofijcev. Izredna notranja motivacija, želja po odkrivanju že obstoječega, a še neodkritega, neraziskanega in hkrati želja narediti nekaj dobrega za sočloveka, za svet ter čut za sodelovanje, »saj je skupaj lažje«, je skupni imenovalec vseh. Posebnost vsakega posameznika pa je …

Po srednji šoli sem se odločila za študij mikrobiologije. Kljub temu da smo imeli v okviru študija veliko vaj, sem si želela raziskovati tudi kaj bolj »zares«. Želja se mi je izpolnila, ko sem bila izbrana v študentsko ekipo, s katero smo pripravili projekt in ga predstavili na tekmovanju iz sintezne biologije iGEM (International Genetically Engineered Machine Competition) na ameriški univerzi MIT. Ideja je zaživela pod mentorstvom prof. dr. Romana Jerale iz laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu in prof. dr. Marka Dolinarja s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Začeli smo razvijati idejo, kako človeške celice genetsko spremeniti, da bodo prepoznale okužbo z mikroorganizmi, ne bodo pa razvile pretiranega vnetnega odziva, ki lahko vodi do sepse. Na tekmovanju smo s projektom osvojili prvo nagrado. Premagali smo ekipe iz šestintridesetih univerz iz Amerike in Evrope, kot so Harvard, Princeton, Imperial College in MIT. Po projektu sem ostala na Kemijskem inštitutu in nadaljevala z delom v okviru podiplomskega študija Biomedicine na Medicinski fakulteti. Med delom sem bila mentorica dijakinjama ŠKG pri izdelavi raziskovalne naloge, 12

NOVEMBER 2012

s katero sta osvojili zlato priznanje na srečanju mladih raziskovalcev. Bila sem tudi med mentorji ene od naslednjih iGEM ekip. Takrat smo prijavili tri patente, ki se nanašajo na samosestavljive proteinske nanomateriale. V okviru doktorske naloge pa se ukvarjam z raziskovanjem receptorjev TLR (receptorji podobni Toll-u), ki v telesu kot prvi prepoznajo patogene mikroorganizme in sprožijo signalizacijo, na kateri temelji razvoj ustreznega imunskega odziva. Moj študij je sicer že pri koncu, a vprašanj še ne bo zmanjkalo. Jelka Pohar, univ. dipl. mikrobiologinja, mlada raziskovalka in podiplomska študentka v laboratoriju za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu

Ekipa iGEM 2006 na odru

Foto: iGEM

Že od nekdaj so me zanimali vsi mogoči naravni pojavi. Tudi med šolskimi klopmi sem hitro ugotovila, so naravoslovni predmeti moji najljubši in da se želim v življenju posvetiti odkrivanju narave.


TEMA Tradicionalni načini zdravljenja poškodb temeljijo na uporabi umetnih materialov, ki sicer nadomestijo poškodovano tkivo, vendar hkrati nikoli ne postanejo funkcionalno tkivo, zaradi česar pogosto trpi kakovost bolnikovega življenja. Regenerativna medicina je način zdravljenja, ki odpravlja vzroke bolezni z vzpostavitvijo normalne funkcije tkiva ali organa. V regenerativni medicini se za regeneracijo poškodb največkrat uporablja kombinacija nosilca, rastnih faktorjev in celic. Najenostavnejša je uporaba primernih diferenciranih celic z lastnostmi poškodovanega tkiva, vendar je diferencirane celice pogosto težko namnožiti do ustreznega števila. V takšni obliki je mogoče uporabiti le nekaj tipov celic. Primernejše za gojenje so matične celice, ki so nediferencirane in so sposobne samopodvajanja ter se lahko diferencirajo v različne tipe somatskih celic. Matične celice iz tkiv odraslega človeka so relativno dostopen vir matičnih celic, vendar imajo omejeno diferenciacijsko sposobnost, njihova zmožnost diferenciacije pa s staranjem človeka upada. Največji potencial za diferenciacijo imajo embrionalne matične celice, ker se lahko v pogojih in vitro razvijejo v praktično vse različne vrste celic, vendar njihovo pridobivanje zahteva uničenje zarodka, zaradi česar je njihova uporaba etično sporna. Zaradi tega veliko znanstvenikov poskuša z uporabo novih virov matičnih celic, saj ima vsaka od zgoraj naštetih celic svoje negativne lastnosti. V okviru svojega doktorata sem s soglasjem Komisije za medicinsko etiko raziskoval nov vir celic iz folikularne tekočine. Med našimi raziskavami smo dokazali obstoj mezenhimskih matičnih celic v folikularni tekočini, ki bi bile potencialno uporabne v regenerativni medicini. Ugotovili smo tudi, da ima serum, pridobljen iz folikularne tekočine, določene biokemijske lastnosti, ki specifično spodbujajo maščobno diferenciacijo matičnih celic iz odraslega človeka, torej bi ta serum lahko uporabili pri regeneraciji mehkih tkiv. dr. Lenart Girandon, univ. dipl. mikrobiolog, raziskovalec

Pet let po maturi in še vedno študent informatike sem skupaj s sodelavci iz prejšnje službe ustanovil start-up Outfit7, podjetje za razvoj zabavnih mobilnih aplikacij. Osredotočili smo se na najbolj razširjeni platformi pametnih telefonov, to sta Applov iOS, ki teče na iPhonih in iPadih, ter Googlov Android OS. Po pol leta delovanja smo širnemu svetu predstavili aplikacijo »Talking Tom Cat« (»Govoreči maček Tom«), v kateri nastopa simpatični maček Tom, ki se odziva na dotik in – kar je bistveno – ponavlja vse, kar sliši, s svojim cvilečim glaskom. Aplikacija je bila sprejeta z navdušenjem; od otrok, ki jim pomeni kratkočasno zabavo, staršev, ki jim pomeni odlično igračo, ki zamoti nadebudnega otroka, najstnikov, ki si pošiljajo prisrčna video sporočilca, do zdravnikov in terapevtov, ki Toma uporabljajo za sproščanje svojih malih pacientov; uporablja se tudi za pomoč pri govorni terapiji in avtizmu in še bi lahko našteval. Tomu so se kmalu pridružili še drugi liki »Talking Friends« (»Govoreči prijatelji«), pes Ben, žirafa Gina, papagaj Pierre, nečak Ginger in simpatija Angela, vsak v svoji aplikaciji in včasih tudi na obisku pri kom drugem. Do danes so bile naše brezplačne in plačljive aplikacije prenešene že več kot 500.000.000-krat, tako da je naš edini resni konkurent finski Rovio, avtor svetovno znane mobilne igre Angry Birds. Ponosen sem, da sem prebivalec te male deželice pod Alpami in da sem imel štiri leta v pomembnem obdobju odraščanja možnost obiskovati šolo, kot je ŠKG. Več o Tomu in ostalih naših izdelkih lahko izveste na http://outfit7.com/ Marko Štamcar, razvijalec mobilnih rešitev in soustanovitelj Outfit7 Ltd.

NOVEMBER 2012

13


TEMA Ko sem se vpisovala na biologijo, si nisem mislila, da se bom kdaj ukvarjala z rastlinami, saj sem bila vedno bolj navdušena nad živalskim svetom. Odločitev je padla v tretjem letniku, ko nas je predavateljica povabila k sodelovanju pri raziskavah iz rastlinske fiziologije. Povabilu sem se odzvala. Začela sem raziskovati vpliv nanodelcev bakrovega oksida na rast in razvoj sončnice. Iz te teme sem tudi diplomirala. Kljub temu da je uporaba nanodelcev v vsakdanjem življenju že močno razširjena (tudi v kozmetični in prehrambni industriji), pa o njihovih vplivih na žive organizme vemo zelo malo. Rezultati moje raziskave so pokazali, da je vpliv nanodelcev bakrovega oksida na sončnice negativen. Vpliva tako na njihovo rast kot tudi na procese, kot sta dihanje in fotosinteza. Rezultati so bili predstavljeni na 5. slovenskem simpoziju o rastlinski biologiji. Čeprav je treba na področju vpliva nanodelcev na rastline narediti še veliko, pa sem se po končanem dodiplomskem študiju usmerila na problematiko privzema težkih kovin v rastline. Trenutno sem zaposlena na Kemijskem inštitutu in se ukvarjam z mapiranjem elementov v rastlinskih tkivih in razvojem standardov za določanje njihove koncentracije. Na podlagi elementnih map lahko določimo razporejenost težkih kovin na tkivnem in celičnem nivoju in odkrijemo mehanizme, ki so odgovorni za razstrupljanje. Taka raziskava zahteva veliko interdisciplinarnega sodelovanja. Skupaj sodelujemo tako biologi, kemiki kot tudi fiziki. Prav to pa daje poseben čar, saj poleg novega znanja spoznavamo tudi nove prijatelje. Marta Debeljak, univ. dipl. biologinja

Priča smo globalnemu paradoksu debelosti ob hkratnem pomanjkanju mineralov. Z vitamini in minerali revna prehrana vodi v eno izmed prevladujočih prehranskih motenj v svetu in danes prizadeva več kot dve milijardi ljudi. V zadnjih letih se je zato povečalo zavedanje o pomenu kakovosti in varnosti živil za človekovo zdravje. Polnozrnata živila, ki so v vsakdanji prehrani glavni vir mineralov in bioaktivnih substanc (vlaknin, vitaminov, folne kisline, sterolov in fenolov), so večina na voljo v predelanih oblikah, kar bistveno zmanjša njihovo hranilno vrednost, predvsem mineralno. Minerali so namreč v semenih bolj ali manj močno vezani na različne organske komponente, ki so težko prebavljive, in tako negativno vplivajo na absorpcijo mineralov v prebavnem traktu. Med kalitvijo se večina teh komponent encimatsko razgradi, da so na voljo rastočemu kalčku. Skaljena semena oz. kalčki zato predstavljajo idealen in cenovno ugoden vir hranil. Za vzgojo kalčkov so na voljo 14

NOVEMBER 2012

Prečni prerez zrna tatarske ajde številna semena, še vedno pa obstaja želja po večji raznovrstnosti s čim večjo hranljivostjo. Zato so v zadnji letih kalčki ajde, ki jih tradicionalno uživajo na Japonskem in v Koreji, pritegnili toliko pozornosti. Ajda je znana kot dober vir proteinov in lipidov, flavonoidov, katehinov, vitaminov in mineralov. Omenjene učinkovine delujejo antioksidativno, proti vnetno in zmanjšujejo visok krvni tlak. Poleg tega ajda ne vsebuje glutena in je kot taka primerno živilo v prehrani ljudi s celiakijo. V okviru projekta nameravam s sodelavci z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in z raziskovalci z Instituta Jožef Stefan preučiti spremembe v koncentraciji in lokalizaciji mineralov in izbranih bioaktivnih substanc v zrnju in kalčkih tatarske ajde. Poskusili bomo izboljšati mineralno sestavo (biofortifikacija) omenjenih kalčkov z njihovo vzgojo v naravni mineralni vodi iz lokalnih slovenskih izvirov, zelo bogati z minerali, in s spreminjanjem gojitvenih razmer (svetlobe in temperature). Z opisanim projektom bomo prispevali k razvoju mineralno obogatenih živil in poskusili povečati zanimanje za uživanje kalčkov. Paula Pongrac, biologinja, zaposlena na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Podoktorska študentka

Trenutno sem kot mlada raziskovalka zaposlena na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, kjer na anorganski katedri pripravljam doktorat iz koordinacijske kemije. Moje delo je usmerjeno v sintezo in določanje struktur cinkovih in vanadijevih koordinacijskih spojin*. Pri svojem delu torej kombiniram Zn2+, V4+ in V5+ ione z različnimi organskimi spojinami. Iz pripravljenih koordinacijskih spojin poskušam pripraviti kristale, nato pa s pomočjo difrakcije rentgenske svetlobe na monokristalu določam njihove strukture. Omenjene spojine naj bi


TEMA ugodno vplivale na raven glukoze v krvi in veljajo za potencialne inzulinomimetike, iz njih pripravljene tablete ali kapsule pa bodo morda nekoč nadomestile inzulinske injekcije sladkornih bolnikov.

sklopke, zaradi česar ima avtomobil enake vozne lastnosti kot pred predelavo. Končni rezultat dvomesečnega dela je električni avtomobil, ki glede na ceno elektrike uporabnika stane približno enevro na sto prevoženih kilometrov. Z enim polnjenjem prevozimo od sto pa tudi do sto štirideset kilometrov, odvisno od stila vožnje. Končna hitrost vozila znaša 100 km/h, polnimo pa ga na vsaki gospodinjski vtičnici. Elektro Smart-a od marca 2012 uporabljata moja starša, ki sta projekt tudi financirala in sta do današnjega dne z njim prevozila že preko sedem tisoč kilometrov. Verjetno smo v našem poslu eni redkih, ki dvig cen pogonskih goriv sprejemamo kot dobro novico. Tako se tudi število vozil, ki smo jih v Metronu predelali, vztrajno povečuje.

*Koordinacijske spojine nastanejo, ko se okoli kovinskega iona s šibkejšimi vezmi koordinirajo organske molekule, ki v d-orbitale kovinskega centra donirajo nekaj svoje elektronske gostote.

Gašper Jereb, univ. dipl. inženir strojništva

Tanja Koleša Dobravc, mlada raziskovalka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo

Zaposlen sem v podjetju Metron Inštitut, kjer se pod vodstvom Andreja Pečjaka (enega od pionirjev električne mobilnosti v Sloveniji) ukvarjamo s predelavo motornih vozil na električni pogon. V lanskem letu sem tako predelal avtomobil z notranjim zgorevanjem znamke Smart. Da se »navaden« avtomobil vozi samo še na elektriko, je potrebnega kar nekaj dela. Najprej je na vrsti demontaža obstoječega motorja in povezanih komponent, ki jih električni avtomobil ne potrebuje. Sledi konstruiranje novih nosilcev za vgradnjo električnih komponent. Električno energijo za pogon pridobivamo iz celic, ki jih zaporedno zvežemo v baterijski paket, in tako dobimo želene lastnosti pogona elektro motorja. Baterijske pakete v posebej izdelani varnostni škatli namestimo na ustrezno mesto v vozilo tako,

Kako ustvariti laboratoriju?

zvezdo

v

Eden najpomembnejših procesov v vesolju je jedrska fuzija, kjer delci vodika trčijo skupaj in ustvarijo jedro helija ter pri tem sprostijo ogromno energije. Pomemben je zato, ker je to prva stopnja v ustvaritvi vseh drugih elementov ki jih poznamo, in pa seveda zato, ker je ta proces poglavitni vir energije, ki omogoča življenje na zemlji. Stroji tega veličastnega procesa v vesolju so zvezde, kot je na primer naše sonce, ki imajo, gledano z vidika obdobja civilizacij, neskončen vir energije. Samoumevno vprašanje je, če bi se lahko naučili izkoristiti ta način ustvarjanja energije za naše vsakdanje, naraščajoče potrebe. Izkazalo se je, da imamo glavne sestavine – vodikove izotope – doma; naučiti se moramo samo, kako jih učinkovito skupaj trkati za fuzijski vžig, kar pa je žal težko. Zvezdam je lažje: gravitacijska sila jim stisne jedro do takšnega izjemnega pritiska in temperature, da fuzija poteka povsem naravno. Mi tega seveda ne moremo dvojiti, ker je zemlja premajhna (na srečo, če ne bi bili tudi mi zvezda), lahko pa poskusimo zgraditi laserje, ki so tako močni, da za bežen trenutek poustvarijo

Vsa predelana vozila da dodatna obtežitev ne spremeni lege vozila na cesti in da se ohranja prostornost kabine in prtljažnika. S pomočjo računalniških programov je potrebno za vsako vozilo skonstruirati elemente za spojitev električnega motorja in obstoječega menjalnika. S tem se ohrani delovanje NOVEMBER 2012

15


tema stanje pritiska in temperature, ugodne za fuzijo – in na ta način ustvarimo majhno zvezdo v laboratoriju.

X-ray laser target chamber V to smer se raziskuje z največjim laserjem na svetu v ZDA: National Ignition Facility ali NIF, v prevodu nacionalni center za vžig, vzporedno pa tudi na najmočnejšem (in do pred kratkim edinim) rentgenskim laserjem na svetu, Linac Coherent Light Source ali LCLS. Prav na LCLS nam je pred kratkim prvič uspelo ustvariti gosto plazmo, vročo preko dva milijona stopinj na povsem kontrolirani način – stanje, ki v našem osončju obstaja le proti središču sonca! Za pravi fuzijski vžig bo seveda potrebnega še več dela in tudi stanja prav v središču sonca trenutno še ne moremo replicirati.

univerzitetno smer študija Materialov in metalurgije na Naravoslovnotehniški fakulteti iste univerze. Med študijem materialov sem prejemal kadrovsko štipendijo IJS in pomagal v laboratoriju Odseka za nanostrukturne materiale (K7) na IJS. V okviru diplome sem uspel izdelati magnet iz redkih zemelj (Nd-F-B) debeline 100 mikronov z enakimi karakteristikami, kot jih imajo bistveno debelejši magneti. Do takrat kaj podobnega ni uspelo še nikomur. Rezultate smo objavili v reviji Journal of Magnetism and Magnetic Materials. Podiplomski študij sem nadaljeval na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana (MPŠ) in pod okriljem prof. dr. Žiga Šmita uspešno zagovarjal doktorat z naslovom Ion Beam Analysis of Geometrically Structured Samples oz. Analiza geometrijsko strukturiranih vzorcev z ionskim žarkom. V okviru podiplomskega študija sem izdelal sistem za detekcijo povratno sipanih protonov na žarkovni liniji z zunanjim žarkom (glej sliko), 2MV ionskega pospeševalnika Tandetron, ki se nahaja v Reaktorskem centru Podgorica in je del IJS. Mesec dni po zagovoru doktorata sem začel z delom v Italiji, v Bazovici blizu Trsta, na sinhrotronu Elettra.

Smo pa pokazali, kako se lahko ustvari in preučuje v kontroliranem okolju stanje, iz katerega so narejene zvezde. (Vinko, S. M., et al., Nature 482, str. 59 (2012)) Sam Maša Vinko, dr. fizike

Znanost, tehnika, računalništvo, to so področja, ki so me zanimala že od nekdaj, zato je tudi moj študij šel v tej smeri. Že med dodiplomskim študijem fizike na Univerzi v Ljubljani sem aktivno sodeloval na Institutu Jožef Stefan (IJS) na Odseku za fiziko nizkih in srednjih energij (F2). Najprej sem opravljal nekajmesečno prakso, nato pa delo nadaljeval preko študentske napotnice in kasneje ob pisanju diplome. V okviru diplome sem karakteriziral na IJS izdelan merilni sistem za termoluminiscenčno dozimetrijo ionizirajočega sevanja. Na podlagi opravljenih meritev in karakteristik sistema je laboratorij lahko nadaljeval z delom tudi po obisku inšpektorja za akreditacijo. Znanje in izkušnje iz računalništva so mi pomagale navezati dragocene stike z raziskovalci. Med študijem sem ustanovil tudi podjetje za gostovanje spletnih strani (MojPlanet.net – David Jezeršek s.p.), ki ga še vedno upravljam. Diploma iz visokošolskega programa fizike mi ni omogočala nadaljnjega magistrskega oz. doktorskega študija, zato sem se odločil razširiti svoje znanje in dokončati 16

NOVEMBER 2012

Levo prof. dr. Dragan Mihailovič, predstojnik smeri Nanoznanosti in nanotehnologije na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana (MPŠ), v sredini novopečeni doktor znanosti David Jezeršek, desno direktor Instituta Jožef Stefan (IJS). Sporočilo, ki bi ga na podlagi mojih dosedanjih izkušenj rad prenesel zanamcem, alumnom ŠKG, bi se na kratko glasilo nekako tako: »Ne bojte se lotiti česarkoli, saj s pravim, znanstvenim pristopom lahko uspete na kateremkoli področju; doktorat in izkušnje, ki jih pri njegovi izdelavi pridobite, so orodje, ki vam pri tem pomaga.« David Jezeršek, doktor znanosti

Sama sem sicer mnenja, da moje raziskovalno delo, tako v okviru doktorata kot pri delu v privatnem podjetju, ne predstavlja bistvenih novosti, pač pa z vsako dodatno analizo zgolj počasi premika meje poznanega. Moje delo temelji na proučevanju uporabe mokrišč pri čiščenju različnih vrst odpadnih voda. Drug, bolj razširjen izraz za grajeno močvirje je rastlinska čistilna


TEMA naprava, saj so najbolj opazen del sistema močvirske rastline. Za nekoga, ki se ukvarja s čiščenjem odpadnih voda, je to zgolj še ena tehnologija čiščenja, za druge mogoče pravljica ali znanstvena fantastika. Zame so ti sistemi znane uganke. Kljub veliki količini znanstvene in strokovne literature o delovanju in načrtovanju grajenih močvirij je prilagajanje rastlinske čistilne naprave specifični odpadni vodi vedno izziv. Še posebej zato, ker so ti sistemi pogosto zaželeni pri vrstah onesnaženja, ki jih s konvencionalnimi sistemi ni možno ali ni ekonomsko upravičeno reševati.

V času doktorskega študija sem raziskave usmerjala v delovanje grajenih močvirij za zadrževanje in čiščenje padavinskega iztoka iz urbanih površin in cestišč. Omenjena tematika bo postajala čedalje bolj aktualna, saj meteorne vode fizično in kemijsko obremenjujejo okolje, hkrati pa predstavljajo tudi neizkoriščen vir vode. Po opravljenem doktoratu sem sodelovala pri raziskavah grajenih močvirij za čiščenje odpadnih voda s povišano slanostjo, trenutno pa razvijamo rastlinsko čistilno napravo za tropsko podnebje. Darja Istenič, univ. dipl. biologinja, raziskovalka, LIMNOS d.o.o.

inhibira delovanje katepsina B. Ugotovili smo, da nitroksolin preferenčno inhibira patološko delovanje katepsina B, medtem ko ima na fiziološko delovanje le malo vpliva. Raziskave smo nadaljevali in uspelo nam je določiti rentgensko kristalno strukturo katepsina B z nitroksolinom (Slika 1A), s katero smo pojasnili ugodno delovanje, s pomočjo 2D in 3D in vitro celičnih modelov

tumorske invazije pa smo pokazali, da nitroksolin tudi dejansko zavre širjenje rakavih celic v okoliški medij (Slika 1B). Ker je nitroksolin že znana zdravilna učinkovina, ki se uporablja kot antibiotik, smo mi samo odkrili novo potencialno indikacijo. To pa je velika prednost, saj so bile za nitroksolin že opravljene vse farmakokinetične študije, kar pomeni, da bi bila morebitna registracija te spojine za zdravljenje rakavih obolenj precej lažja, kot če bi šlo za popolnoma novo spojino. Svoj izum smo tudi zaščitili in prijavili patent na Evropskem patentnem uradu. Raziskave seveda nadaljujemo, žal pa je prihodnost znanosti v Sloveniji precej črna. Ravno te dni beremo, prostor za oglas dimenzija: naročnik: kontakt:

180 mm x 128,5 mm Oblikovalski studio Grimani www.grimani.si Marko Grimani, 031 86 36 86

Nitroksolin, novo delovanje znanega antibiotika Katepsin B je človeški encim, ki se primarno nahaja v lizosomih, kjer je udeležen pri razgradnji proteinov, poleg tega pa sodeluje še pri nekaterih drugih fizioloških procesih. Spremembe v izražanju, aktivnosti in nahajanju katepsina B so povezane z mnogimi obolenji, med drugimi z Alzheimerjevo boleznijo, osteoartritisom in rakom. Pri rakavih obolenjih pogosto pride do sekrecije katepsina B iz rakavih celic v medcelični prostor, kjer katepsin B razgradi zunajcelični matriks. To ima za posledico invazijo in metastaziranje rakavih celih v okoliška tkiva. S sodelavci na Fakulteti za farmacijo smo se lotili razvoja inhibitorjev katepsina B. Z inhibicijo tega encima bi namreč lahko znižali možnost metastaziranja rakavih celic. S pomočjo računalniško podprtega virtualnega rešetanja in biokemijskega vrednotenja spojin na različnih katepsinih smo odkrili, da znan antibiotik nitroksolin

Kovačeva kobila je vedno bosa. (slovenski obila a kpregovor)

Kovačev sa . je vedno bo (slovenski

pregovor)

OBLIKOVALSKI STUDIO GRIMANI www.grimani.si

NOVEMBER 2012

17


TEMA del projekta. V prihodnje predvidevamo vključitev še več strokovnjakov iz elektro, računalniških in ekonomskih smeri, tako da se našemu timu v prihodnosti mogoče pridruži še kdo!

da ima Švica najbolj konkurenčno gospodarstvo, predvsem zaradi odličnega izobraževalnega sistema ter obsežnih vlaganj v raziskave in razvoj. Slovenska politika žal ne gleda dolgoročno in so ravno zaposlenim v izobraževanju in znanosti najbolj znižali plače ter zmanjšali sredstva. Dve soizumiteljici pri našem odkritju sta že šli v tujino, avtor tega prispevka pa se tudi resno poigrava s to idejo.

V letu 2011 smo (eCAT, Gregor Maček s. p.) pričeli samostojni razvoj sistema teleCONN za daljinski nadzor električnih vozil v t. i. sharing sistemih izposoje vozil – podobno kot v Ljubljani sistem BicikeLJ, samo v našem primeru optimiziran sistem za električna vozila. Na podlagi študije o obstoječih tovrstnih sistemih razvijamo sistem, ki za prenašanje podatkov ne bo potreboval obstoječega podatkovnega omrežja, ampak se omrežje dinamično gradi kar med vozili (napravami) samimi (t. i. mesh networking), kar občutno poceni delovanje sistema samega; sedaj npr. vsako vozilo potrebuje SIM kartico, ki omogoča prenos podatkov preko GSM omrežja, pri našem sistemu pa se omrežje ustvarja dinamično, med vozili – teleCONN moduli, samimi. Trenutno smo v fazi razvoja in optimizacije programske opreme ter testiranja prototipov. V nadaljevanju je predvidena tudi daljinska diagnostika morebitnih napak, vključno s sistemi za opozarjanje pred potencialnimi napakami vnaprej. Ta sistem trenutno testiramo na električnem motorju Honda, ki je tudi eden od naši razvojnih projektov in kjer smo poskrbeli za celoten akumulatorski sklop (litijev akumulator, nadzorna elektronika, komunikacija z glavnim računalnikom preko CAN vodila …).Kot zanimivost pa lahko povem, da na razvoju teleCONN projekta sodelujem s še enim škofijcem, Matevžem Peskom, ki je trenutno asistent na FRI in skrbi za programski – strežniški

Slika električnega motorja, za katerega smo razvili celoten akumulatorski sistem in je opremljen tudi s prototipnim sistemom za daljinski prenos podatkov teleCONN. 18

NOVEMBER 2012

Foto: Desigan Chinniah

dr. Samo Turk, mag. farmacije

Gregor Maček, elektroinženir

Veliko mojim sošolcem in sošolkam je prosti čas pomagal preživljati IRC. Meni ni bil preveč všeč, zato sem se lotil lokalizacije Mozillinih izdelkov. Pred desetletjem uporabniki niso imeli izbire med brskalniki, saj je en sam obvladoval sedemindevetdesetodstotni tržni delež, njegov izdelovalec pa ga ni želel več razvijati, kar bi lahko pomenilo tudi konec spleta. Zato je neprofitna organizacija Mozilla ponudila Firefox, ki je kljub zanemarljivemu proračunu pretresel trg, saj ga je skupnost prostovoljcev ponesla po vsem svetu. Eden izmed njih sem bil tudi sam. Mozilla je globalna skupnost ljudi, ki verjamemo v moč tehnologije pri bogatenju človeških življenj. Verjamemo, da je internet kot najbolj pomemben družbeni in tehnološki dosežek našega časa javni vir, ki mora ostati odprt in dostopen vsem. Zato spodbujamo možnost izbire, inovativnost in iskanje priložnosti na internetu. Tako kot nekoč monopol med brskalniki, želimo zdaj razbiti duopol in patentno vojno na mobilnem trgu, zato za prihodnje leto pripravljamo mobilni operacijski sistem Firefox OS. Na voljo bo v skoraj 100 jezikih, za lokalizacijo pa bomo uporabljali programsko opremo, ki jo razvijam sam. Pri tem za komunikacijo s sodelavci in lokalizatorji uporabljam dobri stari IRC. Moji sošolci ga verjetno že zelo dolgo niso niti odprli, zagotovo pa uporabljajo Firefox. Matjaž Horvat, univ. dipl. inženir računalništva in informatike, localization driver pri Mozilla Corporation

Zaradi pretirane uporabe antibiotikov v preteklosti je vedno več bakterij nanje odpornih, zato morajo biti raziskovalci pri načrtovanju novih antibiotikov vedno bolj prebrisani. V Singapurju, kjer delam na Institute of High Performance Computing, se ukvarjam z razvojem antimikrobnih polimerov, ki jih je mogoče načrtovati tako, da delujejo zgolj proti enemu tipu bakterij, na druge (npr. tiste v debelem črevesju) pa ne, in je hkrati verjetnost, da se bo odpornost razvila tudi pri bakterijah, zelo nizka. Omenjene polimere je mogoče načrtovati tako, da uničujejo tumorske celice.


TEMA V letu 2011 sem svoje življenje temeljito obrnil na glavo, saj sem se zaradi zdravstvenih težav »moral« začeti ukvarjati s športom, vse ostalo pa se je dogajalo povsem spontano; od možnosti za delo v Singapurju, intervjuja, preselitve, spoznavanje novega okolja in ljudi in še česa. dr. Jernej Zidar, univ. dipl. biokemik

Po štirih letih študija strojništva sem se z namenom pridobivanja dodatnih izkušenj pridružil razvoju sistema za lasersko spajanje termostatov, ki ga za podjetje Danfoss Trata d.o.o. izvaja Katedra za optodinamiko in lasersko tehniko pod vodstvom doc. dr. Matije Jezerška. Namen projekta je izboljšanje kakovosti izdelkov ter racionalizacija proizvodnje. Termostat je naprava za uravnavanje temperature tople vode, pri čemer za svoje delovanje izkorišča princip termične ekspanzije plina, s katerim je napolnjen. Da opravlja svojo nalogo, mora termostat tesniti skozi celotno predvideno življenjsko dobo, ki naj bi bila najmanj dvajset let. Ker je sestavljen iz večjega števila kovinskih kosov, morajo biti ti medsebojno kakovostno spojeni. V ta namen smo v okviru projekta najprej naredili prototip naprave za spajanje in na njej izdelali testno serijo. Na podlagi dobrih rezultatov je sledil dogovor o razvoju in izdelavi industrijske verzije sistema. Industrijski sistem je trenutno v fazi testiranja in iskanja delovnih parametrov s ciljem, da bi bil med tisoč narejenimi termostati največ en slab. Poleg bistveno boljše kvalitete spojev se je za trikrat skrajšal tudi čas izdelave, kar za podjetje predstavlja velik prihranek pri stroških proizvodnje. Postopek laserskega spajanja termostatov je edinstvena rešitev, saj združuje lasersko lotanje in varjenje, za kar je bila vložena tudi patentna prijava.

Na projektu sem sodeloval pri razvoju optomehanskih sklopov, krmilnih algoritmov, izdelavi tehnične dokumentacije, montaže in testiranja. V tem sklopu sem opravil kar nekaj študijskih obveznosti, čaka pa me še diplomska naloga na to temo. Sodelovanje pri omenjenem projektu mi je dalo neprecenljive izkušnje, hkrati pa je tovrstno povezovanje industrije s fakulteto primer dobre prakse, ki je po mojem mnenju v slovenskem prostoru še vedno manjka. Luka Pirnat, absolvent ljubljanske Fakultete za strojništvo (smer Mehatronika, mikromehanski sistemi in avtomatizacija)

Že od nekdaj me je privlačilo naravoslovje. Želja po opravljanju koristnega dela me je po študiju mikrobiologije peljala na Medicinsko fakulteto, natančneje na Inštitut za biokemijo, kjer sem v sklopu doktorskega dela začela preučevati rak želodca. Gre za enega pogostejših rakov, ki ima zelo visoko stopnjo umrljivosti. Ker ni specifičnih kliničnih znakov v zgodnji stopnji, ko je rak bolj površinski in morebitno kirurško ozdravljiv, večino bolnikov diagnosticirajo šele, ko je bolezen že v napredovanem stadiju; temu primerno je prognoza slaba. Po drugi strani pa je preživetje bistveno boljše pri tistih redkih bolnikih z diagnozo zgodnje stopnje bolezni. Izboljšanje (zgodnjega) zaznavanja je zatorej nujno potrebno.

NOVEMBER 2012

19


TEMA

Proteini so na t. i. dvodimenzionalnih gelih vidni kot okrogle lise. Levo zgoraj: gel iz proteinov rakavega tkiva; desno zgoraj: gel iz proteinov nerakavega tkiva; spodaj: primeri nekaterih proteinov s spremenjeno količino pri bolnikih z rakom želodca. Eden izmed načinov zaznavanja raka je s pomočjo označevalcev – snovi, ki se razlikujejo med normalnimi in rakavimi celicami. Sama sem iskala takšne razlike na ravni proteinov. Ugotovila sem štiriinpetdeset proteinov, katerih količina je spremenjena med rakavim in okoljskim nerakavim želodčnim tkivom. Po analizi literature in potrditvenih testih jih je v ožji izbor prišlo dvanajst (npr. GKN1, MRPL12, TPT1). Te sedaj v upanju, da bi morda nekoč lahko pomagali pri diagnosticiranju raka želodca, analiziram naprej. Nina Kočevar, dr. biokemije in molekularne biologije

Biotehnologija, genetsko testiranje ter določanje tveganja za bolezni. Kar je bilo še pred kratkim znanstvena fantastika, je sedaj nov način pristopa do življenja in zdravljenja. Po osnovni šoli sem svojo izobraževalno pot nadaljeval na Škofijski klasični gimnaziji. Kljub trdnemu prepričanju osnovnošolskih znancev, da bom postal škof, kar je seveda logično za ljudi, ki gredo na Škofijsko klasično gimnazijo, sem jih razočaral. Vpisal sem se namreč na Biotehniško fakulteto, smer biotehnologija. Že od malega so me zanimala zdravilna zelišča ter njihova uporaba v alkoholnih pripravkih. Še posebej sem, in še vedno počnem, rad izdeloval bolj nepoznane zvarke, kot so šipkovo vino, glogovo vino, regratov šampanjec, bezgov punč, žajbljev liker in mnogi drugi zanimivi pripravki. Študentsko izobraževanje ni bilo toliko usmerjeno v predhodno omenjene interese. Biotehnologija po definiciji sicer uporablja organizme za proizvodnjo dobrin za človeka in izdelava vina že od vekomaj spada vanjo. Med študijem pa smo se bolj opirali na sodobno vejo biotehnologije – genetiko, in z njo povezane procese in tehnologije. Sem sodijo tudi genetske spremembe v dednem materialu, s čimer je povezano moje trenutno delo.

20

NOVEMBER 2012

V podjetju GenePlanet izvajamo genetsko testiranje. Osebi tako rekoč povemo, katere prednosti in slabosti mu prinašajo njegovi geni – ali ima povišano tveganje za razvoj določene bolezni, ali bodo specifična zdravila nanj učinkovito delovala, katere so njegove specifične telesne lastnosti itd. Celotna analiza je zgrajena na znanstvenih ugotovitvah ter genetskih študijah populacij. Med razvojnim delom smo upoštevali le zanesljive znanstvene članke s kakovostnimi parametri kontrole raziskovalnega dela. Za razvito storitev smo celo prejeli pohvalo s strani Gospodarske zbornice Slovenije v obliki zlatega priznanja za inovacijo. Pomembno je izpostaviti, da omenjeno genetsko testiranje ni diagnostična storitev. Gre za preventivno oceno dejavnikov tveganja. Včasih so babice za otroka rekle, da je občutljiv na sladkor, ker ima to v družini, sedaj pa vse te »občutljivosti« pokaže naša storitev. Namen GenePlanet storitve je, da ljudem predstavi posamezno nevarnost, nato pa jih usmeri na pot preventive in odpravljanju navedenih tveganj. Na razvoj analiziranih tveganj poleg genov namreč vpliva tudi okolje. V kolikor so geni slabši, je treba dati večji poudarek okolju oziroma stilu življenja ter se zdravo prehranjevati in živeti. To pa je bistvo GenePlanet storitve; predstaviti ljudem njihove gene, jim razložiti, kaj ti za njih pomenijo in spodbujati zdravo življenje. Pred časom sem ob večernem druženju očarljivemu dekletu kazal svojo genetsko analizo. Imam kar dobre gene, kar je komentirala s trditvijo, da sem kar za oženit. Ob tem se spomnim na film Gattaca, kjer so imela dekleta za večerni poljub dodatni motiv. Na ta način so namreč dobile fantove ustne celice, jih kasneje analizirale ter preverile, ali so našle primernega partnerja. Naša realnost je daleč proč od omenjenega primera, pa vseeno dvakrat pomislim na motive tistega večera … Andrej Kraševec

Jošt Klemenc, zdravnik in homeopat in Alenka Klemenc, psihologinja informacije in naročanje na telefon: 040 817887 www.celostnozdravljenje.si


NAŠI USPEHI

Za poslastico S pomočnicami v uredniškem odboru smo se strinjale, da s tokratno številko naše publikacije uvedemo novo rubriko z naslovom Za poslastico. Tokrat je nova rubrika še v povojih, verjamemo pa, da se vas bo v prihodnjih številkah odzvalo še več. Hvala Jelki, Marku, Lučki, Juriju in Nini, ki so bili pripravljeni z nami deliti del svojega življenja.

Foto: Kostja Makarovič

Potop na Bledu

Ker je vedno lepo doživeti kaj novega, sva lansko poletje s fantom naredila potapljaški tečaj. Tako že dobro leto raziskujeva morski in sladkovodni svet. Vredno je bilo premagati strah pred globino, saj se pod vodo odprejo drugačne, pisane in skrivnostne, pokrajine, zato z vsakim potopom raje načrtujeva naslednjega.

Lučka Berlot, absolventka likovne pedagogike

Jelka Pohar, univ. dipl. mikrobiologinja

V zadnjem letu sem naredil izpit za poklicnega pilota in inštruktorja letenja. Drug dosežek: sem sveže poročen. O izkušnjah v zakonu je še težko govoriti, je pa gotovo voziti letalo veliko lažje in bolj sproščujoče, kot se pripravljati na poroko … Jurij Vene, prof. francoščine in geografije, univ. dipl. strojnik

V zadnjem letu se je v mojem podjetju podvojilo število zaposlenih, podpisali smo pogodbo z Disneyjem za videospot in spletno serijo Talking Friends (http:// tinyurl.com/talkingfriends), nedavno pa smo zagnali tudi lastno spletno trgovino s plišastimi igračami, majicami in etuiji za telefone (http://talkingfriends.eu/), ki jih krasijo naši Govoreči prijatelji. Marko Štamcar, razvijalec mobilnih rešitev in soustanovitelj Outfit7 Ltd.

Junija letos je v samozaložbi izšla otroška slikanica Čarobna voda, avtorice Jerneje Pavček in z mojimi ilustracijami. Nastajale so približno pet mesecev, precej časa pa sem posvetila tudi grafičnemu oblikovanju knjige. Občutek, ko držiš v rokah »svojo« knjigo, je res dober, še lepše pa je videti iskrive otroške oči, ki si ogledujejo pisane strani.

Znova sem lovila svetlobo v kristalnem steklu in nastali so lestenci Waterfall. Te »kristalne padavine« so pravzaprav odpadek redne proizvodnje in odkrivajo novo vrednost recikliranega materiala. Ustvarjeno v Steklarni Rogaška v sodelovanju s Svetili Strle. Naprodaj v salonih Rogaška. Nina Malovrh, industrijska oblikovalka z magisterijem iz oblikovanja embalaže in blagovnih znamk (University for the Creative Arts, Farnham, United Kingdom)

NOVEMBER 2012

21


IZ ŠOLSKE KRONIKE

Adhuc meministis, socii? (Še pomnite, tovariši?)

Med brskanjem po kroniki ŠKG sem sprva zaman iskala kakršen koli dogodek v povezavi z naravoslovjem in tehniko. Šele v zapisih iz leta 1995 sem zasledila prvo omembo dosežka dijakov na naravoslovnem področju. No, v prvih letih gimnazije pa je v zavodsko stavbo prispel tudi tehnološki napredek … in dijaki ter zaposleni so morali sesti za računalnike.

raziskovalne naloge s področja varstva okolja. Tam je z dijakom Mihom Pavšičem iz Maribora zastopal Slovenijo in za to dobil tudi priznanje.

Začel se je računalništva

Na 11. srečanje mladih raziskovalcev in mentorjev Ljubljane je naša šola prijavila devetindvajset raziskovalnih nalog. Komisija je naloge ocenjevala na dvajsetih različnih področjih. Prvo mesto je zasedla tudi:

začetni

tečaj

Računalniška učilnica prav nič ne počiva; v tednih, ko ni pouka, učenci v njih ustvarjajo, pišejo ali pa so tečaji za učitelje. (22. november 1994)

(25. november 1996)

V zbornici je bila za profesorje predstavitev mednarodne računalniške mreže.

Fizika (povprečna ocena 9,8)

(19. april 1995)

Avtorica: Barbara Šetina

Naslov naloge: Absolutni posluh Mentor: Tine Golež

Lepa uvrstitev na tekmovanju iz fizike

(11. maj 1997)

Dijak 3. b razreda Urban Bitenc je na državnem tekmovanju iz fizike dosegel 2. mesto. To je za našo šolo kot celoto pomembno še posebej zato, ker pretežno ni naravoslovno usmerjena.

Škofijska strela je v šolski knjižnici po pouku priredila okroglo mizo o kloniranju. Na povabilo so se odzvali strokovnjaki biotehničnih znanosti. Tema je izredno zanimiva, kar kaže tudi visoka udeležba dijakov, saj je znanstvenikom prisluhnilo prek sto dijakov.

(22. april 1996)

Evropsko tekmovanje v Bremnu Naš dijak Blaž Demšar je skupaj z mentorico prof. Metko Zevnik odšel na evropsko tekmovanje enaindevetdesetih mladih, ki so naredili 22

NOVEMBER 2012

(28. januar 2003)

Jedrska energija je kljub »mladosti« (poznamo jo približno sto let) pomembna na številnih področjih:

v znanosti, pri energetski oskrbi … ne nazadnje tudi pri oboroževanju. Je zato nevarna? Ali je kljub temu pomemben strateški vir? To sta samo dve od mnogih vprašanj, s katerimi smo soočili goste letošnje Škofijske strele: Matjaža Podjavorška (Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost), Igorja Fifnjo (vodja strokovnega usposabljanja v Nuklearni elektrarni Krško) in dr. Jožeta Kuniča (nekdanjega slovenskega veleposlanika v Iranu). Kljub zanimivi temi pa se je vabilu na okroglo mizo odzvalo nekoliko manj občinstva kot po navadi. Krivec je bil med drugim tudi nogometni turnir, ki je prav takrat potekal v telovadnici, ter obisk drame. A kljub temu smo navzoči dijaki skupaj z gosti ustvarili zelo prijetno okroglo mizo. (10. januar 2007) Zbrala Olga Osredkar


OBLETNICA

Pravi trenutek Srečanje škofijcev šeste generacije ob deseti obletnici mature v soboto, 22. septembra 2012, od 15h do 19h v Zavodu sv. Stanislava Povezanost med nekdanjimi škofijci me je od nekdaj navduševala. V tej povezanosti vidim nekaj izjemnega in močnega – iz kroga ŠKG izhaja neverjetno število ljudi, ki so že štirinajst let ali več vedno z mano, pa tudi če jih dejansko ni v neposredni bližini. Prepričan sem, da marsikdo deli moje občutke, zato si je treba vzeti čas in ustvariti priložnost za srečanje, še posebej ko pride tak, pravi trenutek, da se lahko spet vidimo in pridemo v neposredno bližino. Deset let je hitro minilo. Bilo je popolnoma jasno, da ga moramo izkoristiti. Sestavili smo organizacijski odbor, ki je precejšnjo mero truda vložil v zbiranje kontaktov in obveščanje nekdanjih sošolcev o srečanju. Trud je bil poplačan, saj se nas je v Zavodu, kjer se je »vse skupaj začelo«, nabralo kar blizu sto iz generacije, še posebej pa je dogajanje popestril naraščaj – škofijci smo tudi v tem smislu zelo pridni. Zelo sem vesel, da nam je uspelo izpeljati nekaj malega programa, še najbolj pa fotografiranje po razredih. Te fotografije bodo čez nekaj desetletij zagotovo neprecenljive. Zahvaljujem se vsem, ki so prijazno priskočili na pomoč. Naj omenim Toneta Česna, ki nas je nagovoril v imenu Zavoda, in Anjo Marijo Arko, ki je predstavila Klub Alumni ŠKG. Z veseljem smo na koncu ugotovili, da bomo od zbranih prispevkov za pogostitev lahko sto petdeset evrov namenili zavodskemu skladu za pomoč družinam. Majhna gesta, a zelo dobro sprejeta med udeleženci srečanja. To je bilo že drugo srečanje celotne generacije. Lani so okroglo obletnico mature praznovali že leto starejši škofijci. Želim si, da to nakazuje začetek dobre prakse. Po prvih odzivih sodeč se je zelo splačalo priti. Tako se povezanost med nekdanjimi škofijci nadaljuje. Ni treba veliko, ker imamo res veliko skupnega, le izkoristiti je treba prave trenutke. Matej Rajk

NOVEMBER 2012

23


3.

občni zbor Kluba Alumni Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu

Že tretji občni zbor Kluba Alumni ŠKG je potekal v soboto, 26. 5. 2012, v dvorani Zavoda sv. Stanislava. Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednica kluba Anja Marija Arko podala poročilo o aktivnostih v mandatnem obdobju 2011/2012. Med drugim je navzočim predstavila novo spletno evidenco članov, zadnji dve številki publikacije Amo® ter podala poročilo o drugih izvedenih projektih (srečanje alumnov po akademiji sv. Stanislava, dobrodelni ples Alumni, okrogla miza o EU in priložnostih za mlade, okrogla miza o poklicih, spletna rubrika »Intervju meseca«, srečanji predstavnikov generacij itd.). Na koncu se je predsednica zahvalila vsem, ki sodelujejo pri projektih Kluba Alumni ŠKG, saj brez njih vseh zgoraj naštetih dogodkov in aktivnosti ne bi bilo. Sledile so javne volitve predsednika in članov upravnega odbora. Za predsednico kluba je bila soglasno izvoljena Anja Marija Arko, člani novega upravnega odbora pa so Marko Balažic, Lučka Berlot, Martin Nahtigal in Matija Mitja Štih. Za člane nadzornega odbora so bili izglasovani Boris Mark Andrijanič, Martin Petrovčič in Rok Robežnik. Sledile so še volitve predstavnikov generacij in točka razno. Pod točko razno se je razvila razprava med člani Kluba Alumni o možnostih financiranja kluba s članarinami ter o možnostih povezovanja nekdanjih škofijcev na poslovnem področju. Člani UO kluba Alumni so potrdili, da razmišljanja in razprave v tej smeri že potekajo, in pozdravili predloge ter vse sodelujoče v razpravi povabili k nadaljnjemu sodelovanju ter h konkretnim aktivnostim. Sledile so še čestitke novoizvoljenim članom organov kluba in zahvala vsem navzočim za udeležbo. Druženje so navzoči nadaljevali na tradicionalnem pikniku ob specialitetah z žara, več o tem pa naj povedo fotografije. 24

NOVEMBER 2012


Predstavniki generacij 1. generacija: Martin Martinčič 2. generacija: Aleš Štampfl 3. generacija: Izak Matej Ciraj 4. generacija: Petra Ferdin 5. generacija: Peter Zorin 6. generacija: Matej Rajk In še vtis ene izmed udeleženk dogodka: Na občnem zboru se nas je na žalost zbrala le peščica, precej manj kakor pred letom dni. Vodstvo kluba nam je predstavilo aktivnosti tega leta, vmes pa je prikapljalo še nekaj zamudnikov. Ob koncu zasedanja se je ravila živahna debata v zvezi s tem, kako naj alumni konkretno pomagajo bivšim škofijcem. Prišli smo do zaključka, da je nujno, da se v ta proces vključijo tudi člani sami in to z dejanskimi predlogi ter pobudami, saj sami najbolj vedo, kako jim klub lahko pomaga, predvsem pa, kakšno pomoč potrebujejo. Brez dvoma bi bila razprava še bolj učinkovita, če bi bilo navzočih več članov. Po uradnem delu je sledil piknik. Počasi se je število jedcev večalo, zaslediti je bilo kar nekaj mladih družin in videti je bilo, da se vsi odlično zabavajo. Povzela Lučka Berlot

7. generacija: Dominik Zupančič 8. generacija: Gašper Sojar 9. generacija: Petra Rajk 10. generacija: Marko Weilguny 11. generacija: Sanja Martinec 12. generacija: Anja Cimerman 13. generacija: Peter Šušnjar 14. generacija: Petra Balažic 15. generacija: Simon Jemec

»Skozi tebe kipela bo rast« 20 let škofijske klasične gimnazije

Ob 20-letnici Zavoda sv. Stanislava vabimo vse nekdanje dijake Škofijske klasične gimnazije, da se udeležite literarnega natečaja pod naslovom »Tu teče šole dolgi strah in čas /…/ o lepi čas!« (R. M. Rilke) Prispevki so lahko v obliki kratke zgodbe (črtice, novele) ali pesmi oz. cikla pesmi; obsegajo naj do 10.000 znakov. Prispevke podpišite s šifro in jih pošljite v zaprti kuverti z oznako »Literarni natečaj ob 20-letnici ŠKG« v tajništvo gimnazije do 28. februarja 2013; poleg naj bodo v posebni zaprti ovojnici napisani vaši osebni podatki (šifra, ime in priimek, naslov). Najboljše prispevke bo komisija (učitelji slovenščine na ŠKG) nagradila in bodo objavljeni v zborniku ob 20-letnici Škofijske klasične gimnazije. Obilo ustvarjalnega navdiha! Bernarda Podlipnik, za organizacijski odbor

NOVEMBER 2012

25


KLUB ALUMNI ŠKG leto za pravne osebe. Za več informacij in kontakt z odvetniško pisarno nam piši na alumni@stanislav.si.

SPLETNA ISKALNICA Klikni na http://alumni.si/evidence/ ter preveri in dopolni svoje podatke.

Podrobnosti v rubriki Ugodnosti za člane na www.alumni.si.

S pomočjo evidence članov kluba poišči in povabi prijatelja iz gimnazijskih let na kavo.

TO IN ONO

Več informacij o evidenci najdeš na www.alumni.si ali nam piši na alumni@stanislav.si.

Še nisi član/ica kluba? Ne prejemaš informacij o dejavnosti kluba? Želiš biti vpisan/a v evidenco članov in imeti dostop do nje?

Vpiši se v Klub Alumni! Enostavno in hitro – izpolni priloženo prijavnico in jo pošlji na naslov Klub Alumni ŠKG, Štula 23, 1210 Šentvid nad Ljubljano. Prijavnico in več informacij najdeš tudi na www.alumni.si ali nam piši na alumni@stanislav.si.

Gorenjska banka ponuja ugodne pogoje za odpiranje računov članom Kluba Alumni ŠKG. Ponudba Gorenjske banke za vaše osebne račune zajema: - pet ugodnosti ob odprtju računa za starejše od 27 let, - paket »vse zastonj« ob odprtju računa za stare od 15 do 27 let. Za vsak odprt račun s strani naših članov Gorenjska banka klubu donira 30 evrov, kar bo olajšalo delovanje kluba. V kolikor se odločite za odprtje računa pri Gorenjski banki ste tako posredno (brez stroškov za vaš žep) sponzorji kluba. Enako velja za vse, ki ste morda pri Gorenjski banki v preteklih šestih mesecih odprli bančni račun. Potrebno je le, da nas o vašem odprtju računa obvestite na alumni@stanislav.si.

Brezplačno pravno svetovanje za vse nekdanje škofijce in njihove družine, gospodarske družbe, samostojne podjetnike in druge pravne osebe, ki jo nudi odvetniška pisarna nekdanjega škofijca – 1 ura/leto za fizične osebe in 2 uri/

26

NOVEMBER 2012

Si prejel/prejela revijo na svoj stari naslov ali je bila naslovljena celo na tvoj dekliški priimek? Da bo drugič revija prav naslovljena, nam javi tvoj nov priimek oz. naslov skupaj z vpisnico v klub ali na alumni@stanislav.si.

Bliža se že 20. obletnica ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije. Bo že res, saj nas je že 16 generacij alumnov! ŠKG ob tej obletnici načrtuje enoletno praznovanje, ki bo potekalo od akademije sv. Stanislava 2012 do akademije leta 2013. K oblikovanju praznovanja smo povabljeni tudi nekdanji dijaki. V pomladnem razpisu je bilo za praznovanje izbrano geslo Skozi tebe kipela bo rast. O drugih priložnostih vas bomo obveščali sproti. Za okus, in da se že začnete pripravljati, naj povemo, da objavljamo literarni natečaj o vaših spominih na gimnazijske dni, prihodnje leto pa sta načrtovana dva koncerta nekdanjih dijakov ŠKG – koncert resne glasbe in koncert popularne glasbe – za kar ne bo razpisan le natečaj za izvajalce, ampak tudi natečaj za sodelavce v organizacijskih odborih koncertov. Poleg tega sta za maj in oktober 2013 načrtovani dve razstavi bivših dijakov, ki so dejavni na področju likovne umetnosti (vsi, ki vas sodelovanje zanima, lahko to sporočite koordinatorju razstav, dr. Juriju Selanu iz 5. generacije alumnov ŠKG, na elektronski naslov: jbselan@ yahoo.com). Prav tako bomo preko natečaja poiskali alumna »PR-ja«, ki bo poskrbel za medijsko promocijo celotnega enoletnega praznovanja. Zavod bo izbranemu nekdanjem škofijcu prav tako ponudil, da režijsko oblikuje slavnostno praznovanje akademije sv. Stanislava leta 2013, torej zaključno dejanje enoletnega praznovanja. Omenjenih je le nekaj možnosti za sodelovanje alumnov. Posamezne razpise bomo objavljali na spletni strani kluba ter jih članom kluba Alumni ŠKG pošiljali tudi preko elektronske pošte. Vabljen/vabljena, da že sedaj izraziš interes za sodelovanje v posamezni omenjeni aktivnosti. Piši nam na alumni@stanislav.si!


pomoč bližnjemu

Sklad za pomoč družinam Sklad za pomoč družinam je bil ustanovljen v letu 1995. Temeljni namen sklada je zbiranje sredstev za pomoč družinam, ki bi zaradi slabšega social­nega položaja težko plačevali prispevek za nadsta­ndardni program v gimnaziji in/ali prispevek za bivanje v dijaškem domu. Skupni znesek razdeljene pomoči je zadnjih nekaj let skoraj 100.000 EUR letno. Pri podeljevanju denarnih pomoči družinam se upoštevajo naslednji kriteriji: • nizek osebni dohodek na družinskega člana, • družine z več otroki, • učni uspeh in nadarjenost, • oddaljenost od šole, • bivanje v Jegličevem dijaškem domu (za dijake ŠKG). Družine prejemajo pomoč v višini od 15 do 162 EUR. Sklad pridobi večino sredstev za pomoč od posameznikov, ki redno mesečno prispevajo svoj dar. Trenutno imamo 400 članov. V zadnjih desetih letih pa je, žal, kar nekaj dobrotnikov dokončalo svojo življenjsko pot in tako pridobimo v sklad manj sredstev, kot jih potrebujemo za nemoteno delovanje. Vir sredstev je tudi Slomškova ustanova, s katero dobro sodelujemo pri organizaciji skupnih dogodkov (božično-novoletne voščilnice, vsakoletna oddaja po Radiu Ognjišče in koncert v Cankarjevem domu vsako drugo leto). Precejšen del pomoči lahko razdelimo tudi s pomočjo Breznikovega sklada, v katerega je sredstva podaril že pokojni Dušan Breznik. V skladu želimo, da bi tudi v prihodnje lahko pomagali številnim družinam, ki so se posebej v zadnjem letu znašle v nezavidljivem socialnem položaju zaradi gospodarske krize. Vsak od

prejemnikov pomoči podpiše izjavo moralne obveze, da »se s podpisom moralno obvezuje, da bo v SKLAD za pomoč družinam tudi sam daroval, ko bodo za to ustvarjeni primerni pogoji«. Določba »primerni pogoji« predvideva vsaj dve leti rednega delovnega razmerja. Vse, ki ste v preteklosti prejemali pomoč in ste že v rednem delovnem razmerju, vabimo, da se pridružite članom sklada (s pristopno izjavo, ki jo pošljite na naš naslov, ali z občasnim darom). Naj se veriga dobrote nadaljuje tudi za prihodnje rodove.

Našo dejavnost lahko podprete: • Z darovi preko plačilnega naloga. Na plačilni nalog vpišete želeno vsoto. Nakazilo na Karitas v Zavodu sv. Stanislava, Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid, TRR SI56 0203 2009 1434 483.

• S pristopno izjavo. Vsak mesec nakažete vsaj 5 EUR. Vsoto, ki jo želite darovati, vpišete v za to pripravljen prostor. Sklad bo sproti pošiljal izpolnjene položnice. Da nimate skrbi vsak mesec, lahko darujete enkrat, dvakrat ali večkrat večjo vsoto. • Na druge načine. Darujete lahko ob življenjskih jubilejih ali namesto cvetja na grob umrlih. V sklad lahko prispevate iz zapuščin ali pa svoje premoženje po smrti namenite v stalno ustanovo, ki nosi Vaše ime. Hvala vsem, ki ste se že odločili, in hvala vsem, ki se boste odzvali temu vabilu.

www.stanislav.si/sklad/index.htm

Ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja« Fundacijo Alojzija Šuštarja sta spomladi 2010 ustanovila Zavod sv. Stanislava in Nadškofija Ljubljana. Temeljni namen ustanove je zagotavljanje finančnih in drugih sredstev za izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, ki je trenutno s strani Ministrstva za šolstvo in šport financirana v višini 85 %.

Ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja« Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid T: 01/58-22-208 E: fundacija@stanislav.si I: www.stanislav.si/fundacija

Našo dejavnost lahko podprete z darovi preko plačilnega naloga.

Na plačilni nalog vpišete želeno vsoto. Nakazilo na: Ustanova »Fundacija Alojzija Šuštarja« Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid, TRR: SI56 0203 3025 8577 268.

Osebni podatki se uporabljajo samo za delovanje Ustanove »Fundacija Alojzija Šuštarja«. Na podlagi 32. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov lahko uveljavljate svoje pravice pri: Zavod sv. Stanislava, Štula 23, 1210 Ljubljana Šentvid.


Praznik sv.Stanislava torek, 13. novembra 2012

Vabljeni na tradicionalno jesensko srečanje alumnov po slavnostni akademiji sv. Stanislava! Srečanje nekdanjih dijakov ŠKG, alumnov, bo po slavnostni akademiji sv. Stanislava v Dvorani Matije Tomca ob 20.30. Druženje se bo pričelo s sprejemom 16. generacije alumnov, maturantov preteklega šolskega leta. Poskrbljeno bo za glasbo, prigrizek in pijačo. Priporočen prostovoljni prispevek za udeležbo je 3 evre na osebo.

Prijazno vabljeni tudi na predhodni del obeležitve praznika sv. Stanislava, ki bo letos zaznamoval pričetek enoletnega praznovanja 20. obletnice ustanovitve Škofijske klasične gimnazije. Slovesna sveta maša bo ob 15. uri v ljubljanski stolnici. Slovesna akademija z letošnjim naslovom Radost odraščanja bo ob 18. uri v športni dvorani Zavoda sv. Stanislava. Za več informacij nam piši na alumni@stanislav.si.

Profile for Klub Alumni

Amor, 3. leto, 6. stevilka  

Informativna publikacija za nekdanje skofijke in skofijce

Amor, 3. leto, 6. stevilka  

Informativna publikacija za nekdanje skofijke in skofijce

Advertisement