Page 1

INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

www.kapital.mk pital.mk

petok 14/10/2011 4/10/2011

NEPOVOLNI VETRI[TA VO MAKEDONSKATA IKT-INDUSTRIJA

NAJNOVITE IT-TRENDOVI STIGNAA, RASTOT SE ^EKA!

KAKO DA SE PODGOTVITE ZA NAMALUVAWE NA KAPITALNITE INVESTICII INOVATIVNI USLUGI SO MODERNIZIRANA MRE@A NA MAKEDONSKI TELEKOM DA, SEGA MO@ETE DA GI POVRZETE SITE PROCESI VO KOMPANIJATA KOMPANIITE VE]E GI GLEDAAT PREDNOSTITE NA ELEKTRONSKATA ARHIVA

USLUGI ZA ELEKTRONSKO ARHIVIRAWE

SO EDEN KLIK DO CELOSNA ARHIVA


 30 INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

NEPOVOLNI VETRI[TA VO MAKEDON

BROJ 624  14/10/2011 www.kapital.com.mk

 Makedonskiot ITpazar vo 2010 godina padna za nepolni 13%. Kompaniite i godinava se soo~uvaat so seriozni finansiski problemi, {to zna~i deka i ovaa godina sostojbite nema da bidat podobri. Kade e izlezot? Vo nova ponuda, novi integrirani re{enija za korisnicite i nu`no sledewe na svetskite trrendovi. Vo ovaa industrija eden den zadocnuvawe ~ini premnogu. Bez razlika na krizata, ponudata sekoga{ mora da bide taze! VASE CELESKA celeska@kapita.com.mk

ako ekonomskata kriza, otslikana preku finansiskite problemi na kompaniite, namalenata pobaruva~ka i skratenite kompaniski buxeti za IT-noviteti, seriozno go pogoduva IT-sektorot vo Makedonija, pove}eto kompanii se optimisti vodeni od faktot deka za iden razvoj i rast kompaniite nemaat druga opcija osven da gi sledat novite informati~ko-komunikaciski trendovi, koi garantiraat optimizacija, za{teda na vreme,

I

NAJNOVITE IT-TR STIGNAA, RASTOT

lu|e, u|e, energija i pari, podobra i poefikasna komunikacija. Naa distanca od edna godina od objavuvaweto na prethodniot specijalen prilog na “Kapital” posveten na informati~kata tehnologija, generalno, mo`e

da se zak lu~i deka nema drasti~ni promeni vo ponudata i pobaruva~kata, pobaruva~kata kako i vo strukturata na doma{niot IKT-pazar. Vo ovoj specijalen prilog }e gi otslikame aktuelnite trendovi

vo dinami~nata informati~kokomunikaciska industrija, }e napravime i pregled na najnovite trendovi koi vlegoa vo sekojdnevna upotreba, a posebno }e & posvetime vnimanie na novata kompjuterska paradigma,

IT-TRENDOVI

MAKEDONSKITE KOMPANII SÈ POB

S

ledej}i gi novite trendovi, s$ pove}e makedonski IT-kompanii se vrtat kon ponudata na cloud computing uslugi za svoite klienti. Toa {to najmnogu gi privlekuva kompaniite da go koristat “oblakot” kako usluga se negovite karakteristiki, koi ovozmo`uvaat rast vo ritamot na kompanijata bez pogolemi investicii odnapred. Najvoobi~aeni upotrebi na ovaa usluga se biznis-aplikaciite koi se ~uvaat i izvr{uvaat na

oddale~eni serveri dostapni na Internet, preku internetstranica vo standarden internet-prelistuva~. “Po~nuvaj}i od juli ovaa godina, INet go intenzivira implementiraweto na svojata strategija za Value Added Distribution, distribucija so dopolnitelna vrednost, preku voveduvawe cloud re{enija za na{ite partneri vo proda`bata. Stanuva zbor za dodeluvawe novi uslugi i softveri vo portfolioto na distribucija koi }e im pomognat

na na{ite partneri za mnogu polesna i pobrza implementacija na cloud re{enijata za mali i sredni pretprijatija”, veli direktorot na kompanijata INet, Toni Petreski. Se o~ekuva i pove}e drugi doma{ni IKT-kompanii da ja osve`at svojata ponuda vo sorabotka so svoite prodava~i, odnosno so golemite multinacionalni kompanii koi se ve} e prisutni na makedonskiot pazar, kako Majkrosoft, HP, Cisko, IBM i drugi.


SKATA IKT-INDUSTRIJA

MAKEDONSKIOT IT-SEKTOR NIZ BROJKI

40%

opadna proda`bata na kompjuteri vo 2010

8%

se zgolemi proda`bata na pakuvaniot softver vo 2010

5,2%

opadna potro{uva~kata na IT-uslugite vo 2010

7,6%

se o~ekuva IT-potro{uva~kata vo Makedonija da porasne vo 2011 godina

227,5

milioni dolari }e iznesuva vkupnata IT-potro{uva~ka vo 2015 godina

110

dolari po `itel }e iznesuva vkupnata IT-potro{uva~ka vo 2015

RENDOVI T SE ^EKA! cloud computing. Toa {to e jasno e deka makedonskite kompanii ne zaostanuvaat vo svetot na novitetite. Re~isi site uredi, gaxeti i operativni sistemi koi se top-noviteti mo`at da se najdat i kaj nas. Makedon-

skite kompanii i menaxeri imaat mo`nost ednostavno i lesno da bidat vo ~ekor so brzoraste~kata industrija. Stopanskata komora za informati~ki i komunikaciski tehnologii, MASIT, konstat-

BLISKU DO “OBLACITE” I od Semos grupacija velat deka na stranata na ponudata cloud computing s$ pove}e se nametnuva poradi svojata funkcionalnost i brziot povrat na investicijata. Razvojot na mobilni aplikacii za avtomatizirano sledewe na biznis-kriti~nite korporativni aplikacii isto taka e vo podem. Ova se novite svetski trendovi na koi poleka se naviknuva na{iot pazar, no ne mo`e da stane zbor za ekspanzija vo pobaruva~kata. Pokraj tehnologijata “vo oblak”,

od Kabtel velat deka s$ pogolemo zna~ewe dobivaat i aplikaciite vo sferata na Business Process Management i Document Management sistemi. Istovremeno, ne treba voop{to da se zanemari faktot deka s$ pove}e korisnici i kompanii se preorientiraat kon Open Source tehnolo{ki re{enija. “Cloud computing doprva }e bide mejnstrim vo Makedonija i mislam deka toa ne e stra{no vo odnos na zaostanuvaweto zad Zapadot, zatoa {to ovaa

ira deka prodol`uva nadolniot trend za najgolem del od makedonskite IT-kompanii, no maked o~ekuva pogolema razdvi`enost o~eku kvartal, zavo posledniot p {to toga{ voobi~aeno se toa { dovr{uvaat proektite koi od dovr{ razni pri~ini se odlagale vo tekot na godinata. “Ponudata na pazarot se zgol“Ponu emuva so mnogu pobrzo tempo otkolku pobaruva~kata, pa i cenotkolk ite na IT-pazarot se na najniski granki. Kaj nekoi kompanii se zabele`uva tendencijata da se raboti so mnogu mali margini, koi kratkoro~no ovozmo`uvaat

momentalen opstanok na kompaniite, no srednoro~no i dolgoro~no ovoj trend }e dovede do nemo`nost da se dr`i ~ekor so novite tehnologii, {to mo`e da dovede do zgasnuvawe na ITkompanii”, obajsnuva Sla|an Mihajlovski od Komitetot za softver i IT-uslugi pri MASIT. Pomalku optimisti~en deka posledniot kvartal navistina }e go razdvi`i pazarot e Gerasim Van~ev, izvr{en direktor na Semos grupacija, koj veli deka makedonskite kompanii s$ u{te ne ja sogleduvaat potrebata da investiraat vo IT-infrastruktura i softverski re{enija. “Vo posledniot kvartal o~ekuvame da go zaokru`ime procesot na transformacija na kompanijata i se razbira, da po~neme so realizacija na pogolem del od proektite {to bea odlo`eni ili zapreni vo poslednite {est meseci kako rezultat na neodamne{nite parlamentarni izbori, krizata vo evrozonata, itn... Ve}e po~nuvame so nekolku od niv”, istaknuva Goran Mitreski, izvr{en direktor na Kabtel. Brojkite samo gi potkrepuvaat nepovolnite trendovi. Makedonskiot IT-pazar vo 2010 godina padna za 12,9%, na 143,2 milioni dolari. Analizata na analiti~kata ku}a IDC poka`a pad vo hardverot treta godina po red, dodeka investiciite vo softverot porasnaa ~etvrta godina po red. IT-uslugite za prv pat zabele`aa pad vo 2010 godina, po dolgiot trend na porast vo izminatite godini. Alarmanten e podatokot deka proda`bata na kompjuteri padna za 40%. Vo isto vreme proda`bata na pakuvaniot softver porasna za 8%, dodeka potro{uva~kata na IT-uslugite opadna za 5,2%.

EDNA USLUGA POVE]E NE E DOVOLNA

Nepovolnite sostojbi, posebno vo delot na hardverot, gi teraat kompaniite kon neophodni

FAKTI ZA CLOUD COMPUTING

 DO 2020 GODINA EDNA TRETINA OD PODATOCITE NA SVETOT “]E @IVEAT NA OBLAK”;  PROFITOT NA KOMPANIITE KOI NUDAT CLOUD COMPUTING USLUGI ]E SE ZGOLEMUVA ZA 20% GODI[NO;  IT-POTRO[UVA^KATA ZA INOVATIVNI RE[ENIJA I CLOUD COMPUTING USLUGI ]E IZNESUVA 1.000 MILIJARDI DOLARI VO 2014 GODINA. tehnologija e takva {to vie i da zadocnite {est meseci, sepak, }e ja usvoite tolku brzo kolku {to ja usvoile i tie pred vas. Klu~ot e vo toa dali imate ideja {to s$ }e pravite

vo “oblakot”. Tehnologijata e lesno dostapna, no najgolemo vlijanie imaat biznis-ideite“, smeta Ilijan~o Gagovski, izvr{en direktor na Majkrosoft Makedonija.

31 


 32 INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

VASKO KRONEVSKI - NEKSTSENS

S$ pomalku kompanii vlo`uvaat vo IT-oprema so cel da bidat sovremeni i vo trend, a go pravat toa dokolku postojat opravdani ekonomski pridobivki od investicijata.

TONI PETRESKI - INET

Vo delovniot sektor s$ pove}e se baraat celosni re{enija preku koi kompaniite }e mo`at da ja zgolemat svojata efikasnost i produktivost, a da gi namalat tro{ocite i bolnite to~ki.

BROJ 624  14/10/2011 www.kapital.com.mk

promeni vo ponudata. “Vremeto na proda`ba samo na hardver poleka izminuva, no sigurno }e prodol`i vo pogolemite maloproda`ni sinxiri, pred s$ nameneti za krajnite potro{uva~i. Vo delovniot sektor s$ pove}e se baraat celosni re{enija preku koi kompaniite }e mo`at da ja zgolemat svojata efikasnost i produktivost, a da gi namalat tro{ocite i bolnite to~ki”, veli izvr{niot direktor na kompanijata INet, Toni Petreski.

IKT-kompaniite mora da ponudat celosni re{enija koi na korisnicite }e im ovozmo`at da se fokusiraat na svoeto su{tinsko delovno rabotewe, kako na~in za prebroduvawe na tekovnata svetska ekonomska kriza i kako uslov za ponatamo{en sopstven razvoj. Petreski smeta deka evidentno e vleguvaweto na s$ pogolem broj IT-kompanii vo delot na softverski autsorsing, kako prv ~ekor preku koj vo narednite nekolku godini sigurno }

e proizlezat i pogolem broj kvalitetni softverski re{enija koi }e mo`e da se prodavaat i na globalno nivo. Makedonskiot pazar po svojot obem i razvienost poleka vleguva vo doba na sredna zrelost sporedeno so zapadnoevropskite zemji. Takviot fakt e potkrepen so srednata razvienost i na telekomunikaciskata mre`na infrastruktura, kako i solidna hardverska pokrienost, {to vlijae na pobaruva~kata na ovaa IT-komponenta i go

MOBILNITE APLIKACII NOVA DIMENZIJA ZA BIZNISOT! a IT-pazarot momentalno se slu~uva promena vo upotrebata na platformite, pottiknata od raznovidnata ponuda na tablet-uredi i pametni telefoni. Pristapot do Internet “na sekoj ~ekor” i mo`nosta za “surfawe” od sopstvenite mobilni/pametni telefoni se dovolen preduslov za razvoj na raznoviden svet na aplikacii. Svet vo koj mo`ete da najdete bukvalno S$! Iako ne postojat oficijalni brojki za koristeweto mobilni aplikacii od strana na makedonskite korisnici na mobilni i tablet-uredi, evidentno e deka nivnata popularnost na makedonskiot pazar raste, a istovremeno postojat i kompanii koi na svetskiot pazar na mobilni aplikacii nudat kreativni i inovativni re{enija. “So kreirawe mobilna aplikacija biznisot dobiva nova dimenzija so koja denes mnogu poblisku se dopira do potro{uva~ite i klientite. Informaciite, proizvodite i uslugite im se dostapni na korisnicite na sekoe mesto i vo sekoe vreme”, velat od Semos. Semos multimedia dizajnira i sozdava mobilni aplikacii koi

N

15,9

milijardi dolari o~ekuvana potro{uva~ka na mobilni aplikacii vo 2012 godina

se prisposobuvaat na potrebite na klientite i im ovozmo`uvaat lesna i brza obrabotka na podatoci. “Sledej}i gi najnovite trendovi vo internet-svetot, aplikaciite se prilagoduvaaat na najpopularnite mobilni uredi i platformi na dene{nicata kako: iPhone, Android, Windows Phone... Dopolnitelna prednost kaj ovie aplikacii e mo`nosta za integracija so ve}e postoe~ki interen sistem i internetstranica”, naglasuvaat od Semos multimedia. Deka mobilnite aplikacii vleguvaat na golema vrata vo telekomunikaciskata ponuda na na{iot pazar dokaz pretstavuva i ponudata na T-Mobile. Preku Android market, kako mobilni aplikacii T-Mobile gi nudi MaxTV vodi~- aplikacija preku koja mo`at da se obezbedat detalni informacii za programata na MaxTV. Mnogu

interesna i korisna e aplikacijata na Zlatna kniga, koja ovozmo`uva geolokacisko prebaruvawe na firmi i drugi pravni lica vo podatocite na Zlatna kniga. Vo ponudata na mobilni aplikacii na T-Mobile isto taka e i aplikacijata nare~ena SportyPal, koja go meri pominatoto rastojanie, brzinata, potro{enite kalorii, nadmorskata viso~ina i vkupnoto vreme na korisnikot dodeka sportuva. Sivus otide u{te eden ~ekor ponatamu vo ponudata na mobilni aplikacii preku formiraweto na prviot trgovski centar za mobilni aplikacii, Soc.io Mall, kade {to na edno mesto mo`e da se najdat najrazli~ni aplikacii, alatki, elektronski knigi, muzika, video itn. “Sivus uspea za relativno kratko vreme da napravi mo} na platforma za elektronska proda`ba, na koja uspeavme da privle~eme iljadnici programeri od cel svet da gi ponudat svoite aplikacii. Momentalno vo Soc.io Mall imame okolu 6.000 aplikacii i nad 30.000 knigi, od koi golem broj se besplatni”, veli Nikola Georgiev, komercijalen menaxer za Soc.io Mall vo Sivus.

zabavuva razvojot na hardverskite firmi. “Vo softverskiot biznis s$ u{te dobar del od pazarot, posebno vo privatniot sektor e nepokrien ili pak, postojat re{enija razvieni vo postari tehnologii, koi vo brzo vreme }e mora da bidat zameneti so pomoderni i pobrzi sistemi. Vlijanie ima i slobodniot uvoz na hardver od kade bilo vo svetot, {to drasti~no gi namaluva marginite na kompaniite i direktno vlijanie na nivnite investicii

MOBILNITE APLIKACII ]E GO NADMINAT “VEBOT”

Dokaz deka mobilnite aplikacii poleka go nadminuvaat “vebot” takov kakov {to go poznavame e faktot {to minatiot mesec vo SAD mobilnite aplikacii se koristele pove}e za “surfawe” otkolku internet-prelistuva~ite. Ova go poka`a poslednata analiza na Fluri, kompanija za analiza na mobilni aplikacii. Spored analizata, minatata godina prose~niot korisnik pominuva{e ne{to pomalku od 43 minuti dnevno koristej}i mobilni aplikacii, nasproti 64 minuti koristej}i internet. So porast od 91% poslednava godina, korisnicite sega pominuvaat pove} e od 81 minuta na mobilni aplikacii dnevno. Ovie podatoci se tolku frapantni bidej}i na mobilnite aplikacii im bea potrebni ne{to pomalku od tri godini za da se probijat na pazarot i da go dostignat ova nivo na koristewe.


GERASIM VAN^EV - SEMOS

GORAN MITRESKI KABTEL

Makedonskite kompanii ne ja sogleduvaat potrebata da investiraat vo IT-infrastruktura i softverski re{enija, za razlika od kompaniite so stranski kapital, koi ve}e odamna gi imaat videno pridobivkite od ova.

Vo posledniot kvartal o~ekuvame da gi realizirame pogolem del od proektite {to bea odlo`eni ili zapreni vo poslednite {est meseci kako rezultat na neodamne{nite izbori, krizata vo evrozonata itn.

za iden razvoj�, smeta Viktor Sotirovski, regionalen menaxer za proda`ba na Sivus. Promenata vo pristapot kon klientite e neophodnost koja ja diktira samiot pazar. Spored iskustvoto na Aleksandar Pajkovski, izvr{en direktor na Duna Kompjuteri, korisnicite, odnosno kompaniite baraat siguren sistem-integrator koj mo`e da obezbedi zaokru`ena IT-usluga za nivnoto sevkupno delovno rabotewe. I izvr{niot direktor na Nekstsens, Vasko Kronevski, potvr-

duva deka vo posledno vreme mnogu pogolemi se barawata za softverski uslugi, kako na~in na koj kompaniite mo`at da gi optimiziraat svoite biznisprocesi i da ostvarat podobri rezultati so minimalni hardverski vlo`uvawa. SO ZAEDNI^KI NASTAP DO NOVI PAZARI Pogodeni od ekonomskata kriza, so sli~ni problemi se soo~uvaat i pove}eto kompanii od ovaa industrija vo regionot. Del od niv se re{ija preku me|usebno spojuvawe da se obidat da se

probijat na novi pazari i da ponudat integrirani IT-uslugi na kompaniite so cel da gi zadovolat nivnite potrebi. Za ovaa ideja “Kapital� pi{uva odamna, a deka istata e uspe{na potvrduvaat i nekolku primeri od na{eto sosedstvo. Neodamna pet hrvatski IT-kompanii - Storm kompjuters, Supra net, Optima ISN in`iwering, O2 i Proaksis - ja soedinija proda`bata i marketingot vo nova kompanija, so {to sozdadoa eden od pette najgolemi sistemski integratori na hrvatskiot pazar.

Novata kompanija Storm grupacija po konsolidiranite prihodi na svoite ~lenki lani ima{e prihod od 150 milioni kuni, a raboti vo Hrvatska, BiH i Srbija. Vo prvite {est meseci od ovaa godina grupacijata zabele`a rast na profitot od 47%, a za ovaa godina o~ekuvaat duri 100% rast. Ova samo eden od uspe{nite primeri na spojuvawe kompanii od IKT-sektorot vo regionot, {to mo`e da se zeme za primer koj bi bil primenliv i na na{iot pazar.

33 


34 INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

IT-POTRO[UVA^KA PO @ITEL VO ADRIATIK REGIONOT 1. SLOVENIJA - 430 DOLARI 2. HRVATSKA - 235 DOLARI 3. SRBIJA - 95 DOLARI 4. MAKEDONIJA - 70 DOLARI (8,1% od evropskiot prosek) IZVOR- IDC

BROJ 624  14/10/2011 www.kapital.com.mk

SLA\AN MIHAJLOVSKI MASIT

Tokmu ovoj model na okrupnuvawe so godini se predlaga i za kompaniite od makedonskiot IT-sektor, no dosega mnogu malku spojuvawa ima na teren. Namesto da porasne, doma{nata IKT-industrija, generalno, tapka vo mesto i se soo~uva so problemi koi go doveduvaat vo pra{awe nejziniot iden rast. Iskustvoto na navedenite hrvatski kompanii ne e ne{to neobi~no. Spojuvawa i akvizicii se slu~uvaat sekade vo svetot, od ednostavna pri~ina {to goleminata i spojuvaweto na

Kaj nekoi kompanii se zabele`uva tendencija da se raboti so mnogu mali margini, koi kratkoro~no ovozmo`uvaat momentalen opstanok, no srednoro~no i dolgoro~no ovoj trend }e dovede do nekonkurentnost, pa duri i do zgasnuvawe na tie kompanii. resursite ovozmo`uvaat integrirawe na uslugite, poagresiven nastap, posilni pazarni pozicii, pogolemo marketin{ko pretstavuvawe.

Dotoga{ te{ko }e se ostvari tezata deka sektorot za informati~ki i komunikaciski tehnologii e glaven dvigatel na ekonomijata vo edna dr`ava.

SPECIJALEN PRILOG oktomvri 2011 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Veqko Vlahovi} br.11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) p.fah: 503 Republika Makedonija telefon: +389 2 3298 110 faks: +389 2 3298 111 e-mail: kapital@kapital.com.mk Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova Avtor na prilogot: Vase Celeska Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Aleksandar Ivanovski Fotoarhiva na Kapital Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovski www.kapital.mk


 Imperativ na sekoj menaxer e da gi namali tro{ocite za operativno rabotewe, a pritoa biznis-procesite da ne izgubat od svojot kvalitet i intenzitet. Zatoa, uslugite za elektronsko arhivirawe se o~ekuva da si go najdat svoeto mesto na pazarot, bidej}i zad sebe gi imaat najnovite IT-re{enija VASE CELESKA celeska@kapital.com.mk lektronskoto arhivirawe na dokumentacijata e usluga koja ima ogromen pozitiven efekt na finansiskoto rabotewe na kompaniite, najmnogu preku namaluvawe na tro{ocite i preku zgolemuvawe na upotrebnata vrednost na dokumentacijata. Ako se znae deka osnovata na efikasnoto delovno rabotewe na kompaniite denes se pravilnite odluki bazirani na lesno i brzo dostapni informacii, a osnovata na delovniot kontinuitet na edna kompanija e bezbednosta na tie informacii, logi~en e zaklu~okot deka ~uvaweto i prebaruvaweto na dokumentacijata se mnogu va`na aktivnost vo kom-

E

USLUGI ZA ELEKTRONSKO ARHIVIRAWE

SO EDEN KLIK DO CELOSNA ARHIVA paniite. Edno istra`uvawe vo za visokite prihodi koi }e ovaa oblast poka`alo deka gi ostvarat preku ogromnite vremeto potro{eno vo sekojd- za{tedi vo vreme, pari i nevnoto prebaruprostor. Semos vawe dokumenti ima respekta~ini najmalku bilen broj na edna prose~na klienti koi ve}e mese~na plata. gi uvidele pridena vo godinata Izminatata godobivkite od gubi eden rabotnik vo dina na makedonkoristeweto na barawe dokumenti skiot pazar se na{ite proizpojavija nekolku vodi i uslugi, kompanii koi nudat uslugi od i za niv ve}e ne pretstavuva ovoj tip. pra{awe na prifa}awe, tuku “Kompaniite so moderen me- nivnite biznisi ovie uslugi naxment i so dobro korpora- im gi nametnuvaat kako realna tivno upravuvawe se svesni potreba”, objasnuva Gerasim

48

Van~ev, direktor na Semos, kompanija koja nudi uslugi za elektronsko arhivirawe. Deka kompaniite ve}e ja prepoznavaat potrebata od digitalizacija na dokumentacijata i koristewe elektronska arhiva, potvrduva i Petar Nedelkovski od Inboks. Potencira deka za kompaniite e problemati~na investicijata {to treba da ja napravat vo tehni~ka platforma za da se vospostavi elektronska arhiva interno vo sekoja kompnanija, pa zatoa ovie autsorsing-uslugi za e-arhiva se odli~na mo`nost za kompaniite. “Na{ite klienti kompletno se osloboduvaat od potrebata za upravuvawe so slo`eni sistemi i investirawe vo tehni~ki i ~ove~ki resursi za upravuvawe. Ve}e imame klienti koi kompletnata dokumentacija ja imaat skenirano i koristat isklu~ivo elektronska verzija od dokumentacijata. Interesot za uslugata postojano raste i kompaniite ve}e gi gledaat prednostite od pristap do dokumentacijata so samo eden klik”, naglasuva Nedelkovski, koi tehni~koto re{enie go implementirale zaedno so amerikanskata kompanija DHS, lider vo svetot za arhivski

PETAR NEDELKOVSKI

VLADIMIR MATEVSKI

Pristapot do aplikacijata E-arhiva e preku Internet so koristewe na bezbednosen sertifikat, koj dava maksimalna bezbednost na podatocite. Klientite imaat pristap do nivnata elektronska arhiva od koja bilo lokacija, vo koe bilo vreme.

Gi skladirame dokumentite na na{ite klienti koi im go optovaruvaat nivniot kancelariski prostor, gi skenirame i gi ~uvame vo fizi~ka i digitalna forma.

INBOKS

KONTEGO

37 


 38 INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

PREDNOSTI NA ELEKTRONSKO ARHIVIRAWE

1. KONTROLIRAN PRISTAP DO INFORMACII 2. DOSTAPNOST NA DOKUMENTACIJA 24/7 3. BEZBEDNOST NA DOKUMENTACIJATA 4. ZA[TITA OD RIZICI ZA UNI[TUVAWE 5. ZA[TEDA NA PROSTOR, PARI I VREME ZA SKLADIRAWE I SREDUVAWE NA DOKUMENTACIJATA

BROJ 624  14/10/2011 www.kapital.com.mk

softver. Pristapot do aplikacijata e preku Internet so koristewe na bezbednosen sertifikat. Klientite dobivaat korisni~ko ime i lozinka i se najavuvaat vo nivnata elektronska arhiva od koja bilo lokacija vo koe bilo vreme”, objasnuva izvr{niot direktor na Inboks, Petar Nedelkovski. Vo ovoj biznis neodamna vleze i IT-kompanijata Sivus, preku kompanijata Kontego, specijalizirana za arhivirawe. Vladimir Matevski, operativen direktor na Kontego, veli deka po samo

nepolna godina komercijalno rabotewe, Kontego ve}e ima sorabotka so nekolku pogolemi makedonski kompanii, a interesot postojano raste. “Sekako, ima i kompanii koi s$u{te ne se podgotveni za skladirawe na nivnata dokumentacija nadvor od nivnite prostorii, i sigurno }e treba vreme dodeka da gi spoznaat vistinskite pridobivki od

vakviot vid autsorsing-uslugi”, veli Vladimir Matevski. Objasnuvaj}i gi prednostite na arhiviraweto, vo Semos, kompanija koja isto taka nudi elektronsko arhivirawe, velat deka kompanija so sredna golemina koja vo makedonski uslovi ima pove}e od 50 vraboteni, so koristewe na vakva opcija mo`e da za{tedi do 20 ilijadi evra na godi{no nivo. “Aplikacijata e edinstvena od

svojot vid i slobodno mo`e da ka`eme deka od celokupnata na{a ponuda na re{enija za delovno upravuvawe, ova re{enie e najbaranoto i najprodavanoto. Toa sekako se dol`i na negovata funkcionalnost, pristapna cena i brz povrat na investicijata”, naglasuva Gerasim Van~ev, izvr{en direktor na Semos, koj objasnuva deka nivnoto re{enie gi registrira site vlezni, izlezni i interni dokumenti so mo`nost za brzo pronao|awe na istite. Elektronskiot delovodnik, elektronskata distribucija na vleznite dokumenti, izgotvuvaweto i ekspedicijata na izlezni dokumenti, arhiviraweto i ~uvaweto na dokumenti i zavr{eni predmeti, kako i generiraweto na izve{tai se samo del od modulite koi gi sodr`i ovoj sistem. “Re{enieto e razvieno soglasno so zakonskite normativi koi se na sila za ovaa dejnost kako Pravilnikot za kancelarisko i arhivsko rabotewe, Zakonot za arhivska gra|a i Uredbata za kancelarisko i arhivsko rabotewe”, dodava Van~ev.


 40 INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA

BROJ 624  14/10/2011 www.kapital.com.mk

KAKO DA SE PODG ZA NAMALUVAWE KAPITALNITE IN

SE PRIBLI@UVA “OBLAKOT� o posledno vreme me|u IT-profesionalcite glavna tema za razmisluvawe e mo`nosta za premin od tradicionalniot na~in na iskoristuvawe na informati~kata tehnologija kon noviot koncept na t.n. Cloud computing. Novite oblak-arhitekturi na korisnicite im ovozmo`uvaat pristap do virtuelno mno`estvo na resursi, po~nuvaj}i od procesirawe, mre`a i skladirawe na podatocite i toa vo momentot koga im se potrebni i kolku vreme im se potrebni. So ova prestanuva potrebata korisnicite da imaat i da odr`uvaat fizi~ki serveri i sistemi za skladirawe podatoci na site mesta kade {to se koristat nekakvi aplikativni re{enija. Oblak-infrastrukturite se javuvaat vo dva osnovni oblici – javen i privaten oblak. Kaj javniot oblak IT-resursite se delat me|u pove}e razli~ni klienti (organizacii, firmi), dodeka kaj privatniot oblak resursite se koristat samo od internite korisnici na samata organizacija.

V

DELOVNA ILI IT-ODLUKA Pra{awe koe ~esto se postavuva denes e kakva e va`nosta na preminot koj se slu~uva vo IT-industrijata za firmite koi se korisnici na IT-oprema i uslugi. Spored Gartner, vo bliska idnina se o~ekuva 20% od malite i srednite firmi da nemaat kompleksna IT-oprema, osven uredi koi im se potrebni za pristap do aplikacii koi }e se nao|aat nekade na Internet, vo oblakot. Ovie promeni se mnogu zna~ajni za malite i srednite firmi, bidej}i dosega ne mo`ea da se natprevaruvaat so golemite firmi, koi imaa pogolemi buxeti za kapitalni investicii vo IT. Isto taka, malite i srednite firmi nemaat golemi barieri za po~nuvawe so koristewe na novite vidovi uslugi vo odnos na golemite firmi. Golemata verojatnost za uspeh na noviot IT-koncept e bazirana na slednite tri faktori:  Zamena na kapitalni so operativni tro{oci, so {to direktno se povrzuva tro{eweto vo IT so delovniot uspeh na organizacijata i se izbegnuvaat tro{oci odnapred;  Prednosta za brza implementacija i sposobnost za iskoristuvawe na novite uslugi/proizvodi;  Eksplozija na sodr`ini dostapna za najraznovidni uredi, kako {to se tablet-kompjuterite, pametnite telefoni i mnogu drugi uredi koi se o~ekuva da se pojavat na pazarot.

PODGOTOVKI ZA OBLAKOT Procesite na konsolidacija i virtuelizacija na ITsistemite na firmite i organizaciite se prviot ~ekor kon osposobuvawe na organizacijata za koristewe na oblakinfrastrukturite. Pokraj konsolidiraweto na podato~nite centri, organizaciite treba da se pogri`at i za kvalitetna dostapnost na mre`nata infrastruktura, bezbednosta na celiot sistem i kvalitetot na uslugite.

[TO NUDAT VODE^KITE IKT -PROIZVODITELI HP HP na korisnicite im nudi edinstvena unificirana arhitektura koja kombinira hardver, softver i uslugi i gi adresira potrebite za privaten, hibriden ili javen oblak, kako i za razli~nite servisni modeli (IaaS, PaaS, SaaS). HP CloudSystem Matrix e osnovnoto re{enie nameneto za korisnici koi sakaat da postavat privaten oblak so fokus na infrastruktura kako usluga. Ova osnovno re{enie e izgradeno na BladeSystem Matrix, koe obezbeduva alatki za kreirawe virtuelni serveri, storixi i mre`a. HP CloudSystem Enterprise e re{enie za korisnici koi sakaat da postavat porobustni privatni ili hibridni oblak-okolini. Pokraj osnovnite mo`nosti, dopolnitelno na raspolagawe se i alatki kako self-service portal, koj prestavuva katalog na site uslugi dostapni vo oblakot, kako i inteligentna orkestracija na resursite potrebni za izveduvawe na uslugite.


GOTVITE NA NVESTICII

u{te vo rana faza, no najgolem del od IT-menaxerite gi procenuvaat pridobivkite i prete`no se fokusiraat na privatnite “oblak”-re{enija. Kako edna od pre~kite za zabrzana primena na ovoj model se istaknuva zagri`enosta za obezbeduvawe sigurnost na podatocite, mo`nosta za prefrluvawe na postoe~kite aplikacii vo oblakot i sekako, potrebata za obuka i prenaso~uvawe na IT-profesionalcite kon noviot koncept. Sepak, Cloud tehnologijata se ocenuva kako mo`nost za nudewe visokokvalitetni IT-uslugi na korisnicite, a vo isto vreme namaluvawe na kapitalnite tro{oci i nivna zamena so varijabilni operativni tro{oci. Odlukata pove}e ne e ostavena kaj IT-menaxerite, delovnite aspekti isto taka se zna~ajni.

ZA HP HP e tehnolo{ka kompanija i raboti vo pove}e od 170 zemji niz celiot svet. HP istra`uva kako tehnologijata i uslugite mo`at da im pomognat na lu|eto i kompaniite vo re{avaweto na problemite i predizvicite i da gi realiziraat nivnite streme`i i soni{ta. Informacii za proizvodite i re{enijata na HP mo`e da se najdat na www.hp.com.

ZA EMC EMC Corporation (NYSE:EMC) e svetski vode~ki lider koj obezbeduva tehnologii za informati~ki infrastrukturi i re{enija koi im ovozmo`uvaat na organizaciite od site golemini da go transformiraat na~inot na koj{to kreiraat vrednost od nivnite informacii. Informacii za proizvodite i re{enijata na EMC mo`e da se najdat na www.emc.com.

EMC EMC za korisnicite nudi konsultantski i profesionalni servisi nameneti za provajderi na cloud computing uslugite, kako i migrirawe na krajnite korisnici kon cloud tehnologija, ”journey to the private cloud”. Mo`nosta da se dostavi IT kako servis, vo funkcija na biznis, a kako konsolidirana konfiguracija vo edna databaza e ovozmo`ena preku najnovite hardverski i softverski platformi kako unificirana arhitektura za site servisi. EMC Command Centar ”window to the private cloud” e dizajniran da gi otstrani barierite me|u tradicionalnite IT-servisi so unificiranite alatki i procesi za poednostaven menaxment. Vo arhitekturata za edinstvena menaxmentstruktura na cloud servisite se EMC Ionix i VMware automated management solutions. Voveden e servisen katalog koj za uslugite definira servisno nivo na performansi i dostapnost. EMC tehnologijata ja menaxira tranzicijata kon novi procesi i alatki so minimalni promeni vo biznisot na kompaniite.

SOSTOJBA DENES Spored istra`uvaweto na renomiranoto delovno spisanie Forbes, sostojbata so Cloud konceptot e takva {to proektite za implementacija se s$

ZA LOGIN SISTEMI Login Sistemi e vode~ki regionalen distributer na Microsoft, HP, EMC, Canon, LinksysByCisco, Zyxel i LG-Ericsson, osnovan vo 1991 godina. Misijata na Login Sistemi e da bide vitalen link me|u proizvoditelite i preprodava~ite, ovozmo`uvajki {irok izbor na krajnite korisnici. Kompanijata sozdava vrednost preku ponuda na odli~na selekcija od proizvodi i uslugi so superioren i konstanten kvalitet, olesnitelno kupuvawe, navremena isporaka i poddr{ka i seto toa po konkurentni ceni. Pove}e informacii za Login Sistemi mo`e da se najdat na www. loginsys.com.mk .

41 

invormaticka_tehnologija_2011  

invormaticka_tehnologija_2011

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you