BR.66_kapital_vtornik 22 juni 2010 by Kapital Media Group

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KRISTOF DE MAR@ERI TOTAL DA IZVLE^EME POUKI OD KATASTROFATA NA BRITI[ PETROL STRANA 14

KOLUMNA D-R RUBIN ZAREVSKI

EKONOMSKI KOLAPS STRANA 13

RUSIJA

STATISTIKATA E NEMILOSRDNA NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 21.06.2010, 13.00~.

KOMPANIITE OTPU[TILE

5.000 PO REAKCIJATA NA CARINSKATA UPRAVA, SELAMI OBJASNUVA:

IMA KORUPCIJA VO CARINATA, NO NE ZNA^I DEKA I KARGOV E KORUMPIRAN! STRANA 3 PO NIZATA SREDBI GRUEVSKI - PAPANDREU

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 49,71 1,24

NAFTA BRENT EURORIBOR

779,48 1,29%

2.450

MBI 10

2.430 2.410 2.390 2.370 2.350 2.330 2.310 2.290 2.270 15.6

17.6

19.6

VO PRVIOT MESEC NA [ANGAJ EKSPO 2010 VO KINA

STRANA 4

21.6

PETOK, VO

RECESIJATA UDRI VOVEDNIK I PO SPORTSKITE GABRIELA OBLO@UVALNICI DELOVA FRANCIJA, GERMANIJA MAGI^EN I [PANIJA ZAGUBIJA, KRUG! OBLO@UVALNICITE DOBIJA! STRANA 7 STRANA 2

NA OON NE IM SE MAKEDONSKIOT PO ]EIF TAJNITE [TAND GO POSETILE PREGOVORI!? 500.000 LU\E STRANA 6

1,47% 4,19% 0,02%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (21.06)

DR@AVATA VRABOTILA

9.000!

MBI 10 MBID OMB

GASIFIKACIJATA JA ^EKAME CELA TRANZICIJA

[TO POPRVO ]E SE GRADI SO RUSKITE DOLARI?! STRANA 11

2 22.06.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 22 JUNI 2010

MAGI^EN KRUG!

oga porane{nata pretsedatelka na Dr` avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, Mirjana Dimovska, ne zboruva{e, site se pra{uvavme zo{to mol~i. Koga sega{niot prv ~ovek na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, zboruva, se pra{uvame {to kaùva i zo{to go pravi toa. Ednostavno site sme vo nedoumica koga nekoj od ovaa dràvna institucija }e & se obrati na javnosta bidej}i sekoga{ potoa sleduvaat nekolku reakcii. Zadolìtelno nekoj e nezadovolen, dali prozivaniot ili porazeniot, potoa, nikoj ne znae koj {to treba da prezeme, za na kraj najzbuneta i izmanipulirana da bide javnosta. Taa o~ekuva nekakov epilog, a dobiva samo nekolkudnevna presmetka po mediumite. Potoa s$, si tera po staro. Selami se nametna kako glasn ogovornik. Ve}e nekolku meseci se obiduva so nekakvi inicijativi protiv vidni dràvni funkcioneri i barawa za nivno razre{uvawe ili otpovikuvawe od nekoja funkcija. Se trudi Selami da nametne vpe~atok deka se spravuva so najgolemoto zlo - korupcijata. Postojano organizira konferencii i sredbi so dràvni institucii i so gra|anskiot sektor so cel da se pokrene svesta za borbata protiv korupcijata i da se prevenira i represira pojavata koja e dlaboko navlezena vo site pori od op{testvoto. Se krojat strategii, preporaki, akcioni planovi... I {to od toa. Uspea da se skara so Vane Cvetanov, Viktor Mizo, Van~o Kargov, Vladimir Zdravev. Da gi “nasska” mediumite. I “zavr{i” rabota.

Osven Kargov, koj odgovorno se povle~e od ednata funkcija, site kurtulija. Selami deli preporaki i nekakvi barawa, koi ne se sproveduvaat bidej}i nikoj ne moè da prepoznae volja kaj nieden dràven organ za da se postapi po naodite na Antikorupciskata komisija. Zo{to toga{ postoi ova telo i na kogo mu se obra}a Selami? Ne e zada~ata na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata da kaè deka ima korupcija vo “carinata, sudstvoto i javnata administracija”. Ako nema{e korupcija vo Makedonija, ovaa komisija ne } e postoe{e. Ne e sfatlivo i prviot ~ovek na Antikorupciskata da tvrdi deka korupcijata e problem na javnata administracija. Pa, toa site go znaat ama nikoj ne go re{ava. A eden od klu~nite igra~i vo toj proces e tokmu Antikorupciskata komisija. No, (ne)funkcioniraweto na kontrolnite tela vo dràvata pretstavuva neprekinato vrtewe vo magi~en krug. Nepostapuvaweto po predmetiti koi na videlina gi vadi Antikorupciska predizvikuva konfuzija i revolt kaj gra|anite bidej}i kontrolnite mehanizmi ne funkcioniraat, odnosno rabotat kako #raspa{ana komanda#, vo koja sekoj si ra boti kako saka. Namesto da se pokrene svesta na gra|anite za negativnite posledici od korupcijata, tie se destimuliraat so jalovata bitka na nadle`nite na javna scena. Zatoa, na krajot od denot i voop{to ne ni zna~i ako javno se prozivaat instituciite vo koi ima korupcija - toa e ne{to {to site go znaeme i pove} e ili pomalku site sme go iskusile. Zatoa postoi

KAKO E MO@NO DA PORASNE VRABOTENOSTA, A DA SE NAMALUVAAT PRIHODITE OD PERSONALEN!

OPOZICIJATA OBVINUVA: RASTE SIVATA EKONOMIJA!? Opozicijata v~era `estoko ja napadna vlasta okolu rebalansot na Buxetot. Obvinuvaat deka Vladata e istro{ena, bez koncept i idei za da se spravi so te{kata kriza vo ekonomijata. Vlasta, pak ,se brani deka vodi odgovorna fiskalna politika koja ne gi optovaruva gra|anite so novi danoci i dava~ki

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk delova@ka @ pit p al.com.mk

opasnost “naodite” na Antikorupciskata komisija da se svedat na ~isto mediumsko prepukuvawe i dnevno politi~ko obvinuvawe, ako ve}e ne se pravi toa. Potreben e mehanizam koj }e go prekine ovoj magi~en krug i }e pridonese site predmeti so koruptivni elementi da se najdat pred liceto na pravdata. A dokolku Dr`avnata komisija za spre~uvawe korupcija, koja e dr`avna institucija, ne be{e postavena kako mehanizam koj }e go prekine ovoj magi~en krug, toga{ se postavuva pra{aweto ~umu ni e takva institucija? Poradi vakvata konfuzna i nedore~ena uloga na antikorupcionerite, Vladata mora da odlu~i dali }e & dade pogolemi ovlastuvawa na ovaa Komisija i }e & dozvoli do kraj da gi sproveduva svoite somnevawa i naodi ili }e ja isklu~i, }e ja ukine i }e najde nekoj drug mehanizam ili drugo telo koe pouspe{no }e se bori protiv korupcijata.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska OFFICE MANAGER I FINANSII:

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

35%

d evropskiot prosek iznesuva makedonskiot brutodoma{en proizvod(BDP) po ìtel izrazen vo kupovnata mo} vo 2009 godina, soop{ti Evrostat. Me|u zemjite-kandidati i potencijalni kandidati za ~lenstvo, pogolem BDP od Makedonija imaat Hrvatska so 64%, Turcija so 46%, Crna Gora so 43% i Srbija so 37%, dodeka pomala kupovna mo} imaat BiH so 30% i Albanija so 27% od evropskiot prosek. Makedonija vo 2008 godina imala BDP po ìtel, koj pretstavuval 34% od prosekot na Evropskata unija. Podatocite na evropskoto statisti~ko biro, pokaùvaat deka BDP vo zemjite~lenki na unijata varira od 41% vo Bugarija do 268% vo Luksemburg. Pogolem bruto-doma{niot proizvod (BDP) po ìtel izrazen vo kupovna mo} od prose~niot vo EU lani imale Luksemburg, Irska, Holandija, Avstrija, [vedska, Danska, Obedinetoto Kralstvo Germanija, Belgija, Finska, Francija, [panija i Italija.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

od razvojniot i reformskiot voj rebalans e {to najgolem ALEKSANDAR JANEV buxet {to go nosevme pred dobitnik ne e Ministerstvoto janev@kapital.com.mk samo nekolku meseci”, izjavi za zdravstvo kako {to kaùva amaluvaweto Manasievski od govornicata vladata,tuku MVR. “Vo stavkata za investicii na prihodite vo Sobranieto. od personalen Spored nego, krateweto na vo zdravstvoto, se kratat danok na dohod, kapitalnite investicii za 6 milioni evra, no zatoa i porastot na 25% pokaùva kolku navis- pak najgolem profiter od vrabotenosta tina e razvoen ovoj Bu- rebalansot e MVR koe dobiva {to go evidentira statis- xet. Namesto toa, tekovnite zgolemen buxet za 11 milioni tikata, alarmiraat apsurdna tro{oci postojano se zgo- evra. Kako e mo`no vo uslovi sostojba na prodlabo~uvawe lemuvaat i so ovoj rebalans, na kriza, najmnogu pari od na sivata ekonomija, obvini stavkata iznesuva rekordni rebalnsot da dobie MVR? Vo opozicijata na raspravata 2,1 milijarda evra. Zgolemu- isto vreme, MVR stana i edno za rebalansot na buxetot vo vaweto na stavkata za plati od najgolemite pribira~i sobraniskata komisija za za privremenite vrabotu- na prihodi preku klasi~en finansirawe i buxet. Pretse- vawa za novi 6 milioni grabe` na gra|anite. Vladata datelot na komisijata, Jovan evra, kako i za dogovornite planira da sobere 8,5 milManasievski obelodeni pora- uslugi, spored Manasievski ioni evra so voveduvaweto zitelni podatoci pred minis- e dokaz deka Buxetot ne na itnata postapka za vadewe terot za finansii Zoran e nitu reformski. Spored na paso{i, a neoficijalno Stavrevski koi upatuvaat na nego, rebalansot na Buxetot, vladata planirala da otvori zaklu~ok deka kompaniite vo pokaùva kolku e istro{ena i u{te edno “du}an~e” za zemjava s$ pove}e rabotat i iscrpena Vladata bez kon- ekstra prihodi so voveducept za izlez od krizata. vawe na itni postapki i za na crno!? “Nevozmo`no e vo isto vreme, Ministerot za finansii vadewe na li~ni karti”, obkoga prihodite vo Buxetot od Zoran Stavrevski, repli- vini Manasievski aludiraj}i personalen danok za prvite cira{e deka buxetot prodol- na finansisko-policiska po~etiri meseci se namalile uva da dejstvuva kontra- zadina vo buxetot na MVR. za okolu 4%, vrabotenosta cikli~no na krizata i deka Ministerot za finansii pak, da raste. Toa ukaùva deka pregolemo kratewe na Bu- vo odbrana na vladiniot rabotodava~ite ne gi pri- xetot, moè da sozdade ri- predlog za rebalans na buxjavuvaat vrabotenite, i ne zik od prodlabo~uvawe na etot, izjavi deka Manasievski saka da vozi avtomobil od im pla}aat pridonesi. Nitu krizata. stravot od drakonskite kazni “Tekovnite rashodi se zgole- zadnoto sedi{te, od kade ne {to gi vovede ovaa Vlada muvaat vrz baza na zgole- gi gleda realno rabotite. ne gi demotivira kompani- muvawe na subvenciite vo Spored Stavrevski, MVR ite da rabotat na crno. zemjodelstvoto koi za razlika dobiva pove}e pari poradi Tie stradaat od te{ka ne- od porano koga za toa se odlukite na Ustavniot sud likvidnost, u{te pove}e i odvojuvaa samo po nekolku za odloùvawe na penziporadi ogromnite dano~ni milioni evra, sega izne- oniraweto na okolu iljada i nedano~ni zafa}awa na suvaat 100 milioni evra. lu|e vo MVR. dràvata vo stopanstvoto i So site namaluvawa na “Buxetot na MVR e skraten nepla}aweto na obvrskite stavkata za kapitalni in- vo site mo`ni stavki, osven kon niv. Toa se vo momentov vesticii, sepak fakt e deka vo delot za plati na okolu dvata klu~ni problemi koi ovaa vlada odvojuva naj- iljada lu|e koi ne se penzine se re{avaat nitu so ovoj mnogu pari za vloùvawe oniraa poradi odlukite na rebalans na Buxetot. Vla- vo razvojot na ekonomijata. Ustavniot sud. Ne se raboti data mora da se svesti deka So ovoj rebalans, kapital- za nikakva finansiskosostojbite vo ekonomijata se nite rashodi iznesuvaat policiska ujdurma”, izjavi porazitelni. Ni{to ne ostana 280 milioni evra, i toa e Stavrevski. za okolu 80 milioni evra pove}e od nivoto vo 2004 ili 2005 godina koga SDSM be{e na vlast. Licemerno e da se zboruva za kratewe od stavki vo Buxetot koi vo va{e vreme ne ni postoea”, izjavi Stavrevski. Pratenikot na SDSM, Marjan Nikolov pak vozvrati deka bez ogled na sumata {to ja odvojuva, nitu edna{ dosega, vladata ne uspea da gi realizira kapitalnite inv investicii pove}e od 5 Manasievski 50%. oceni deka Ni{to ne ostana od Licemerno e da se najstra{no od se vo razvojniot i reformskizboruva za kratewe

ZORAN STAVRESKI

JOVAN MANASIEVSKI

od stavki vo buxetot koi vo va{e vreme ne ni postoeja

ot buxet {to go nosevme pred samo nekolku meseci

NAVIGATOR

22.06.2010

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

KULTURNATA DIMENZIJA NA SKOPJE

BRONISLAV KOMOROVSKI

DIVNA JORDANOVSKA

ZORAN KOWANOVSKI

ANDERS FOG RASMUSEN

iberalniot kandidat o rebalansot na Buxakedonija preku Fonostojano mu go skratuM dacijata “Tikve{ki Losvoi najmnogu glasovi Vetot ima pove}e pari za Pvaat buxetot na NATO, vinski pat” se najde na vo prviot krug i stana nekolku stavki za odbranata, duri i po osnov na uplati najseriozen kandidat za pretsedatel na ^e{ka

turisti~kata i kulturnata mapa na Evropa

ama ne i za tie koi se povrzani so NATO-barawata

{to stignuvaat od zemjite od Evropa

PO REAKCIJATA NA CARINSKATA UPRAVA, SELAMI OBJASNUVA:

“IMA KORUPCIJA VO CARINATA, NO NE ZNA^I DEKA I KARGOV E KORUMPIRAN!” Dodeka direktorot na Carniska uprava, Van~o Kargov ja smeta izjavata na antikorupcionerite kako poso~uvawe so prst kon nego, i kon site carinski slu`benici, pretsedatelot na antikorupciska komisija objasnuva deka ovaa izjava ne se odnesuva na Kargov, tuku na korupcijata vo carinskiot sektor

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

arinata e edna od trite najkorumpirani sektori vo dr`avata. Takvite zaklu~oci se rezultat na prestavkite i predmetite dostaveni do Komisijata. No, pritoa, dokolku se ka`e deka ima korupcija vo carinata, ne zna~i deka direktorot na Carinska uprava, Van~o Kargov, e korumpiran - obajsnuva prviot antikorupcioner,

Ilmi Selami po reakcijata na Carinskata uprava deka so ovaa izjava se obezvrednuvaat site napori i postignati rezultati. Vakvite rezultati ne se izmisleni, veli Selami, tia se rezultat na jasni indikacii od prestavkite i predmetite koi se dostaveni do Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcija. Vo otsustvo na buxetski sredstva za pravawe istraùvawa, ova se edinstvenite podatoci na koi moème da gi potpreme na{ite zaklu~oci. “Ne zna~i deka vo drugite sektori, osven pravosudstvo, javna administracija i carina nema korupcija, no prestavkite koi se podneseni dosega, indiciraat najmnogu na korupcija vo ovie tri sektori”, objasnuva Selami. Selami dodade, deka Antikorupciska e svesna deka Kargov, od site funkcioneri dosega, ima najmnogu napraveno so reformite vo carinata

3 FAKTI ZA...

560 25% 580

EVRA ZA KREDITI DOL@I SEKOJ GRA\ANIN NA SRBIJA, POKA@UVA STATISTIKATA NA ZDRU@ENIETO NA BANKI NA SRBIJA SE ZGOLEMILE DOLGOVITE NA SRPSKITE GRA\ANI ZA EDNA IPOL GODINA PORADI PADOT NA DINAROT VO ODNOS NA EVROTO EVRA PROSE^NO DOL@I SEKOJ MAKEDONEC VO BANKA ZA KREDITI

i ima pokaàno mnogu rezultati za represija na korupcijata, no sepak, smeta deka s$ u{te ne e dostignato nivoto koga moè da se kaè deka vo carinata celosno e eliminirana korupcijata. “Smetam deka Kargov odli~no si ja vr{i svojata rabota i go poddrùvam da prodolì so vakvite reformi so koi }e pridonese za celosna represija i eliminacija na korupcijata vo carinata”, veli Selami. Od druga strana, pak, ~elnikot na Carniska uprava, Van~o Kargov, ostanuva na stavot deka so ova se ru{i ugledot na site slu`benici kon carinskata uprava i smeta deka vakvata izjava se odnesuva na site niv, vklu~uvaj}i go i nego. “Funkcionerite vo carinska uniforma sega }e bidat percepirani kako koruptivni slu`benici i so toa se naru{uva ugledot na site nas. Smetam deka ovaa izjava go naru{uva integ-

ritetot na site carinski slu`benici, vklu~uvaj}i me i mene kako prv ~ovek na Upravata”, veli Kargov. Sepak, Kargov najavi, deka i po vakvite insinuacii od strana na antikorupcionerite, i pokraj toa {to Carinskata uprava }e prezema zakonski mahanizmi za odbrana na svojot ugled i ~est, }e prodol`i i ponatamu so reformite koi gi sproveduva{e dosega za pouspe{na eliminacija na korupcijata vo carinata.

PROCENKI... @AN-KLOD

ko e to~na zabele{kata na eden pisatel deka Skopje e grad koj 1 mesec mirisa na lipa, a { ostanatite 11 na |ubre, toga{ sigurno ne e slu~ajno {too i vo toj period Skopje e prepoznatlivo po negovotoo kulturno leto. Odnosno, se-koe leto vo Skopje ve}e 31 godina e nezamislivo bez Skopskoto kulturno leto. Ima mnogu skopjani koi velatt deka go sakaat gradot vo let-niot period, koga dobar dell od gra|anite }e si zaminatt nekade na odmor, pa i pokrajj `e{tinata gradot poinakuu di{e. A sekoj 21 juni, kolkuu {to za ostatokot od svetot e den koga zapo~nuva letoto i den na muzikata, tolku za Skopje e po~etok na Skopskoto kulturno leto. Nikola Gligorov, direktorot na Direkcijata za kultura i umetnost-Skopje, e od onie s$ poretki menaxeri vo kulturata koi nema da zgre{ite ako da gi oslovite i kako kulturni menaxeri. Direktorot na Skopskoto kulturno leto poka`uva deka ne mora po sekoja cena da se bide

GUBITNIK

“RASKOKODAKANA MARSELEZA”

elektorot na francuskata fudbalska reprezentacija Rajmon Domene{ vo momentov e najismejuvaniot ot i najponi`eniot fudballski stru~wak vo svetot. Poo katastrofalnite rezultati na “trikolorite” vo prvite dve ve kola od svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, na aktuelniot ot vice-{ampion mu se zakanuva va eliminacija u{te vo grupnata ta faza na Mundijalot. Cela Francija e na noze i od Domene{ bara objasnuvawe we za rezultatskiot debakl, no i za buntotot na reprezenentativcite, koi po otstranunuvaweto od timot na Nikolas as Awelka odbivaat da izlezat na trening. Ne{to sli~no dosega ne e videno od svetskite prvenstva, a u{te pomalku od selekcija {to e porane{en svetski prvak i golem favorit za osvojuvawe na najsjanite odli~ja. Potresen od sramot {to na Francija & go donese fudbalot, istraga najavi i pretsedatelot na francuskata republika Nikola Sarkozi, koj iako prethodno izjavi deka nema da se me{a vo rabotata na fudbalskite stru~waci, sepak, poskuva na francuskata javnost da &

NIKOLA NIKOL LA GL GLIG GLIGOROV IGO IG OR OV ORO OR postojano vo mediumite za da bide prepoznatliv po kulturen nastan koj }e bide zdu{no o~ekuvan sekoe leto. Pardon, kulturen nastan od re~isi mesec i polovina, period vo koj o`ivuvaat amamite, anovite i drugite kat~iwa od istoriskoto nasledstvo na gradot, so koncerti, pretstavi, izlo`bi, performansi... davaj}i mu druga dimenzija na Skopje. Sekako, mnogu poplemenita od voobi~aenata.

RAJMON ND DOM DOMENE[ OMEN OM ENEE[ EN ja prezentira vistinata za ona {to se slu~uva{e vo kampot na francuskata reprezentacija, kade pokraj mnogubrojnite navredi, afektnite otkazi, dojde i do fizi~ka presmetka pome|u fudbalerite i stru~niot {tab. Bez razlika kakvi se rezultatite od istragata na Sarkozi, Domene{ e glavniot vinovnik za kolapsot na timskiot duh vo selekcijata. No, kako {to pretodno oceni Zinedin Zidan, “Domene{ e dobar selektor, no slab trener”, na ova sosema logi~no e da se nadodade i pridavkata gubitnik.

MISLA NA DENOT

TRI[E

pretsedatel na Evropskata centralna banka

PARIZ I BERLIN SE ODGOVORNI ZA KRIZATA VO EVROZONATA

rancija i Germanija & go otvorija patot na krizata vo evrozonata i go prekr{ija Paktot za stabilnost vo 2004 godina, izjavi pretsedatelot na Evropskata centralna banka (ECB) @an-Klod Tri{e. Pretsedatelot na ECB ja isklu~uva mo`nosta Grcija, [panija i Portugalija da ne uspeat da go vratat dolgot. Tri{e isto taka go kritikuva odnesuvaweto na bankite po finansiskata kriza velej}i deka site do edna }e bankrotiraa ako ne im pomogne{e ECB. „Bankite ne mo`at da prodol`at da dejstvuvaat kako pred bankrotot vo 2008 godina na amerikanskata banka Leman Bradrs od koja zapo~na svetskata finansiska kriza”, izjavi Tri{e.

SITE NIE TOLKU ^ESTO GRE[IME, [TO ME V^UDOVIDUVA KAKO TOA IMAME KAKVO BILO UBEDUVAWE VO VRSKA SO NE[TATA [TO PRETSTOJAT. NO, MORAME

XIM KRAMER VODITEL NA TV [OU ZA FINANSII I PORANE[EN MENAXER NA INVESTISICISKI FOND

4 22.06.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...NEVREME VO KINA

...PARADA

...NEMIRNO NA BLISKIOT ISTOK

Poplavite nadvor od kontrola

Revolt protiv izlevaweto nafta

Crven karton za Hezbolah

orojnite do`dovi predizvikaa izlevawe na rekite na jugot S P od Kina. Poplavite ve}e nekolku dena im zadavaat golemi gri`i i na gra|anite i na vlasta.

totici gra|ani protestiraa i paradiraa vo SAD vo znak na revolt poradi ekolo{kata katastrofa vo Meksikanskiot Zaliv po izlevaweto nafta od platformata na Briti{ petroleum.

VO PRVIOT MESEC NA [ANGAJ EKSPO 2010 VO KINA

MAKEDONSKIOT [TAND DOSEGA GO POSETILE 500.000 LU\E Od otvoraweto na [angaj Ekspo 2010 na 1 maj, Ministerstvoto za ekonomija prvpat informira {to se slu~uva na makedonskiot paviljon. Zamenik- ministerot tvrdi deka na na{iot paviljon dnevno vleguvale po 8.000 posetiteli. ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

akedonskiot {tand na svetskata izlo`ba [angaj Ekspo za eden ipol mesec go posetile polovina milion lu|e. Kako {to informira{e zamenik -ministerot za ekonomija, Metodij Haxi Vaskov, vo prosek, vo na{iot paviljon dnevno vleguvale po 8.000 posetiteli, a najgolema posetenost e zabele`ana vo vikendite od poslednata nedela na maj i prvata nedela na juni koga vlegle nad 22.000 posetiteli. Ovaa izjava doa|a desetina dena otkako i Srbija se pofali so istite brojki za posetenost na nivniot {tand. Haxi Vaskov v~era informira{e deka prvi-ot mesec, pokraj celokupnata promocija na Makedonija, be{e mesec na promocija makedonskoto vino i vinskata kultura na dr`avata. Preku video-prezentacii na {tandot be{e pretstaven na~inot na proizvodstvo na vino, a ima{e i degustacija na makedonski vina. Od makedonskite vinarnici direktno be{e prisutna

vinarnicata Dalvina koja ima pretstavni{tvo vo Kina, a ima{e promotivni spotovi, prezentacija i degustacija na drugite vina i vinarnici koi sakaa da gi izlo`at svoite proizvodi”, informira{e zamenik-ministerot Haxi Vaskov, koj e i nacionalen komesar na Makedonija za [angaj Ekspo 2010. Spored predvidenata programa za prezentacija na najgolemata svetska manifestacija, ovoj mesec Makedonija }e gi prezentira turizmot, energetikata i makedonskata tradicija. “Ovoj mesec e podelen na tri dela. Vo prviot dela }e ja promovirame turisti~kata ponuda na Makedonija. Preku video-prezentacii }e se prika`e ponudata za alter-

nativen turizam, ruralen i manastirski turizam i arheolo{kite lokaliteti vo Makedonija. Vo vtoriot del }e bidat prezentirani tehni~kite dostignuvawe vo energetikata, {to dosega ima izgradeno vo Makedonija, koja e strategijata za razvoj na energetikata i izgradbata na energetski objekti. Tretiot del od prezentacijata ovoj mesec }e bide posveten na makedonskata tradicija. ]e bidat promovirani makedonski rakotvorbi, makedonskiot filigran, ohridskiot biser, tradicionalni ~ergi, vezovi i nosii” izjavi Haxi Vaskov. Na krajot na mesecot }e ima direktna promocija na izrabotka na filigran na

samiot {tand. Oficijalnoto otvorawe na svetskata izlo`ba [angaj Ekspo be{e na 1 maj, a Makedonija se pretstavuva vo paviljon vo forma na p~elino gnezdo.Temata na makedonskiot {tand e urbaniot kontinuitet, odnosno harmonijata me|u urbanoto ìveewe i prirodata. Spored programata za site {est meseci so koja izleze Ministerstvoto za ekonomija, prviot mesec e rezerviran za makedonskata tradicionalna kujna i hrana i vino. Vo juni }e bidat pretstaveni makedonskoto tradicionalno zanaet~istvo i ruralniot turizam; vo juli vo fokus }e bidat razli~nite geografski karakteristiki na zemjava i na~inot na ìveewe, multietni~kiot karakter, a vo avgust }e se prezentiraat ìvotnata sredina, prirodnite retkosti i ubavini. Septemvri }e bide posveten na kulturnata riznica, po~nuvaj}i od arheolo{kite iskopuvawa, do modernata makedonska kultura. Vo posledniot mesec, vo oktomvri }e bide staven akcent na pismenosta na ovie prostori, na na~inot i dolgata tradicija na obrazovanie. Za site ovie aktivnosti, sredstvata se obezbedeni preku Biroto za koordinacija na aktivnostite od strana na kineskata vlada, vo iznos od 650.000 dolari.

vo pojasot Gaza na izraelsko-palestinskata Zvo ategnatosta granica kulminira. Vo Hebron se organiziraat protesti, koi protestantite im poka`uvaat crven karton na vojnicite na Izrael.

DVA, TRI ZBORA

“Naskoro cenata na naftata }e se dobli`i do 100 dolari za barel, a cenata na gasot }e ja sledi i verojatno }e narasne do 400 dolari i pove}e. Postoi tendencija kon zgolemuvawe na cenata na gasot i nema osnova za sprotivnoto”. ALEKSEJ MILER generalen direktor na Gasprom

“Vladite, posebno vo tranzicionite ekonomii, no i vo razvienite zemji mora da se trudat da go unapredat ambientot za investirawe, a toa se postignuva i so dano~na politika, odnosno so namaluvawe na nekoi dava~ki so cel korporaciite da ne pla}aat danok vo druga zemja” GERI EDVARDS pretsedatel na Me|unarodniot institut za etika

“Vrzuvaweto na kursot so inflacijata e dobro poznato staro re{enie, koe ve}e e isprobano vo Latinska Amerika. Za `al, takviot model ne dade dobri rezultati. Cel na takvoto usoglasuvawe na kursot e da ne se dozvoli preterano slabeewe, no i jaknewe na nacionalnata valuta” DEJAN [O[KI] pretsedatel na Sovetot na Narodnata banka na Srbija

GADGETS

TOSHIBA LIBRETTO W100

odinava, Toshiba slavi ~etvrtina vek od proizvodstvoto na prenosni kompjuteri, a modelot Libretto od 1996 godina dobi naslednik koj ima dva ekrani na dopir. Toshiba Libretto W100 gi prikaùva sodrìnite preku dva sedum in~ni ekrani. Primarniot ekran se nao|a na gornata polovina, dodeka sekundarniot moè

da se koristi kako virtuelna tastatura ili kako ekstenzija na primarniot. Dvata ekrani imaat rezolucija od 1024h600 pikseli. Prenosnikot te`i pomalku od dva kilogrami, ima Intel Pentium U5400 procesor, 2GB RAM i tvrd disk od 320GB. Baterijata obezbeduva pet ~asa neprekinata rabota. O~ekuvanata cena e okolu 1.000 dolari.

6 22.06.2010

POLITIKA

VACLAV KLAUS: PREGOVARAJTE, NE ^EKAJTE RE[ENIE ODOZGORA! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

edostojno e da se razgovara za ime koe edna dràva sama si go izbrala. No, veruvam deka moè da se najde re{enie i zatoa treba da prodolàt pregovorite, a ne da se ~eka spas odstrana, izjavi ~e{kiot pretsedatel Vaclav Klaus po v~era{nata sredba so makedonskiot pretsedatel \orge Ivanov. "Se soglasuvam so stavot na

pretsedatelot Ivanov deka ne e mo`no da se dobie nekakvo re{enie odnadvor so koe ne bi se soglasile gra|anite na dr`avite. Toa e ne{to osnovno i ne e mo`no da se postapuva na drug na~in. Jas velam da se pregovara, ne da se ~eka na spas odozgora, toa e nevozmo`no”, re~e pretsedatelot Klaus. Podgotvenost za kompromisno re{enie na sredbata izrazi i makedonskiot pretsedatel Ivanov, koj poso~i pritoa deka re{enieto treba da

bide kompromis koj nema da go zagrozuva nacionalniot, jazi~niot i kulturniot identitet na makedonskiot narod. Spored Ivanov, s$ u{te ne postoi osnova za svikuvawe liderska sredba za balansirawe na poziciite me|u partiskite lideri vo zemjava bidej}i s$ u{te nema konreten predlog od Nimic za koj tie bi razgovarale. “Procesot se vodi vo Obedinetite nacii. O~ekuvame predlog od Nimic. Koga }e dojde takov predlog, toga{ ne

o~ekuva ona {to treba da go postigneme – da go homogenizirame op{testvoto i da dojdeme do zaedni~ki stav”, re~e pretsedatelot Ivanov. Na pra{aweto kako bi trebalo EU da postapuva vo slu~aj koga bilateralno pra{awe gi blokira evrointegraciite, Klaus istakna deka nema hrabrost da ja sovetuva Unijata bidej}i ne znae kogo da sovetuva vo takov slu~aj. "Dali e toa pretsedatelot na EU, Van Rompuj, ili na

Evropskiot sovet, ili na dvete dominatni dr`avi koi ja opredeluvaat politkata na EU - Francija i Germanija. Ili bi trebalo da mislam deka EU e s$ u{te zaednica na suvereni dr`avi koi zaemno sorabotuvaat. Koga toa bi bilo vistina, vo takov slu~aj bi trebalo da & davam soveti na Grcija", re~e Klaus.

PO NIZATA SREDBI GRUEVSKI - PAPANDREU

NA OON NE IM SE PO ]EIF TAJNITE PREGOVORI!? Vo presret na sredbata Papandreu – Ban Ki-Mun vo Wujork, diplomatski izvori brifiraat deka OON e zagri`ena od zadkulisnite kontakti na relacija Skopje – Atina!? Dodeka oficijalnite izjavi se deka i dvete strani stojat na cvrstite stavovi, ve}e e javna tajna deka pod masa, liniite ne se tolku ni debeli ni crveni ... KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

a~estenite tet-a tet sredbi na premierite na Makedonija i na Grcija, Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu, za koi ve}e nagolemo se zboruva deka rezultiraat so tajni dogovori i licitacii za mo`noto novo ime na dràvava, go zagriìle Ban Ki-Mun, generalniot sekretar na OON, organizacija pod ~ie pokrovitelstvo se vodat pregovorite za imeto me|u dvete zemji. Ova se informaciite od vladini i od diplomatski izvori vo OON, na koi se povikuvaa gr~kite vesnici v~era, koi pi{uvaat deka Ban Ki-Mun, na sredbata }e pobaral od Papandreu da go informira za razgovorite so makedonskiot kolega Nikola Gruevski i za sodrìnata i detalite od bilateralnite sredbi. Spored gr~kite mediumi, na pregovara~kata masa vo OON, s$ u{te ostanuva posledniot predlog na medijatorot Metju Nimic, no kako rezultat na intenzivnite i tajni diplomatski aktivnosti pome|u dvete zemji, sega vo igra kako mo`no re{enie se nametnal i predlogot “Republika Vardarska Makedonija”. Navodno, tokmu ovoj predlog bil predmet na razgovor na poslednata sredba na dvajcata premieri vo

Brisel, posle koja nieden od niv ne izleze so oficijalna izjava, no se oglasi {efot na gr~kata diplomatija Dimitris Drucas (koj od v~era e vo SAD, zaedno so Papandreu) so komentar deka re{enieto pome|u dvete zemji nikoga{ ne se ~inelo poblisko. Na ova odgovori makedonskiot minister, Antonio Milo{oski, koj se posomneva deka vakvata izjava na gr~kiot kolega e samo strate{ka igra na Atina da se prikaè kako konstruktivna strana vo sporot. Vo, me|uvreme, gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, na pres – konferencijata vo Wujork za gr~kite medumi, povtori deka za negovata dràva ostanuva prifatlivo isklu~ivo ime so geografska odrednica erga omnes. “Vo odnos na Skopje, poznata e na{ata pozicija, sloèno ime so geografska odrednica za sevkupna upotreba. Prezedovme inicijativi za da sozdademe podobra klima, zatoa {to se nadevame deka razgovorite {to se vodat vo ramkite na ON }e imaat pozitiven rezultat” – re~e gr~kiot premier Jorgos Papandreu. No, i pokraj vakvite ostri i decidni javni nastapi, doma{niot pe~at vo Grcija, ve}e desetina dena postojano komentira (povikuvaj}i se na vladini izvori) deka kako

nikoga{ prethodno tajnata diplomatija e aktivirana. Makedonskoto rakovodstvo dosega ne gi kometira{e ovie izjavi. Ostanuvaat na cvrstiot stav deka od interes na dr`avata e da ne se otrkivaat nikakvi detali za tekot na pregovorite so ju`niot sosed. Paralelno so ova izvori od vladeja~kata VMRO – DPMNE potvrduvaat deka ima dosega najsilen pritisok od me|unarodniot faktor za re{avawe na sporot, no za razlika od porano, sega se veli deka toj pritisok doa|a direktno od Va{ington (Evropa e povle~ena), i deka ve}

PAPANDREU: AGENDATA 2014 POBRZO ]E GO INTEGRIRA ZAPADEN BALKAN VO EU

nicijativata na gr~kata vlada 2014 godina da se odredi kako rok za ~lenstvo na zemjite od Zapaden Balkan vo Evropskata unija }e ja unapredi ne samo ekonomijata tuku i mirot vo regionot, izjavi gr~kiot premier Jorgos Papandreu vo Wujork, kade {to prisustvuva na dvodnevniot sostanok na Sovetot na Socijalisti~kata internacionala. Papandreu izrazi nade` deka paralelno so evrop-

skite integracii vo regionot }e se odviva procesot koj } e pridonese za re{avawe na glavniot problem koj se odnesuva na Kosovo i na sporot so Makedonija. Na ovoj sostanok, toj u{te edna{ go povtori stavot na Grcija za dolgogodi{niot spor so Makedonija, a toa e ime so geografska odrednica. Papandreu navede deka so ovaa agenda Grcija prezede inicijativa „za da pridonese za podobra klima”,

dodavaj}i oti se nadeva deka pregovorite so posredstvo na Obedinetite nacii }e imaat pozitiven ishod. Osven za zemjite od Zapaden Balkan, Papandreu se osvrna i na odnosite na Grcija so Turcija, istaknuvaj}i deka dvete dr`avi neodamna potpi{aa 22 novi dogovori. Toj najavi deka }e se sretne so turskiot premier Rexep Taip Erdogan vo Istanbul i so vselenskiot patrijarh Vartolomej.

e nagolemo e vklu~ena amerikanskata te{ka diplomatija. Zalo`bi za pobrzo zatvorawe na pra{aweto deneska stignaa i od ê{ka, od pretsedatelot Vaclav Klaus, koj e vo poseta na Skopje. Po sredbite so makeodnskiot dràven vrv, toj istakna deka pra{aweto za sporot mora da se zatvori za zemjata da prodolì napred, no silno zastanuvaj}i zad Makeodonija, pora~a deka re{enieto mora da se najde niz pregovori i da bide apsolutno prifatlivo za dvete strani, a ne da bide nametnato “odozgora”.

CRVENKOVSKI: SE PLA[AM DEKA NEMA TAJNI PREGOVORI!

“Jas se nadevam deka postojat tajni pregovori, toa bi bilo odli~no za dràvata i }e pomogne za brzo iznao|awe na re{enie na sporot. No, se somnevam deka takvite pregovori postojat. Ne veruvam deka tajno se pregovara i za àl, mislam deka s$ se sveduva na fotosesii i glumewe pred javnosta”. Vaka liderot na makedonskata opozicija Branko Crvenkovski odgovori na pra{aweto kako gi komentira pi{uvawata na gr~kite vesnici deka vo Wujork, li~no generalniot sekretar na OON Ban Ki-Mun, }e mu soop{tel na gr~kiot premier Jorgos Papandreu deka e zagrièn {to Skopje i Atina tajno pregovaraat. Crvenkovski u{te edna{ pora~a deka e nelogi~no Gruevski da go povikuva nego i SDSM da kaàt kako bi go re{ile imeto, koga toj ja ima apsolutnata odgovornost od koja ne smee da bega.

DPA BARA KAZNA ZA VLADATA PORADI LA@NA EVROINTEGRATIVNA POLITIKA

entralnoto pretsedatelstvo na DPA razgleduvaj}i ja politi~kata situacija posle 17 juni koga, Makedonija treba{e da dobie datum za po~etok na pregovorite, pobaraa od me|unarodnata zaednica da go promeni pristapot i da ja kazni vladata poradi, kako {to velat, la`nata evrointegrativna politika.

Od DPA ja obvinija vladata deka ne poka`uva seriozen pristap i ne se anga`ira za integracija vo NATO i EU. "Arogantno se odbivaat site predlozi na faktorite koi & posakuvaat dobro na Makedonija. Seto ova proizleguva od nesposobnosta na ovaa vlada da ja razbere serioznosta na situacijata. Premierot

Gruevski tvrdoglavo ja tolerira situacijata i ne go re{ava sporot so imeto, koj e glaven uslov za integracija na Makedonija vo NATO i EU", re~e Rudina [a}iri, portparol na DPA. Od DPA poso~uvaat deka pokraj blokiraweto na evrointegrativnite procesi, vladata gi vlo{uva me|uetni~kite odnosi i ekonomskata sostojba vo dr`avata.

FOKUS

22.06.2010

RECESIJATA UDRI I PO SPORTSKITE OBLO@UVALNICI

FRANCIJA, GERMANIJA I [PANIJA ZAGUBIJA, OBLO@UVALNICITE DOBIJA! 200.000 3.000

Porazot na {panskite fudbaleri i toa vo poslednata sredba od prvoto kolo na grupnata faza od Svetskoto prvenstvo go potvrdi nepi{anoto pravilo koe veli “od kockata se zbogatila edinstveno kockarnicata” ili preneseno na terminot na sportskoto oblo`uvawe - sportskite oblo`uvalnici

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

konomskata kriza, no verojatno i ogromnata neizvesnot i iznenaduva~kite rezultati na Svetskoto prvenstvo vo fudbal vo Ju`na Afrika privlekoa dvojno pomalku obloùva~i otkolku pred ~etiri godini. Iako obloùva~nicite se prepolni so gosti, tie pove}e miluvale grupno da gledaat fudbal na golem ekran, otkolku da tipuvaat i da ~ekaat da zarabotat. Vo obloùva~nite

evra osnova~ki kapital se potrebni za otvorawe sportska oblo`uvalnica i u{te 300.000 evra vo vid na bankarska garancija

velat deka uplatata e dvojno pomala otkolku za vreme na Mundijalot vo Germanija vo 2006 godina. Fakt e deka vo ekot na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika vqubenicite vo fudbalot vo Makedonija se prikovani pred televizorite. Natprevarite gi gledaat doma, vo kafuliwa i pabovi, no naj~esto vo sportskite obloùvalnici. Toa mnogu ne gi raduva sopstvenicite na obloùvalnicite. “Bukvalno sme okupirani od obloùva~ite, koi vo ogromen broj gi gledaat natprevarite vo na{ite lokali. Interesot e ogromen, no mora da se potencira deka i nie gi ~uvstvuvame posledicite od recesijata. Sosema drug problem e prenatrupanosta na pazarot so obloùvalnici. Dobro rabotevme koga bea 400, no sega ovoj broj se iska~i na 700 ili moèbi 800 posebni lokacii. Toa e premnogu”, izjavi Goran Pavi~evi}, izvr{en direktor na obloùvalnicite Sport lajf. IZGOR LICENCI Od ovaa kompanija poso~uvaat deka i pokraj golemiot interes za obloùvawe vo Makedonija, subjektite vo ovoj biznis rabotat so mnogu mal profit ili voop{to ne zarabotuvaat ni{to, sostojba koja o~ekuvaat da prodolì do krajot na godinata. “Do 31 dekemvri se na va`-

nost licencite {to pred tri godini ni gi izdade Ministerstvoto za finansii. Postojat najavi deka golem broj postoe~ki obloùvalnici nema da se prijavat za dobivawe novi licenci, so {to o~ekuvame da se prepolovi brojot na lokaciite za obloùvawe. No, vistinski red moè da vnese edinstveno dolgo najavuvaniot zakon za sportski obloùvalnici, koj e vo izrabotka ve}e dve godini. Iako ne gi znaeme detalite od predlog-zakonot, sepak, smetame deka i lo{ zakon e podobar od momentalnata sostojba”, dodava Pavi~evi}. Soglasno aktuelnite propisi za otvorawe sportska obloùvalnica, potrebni se 200.000 evra osnova~ki kapital i 300.000 evra vo vid na bankarska garancija. Zgora na s$ i po 3.000 evra godi{na taksa za sekoja otvorena filijala na obloùvalnicata, {to pogolemite kompanii gi ~ini i po 300.000 evra. GOLEM RIZIK NA GOLEMITE NATPREVARUVAWA Dobro upatenite poznava~i na ovoj biznis velat deka za vreme na golemite fudbalski natprevaruvawa i rizikot po obloùvalnicite e golem. Uplatite se skoncentrirani na dve do tri sredbi dnevno, a re~isi s$ e poznato za sostavot i kvalitetot na reprezentaciite.

evra godi{na taksa se pla}a za sekoja otvorena filijala na oblo`uvalnicata

“Rizikot e pregolem, no za sre}a ima{e nekolku iznenaduvawa, kako na primer nere{enite ishodi od natprevarite na Francija i Italija. Mnogu dobro minavme i so porazot na Srbija od Gana”, ni objasnija vrabotenite vo Meridijan, na samo nekolku minuti pred po~etokot na fudbalskiot natprevar pome|u [panija i [vajcarija, vo koj aktuelniot evropski {ampion zagubi so 1:0. Tokmu porazot na {panskite fudbaleri i toa vo poslednata sredba od prvoto kolo na grupnata faza od Svetskoto prvenstvo go potvrdi nepi{anoto pravilo koe veli “od kockata se zbogatila edinstveno kockarnicata” ili preneseno na terminot na sportskoto obloùvawe sportskite obloùvalnici. Razgovaravme i so nekolku iskusni obloùva~i, koi sosema slu~ajno gi zapoznavme za vreme na posetata na obloùvalnicite, a tie ni otkrija edna skriena kombinacija so “sigurna” dobivka. Imeno na{ite sogovornici tvrdat deka dokolku se vloì po 1.000 denari na sekoj natprevar, kade }e se “brkaat” golovi vo po~etnite ili krajnite deset minuti od me~evite, toga{ zarabotkata e osigurena. “Koeficientot za ovaa igra iznesuva 25%, {to e navistina mnogu. ]e vloìte 16.000

za site sredbi od prvoto kolo, a samo so eden natprevar ste vo plus 9.000 denari. Dosega vidovme pove}e golovi vo ranata ili docnata faza na me~evite. Taka be{e so Anglija, Nov Zeland, Severna Koreja, Holandija, Gana, Germanija, Ju`na Koreja i Argentina, zna~i na polovina od sredbite odigrani dosega. Zarabotkata e pogolema od 170.000 denari za pomalku od deset dena”, ni objasni Goran Najdovski, koj smeta deka odli~no go poznava sportskoto obloùvawe. INTERES ZA REKLAMIRAWE VO OBLO@UVALNICITE Sportskite obloùvalnici vo posledno vreme beleàt i pozitiven trend vo privlekuvawe komercijalnite oglasuva~i, koi s$ pove}e se privle~eni od mo`nosta da gi reklamiraat svoite proizvodi i uslugi na stranicite od nivnite bilteni ili na reklamnite panoa locirani vedna{ do uplatnite mesta. “Pred po~etokot na svetskoto prvenstvo vo fudbal zabeleàvme zgolemen interes kaj na{ite partneri za reklamirawe vo na{iot bilten. Nivnata reklama se prelistuva tri dena, kolku {to e va`nosta na biltenite, tie se pe~atat vo ogromna brojka i se delat besplatno, toa ne pravi navistina unikatni na marketin{kiot pazar. Pokraj biltenite,

Ekonomskata kriza i skapite licenci gi namalija prihodite na sportskite obloùvalnici vo Makedonija do nivo na opasnost od propa|awe na golem broj od niv. Duri ni Svetskoto prvenstvo vo fudbal vo Ju`na Afrika ne im donese pogolem prihodi bidej}i beleàt dvojno pomala uplata. No, lo{ite rezultati na fudbalskite velesili gi spasija. nie go imame brendirano i obloùva~kiot “tiket”, koj e isto taka mnogu primamliv za sponzorite. Za lu|eto {to se obloùvaat ~esto ne postoi povredna rabota od liv~eto kade {to se ispi{ani dvojkite i nivnite prognozi. Ottamu toa e i mestoto kade {to so golem uspeh moè da se isprati marketin{kata poraka”, veli Marina Videvska, koordinator na marketing oddelenieto vo Sport lajf. Golem interes za nivniot proizvod beleàt i od redakcijata na sportskiot nedelnik Sportmanija, kade {to kako redoven dodatok izleguva i specijaliziran sovetnik za obloùva~ite. Statisti~ki podatoci, istorija na me|usebni natprevari, informacii za sostavite i vesti za formata i zdravstvenata sostojba na fudbalerite. “Pokraj redovnite rubriki na na{ite ~itateli im ponudivme i mo`nost da sostavat idealen tim od fudbalerite {to nastapuvaat na prvenstvoto i soglasno pravilata da se vklu~at vo igrata, kade {to ekipata vo zavisnost od individualnata ocenka na izbranite fudbaleri dobiva svoe mesto na rang- listata. Za Fantazi mundijalot ve} e imame dobieni prijavi za pove}e od 600 ekipi, {to e navistina izvonredna brojka. Sekako deka i statisti~kite podatoci posveteni na natprevarite od {ampionatot se od golema pomo{ za obloùva~ite, iako retko koga nekoj iskusen obloùva~ }e priznae deka prifa}a sovet od kogo bilo, a najmalku od eden magazin“, izjavi glavniot urednik na nedelnikot, Dragan Tomovski. Kriza ili ne, obloùvalnicite se prepolni, a blagodarenie na selekcii kako [panija, Anglija, Italija i Germanija, profitot barem za vreme na Svetskoto Prvenstvo vo Ju`na Afrika e se ~ini zagarantiran. Glavnite favoriti od Evropa razo~araa vo prvite dve kola. Ostanuva da vidime kako }e prodolàt nivnite pandani od Ju`na Amerika, selekciite na Brazil i Argentina, koi zasega se edinstvenite sigurni “fiksovi”.

8 22.06.2010

KOMENTARI I ANALIZI

KOMENTAR

I PO TITO, IPO?! a drugari i drugarki, toa e novata parola na pazarite na kapital. Od s$ srce iskreno se nadevam deka istata i }e za`ivee ako ne kaj site, barem me|u onie gazdi koi s$ u{te se vo tranzicija so svojot mentalen sklop i ne znaat s$ u{te {to e podobrosega{niov kapitalizam ili samoupravuvaweto vo Titova Jugoslavija. Se pra{uvam, a do kade e kapitalizmot i pazarot na kapital kaj nas za da napravat sporedba?! Osven vo re~nik, na drugo mesto ~ovek ne mo`e ni da gi najde nitu, pak, da gi vidi. Site ja zaboravija i ja napu{tija berzata koja kutrata, kako oazi~ka stoi vo pustinata na investiciski glavobolki na gazdite koi go izgubile kompasot do nea. Nikoj od novope~enite gazdi ne saka da napravi primarna javna ponuda na akcii-IPO od svojata kompanija i na toj na~in da dojde do neophodnite finansii za svoite idni investicii. Demek nekoj }e mu ja prezemel firmata, a i plus tro{ok bilo. To~no e deka ednokratno }e ima tro{ok, no sepak na celiot ovoj proces treba da se gleda pove}edimenzionalno. Zatoa {to pridobivkite se daleku pogolemi otkolku tro{okot. Prvo sobira{ neo phodni finansii, odnosno kapital za idni

investiciski proekti, a vtoro mo`e{ poramnopravno da pregovara{ so bankite za krediti bidej} i preku zgolemuvaweto na kapitalot po pat na primarna javna ponuda na hartii od vrednost kompaniite go podobruvaat svojot bilans vo delot na kapitalot so {to stanuvaat

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

u{te pokreditosposobni kaj bankite, pa mo`e da vle~at pogolemi krediti i popovolni uslovi. Na kraj, i ako ne ti dadat kredit ni{to stra{no, s$ ima mo`nost za nova emisija na akcii i na toj na~in da se dojde do neophoden kapital. Potoa se znae, investiraj kolku saka{, dodeka drugi okolu tebe glava gi boli za toa od kade }e ja vratat narednata rata za kredit, zatoa {to ako toa ne im uspee nekolku pati da go napravat, toga{ ne im pomaga ni Tito, a bogami ni mito.

NE BARAJTE OBES[TETUVAWE, BRAJTE EFIKASNA ZA[TITA

roizvoditelite na jabolka mora da sfatat d eka e neophodno da imaat mnogu poaktivna uloga vo za{titata na nivnite ovo{tarnici i rodot od koj im zavisi egzistencijata. Premnogu e skapo tie da dozvolat da im bide uni{ten rodot, pa podocna da se bara i da ~ekaat obes{tetuvawe od dr`avata. [tetite od vakvoto odnesuvawe se dvojni. Od edna strana, bez razlika na pri~inite poradi koi rodot e uni{ten, pazarot e izguben kako i zarabotkata. Vtorata {teta e za buxetot koj se prazni po osnov na isplateni {teti. Zna~i, poradi nedovolnata za{tita od vremenskite nepogodi, gubat i ednite i drugite. Iako privremeno proizvoditelite se zadovolni, koga }e go dobijat obes{tetuvaweto, tie se glavnite gubitnici vo prikaznava. Vakviot odnos na kraj na denot e gubitni~ki. Prespa sekoja godina e pogodena od grad, i sekoja godina ja gledame istata slika. Namesto da se implementiraat svetskite iskustva na postavuvawe na za{titni mre`i, ovo{tarite pla~at i baraat pomo{. Kaj ministerot za zemjodelst-

vo baraat itna sredba samo koga }e udri grad, namesto da vospostavat kontinuiran dijalog preku

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

koj }e najdat zaedni~ki jazik i modalitet za najefikasna za{tita na rodot. Diskusijata najmalku treba da se vodi za toa kolku, koga i kako dràvata im ja pla} a napravenata {teta. Toa ne vodi nikade, zatoa {to izgubeniot pazar ve}e go zazemal nekoj drug. Bitkata na ovo{tarite treba da bide dràvata da im pomogne za postavuvawe i implementacija na efikasni sistemi za za{tita. Taka i tie }e imaat jabolka i plasman, a dràvata }ar od naplateniot danok i realiziraniot izvoz.

EKONOMSKI KOLAPS Makedonija nema da se soo~i so ekonomski kolaps bidej}i kaj nas funkcionira slobodniot pazar, isto kolku {to funkcionira i intervencionizmot vo odredeni sferi kade dr`avata i poedinci imaat sopstven interes. Primaren problem, a ova jasno se vide i so rebalansot, e {to vo poslednite dve godini pazarite se karakteriziraat so nedostig na vizija, odnosno so kratkoro~en pristap d 2008 godina navamu, vo obid da se objasnat negativnite ekonomski preformansi, mnogu se govori za kolaps na ekonomiite. Taka be{e vo slu~ajot so SAD, potoa so Island, pa so Grcija, potoa so [panija i taka so red. Makedonija i vo ovoj kontekst e aktuelna bidej} i ne pominuva nedela, a da ne se iskomentira deka na{ata ekonomija e pred kolaps. Kolku ovie predviduvawa se realni? Prvo, za da se razbere problemot, potrebno e da se objasni fenomenot na ekonomski kolaps. Koga se raspadna Sovetskiot Sojuz pred 20 godini, ne be{e vo pra{awe voen napad, udar, nitu pak marketing i mediumski pritisok. Pri~ina za kolapsot be{e neizdr`liviot pritisok nametnat od ekonomskite nelogi~nosti pod koi funkcionira{e. Spored mnogumina, toj se raspadna poradi otsustvoto na sloboden pazar na koj bi funkcionirale ekonomiite. So ova bi se soglasile site svetski analiti~ari. Istite tie na ednostavnoto pra{awe “{to & predviduvaat na EU na ekonomski plan?”, bi dale ist odgovor ekonomski kolaps. Zna~i na zemjite vo EU, koi vo su{tinata na ekonomskata filozofija se baziraat na konceptot na sloboden pazar, im se prognozira istoto kako i na grupata dr`avi koi bea kritikuvani poradi otsustvo na pazarno rabotewe. Spored prostata matematika, sleduva deka slobodniot pazar ne e pri~ina za ekonomskiot kolaps na EU i evroto, kako {to ne be{e ni za Var{avskiot pakt i za

kliringot. Izvedeno vo paralela, Makedonija nema da se soo~i so ekonomski kolaps bidej}i kaj nas funkcionira slobodniot pazar, isto kolku {to funkcionira i intervencionizmot vo odredeni sferi kade dràvata i poedinci imaat sopstven interes. Primaren problem, a ova jasno se vide i so rebalansot, e {to vo poslednite dve godini pazarite se karakteriziraat so nedostig na vizija, odnosno so kratkoro~en pristap. Krati od kapitalnite rashodi, finansiraj plati i potro{uva~ka preku skapo zadolùvawe. Ova ne e samo makedonski fenomen. Ova, za uteha, e svetska sostojba. Kako posledica, vo istiot period nemame realni pazarni ceni, nema nitu {pekulativni ceni, ne postoi nitu realno o~ekuvawe. ]e nabrojam samo nekolku primeri. Koga cenata na naftata ja nadmina granicata od 100 dolari za barel i dostigna 140 dolari, analiti~arite predviduvaa natamo{en rast poradi navodnata svetska pobaruva~ka. Naftata za nepolna godina potoa padna pod 70 dolari. Dali postoi analiti~ar vo svetski ramki koj moè da ja odredi cenata na naftata do krajot na godinata i da go elaborira stavot? Da, da, s$ zavisi od Kina i nejziniot razvoj. Moè li nekoj da gi odredi realnite ceni na bankarskite krediti vo momentot? Moèbi 2%? Prenisko imaj}i gi predvid deficitite vo fiskalnite buxeti. Kolku kursot na NBM za pad na referentnata kamata }e vlijae vrz promena na politikite na bankite vo Makedonija? Golemite o~ekuvawa nabr-

gu splasnaa otkako stana jasno deka ne e problem visinata na stapkite tuku neizvesnosta na pazarite. Dali bi se obloìle deka cenata na zlatoto na svetskite berzi do krajot na godinata }e dostigne neverojatni 1.500 dolari za unca? Moèbi, no {to vo slu~aj da padne pobaruva~kata poradi s$ posilniot dolar i slaboto pe~atewe zeleni banknoti od amerikanskata centralna banka? Doa|ame do centralnata pozicija koja n$ interesira site. Bidej}i cenata na slobodniot pazar gi sodrì site informacii koi se na raspolagawe i toa kako na kratok, taka i na dolg rok, toga{ za da se ostvari razvoj i da se izbegne kolaps, potrebno e da se razmisluva na dolg rok. Problemot e {to na ovoj na~in razmisluvaat bogatite poedinci, ekonomii i op{testva, za razlika od politi~arite koi se zainteresirani samo za kratki predviduvawa i proekcii. Denes pazarite gi anticipiraat ne samo lo{ite sekojdnevni rezultati i posledici, kako {to e traeweto na ekonomskata kriza i kamatite na plasmanite na centralnite banki. Tie se osobeno zagrièni od nemo`nosta lokalnite ekonomii, kako na primer i evropskite, da se soo~at so problemot na globalnite pazari i na javniot dolg koj im gi vrzuva nozete. Koga }e se dodadat s$ poizrazenite problemi so penziskite sistemi i so deficitite vo zdravstvenite sistemi, idninata e u{te poneizvesna. Sistemite na samouni{tuvawe koi nastanuvaat poradi zgolemuvawe na brojot na penzioneri, nevraboteni, pomaloto nivo na li~ni za{tedi nasproti

D-R RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski docent

pogolemite dava~ki preku bruto-platite, predizvikuva krajna neizvesnost za idnite generacii. Vakviot razvoj mnogumina go sporeduvaat so neizvesnosta koja ja kreira{e sistemot pred 30-tina godini. Nezavisno dali politi~arite ova }e go priznaat, nivnata (ne)sposobnost da gi postavat realno problemite i potoa da gi re{at, ne se korigira vo procesot na izbori. Ovaa uloga ja imaat pazarite koi dobro gi prepoznavaat politikite i gi vgraduvaat vo sebe. “Spin efektot” vo ekonomijata e najizrazen element koj vlijae vrz izborite. Milijardata na Cile, isto kako {to be{e vrabotuvaweto vo sekoja familija, Programata itn. se dokaz za ova. Zatoa sekoja odluka vo ekonomska smisla ne se ceni na kratok rok, bidej}i dokolku e samo gasewe na po`arot, taa }e ima i kratok efekt. Ova bi zna~elo deka sekoj obid za balansirawe so populisti~ki merki mo`e samo da dovede do naru{uvawe na cenite na pazarite bez realna osnova. Nezavisno koja garnitura }e se zanimava so posledicite, cenata }e mora da se plati. Podobro e taa da bide pomala.

KOMPANII PAZARI I FINANSII

22.06.2010

ME\UNARODNIOT UNIVERZITET VO STRUGA I WUJORK SE REKONSTRUIRA KOLEX -SKOPJE DA RABOTAT ZAKONSKI ELEKTROENERGETSKATA MRE@A VO TETOVO

e|unarodniot univerzitet vo Struga i Wujork kolex od Skopje imaat rok od 40 dena da gi otstranat nezakonitostite {to pri kontrolata gi utvrdil Dr`avniot prosveten inspektorat (DPI). Ministerot za obrazovanie i nauka, Nikola Todorov konstatiral deka Me|unarodniot univerzitet vo Struga vr{i visokoobrazovna dejnost bez dobiena akreditacija i zapi{uva studenti

koi nemaat poloèno dràvna matura. Zabele{kata za Wujork kolexot se odnesuva na neispolnuvaweto na minimalnite zakonski uslovi za brojot na nastavniot kadar {to treba da bide angaìran na edna visokoobrazovna ustanova. "Nemame namera da zatvorame univerziteti, no imame jasen i odlu~en stav site visokoobrazovni ustanovi da rabotat vo soglasnost so zakonot. Ne smeeme da doz-

volime obrazovniot sistem da bide zagrozen. Apeliram do site univerziteti, i javni i privatni, celosno da ja soobrazat svojata rabota so Zakonot za visoko obrazovanie i celosno i dosledno da gi po~ituvaat zakonskite odredbi", re~e Todorov. Nedoslednosti ima i vo Dr`avniot univerzitet- Tetovo, no Todorov ne precizira{e kakvi, za{to ispituvaweto tamu s$ u{te e vo tek.

VN Makedonija i op{tina Tetovo zaedni~ki }e ja rekonstruiraat elektroenergetskata mreà vo centarot za da se podobri snabduvaweto so elektri~na energija. So ovoj proekt, niskonaponskata vozdu{na mreà na ulicite vo najstrogiot del od centarot na Tetovo, se rekonstruira vo podzemna so zgolemen kablovski kapacitet. So ova zaedni~ko vloùvawe na

op{tinata i EVN Makedonija se eliminiraat site atmosferski vlijanija i kriti~ni to~ki pri snabduvaweto, a podzemnata elektroenergetska mre`a se usoglasuva so tekovnata rekonstrukcija na ulicite vo Tetovo. Problemite koi vo godinite nanazad se javuvaa so snabduvaweto so elektri~na energija vo Polo{kiot region se nadminati lani so novata 110 kV trafostanica so koja se

obezbedi kvalitetno napojuvawe za potro{uva~ite od op{tinite Tearce, Jegunovce, @elino i del od Tetovo.

STATISTIKATA E NEMILOSRDNA

PRIVATNIOT SEKTOR OTPU[TIL 5.000, JAVNIOT SEKTOR VRABOTIL 9.000 RABOTNICI BIQANA ZDRAVKOVSKA D STOJ^EVSKA

zdravkovska@kapital.com.mk d k k k i l k

o predlogot za rebalans na buxetot za 2010 godina ministerot za finansii Zoran Stavreski se pofali deka minatata 2009 godina, koja be{e edna od najte{kite vo regionot i svetot, na makedonskiot pazar na kapital i pokraj ekonomskata kriza se bilo rozovo. Odnosno deka i pokraj krizata brojot na vraboteni vo Makedonija lani se zgolemil, a brojot na nevraboteni se namalil. Spored informaciite od Dr`avniot zavod za statistika brojot na vraboteni na krajot na 2009 godina dostigna 629.901 lica. Vo godinata koga regionot i svetot go trese{e ekonomska kriza, vo Makedonija imalo 20.886 novi vrabotuvawa, so {to brojot na vrabotenite se zgolemil za 3,4%. Vo istata godina brojot na nevraboteni se namalil za 3,7%, so {to brojot na nevraboteni lica vo Makedonija dostigna 298.873 lica. Za da bide slikata pojasna,

makedonskata ekonomija minatata godina be{e vo recesija, odnosno vo prvite tri kvartali ima{e negativen rast na brutodoma{niot proizvod od 0,9%, 1,4% i 1,8%. Vo istiot period, pak, kompaniite se `alea deka ako ne dobijat konkretna pomo{ od Vladata, pritisocite od svetskata ekonomska kriza }e gi prinudat da otpu{aat vraboteni, {to mnogu od niv i go napravija. Kapital odlu~i da napravi analiza i da doznae na {to se dol`at ovie trendovi i kako e mo`no dodeka vo celiot svet se otpu{taat rabotnici i se zgolemuva nevrabotenosta, vo Makedonija da se slu~uvaat spro-

tivni trendovi, odnosno koj otvoril novi rabotni mesta vo vreme na kriza. ZEMJODELIETO I PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA OTPU[TILE RABOTNICI Analizata na statisti~kite podatoci poka`a deka duri polovina od vrabotenite vo 2009 godina se vrabotile vo sektorite koi se na teret na Buxetot. Duri 9.061 lice od vkupno vrabotenite 20.886 lani se vrabotile vo sektorite javna uprava, odbrana, obrazovanie, zdravstvo i socijalna rabota, koi vo najgolem del se buxetski korisnici.

Vo istiot period, vo zemjodelstvoto i prerabotuva~kata industrija, koi vrabotuvaat najmnogu lu|e vo zemjava, brojot na vraboteni e namalen za okolu 5.000 lica. Samo lani brojot na vraboteni vo zemjodelieto se namalil za 2.900, dodeka vo prerabotuva~kata industrija brojot na vraboteni se namalil za 2.174. Najmnogu rabotni mesta se otvorile vo trgovijata na golemo i malo, kade lani se vraboteni 10.200 lica, {to vo najgolem se dol`i na zgolemeniot broj na marketi i trgovski centri koi lani se otvorija vo zemjata. Podatocite poka`uvaat deka lani e zgolemen broj na

Duri polovina od vkupniot broj na vrabotuvawa vo 2009 godina se vo sektorite koi se na tovar na Buxetot kako javna uprava, odbrana, obrazovanie, zdravstvo i socijalna rabota. Vo istiot period, vo zemjodelstvoto i prerabotuva~kata industrija, koi vrabotuvaat najmnogu lu|e, brojot na vraboteni e namalen za okolu 5.000 lica.

vrabotenite i vo hotelierstvoto i turizmot, i toa za okolu k 22.000 000 vo sporedba b so prethodnata 2008 godina. I vo grade`ni{tvoto lani se vrabotile 1.368 lica pove}e od prethpdnata godina. Zgolemuvaweto na vrabotenite vo javniot sektor e trend koj se slu~uva so godini nanazad vo Makedonija. Tokmu zatoa Makedonija denes e edna od zemjite so najobemen javen sektor, koi se ogromno optovaruvawe na buxetot. Spored podatocite od Ministerstvoto za finansii samo za plati i nadomestoci na javniot sektor godinava }e bidat potro{eni 375 milioni evra, {to e duri 15% od godine{niot buxet na Makedonija. I pokraj kritikite od ekspertite i biznis zaednicata deka javniot sektor stanuva pregolem tovar za ekonomijata, site vladi dosega go zgolemuvaa brojot na rabotnici na tovar na buxetot. Ottuka, zgolemeniot broj na vraboteni ne e indikator koj Vladata mo`e da go koristi za da se fali deka na Makedonija i odi dobro duri i vo vreme na ekonomska kriza. Hipoteti~no, ako vladata se

â&#x20AC;&#x153;potrudiâ&#x20AC;? i vraboti u{te lu|e vo javniot sektor vrabotenosta u{te pove}e }e se zgolemi. No, faktot deka vo prerabotuva~kata industrija i zemjodelieto, dvata klu~ni sektori za makedonskata ekonomija, brojot na vraboteni se namaluva poka`uva deka na privatniot sektor mu odi se pote{ko. ZA PET GODINI 74 ILJADA VRABOTUVAWA, OD KOI 22% SE VO JAVNIOT SEKTOR Analizata na podatocite za vrabotenosta vo izminatite pet godini go potvrduvaat ovoj zaklu~ok. Imeno za pet godini (2005-2009) vo Makedonija se vrabotile blizu 75 iljadi lica. Od niv duri i edna pettina ili 22% se vrabotile vo javniot sektor koi se na tovar na buxetot. Najmalku vrabotuvawa imalo vo prerabotuva~kata industrija i zemjodelstvoto kade {to brojot na vrabotenite vo izminatite pet godini se zgolemil za skromni 5,69% i 9,82%. Kolku za sporedba vo istiot period brojot na vraboteni vo obrazovanieto se zgolemil za nad 18%. Najgolem rast na brojot na vrabotenite od duri 56,3% vo izminatite pet godini imalo vo sektorot hoteli i restorani, kade {to zaklu~no so krajot na minatata godina ima blzu 22 iljadi vraboteni. Golem rast na brojot na vrabotenite od duri 37,3% ima vo sektorot finansisko posreduvawe, kade {to zaklu~no so lani bile vraboteni 8.654 lica.

10 22.06.2010 2.450 2.430 2.410 2.390 2.370 2.350 2.330 2.310 2.290 2.270

KOMPANII PAZARI I FINANSII

MBI 10

2.705

MBID

107,60 107,50

2.655

107,40 2.605 107,30 2.555 107,20 2.505

107,10

2.455

15/06/10

16/06/10

17/06/10

18/06/10

19/06/10

20/06/10

21/06/10

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

15/06/10

107,00 16/06/10

17/06/10

SO VAKVA EKONOMIJA TE[KO DEKA NEKOJ ]E SE ODLU^I ZA IPO METODI PENOVSKI

r investiciskite sovet Spored nici najgolem problem vo monici, mo mentalnata ekonomska situacija e uspe{nosta na primarnite javni ponudi na hartii od vrednost

penovski@kapital.com.mk

oga kompaniite se dovedeni vo situacija sekoj den da razmisluvaat samo za edna rabota, a toa e kako da gi naplatat svoite pobaruvawa, toga{ mnogu e te{ko da se razmisluva za drugi biznis strategii osven najosnovnata - da obezbedat opstanok na kompanijata. Toa e generalniot stav na pogolemiot del od biznismenite so koi razgovaravme na tema zo{to kaj nas dru{tva so ograni~ena odgovornost s$ u{te ne razmisluvaat vo nasoka na primarna javna ponuda na akciite. “Isklu~itelno e te{ko se vodi biznis vo na{ata dràva. Moè slobodno da kaàm deka ve}e ne stanuva rabota za vodewe na biznis tuku sekojdnevna borba da se obezbedi opstanok na kompanijata. Sekoj den mi zapo~nuva so barawe na na~in da gi naplatime na{ite pobaruvawa koi se duri za tri pati pogolemi od tekovnite obvrski koi redovno mora da gi servisirame. Zatoa ne e ni ~udo {to jas, pa i drugi moi kolegi voop{to ne razmisluvame za drugi biznis-strategii me|u,

kako {to e transformacija vo akcionersko dru{tvo i emituvawe na akcii”, veli Borko Todorovski menaxer na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost Toraks od Skopje. I investiciskite sovetnici se so sli~no razmisluvawe vo vrska so ekonomskata sostojba kaj nas. Spored niv najgolem problem pri vakva ekonomska situacija e eventualnata uspe{nost na primarnite javni ponudi na hartii od vrednost dokolku gi ima. “ Primarnite javni ponudi se odli~na mo`nost za sobirawe na kapital, no momentalno problem e dali onie kompanii koi }e se odlu~at na vakviot poteg }e napravat solidna proda`ba na akciite”, smeta Kosta Kostadinovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi Ilirika Fund Menaxment KREDIT ILI EMITUVAWE AKCII?

Primarnata javna ponuda na hartii od vrednost e eden od na~inite preku koi dru{tvata mo`e da gi finansiraat svoite novi investicii. Naj~esto dru{tvata vakviot na~in na finansirawe go koristat kako posledna, a ne kako primarna opcija, iako site se soglasni deka finansiraweto preku akcii e najevtin na~in na finansirawe. Vo pogled na toa u~esnicite na pazarot na kapital smetaat deka izborot na finansirawe preku kredit ili akcii ostanuva na biznis~uvstvoto na sopstvenicite na kompaniite i deka cenata tuka nema nekoe pogolemo vlijanie. Neodamna od edna etablirana proizvodna kompanija ni rekoa deka procedurite za primarna emisija na akcii, a posle nea i procedurata za nova emisija za akcii spored zakonot za hartii od vrednost se mnogu dolgi. Ovoj vremenski period mo`e da bide povolen za kompanii

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

21.06.2010

20/06/10

21/06/10

15/06/10

koi sega otpo~nuvaat so rabota i koi tekovno ne se soo~uvaat so problemi od finansiski aspekt za razlika od kompaniite koi podolgo vreme rabotat i na koi im trebaat finansiski sredstva vedna{. Drugi stopanstvenici vo taa nasoka komentiraat deka primarnata javna ponuda na hartii od vrednost e skap proces i gi optovaruva rashodite na kompaniite. Deka postojat tro{oci koi ja sledat primarnata javna ponuda na hartii od vrednost se soglasuvaat i investiciskite sovetnici, no sepak, tie smetaat deka na celiot ovoj proces treba da se gleda od pove} e aspekti. Kostadinovski od Ilirika veli deka primarnata javna ponuda na hartii od vrednost na vinarnicata Popova kula be{e napravena vo vistinski moment koga pazarot na kapital s$ u{te funkcionira{e odli~no, pa vinarnicata uspea da sobere sredstva vo iznos od nad eden milion evra. Za razlika od nea, site onie kompanii koi toga{ zedoa krediti od bankite sega imaat problem da gi isplatat. “Preku zgolemuvaweto na kapitalot po pat na primarna javna ponuda na hartii od vrednost, kompaniite go podobruvaat svojot bilans vo delot na kapitalot so {to stanuvaat u{te pokreditosposobni kaj bankite, pa mo`e da vle~at pogolemi krediti i po povolni uslovi”, dodava Kostadinovski. Cenata za primarna javna ponuda na hartii od vrednost se pla}a ednokratno posle {to kompaniite so idnite akcioneri go delat rizikot i dobivkata dodeka vo slu~aj na krediti postoi opasnost dokolku navremeno ne gi servisiraat svoite obvrski bankite da zaplenat del od imotot ili celiot imot na kompanijata. Del od onie dru{tva so ograni~ena odgovornost koi uspe{no rabotat i postojano imaat likvidni sredstva, voop{to ne razmisluvaat za transformacija vo akcionersko dru{tvo, a so toa i mo`na primarna javna ponuda na hartii od vrednost. Pri~inata za toa e {to lesno mo`at da gi servisiraat ratite od kreditite, a plus toa nikoj da ne im vleze vo sopstvenosta.

rendot na rast na MBI10 {to po~na minatata nedela, prodolì i na prviot den od ovonedelnoto trguvawe. V~era MBI-10 zabeleà rast od 1,47% vo odnos na petokot zavr{uvaj}i go denot so 2434,37 indeksni poeni. Negovoto dvièwe kako i minatata nedela povtorno go slede{e indeksot MBID koj v~era stigna do vrednost od 2670,89 indeksni poeni. Vo odnos na petokot, toa e rast za celi 4,19%. Za razlika od niv OMB i pokraj toa {to vo tekot na v~era{niot den ima{e pozitivno dvièwe, sepak, na krajot od denot trguvaweto go zavr{i so pad od 0,02%. Vo pogled na prometot vo tekot na v~era{niot den makedonskata berza ostvarila promet od okolu 10,4 milioni denari. Vakviot promet e za okolu 34% pomal vo odnos na prometot od 15,8 milioni denari realiziran vo petokot na posledniot den od minatonedelnoto trguvawe. V~era{niot promet kaj na{ata berza be{e ostvaren vo ramkite na 157 realizirani transakcii na oficijalniot i redovniot pazar so ogled na toa {to povtorno ne bea realizirani blok-transakcii. Vo pogled na pazarot po segmenti, ve} e standardno, vo ramkite na oficijalniot pazar be{e

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД 1М

3М

6М

YTD

-2,38%

-5,84%

-1,94%

-1,83%

-1,25%

17.06.2010

85.305

Илирика ГРП

20.297.633,71

-1,33%

0,11%

6,95%

3,60%

7,57%

17.06.2010

9,35

30.400

Иново Статус Акции

18.036.778,28

-1,43%

-8,52%

-12,78%

-11,69%

-8,02%

18.06.2010

151,35

8,88

67.200

КД Брик

21.662.043,58

7,14%

3,95%

9,34%

7,73%

27,73%

18.06.2010

574,25

8,35

99.920

КД Јужен Балкан

21.384.162,46

-2,09%

-3,92%

-2,99%

-3,60%

10,24%

18.06.2010

КБ Публикум балансиран

26.198.192,91

-1,29%

-4,30%

-0,65%

-0,83%

18.06.2010

104.500

РЖ Услуги Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

235,00

9,81

152,00

Арцелормиттал Скопје (ХРМ) Тетекс Тетово

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

20/06/10

21/06/10

realiziran i najgolemiot del od prometot vo visina od okolu 8,3 milioni denari. Redovniot pazar v~era ostvaril promet od okolu 2 milioni denari {to e skoro za cela polovina pomal vo odnos na realiziraniot promet vo petokot. Nagornoto dvi`ewe kaj indeksite MBI-10 i MBID v~era pridonese kaj pogolem broj hartii od vrednost koi v~era bea trguvani da imame zgolemuvawe na cenata. Taka spored statistikata na Makedonska berza, brojot na dobitnici v~era iznesuva{e 22. Na prvo mesto so rast od 10% se najde hartijata od vrednost na Stopanska banka od Skopje. Po nea sleduvaa akciite na R@ Uslugi od Skopje so rast od 9,81% i na Arcelormittal od Skopje so rast od 9,35%. Na stranata na gubitnici, spored statistikata na Makedonska berza se najdoa 3 vakvi hartii od vrednost. Me|u niv kako najgolem gubitnik se javuva akcijata na OHIS so pad od 2,31% dodeka, pak, na vtoro i treto mesto doa|aat hartiite od vrednost na Komercijalna banka od Skopje so pad od 1,67% i obvrznicata za denacionalizacija od osmata emisija so pad od 0,63%. Bez promena ostanale 3 hartii od vrednost.

21.06.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата ОХИС Скопје Комерцијална банка Скопје 0

Износ (МКД)

127

-2,31

6.350

3001

-1,67

306.102

0,00

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

0,00

ХВ

0,00

ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

21.06.2010 Просечна цена (МКД)

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

21.06.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

21.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.063,21

390,18

10,41

0,93

8.123,08

341,43

23,79

0,24

GRNT (2009)

3.071.377

695,27

105,83

6,57

0,69

KMB (2009)

2.014.067

3.001,00

533,81

5,62

0,87

MPT (2009)

112.382

28.015,00

0,78

4063,21

3,08

1.779.684

REPL (2009)

25.920

36.600,00

5.625,12

6,51

0,73

Топлификација Скопје

3810,5

2,74

1.246.035

SBT (2009)

389.779

2.700,00

211,39

12,77

0,61

Македонски Телеком Скопје

515,53

1,05

729.478

STIL (2009)

14.622.943

202,69

0,11

1.832,98

2,83

Гранит Скопје

695,27

1,09

577.770

TPLF (2009)

450.000

3.810,50

61,42

62,04

1,12

28.015,00

2,71

560.300

ZPKO (2009)

271.602

2.400,00

0,32

Макпетрол Скопје

19/06/10

21.06.2010

31.195.006,14

209,00

18/06/10

MBI-10 PRODOL@UVA SO RAST

Отворен инвестициски фонд

Стопанска банка Скопје

17/06/10

MAKEDONSKA BERZA

Илирика ЈИЕ

Алкалоид Скопје

16/06/10

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

19/06/10

Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

18/06/10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

KADE SE MAKEDONSKITE PRIMARNI JAVNI PONUDI NA AKCII?!

OMB

% на промена

обврзници

42.287

обични акции

92.955

5,20

135.242

114

-29,17

обични акции

33.105

-50,30

Вкупно Редовен пазар

33.948

-49,04

169.190

157

-34,31

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-58,78

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 21.06.2010)

KOMPANII PAZARI I FINANSII MVR ]E GI ZASILI KONTROLITE NA MAKEDONSKITE PATI[TA

inisterstvoto za vnatre{ni raboti planira vo 2010 godina brojot na zaginati lica vo soobra}ajnite nesre}i da se namali za 10%, izjavi ministerkata Gordana Jankuloska. Vo 304 soobra}ajni nezgodi vo izminatite dve godini 322 lica gi zagubile `ivotite. #Vo ovie dve godini, pove} e od ~etiri ipol pati imavme `rtvi na pati{tata otkolu {to imavme `rtvi na ubistva#, re~e Janku-

loska. Vo poslednite 10 godini, vo 1.317 soobra}ajni nesre}i na pati{tata niz Makedonija po~inale 1.496 lica, me|u koi 87 se deca na vozrast do 13 godini. Jankuloska informira deka se zgolemeni kontrolite za upravuvawe na vozila pod dejsto na alkohol, za 12% e zgolemen brojot na vozila koi se upateni na dopolnitelen tehni~ki pregled, za 43% e zgolemen brojot na izre~eni globi

22.06.2010

VO [TIP ]E SE PRODAVA GRADE@NO ZEMJI[TE ZA STOPANSKI OBJEKTI

za prekr{oci za soobra} aj, za 25% e zgolemen brojot na voza~i upateni na dopolnitelni ~asovi i soobra}ajna pouka i za 15% e zgolemen brojot na pe{aci upateni na dopolnite~ni ~asovi i soobra}ajna pouka. Vo sledniot period se najavuvaat i zasileni kontroli na makedonskite pati{ta, no i namaluvawe na crnite to~ki na pati{tata koi sega gi ima 169.

inisterstvoto za transport i vrski v~era objavi oglas za otu|uvawe na grade`no zemji{te za izgradba na stopanski kapacitet vo {tipskata naselba Makedonka, soop{ti portparolot na gradona~alnikot na Op{tina [tip, Milena Ristova – Mihajlovska. Taa obrazlo`i deka stanuva zbor za tri lokacii za koi biznis-sektorot od [tip, no i sekoja druga firma vo

zemjava i stranstvo mo`at da licitiraat. “Smetame deka cenata e mnogu atraktivna. Stanuva zbor za cena od 700 denari za metar kvadraten, a so v~era{nata objava vo izminatite dve nedeli ova e ve} e treta objava za licitawe na grade`no zemji{te”, veli Ristova –Mihajlovska. Ministerstvoto za transport i vrski vo predhodnite dve nedeli objavi povik za

licitacija za otu|uvawe na grade`no zemji{te na 10 lokacii za izgradba na stanbeni zgradi.

[TIP

GASIFIKACIJATA JA ^EKAME CELA TRANZICIJA

[TO POPRVO ]E SE GRADI SO RUSKITE DOLARI?!

Izvori na Kapital od ruskata Ambasada otkrivaat deka klirin{kiot dolg nema da se ratifikuva vo ruskata Duma-se

rabotelo za ve}e re{eno pra{awe. Ostanuva da se potpi{at komercijalni dogovori me|u kompanii vo Rusija i Makedonija koi treba da go gradat gasovodot.

uxetot na Ministerstvoto za transport i vrski, vo ~ij resor e izgradbata na infrastrukturnite proekti, mu koi i gasovodot, so rebalansot e namalen za 7,9 milioni evra. Namesto izgradba na gasovodot, vo programata na Ministerstvoto za godinava stoi samo izrabotka na proektna dokumentacija za gasifikaciona mre`a vo Republika Makedonija. I ako za izgradba na gasovodot vo zemjava se potrebni najmalku 4 godini, a doprva treba da se izbere firma koja }e go gradi gasovodot, izleguva deka najrano za 5 godini Makedonija mo`e se nadeva da dobie gasovod.

milioni dolari Rusija }e gi vlo`i vo makedonskata gasifikacija

KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

arite od ruskiot dolg vreden 60 milioni dolari, Makedonija najrano mo`e da gi vidi duri slednata godina. Ve}e potpi{anata Spogodba za vra}awe na nasledeniot dolg na Rusija kon Makedonija, treba prvo da se ratifikuva vo makedonskoto sobranie, a duri potoa da se postapuva po dogovorenoto vo Rusija. Od kabinetot na ministerot za finansii, Zoran Stavreski, velat deka ekspertski timovi od dvete zemji }e gi dogovaraat tehni~kite detali okolu delot od trasata koj }e se gradi so parite od Kirin{kiot dolg. Bliski sorabotnici na ruskiot ambasador vo zemjava, Vladimir Solocinski, pak, uveruvaat deka Spogodbata za vra}awe na ruskiot dolg kon zemjava e re{en slu~aj. Tie za Kapital

objasnuvaat deka pove}e ne se raboti za pismeni nameri na dvete zemji, tuku za ve}e re{eno decenisko pra{awe. No, za da otpo~ne izgradbata na gasovodot vo Makedonija treba vreme za da se zavr{at niza drugi pra{awa. “Vra}aweto na ruskiot klirin{ki dolg kon Makedonija e zatvoreno pra{awe. Kolku {to sum jas zapoznat, ovaa Spogodba nema da odi na ratifikacija vo ruskiot parlament, bidej}i so samoto potpi{uvawe toa pra{awe e zavr{eno. Za re~isi eden mesec treba Narodnata banka na Makedonija (NBRM) i Vwe{ ekonombank od Rusija da potpi{at dogovor za vrednosta na dolgot od 60 milioni dolari. Duri potoa, preku konsultacii na ruski Gasprom so makedonska firma koja }e go gradi gasovodot vo Makedonija, bi se po~nalo so realizacija na proektot”, otkrivaat za Kapital izvori od ruskata ambasada vo zemjava, koi prisustvuvale i na potpi{uvaweto na Klirin{kiot

dolg i na bilateralnite sredbi na makedonsko-ruskite delegacii minatata nedela vo Rusija. Istite izvori velat deka vo Rusija ne stanalo zbor koj del od gasovodnata mre`a vo zemjava }e se gradi so ruskite 60 milioni dolari. Od kabinetot na vicepremerot Zoran Stavreski koj zaedno so ruskiot zamenik-minister za finansii, Dmitrij Pankin, stavija potpis za zatvorawe na Klirin{kiot dolg, ne objasnuvaat detali koga i kade to~no }e se “upotrebat” 60 milioni dolari nameneti za izgradba na gasovodnata mre`a vo zemjava. Nema odgovor nitu koga vo Makedonija }e pote~at prvite metri kubni priroden gas, a s$ u{te e nejasno i od kade Vladata planira da gi obezbedi ostanatite okolu 240 milioni evra neophodni da se izgradi gasovodot vo zemjava. Ministerot za finansii i vicepremier, Stavreski vo Sankt Peterburg najavi deka makedonskata vlada e podgotvena da dodade u{te 15

milioni evra, {to so ruskite 60 milioni dolari se dovolni za realizacija na prvata faza od gasifikacijata, pritoa ne objasnuvaj}i koja e prvata faza od proektot. “Potpi{ana i soglasnosta {to naskoro treba da bide ratifikuvana vo parlamentite, so koja nie go re{avame klirin{kiot dolg so Rusija na na~in {to okolu 60 milioni dolari }e bidat investirani vo izgradba na na{iot gasovod. Gasovodot nema da ~ini tolku, }e ~ini pove}e, re~e Gruevski. Ostanatite sredstva, dodade toj, }e gi obezbedime od buxetot i od Evropskata banka za obnova i razvoj. Vo momentov gasovodot e vo faza na proektirawe “, izjavi premierot, Nikola Gruevski, vikendot. [TO ]E SE GRADI? Ako se znae deka kako prioritetni za izgradba na gasovodnata infrastruktura se utvrdeni magistralnite pravci od kumanovsko Kle~ovce do Bitola, so krak do Strumica

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

3,42%

4,81%

5,39%

6,41%

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

3,20%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

6м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5044

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

49,7126

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

73,5963

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

44,7467

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

48,3411

EUR

USD

GBP

Австралија

долар

43,164

61,7

50,1

Извор: НБРМ

36м

CHF 45

i pravec kon Skopje-TetovoGostivar, energetskite eksperti vo zemjava objasnuvaat deka najverojatno so klirin{kite dolari i so 15 milioni dolari od makedonska strana, najverojatno }e se gradi krakot do Strumica. “Najverojatno parite vo prvata faza od proektot }e se iskoristat da se povrze ve} e postoe~kiot gasovod od bugarskata granica do Skopje so edna to~ka, nekade pome|u [tip i Strumica. Vladata treba da odlu~i dali ponatamu }e se povrze so mre`a vo Grcija ili Bugarija. Do sega od Bugarskata granica, kaj Kriva Palanka do Skopje izgraden e gasovod vo dol`ina od okolu 97kilometri. Za da se izgradat predvidenite magistralni gasovodi, potrebni se u{te 800 kilometri”, objasnuva Zlatko Kondratenko, direktor na Energosistem, kompanija koja u~estvuva{e vo izrabotkata na tehni~ka dokumentacija na nivo na osnoven i izvedben proekt za magistralna linija na gasovoden sistem vo Makedonija. Kondratenko dodava deka intenzitetot na izgradbata na gasovodot vo Makedonija zavisi od parite na raspolagawe, no i od izgotvuvaweto na

milioni dolari Makedonija e podgotvena da dade za po~etok na proektot

akcioniot plan za realizacijata na gasovodnata mreà za slednite 10 godini. Akademicite, izgotvuva~i i na energetskata strategija na Makedonija za slednite 30 godini go pozdravuvaat potpi{uvaweto na klirin{kiot dolg, no objasnuvaat deka proektot-gasifikacija mora da se realizira ~as poskoro. “Sega e bitno da se obezbedi krak do Strumica. Predvideno e vo prvata faza povrzuvawe na Strumica so sega{nata cevka vo Skopje. Gasifikacijata e golema i neophodna rabota, pra{awe koe za Makedonija }e bide zna~ajno vo slednite 10-20 godini. Nie 10 godini ja odloùvame gasifikacijata i napravivme golem zastoj. Sega napraven e prviot prav ~ekor za realizacija na proektot- gasifikacija. Evropa odamna go ima obezbedeno toa pra{awe, za sigurno snabduvawe so priroden gas, a nie kako i obi~no docnime”, veli akademikot Tome Bo{evski. Bo{evski veli deka iako za izgradba na gasovodot vo zemjava potrebni se 3-4 godini, sepak moè da se probie prvi~no dadeniot rok.

12 22.06.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

EVROPEJCITE PREZADOL@ENI NA PLATE@NI KARTI^KI

SEKOJ MAKEDONEC DOL@I PO 110 EVRA NA KREDITNA KARTI^KA Kreditnite karti~ki se eden od najomilenite vidovi krediti na Makedoncite, vedna{ po potro{uva~kite. Brojot na karti~ki vo optek postojano raste, no zadol`enosta e s$ u{te pod evropskiot prosek ALEKSANDAR JANEV

janev@kapital.com.mk

akedonskite gra|ani se zadolèni so 218 milioni evra na kreditni karti~ki, pokaùvaat najnovite podatoci na Narodnata banka.Toa zna~i deka sekoj gra|anin vo zemjava dolì po okolu 110 evra na kreditna karti~ka. Vo sporedba so razvienite zemji, toa e pomalku, no sepak zadolaènosta na naselenieto vo bankite po ovoj osnov postojano se zgolemuva. Analiziraj}i ja strukturata na kreditnite plasmani, kreditnite karti~ki se edni od najomilenite vidovi krediti, vedna{ po potro{uva~kite. Interesno e {to gra|anite naj-mnogu se zadolùvaat za tekovni tro{ewa, dodeka, pak, daleku pomal e interesot za stanbeni ili avtomobilski krediti. Brojot na karti~ki

vo optek postojano raste, bidej}i gra|anite s$ pove}e gi koristat kako najsovremen finansiski instrument. Spored poslednite statisti~ki podatoci, vo april cirkulirale 1.328.140 karti~ki, od koi 292.848 se so kreditna funkcija i duri 957.500 se debitni karti~ki za podigawe gotovina. Karti~kite i ponatamu najmnogu se koristat za podigawe ke{, a pomalku se primenuvaat vo trgovskata mreà. Kreditnite karti~ki vaàt i za edni od najskapite krediti. Kamatite za tro{ewe sredstva od kreditnite karti~ki se dviàt od 14% za iskoristuvawe na utvrdeniot limit do pove}e od 16% za podigawe pari nadvor od dozvoleniot krediten limit. No, zadolènosta na gra|anite na kreditni karti~ki gi zagriì vlastite vo Evropskata unija. Aktuelnata finansiska kriza vo Evropa gi natera pretstavnicite na Evropskata komisija da

pobaraat od gra|anite da se otkaàt od zadolùvawe na kreditni karti~ki. Spored niv, evropskata ekonomija e polo{a od taa vo SAD i evropskite dràvi so drasti~en ekonomski razvoj na kreditnite institucii se ispraveni pred zastra{uva~ki bran od nemo`nosta na korisnicite da gi vratat dolgovite od kreditnite karti~ki. “Mora da se stavi kraj na kulturata na ìveewe na kreditna karti~ka, so pozajmeni pari. Morame da gi platime smetkite. Vo sprotivno }e im go odzememe na na{ite deca nasledstvoto, a verojatno i na nivnite deca. Mora da im kaème na na{ite gra|ani deka }e morame da vovedeme podolg raboten den, podocna da zaminuvame vo penzija i da ìveeme vo ramki na svoite mo`nosti”, izjavi Jerì Buzek, pretsedatel na Evropskiot parlament. No, Makedoncite s$ u{te vaàt za najmalku zadolèni

NOVA EKSPOZITURA NA ZIRAAT BANKA VO ^ARШIJATA

inatata nedela Zirat banka ja otvori svojata petta ekspozitura vo Makedonija vo Starata skopska ~ar{ija. Na otvoraweto na ekspoziturata, svoe obra}awe imaa Hakan Arslan Okan, ambasadorot na Turcija vo Makedonija, Oguz Kajhan, ~len na Upravniot odbor i pretsedatel na Nadzorniot odbor na Zirat banka i Xengiz Unal, generalniot direktor na turskata banka vo Makedonija. So aktiva od 83,3 milijardi dolari vo 2009

godina zarabotuvaj}i 2,35 milijardi dolari stana najprofitabilna banka voTurcija. Vo 1999 godina, koga Zirat banka otvori svoja filijala vo Makedonija, vzaemniot obem na dvete zemji iznesuva{e 101,5 milioni dolari, no vo 2009 godina se zgolemi trikratno i sega iznesuva 323,3 milioni dolari. Oguz Kajhan, pretsedatel na Nadzorniot odbor na Zirat banka naglasi deka imaj}i gi predvid dobrite prijatelski odnosi pome|u dvete zemji,

ovaa brojka zaslu`uva da bide mnogu pogolema. “Zirat banka i vo idnina }e prodol`i da se stremi na svoite klienti sekoga{ da im nudi najdobri uslovi” istakna Kajhan.

BUGARIJA PODOBRO SE SPRAVUVA SO KRIZATA OD MAKEDONIJA

[

efot na misijata na Me|unarodniot monetaren fond za Bugarija i Romanija, Bas Baker ja pofali stabilnosta na bugarskiot bankarski sistem. Spored nego, Bugarija mnogu podobro se spravila od ostanatite zemji vo regionot vo odnos na merkite za spravuvawe so krizata.

Toa zna~i deka merkite za {tedewe {to gi prezema bugarskiot premier Bojko Borisov davaat rezultati i po terk na ona {to go bara MMF kako antikrizna programa. “Bugarija celosno ja po~uvstvuva svetskata ekonomska kriza, no ve}e e vo period na ekonomsko za`ivuvawe”, izjavi Baker.

SОФИЈА Spored nego, namaluvaweto na tro{ocite vo buxetskiot sektor prodol`uva da bide zadol`itelno za Bugarija.

POSKAPUVAAT BENZINOT I DIZELOT

oskapuvaat naftenite derivati. Od v~era na polno} litar benzin se prodava po povisoka cena za eden denar, a dizelot za denar ipol. Spored Regulatornata komisija za energetika, maloproda`nite ceni na naftenite derivati se zgolemuvaat vo prosek za 2,43%. “Maloproda`nite ceni na Eurosuper BS-95 i Eurosuper BS-98 se zgolemuvaat za eden denar po litar. Taka cenata na Eurosuper BS-95 }e iznesuva 69 denari za litar, a na Eurosuper BS-98 -70,50 denari za eden litar. Maloproda`nite ceni na Eurodizel i na Ek-

stra lesnoto maslo za doma} instvo (EL-1) se zgolemuvaat za 1,50 denari i iznesuvaat 58,5 denari za litar, odnosno 47 denari za eden litar. Maloproda`nata cena na mazutot M-1 se zgolemuva za 0,971 denari za kilogram, i iznesuva 32,450 den”, se veli vo informacijata do javnosta. Regulatornata komisija soo{tuva zgolemenata cena na naftenite derivati e kako rezultat na rastot na cenata na naftata i dolarot. “Referentnite ceni na naftenite derivati na svetskiot pazar vo sporedba so izminatiot ~etirinaesetdneven period bele`at

zgolemuvawe kaj benzinot vo prosek za okolu 2,62%, kaj dizelot zgolemuvawe vo prosek za okolu 4,67% poradi {to vo strukturata na cenite na naftenite derivati e izvr{eno soodvetno prilagoduvawe”, velat od RKE.

jardi dolari, da ne da bidat vrateni. Anglija e me|u zemjite koi imaat najgolemi problemi poradi golemiot broj izdadeni kreditni karti~ki. Spored poslednite procenki, kreditnite karti~ki vo svetot se koristat 25 pati vo edna sekunda.

preku kreditni karti~ki i, voop{to, vo bankite. Sosedite od regionot se daleku pozadol`eni otkolku gra|anite vo zemjava. Vkupniot dolg po osnova na kreditni karti~ki vo Evropa iznesuva okolu 2,5 trilioni dolari, a se o~ekuva 7% od niv, odnosno 170 miliK

Inaku, godinava ovoj finansiski instrument slavi 60-ti rodenden od pojavuvaweto na pazarot. Amerikanskiot biznismen Frenk Namara vo fevruari 1950 godina ja izdal prvata kreditna karti~ka napravena od karton, na koja pi{uvalo The diners club. O

KOMPANII PAZARI I FINANSII KLAUS: ^E[KA E SRE]NA [TO NE VOVEDE EVRO I JA ZADR@A SVOJATA VALUTA

roblemite so evroto s$ u{te ne se zavr{eni, a ê{kata Republika e sre}na {to ja zadrà svojata valuta - krunata, izjavi ~e{kiot pretsedatel Vaclav Klaus po dene{nata sredba vo Skopje so {efot na makedonskata dràva \orge Ivanov, zapra{an za finansiskite turbulencii vo EU vo odnos na evroto i dali gr~kiot sin-

drom moè da ja zafati Unijata. Toa {to sega se slu~uva vo Grcija, no i vo drugi zemji, spored nego, e sosema logi~en ishod na ona {to se slu~uva{e, a {to nekoi vo minatoto ne sakale da go vidat. “Se pokaà deka evroto kako zaedni~ka valuta moè da funkcionira samo na ubavo vreme, koga sjae sonce. Vo momentot

koga se rasipa vremeto i po~na da vrne, kako {to e sega{nata finansiska i ekonomska kriza, toga{ jasno se poka`a deka zaedni~ka valuta ne e soodvetna za site 17 zemji koi {to sega ja koristat#, poso~i ~e{kiot pretsedatel Klaus, koj e i profesor po ekonomija, podvlekuvaj}i deka od samiot po~etok bil kriti~ar na idejata za evroto.

22.06.2010

VODI^ ZA INVESTIRAWE VO MAKEDONIJA OD PRAJSVOTERHAUSKUPERS

rajsvoterhausKupers Makedonija deneska }e go objavi Guide to doing business and investing in Macedonia - Vodi~ za investirawe vo Makedonija, koj e redovna godi{na publikacija. Vodi~ot gi opi{uva glavnite aspekti na biznis-klimata vo zemjata, a e namenet za obezbeduvawe lesno razbirlivi i aktuelni informacii vo vrska so vodeweto biznis vo Makedonija. Vo nego se vklu~eni komentari za najnoviot razvoj vo

pravnata regulativa, promenite vo zakonodavstvoto za revizija i smetkovodstvo, dano~nite i investiciskite olesnuvawa, kako i komentari za osnovnite ekonomski i biznis-uslovi. Vodi~ot }e bide zna~ajna poddr{ka na doma{nite i stranskite investitori, bez razlika na vidot, goleminata ili karakterot na investicijata. “Publikacijata gi povrzuva lokalnite pra{awa so tie od globalniot biznis-svet. Ovaa

publikacija gi vklu~uva i gi promovira principite na kontinuirano upravuvawe, naso~eno kon razvojot na celokupnata ekonomijata vo Makedonija”, informiraat od PrajsvoterhausKupers Makedonija, koja e integralen del na PrajsvoterhausKupers vo Centralna i Isto~na Evropa i e edna od ~lenkite so zna~aen udel vo razvojot na regionalnata mre`a. Prisutna e vo Makedonija od 1992 godina.

RESENSKITE OVO[TARI OBVINUVAAT

NEDOSTIGOT NA GRADOBIJNI RAKETI, VINOVNIK ZA UNI[TENITE JABOLKNICI Nema dovolno gradobijni stanici, kako ni dovolno raketi koi treba da gi ispukuvaat strelci koi primaat plata od samo 1.500 denari. Za resenskite ovo{tari ova se pri~inite za nastanatite {teti, a ~ie re{enie e vo racete na dr`avata GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

roizvoditelite na jabolka od Resensko, koi vikendov pretrpea ogromni {teti od gradot, v~era od ministerot za zemjodelstvo Qup~o Dimovski pobaraa {to pobrzo da im gi isplati subvenciite za ovaa godinava, da im gi isplati minatogodi{nite {teti, da izgradi novi stanici za gradobijna za{tita koi redovno }e bidat snabduvani so raketi. Proizvoditelite tvrdat deka sega{niot sistem za za{tita ne funkcionira zatoa {to dràvata ne obezbeduva dovolno raketi. Strelcite koi upravuvaat so gradobijnite stanici i gi aktiviraat gradobijnite raketi se nedovolno plateni {to e u{te edna od pri~inite za za slabata gradobijna za{tita, tvrdat ovo{tarite. “So mese~en nadomest od 1.500 denari strelcite se nezadovolni i ne ispukuvaat dovolno raketi. Porano, vo Resensko, sistemot za protivgradobijna za{tita funkcionira{e odli~no i nemavme problemi so uni{tivawe na rodot od jabolkata”, izjavi za Kapital, Stevo Radevski, pretsedatel na Sojuzot na zdruènija na obedineti agroproizvoditeli od Prespa. Vo Prespa denovive se {pekulira deka sistemot za gradobijna za{tita nemal dovolno raketi i zatoa gradot go uni{til rodot. [tetite se razli~ni od selo vo selo i se dviàt od 40% do 90%. Ova e treta godina po red, vo koja Prespa e zafatena so grad. Vo Resensko pod jabolka se zasadeni okolu 3.000 hektari, a ovo{tarstvoto e glavna zemjodelska granka od koja egzistiriraat okolu 3.000 semejstva. Poznava~ite na sostojbite potenciraat deka ovo{tarite treba da

100.000 toni e godi{noto proizvodstvo na jabolka vo Makedonija

3.000

hektari pod jabolka se odgleduvaat vo Resen

baraat i drugi na~ini na za{tita, a ne samo da ~ekaat od dràvata da gi {titi so gradobijni raketi. NEZAINTERESIRANOST ZA OSIGURUVAWE NA OVO[TARNICITE Proizvoditelite na jabolka se nezainteresirani za osiguruvawe na nasadite. Ekspertite kritikuvaat deka ovaa opcija za za{tita na rodot vo zemjodelstvoto ne im e interesna na ovo{tarite, iako 60% od tro{ocite za osiguruvaweto gi pokriva dràvata. Pri~ina za toa, spored Radevski, e toa {to osiguritelni kompanii nerealno ja procenuvale {tetata i nudele lo{i paketi za osiguruvawe na jabolknicite. "Minatata godina eden od ovo{tarite za 150 toni jabolka dobi samo 5.000 evra, iako 80% od jabolkata mu bea uni{teni”, objasnuva toj. Poradi nezadovolstvoto od odnosot na osiguritelnite kompanii pomalku od 10% od nivite so jabolka se osigurani. ZA[TITNATA MRE@A, SPAS ZA PRESPANSKITE OVO[TARI Postojat i drugi merki za za{tita na nasadite od vremenskite nepogodi, velat ekspertite i dodavaat deka za{titnite mreì davaat najdobri rezultati. Dokolku dobro se postavi, mreàta }e bide najdobra za{tita za Prespanskiot i Tikve{kiot region. Postavuvaweto mreà na eden hektar jabolknici ~ini od 2.000-4.000 evra.

Dopolnitelna pozitivna karakteristika na mreàta za za{tita e i {to taa ima filtri za za{tita od ultravioletovite zraci. Vasko Zlatkovski, {ef na Kancelarijata za ruralen razvoj vo [tip, predupreduva deka klimatskite promeni vo idnina }e predizvikuvaat s$ pogolemi {teti vo zemjodelstvoto. “Eden od faktorite na klimatskite promeni e i prodiraweto na ultravioletovite zraci vrz rastenijata. Za{titnata mreà uspe{no gi {titi rastenijata od prodorot na ovie zraci”, pojasnuva Zlatkovski. Ovo{tarite se àlat deka tie se finansiski iscrpeni po dvete te{ki godini za prespanskite jabolka i deka investicii od nekolku iljadi evra po hektar za mreà se pregolem zalak za niv. “Kako {to bea niski cenite na jabolkata izminatava godina, edvaj opstojuvame. Ako prodolì vaka }e gi ostavime jabolknicite na milost i nemilost na gospod”, se zakani Igor Mitrevski, ovo{tar od Prespansko. Toj ja povikaa dràvata da go subvencionira postavuvaweto na za{titna mreà na jabolknicite, namesto da go subvencionira tro{ocite za nivno osiguruvawe. Na toj na~in tie smetaat deka }e bidat poza{titeni od ovaa vremenska nepogoda, namesto da ~ekaat obes{tetuvawe od dràvata ili od osiguritelnite kompanii.

14 22.06.2010

FEQTON

FELJTON-50 Prvata rabota {to ja napravile vo Total po katastrofata na Briti{ Petrol e da gi pregledaat detalno site svoi nafteni nao|ali{ta i sistemi za da bidat sigurni deka se sledat najnovite tehniki za bu{ewe. Vtorata bitna rabota e {to kreirale dve posebni rabotni celini vo kompanijata: edna odgovorna za bu{otinite, za da bidat sigurni deka gi imaat najnovite metodi i politiki za nao|awe nafta i vtorata, odgovorna za spravuvawe so kakvo bilo potencijalno golemo istekuvawe na nafta.

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLO GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE O OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTIC INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS -LIDERI PROTIV KRIZATA: KRISTOF DE MAR@ERI, TOTAL

DA IZVLE^EME POUKI OD KATASTROFATA NA BRITI[ PETROL IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

ako glaven izvr{en direktor na Total(Total), francuskiot naften gigant, koj {to e petta po golemina naftena kompanija vo svetot i najgolema francuska kompanija, Kristof de Mar`eri rakovodi so imperija {to ima biznis-operacii vo 130 zemji – vklu~uvaj}i i nekoi od politi~ki naj~uvstvitelnite, kako Mjanmar i Sudan - i so pove}e od 100 iljadi vraboteni. Nivniot {ef e poznat po slikovitite komentari i zboruvaweto bez vlakna na jazikot, veli deka katastrofata {to se slu~i na naftenata platforma na Briti{ Petrol(BP) vo Meksikanskiot Zaliv e ne{to za koe vo naftenata industrija celo vreme znaele deka mo`e

da se slu~i i ete, se slu~i. “Me|utoa, znaej}i deka moè da se slu~i ne zna~i deka i sigurno }e se slu~i dokolku sme napravele s$ {to e potrebno za da go spre~ime. BP e broj eden kompanija vo Meksikanskiot Zaliv. Ne e [el. Ne e Ekson. Ne e Total. Toa e BP. Tie se broj eden tamu. Zna~i, ako postoi kompanija {to e iskusna vo Meksikanskiot Zaliv, zastra{uva~ki e za nas ostanatite. Sega prioritetno e da se sopre istekuvaweto na naftata. I potoa da se tretira zagaduvaweto. Potoa }e zboruvame za toa koj e odgovoren”, veli De Marèri. Za toa dali dlabokite bu{otini vo morskoto dno se premnogu rizi~ni, toj veli: “Od 50 metri otidovme na 500 metri. Pa, na 5.000 metri. [to zna~i premnogu rizi~no? Premnogu rizi~no e koga ne si siguren deka s$ {to pravi{ e pod kontrola. Del od na{iot kodeks za rabota e nikoga{ da ne razvivame ne{to {to ne moè da go menaxirame”, veli De Marèri. Spored nego, koga edna kompanija }e po~ne so istraùvawe za nafteni nao|ali{ta, ne moè da znae dali so sigurnost }e gi razvie, duri ni dali voop{to }e moè da napravi bu{otini. No, prethodno, treba da se napravi dobra analiza za toa kako }e se odviva istraùvaweto, i treba da se veruva vo sopstvenite kapaciteti za razvivawe novi te-hnologii i barawe novi na~ini za da se dojde do korist za site. “No, edinstveniot pat e sekoga{ da odite eden ~ekor ponapred. Ako ne moè da kaète deka imate kapaciteti da go menaxirate i kontrolirate procesot, ne po~nuvajte. Toa e razlikata pome|u prezemawe rizik, {to spored mene zna~i hrabrost, i ludosta. A, nie ne moè da si dozvolime ludost. Ne mislam deka naftenata industrija e luda. Sega, golemoto pra{awe e dali odime predaleku? Zemete go primerot na Brazil, {to site go smetaat za zemja so najgolemi potencijali vo momentov. Site se zadovolni {to go gledaat Brazil kako jakne ekonomski blagodarenie na najdenite nafta i gas. No, tamu

ima bu{otini podlaboki od onie vo Meksikanskiot Zaliv”, veli De Marèri. NE MORA SÉ DA Í SE POKA@E NA JAVNOSTA Posle katastrofi kako ovaa na BP, sekoga{ se nametnuva pra{aweto dali e potrebna pogolema regulacija vo naftenata industrija. [efot na Total smeta deka dokolku razvojot na novi proekti se ote`ni so pove}e regulativa, od opravdani pri~ini, industrijata }e mora da go prifati toa. No, }e mora da se prifati i faktot deka toa }e dovede do pomalo proizvodstvo na energensi. Zatoa, porakata na De Marèri do lu|eto odgovorni za regulativata – pretsedateli, premieri i ostanati politi~ari – e, da ne mislat stalno deka naftenata industrija e protiv niv, deka im e neprijatel i deka go turka samo interesot na svoite akcioneri. De Marèri im pora~uva da bidat svesni deka se raboti za industrija {to treba da gleda 50 godini nanapred, ne samo do slednite izbori. De Marèri ne se soglasuva so toa da & se prezentira na javnosta, 24 ~asa na den, s$ {to se slu~uva so bu{otinata na BP, od koja naftata s$ u{te istekuva vo moreto. “Transparentnost ne zna~i s$ da se pokaè. Ima granici do kade ne{to treba da se prikaùva na javnosta. Ova e premnogu. Ne gledam kakvo dobro toa moè da donese. Transparentnost zna~i da se objasni {to se slu~ilo i {to }e se prezeme vo idnina za povtorno da ne se slu~i istata rabota. No, da pokaùvate kako istekuva naftata po cel den – toa ne e transparentnost. A, go povreduva BP u{te pove}e, dodeka tie se obiduvaat da storat ne{to. Kolku uspevaat vo toa? ] e vidime doprva. No, podobro e otkolku ni{to da ne se pravi. A, sekoj pat koga nema da uspeat vo ne{to, site naslovi vo mediumite }e bidat za toa deka povtorno ne uspeale. Nikoj nema da im kaè na poàrnikarite {to se obiduvaat da stavat pod kontrola golem

poàr, deka ne uspeale. Zo{to? Zatoa {to tie ne se odgovorni za ognot. No, kaj BP, bidej}i tie se odgvorni za bu{otinata, tie sega ne uspevaat da go soprat istekuvaweto na naftata. Dokolku ne bea odgovorni, lu|eto }e re~ea deka davaat s$ od sebe”, veli De Marèri. Toj veli deka ne e voodu{even da go istakne faktot, {to sekoga{, na krajot, izleguva deka izvlekuvate nekakva pouka od tu|ite gre{ki. Vo slu~ajot na BP s$ u{te treba da se vidi kade bila gre{kata i {to vsu{nost se slu~ilo. No, za sekoj slu~aj, prvata rabota {to ja napravile vo Total e da gi pregledaat detalno site svoi nafteni nao|ali{ta i sistemi za da bidat sigurni deka se sledat najnovite tehniki za bu{ewe. Vtorata bitna rabota {to ja napravile e da kreiraat dve posebni rabotni celini vo kompanijata: edna odgovorna za bu{otinite, za da bidat sigurni deka gi imaat najnovite metodi i politiki za nao|awe nafta i vtorata, odgovorna za za spravuvawe so kakvo bilo potencijalno golemo istekuvawe na nafta. Toa zna~i, da bidat podgotveni dokolku se slu~i ne{to kako ova na Briti{ Petrol. “Najdobro e da ne slu~i voop{to, no toa ne zna~i deka ne treba da imame re{enie i dokolku dojde do najlo{oto”, veli De Marèri. I pokraj toa {to nafteniot biznis e komplikuvan biznis, De Marèri veli deka i ostanatite biznisi imaat svoi problemi i predizvici i ne e siguren dali onie vo nafteniot biznis se najgolemi. “S$ u{te smetam deka ako go sfatime ova kako odgovorna rabota, imame {ansa da igrame va`na uloga vo ovoj svet. Zatoa {to energijata e ìvot. Energijata e rast. I lu|eto moè da kaàt {to sakaat za eksploatirawe na obnovlivi izvori i da se bide zelen i pozelen od zeleniot. Na krajot, {to e toa e. Ako lu|eto ne sakaat da slu{aat, na krajot }e platat skapo”, kategori~en e De Marèri.

PO^ITUVANI ^ITATELI!

KRISTOF DE MAR@ERI “Politi~arite da ne mislat postojano deka naftenata industrija e protiv niv, deka im e neprijatel i deka go turka samo interesot na svoite akcioneri. Se raboti za industrija {to treba da gleda 50 godini nanapred, ne samo do slednite izbori”

Kapital od utre{niot broj po~nuva so serijal nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, od istoimenata kniga na Xejms Pardo. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesuvaweto na svoite odluki za vlo`uvawe. Doznajte i vie zo{to iljadnici nezavisni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Prorokot od Omaha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni predviduvawa za toa kako }e se razvivaat kompaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

22.06.2010

HRVATSKIOT PAZAR NA AVTOMOBILI VO KRIZA

MORA DA PRODADEME 60.000 AVTOMOBILI ZA DA PRE@IVEEME

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

a hrvatskiot pazar bi trebalo da se prodadat 60.000 vozila godi{no za avtomobilskite dileri da ostvarat profit. S$ pod ovaa cifra zna~i zaguba, tvrdi Damir Gavran prviot ~ovek na avtomobilskata kompanija Opel za Hrvatska i Slovenija. Bidej}i stanuva zbor za ~ovek koj trguva so najprodavanata marka na avtomobili vo Hrvatska, negovite procenki bi trebalo seriozno da se sfatat. So procenkata na Gavran se sloùvaat i ~elnite lu|e na PZ Avto, uvoznik na “folksvagen”, no istaknuvaat deka e potrebno u{te mnogu vreme za da se dostigne toj prag. Minatata godina se prodadeni 45.000 avtomobili, a brojkite od ovaa godina se u{te poniski, i se o~ekuva ovaa godina da bidat prodadeni 35.000 avtomobili. Za sporedba, vo 2008 godina vo Hrvatska se prodadeni 36.000 od markite na Opel, Reno, Folksvagen i Peò. Dràvata dosega ne napravi ni{to za da go spre~i padot na proda`-

Minatata godina vo Hrvatska se prodadeni 45.000 novi avtomobili, a godinava se o~ekuva da se prodadat samo 35.000 avtomobili bata na vozila, iako od avtomobilskata industrija vo Hrvatska ìveat 50.000 lu|e. Zatoa trgovcite baraat privremeno da se namalat tro{ocite, a spored nivnite presmetki dràvata ne bi bila vo zaguba, bidej}i pove}e bi zarabotila od Danokot na dodadena vrednost (DDV), poradi zgolemena proda`ba. Spored presmetkite, dokolku ovaa godina se prodadat 35.000 avtomobili, dràvata od niv }e ima prihod od 1,2 milijardi kuni (166,5 milioni evra), od koi 416 milioni kuni (57,7 milioni evra) }e bidat od akcizi, a od DDV okolu 788 milioni kuni (109 milioni evra). Ako dràvata im dade popust od 1.109 evra na

GR^KI BIZNISMENI GI SELAT BIZNISITE VO BUGARIJA

rcite, ~ija dr`ava minuva niz seriozna recesija, po~nuvaat da gi selat biznisite vo Bugarija kade {to samo vo prvoto trimese~ie od ovaa godina se vlo`eni 37,5 milioni evra. Vo sporedba, gr~kite biznismeni vo istiot period lani investirale vo Bugarija samo 500.000 evra, objavuvaat bugarskite vesnici. Vo prvite {est meseci od 2009 godina

gr~kite investicii vo Bugarija bile na najnisko nivo vo izminatite nekolku godini, samo 69,9 milioni evra, vo sporedba so 296,7 milioni evra vo istiot period vo 2008 godina. Vo po~etokot na 2010 godina registrirana e tendencija na pad na gr~kiot izvoz vo Bugarija. Spored podatocite na gr~kiot statisti~ki zavod, vo prvoto trimese~ie od ovaa godina trgovskata

DAMIR GAVRAN

PRV ^OVEK NA AVTOMOBILSKATA KOMPANIJA OPEL ZA HRVATSKA I SLOVENIJA

“Na hrvatskiot pazar bi trebalo da se prodadat 60.000 vozila godi{no za avtomobilskite kompanii da imaat profit. S$ pod ovaa cifra zna~i zaguba." potencijalnite kupuva~i, avtomobilot bi ~inel 15.500 evra. Pretpostavka e deka so poniskata cena bi se pottiknala proda`bata, a dokolku dostigne 45.600 primeroci godi{no, dr`avata ne bi izgubila ni{to.

razmena me|u Bugarija i Grcija bila 414,1 milioni evra.

dosega od strana na Institutot za statistika, za pribirawe i obrabotka na podatoci. Za prvpat po {eeset godini, site gra|ani }e moè slobodno na popisnite grafi da ja iskaàt nivnata etni~ka, verska i jazi~na pripadnost. Toa od nea ve}e dvaeset godini go baraat zdruènijata

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

EU SO 11,5 MILIONI EVRA ]E GO POPI[UVA NASELENIETO VO ALBANIJA

kupno 11,5 milioni evra iznesuva sumata koja Evropskata unija (EU) & ja odobrila na Albanija za popisot na naselenieto i doma}instvata {to }e se realizira idnata prolet. Del od sredstvata }e odat i za podobruvawe na sistemot za statistika vo zemjata, vo nasoka na harmonizacija na metodologijata koja se primenuva

Dokolku ovaa godina se prodadat 35.000 avtomobili, spored presmetkite, dr`avata od niv }e ima prihod od 1,2 mili jardi kuni (166,5 milioni evra), od koi 416 milioni kuni (57,7 milioni evra) }e bidat od akcizi, a od DDV okolu 788 milioni kuni (109 milioni evra).

na malcinstvata, od vladata, no postojat posebni barawa i od Brisel.

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

NUKLEARNATA ELEKTRANA VO ALBANIJA E SAMO IDEJA

lbanskiot minister za za{tita na `ivotnata sredina Fatmir Mejdiju izjavi deka postoi ideja za izgradba na nuklearna centrala vo Albanija, no deka s$ u{te nema konkreten proekt. Mejduju soop{ti deka idejata koja be{e pretstavena na sostanokot na premierite na Italija i Albanija, Silvio Berluskoni i Sali Beri{a, ne e konkretizira-

na i deka Albanija nema da gradi nuklearka bez soglasnost na nejziniot sosed. Mejdiju i crnogorskiot minister za za{tita na `ivotnata sredina Branimir Gvozdenovi} potpi{aa memorandum za razbirawe vo oblasta na za{titata na `ivotnata sredina i

odr`livoto upravuvawe so prirodnite resursi.

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

16 22.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

ROMANIJA BARA PARI I OD GRA\ANITE

SE FORMIRA SOLIDAREN FOND ZA ZGOLEMUVAWE NA BUXETOT Romanskoto Ministerstvo za finasii precizira{e deka fondot }e se polni najmnogu od oficijalnite lica od dr`avnite kompanii koi zarabotuvaat dopolnitelni prihodi vo upravnite odbori

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rezadolènata romanska vlada pobara donacii od svoite gra|ani za fondot koj e osnovan so cel da se zgolemat buxetskite prihodi i da se ublaàt posledicite od ekonomskata kriza. Kako {to soop{ti romanskoto Ministerstvo za finansii se osnova “fond na solidarnost” vo koj moàt da doniraat sredstva site fizi~ki, no ne i pravni lica. Ministerstvoto precizira{e deka fondot prvenstveno smeta na uplati od oficijalnite lica od dràvnite kompanii koi zarabotuvaat

dopolnitelni prihodi vo upravnite odbori. Romanskiot premier Emil Bok najavi deka }e donira del od svoite prihodi vo fondot, povikuvaj}i gi istoto da go napravat site onie koi sakaat da dadat svoj pridonos vo ekonomskata stabilnost na svojata dràva. Bok najavi deka imiwata na onie koi }e doniraat vo solidarniot fond }e bidat objaveni na internet-stranata na Ministerstvoto za finansii. Romanija od donatori na ~elo so Me|unarodniot monetaren fond (MMF), dobi paket pomo{ od 20 milijardi evra, so koi se obvrza deka }e sprovede reformi odnosno namaluvawe na platite vo javniot sektor i namaluvawe na penziite. ROMANSKITE SINDIKATI PROTIV [TEDEWETO Po voveduvaweto na ostrite merki na {tedewe, koi najmnogu gi pogodija vrabotenite vo javnata administracija i penzionerite, sindikatite vo Romanija pobaraa pomo{ od Me|unarodnite organizacii na trudot. Vo àlbata do Me|unarodnata organizacija na trudot se ukaùva deka dràvata gi prekr{uva pravata na sindikatot i predlaga da se usvoi rezolucija so koja Romanija se povikuva da gi po~ituva pravata na gra|anite. Vladata na desniot centar

na Emil Bok neodamna usvoi merki za {tedewe so koi platite vo javniot sektor se namaluvaat za 25%, a penziite za 15%. Za mnogumina ovaa odluka e sporna, bidej} i ne e vo sklad so vaè~kite zakoni i ve}e e pokrenat proces pred Ustavniot sud. Premierot Bok, objasni deka vladata bila primorana da go povle~e ovoj nepopularen poteg, bidej}i zemjata se soo~ila so najte{ka ekonomska kriza vo poslednite 60 godini. “Od dve zla, go izbravme pomaloto”, izjavi toj i dodade deka toa bilo uslov za da se dobie novata tran{a na kreditot od MMF, od vkupno 20 milijardi evra. “Ako Romanija ne prezeme merki za namaluvawe na javnite rashodi vo 2012 godina javniot dolg na zemjata }e iznesuva 62% od Bruto-doma{niot proizvod (BDP). Denes javniot dolg e pod 30%. Ako ne se prezemat restriktivni merki za balansirawe na proizvodstvoto i potro{uva~kata i ponatamu se zadolùvame, nema da imame mo`nost za finansirawe i realizacija na investicii so koi bi se otvorile novi rabotni mesta”, predupredi Bok. Sindikalnite centrali kako {to najavija, }e im ovozmoàt na site svoi ~lenovi pravna pomo{ vo slu~aj da sakaat da ja tuàt dràvata pred doma{nite sudovi ili Evropskiot sud za ~ovekovi prava

SLOVENCITE GRADAT PATI[TA VO LIBIJA

lovene~kata grade`na kompanija SCT potpi{a dogovor vreden pove}e od milijarda evra za izgradba na pati{ta vo Libija. Direktorot na kompanijata Ivan Zidar istakna deka stanuva zbor za “zdelka na stoletieto”, preciziraj}i deka dosega se dogovoreni raboti vo vrednost od 1,154 milijardi evra, no deka se o~ekuvaat i novi dogovori.

”Se nadevame deka izgradbata na pati{tata }e po~ne naskoro, {tom dobieme bankarski garancii”, izjavi Zidar. Toj naglasi deka SCT bi mo`ela da povika vo izgradbata da u~estvuvaat i drugi slovene~ki grade`ni kompanii, poradi obemot na rabotite. Del od dogovorot, vreden 330 milioni dolari e potpi{an vo mart, a glavninata od 824 milioni dolari minatata nedela.

No, kako {to izjavi Zidar, vrednosta na ovoj biznis mo`e da dostigne i dve milijardi evra.

INFRASTRUKTURATA-PRIORITET NA SRBIJA

acionalniot sovet za infrastruktura go usvoi master-planot za Srbija, koj vo narednite deset godini }e odredi kako }e se investira vo soobra}ajnata infrastruktura, izjavi ministerot za infrastruktura Milutin Mrkoni}. ”Generalnite nasoki se odnesuvaat na osnovnite vidovi transport, paten, `elezni~ki, vozdu{en i voden soobra}aj. Kaj

patniot i `elezni~kiot soobra}aj prioritet e Koridorot 10 i Koridor11, takanare~en Belgrad – Bar”, izjavi Mrkowi}. Ministerot izjavi deka vo vozdu{niot soobra}aj }e se vr{i adaptacija na aerodromite, dodeka kaj vodniot soobra}aj prioritet e Koridorot 7, odnosno rekata Dunav. ”Vo narednite deset godini vo programata za razvoj na Srbija godi{no }e investi-

SLOVENE^KA LESNINA SO DOBIVKA OD 8,2 MILIONI EVRA

lovene~kata kompanija Lesnina specijalizirana za proda`ba na mebel, minatata godina ostvarila neto-dobivka vo iznos od 8,2 milioni evra. Slovene~kata kompanija vo 2009 godina prvpat po 15 godini rabotewe se soo~ila so pad na prihodite od proda`ba. Minatata godina, prihodite

se namalile za 82,3 milioni evra ili za 13% vo sporedba so prethodnata godina. Na krajot od 2009 godina, kapitalot na Lesnina iznesuval 87,5 milioni evra. Slovene~kite mediumi pi{uvaat deka Lesnina po~nala da kupuva zemji{te vo dr`avite od regionot na koe vo bliska idnina

rame milijarda do milijarda ipol evra”, istakna Mrkowi}.

planira da izgradi pogolemi trgovski centri.

vo Strazbur. Nezadovolnite sindikati najavuvaat protesti po godi{nite odmori. Vo javniot sektor vo Romanija vo 2011 godina }e se otpu{tat 125.000 vraboteni so cel da se oslabne pristisokot na buxetot, bidej}i ekonomijata vo zemjata e s$ u{te vo dlaboka recesija. Ekonomskiot sovetnik na romanskiot premier Andrea Pol-Va{ najavi deka vo javniot sektor bi trebaK

lo da se otpu{tat 250.000 slu`benici, koi se finansiraat od dràvniot buxet. Vo Romanija ima 1,36 milioni vraboteni vo javniot sektor, a 22 milioni ìteli. Stapkata na nevrabotenost vo zemjata iznesuva 8%. Romanskite sindikalni lideri ne ja krijat zagriènosta deka namaluvaweto na platite i penziite koi se del od restriktivnata programa koja vladata ja prezema so C

cel da ja zajakne doma{nata ekonomija, bi moèlo da dovede osiroma{uvawe na naselenieto. Tie stravuvaat deka merkite koi gi prezema vladata moè da se pokaàt kako nedovolni. Opozicionata Socijaldemokratska partija ostro gi kritikuva{e namerite na vladata so koi gi namaluva platite i penziite za koi smeta deka se cini~ni i od socijalna gledna to~ka se destruktivni. O

SVET BIZNIS POLITIKA MEDVEDEV NAREDI NAMALUVAWE NA ISPORAKITE NA GAS ZA BELORUSIJA

uskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev mu naredi na Gasprom od v~era da zapo~ne da gi namaluva isporakite na priroden gas za Belorusija, a istovremeno so toa }e prodol`at i pregovorite so Kiev za re{avawe na finansiskite sporovi. Spored direktorot na Gasprom, Aleksej Miler, Belorusija ja priznava goleminata na dolgot, no

predlaga otpla}aweto da se izvr{i so kompenzacija - so ma{ini, oprema i drugi stoki. Poradi ovaa pri~ina pregovorite so pretstavnicite od Minsk zasega se nao|aat vo }orsokak. Spored dogovorot za isporaka na priroden gas za Belorusija, Gasprom ima pravo da go namali koli~estvoto na isporakite proporcionalno na naso-

braniot dolg. Pregovorite me|u pretstavnicite na Gasprom i beloruskata delegacija prodol`uvaat.

22.06.2010

BAROSO: EVROTO E EDNA OD NAJSILNITE VALUTI NA SVETOT

vroto nema da umre, toa e “edna od najsilnite valuti vo svetot”, izjavi pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, vo intervju za eden italijanski vesnik. Na pra{aweto dali e mo`no zaedni~kata evropska valuta da ne pre`ivee poradi nedostig na splotenost i soglasnost me|u ekonomiite vo evrozonata, Baroso odgovoril deka ne se soglasuva so tak-

vata analiza. “Evroto e edna od najsilnite valuti vo svetot i vtora glo balna valuta”, dodal Baroso, naglasuvaj}i deka ako se analiziraat osnovite na evropskata ekonomija, toga{ “nie imame ponisko nivo na zadol`enost, otkolku SAD i Japonija”. Pretsedatelot na EK se soglasi deka “ima problemi so nekoi zemji od evrozonata, no vo interes na site zemji-~lenki i na

onie zemji koi se nadvor od evrozonata, evroto da bide silno i nade`no”. Toj ja naglasil re{itelnosta na evropskite lideri da napravat s$ {to e mo`no, so cel da se za~uva stabilnostana evroto, povikuvaj}i se na odlukata donesena vo ~etvrtokot vo Brisel, na sredbata na visoko nivo, da bidat objaveni rezultatite od “testirawata za stabilnost” na najgolemite evropski banki.

POBEDNICI VO RECESIJA

EVROPSKITE KOMPANII IMAAT GOLEMA KORIST OD KRIZATA 7,5

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

pokraj site peripetii {to nastanaa so dol`ni~kata kriza koja konstantno se preleva niz evropskite zemji, za nekoi od evropskite biznisi, ovaa situacija i ne e tolku lo{a. Ako pretpostavime deka krizata nema da ja uni{ti evrozonata, postojat nekoi pozitivni strani~ni efekti za kompaniite, vklu~itelno i padot na evropskata valuta i neobi~no niskite kamatni stapki vo dr`avite. Simens, kompanijata za elektronika i in`enering, so sedi{te vo Minhen pretstavuva eden takov primer. So 18% proda`ba samo vo Azija i dodatni 27% vo SAD, Kanada i Latinska Amerika, kompanijata se nao|a vo dobra pozicija za da profitira i pokraj merkite za {tedewe i zazdravuvawe na ekonomijata vo ovie regioni, kade {to se plasiraat proizvodite na Simens. Takvi se brzite vozovi, veternicite za proizvodstvo na elektri~na energija i fabri~ka oprema. Vo april, dodeka politi~kite lideri vo EU se borea so krizata na kontinentot, Simens ja zgolemi svojata prognoza za 2010 godina, pri {to najavi deka }e operira so profit od 7,5 milijardi evra. Toga{, ~lenot na upravniot odbor na Simens, Peter Solmsen, izjavi deka i pokraj toa {to

milijardi evra e profitot na Simens

Dodeka Germancite najglasno se protivea za davaweto finansiska poddr{ka na Grcija i drugite zagrozeni dr`avi, Germanija najverojatno e najgolemiot pobednik od finansiskata kriza! ne mo`at da gi ignoriraat problemite so dol`ni~kata kriza vo regionot, tie nemale nikakov efekt vrz raboteweto na kompanijata. Dodeka Germancite najglasno se protivea za davaweto finansiska poddr{ka na Grcija i drugite zagrozeni evropski nacii, Germanija e najverojatno najgolemiot pobednik od finansiskata kriza so svojata forma na najniski kamatni stapki i pocvrst pazar na kapital.

Eden rizik koj proizleguva od evropskata dol`ni~ka kriza e toa {to so nea } e bide kreirana poostra linija koja }e gi deli posiroma{nite zemji od jugot na Evropa, i onie poprosperitetnite koi se smesteni na sever, so {to }e se zgolemat tenziite za toa kako da se menaxira ekonomijata vo evrozonata. Solmsen, a verojatno i ostanatite visoki menaxeri od evropskite kompanii, ve-

lat deka definitivno ne sakaat evrozonata da se raspadne, bidej}i na pazarot e polesno da se raboti koga se ima zaedni~ka valuta. Za pove}eto kompanii od Evropa, dol`ni~kite problemi na Grcija ili na Portugalija, ne pretstavuvaat pre~ka vo nivnoto rabotewe. Grcija, koja u~estvuva so 2,5% od BDP vo evrozonata, ne pretstavuva mnogu vaèn pazar za pove}eto multinacionalni kompanii. Dvièweto na pazarite na kapital imaat mal dneven efekt vo regionot, kade {to bankite s$ u{te pretstavuvaat najvaèn izvor za kreditirawe na malite

kompanii. Mnogu od menaxerite najmnogu se gri`at za brojkite od izvozot, koi ve} e se podobruvaat. “Postoi zna~itelno nesoglasuvawe pome|u finansiskiot svet i realnata ekonomija”, veli Ben Noutbum, izvr{en direktor na Randstad, kompanija za privremeno vrabotuvawe so sedi{te vo Amsterdam, za Wujork Tajms. Randstad e u{te eden primer na kompanija koja ima benefit od krizata, i pokraj toa {to nivnite prihodi ostro padnaa na nekoi od pazarite za vreme na ekonomskata recesija minatata godina, so novite merki za zazdravuvawe na ekonomijata tie se vratija vo igra. Kompaniite s$ pove}e se skloni kon vrabotuvawe na privremeni rabotnici, otkolku na postojan period, vo prvite fazi od zazdravuvaweto na ekonomijata, dodeka menaxerite s$ u{te ne se sigurni za jakneweto na istata. Za da se profitira od dr`avnite dol`ni~ki krizi, potrebno e kompanijata da ne bide banka. Duri i instituciite koi nemaat golemi portfolija od gr~ki ili portugalski akcii se sudruvaat so ostri merki zadadeni od vladite za narednite nekolku godini. Isto taka, od golema pomo{ za kompaniite koi sakaat da profitiraat od krizata bi bilo glavnoto sedi{te na kompanijata da bide smesteno na Balti~koto, otkolku na Mediteranskoto krajbre`je.

PONISKI KAMATI Za Germanija i za drugite zemji od Severna Evropa, krizata donese poniski kamatni stapki. Germanskite akcii se smetaat za raj od previrawata na pazarite koi bea zafateni od dol`ni~kata kriza. Toa zna~i deka germanskite kompanii isto taka igraat so premii so pomal rzik. Edna germanska rent-a–kar kompanija, Sikst imala prihodi od 300 milioni evra, na krajot od minatata godina, dodeka profitot go reinvestirala vo akcii vo drugi kompanii. Parite {to gi zarabotila od poslednite investicii, Sikst }e gi iskoristi da go refinansira sopstveniot dolg. Germanskite kompanii, vo ovoj moment imaat mo`nost na celosen benefit od istoriski niskata kamatna stapka na ECB od 1%, nasproti kompaniite vo Grcija, duri i vo Francija. Padot na evroto, predizvika mnogu problemi za zadol`enite zemji, no nasproti toa, gigantskite multinacionalni kompanii imaat golema korist. Germanskata kompanija za sportska oprema, Adidas, zabele`uva golem rast na prihodite ovoj period, i ne samo zaradi paralelnite slu~uvawa na sportskata scena i svetskiot kup vo fudbal vo Ju`na Afrika, tuku i zaradi podobruvaweto na pozicijata na pazarite vo SAD, kako i na brzoraste~kite pazari vo Azija, {to ja nadomestuva zagubata {to ja ima na evropskite pazari. Nadvor od Germanija, kompaniite kako holandskiot Filips ili skandinavskoto Volvo, se nao|aat me|u onie koi imaat korist od dol`ni~kata kriza, bidej}i imaat golema pobaruva~ka na ostanatite pazari.

JAVNA OBJAVA

I.br.5/10 (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe „Sl. Vesnik na RM’’ br. 8 od 17.01.2008 god.) Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, bul: Kuzman Josifovski – Pitu br. 28-4/4, vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi MAKSIGNAL DOO Skopjeod Skopje, so EDB i sedi{te na ul. Dame Gruev br. 1, zasnovano na izvr{nata isprava MV.XVI.TS.br.2599/09 od 29.01.2010 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje EDB 4030990243175 i sedi{te na ul. Meglenska br. 11, a se odnesuva za dostavuvawe na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) na den 15.06.2010 godina go

POVIKUVA Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, zaradi dostava na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) I.br. 5/10 od 26.03.2010 godina VO ROK OD 3 (TRI) DENA, smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo. SE PREDUPREDUVA Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za PRVA, VTORA ..... [ESTA I Z V R [ I T E L: PAVEL TOMA[EVSKI

MARKETING

22.06.2010

DAVAJTE FIDBEK! vo ~ovekovata priroda. Malkumina od nas sakaat da ~ujat za sopstvenite gre{ki i/ili nedostatoci. Od druga strana pak, mal del od pretpostavenite sakaat da ukaàt na nedostatocite i/ili gre{kite. Vsu{nost, problemot e kako da se napravi toa? Kako da se izberat vistinskite zborovi? Od kade da se zapo~ne? Golem del od pretpostavenite go tretiraat fidbekot kako nastan {to edna{ godi{no treba da se napravi, a ne kako kontinuiran proces koj go poddrùva ostvaruvaweto na strategijata. Mnogumina fidbekot go sfa}aat kako administrativna rabota. Me|utoa popolnuvaweto na nekakov formular za dosieto na vraboteniot ne e davawe na fidbek. Fidbekot treba da se ostvaruva postojano i toa vo ~etiri o~i. “Sledeweto na izvedbata edna{ godi{no, e isto kako da drìte dieta samo za Va{iot rodenden, no sepak, se pra{uvate zo{to ne slabeete.”Postojat dva razli~ni na~ina na davaweto fidbek, preku konstruktiven fidbek ili preku davawe kritika. Konstruktivniot fidbek e konkreten, naso~en kon problemot i se bazira na nabquduvaweto {to go vr{i pretpostaveniot. Konstruktivniot fidbek moè da bide daden vo forma na pozitiven ili negativen iskaz. Pozitivniot iskaz se dava za dobro ostvarena rabota i/ ili aktivnosti.

okolku imate ideja ili informacija koja {to }e mu pomogne nekomu da ja podobri svojata izvedba, sebi~no e da ne ja spodelite!” Fidbekot e vaèn. Edinstven na~in za vrabotenite da se podobrat vo ona {to go rabotat e da dobijat navremen i iskren fidbek za nivnoto rabotewe. Zatoa, menaxerite treba da sledat i da evaluiraat kako se izvr{uvaat procesite, dali ima promeni kaj vrabotenite, {to e ona {to dobro funkcionira, a {to e ona {to pove}e ne dava rezultati. Site vraboteni sakaat da dobijat fidbek i imaat potreba da znaat kakva e nivnata rabotna izvedba. Toa zna~i deka menaxerite mora da vnimavaat na slednoto: Da zabeleàt moment koga vrabotenite odli~no gi izvr{uvaat svoite rabotni zada~i, pri {to bi moèle da dadat pozitiven fidbek so {to }e pridonesat kon odrùvawe na dobrata rabotna izvedba. Da zabeleàt koga se slu~uva nekoj problem, pri {to bi moèle da ukaàt na gre{kite i da mu pomognat na vraboteniot da ja podobri svojata rabotna izvedba. Davaweto fidbek e najbolnata rabota za menaxerite. Naj~estite dilemi se: Kako da go kaàm fidbekot? Od kade da po~nam? Delumno, problemot so davaweto na fidbek leì

Negativniot iskaz ukaùva na potreba za podobruvawe na rabotnata izvedba. Me|utoa toa ne zna~i deka izvedbata na vraboteniot e lo{a, tuku deka postoi mo`nost i deka treba da se podobri. Kritikata pretstavuva odreden vid sudewe za neostvarenite ili nedovolnite rezultati. Vakviot iskaz e neodreden i se fokusira na li~nosta, ne e naso~ena kon problemot, a se bazira na li~noto mislewe ili ~uvstvata {to gi ima pretpostaveniot. Za dadenata kritika postoi opasnost da se sfati li~no i da ima negativen efekt vrz ponatamo{nata sorabotka i ispolnuvawe na rabotnite zada~i. Fidbekot pretstavuva na~in na vodewe i pou~uvawe na vrabotenite za da ja podobrat ili da ja odràt svojata rabotna izvedba. Slabata izvedba ednostavno moè da pretstavuva golema {teta za organizacijata. Od druga strana pak, vrabotenite ne sakaat da bidat kritikuvani, tuku baraat da dobijat zna~ajna informacija koja {to }e im pomogne da se podobrat. 10 NAJÊSTI GRE[KI VO DAVAWETO FIDBEK: Davawe fidbek samo koga ne{tata }e trgnat vo nadolna linija. ”Davaweto na pofalba za ~ovekot e isto {to se sonceto, zemjata i vodata za edno rastenie – vsu{nost toa ja dava

klimata kade {to nekoj mo`e da se razvie na najdobar na~in.” –Erl Najtingejl Povremena pofalba bez konkretna i/ili iskrena potkrepa. Zo{to se dava pofalbata? Koja e pri~inata? ^ekawe da se dade fidbek duri koga rabotnata izvedba i/ili odnesuvaweto na vraboteniot vo golema mera se pod o~ekuvanite rezultati. Davawe na pozitiven ili negativen fidbek dolgo vreme otkako se slu~il nastanot.

2 3

4 5 6

7 8 9 10

Ne prezemawe nikakva odgovornost za ~uvstvata i reakciite koi {to se iska`ani vo moment na afekt.

SMIQKA [O[KOSKA Triple S Recruitment www.HR.com.mk www .HR.co .HR HR.co .com.m m.mkk m.m

Davawe na fidbek preku e-mail, poraki ili telefon. Davawe na negativen fidbek na javno mesto.

Triple S Recruitment e specijalizirana agencija za regrutacija, selekcija i poddr{ka na ~ove~kite resursi. S$ so cel da se fokusirate na uspe{no realizirawe na Va{ite biznis-planovi, dozvolete Triple S Recruitment da go zavr{i procesot na selekcija, razvoj i aktivirawe na ~ove~kiot kapital vo Va{ata organizacija.

Kritikuvawe na rabotnata izvedba, bez da se dade ili da se sugerira konkreten na~in za podobruvawe. Nedostig na sledni ~ekori.

Nemawe redovni sostanoci za procenka na rabotnata izvedba.

PRETPRIEMNI[TVO

ODLU^UVA^KI FAKTORI PRI KUPUVAWE NA FIRMA

Pretpriema~ite se soo~uvaat so mnogu dilemi pri po~nuvaweto, vodeweto, planiraweto na biznisot. “Kapital” vi nudi odgovori na nekoi od naj~esto postavuvanite pra{awa...

oga kupuvate postoe~ki biznis, treba da analizirate i procenite odredeni faktori - kako od ekonomska, taka i od li~na priroda. Identifikuvajte gi va{ite li~ni celi i interesi Dali firmata za koja razmisluvate odgovara na ovie celi? Za {to ste stru~ni? Koi se va{ite prednosti i slabosti? Dali va{ite kvaliteti }e pridonesat za uspeh vo konkretniot biznis? Dali va{eto znaewe i ve{tini } e vi pomognat vo vodeweto na firmata? Nikoj ne e stru~wak za site oblasti. Kakov e va{iot na~in na `ivot Dali noviot biznis }e odgovara na va{iot status i imix? Profil na lokacijata Dali lokacijata vi odgovara i ima dovolen protok na kupuva~i? Dali celnite kupuva~i }e bidat zadovolni od lokacijata? Kolku dolgo ovaa firma bila na istata lokacija? Dali ~esto se menuvaat biznisite na taa lokacija? Toa mo`e da bide indikator deka lokacijata ne e dobra. Vodete smetka za okolinata i za sostojbata vo koja se nao|aat prostoriite Dali e potrebno renovirawe i promeni? Ako e potrebno, procenete gi tro{ocite za renoviraweto.

Finansiski potrebi Kolku pari sakate da zarabotite? Kolku pari }e vi bidat potrebni za da zapo~nete so rabota? ZA EKONOMSKATA ANALIZA ]E VI TREBA POMO[ OD EKSPERTI Otkako }e gi procenite li~nite kriteriumi, napravete temelna ekonomska analiza na firmata. Za toa }e vi bide potrebna pomo{ od eksperti - smetkovoditel, advokat i bankar. Pobarajte podatoci i proekcii za profitot i proda`bata Pobarajte revidirani bilansi na sostojbata za poslednite tri do pet godini, bilansi na uspehot, kako i izve{taj za gotovinskiot tek. Va{iot smetkovoditel neka gi proveri podatocite. Tekovni sredstva i obvrski Odredete ja starosta i sostojbata na aktivata na pretprijatieto. Procenete gi dolgovite i drugite obvrski. Dali protiv firmata se vodi nekoja sudska postapka? Prou~ete go brojot, iznosot i starosta na pobaruvawata za naplata. Kolku od pobaruvawata bile otpi{ani kako nenaplativi vo poslednite tri godini? Procenete gi vrabotenite vo firmata Koga ja kupuvate firmata, gi kupuvate i vrabotenite. Dali se kvalifikuvani? Dali dobro sorabotuvaat

me|u sebe? Dali se ~esni? Procenete gi lokalnite ekonomski i politi~ki uslovi Kakov e stopanskiot trend za ovoj tip biznis? Dali pazarot se pro{iruva ili se stesnuva? Kolkav e potencijalot za rast? Kakva e kompetitivnata sredina? Dali pazarot e "zadu{en" od konkurentite? Sretnete se so kupuva~ite Odredete go nivoto na nivno (ne) zadovolstvo so firmata. Koga stanuva zbor za prodavnica, sekoga{ pozboruvajte so kupuva~ite {to vleguvaat vo prodavnicata. Isto taka, porazgovarajte so porane{nite kupuva~i i otkrijte zo{to tie ve}e ne pazaruvaat vo taa prodavnica. Izberete go vistinskiot prodava~ Sopstvenikot na firmata treba da bide podgotven za sorabotka. Toj treba da vi gi dostavi site finansiski, kadrovski, marketin{ki i pravni informacii {to se odnesuvaat na negovata firma. Ako sopstvenikot poka`uva otpor kon davaweto na ovie informacii, toga{ imate pri~ina za zagri`enost.

STAPICI [TO TREBA DA GI ODBEGNETE PRI KUPUVAWE NA FIRMA Kupuvaweto na firma nosi niza prednosti {to obi~no se pogolemi od sozdavaweto na sopstveno pretprijatie. Sepak, postojat i nekoi slabosti za koi mora da povedete smetka pred da ja donesete odlukata. Mnogu od firmite {to se staveni na proda`ba ednostavno treba da se izbegnat. Problemite

so ovie pretprijatija moè da se grupiraat vo nekolku kategorii: Neadekvaten pazaren potencijal Kaj nekoi firmi, osnova~ite pravat s$ {to treba, a biznisot, sepak, ostvaruva zagubi. Najednostavno re~eno, za niv ne postoi pazaren potencijal. Nedovolna konkurentnost Firmata ima seriozni problemi vo domen na nejzinata kompetitivna sposobnost. Pazarot e zasiten so sli~ni biznisi i bitkite pome|u konkurentite se vodat preku cenata. Ima premnogu firmi {to se vo potraga po istite potro{uva~i. Vo takvi sektori e mnogu te{ko da vlezete na pazarot, a u{te pote{ko e da se nametnete kako seriozen "igra~". Tehnolo{ki problemi Nekoi biznisi, tehnolo{ki zastaruvaat. Nivnite proizvodi ne moàt i ponatamu da se natprevaruvaat na pazarot poradi novite izumi. Ve{tite pretpriema~i se sposobni navremeno da sfatat koga nivniot biznis stanuva tehnolo{ki zastaren. Tie nabrzina ja prodavaat firmata pred ova da im stane o~igledno i na kupuva~ite. Koga kupuvate kakov bilo biznis {to vklu~uva tehnologija, vnimatelno istraète {to se slu~uva so tehnologijata vo toj sektor. Dali se testiraat novi proizvodi {to }e go zamenat va{iot? Neophodno e da utvrdite dali biznisot }e bide sposoben da se natprevaruva i vo novata tehnolo{ka arena. Previsoki tro{oci Te{ko }e zarabotite ako va{ite konkurenti imaat

poniski tro{oci. Vo cenovnite vojni sekoga{ }e pretrpuvate golemi zagubi. U{te pove}e, povisokite tro{oci direktno se odrazuvaat na profitot. Osven ako nemate precizna ideja kako da go re{ite problemot so tro{ocite, ne "vletuvajte" vo takva zdelka. Otkaùvawe na prodava~ot Ponekoga{, tokmu pred da go potpi{ete dogovorot, prodava~ot ve izvestuva deka odlu~il da ne ja prodava firmata. Prodava~ite ~esto stanuvaat emocionalno vrzani so svojata firma, taka {to im e te{ko da se otkaàt od nea. A, dokolku pregovorite traele podolgo vreme, otkaùvaweto na zdelkata }e zna~i golemi tro{oci za vas. Imeno, vie }e potro{ite mnogu vreme i pari na istraùvawe na biznisot i obezbeduvawe na finansii. Pokraj toa, tuka se i tro{ocite za advokat i smetkovoditel, plus oportunitetnite tro{oci. Nekoi biznisi ednostavno ne vredi da se kupat. Tie zabrzano propa|aat. Moèbi nivnite proizvodi se neadekvatni ili defektni, zalihite im se zastareni. Biznisot opa|a i ima negativen pari~en tek. Vo vakvi slu~ai, polesno e da sozdadete nova firma otkolku da ja kupite starata. Ako prodava~ot se obiduva nabrzina da ja prodade firmata, toa neka vi bide signal da vnimavate. Moèbi se obiduva da se "izvle~e" od pazarot. Primarnata cel na prodava~ot treba da e cenata, a ne brzinata. Moèbi i }e dobiete poniska cena, no takvite biznisi ve}e se neprofitabilni ili nabrgu stanuvaat takvi.

20 22.06.2010

PATOT DO USPEHOT

TOM HOPKINS [AMPION ZA PRODA@BA

KAKO DA PRODADETE KOGA NIKOJ NE KUPUVA “Da se bide dobar menaxer za proda`ba e kako postojano da sostavuva{ ogromna slo`uvalka. Prviot pat koga }e se obide{ da ja sostavi{, potrebno e vreme delovite da si dojdat na svoe mesto. Po vtoriot obid, delovite malku po malku ja dobivaat svojata smisla i sekoj nareden pat stanuva s$ polesno, za na kraj koga }e se vklopi i posledniot del od slo`uvalkata da se dobie kompletna slika”a naso~uva ovaa industrija kon svojata vizija

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

akedonskata javnost ima{e mo`nost, neodamna vo ìvo da go slu{ne Tom Hopkins, na celodnevnoto predavawe organizirano od Triple S grupacijata. Eden od najgolemite gurua za proda`ba vo svetot, na makedonskite menaxeri im otkri del od svoite tajni za toa zo{to go dobil epitetot “Kreator na proda`ni {ampioni” obu~uvaj}i pove}e od tri milioni proda`ni profesionalci od site kontintneti. Kapital be{e na mestoto na nastanot i razgovara{e so Hopkins. Dosega imate objaveno 14 knigi. Poslednata, “Proda`ba vo te{ki vremiwa”Vi e 15-ta po red. Zo{to se odlu~ivte da objavite u{te edna? Sigurno imate u{te mnogu {to da & kaète na va{ata publika. Vo mojata zemja, SAD, pred dve godini ekonomijata po~na da odi po nadolna linija, pa zanaev deka doa|aat te{ki vremiwa. Zatoa gi objaviv “Tajnite za proda`ba koga nikoj ne kupuva”, bidej}i toa se slu~i vo SAD. Biznisite na nekoj na~in se demobiliziraa, a nema{e koj da kupuva. Zatoa re{iv deka treba da gi nau~am site onie lu|e koi doa|aa na moite seminari kako da prodavaat vo ovie te{ki vremiwa za ekonomijata. Taka e naslovena i ovaa kniga “Proda`ba vo te{ki vremiwa” i e nameneta za lu|eto na koi im ode{e dobro koga ekonomijata ima{e nagorna lnija, a sega te{ko moàt da se snajdat bidej}i se zateknati od novonastanatata situacija. So ovaa kniga istite }e znaat {to treba da napravat za da gi sozdadat istite profiti i da prosperiraat, voop{to. Mnogu od profesionalcite koi se zanimavaat so proda`ba se soo~uvaat so te{kotii, bidej}i se zateknati od krizata. Zo{to e toa taka? Toa e zatoa {to ekonomiite nasekade niz svetot odat vo nadolna linija. Toa e prvata pri~ina. Site ovie zemji, kako Kanada, SAD, Avstralija, Nov Zeland i mnogu drugi se soo~uvaat so zabavuvawe

na ekonomijata. Toa e zatoa {to tie imaa eden “bum” period koj se provle~e od 2002 do 2008 godina. Ekonomijata se dviì cikli~no. Nekoj period moè da bide mnogu, pa duri i preterano dobra, a potoa, odnena`, da po~ne da odi vo nadolna linija, pa potoa istiot proces da se povtori povtorno kako ciklus. Mislam deka 2011 godina }e bide mnogu podobra godina za ekonomijata na globalno nivo. Istoto im go kaùvam i na lu|eto koi gi posetuvaat moite seminari. Tie treba da rabotat mnogu naporno vo ostatokot od 2010 godina za da moàt podgotveni da ja pre~ekaat 2011, bidej} i smetam deka toga{ ekonomijata zna~itelno }e po~ne da se dviì po nagorna linija. Na koj na~in i so koi sredstva }e moàt proda`nite profesionalci da se pozicioniraat za 2011 godina? Pred s$ tie treba postojano da go odrùvaat kontaktot so svoite klienti i treba da go nadopolnuvaat istiot. Treba pove}e da obavuvaat telefonski razgovori, pove}e da kontaktiraat, bidej}i kontaktot so klintite ja odrùva nivnata lojalnost. So drugi zborovi, ne smeete da ja zanemarite bazata na postojnite klienti. Treba da ostanete vo kontakt i da im dokaète deka se griìte za niv, kako poedinci i za nivniot biznis, voop{to, a ako go napravite toa, }e si go so~uvaat sopstveniot biznis i nema da gi izgubite klientite. Ako ne go odrète kontaktot, konkurencijata bukvalno }e vi gi ukrade klinetite. Koj be{e najgolemiot predizvik vo Va{ata kariera, dodeka se zanimavavte so proda`ba? Kako prv golem predizvik be{e u~eweto na biznisot za proda`ba na nedvi`nosti. Jas bev mlad i dotoga{ ne bev sopstvenik na dom, pa ne go razbirav biznisot so hipoteki i zaemi. Toa be{e najte{kiot del od mojata kariera vo proda`bata. U~eweto na finansiite, na nedvi`nostite, osnovata za mene be{e najte{ka. S$ drugo e lesno, ako gi primenuvate vistinskite taktiki. Kako moè da se nadmine stravot od odbivawe, stravot od “NE”, koj naj~esto gi pla{i lu|eto {to se

zanimavaat so proda`ba? Jas ja nau~iv ovaa igra, najmnogu preku iskustvoto koe od den na den go steknuvav. Koga }e naidev na odbivawe, koga }e dobiev “NE” kako odgovor, si ka`uvav na sebe si deka toa e u{te edno iskustvo, i deka treba da bidam podobar vo ona {to go rabotam. Negativniot fidbek od kupuva~ite go menuva{e patot po koj se dvi`ev, so {to dobivav mnogu mo`nosti, kako razvivawe na mojata smisla za humor, mo`nosta da gi praktikuvam moite proda`ni tehniki i da go usovr{am mojot performans. Od taa igra morav da izlezam kako pobednik. Pa gi koristev ovie raboti sekoj den, za da go dostignam toa. Kakva e situacijata vo SAD vo momentov? Recesijata poleka zaminuva, no sepak, biznisite se soo~uvaat so reformi vo finansiskiot sistem. Sekoga{ }e postojat 20% od lu|eto koi zarabotuvaat po 80% od prihodite. Od tie, 5% se superzvezdi vo proda`bata, tie se najdobrite me|u proda`nite profesionalci. Niv im odi dobro. Te{kotii imaat samo lu|eto koi nikoga{ ne bile obu~eni, a sega tie to~no treba da znaat {to da pravat, vo ovie te{ki vremiwa, bidej}i ako ne ste dobri vo toa {to go pravite, konkurencijata sigurno }e go prezeme va{iot biznis. Vo odnos na novite reformi vo finansiskiot sektor, pove}eto industrii ne se zadovolni, donekade bidej}i s$ u{te nema rezultati, kakvi {to mislevme deka }e ima. Mislam deka mnogu lu|e vo ovoj K

“Predizvik na sopstvenicite na kompaniite ili na menaxerite za proda`ba ne treba da bide sozdavawe kopii na najdobriot prodava~ od celiot tim za proda`ba, tuku od sekoj prodava~ da se izgradi najdobra mo`na verzija od nego samiot moment se zagrièni. No, da se bide pretsedatel na na{ata zemja e najte{kata rabota {to postoi. Nikoga{, nikoga{ ne bi sakal da bidam pretesdatel na SAD, premnogu e stresno. No, nestrplivi sme da vidime kakva }e bide novata situacija na Obama. Pozajmivme mnogu pari, a koga imate tolku golem finansiski dolg, toa sozdava efekt nasekade. [to bi im predloìle na kompaniite vo Makedonija, za da ja pottiknat proda`bata? Bi im predloìl pove}e da investiraat vo treninzi. Postignuvaweto na celite za proda`ba pretstavuva eden od najgolemite predizvici so koi se soo~uva sekoj sopstvenik na biznis. Mnogu faktori koi ne moàt vo celost da se kontroliraat, vlijaat na krajniot rezultat- ekonomijata, vremeto, konkurencijata. No, eden faktor na koj moè da se vlijae i koj zavisi isklu~ivo od kompanijata e tokmu proda`niot tim, menaxiraweto i motiviraweto na lu|eto koi se vo direkten kontakt so klientite, od koi i vsu{nost zavisi kompletniot uspeh na kompanijata. Pametnite sopstvenici C

na biznisi i menaxeri treba da imaat individualen pristap kon sekoj ~len od timot i redovno da rabotat so sekoj vraboten za da prodiskutiraat {to bi mo`elo da se o~ekuva od niv, taka {to tie bi ja podobrile rabotata na kompanijata. Predizvik na sopstvenicite na kompaniite ili na menaxerite za proda`ba ne treba da bide sozdavawe kopii na najdobriot prodava~ od celiot tim za proda`ba, tuku od sekoj prodava~ da se izgradi najdobra mo`na verzija od nego samiot. Koi proda`ni tehniki im gi predlagate? Prvo ne{to {to treba da go napravat e da se vratat nanazad, dodeka u~ele vo u~ili{te za proda`bata. Treba da im se vratat na osnovite. Mnogu od lu|eto se oddale~ija i podzaboravija na osnovite na biznisot voop{to, bidej}i ekonomijata i pazarite bea vo dobra sostojba. Toa {to sakam da im ka`am na site onie {to se zanimavaat so proda`ba e da se navratat na osnovite na proda`bata, da pra}aat pove}e pisma, poraki so blagodarnost, pove}e da se apdejtiraat. O

KULTURA

22.06.2010

SKOPSKO LETO

GRADSKI BREND I BELEG Skopskoto leto oficijalno zapo~na sino}a so koncertot na Kamerniot orkestar Almazian’s Obsession od Srbija. Za 31-to izdanie se najavuva bogata programa so pove}e od 55 programski aktivnosti koi }e se odr`at na pove}e od 25 lokacii SILVANA JOVANOVSKA

jovanovska@kapital.com.mk

1-to izdanie na Skopsko leto, zapo~na v~era (21 juni) na prviot den na letoto i svetskiot den na muzikata, so koncertot na Kamerniot orkestar Almazian’s Obsession od Srbija. Vo ramkite na ovogodine{noto izdanie na festivalot koj }e trae se do 30-ti juli, planirano e da se realiziraat nad 55 programski aktivnosti i manifestacii so 63 poedine~ni pretstavuvawa, koi }e se odrùvaat na pove}e od 25 lokacii i prostori vo Skopje me|u koi se: Starata skopska ~ar{ija (nejzinite najreprezentativni objekti i spomenici na kulturata Daut Pa{in Amam, îfte Amam, Kur{umli An, Suli An i nejzinite plo{tad i ulici), ulica “Makedonija”, platoto pred domot na armijata, letnoto kino vo Gradskiot park i drugi skopski kat~iwa i urbani povr{ini.Bogatata kulturna ponuda godinava ja so~inuvaat mnogu na{i, no i stranski umetnici (od SAD, Francija, Velika Britanija, Srbija, Crna Gora, Avstralija) koi }e ni go ovozmoàt slednovo:17 koncerti, devet izlo`bi, osum teatarski pretstavi od koi pet premieri, revija na narodni nosii, modna revija, promocija na knigi vo tekot na celoto pretstojno leto. Za prvpat godinava Zdruènieto na gra|ani Balkan amalgam od Skopje vo sorabotka so francuskiot kulturen centar @an Mone stapuva vo realizacija na proektot Praznik na muzikata, koj

programski aktivnosti vo ramkite na Skopsko leto, na pove}e od 25 lokacii

od 1982-ta godina vo 120 svetski metropoli se ~uvstvuva prviot den na letoto. “Vo Makedonija, prvpat nastanot go organizirame na ovoj na~in dosega. Praznikot na muzikata be{e posvetuvan na eden od koncertite na Skopsko leto. Veruvam vo uspe{en nastan i posakuvam vo Makedonija, Praznikot na muzikata da stane tradicionalen ”, izjavi Johan Ure, Sovetnik za kulturna sorabotka vo Ambasadata na Francija vo Makedonija. OSVEN SKOPSKO LETO, ]E IMA I DRUGI PROEKTI I ovaa godina vo tekot na 40-te denovi kolku {to }e trae ovaa manifestacija, }e ima najmnogu muzi~ki programi, no i teatarski i baletski pretstavi. Me|u muzi~arite koi }e nastapat godinava se Elena Misirkova-Loza, Emil Ribarski, “Skopski duva~ki kvintet”, ansamblot “Vokali”, Petar Renxov i drugi. Vo godine{nata programa na Skopsko leto se predvideni mnogu aktivnosti, a pararlelno so nego za prv pat }e se одr`i i manifestacijata “Skopsko turisti~ko leto” vo ramki na koja onie {to }e dojdat vo Skopje, no i `itelite na gradot }e imaat mo`nost organizirano da posetat 12 destinacii. Isto taka, po~na i nastanot “Skopje pravi muzika” na koj

PRETSTAVA SO INTERESNA VIZIJA

Za ve~erva na programata na Skopsko leto e predvidena pretstavata “2012 – poslednite Makedonci” na avtorite Sa{o Milenkovski, Tihomir Spirovski, Velika Stojkova-Serafimovska, Marko Kolovski, Bojan Trifunovski, Qup~o Manevski, Sneàna Balkanska i Venko Serafmov. Pretstavata zapo~nuva vo 20.30 minuti i }e se odrì vo Dramskiot teatar – Plato pred Muzej na Makedonija. Temata na ovaa pretstava e kataklizmata koja treba{e da mu se slu~i na svetot. Spored kalendarot na Maite, na 22-ri dekemvri 2012 godina na svetot }e mu dojde kraj. Dejstvoto se slu~uva tokmu vo toa vreme: “Dojde 22-ri i pomina, eve go 23-ti i ni{to ne se slu~i... Duri nekade na 24-ti, popla-dneto na Rojters se pojavi vest deka svetot preìvea, deka sepak, Maite zgre{ile i fala mu na boga ne bile vo pravo. Osven edno ~udo, {to gi snema site Makedonci od site kontinenti, site osven {est. Ovie {est bile na piknik, na planinata Al{ar i ostanale ìvi. E tokmu tie trojca maì i èni igraat vo pretstavata. Tie {estmina ve}e {est godini nastapuvaat po Evropa i ja raskaùvaat duhovnata istorija na svojot narod. Ili barem onolku kolku {to moàt da go storat 21-te vekovni Makedonci. Denes e 10-ti juni 2018-ta. Na svojata turneja po Evropa i pristignuvaat vo Skopje za prv pat od katastrofata, a ovaa izvedba e tokmu nivniot nastap...”. Ova e samo mal del od toa {to }e se slu~uva na ovaa pretstava vo koja ulogite gi igraat: Biljana Beli~anec – Aleksi}, Biljana Dragi~evi} Projkovska, Trajanka Ilieva, Rubens Muratovski, Zoran Qutkov, Igor Angelov.

Kur{umli An – edna od lokaciite vo Starata skopska ~ar{ija kade {to }e se odr`uvaat koncertite i nastanite

Sa{o Milenkovski e re`iser na pretstavata “2012 - Poslednite Makedonci”

}e nastapat pove}e profesionalni muzi~ari,no i amateri i gra|ani koi ќe sakaat da & se priklu~at na ovaa manifestacija bez profit.Ovaa manifestacija se odr`uva pod pokrovitelstvo na grad Skopje i Ministerstvoto za kutura, a direktorot na Direkcijata za kultura i umetnost, Nikola Gligorov izjavi: “Skopsko leto e brend i

beleg na glavniot grad i kulturata na Skopje”. Skopsko leto 2010 }e zavr{i na 30-ti juli so koncert na Ansamblot za narodni igri i pesni na Makedonija, Tanec {to }e se dor`i pred platoto pred Domot na Armijata, a del od programite na Skopsko leto }e se realiziraat i vo gradovite na Makedonija.

NOTITE NA MUZIKATA, PREKU PRSTITE NA IVANOVA

U{te eden od pozna~ajnite nastani na Skopsko leto }e bide koncertot na pijanistkata Duwa Ivanova koj }e se odr`i na 30-ti juni, vo Nacionalnata galerija na Makedonija, vo Predvorjeto na Daut Pa{in Amam. Koncertot e so naslov “Ve~er na Zbigwev Prajsner”. Duwa Ivanova e diplomiran pijanist, koja raboti kako nastavnik po pijano i kako korepetitor vo baletskiot oddel na DMBUC Ilija Nikolovski-Luj vo Skopje. Rodena e vo 1985-ta godina vo Skopje i magistrirala na oddelot za pijano na Fakultetot za muzi~ka umetnost. Dosega koncertirala vo Pariz, Francija (2009), na festivalot “Sarajevska zima” vo Saraevo, Bosna i Hercegovina, Sicilija i skoro na site doma{ni kulturno manifestacii.

Duwa Ivanova – }e ima solo koncert na pijano na Daut Pa{in Amam

22 22.06.2010

BIZNIS - SPORT

SVETSKO PRVENSTVO

REKORDNA ZARABOTKA ZA OBLO@UVALNICITE Runi e zdrav i vo odli~na fizi~ka kondicija. Toa ne e problem za negovata slaba igra. Navistina ne mo`am da go prepoznaam, toj nikoga{ dosega nemal tolku zagubeni dueli i tolku lo{i dodavawa. Mislam deka problemot se nao|a vo negovata glava. Toj e odli~en, fantasti~en fudbaler, no mora {to e mo`no pobrgu da go re{i problemot so glavata SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ledite nastapi na angliskata fudbalska reprezentacija na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika gi frlija vo o~aj milionite fudbalski zavisnici od Anglija, koi pred po~etokot na Mundijalot se nadevaa na {ampionskata titula. No, kako {to dosega odigraa angliskite reprezentativci, mo`e mnogu lesno da se slu~i tie da ne uspeat da ja pominat grupnata faza od prvenstvoto i po samo tri me~a da se vratat doma. Od vakvoto scenario stravuva celata nacija, a edinstvenite {to zadovolno gi trijat racete se lu|eto {to gi vodat sportskite oblo`uvalnici, koi po slabite igri

na reprezentacijata na “gordiot albion”, moàt da smetaat na odli~na zarabotka. “Od posledniot natprevar so Alìr, obloùvalnicata Vil Hil zaraboti najmnogu. Spored moja procenka obloùvalnicite vo Britanija zarabotija okolu 10 milioni funti samo od ovoj natprevar”, izjavi Gream [arp, portparol na obloùvalnicata Vil Hil. Angli~nite odigraa bez golovi so reprezentacijata na Alìr, a ne se proslavija mnogu i vo natprevarot protiv SAD, kade {to rezultatot po krajot na sredbata glase{e 1:1. Pred po~etokot na svetskoto prvenstvo, Angli~anite vaèa za eden od najserioznite favoriti za osvojuvaweto na titulata svetski prvak, no po katastrofalniot start tie

se izbri{ani od favoritskata lista na bukmejkerite. Selektorot na reprezentacijata Fabio Kapelo istakna deka vo pogledot na negovite izbranici moè da se vidi strav, a ni samiot toj ne moè da objasni kako toa moè da im se slu~i na tolku iskusni fudbaleri, koi {to so ogromen uspeh nastapuvaat vo najsilnite ekipi vo Premier-ligata. Kako biten faktor za golgotata na Anglija e i lo{ata forma na verojatno najdobriot fudbaler Vejn Runi, na kogo mu se izbrojani 540 minuti bez postignat gol na svetskite prvenstva. Na ~etirite sredbi na minatiot {ampionat vo Germanija, Runi ne se vpi{a vo listata na strelcite, a daleku e od postignuvawe na pogodok i na sega{niov

milioni funti zarabotija kladilnicite po natprevarot Anglija-Al`ir

vo Ju`na Afrika. “Runi e zdrav i vo odli~na fizi~ka kondicija. Toa ne e problem za negovata slaba igra. Navistina ne mo`am da go prepoznaam, toj nikoga{ dosega nemal tolku zagubeni dueli i tolku lo{i dodavawa. Mislam deka problemot se nao|a vo negovata glava. Toj e odli~en, fantasti~en fudbaler, no mora {to e mo`no pobrgu da go re{i problemot so glavata”, izjavi Kapelo, koj pokraj drugoto istakna deka i pokraj lo{iot start na selekcijata, s$ u{te se

Vejn Runi e vo o~ajno lo{a forma nadeva na {ampionskoto zlato. Vo posledniot natprevar od grupnata faza na natprevaruva~kiot del, Angli~anite }e treba da ja sovladaat Slovenija, ~ii reprezentativci zasega ostavija odli~en vpe~atok. Vo slu~aj reprezentacijata na Anglija da ispadne od Mundijalot, procenkite velat deka obloùva~ite od ovaa zemja }e go zagubat interesot za obloùvalnicata i uplatite }e bidat naglo namaleni. Ottamu moè da se

zabeleì deka fanovite od ovaa zemja glavno se obloùvaat na pozitiven rezultat na svoite fudbaleri, {to na sportskite kladilnici im dava golem prostor za zarabotka. Inaku vo Velika Britanija pred po~etokot na prvenstvoto glavni kandidati na obloùvalnicite za osvojuvawe na prvoto mesto bea [panija i Brazil. Po porazot na [panija na startot i neuverlivata igra na Brazil protiv Severna Koreja, nazivot favorit go dobi selekcijata na Argentina.

FUDBAL

MURIWOVATA LISTA SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

odeka vnimanieto na fudbalskite zavisnici e svrteno kon vozbuduvawata na svetskoto prven stvo vo Ju`na Afrika, noviot trener na Real Madrid, @oze Muriwo zatskrien od javnosta se obiduva da obezbedi nekolku novi zasiluvawa za sostavot na negovata ekipa. Spored pi{uvaweto na {panskiot vesnik AS, Muriwo ja predal listata do pretsedatelot na “kralskiot klub” Florentino Perez, kade {to se vpi{ani imiwata na Stiven Xerard, Bastijan [van{tager, Havi Martinez i Daniele De

Portugalskiot trener mu gi soop{ti na Perez posakuvanite zasiluvawa za sostavot na Real Madrid Rosi. Xerard ve}e od poodamna e spomenuvan kako mo`no zasiluvawe za Real, a iako toj najavi deka bi sakal da ostane vo Liverpul, evidentno e deka poradi vlo{enata finansiska sostojba vo klubot, toj za dobra suma }e dobie ispisnica. Poslednata ponuda od Perez e 36 milioni evra, na {to s$u{te nema odgovor od angliskiot tim. Havi Martinez e golema nade` na {panskiot fudbal

i vo momentov nastapuva za Atletik Bilbao. Poznava~ite komentiraat deka negoviot transfer vo Real e realen i lesno izvedliv, bidej}i Martinez bil voodu{even od toa deka najgolemiot evropski klub na site vremiwa e zainteresiran za negovite uslugi. Ba{tijan [vajn{tajger se ~ini deka ve}e ne e zadovolen vo Baern Minhen i posakuva transfer vo nekoja druga ekipa. Te{ko deka toj bi se soglasil za preminu-

Roma ne e zainteresirana da go prodade De Rosi

Stiven Xerard e re{en da zamine od timot na Liverpul

Havi Martinez e golema nade` na {panskiot fudbal

vawe vo nekoja druga ekipa vo Bundes-ligata i kako opcija za germanskiot reprezentativec se golemite klubovi od Anglija i [panija. Dobro izvestenite novinari na AS tvrdat deka [vajn{tajger e najgolemata `elba na Muriwo. Iako i Daniele De Rosi se nao|a na listata na Portugalecot, sepak, od timot na Roma ve}e objavija deka nema da prifatat nikakva ponuda za nivniot fudbaler. Sepak, sme bile svedoci na mnogu vakvi situacii vo minatoto koga Real kupuval i mnogu po nedostapni fudbaleri, kako {to be{e slu~ajot so Luis Figo i Dejvid Bekam. Inaku glavnoto zasiluvawe za madridskiot tim se o~ekuva da bide Vejn Runi, a celiot transfer se o~ekuva da te`i 96 milioni evra.

Bastijan [vajn{tager e na vrvot od listata na `elbi na Muriwo

SPORT

22.06.2010

SPORT

SVETSKO PRVENSTVO

TENIS

START NA ME^EVITE OD VIMBOLDON

BRAZIL POBEDI, AMA OSTANA BEZ KAKA Vtoriot gol na Fabijano sporen poradi igraweto so raka

apo~na novoto izdanie na teniskiot turnir vo Vimboldon, ~ija tradicija datira od 1875 godina. Godinava site se nadevaat da vidat nov duel na Ro`e Federer i Rafael Nadal, dvajcata najdobri teniseri na dene{nicata. Prokletstvoto na Vimboldon e vo toa {to na sekoi ~etiri godini e vo senka na Svetskoto fudbalsko prvenstvo, a taka }e bide i godinava koga noviot {ampion na trevnite tereni }e bide dobien vo re~isi iste vreme koga i fudbalskiot svetski prvak. No, paralelata pome|u tenisot i fudbalot e mnogu golema vo momentov, a glavnite akteri na angliskiot Gren Slem se voedno i golemi fudbalski fanovi. Ro`e Federer be{ model za uspeh i motivacija na {vajcarskite fudbaleri vo kvalifikaciite za Mundijalot. No, po bleskavata pobeda nad [panija,

Ro`e Federer ja brani titulata od minatata godina fudbalerite se sega inspiracija za teniserot {to na Vimbldon se nadeva na nov triumf nad [panecot, Nadal. Samiot Nadal e porane{en fudbaler i golem fanatik koga e vo pra{awe igrata na negovata reprezentacija. [pancite i natamu se favoriti na {ampionatot, iako zasega ne dadoa potvrda za konstatacijata. Isto e i so Nadal. Od nego se pla{at site, no zatoa toj zagubi na turnirot vo Berlin, minatata nedela i toa od podzaboraveniot Avstraliec, Lejton Hjuit. Pokraj dvajcata favoriti na pobeda na Vimboldon se nadevaat i Novak Xokovi} i Endi Rodik.

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

olemiot Brazil ja ostvari i vtorata pobeda na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika, otkako so 3:1 ja sovlada selekcijata na Bregot na Slonovata Koska, u{te edna favorizirana afrikanska reprezentacija, {to se soo~uva so eliminacija. No i pokraj triumfot, brazilskite fudbaleri nemaat golemi pri~ini za slavewe poradi toa {to pred samiot kraj na sredbata, predvodnikot na timot Kaka, dobi crven karton poradi eden i ne ba{ grub start. “Brazilcite ne smeat da se àlat. Moèbi vtoriot òlt karton za Kaka

Brazilcite ne smeat da se àlat. Moèbi vtoriot òlt karton za Kaka be{e prestrogo dosuden, no zatoa Fabijano na dva pati odigra so raka pred da go postigne vtoriot gol na natprevarot, a toa be{e i re{ava~ko za krajniot ishod

be{e prestrogo dosuden, no zatoa Fabijano na dva pati odigra so raka pred da go postigne vtoriot gol na natprevarot, a toa be{e i re{ava~ko za krajniot ishod”, izjavi Geran Sven Erikson, selektorot na porazenata ekipa. To~no, vtoriot gol na Brazil postignat so Luis Fabijano be{e postignat otkako toj odigra mnogu somnitelno so racete, a na edna snimka i glavniot sudija mu stava do znaewe na Fabijano deka ja zabele`al negovata nekorektna igra. No, ovoj gol be{e priznat, po {to Brazil ja zadr`a favoritskata uloga, a Bregot na

Slonovata Koska za eventualniot nastap vo narednata faza od {ampionatot, }e mora da tiumfira so pogolema gol-razika vo duelot so Severna Koreja, no i da ja ~eka razvrskata od duelot od preostanatite me~evi. Novo razo~aruvawe dojde od branitelot na {ampionskata titula Italija. U{te eden nere{en ishod, ovoj pat vo natprevarot so apsolutniot autsajder Nov Zeland. Za ironijatada bide u{te pogolema, Italija ima {ansa so tri remija da se plasira vo 1/8 finaleto, sli~no kako i na Mundijalot vo 1982-ta, koga Italijan-

cite ja osvoija, tretata titula svetski prvak. Nitu toga{, nitu pak sega, na “azurite” nikoj ne gleda kako na favoriti, no taka be{e i pred ~etiri godini koga po bledata igra vo po~etnite natprevari, ednostavno blesnaa vo zavr{nicata. Zatoa, pak, selekcijata na Paragvaj dojde do prvata pobeda na svetskoto prvenstvo i po nere{eniot rezultat so Italija vo prvoto kolo e na najdobriot pat da go obezbedi prvoto mesto vo grupata F. Paragvajcite so 2:0 ja nadigraa indisponiranata reprezentacija na Slova~ka.

FRANCUSKA REPREZENTACIJA

BUNT NA FRANCUSKIOT BROD

Kako kulminacija na celata drama, francuskite mediumi {pekuliraat deka zad celata situacija stoi nikoj drug tuku Zinedin Zidan?!

eprezentativcite na Francija odbija da treniraat na posledniot trening, otvoreno protestiraj}i protiv toa {to nivniot soigra~ Nikolas Awelka be{e otstranet od timot. Nekolku visoki pretstavnici na francuskata fudbalska reprezentacija ve}e podnesoa ostavka, a po verbalnite navredi “trikolorite” zapo~naa so me|usebni fizi~ki presmetki. Kapitenot na selekcijata Patris Evra go napadna kondiciskiot trener Rober Duverne, a pogolema tepa~ka bila izbegnata samo poradi toa {to selektorot Rajmon Domene{ li~no se vme{al vo smiruvawe na “zavojuvanite” strani. Sepak, Duverne ja iskinal svojata akreditacija i dal neotpovikliva ostavka na svojata funkcija. Ostavka podnese i direktorot na reprezentacijata @an Lui Valentin, od kogo pristigna oficijalnata potvrda na glasinite za buntot na francuskite fudbaleri. “Igra~ite se odnesuvaat kako razmazeni deca, pra{ajte gi samite zo{to ne sakaat da tre-

Reprezentativcite na Francija iska`aa neposlu{nost kon stru~niot {tab niraat. Ova e skandal za Francija i za ovie mladi lu|e. Ova e skandal za francuskiot fudbalski sojuz i reprezentacijata. Skandalozno e fudbalerite da ne sakaat da treniraat. [to se odnesuva do mene, e gotovo, go napu{tam Sojuzot, zgadeno mi e od celata rabota”, izjavi Valentin. So soop{tenie izlegoa i francuskite reprezentativci, za koi e neprifatlivo Awelka da bide otstranet od selekcijata, samo

poradi natpisite vo mediumite, bez da bide sprovedena istraga od Fudbalskiot sojuz. Awelka navodno go narekol selektorot “prqav kurvin sin”, no nitu Domene{ go potvrdi toa, nitu pak fudbalerot prizna deka ka`al takvo ne{to. I kako kulminacija na celata drama, francuskite mediumi {pekuliraat deka zad celata situacija stoi nikoj drug tuku Zinedin Zidan?! Navodno Tieri Anri, Frank Riberi, Patris Evra i

Vilijam Galas odràle sostanok so Zizu, na nekolku dena pred natprevarot so Meksiko. Toj im predloìl da igraat ofanzivno so Anri i Matie Valbuen vo napadot. “êtvorkata” toa mu go predloìla na selektorot, koj prvo ja prifatil inicijativata, no otkako razbral ~ija ideja e toa, odbil planot da go sprovede vo delo. Domene{ e lut na Zidan, otako toj go opi{a kako “dobar selektor, no lo{ trener”.