Page 1

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

KRIS VIBEJKER SANOFI-AVENTIS ^OVEKOT ZA PRESVRT  STRANA 14

WEEKE WE KEND EN ND D

DOLGA CEVKA  STRANA 13

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... PETOK, 18. JUNI. 2010 | BROJ 64 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 17.06.2010, 13.00~.

GR^KATA KRIZA I MAKEDONSKATA EKONOMIJA

IZVOZNICITE ]E GO IZVLE^AT NAJDEBELIOT KRAJ

MBI 10 MBID OMB

1 ,34% 0,08% 0 00,25%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 50,09 1,23

NAFTA BRENT EURORIBOR

778,61 1,28%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (17.06) 2.370

MBI 10

2.360 2.350 2.340 2.330 2.320 2.310 2.300 2.290 2.280 11.6

13.6

15.6

17.6

DENES VO

PETTA SREDBA GRUEVSKI-PAPANDREU

GLUMA ILI SILNA PREDIGRA!?  STRANA 6

 KOMPANII I PAZARI

PA\A POTRO[UVA^KATA NA PIVO VO REGIONOT VO MAKEDONIJA SE TRO[I POMALKU PIVO ZA 20-30%  STRANA 3

 DALI NAMALENITE KAMATI MO@AT DA GO ZA@IVEAT PAZAROT NA KAPITAL?............................................................................16  MAKEDONIJA I RUSIJA UTRE GO POTPI[UVAAT KLIRIN[KIOT DOLG.................................................................STRANA 20  OTKAKO PO^NA DA PA\A VREDNOSTA NA EVROPSKATA VALUTA: NEMA VE]E TURKANICI VO ^EKALNATA ZA EVROTO.....................................................................21

 UVODNIK IGOR PETROVSKI A, NAS KOJ ]E NÈ SPASI?  STRANA 2

VO PRESRET NA REBALANSOT GRADE@NICITE PROTIV KRATEWE NA KAPITALNITE RASHODI  STRANA 8

KOLUMNA OLUMNA OLUMNA

DEN DON^EV VREDNOSTA NA EVROTO ]E PRODOL@I DA PA\A  STRANA 12


2 18.06.2010

NAVIGATOR

334.447

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 18 JUNI 2010

A, NAS KOJ ]E NE SPASI? vropska unija se isturi frlaj}i pari za da go spasi svoeto neposlu{no ~edo Grcija. Grcite zabegale tro{ej}i pari {to ne se nivni, i sega nivnite prijateli }e im gi pokrivaat dupkite. Fr~at stotici milijardi evra kako da se “stotki” zalepeni na ~eloto od svira~ite na nekoja “golema debela gr~ka svadba”. Kisela e nasmevkata {to mi ja predizvika aluzijata na ovoj popularen holivudski blokbaster od pred nekolku godini. Kisela e zatoa {to prognozite za toa kako }e se odrazi gr~kata kriza vrz makedonskata ekonomija ne se rozovi. Ako se prodlabo~i krizata vo Grcija, najgolem {ok }e pretrpat makedonskite kompanii {to izvezuvaat na gr~ki pazar. Negativni posledici }e trpi i vkupniot izvoz, bankarskiot sektor i prilivot na stranski investicii. Najmnogu }e nastradaat tekstilcite, i izvoznicite na metali i ~elik. Na{ite ekonomski analiti~ari napravile presmetki za toa “{to bi bilo, koga bi bilo” za nekolku scenarija. S$ ubavo si presmetale: ako gr~kata ekonomija pa|a 3%, ako pa|a 5%, ako bide vaka, ako bide onaka...{to }e zna~i toa za nas. Koe scenario i da go izbereme, sme go obrale bostanot. Kako {to }e minuvaat godinite, na{iot izvoz kon Grcija }e pa|a. Najpesimisti~kite prog-

E

nozi odat i do preku 50% pad na izvozot vo Grcija vo 2014 godina. Presmetano vo pari, makedonskiot izvoz mo`e da zagubi 270 milioni dolari istata godina. A, gr~kite investicii? Tie }e prodol`at da pa|aat zatoa {to gr~kite kompanii se vo lo{a sostojba poradi krizata. Najgolemite gr~ki investitori vo Makedonija i regionot se vsu{nost dr`avni kompanii, pa koga dr`avata im e vo dol`ni~ka kriza, koj }e razmisluva za novi investicii. Treba da bideme sre}ni i ako ostavat nekoj denar od nivnite dobivki ovde, zatoa {to im se potrebni pari kako leb nasu{en, vo momentov. Kako i da e, Evropa }e ja spasuva Grcija, zatoa {to pred s$, }e se spasuva sebesi. Paketot od 750 milijardi evra dogovoren za poddr{ka na ~lenkite na evrozonata {to imaat problemi so buxetskite deficiti, najverojatno }e zavr{i rabota, no i ako e malku, nema problem, }e brcnat Germanija, Francija i ostanatite, u{te malku vo xebot, za da gi potkrepat svoite pomalku disciplinirani sojuznici. Germanija treba da im prodava na ostanatite od EU - ako dozvoli da propadnat, so kogo toga{ }e pravi trgovija i so kogo }e ima trgovski suficit. Evropskite golemi banki se izlo`eni nagolemo vo Grcija, i parite {to & se ostaveni na Grcija

VAC DEFINITIVNO SI ODI OD SRBIJA Oficijalno e potvrdeno deka germanski VAC definitivno se povlekuva od srpskiot pazar. Planira vo naredniot period da zapo~ne so proda`ba na svoite akcii vo belgradska “Politika” i novosadski “Dnevnik” ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

od paketot za spas, vo golem del }e zavr{at kaj niv. Od nas za vas, pa povtorno kaj nas, taka nekako mu doa|a ovaa matematika. Evropa }e ja spasi Grcija, no nas koj }e n$ spasi? Nie }e mu dojdeme ne{to kako kolateralna {teta vo site gluposti {to gi pravela Grcija, a evropskite institucii & progleduvale niz prsti. Zatoa mora da gi zememe seriozno predvid analizite napraveni za mo`nite posledici na gr~kata kriza vrz makedonskata ekonomija. Na{ive “vladeteli” mora da go imaat seto ova predvid pri kroeweto na svoite strategii za razvoj i buxeti za godinite {to sledat. Kompaniite {to izvezuvaat vo Grcija, kako znaat i umeat mora da najdat alternativni pazari, dodeka e vreme. Za da ne izleze na krajot deka Grcite ni se krivi za s$.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

N

 PORADI EKONOMSKI PROBLEMI NA MEDIUMSKATA GRUPACIJA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

evraboteni lica evidentirala Agencijata za vrabotuvawe zaklu~no so 31 maj godinava. Sporedeno so prethodniot mesec, koga Agencijata registrirala 339.223 nevraboteni, brojot na nevraboteni e namalen za 4.476 lica. Namaluvawe na brojot na nevraboteni ima i vo mart vo sporedba so april. Vo mart, pak, Agencijata za vrabotuvawe izbroila 341.720 nevraboteni, {to vo sporedba so april e pomalku za 2.497 lica. Iako kompaniite u{te od po~etokot na minatata godina otpu{taat rabotnici, brojot na nevraboteni lica kontinuirano se namaluva. Najgolem broj otpu{tawa ima{e vo ko`arskata, tekstilnata i metalnata industrija.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ermanskata mediumska grupacija VAC definitivno se povlekuva od srpskiot pazar. Po {pekulaciite vo srpskite mediumi za pismoto koe VAC go ispratil do srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, vo koe bara pomo{ od dr`avata za prezemawe na belgradskiot dneven vesnik “Ve~erwe novosti”, vo sprotivno }e si odi, “Kapital” pobara komentar od Sr|an Kerim, generalen direktor na izdanijata na VAC za Jugoisto~na Evropa i za Makedonija. Od negoviot kabinet dobivme odgovor deka e na slu`ben pat i ni go ispratija oficijalnoto soop{tenie na grupacijata upateno do srpskite mediumi. Vo soop{tenieto pi{uva deka VAC definitivno se povlekuva od srpskiot pazar i planira vo naredniot period da zapo~ne so proda`ba na svoite akcii vo belgradskata mediumska ku}a Politika i novosadskiot vesnik “Dnevnik. “Mediumskata ku}a VAC re{i da go zavr{i svojot anga`man vo Srbija i postepeno da se povle~e od zemjata. Informaciite koi kru`at niz Belgrad se samo delumno to~ni. VAC re{i da gi povle~e svoite investicii od Srbija i }e po~ne da gi prodava svoite udeli vo srpskite firmi. Spomenatata proda`ba bi trebalo da se vr{i preku konkretni uslovi i ceni so za~uvuvawe na ekonomskite prava i interesi na VAC grupacijata”, se veli vo soop{tenieto od portparolot na mediumskata grupacija, Pol Binder. Vo soop{tenieto se veli deka direktorot na VAC, Bodo Hombah, mu se obratil na srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, so doverlivo pismo vo koe mu go opi{al iskustvoto na mediumskata ku}a kako investitor vo Srbija i najavil deka VAC }e gi povle~e svoite investicii vo Srbija. “Proda`bata na udelite bi trebalo da se vr{i preku konkretni uslovi i ceni so za~uvuvawe na ekonomskite prava i interesi na VAC grupacijata. Mediumskata ku}a VAC na ovoj ~ekor ne e uslovena so ni{to,

G

tuku sprotivno”, se veli vo soop{tenieto. Hombah go zamolil pretsedatelot Tadi} da & pomogne na grupacijata dr`avnite slu`bi i organi da go prosledat nejzinoto izleguvawe soglasno zakonite. “VAC grupacijata se nadeva deka zemjata nema da ja napu{ti vo nesoglasuvawa, nasproti golemite te{kotii i javni kleveti. Site tvrdewa deka VAC grupacijata saka da izvr{i pritisoci vrz nekogo, se celosno izmisleni”, pi{uva vo soop{tenieto. Deka vistinskata pri~ina za povlekuvawe, kako {to pi{uvaa srpskite mediumi e lo{ata finansiska sostojba na grupacijata v~era potvrdi i srpskiot minister za kultura i informirawe, Neboj{a Bradi}. Spored nego, zad najavata na VAC deka se povlekuva od Srbija se krijat “~isto ekonomski pri~ini”. “Dokolku kompanijata ne ostvari del od planiranata ekonomska politika,

toga{ odi na drugi pazari. Toa ne e ne{to novo, nitu nevoobi~aeno”, izjavi Bradi} za dene{ni “Ve~erwe novosti”. Spored nego, VAC ne se obratil do Ministerstvoto so zabele{ki za raboteweto na vesnicite “Politika” i “Dnevnik” vo koi ima akcii. Toj dodade deka povlekuvaweto na VAC ne bi trebalo da ja potrese doma{nata mediumska scena. VAC vo momentot vo Srbija e sopstvenik na 50% od najstariot srpski vesnik “Politika”, dodeka drugite 50% se vo sopstvenost na dr`avata. Kompanijata poseduva 55% od vesnikot ‘Dnevnik” koj izleguva vo Novi sad. Grupacijata VAC na srpskiot pazar e prisutna od 2001 godina i pe~ati 135.000 primeroci od razli~ni pe~ateni izdanija me|u koi se “Politika”, “Sportski `urnal”, “Dnevnik” i srpskoto izdanie na spisanieto “Auto bild”.


NAVIGATOR

18.06.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI



SVETSKO PRIZNANIE ZA KVALITET ekoja nagrada e zadovolstvo za menaxmenn ija, tot na edna kompanija, no posebno se omileni nagradite {to doa|aat vo vreme na globalna ekonomska kriza. Toga{ kompaniite i menaxerite ne mo`at da dignat glava od, pred s$, finansiski problemi. No, ima i pozitivni primeri. Toa e vreme za eme nekoi kompanii vo nevreme da ja doka`uvaat svojata golemina. Skopskata pivarnica za svojot strate{ki proizvodd – pivoto “skopsko” - dobi svetsko priznanie za najvisok kvalitet i ~etiri zlatni medali na Institutot za selekcija na kvalitet Monde selection”. Pleva od nagradi, koja mo`e da se povrze samo so odr`liva strategija za osvojuvawe na pazarot so proizvod koj stana makedonski brend. “Skopsko” e gordosta na Makedonija, a ne samo na pivarnicata, zatoa {to osvojuva ne samo nagradi,

S VOREN BAFET

NIKOLA GRUEVSKI

DRAGAN XAI]

NIKOLA SARKOZI

i povika kolegite-mililavniot direktor na FK avodno neo~ekuvanata odeka toj gasi po`ari vo N sredba so Papandreu Gjarderi od SAD da do- SCrvena Yvezda dobi ob- DEvropa so restriktivni vleva nade` deka re{enie niraat 50% od svoeto bogat- vinenie poradi zloupotreba finansiski merki, negovite za imeto mo`e naskoro da se najde

stvo na siroma{nite

na pari od transferi na fudbaleri vo stranstvo

gra|ani mu protestiraat protiv istite merki

 PA\A POTRO[UVA^KATA NA PIVO VO REGIONOT

VO MAKEDONIJA SE TRO[I POMALKU PIVO ZA 20-30% Svetskoto fudbalsko prvenstvo donekade }e go ubla`i padot na potro{uva~kata na pivo vo zemjava, {to se dol`i pred s$ na vremenskoto ograni~uvawe za kupuvawe alkohol. Poznava~ite na pazarot velat deka ekonomskata kriza vo mnogu pomala mera vlijaela vrz pobaruva~kata za pivo IGOR PETROVSKI ne alkohol, e golema. igor@kapital.com.mk

azarot na pivo vo zemjava e padnat za 2030% vo poslednive godina-dve, najmnogu kako rezultat na Zakonot za vremenski ograni~ena proda`ba na alkohol do 19 ~asot, velat neoficijalnite podatoci do koi dojde “Kapital”. Bidej}i ne postoi oficijalna statistika {to go meri pazarot na pivo, a pivarnicite nara~uvaat istra`uvawa {to gi koristat za interna upotreba, se obidovme da doznaeme kako se dvi`i proda`bata na pivo od samite trgovci. Vo site trgovski sinxiri {to gi iskontaktiravme, no i nekolku pomali lokalni dragstor~iwa, velat deka proda`bata na pivo prvo ja pogodi zabranata za proda`ba po 19 ~asot, a potoa ja dotol~i Zakonot protiv pu{ewe, koj {to go namali tro{eweto pivo vo ugostitelskite objekti. Prodol`eniot rok za kupuvawe alkohol do 21 ~asot za vreme na letnata sezona malku ja ubla`i situacijata, no, sepak, {tetata po proda`bata na pivo, {to vo drugi zemji vleguva vo kategorijata hrana, a

P

Poznava~ite na pazarot velat deka ekonomskata kriza i namaluvaweto na kupovnata mo} ne vlijaele vo tolkava mera vrz potro{uva~kata na pivo, kolku prethodno navedenite pri~ini. Nivnite procenki se deka najmnogu 5% pad na pobaruva~kata za pivo ima predizvikano krizata, isto kolku {to e i kaj sokovite, koi obi~no odat so mnogu sli~ni pazarni dvi`ewa. Vo vreme koga se odr`uva Svetskoto prvenstvo vo fudbal, pivoto nasekade bele`i rast na proda`bata, no proizvoditelite i uvoznicite na pivo vo zemjava s$ u{te ne izleguvaat so procenki kolku dopolnitelno }e }arat zaradi fudbalot. ^ekaat neka pomine prvenstvoto, pa }e gi sumiraat rezultatite. Sli~no kako i kaj nas, i vo Srbija padot na pazarot na pivo od 2008 godina dosega padnal za 30%, spored direktorot na kompanijata Ujediwene srpske pivare, Fransoa Ksavije Mahot. Toj za B92 izajvi deka prose~niot pad na potro{uva~kata na pivo vo regionot e 4%, a samo ovaa godina vo Srbija e 9%. Pri~inite za ova, spored Mahot, treba da se baraat vo makroekonomskata situacija. Pazarot na pivo e zavisen od prihodite {to im se na raspolagawe na potro{uva~ite, a Srbija ima niska prose~na plata, veli toj. Ima i drugi pri~ini, kako {to se lo{ite vremenski uslovi vo poslednite

 3 FAKTI ZA...

0,55 7 -0,93

INDEKSNI POENI DOBI [VEDSKATA EKONOMIJA VO OCENKITE NA EVROPSKIOT POLITI^KI CENTAR, SO [TO E RANGIRANA KAKO NAJZDRAVA VO EU ZEMJI SE NAO\AAT VO ZLATNATA SREDINA - VELIKA BRITANIJA, ^E[KA, SLOVA^KA, POLSKA, BELGIJA, BUGARIJA I FRANCIJA INDEKSNI POENI DOBI GRCIJA, ^IJA EKONOMIJA SE SMETA ZA TE[KO BOLNA

KONSTAN KONSTANTINOS NTI TINO NOS SPANUDIS tuku i vkusovi na doma{ni i stranski “pivopijci”. “Skopsko” e uspe{na makedonska prikazna i primer za doma{noto proizvodstvo kako treba da se sozdade brend, koj potoa samo }e nosi pazari i nagradi. Samiot fakt deka prviot medal za kvalitet od Monde selection na “skopsko” mu e dodelen u{te vo 1978 godina dovolno ka`uva za kontinuiraniot kvalitet na ovoj proizvod.



GUBITNIK

MINISTERSKO NEKULTURNO LETO

a samo tri nedeli pred po~etokot na Ohridsko leto ministerkata za kultura, Elizabeta Kan~eska-Milevska, go razre{i nejziniot direktor Toni Simonovski. Taka, a, ovaa najzna~ajna nacionalnaa kulturna manifestacija ne-potrebno se (do)politiziraa pred samiot po~etok naa nejzinoto godine{no izdanie. e. Osven toa, se raboti i zaa 50-godi{en jubilej, a predd eden mesec od pretsedatel-skata pozicija na Upravniott odbor demisionira{e i Zoran Xorlev. Za volja na vistinata, miniss terkata Kan~eska-Milevska u{te od po~etokot na godinava posredno preku mediumite najavuva{e smena na nekolku direktori na festivali i nacionalni institucii. Vo kulturniot korpus na vladeja~kata partija ve}e se ~uvstvuva nezadovolstvo zaradi, kako {to velat, podzemnata politika i ministerskata kritika na vmrovskite direktori. Ako ve}e se raboti za neuspe{ni direktori, toga{ ministerkata treba(lo) da poka`e malku transparentnost vo vodeweto

N

nekolku meseci. “Potro{uva~ite se vrtat kon poevtinite piva, i toa e nivnata posledna odluka pred da prestanat da kupuvaat pivo”, objasnuva Mahot i veli deka najgolem pad ima vo premiumsegmentot na piva, od duri 35%, vo mejnstrim-segmentot e 8-9%, dodeka evtinite brendovi se stabilni ili imaat blag porast. Vo Makedonija zasega nikoj ne izleguva so oficijalni podatoci za toa koe pivo kolkav del od pazarot dr`i i koj imal pad ili porast

na proda`bata od godina vo godina, iako neoficijalno “skopsko” s$ u{te ima dominanten del od kola~ot, od nekoi 50%. Vo posledno vreme na pazarot seriozno zagrizaa i nekolku uvozni brendovi, iako i samata Pivara vo svojata strategija svesno go namali pazarniot udel na “skopsko’, koj {to svoevremeno iznesuva{e i 70%, za da im ostavi prostor i na ostanatite brendovi {to se vo nivniot asortiman, kako “gorsko”, “amstel” i “hajneken”.

 PROCENKI...

ELIZABETA KAN^ESKA-MILEVSKA na kulturnata politika i javno da istapi so stav okolu nivniot u~inok. I toa vo pristoen tajming pred organiziraweto na jubilejnoto leto. Inaku, Simonovski na ~elo na Ohridsko leto be{e postaven vo 2007 godina. Prvata zada~a mu bila da go realizira gostuvaweto na slavniot dirigent Zubin Mehta, bez razlika kolku }e ~ini. Poznava~ite na prilikite velat deka Simonovski vo negovoto trigodi{no menaxirawe nikoga{ ne uspeal da ja pokrie “dupkata” od 300.000 evra potro{eni na Mehta.

MISLA NA DENOT

 DOMINIK [TROS-KAN glaven izvr{en direktor na MMF

MO@NI SE NOVI FINANSISKI [OKOVI

olebawata na finansiskite pazari dramati~no se zasilija vo izminatite nedeli, tro{ocite za zadol`uvawe se zgolemija, a rizi~niot imot se rasprodava vo site delovi od svetot - pora~a prviot ~ovek na Me|unarodniot monetaren fond, Dominik [tros-Kan. Vo izve{tajot {to im e dostaven na finansiski razvienite zemji od G20, MMF uka`uva deka ovie trendovi gi zasiluvaat stravuvawata na investitorite vo vrska so sostojbata vo javnite finansii na evropskite zemji, s$ poizrazenata neizvesnost vo odnos na merkite i revidiranite o~ekuvawa na pazarot vo odnos na silata na ekonomskoto zazdravuvawe i izgledite za rast vo idnina.

K

LESNO E DA IMA[ PRINCIPI KOGA SI BOGAT. POVA@NATA RABOTA E DA IMA[ PRINCIPI KOGA SI SIROMA[EN

REJ KROK OSNOVA^ NA SINXIROT RESTORANI ZA BRZA HRANA MCDONALDS


4 18.06.2010

NAVIGATOR

 SVET

0-24 

...PROTESTI VO UKRAINA

...PRAVO DO DNO

...MILIJARDERITE VO AKCIJA

Hrvatska Magma sledna za propast

Bafet i Gejts apeliraat za pomo{ na siroma{nite Se bara sloboda za mediumite

o Ukraina se odr`uvaat masovni protesti protiv zadu{uvaweto oren Bafet i Bil Gejts gi povikaa amerikanskite milijarderi rvatskata trgovska kompanija Magma go namaluva brojot V da doniraat barem 50% od svoeto bogatstvo. Tie dvajcata Vna slobodata na mediumite. Se bara da se ostavat noviH na prodavnici, a cenata na akciite se topi. Mo`no e od i Melinda Gejts vo poslednata godina odr`aa niza ve~eri so narite slobodno da go izrazuvaat misleweto i da prenesuvaat carstvoto na biznismenot Goranko Fi`uli} da pre`iveat samo nekolku du}ani.

 FOTO NA DENOT

bogatite Amerikanci za da gi nagovorat da doniraat.

NEVREME VO BELGRAD

^ovek stoi pokraj svojot avtomobil, otkako se izlea rekata Sava vo centarot na Belgrad, po golemoto nevreme {to go zafati glavniot grad na Srbija. Veter i do`d vo glavniot grad na Srbija za samo polovina ~as napravija ogromen haos, ru{ej}i banderi, drvja, oxaci i prevrtuvaj}i avtomobili. Na edna od ulicite nadojdena voda desetina metri vle~e{e ~ovek. Vo Zemun vetrot odnel drvena terasa od zgrada koja {to padnala vrz avtomobil i vrz prodavnica. Pri nevremeto odletal i del od pokrivot na zgradata na Fakultetot za muzi~ka umetnost i od Zdravstveniot dom vo Lajkovac. Zaradi silnoto nevreme se zapalila i edna trafostanica, a po`arnikarite uspeale da go izgasnat po`arot otkako strujata bila isklu~ena od ekipite na elektrodistribucija. Spored Upravata za hidrometeorolo{ki raboti na Srbija, vo Belgrad navrnale 20 litri do`d na kvadraten metar. Vo nevremeto nemalo ~ove~ki `rtvi, a vrednosta na materijalnite {teti dopolnitelno }e se utvrduva.

informacii.

 DVA, TRI ZBORA “Fudbalot im pomaga na lu|eto da zavladeat so disciplinata na sloboda i povtorno n$ u~i na `ivot. Igra, eden `ivot: koga bi se zadlabo~ile, fenomenot na eden svet voshiten od fudbal bi ni dal pove}e od vistinska zabava” BENEDIKT [ESNAESETTI poglavar na Rimokatoli~kata crkva

“Brojot na nelegalnite imigranti koi vlegle vo Grcija minatata godina e namalen vo sporedba so 2008 godina, no zemjata i ponatamu e glaven vlez za nelegalnite imigranti vo Evropa” GIL ARIAS FERNANDES zamenik-direktor na Agencijata za nadvore{ni granici na EU

“I se izvinuvam na amerikanskata javnost poradi ekolo{kata katastrofa. Nie jasno mu ka`avme na pretsedatelot Obama deka zborovite ne se dovolni. Nie znaeme deka za nas }e se sudi samo spored delata i taka treba da bide” KARL-HENRIH SVANBERG pretsedatel na Upravniot odbor na Briti{ Petroleum

 GADGETS

NINTENDO GO PRETSTAVI 3DS aponskiot proizvoditel jalni o~ila.

J

na konzoli za igrawe i oficijalno go objavi naslednikot na popularniot DS, koj na igra~ite }e im ponudi igra vo 3D bez potreba od specijalni o~ila. Za vreme na E3 saemot za videoigri, koj se odr`a vo Los Anxeles, se slu~i toa {to Nintendo go najavi pred nekolku meseci - pretstavena e prvata trodimenzionalna prenosna konzola, za koja nema da bidat potrebni speci-

Konzolata nare~ena 3DS, osven igri, mo`e da prika`uva i filmovi vo 3D-tehnika, a so pomo{ na dvete kameri na zadnata strana mo`e da pravi i 3D-fotografii. Nintendo 3DS ima dva displei gorniot so golemina od 3,53 in~i ovozmo`uva 3D-prikaz i ima rezolucija od 820h240 pikseli. Dolniot displej e na dopir, so golemina od 3,02 in~i i rezolucija od 320h240 pikseli.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


6 18.06.2010

POLITIKA

PETTA SREDBA GRUEVSKI-PAPANDREU

GLUMA ILI SILNA PREDIGRA!?  Premierite na Makedonija i na Grcija, Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu, na obostrana inicijativa (navodno!) se sretnaa po petti pat vo sedi{teto na Evropskata unija. Oficijalno, sredbata bila vo nasoka na davawe na pozitiven implus vo sporot...no, ona {to nagolemo se {pekulira ( a od Atina se dobiva i kako oficijalen dr`aven stav!) e deka nema da se tro{i vreme na “kafe-muabet” sekoj mesec, ako nekade pod masa ne se gleda re{enieto KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

{te edno ispieno kafe vo prijatna atmosfera vo Brisel - makedonskiot premier Nikola Gruevski i negoviot gr~ki kolega Jorgos Papandreu samo nekolku ~asa pred po~etokot na Samitot na EU se sretnaa po petti pat. Razgovaaa i povtorno ne napravija nikakov is~ekor napred vo pregovorite (barem oficijalno!). Kako i od prethodnite, i od ovaa sredba nema{e detali za {to razgovarale premierite (ovojpat i dvajcata ne izlegoa duri ni so nikakvi izjavi za mediumite po sostanokot) i s$ ostana na liferuvawe na {turi soop{tenija vo koi se relativizira pra{aweto za imeto i ~isto protokolarno se veli deka se razgovaralo za “pra{awa od zaedni~ki i regionalen interes, ekonomskata kriza, integraciite na Balkanot, kako i pove}e pra{awa od bilateralen karakter, me|u koi i ona za sporot”. I, dodeka od makedonska strana po sredbata nikoj ne izleze so oficijalna izjava, se javi gr~kiot {ef na diplomatijata, Dimitris Drucas koj oceni deka premierite ne pregov-

U

araat, tuku samo davale pottik i impuls na procesot. Toj veli deka od dene{nata sredba nema nekoi novi momenti i detali i deka Atina ostanuva na tvrdite pozicii deka za niv e prifatlivo islu~ivo ime so geografska odrednica, erga omnes. No, od druga strana, Drucas ocenuva deka vakvite tet-a-tet sostanoci mo`at da pomognat i da donesat samo korist za podobruvaweto na bilateralnite relacii vo naporite za nao|awe re{enie. Toj direktno pora~a: “Ako se re{i pra{aweto za imeto, Grcija }e se zalo`i za Makedonija vo te{kiot period na nejzino pristapuvawe vo EU”. Makedonskiot minister, pak, Antonio Milo{oski, zav~era pora~a deka porakite {to Skopje gi nosi vo Brisel na Samitot se barawa za po~ituvawe na Privremenata spogodba. Milo{oski veli deka Grcija go zloupotrebuva pra{aweto za imeto i e krajno rezerviran kon poentata na vakvite sredbi na {efovite na gr~kata i na makedonskata vlada. “Sega imame pogolemi mo`nosti za fotosesii i me|usebni rakuvawa, no dali toa }e zna~i pogolema fleksibilnost, poseriozen pristap ili pragmatizam vo bilateralniot spor, {to

A, KAKO DRUGITE BI GO RE[ILE IMETO... Gerald Knaus, avstriski analiti~ar i pretsedatel na Evropskata inicijativa za stabilnost, predlaga t.n “Solomonsko” re{enie za sporot za imeto. Toj veli deka kompromisot bi mo`el da bide sleden – Makedonija da go smeni imeto erga omnes, a kako zamena da & se garantira vlez vo EU. Ili, prakti~no, toa bi izgledalo vaka – preku promeni na Ustavot na Makedonija koi bi se slu~ile denes, da & se dozvoli na Atina da go poddr`i startot na pregovorite utre...Ovaa promena na imeto da vleze vo sila i da stane efektivna na denot koga Makedonija }e se priklu~i na EU. Ustavnata promena da bide ednostavna, na primer, eden paragraf : Site referenci kon Republika Makedonija vo ovoj Ustav }e bidat smeneti so povikuvawe na HH (kompromisnoto ime, kako na primer Republika Makedonija-Vardar) na denot koga zemjata }e se priklu~i na Evropskata unija. Ni{to pove}e, ni{to pomalku. Ako poradi nekoja pri~ina Skopje nikoga{ ne se priklu~i kon EU, toga{ nikoga{ nema da go smeni svoeto ime. tokmu Grcija go nametna pred 18 godini, ostanuva da vidime” veli Milo{oski. Na najavite i informaciite od gr~ka strana i izjavite na Drucas deka dvete zemji se mnogu blisku do nao|awe kompromis, Milo{oski gleda na dva na~ini. “Se raboti za procenkata na gr~kata Vlada deka e potrebna pogolema pragmati~nost i fleksibilnost po ova pra{awe, {to bi mo`elo da rezultira so nekakov kompromis. Vtoroto tolkuvawe e deka bi mo`elo da se raboti za takti~ka diplomatska igra koja, mo`ebi, ima za cel u{te edna{ da go svrti vnimanieto na me|unarodniot faktor kon sebe i da si ovozmo`i kupuvawe na vreme. Koe od dvete

e to~no, }e vidime naskoro” veli makedonskiot minister. So podeleni mislewa se i diplomatskite izvori so koi kontaktira{e “Kapital”. Ednite se ubedeni deka se raboti za prvoto tolkuvawe od Milo{oski, odnosno deka od Grcija ima najavi za eventualno blago reterirawe vo cvrstite pozicii i deka procesot (za {to se signal i pette ispieni kafiwa na najvisoko diplomatsko nivo) navistina vleguva vo nekakva finalna faza, kako rezultat na intenzivnite kontakti i intenzivnoto lobirawe...po {to, otkako na~elno dvajcata premieri se na vistinskiot pat, se baraat samo na~ini, i kaj nas i kaj ju`niot sosed, kako da se soop{ti deka

re{enieto se bli`i, a pritoa da se ostane pobednik na doma{nata politi~ka scena. Ova bi trebalo da se “ishendla” do noemvri, kako noviot klu~en termin koga bi se prezentiralo re{enieto i bi se odelo na izbori narednata godina. Od druga strana, skepticite velat deka treba da se sogledaat rabotite realno i da se sfati deka vo periodot od ovie dve decenii, kolku {to trae sporot, ova ne e prvpat Makedonija i Grcija da se na ~ekor do kompromis (osobeno vo periodot koga Vlado Bu~kovski be{e premier), pa toa, sepak, ne se slu~ilo. Dotolku pove}e {to, spored ovie izvori, ne se raboti za nikoj drug, tuku

GRUEVSKI SE SRE]AVA I SO FILE Za v~era popladneto najavena be{e sredba i me|u premierot Nikola Gruevski i evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File. Od makedonskata vlada izjavija deka na sredbata makedonskiot premier } e ja prenesel svojata razo~aranost od odnesuvaweto na Grcija i upornite blokadi na evroatlantskite aspiracii na Makedonija, povikuvaj}i se na Privremenata spogodba. Od druga strana, spored izvori od Evropskata komisija, na Samitot na Unijata ne se o~ekuva, voop{to, da stane zbor za zemjava, a fokusot na raspravata }e bil za ekonomski pra{awa. za Nikola Gruevski, za koj retko koj veruva (osobeno ne me|unarodnite pretstavnici vo zemjava koi se krajno izrevoltirani od ignorantskiot odnos, nepopustlivosta i nadmenosta na premierot) deka e podgotven da go iznosi vakvoto te{ko breme na svoi ple}i.

TEMELNO ]E SE PRO^ISTUVA IZBIRA^KIOT SPISOK

BO[KOVSKI I GEORGIEVSKI “UDRIJA” VRZ GRUEVSKI

pravata za vodewe mati~ni knigi pri Ministerstvoto za Pravda, zaedno so MVR e zadol`ena do 31 oktomvri 2010 godina da izvr{i uvid vo podatocite na mati~nite knigi vo site op{tini, aktivnosti koi se prezemaat spored preporakite na OBSE/ODIHR. Vakvite aktivnosti se prezemaat otkako vo izvr{enata proverka napravena neodamna se utvrdilo deka postojat nesovpa|awa na odredeni podatoci, a isto taka se ut-

akedonija vleguva vo edna mnogu opasna faza poradi amaterizmot, nesposobnosta i predavni~kata rolja na premierot Nikola Gruevski. Vladeeweto na pogubnata politika na Gruevski mora da zavr{i. Neka sobere edna{ hrabrost {to ja nema i neka bide vistinski patriot kakov {to ne bil nikoga{ i neka raspi{e izbori, izjavi liderot na Obedineti za Makedonija (OM), Qube Bo{kovski, na v~era{nata

U

vrdeni i 1.123 dvojni zapisi na edinstvenite mati~ni broevi, istakna ministerot za pravda, Mihajlo Manevski. Utvrdeno e deka 49.981 gra|ani `iveat na adresata na koja se evidentirani vo Izbira~kiot spisok, no nemaat dokumenti; 16.771 lice deka se nao|aat vo stranstvo, 10.817 lica bile iseleni, no nepoznato e kade, 2.270 lica imale po~nato postapka za vadewe dokumenti, a 1.034 lica bile po~inati. Vo registarot na naselenie na Republika Makedonija se

zapi{ani 2.220.547 `iteli, a vo registarot na dr`avjani 2.406.268 lica. Razlikata me|u brojot na naselenie i dr`avjanite Jankulovska go objasnuva so faktot deka licata koi nedostigaat ne se popi{ani bidej}i ne bile vo Republika Makedonija za vreme na popisot ili fizi~ki bile otsutni koga se vr{ela postapkata. Naskoro }e bidat objaveni i novite izmeni na Izborniot zakonik, vo koi se opfateni i re{enijata za glasawe na dijasporata.

M

pres-konferencija po povod rodendenot i jubilejot na VMRO-DPMNE. Spored nego, Gruevski so svoite nepostojani stavovi ja vodi zemjata vo celosna izolacija. "Gruevski ve}e i samiot ne znae {to zboruva i {to saka, negovite stavovi se nepostojani. Edna{ veli deka ne go dava imeto, drug den deka saka kompromis, ovde zboruva deka e patriot, a nadvor prifa} a ime Republika MakedoniaSkopje" re~e Bo{kovski. Vo me|uvreme, eden od

osnova~ite na DPMNE, porane{niot premier Qub~o Georgievski, v~era (dva dena po Gruevski) so skromen koktel go slave{e, kako {to pora~a, “vistinskiot rodenden na partijata". Toj pora~a deka e krajno revoltiran od diskvalifikaciite na negova smetka i izjavite deka toj ne e eden od osnova~ite na taa partija. U{te edna{ go obvini premierot deka ja falsifikuval i zloupotrebil ne samo istorijata, tuku i ideologijata na partijata.


FOKUS

18.06.2010

7

GR^KATA KRIZA I MAKEDONSKATA EKONOMIJA

IZVOZNICITE ]E GO IZVLE^AT NAJDEBELIOT KRAJ

3%

pad na gr~kiot BDP vo narednite ~etiri godini }e go namali makedonskiot izvoz za 20,19 milioni dolari godinava i duri za 152,19 milioni dolari vo 2014

 Ako se prodlabo~i ekonomskata kriza vo Grcija, najgolem {ok }e pretrpat tekstilniot sektor, proizvoditelite na metal, ~elik i elektri~ni aparati. ]e ima negativni implikacii i vrz vkupniot izvoz, bankarskiot sektor i prilivot na stranski investicii, no ne vo tolku golem obem, poka`a analizata na Centarot za ekonomski analizi (CEA). ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ko se prodlabo~i ekonomskata kriza vo Grcija, najgolem {ok }e pretrpat makedonskite kompanii koi izvezuvaat na gr~kiot pazar. ] e ima negativni implikacii i vrz vkupniot izvoz, bankarskiot sektor i prilivot na stranski investicii, no ne vo tolku golem obem. Najkriti~na e sostojbata vo tekstilniot sektor, proizvoditelite na metal, ~elik i elektri~ni aparati. Ova go poka`a analizata na Centarot za ekonomski analizi (CEA) za vlijanieto na gr~kata kriza vrz makedonskata ekonomija. Dodeka Evropskata unija so golem finansiski paket ja spasuva gr~kata ekonomija, makedonskata s$ u{te di{e na {krgi i nema koj da ja spasi. Golem del od makedonskite kompanii ili se vrzani so gr~ki kapital ili, pak, izvezuvaat na gr~kiot pazar, a kako {to se namaluva rastot na gr~kata ekonomija, taka se namaluva i nejzinata pobaruva~ka od stranskite pazari. Spored analizata na CEA, slu~uvawata na ekonomski plan kaj na{iot ju`en sosed

A

vo golema mera } e se reflektiraat vrz makedonskata ekonomija. Preporakite se Vladata pri nosewe na ekonomskite merki da gi ima predvid site negativni slu~uvawa. Ekspertite koi ja pravea analizata smetaat deka o~ekuvawata za zazdravuvawe na makedonskata ekonomija se temelat vrz o~ekuvaniot rast na drugite sosedni ekonomii, so koi isto taka sme trgovski partneri. "Na{ata ekonomija e mnogu mala i ne mo`e da funkcionira bez sosednite ekonomii. Spored toa, kako {to se dvi`at parametrite vo sosedstvoto, takvi se i implikaciite kaj nas. Kolku pove}e se prodlabo~uva krizata vo Grcija, tolku pove}e }e se namaluva makedonskiot izvoz, a so rastot na drugite sosedni ekonomii se povlekuva i rastot na makedonskata. Za realno da gi otslikame situacijata i efektite na gr~kata kriza vrz makedonskata ekonomija vo naredniot period napravivme dve scenarija za dvi`eweto na izvozot i mo`nata eskalacija na gr~kata kriza vo narednite ~etiri godini", veli Bor~e Trenovski od Centarot za ekonomska analiza. [TO AKO GR^KIOT BDP PA\A ZA 3%?

Prvoto scenario pred-

viduva namaluvawe na godi{nata stapka na BDP vo Grcija za 3% vo narednite ~etiri godini. Spored ova scenario, na po~etokot efektite vrz makedonskata ekonomija nema da bidat tolku zna~ajni, no dokolku gr~kata ekonomija ne po~ne da se oporavuva, }e dovede do golemi zagubi kaj makedonskiot izvoz. "Vo brojki pretopeno toa iznesuva 20,19 milioni dolari vo 2010 godina, 44,97 milioni dolari vo 2011 godina do 152,19 milioni dolari namaluvawe na izvozot vo 2014 godina", objasnuva Trenovski. Vtoroto scenario e mnogu pesimisti~ko i e pod pretpostavka za pad na gr~kiot BDP so stapka od 5% godi{no do 2014 godina. "Analizata na CEA poka`uva deka makedonskiot izvoz }e pretrpi golemi zagubi i toa 30,28 milioni dolari vo 2010 godina, koi sekoja godina }e rastat i }e dostignat do 266,7 milioni dolari vo 2014 godina", objasnuva Trenovski. Gledano procentualno, spored prvoto scenario }e imame pad na izvozot vo Grcija vo 2010 od 4,9%, a do 2014 godina padot mo`e da dostigne duri 37,52%. Spored vtoroto scenario, brojkite za pad na makedonskiot izvoz vo

Grcija se u{te poporazitelni. Godinava }e ima namaluvawe od 7,4%, a vo 2014 i do 55,5%. "Ovie informacii treba da gi imaat predvid kreatorite na ekonomskata politika vo Makedonija i da gi vklu~at vo svoite proekcii za idniot period", se poso~uva vo analizata na CEA. NAJMNOGU ]E TRPAT TEKSTILCITE

Grcija e tret trgovski partner na Makedonija, a strukturata na proizvodite e mnogu koncentrirana, odnosno mal broj proizvodi imaat mnogu golemo u~estvo vo vkupniot makedonski izvoz na gr~kiot pazar. Imaj}i predvid deka najgolem pazar za dvata makedonski strate{ki izvozni proizvodi ~elikot i tekstilot - e gr~kiot pazar, ogromna e va`nosta nadle`nite institucii i kompanii zaedno da baraat izlez od nepovolnata situacija. "Najkriti~na e sostojbata kaj lon-proizvodstvoto ,bidej}i 58,7% od tekstilnite proizvodi se plasiraat vo Grcija. Nie nemame na{ proizvod {to mo`eme da go plasirame na stranskiot pazar, tuku samo evtina rabotna sila. Ovaa situacija treba da se iskoristi za da po~nat da se razvivaat makedonski brendovi", objas-

nuva Hristijan Risteski od CEA. Vkupno 18,5% od izvozot na makedonsko `elezo i ~elik zavr{uva vo Grcija. Za nadminuvawe na posledicite od gr~kata finansiska kriza i od namaluvaweto na potro{uva~kata na `elezo i ~elik, treba da se osvojuvaat novi pazari. "Na ovie kompanii im prepora~uvame da najdat novi pazari ili da go zgolemat u~estvoto vo Srbija, Bugarija, BiH, Albanija i Hrvatska", objasnuva Risteski. Tutunot e tret najzna~aen proizvod {to se izvezuva vo Grcija, a Makedonija najmnogu izvezuva surov tutun, a prerabotkite na cigari se vo mnogu mala koli~ina. Izvozot na elektri~ni aparati od Makedonija vo Grcija u~estvuva so 28,1%. PAD NA STRANSKITE INVESTICII, BANKARSKIOT SEKTOR SIGUREN

Prilivot na stranski investicii od Grcija godinava }e prodol`i so istoto tempo so koe zapo~na vo 2008 godina, odnosno nivniot priliv }e bide namalen, bidej} i golem del od gr~kite kompanii se vo lo{a sostojba poradi krizata. Vo naredniot period se o~ekuva drasti~no namaluvawe na reinvestiranata dobivka, a kompaniite-majki }e si gi vra}aat parite od

dobivkata vo mati~nata firma vo Grcija. Gr~kite kompanii }e imaat potreba od finansiski sredstva, so {to }e gi namaluvaat neto-prilivite, }e si gi povle~at parite od nivnite firmi-}erki vo Makedonija, {to }e se reflektira so namaluvawe na stranskite investicii", pi{uva vo analizata na CEA. Ottamu ne o~ekuvaat deka }e ima pogolemo povlekuvawe na golemite gr~ki investicii od Makedonija, bidej}i najgolem del od niv imaat monopolska pozicija na pazarot i ostvaruvaat golemi i sigurni profiti. [to se odnesuva do bankarskiot sektor, Makedonija ima najmal del od vkupnite investicii na gr~kite banki vo regionot. "Imaj}i predvid deka investiciite na Grcija vo makedonskiot bankarski sektor se me|u najprofitabilnite, ne se o~ekuva nitu povlekuvawe nitu na koj bilo na~in zagrozuvawe na stabilosta i raboteweto na bankite. Bankarskiot sistem vo zemjava e dobro kapitaliziran i Narodnata banka budno ja sledi situacijata. Ottuka ne bi trebalo da o~ekuvame poseriozni negativni efekti vrz raboteweto na ovoj sektor", objasnuva Trenovski.


8 18.06.2010

OP[TESTVO  Grade`nite kompanii prepora~uvaat Vladata da ne gi krati kapitalnite infrastrukturni investicii, koi }e bidat “lokomotiva” na ekonomskiot rast, osobeno vo vreme na kriza od bankite. Stanovite slabo se prodavaat, cenite pa|aat. Ekonomski e neisplatlivo da se raboti, bidej}i s$ u{te placevite se najskapiot del od gradbata “, veli Jovan Ilievski, sopstvenik na grade`nata kompanija Izgradba Komerc od Skopje. Neobezbedenosta so rabota, namaluvaweto na kapitalnite rashodi i posledicite od ekonomskata kriza se problemi koi ne smeat da se zanemarat za granka, eden od sto`erite na makedonskata ekonomija. Grade`nicite se `alat i deka dr`avata ne im gi pla}a navreme ve}e izvr{enite grade`ni zafati. “Ne mo`am da zboruvam za brojki, no od sekojdnevnite komentari i kontakti so ~lenkite najgolem del se `alat na nenavremeno pla}awe i, voop{to, na nepla}awe na dospeanite pobaruvawa, od strana na dr`avata. Fakt e deka imame pogolemi pobaruvawa. Nie vo najgolem del rabotime za dr`avnite institucii i vo odreden del ima mnogu docnewe, a ima i golemi pobaruvawa", se `ali Velkovski.

 VO PRESRET NA REBALANSOT

GRADE@NICITE PROTIV KRATEWE NA KAPITALNITE RASHODI KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

o presret na kone~nata odluka za kolku to~no }e se krati buxetot, grade`niot sektor ostro se sprotivstavuva na idejata na Vladata da se kratat kapitalnite rashodi, osobeno vo vreme na kriza. Ne se zadovolni {to grade`ni{tvoto, od koe se o~ekuva da nosi razvoj i ekonomska aktivnost, s$ u{te

V

se spravuva so ekonomskata kriza. “So rebalansot na buxetot se kratat del od kapitalnite investicii. Nie sme protiv toa da se kratat infrastrukturnite kapitalni investicii. Nam ni e potrebna rabota. Mislime deka istite tie pari mnogu poefektivno i poproduktivno }e bide ako se prenamenat vo infrastrukturni i energetski objekti, zatoa {to op{tata klima e polo{a od lani ova vreme", predupreduva Nikola Velkovski, pretsedatel na

K

O

M

Komorata za grade`ni{tvo pri Stopanskata komora na Makedonija. Grade`nicite velat deka im e neophodna poddr{ka od Vladata za da obezbedat rabota, bidej}i e o~igledno deka nema stranski investitori. "Kapitalot e kako gazela, bega mnogu brzo ako po~uvstvuva nesigurnost. Verojatno investitorite ovde ne gledaat profit, i seto toa sega treba da se iskompenzira so sopstveni kapitalni investicii, za da mo`eme kolku-tolku da

E

R

C

I

J

A

ostaneme vo kondicija", veli Velkovski. Grade`nite kompanii se ednoglasni deka ovoj sektor ni oddaleku ne izlegol od recesija i deka krateweto na kapitalnite investicii za niv zna~i dopolnitelen udar vo vreme na kriza. “Sostojbata vo grade`niot sektor e lo{a. Toa zna~i site ~ekame na buxetskite sredstva, privatniot sektor mnogu slabo gradi. Krizata si go napravi svoeto, ne mo`eme da zememe krediti

L

E

N

O

G

L

A

S

Tie baraat vo idnina vo dogovornite obvrski, osven obvrskite na izveduva~ot, da se preciziraat i obvrskite na drugata strana, posebno vo delot na naplatata. Sega{nata praktika e deka golem del od izvr{enite raboti ne se naplateni. Dopolnitelni ote`nuva~ki faktori za grade`nicite vo zemjava se, kako {to velat, nedovolno transparentnite tenderski dokumentacii za dogovorite za javni nabavki. Se `alat deka Zakonot za gradba ne e usoglasen so Zakonot za javni nabavki, koj ne predviduva edna grade`na kompanija koja se javuva na tender za javni nabavki zadol`itelno da ja dostavi svojata licenca za rabota. Baraat da bide pozastapeno elektronskoto naddavawe, za da se otstranat site ~ove~ki faktori koi mo`at da vlijaat vo dogovorite za javni nabavki. “Javnite nabavki nekoga{ se prakti~no slika na nekolku kompanii koi treba da go dobijat tenderot. Barame transparentnost, kvalitet i konkurentnost”, veli Sa{o Stojanovski, sopstvenik na Pelagonija in`enering.


OP[TESTVO

18.06.2010

OD STRANSTVO SE DONIRANI 3,4 MILIJARDI DOLARI uri 3,4 milijardi dolari se donirani vo Makedonija od stranstvo vo periodot od 1993 do 2008 godina, a pred dve godini sredstvata se zgolemeni za 7%. “Biznis-sektorot vo Makedonija donira, no ne kon gra|anskiot sektor, tuku kon op{tinite, i tokmu zatoa gra|anskiot sektor ne mo`e da gi mobilizira sredstvata”, izjavi izvr{niot direktor na Centarot za institucionalen razvoj – CIRa, Zoran Stojkovski. CIRa v~era ja organizira{e javnata debata na tema “Vlijanieto na donatorskata zaednica vo razvojot na gra|anskoto op{testvo vo Republika Makedonija”. Spored nego, potrebno e dolgoro~no

D

MAKEDONIJA PREKU GASPROM VLEGUVA VO JU@EN TEK akedonskiot pretsedatel, \orge Ivanov i ministerot za finansii, Zoran Stavreski, v~era vo Sankt Petersburg se sretnaa so generalniot direktor na Gazprom, Aleksej Miler. Na sredbata se razgovaralo za potpi{uvaweto na spogodbata za Klirin{kiot dolg, {to }e ovozmo`i unapreduvawe na sorabotkata me|u Makedonija i Rusija vo energetskiot sektor. So toa se sozdadeni uslovi za Gazprom da u~estvuva vo izgradbata na gasovodnata mre`a vo Makedonija, za {to dvete strani iska`aa celosna podgotvenost za sorabotka. Se razgovaralo i za vklu~uvawe na Makedonija vo zna~ajniot me|unaroden tranziten koridor Ju`en tek, so mo`nost za izgradba na krak niz makedonska teritorija. So ruskiot energetski gigant se dogovoril proekt za izgradba na gasni elektrani. Ekspertskite timovi na Gazprom i Vladata vedna{ }e po~nat da rabotat na usoglasuvawe na tehni~kite raboti, se naveduva vo soop{tenieto od kabinetot na vicepremierot Zoran Stavreski.

M

DE@URNITE LEKARI ]E PRODOL@AT DA DAVAAT LEKOVI NA RECEPT ropi{uvaweto lekovi na recept izdadeni od lekarite od de`urnite slu`bi na zdravstvenite ustanovi prodol`uva da va`i do krajot na godinata, soop{ti Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija. Ovaa praktika e uspe{na i korisna za osigurenicite so toa {to propi{anite lekovi od lekarite od de`urnite slu`bi mo`at da gi podignat vedna{ vo de`urnite apteki i oti prethodno osigurenicite moraa da zemat propi{an recept od izbraniot lekar. Lekovite koi lekarite od de`urnite slu`bi mo`at da gi propi{at na tovar na Fondot se: amoksicilin, cefaleksin, dijazepam, ranitidin, metoklopramid, nifuroksazid, furozemide, salbutanol, nifedipin, gliceril trinitreit, paracetamol, citirizin, karbo medicinalis vo soodvetni farmacevtski doza`ni formi spored re`imot na propi{uvawe, izdavawe i medicinski indikacii navedeni vo listata na lekovi koi pa|aat na tovar na Fondot.

P

odr`uvawe na gra|anskoto op{testvo, nadminuvawe na sindromot na pregolema zavisnost od donatorstvoto, a gra|anskiot sektor treba aktivno da u~estvuva vo re{avaweto na va`nite op{testveni pra{awa. Celta na debatata, kako del od CIVICA Mobilitas, be{e da se informiraat gra|anskite organizacii za izleznite strategii na stranskite donatori vo pogled na razvojot na gra|anskoto op{testvo. Se otvori i pra{aweto kako da se nadmine pregolemata zavisnost na gra|anskiot sektor od stranskite donacii. Majkl Fric, direktor na misijata na USAID vo Makedonija, informira deka K

O

M

E

R

izrabotile programa za poddr{ka na gra|anskiot i NVO-sektorot do 2015 godina. Spored Natalija Drozd, zamenik-{ef na misijata na OBSE vo Skopje, tie dosega poddr`ale okolu 80 gra|anski organizacii i }e prodol`at so istata praktika vo pove}e oblasti. Na debatata se razgovara{e i za me|unarodno priznanite mehanizmi so koi razvienite zemji obezbeduvaat pomo{ za siroma{nite zemji i zemjite vo razvoj, za me|unarodnite na~ela za rabotata na donatorskite agencii, za prioritetite za ponatamo{na poddr{ka na donatorskite agencii vo zemjava i izleznite strategii za sega{nite donatori. C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

9


10 18.06.2010

OP[TESTVO

BALKANOT IMA GOLEMI POTENCIJALI VO AVTOMOBILSKATA INDUSTRIJA VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

a potencijalite na avtomobilskata industrija na balkanskite zemji se razgovara{e na v~era{nata konferencija na OECD "Avtomobilskata industrija vo Zapaden Balkan - izvori na konkurentnost i investiciski mo`nosti”, koja se odr`uva vo ramkite na Nedelata na konkurentnost. Na konferencijata pretstavnici od Albanija, Bosna i

Z

Hercegovina, Hrvatska, Kosovo, Srbija, Italija, od avtomobilskite klasteri od zemjite na Zapaden Balkan i donatorite, kako i agenciite za promocija na investiciite od zemjite-u~esni~ki razgovaraa za mo`nostite za sorabotka, a odr`aa i pove}e bilateralni sredbi. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, istakna deka Makedonija raspolaga so kvalifikuvana rabotna sila i ima potencijal za razvoj vo delot na avtomobilskata industrija.

Ministerstvoto za ekonomija godinava izdvoilo 10.000 evra za makedonskiot klaster za avtomobilska industrija vo koj ~lenuvaat 22 kompanii, a postoi od krajot na 2008 godina. Sredstvata se nameneti za istra`uvawe na pazarot i za promocija, ~ija cel e da se privle~at stranski investicii. Direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo, izrazi vozdr`anost od prilivot na stranski investicii vo ovaa industriska granka. "Firmite vo momentov

stravuvaat od vtor bran na recesija, pa zatoa se nesigurni da vlo`uvaat, osobeno vo avtomobilskata industrija. Duri vo vtorata polovina od godinava }e ima mo`nost za malo podobruvawe", veli Mizo. Pretstavnicite od zemjiteu~esni~ki na konferencijata imaa mo`nost da ostvarat poseta i na Tehnolo{ko-industriskata razvojna zona, so cel da se zapoznaat so uslovite za investirawe i rabotewe vo nea.

 @ITELITE OD SELATA SO POINAKVI PRIORITETI

SAKAME VODA ZA PIEWE, A NE INTERNET!

 Od ovie nivi Vardar sekoja godina ja bere `etvata i `itelite trpat ogromni zagubi GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

eloto Ogwanci se nao|a vo op{tina Petrovec. 1.100-te `iteli na najsiroma{noto naseleno mesto vo

S

op{tinata, Makedonci, Albanci, Turci i Romi, glavno `iveat od zemjodelstvo, no `iveja~kata im e ostavena na milost i nemilost na rekata Vardar, koja izminative nekolku godini redovno im ja bere `etvata. Ovaa godina Vardar duri ~etiri pati se izlea i gi

 Kanalot pred u~ili{teto kade {to e smesten internet-kioskot se izleva sekoja zima i prolet.

uni{ti posevite so `ito. Selanite sekoja godina od nadle`nite baraat da se regulira koritoto na Vardar, so cel da se spre~at poplavite, od Vladata baraat i redovno da im gi ~isti kanalite so cel da ne bidat poplaveni. No, dosega, osven {to gi is~istija okolnite ka-

nali, seloto i ponatamu e izlo`eno na opasnost od Vardar. Vodata okolu Ogwanci ja ima nasekade, niz zatrupanite kanali, po nivite okolu seloto, no ja nema vo ~e{mite vo doma}instvata. Site 1.100 `iteli voda za piewe polnat od selskite ~e{mi. @itelite se `alat deka imaat mnogu lo{a struja, trafostanicite se mnogu stari i poradi toa ~esto imaat prekini na snabduvaweto so elektri~na energija. Patot vo seloto e vo sostojba kako od povoen period – stoticite krateri nalikuvaat kako tuka ne tolku odamna da pa|ale granati. Ova e kratkiot opis na skopskoto selo Ogwanci, selo koe {to ne se deli od slikata na ruralna Makedonija. No, dobro e {to vladata kone~no zapo~na da gi slu{a ovie `iteli i zapo~na da ostvaruva del od nivnite barawa. @itelite od Ogwanci denovive imaat mo`nost besplatno da surfaat na Internet kako del od proektot na vladata “Internet-kiosci vo ruralnite sredini”. Ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski, re~e deka so postavuvaweto na internet-kioscite vo ruralnite delovi na zemjava na zemjodelcite }e im se otvorele vidicite za biznis preku Internet, }e komunicirale so otkupuva~ite preku mre`ata, a }e dobiele u{te mnogu pridobivki od kioskot. No, gra|anite od seloto pra{uvaat {to li bi prodavale preku Internet koga Vardar sekoja godina im ja sobira `etvata. “Lu|eto na koi im treba Internet vo seloto ve}e

si imaat povrzano. Nam vo seloto ni se potrebni drugi osnovni raboti. Voda za piewe imame sred selo od ~e{ma. Od pumpa vodata ne se pie. A, internet-kiosci ne ni se potrebni”, veli eden `itel na Ogwanci. Gra|anite se gnevni {to dr`avata gi zaboravila za mnogu drugi poprioritetni potrebi. “Patot e dupka do dupka, edvaj stignuvame kon Petrovec. Niz seloto ulicite ne se asfaltirani, a na tie {to se asfaltirani asfaltot im e od vremeto na Jugoslavija. Ako pominete po drugite ulici }e vidite pra{ina i od po deset metri. Nikoj ni{to ne pravi za ova selo, a sega ni nosat internet-kiosk. Ako sakaat da napravat ne{to dobro za selovo, neka po~nat od osnovnite raboti koi ni falat, a Internetot neka go ostavat za kraj”, veli Qube od Ogwanci. Vedna{ pokraj {koloto kade {to e postaven internet-kioskot ima{e prepoln kanal so voda, koj se odleval sekoja prolet. “Videte kako izgleda kanalov. Ova e ve}e sred leto, a videte kolku voda ima. Neka dojdat vo prolet ili vo zima i neka vidat doga{ do kade e kanalot i kako decata vleguvaat vo u~ili{teto. Vo zimskite denovi so ~izmi se {etame niz seloto. Sega vodata delumno e povle~ena, ama nivite ne se seat bidej}i e docna. @itoto pretrpe katastrofalni {teti, a isto e i so ja~menot. Ako ministerot veli deka }e sme prodavale preku Internet, neka se zainteresiraat malku {to bi prodavale, s$ e uni{teno”, velat gra|anite.

Ministerot za informati~ko op{testvo, Ivo Ivanovski, v~era vo seloto Ogwanci go promovira{e proektot "Internet-kiosci vo ruralnite sredini". @itelite od najsiroma{noto selo vo op{tina Petrovec baraat vodovod, asfaltirani ulici i re{enie za ~estoto izlevawe na Vardar IKT RAZVOJOT OSTANUVA PRIORITET! Seloto Ogwanci e samo edno od 680 kade {to Vladata planira da instalira internet-kiosci. Do sega se instalirani pove}e od 150. Vladata go subvencionira proektot vo prvite ~etiri godini, a potoa internetkioscite ostanuvaat vo sopstvenost na komercijalnite operatori i istite }e stopanisuvaat so niv. Proektot od buxetot iscrpi pove}e od 2,5 milioni evra. Ivanovski veli deka internet-kioscite naskoro naselenieto od seloto }e mo`e da gi koristi za pla}awe na smetki, kako i za zavr{uvawe na drugi obvrski za koi prethodno morale da odat do gradovite. Toa }e se postignelo so promoviraweto na veb-stranica uslugi.gov, kade {to gra|anite }e mo`ele da zavr{at mnogu obvrski. Sepak, koga selanite gi zapra{avme dali vo idnina bi pla}ale smetki preku Internet, tie rekoa deka najva`no im e da se sanira koritoto na Vardar i da ne gi poplavuva ve}e, bidej}i sega ne zarabotuvaat dovolno pari za podmiruvawe na smetkite. “Neka gi sredat prvo osnovnite problemi i neka go spre~at Vardar da ne n$ poplavuva, a potoa so zarabotenite pari od zemjodelstvoto sami }e si kupime kompjuteri i }e se povrzeme na Internet, pa i }e gi pla}ame smetkite”, veli eden `itel na seloto.


OP[TESTVO ODLO@EN SOSTANOKOT ZA SUKCESIJA NA PORANE[NA SFRJ ostanokot na Me{aniot komitet za podelba na diplomatskiot i konzularen imot na porane{na SFRJ, planiran i zaka`an za v~era vo Belgrad, ne se odr`a na barawe na Srbija, soop{ti makedonskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Ovoj sostanok treba{e da gi definira terminite za primopredavawe na site objekti za koi

S

dr`avite-sukcesori pismeno se dogovorija u{te vo dekemvri 2006 godina vo Zagreb. Poradi ova odlagawe, pretstavnicite na Makedonija, Bosna i Hercegovina, Slovenija i Hrvatska vo ovoj Komitet v~era vo Belgrad na srpskite kolegi im vra~ija pismodemar{, so barawe itno da bide ispolnet dogovorot od Zagreb za primopredavawe na objektite i

18.06.2010

11

]E SE GRADAT KATNI GARA@I VO KAPI[TEC I CENTAR prodol`uvawe na procesot na raspredelba na ostanatite diplomatskokonzularni objekti na porane{nata SFRJ. Vo demar{ot se naveduva deka ~etirite zemji baraat Srbija svojata obvrska da ja ispolni za 12 meseci (do 30 juni 2011) i da prodol`i so realizacijata na me|unarodno verifikuvaniot dogovor za sukcesija, koj i samata go potpi{a i ratifikuva.

atna gara`a so deloven prostor treba da nikne na ulicata "Vasil \or|ov" vo Kapi{tec, vo blizina na trgovskiot centar Beverli Hils, kako i na ulicata "Svetozar Markovi}" vo Novo Maalo, soop{ti Ministerstvoto za transport i vrski. Objektot vo Kapi{tec }e bide so visina od 10,5 metri i maksimalna povr{ina od 1.526 metri kvadratni. Sledniot mesec Minis-

K

terstvoto za transport i vrski na javno naddavawe }e go prodava zemji{teto od 1.735 metri kvadratni, so po~etna cena od 6.600 denari za metar kvadraten. Ministerstvoto za transport i vrski objavi oglas za javno naddavawe i za parcela nameneta za katna gara`a na ulicata "Svetozar Markovi}" vo Novo Maalo so povr{ina od 2.270 metri kvadratni. Spored Detalniot urbanisti~ki plan “Maxir Maalo

i Gradska Porta”, ovde e predviden objekt so visina od 16,2 metri. Po~etnata cena na zemji{teto e 3.800 denari za metar kvadraten.

 REBALANSOT NA BUXETOT VLEZE VO SOBRANISKA PROCEDURA

BUXETOT SO ISTI KRITIKI SO GODINI

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ebalansot na buxetot za 2010 godina e antireformski i antiekonomski - kritikuva{e opozicijata na prvata sobraniska rasprava za rebalansot na buxetot, koristej}i gi potpolno istite kvalifikacii kako i izminatite godini godini. Bez `estoka rasprava, pratenicite od Komisijata za ekonomski pra{awa go izglasaa predlogot za rebalansot, so {to od ponedelnik raspravata prodol`uva vo ramkite na mati~nata Komisija za finanansirawe i buxet. Opozicijata ocenuva deka ovoj rebalans na buxetot dopolnitelno }e ja uni{ti ekonomijata, bidej}i buxetskite tro{ewa za kapitalni investicii koi treba{e da & pomognat na Makedonija da gi sanira posledicite od krizata se

R

kratat, a se zgolemuvaat parite za plati za administrativcite. “Najstra{no od s$ e {to Vladata odlu~ila da gi krati parite za kapitalni investicii. I ona malku {to treba{e da & pomogne na ekonomijata da zazdravi i da obezbedi razvoj, sega se krati. Investiciite se namaluvaat za 84 milioni evra, od koi duri 20 milioni {to bea nameneti za izgradba na pati{ta. Namesto toa, administracijata }e se pro{iruva so novi vrabotuvawa i stavkata za plati e zgolemena za plus 15 milioni evra. Ova }e deluva u{te postra{no vrz stopanstvoto, koe i onaka e ne`no i krevko. Javnata potro{uva~ka namesto od godina v godina da se namaluva, postojano se zgolemuva i toa na dolg rok e neodr`livo. Vladata treba da ja preispita celata filozofija i politika na tro{ewe na narodnite pari”, pora~a od sobrani-

skata govornica pratenikot na LDP, Risto Penov. Opozicijata pobara Vladata da go preraboti u{te edna{ rebalansot na buxetot, bidej}i spored niv, vlo{uvaweto na strukturata na javnite rashodi } e & nanese seriozni {teti na ekonomijata. “Ovoj buxet e sprotiven na site ekonomski logiki i na vetuvawata na Vladata od porano. Se krati i zgolemuva tamu kade {to ne treba. Sostojbata vo ekonomijata se vlo{uva, kompaniite nemaat pari poradi toa {to Vladata ne mo`e da si gi plati dolgovite za izvr{eni raboti, ne mo`e navreme da vr{i povrat na DDV, pa u{te se kratat i kapitalnite rashodi. Kakva logika e da se zgolemuva stavkata za plati na administrativcite, koi se neproduktivni, a da se krati od ekonomskiot razvoj”, izjavi Marjan Nikolov od opoziciskata SDSM. Zamenik-ministerot za finansii, Nedim Ramizi,

pak, pred pratenicite gi povtori objasnuvawata na ministerot Stavrevski deka rebalansot nema da zna~i prekinuvawe na nitu eden od proektite, tuku } e zna~i samo zabavuvawe na dinamikata na realizacijata. Toj izjavi deka ova nivo na javna potro{uva~ka }e obezbedi navremena isplata na penziite i platite vo dr`avniot sektor, celosna realizacija na programata za subvencionirawe vo zemjodelstvoto i navremena isplata na kreditite i stipendiite za studentite. KADE SE KRATI, A KADE SE DODAVA? Buxetot za 2010 godina }e bide pomal za 76,4 milioni evra (4 milijardi i 700 milioni denari), a dopolnitelni 57 milioni evra (3,5 milijardi denari) }e bidat prenameneti i potro{eni za drugi nameni. Najgolemo kratewe od 85 milioni evra (5,2 milijar-

di evra) ima kaj kapitalnite rashodi. Vtora najgolema stavka koja se krati e stavkata za stoki i uslugi i toa za 16,2 milioni evra (edna milijarda denari) ili za 5,8% od prvi~no isplaniranata suma za godinava. Ovaa stavka vo buxetot za 2010 godina be{e isplanirana na nivo od 553 milioni evra (34 milijardi denari), {to e za 14% pogolema suma vo sporedba so prethodnata 2009 godina. ]e se kratat patnite tro{oci, limitite za slu`benite mobilni telefoni, materijalnite tro{oci. Spored podatocite od Ministerstvoto za finansii, so krateweto kaj drugi rashodni stavki se obezbedeni 3,5 milijardi denari (57 milioni evra) koi se prefrleni za tro{ewe vo zdravstvoto, vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i del za socijalni transferi. Od ovaa suma 18,2 milioni evra (milijarda i 120

 Bez `estoka debata, rebalanost na buxetot go pomina prviot filter vo Sobranieto. Opozicijata izleze so istite kritiki od porano, deka rebalansot e antireformski i antiekonomski. Pogolema debata se o~ekuva vo ponedelnik, koga rebalansot }e go razgleduvaat pratenicite od mati~nata Komisija za finansirawe i buxet milioni denari) }e bidat prefrleni vo zdravstvoto, odnosno za zgolemuvawe na buxetite na bolnicite, javnite zdravstveni ustanovi i Fondot za zdravstveno osiguruvawe. So rebalansot Vladata go zgolemuva i transferot od buxetot kon Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i toa za 7,3 milioni evra (450 milioni denari). Ministerot za finansii prizna deka penziskiot fond ima problem da obezbedi normalno funkcionirawe zaradi potfrlaweto na naplatata na planiranite pridonesi. Se dodavaat pari i na stavkata za MVR za 11 milioni evra, za drugi vladini uslugi za 9 milioni evra pove}e. Vo rebalansiraniot buxet Vladata planira godinava da sobere vkupno prihodi od 138,6 milijardi denari (2,25 milijardi evra), a da potro{i vkupno 149 milijardi denari (2,42 milijardi evra). Po ova namaluvawe na prihodite i rashodite, deficitot vo buxetot, odnosno pogolemite rashodi od prihodi, }e iznesuvaat 170 milioni evra ili 2,5% od brutodoma{niot proizvod (BDP) za godinava. Ovoj buxetski deficit e proektiran pri rast na godine{niot BDP od 2%, {to zna~i deka ako planiraniot ekonomski rast od 2% ne se ostvari, toga{ buxetskiot deficit bi bil pogolem od planiranite 2,5% od BDP.


12 18.06.2010

KOMENTARI I ANALIZI

POJADOK SO DEN

OPERACIJATA USPE[NA, PACIENTOT PO^INAL? red nekolku d ena Narodnata banka na Makedonija (NBRM) ja namali osnovnata kamatna stapka od 6% na 5%. Obrazlo`enieto za vakviot poteg e deka vo maj i vo juni NBRM prodol`ila da otkupuva devizi na devizniot pazar. Ova rezultiralo so natamo{no zgolemuvawe na deviznite rezervi na Republika Makedonija, koi vo momentov iznesuvale okolu 1,7 milijardi evra. Bravo za NBRM! Operacijata nare~ena “stabilizirawe na deviznite rezervi”, koja zapo~na pri krajot na 2008 godina, o~igledno e uspe{na. So sega{niot iznoz na devizni rezervi dr`avata se vra}a na prvobitnoto nivo koe postoe{e okolu sredinata na 2008 godina, pred da zapo~ne ekonomskata kriza vo zemjava. No, ottoga{ dosega se slu~ija nekolku klu~ni raboti koi zna~itelno }e vlijaat vrz kapacitetot na “pacientot - makedonskata ekonomija” vo ponatamo{niot svoj razvoj. Kako prvo, NBRM be{e prinudena da intervenira na devizniot pazar so proda`ba na pove}e od 500 milioni evra me|u septemvri 2008 i april 2009 godina so cel da se odr`i stabilen kurs na denarot. Kako direkten rezultat na ova, vo sredinata na 2009 godina dr`avata be{e prinudena da izdade evroobvrznici od 175 milioni evra na me|unarodnite pazari na kapital so visoka kamatna stapka od re~isi 10%. No, u{te poalarmantno e nagloto zgolemuvawe na

P

vkupniot nadvore{en devizen dolg na dr`avata, {to se slu~i vo ovoj period. Ako na 30 juni 2008 godina vkupniot nadvore{en dolg iznesuva{e malku pove}e od tri milijardi evra, toj naglo otskokna i postigna rekordno nivo od 3,85 milijardi evra na 31 dekemvri 2009 godina. Momentalniot iznos na vkupniot nadvore{en dolg s$ u{te ne e obelodenet, no so sigurnost mo`eme da pretpostavime deka ve}e nadminal ~etiri milijardi evra. Zna~i, deviznite rezervi na Makedonija denes se na isto nivo kako pri krajot na juni 2008 godina, no vo me|uvreme vkupniot nadvore{en dolg se zgolemi za edna milijarda evra! Za da izvr{i vakva “uspe{na” operacija glavniot instrument koj NBRM go iskoristi be{e namaluvawe na denarskata likvidnost preku namaluvawe na pari~nata masa. Na 31 avgust 2008 godina koli~estvoto denari vo makedonskata ekonomija, izrazena preku M2 indikatorot (koj e najrelevanten ekonomski indikator za objasnuvawe na odredeni monetarni i ekonomski dvi`ewa), postigna rekordno nivo od 109 milijardi denari (ednakvo na okolu 1,77 milijardi evra). Sleduva{e agresivno zgolemuvawe na osnovnata kamatna stapka od NBRM i na zadol`itelnite rezervi na depozitite vo komercijalnite banki. Taka, za komercijalnite banki stana poatraktivno da gi investirat svoite depoziti vo bezrizi~nite blagajni~ki zapisi so visoka kamatna stapka na NBRM, namesto da gi plasiraat vo privat-

K

O

M

E

R

C

niot sektor. Sleduva{e drasti~no namaluvawe na kreditni plasmani od sekakov vid, {to, pak, samo po sebe e deflatorno, kako za ekonomijata, taka i za pari~nata masa. So vakva politika M2 se namali od 109 milijardi denari vo avgust 2008 godina na 89 milijardi denari (ednakvo na okolu 1,46 milijardi evra) vo juli 2009 godina. Zna~i, za edna godina se povle~eni 19 milijardi denari (ednakvo na 314 milioni evra) od makedonskata ekonomija! Kako rezultat na vakvata politika trgovskiot deficit i deficitot na tekovnata smetka po~naa da se namaluvat, a deviznite rezervi da se zgolemuvaat. NBRM dobi prostor povtorno da ja olabavi monetarnata politika preku namaluvawe na kamatnite stapki i zgolemuvawe na pari~nata masa. Vo po~etokot na maj 2010 godina M2 ve}e be{e zgolemen na 99 milijardi denari, ednakvo na okolu 1,62 milijardi evra. Me|utoa, i pokraj ova zgolemuvawe, pari~nata masa vo makedonskata ekonomija denes s$ u{te e okolu 150 milioni evra, odnosno 9%, pomala od pred dve godini. Kolateralnata {teta na ovaa “operacija” e makedonskata ekonomija, posebno privatniot sektor. Brutodoma{noto proizvodstvo na makedonskata ekonomija denes voop{to ne e zna~ajno zgolemeno sporedeno so juni 2008 godina. Me|utoa, makedonskata ekonomija denes e optovarena so edna milijarda evra dopolnitelen nadvore{en devizen dolg. Makedonskata ekonomija vo

I

J

A

L

E

N

idnina }e mora da obezbedi izvori za otpla}awe na ovoj dolg, a toa }e bide na direktna smetka na idnite generacii. Toa ostanuva za nekoj period vo idnina, koga tie generacii mo`ebi i }e zaboravat za pri~inite kako i zo{to do{lo do zadol`uvawe, no, sepak, nema da mo`at da gi izbegnat posledicite od vakvoto zadol`uvawe. Vo me|uvreme, dr`avniot sektor o~igledno ne vide mnogu maka vo tekot na ovaa kriza. Naprotiv, Vladata se obide da gi zgolemi dano~nite optovaruvawa za privatniot sektor na rekordno visoko nivo vo 2009 godina, i pokraj ekonomskata kriza. Realnosta ja natera Vladata da izvr{i zna~ajni rebalansi minatata godina, koga kone~no sfati deka kapacitetot na privatniot sektor da pla}a danoci e doveden do mala du{a. No, i pokraj toa, dano~nata politika vo 2010 godina ne se promeni zna~itelno. Privatniot sektor denes e soo~en so namalena denarska likvidnost, {to direktno vlijae vrz likvidnosta na sekoja firma, namaleni mo`nosti za obezbeduvawe krediti od komercijalnite banki, visoko dano~no optovaruvawe i te{ki doma{ni, regionalni i globalni ekonomski uslovi. Industriskoto proizvodstvo prodol`uva da tone, nevrabotenosta ostanuva ista, siroma{tijata se zgolemuva.No, barem stabilnosta na denarot e osigurena. Operacijata navistina be{e uspe{na, no sega pra{aweto e dali pacientot }e pre`ivee?

O

G

L

A

S

DEN DON^EV ekonomski analiti~ar



So sega{niot iznoz na devizni rezervi dr`avata se vra}a na prvobitnoto nivo koe postoe{e okolu sredinata na 2008 godina, pred da zapo~ne ekonomskata kriza vo zemjava. No, se slu~ija nekolku klu~ni raboti koi zna~itelno }e vlijaat vrz kapacitetot na “pacientot makedonskata ekonomija” vo ponatamo{niot razvoj


KOMENTARI I ANALIZI w KOMENTAR

^

V

DOLGA CEVKA

gata od sever samo za da se fotografira. Ve}e e i pove}e od jasno deka ne{tata se dvi`at napred. Oroto e d e finitivn o zaigrano...ona {to dopr-

ALEKSANDAR D JAN^ESKI AN^ESKI: Kolku `ivotot na obi~niot ~ovek, a i na kompaniite, zavisi od dolgite cevki koi n$ opkru`uvaat, mislam na cevkovodite za voda, kanalizacija, greewe. Sigurno sekoj ima po~uvstvuvano na svoja ko`a kako e ako ne funkcioniraat ili, ne daj bo`e, se vo defekt. Cevkovodite se spoj na golem broj cevki. Toa e edna interesna zaednica na nekoj koj go prodava ona {to te~e niz niv i nekoj koj ima potreba od istoto. Ova ne va`i za cevkovodot za kanalizacija, tamu procesot e razli~en. U{te od anti~ki vremiwa vo svetot postojat najrazli~ni tipovi cevkovodi. Taka, na primer, vo Makedonija, vo okolinata na "Sv. Joakim Osogovski" ima anti~ki cevkovod za mleko koj go prenesuval mlekoto od okolnite ridovi do mlekarnicata vo manastirot. Vo Avstrija, pak, vo edno rudarsko mesto u{te vo 16 vek postoel cevkovod dolg 40 kilometri za prenesuvawe na solna ruda. PIGON: Isto se interesni i primerite od dene{noto moderno vreme. Cevkovodot na stadionot Veltins Arena vo Gelsenkirhen, Germanija. Se raboti za 5-kilometarski cevkovod za pivo koj gi povrzuva barovite na stadionot. Kolku dobra rabota izmislile Germancite. Pivovod. Mo`ebi inspiracija im bil mlekovodot od Makedonija. [teta {to Makedoncite ne bile inspirirani da sozdadat vinovod? JAN^ESKI: Hahaha. Sepak, najgolemi diskusii, pregovori, pari, prazni vetuvawa se vrtat okolu strategiskite cevkovodi: naftovodite i gasovodite. Od istorijata e poznato deka prvite naftovodi se izgradeni od 60-tite do 80-tite godini na 19 vek na dve razli~ni strani vo svetot, vo Pensilvanija, SAD i vo Baku, Azerbejxan, toga{noto Carstvo Rusija.

J

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

va }e go vidime e dali Nikola Gruevski znae da go igra (za ` al, doprva oti dosega toj odbiva{e da “stane”). Verojatno premierot e tolku politi~ki svesen za dosega da go ima predvideno i nau~eno ~ekorot... Ako ne e taka, toga{ Gruevski ima eden izbor – da ostavi drug da igra, oti docna e za ~asovi po tanc.

TELEPORTACIJA e}e stanuva jasno zo{to kaj nas ne se investira vo pati{ta. Zabrzano se sproveduva agresiven IKT-razvoj. Ekonomskata kriza i potrebata od kratewe na brojni proekti ne bea dovolna pri~ina za da se stopira ili zabavi sproveduvaweto na proektot “Internet-kiosci za ruralnite sredini”. I s$ bi bilo vo red dokolku tie za koi e namenet proektot se zadovolni. No, tie namesto besplaten pristap na Internet baraat vodovod, kanalizacija, pati{ta, {koli... Nejasno e zo{to selanite baraat pat, koga za skoro vreme, kako {to trgnala Makedonija so IKT-razvojot, vo site sela i gradovi niz zemjava }e se postavat i kiosci za teleportacija. Pra{awe na vreme e koga vo zemjava namesto po pati{tata prepolni so krateri, od selo vo selo, od grad vo grad, }e se patuva preku teleportacija. Koga }e im se pripie voda na selanite }e se teleportiraat vo sosednoto selo. Koga }e odat niz pazarite vo gradovite da prodavaat zemjodelski proizvodi, toa }e go napravat za sekunda. Na{ata vlada se doseti deka za mnogu skoro vreme ovaa tehnologija }e stane realnost i tokmu poradi toa ne investira vo staromodniot transporten na~in, pati{tata i infrastrukturata, tuku go razviva IKT-op{testvoto

13

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

GRUEVSKI GO ZAIGRA “TE[KOTO”! ovek mora da se re{i – duri i dali }e se koleba! Ova zna~i deka ~ovek mora da izbere i toga{ koga izborot e te`ok... osven vo isklu~itelni situacii koga navistina se nema izbor, pa ostanuva da se izbere pomiruvawe so ona {to te sna{lo (ako pomiruvaweto i voop{to mo`e da se nare~e izbor). Se ~ini deka premierot Nikola Gruevski izbra...da se pomiri. Se pomiri so mestoto i vremeto vo koe toj se nao|a na klu~nata dr`avna pozicija, se pomiri so faktot deka odluka mora da donese, se pomiri so nepravdata od kletite Grci i kletata politika {to ne go ostavi na mir da u`iva vo poddr{kata i qubovta od negoviot narod. I se fati na oroto. So Karamanlis ne ode{e, ama so negoviot naslednik Jorgos Papandreu, tancot trgna. Naivni, tend enciozni i nezreli se ocenkite deka politi~ar od kalibarot na gr~kiot premier }e se spu{ti na nekoe primitivno politi~ko nivo i pet pati za samo nekolku meseci }e se sre}ava so kole-

18.06.2010

so cel gra|anite novata tehnologija za patuvawe da ja do~ekaat podgotveni. Tuka treba da se bara logikata na vakviot proekt! Vizijata za {to mo`at selanite da go iskoristat besplatniot Internet e dobra, no taa ne funkcionira vo zemja vo koja

GOJKO ]E[EQ

gojko@kapital.com.mk

nema ni bazi~na infrastruktura, ni ITkultura, ni poznavawe s transki jazici, ni pregolema `elba za da se fati ~ekor so novite trendovi. Ruralna Makedonija se prazni poradi nedostig na osnovni uslovi za odvivawe na normalen `ivot, ne poradi nedostig na internet-konekcija. Ekonomskiot razvoj na ovie regioni bi trebalo da se bazira na razvoj na nivnite ekonomski potencijali, vo koi Internetot e samo eden od aspektite.

Zna~i, pred okolu 150 godini. A, Makedonija? Kaj nas gasot preku gasovod pristigna vo 1997 godina od Rusija, a naftata preku naftovod vo 2002 godina od Grcija. I ottoga{ prikaznata ne e mnogu smeneta. Sekoja godina samo se ka`uvaat nekoi golemi proekti, strategii, golemi umovi, profiti koi bi se ostvarile od idnite cevkovodi, no ni{to. Site golemi cevki kru`at okolu Makedonija. PIGON: Ova e igra na golemi igra~i. Maliot doma{en pazar, slabata ekonomska mo} i nemaweto vlijanie vo utvrduvaweto na pravcite na idnite gasovodi i naftovodi ja stavaat Makedonija vo pozicija na nem nabquduva~. Ne treba da Ve zala`at milionite koi bi gi dobivale samo zaradi toa {to }e dozvolite da se gradi cevkovod na Va{ata teritorija. Vo princip, po~etokot i krajot na dolgata cevka gi diktiraat pravilata na igra i zna~eweto. Od druga strana, nemaweto sopstveni izvori na gas i nafta ja tera Makedonija da bide uvozno zavisna od ovie dva energetski resursi. Ti ve}e spomena deka ima po eden izvor za isporaka na dvata resursi, {to pretstavuva dopolnitelen problem, a dobro se se}avam kako vo cela Evropa, pa i vo Makedonija toa go po~uvstvuvaa korisnicite na gas za vreme na gasnata kriza na po~etokot na 2009 godina. Kolku samo {teta toga{ pretrpea evropskite, a i makedonskite kompanii? Ako postoe{e alternativen izvor, sigurno }e be{e polesno. JAN^ESKI: Se soglasuvam vo celost. Alternativni izvori mora da ima, no mora da se vnimava i na kapacitetot. Vo Makedonija gasovodot e samo 10%-15% iskoristen vo momentov, no, spored analizite, ako se ispolnat planovite za gasifikacija, negoviot kapacitet }e bide mal. Zna~i, treba alternativa, treba i vtor. Pred nekolku godini Grcija promovira{e ideja za gasovod koj bi odel po trasata na naftovodot Solun-Skopje i koj bi trebalo da se nadovrze na vodot koj vo Grcija pristignuva od Turcija. Od druga strana, spored poslednata strategija za energetika, do 2020 godina naftovodot od Solun do Skopje i rafinerijata vo Skopje }e gi zadovolele potrebite, no treba li da se ima alternativen izvor za da ne n$ snajde ona {to be{e so gasot, iako vo nafteniot biznis vo Makedonija ima nekolku golemi igra~i. Postoi ideen proekt za pov-

rzuvawe so naftovod so rafinerijata vo Pan~evo, Srbija, kade {to treba da pominuva idniot Panevropski naftovod od Romanija do Italija, no i proektot AMBO koj e proekt za naftovod od Bugarija preku Makedonija do Albanija. PIGON: Povrzuvawe so nekoja od dolgite cevki e pove}e od potrebno. Ako Makedonija ne uspea do kraj da ja izigra igrata za Ju`niot potok i Transjadranskiot gasovod, toga{ mo`ebi mo`e da sedne na masa so Grcija i Bugarija i da razgovara za opciite koi mo`e da & se ponudat, so ogled deka ovie dve dr`avi imaat ili treba da imaat najmnogu cevki niz nivnata teritorija koi do|aat od razli~ni izvori. Cevki ~ij po~etok e vo Rusija, Turcija, Azerbejxan ili Iran, a kraj vo Evropskata unija. Sozdavaweto, pak, na novi transbalkanski naftovodi, interesni samo za balkanskite dr`avi, e skapa igra. Dokolku igrata ne e vodena od nekoj od golemite igra~i, te{ko deka ne{to }e se izgradi koe }e bide konkurencija na golemite interesi. Ne mora da zna~i ako Vladata na edna od najmo} nite dr`avi vo svetot ja podr`ala fizibiliti studijata stoi zad proektot? No, studijata be{e podgotvena pred pove}e godini i sega po priklu~uvaweto na Bugarija na EU situacijata e razli~na. Se razbira, realnosta se promeni. JAN^ESKI: Da. Ne treba za nekoja odredena suma pari da se dozvoli ne{to da pominuva niz Makedonija i da se gradi ne{to koe idnite generacii mo`e da gi ~ini mnogu po nivnoto zdravje. Sekoj mesec sme svedoci kolku mnogu se tro{i energija na razni slikawa i potpi{uvawa memorandumi za novi cevkovodi, da ne mo`e ~ovek da znae dali tolku brzo se gradat ili, pak, e tolkav interesot {to sekoj saka nekakov cevkovod. Edna godina e prioritet eden, drugata godina drug, tretata godina se razgovara za zapirawe na celata postapka. Igri bez granici. Kakva e rabotava, sekoj sekogo podr`uva, potpi{uva raznorazni dokumenti, ama celta e jasna sekoj si gi {titi svoite interesi, a ne na{ite. Se menuvaat partneri, narodski ka`ano kako {to duva veterot. PIGON: E, Aleksandar. Pa, i toa e pametna politika, ama mora da se misli strategiski. Va{ite sosedi Grcija i Bugarija gi koristat i isto~nite i zapadnite vetri{ta. Eve, na

STANISLAV PIGON

Nekoga{ Aleksandar i Stanislav sedea vo ista kancelarija kako konsultanti na eden proekt vo Makedonija. Nivnoto prijatelstvo ponekoga{ rezultira{e so dolgi, odvreme-navreme no} ni, preku Skajp i vo `ivo, razgovori koi im ovozmo`uvaa da go razberat svetot. ^estopati ne se soglasuvaa me|usebe, prijatelski po~ituvaj}i si gi razli~nite gledi{ta. Sega nivnite razgovori }e gi spodelat so ~itatelite њna "Kapital". primer, so cel da se namali energetskata zavisnost od eden izvor i ekonomsko zazdravuvawe, EU vo mart ovaa godina odobri finansiski sredstva za energetski proekti na nejzinite zemji~lenki. Taka, so 100 milioni evra }e se finasira gasovodot interkonekcija TGI (Turcija-GrcijaItalija). Bugarija za priklu~ok na ovaa interkonecija zaedno so Grcija i Italija }e dobie 45 milioni evra. So 200 milioni evra }e se finansira gasovodot Nabuko preku koj EU saka da napravi bajpas na problemati~nite dr`avi, glavno Ukraina. JAN^ESKI: Zna~i, sepak, Makedonija treba da se vodi od sopstvenite strategiski interesi za cevkovodite, a ne od razni predlozi na poznati i nepoznati stranski konsultanti, kompanii i organizacii koi promoviraat svoi i ne~ii drugi, a najmalku makedonski interesi. PIGON: Ako mo`ea mnogu luti protivnici da razgovaraat i da zaboravat na nekoi me|usebni problemi vo interes na strategiskite interesi, toga{ mo`ebi i Makedonija mo`e da sedne na masa i da razgovara za strani~no priklu~uvawe na dolgata cevka. Sigurno planot e da ima i mre`a na pomali cevki priklu~eni na dolgata cevka!


14 18.06.2010

FEQTON

FELJTON-48  Sanofi s$ u{te se soo~uva so masovno zavr{uvawe na rokot vo koj ima ekskluzivitet vrz poedine~ni lekovi, no so 12 novi lekovi i vakcini vo poslednata faza na razvojot idninata na kompanijata sega izgleda porozova. Ova vo golem del se dol`i na promenite {to gi vovede Vibejker, Kana|anec so germansko poteklo, koj e prviot nefrancuski glaven direktor na Sanofi IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

atentite za nekoi od najpoznatite produkti na Sanofi-Aventis (Sanofi-Aventis) poleka se pribli`uvaa kon svojot rok na zavr{uvawe, a produkcijata na novi lekovi stanuva{e s$ pomala i pomala: kompanijata be{e navistina vo nevolja koga Kris Vibejker stana nejzin glaven izvr{en direktor vo dekemvri 2008 godina. Akciite na francuskiot farmacevtski gigant zagubija okolu 20% od vrednosta otkako be{e napraveno spojuvaweto vo edna kompanija me|u Sanofi-Sintelabo i Aventis, a negovite performansi vo golema mera zaostanuvaa zad onie na rivalite Bristol Majers–

P

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLO GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTIC INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNAT POZNATI BIZNIS - TEORETI^ARI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS-LIDERI PROTIV KRIZATA: KRIS VIBEJKER, SANOFI-AVENTIS

^OVEKOT ZA PRESVRT Skvib (Bristol Myers – Squibb) i Glakso SmitKlajn (GlaxoSmithKline). Sanofi s$ u{te se soo~uva so masovno zavr{uvawe na rokot vo koj ima ekskluzivitet vrz poedine~ni lekovi, no so 12 novi lekovi i vakcini vo poslednata faza na razvojot idninata na kompanijata sega izgleda porozova. Ova vo golem del se dol`i na promenite {to gi vovede Vibejker, Kana|anec so germansko poteklo, koj e prviot nefrancuski glaven direktor na Sanofi. Vibejker gi restrukturira{e operaciite za istra`uvawe i razvoj vo kompanijata, forsira{e akvizicii i formira{e novi partnerstva so inovativni biotehnolo{ki kompanii i univerziteti. Vo periodot koga toj zastana na ~elo na Sanofi-Aventis, sostojbata vo kompanijata delumno be{e rezultat na op{tata situacija vo svetskata farmacevtska industrija, a delumno proizvod na specifi~nite okolnosti vo samata kompanija. Farmacevtskata industrija, spored Vibejker, izminative desetina godini ne stori dovolno za da lansira novi lekovi na pazarot. Bile napraveni mnogu spojuvawa i prezemawa, golemi kratewa na tro{oci, no, generalno, industrijata ne mrdnala nikade. “Sanofi be{e najbavna vo toa da priznae deka svetot se menuva

 KRIS VIBEJKER- “Kompanijata da bide involvirana vo biznisi {to imaat podolgoro~en potencijal, no kade {to imame konkurentska prednost” i deka treba da se fati nov pravec vo razvojot. Toa be{e kompanija {to `ivee zatvorena me|u svoite yidovi i nema{e napraveno mnogu za da izgradi novi partnerstva i spogodbi za licenci. Ne komunicira{e so investitorskata zaednica za toa kako da se spravi so istekot na ekskluzivitetot vrz svoite patentirani lekovi”, objasnuva Vibejker. MRE@A NA PARTNERSTVA [to stori Vibejker za da gi popravi ne{tata vo Sanofi? “Koga }e stanete {ef na kompanija so pove}e od 100 iljadi vraboteni, mo`ete da se najdete zaglaveni sred mnogu problemi. Jas re{iv da fokusiram 99% od moeto vnimanie na tri: podobruvawe na produktivnosta na oddelite za istra`uvawe i razvoj, forsirawe na strategii za rast so pomo{ na ~etirite milijardi evra gotovina {to gi imame sekoja godina i transformirawe na biznisot od sostojba koga se potpirate na samo nekolku blokbasterlekovi vo sostojba koga stanuvaat poglobalni, podiverzificirani i, pred s$, poodr`livi”, veli Vibejker. Problemot na golemite farmacevtski kompanii so razvojot na novi lekovi poslednive godini Vibejker go objasnuva so toa {to tie dobro se snao|aat vo oblastite {to imaat vrska so golemi kompetencii i znaewa, golemi potrebi za resursi, klini~ki studii na globalno nivo. No, so rabotite koi se povrzani so kreativniot proces na inovacija, tuka ne se poka`uvaat mnogu.

Otkako Vibejker dojde vo Sanofi, toj inicira{e cela mre`a na proekti. Kupija kompanii od tipot na BiPar, koja im dade edna potrebna sostojka {to treba da pomogne vo nao|awe lek protiv karcinom na gradite. Sanofi vospostavi i strategiski partnerstva so univerzitetskite ustanovi Salk, Hopkins, KalTek i MIT. Kreiraat cela mre`a na partnerstva koja funkcionira razli~no od tradicionalniot model. “Dosega praktikata be{e vakva: nie }e otidevme kaj nekoja biotehnolo{ka kompanija i }e im re~evme deka }e go zememe nivniot proizvod, }e go dorazvieme i }e im pla}ame nadomest. Sega gi terame na{ite lu|e da rabotat zaedno so nivnite. Za da mo`eme da go finansirame seto toa, moravme dobro da ja ispitame na{ata sopstvena razvojna linija na proizvodi. Kako {to bankite pravat stres-test na svoeto portfolio, napravivme i nie, i re{ivme deka treba da isfrlime 30% od proizvodite {to ~ekaa vo linijata za razvoj”, veli Vibejker. PREZEMAWATA NA KOMPANII ]E PRODOL@AT Otkako stana glaven menaxer na Sanofi, kompanijata napravi 43 zdelki na prezemawa i partnerstva, za {to potro{i osum milijardi dolari minatata godina. Sli~no nivo na aktivnost Vibejker planira i za ovaa godina. Toj saka kompanijata da bide involvirana vo biznisi {to imaat podolgoro~en potencijal, no kade {to Sanofi ima konkurentska prednost. Eden od tie biznisi se vakcinite. Za da poka`e

kakov predizvik e toa, toj go dava primerot so vakcinata protiv denga treska (koja se javuva prete`no vo tropskite kraevi), koja {to treba da ja lansira na pazarot nekade po 2012 godina. Potrebni se pet godini za da se napravi fabrikata za nejzino proizvodstvo, koja {to ~ini 500 milioni dolari – za da proizveduva samo edna edinstvena vakcina. “Poglednete ja koja bilo farmacevtska kompanija, 80% od proda`bite & se vo Evropa, SAD i Japonija. Vkupnata populacija vo ovie podra~ja e okolu edna milijarda, no ima 6,6 milijardi lu|e na planetava. Lani kupivme kompanija za generi~ki lekovi vo Brazil, se vika Medli, i tamu ja zacementiravme svojata pozicija na broj eden farmacevtska kompanija. Sli~na akvizicija napravivme i vo Isto~na Evropa so Zentiva. Pred nekolku nedeli potpi{avme dogovor so japonskata kompanija Ni~i– iko, za vlez na tamo{niot generi~ki pazar. So pomo{ na ovaa xoint-ven~r zdelka }e gi prodavame lekovite na Medli i Zentiva vo Japonija. Potoa, ja imate Kina, so svoite pove}e od 4.000 farmacevtski kompanii. Zna~i, postojat ogromni mo`nosti nadvor od najrazvienite zemji, kade {to se prodavaat najgolem del od svetskite lekovi zasega”, veli Vibejker.


INTERVJU

18.06.2010

15

ZLA TKO MUCUNSKI DIREKTOR NA POR[E-MAKEDONIJA

“NEKOI DILERI ]E STAVAT KLU^ NA VRATA”

SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

o prvata polovina od 2010 godina e zabele`an ogromen pad na proda`bata na novi avtomobili vo Makedonija, sporedeno so minatata i predminatata godina. Pri~inata za toa, se razbira, e finansiskata kriza, no i uvozot na stari vozila, koj e multipliciran so liberalizacijata na zakonskite uslovi za kupuvawe na koristeni koli od stranstvo. Opstanokot na importerite na novi avtomobili vo Por{e-Makedonija go baraat vo poevtinite kamatni stapki na avtomobilskiot kredit i lizing, namesto vo nudeweto na popusti, {to e karakteristi~no za konkurencijata. So Zlatko Mucunski, direktorot na Por{eMakedonija, razgovaravme za toa kako kompanijata se spravuva so ovaa sostojba na pazarot. “Anti-stres” kampawata na Por{e-Makedonija i Por{e lizing na makedonskiot pazar ja prezentira{e na-

V

2,9%

e kamatnata stapka za kupuvawe na lizing na modelite na [koda, Audi i Folksvagen

jniskata kamatna stapka od 2,9% godi{no. Dali so ova poevtinuvawe na kamatnite stapki se nadevate deka interesot za va{ite vozila, vo uslovi koga proda`bata na novi avtomobili odi mnogu lo{o, zna~itelno }e se zgolemi? Vo uslovi koga pazarot na novi avtomobili e seriozno naru{en, ponudivme u{te eden, nov finansiski proizvod so {to sakame dopolnitelno da ja zgolemime na{ata konkurentnost i da obezbedime i vakov, dosega neponuden tip pogodnosti pri nabavka na novo vozilo. Se razbira, celta e {to podobro prilagoduvawe kon sostojbite na pazarot, kon barawata na po~ituvanite klienti, koi sekoga{ se na{ primaren fokus i, sekako,

 “Padot na pazarot na novi

vozila e re~isi 30% sporedeno so 2009 godina, pa ve}e se doveduva vo pra{awe opstanokot na mnogubrojnata dilerska mre`a. Vo vakvi zaostreni uslovi na pazarot }e mo`at da opstanat samo najdobrite i finansiski najstabilnite kompanii”

so samoto toa zgolemuvawe na pazarnoto u~estvo na Por{e. Nitu vo uslovi na kriza vie ne se re{avate da ja prifatite politikata na poevtinuvawe, iako konkurencijata nagolemo gi spu{ta cenite? Na{ite avtomobili, ~ij visok kvalitet e ve}e odamna potvrden vo praktika, sekoga{ se nudat so soodvetno pozicionirani ceni koi ve}e edna decenija ne osciliraat drasti~no. Postojat kratki periodi koga se pravi cenovno repozicionirawe na nekoi modeli soglasno nivniot `ivoten vek, t.e. zamena na postoe~kiot model so model od sledna generacija. Zatoa na{ite produkti imaat sigurna vrednost i kontinuirano postignuvaat dve celi “visoka vrednost na pazarot na upotrebuvani vozila i interes za nabavka na novi”. Samo na ovoj na~in, so odli~en kvalitet, po fer cena, mo`e da se obezbedi odr`livost na koj bilo brend. Politikata na namaluvawe na cenite se slu~uva poradi lo{ plasman na ponudeniot produkt, a so cel ve{ta~ko zgolemuvawe

na pazarnoto u~estvo so svesno odewe vo finansiska zaguba. Smetam deka toa vodi samo vo eden pravec: zagubena doverba od strana na klientite, {to neminovno go skratuva patot do finansiska nestabilnost na kompaniite. Liberalizacijata na uslovite za uvoz na polovni vozila bukvalno go paralizira{e pazarot i so novi, no i so stari avtomobili. Kolkava e {tetata po va{iot biznis? Primarniot problem e {to celosno e soprena proda`bata na doma{ni upotrebuvani vozila, a, se razbira, so toa indirektno e naru{en i procesot na proda`ba na novi vozila. Padot na pazarot na novi vozila e re~isi 30% sporedeno so 2009 godina, pa ve} e se doveduva vo pra{awe opstanokot na mnogubrojnata dilerska mre`a. Vo vakvi zaostreni uslovi na pazarot }e mo`at da opstanat samo najdobrite i finansiski najstabilnite kompanii. Toa {to sega se nayira, a verojatno }e po~ne da se slu~uva do krajot na godinata, e deka golem broj dileri }e se soo~at so seriozni finansiski problemi, pa nekoi i so klu~ na vrata. Dali }e pregovarate so Vladata za promena na momentalnite pravila na igra i {to konkretno bi pobarale? Pregovaraweto so Vladata e vo nadle`nost na Sojuzot na stopanski komori, kade {to sme grupaciski organizirani. Toa {to so sigurnost mora da se stori e da se vratat evropskite homologaciski normativi koi bea suspendirani, a }e treba da se razmisli i za izmena na akcizniot model na dava~ki pri uvoz na vozila, kako na novi, taka i na upotrebuvani. Mo`nosta da

se nudat linii za lizing pri proda`bata na sopstvenite vozila vi dava golema prednost vo odnos na konkurencijata. No, vie gi povikavte bankite i ostanatite lizing-kompanii da ja sledat va{ata politika na namaluvawe na kamatnite stapki. Vo koj obem restriktivnata kreditna politika vlijae{e na proda`bata na novi vozila? Vlijanieto be{e evidentno i rezultira{e so seriozen pad na proda`bata. Za golema sre}a, Por{e bankata navremeno reagira{e i u{te pred da zapo~ne krizata ja formira{e kompanijata Por{e lizing vo Makedonija. Na toj na~in uspeavme drasti~no da go amortizirame problemati~noto finansirawe od strana na bankite. Faktot {to raduva e deka i sega, vo uslovi na porelaksirana kreditna politika, Por{e lizing s$ u{te go ima primatot na pazarot za lizing na avtomobili so najvisoko pazarno u~estvo, i pokraj toa {to operira samo so na{ite brendovi Folksvagen, Audi i [koda. Statistikata otkriva pad pogolem od 30% vo odnos na proda`bata na novi avtomobili, vo periodot od 1 januari do 31 maj. Toa e vkupen pad na proda`bata od 63% sporedbeno so 2008 godina. Od ova mo`e da se zaklu~i deka vo 2010 godina importerite na novi vozila }e se borat za “kola~ot” koj iznesuva okolu {est iljadi vozila. Ne li e toa premala pobaruva~ka? Znaej}i deka vozniot park na vkupnite registrirani patni~ki motorni vozila vo dr`avata e pogolem od 330.000 vozila, toga{ vaka niskata proda`ba, odnosno obnovuvawe na samo 6 do 7 iljadi novi patni~ki vozila vo tek na edna godina, vodi kon seriozno zgolemuvawe na prose~nata starost na i onaka starite vozila koi se trkalaat po na{ite pati{ta. Dokolku se presmetaat samo

dva elementi, kolku pove} e gorivo se tro{i i kolku pove}e pari se izdvojuvaat za uvoz na nafta i nafteni derivati, jasno e deka politikata na uvoz na polovni vozila i destimuliran uvoz na novi vozila ne e soodvetna. Zagaduvaweto na `ivotnata sredina, bezbednosta vo patniot soobra}aj, koli~inata na zameneti akumulatori i stari pnevmatici se temi koi se direktno povrzani so ekologijata i pretstavuvaat u{te nekolku mnogu seriozni argumenti koi govorat vo prilog na novite avtomobili. Se nametnuva kako tema zo{to sega, koga vo Makedonija intenzivno se podgotvuvaat evropski zakonski normativi za za{tita na `ivotnata sredina, se zgolemuva uvozot na takov otpad preku polovnite vozila. Kolkav del od pazarniot kola~ mu pripa|a na Por{eMakedonija vo momentov? Vo momentot Por{e-Makedonija so svoite brendovi Folksvagen, [koda, Audi i Folksvagen komercijalni vozila ima vkupen udel od re~isi 20% na pazarot vo Makedonija. Koi se najprodavanite modeli od va{ata ponuda? "Folksvagen golf" e neprikosnoven lider na evropskiot pazar i istovremeno e i tradicionalno na{iot bestseler, potoa sleduvat "{koda oktavia", "folksvagen polo" i "{koda jeti". Vo premiumsegmentot "audi" e apsoluten pobednik vo proda`bata. Por{e kompaniite vo Makedonija imaat misija da obezbedat maksimalna mobilnost na gra|anite, a so profesionalniot pristap kon klientite da stanat vistinski ben~mark koj }e vodi kon podobruvawe na sevkupnata gri`a za klientite vo Makedonija. A, na na{iot dolg pat {to vodi kon apsolutno zadovolstvo na na{ite klienti, podgotveni sme hrabro da se soo~ime so site predizvici za na krajot da izvojuvame pobeda vo nivna korist.


16 18.06.2010 2.370 2.360 2.350 2.340 2.330 2.320 2.310 2.300 2.290 2.280

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10

2.485

MBID

107,80

OMB

107,70 2.480 107,60 2.475

107,50 107,40

2.470 107,30 2.465

11/06/10

12/06/10

13/06/10

14/06/10

15/06/10

16/06/10

11/06/10

17/06/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

107,20 12/06/10

13/06/10

14/06/10

15/06/10

16/06/10

17/06/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

11/06/10

12/06/10

13/06/10

14/06/10

15/06/10

16/06/10

17/06/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

 Investitorite se pesimisti po izjavite na bankarite deka i pokraj namaluvaweto na referentnata kamatna stapka od strana na NBRM, ne e sigurno dali i kolku bankite }e go sledat ovoj ~ekor i }e gi namalat kamatnite stapki na kreditite, no i na depozitite

5%

DALI NAMALENITE KAMATI MO@AT DA GO ZA@IVEAT PAZAROT NA KAPITAL?

iznesuva sega kamatata na blagajni~kite blaga zapisi

PONISKITE KAMATI NEMA DA GI VRATAT INVESTITORITE NA BERZATA rizik. Sepak, se ~ini toa kaj nas nema da se slu~i, barem ne vo golema mera koja bi mo`ela da ja ”mrdne” berzata. Pesimizmot na u~esnicite na pazarot na kapital se dol`i na izjavite na bankarite deka i pokraj namalenata kamatna stapka na blagajni~kite zapisi od strana na NBRM, s$ u{te ne e sigurno dali i bankite }e go sledat ovoj ~ekor i }e gi namalat kamatni stapki na kreditite i na depozitite. Spored Goran Markovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum invest od Skopje, iako centralnata banka se odlu~ila da ja namali referentnata kamatna stapka poradi podobrenite trendovi vo

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

elaksiraweto na monetarnata politika preku namaluvawe na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi na 5% od strana na Narodnata banka na Republika Makedonija, u~esnicite na pazarot na kapital vo na{ata dr`ava go do~ekoa so pesimizam. Ekonomskata logika veli deka {tom se namali kamatnata stapka na sigurnite depoziti vo bankite, investitorite bi trebalo da pobaraat pogolemi prinosi preku vlo`uvawe na nivnite slobodni pari vo akcii, koi se finansiski instrumenti so povisok prinos, no i povisok

R

trgovskiot bilans, kako i zgolemenite doznaki od stranstvo, sepak, bankite te{ko deka bi se odlu~ile da ja sledat politikata na olabavuvawe na monetarnata ekonomija. “Namaluvaweto na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi treba da go sledi i namaluvawe na stapkata na zadol`itelna rezerva, za da mo`e duri potoa da ima nekoe pozna~ajno namaluvawe na kamatite na kreditite i depozitite”, objasnuva Markovski. Toj go ocenuva kako pozitiven potegot na NBRM da ja namali referentnata kamatna stapka i se nadeva deka bankite, sepak, }e se odlu~at da go sledat ovoj trend. “Ako se namalat kamatnite stapki kaj depozitite,

bi mo`ele da o~ekuvame za`ivuvawe na pazarot na kapital i berzata. Odnosno, da se zgolemi brojot na lica koi bi gi povlekle svoite depoziti od bankite ili, pak, bi zele kredit, no sega so pomal tro{ok. Istite bi mo`ele da gi investiraat vo udeli kaj fondovite ili individualno da gi vlo`uvaat vo akcii ili obvrznici”, smeta Markovski. KOMPANIITE BI STANALE POPRIVLE^NI ZA INVESTIRAWE Namaluvaweto na kamatnite stapki na kreditite ima golemo zna~ewe za u~esnicite na pazarot na kapital, a vakviot poteg bi mo`el da ima i makroekonomski efekti. Vo taa nasoka, Markovski komentira deka pomalata

kamata na kreditite bi ja zgolemila likvidnosta na gra|anite, odnosno tie bi imale pristap do poevtini finansii koi bi mo`ele da gi oplodat na pazarot na kapital investiraj}i vo fondovite ili vo hartii od vrednost na berzata. Olabavuvaweto na monetarnata politika mo`e da ima u{te podobar efekt kaj kompaniite, bidej} i tie }e dobijat poevtini krediti, so {to bi im se namalile tro{ocite za servisirawe na kreditite, {to na kraj bi imalo efekt za ostvaruvawe na pogolem profit. Pogolemiot profit, odnosno dobivka, bi rezultirala so davawe na dividenda ili pogolema dividenda. “Pozitivnite o~ekuvawa }e gi nateraat investitorite pove}e da vlo`uvaat vo akcii na kompaniite kotirani na berza, {to na kraj bi rezultiralo so pogolema likvidnost na berzata”, konstatira Markovski. I brokerite koi gi konsultiravme imaat isti stavovi i o~ekuvawa. Optimizmot vo nivnite o~ekuvawa mo`e da bide podgrean samo dokolku bankite se odlu~at za nekoe pozna~itelno namaluvawe na kamatnite stapki kaj depozitite ili kaj

kreditite. Spored Vasko Mitev, izvr{en direktor na brokerskata ku}a Ilirika Investments od Skopje, kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi s$ u{te e visoka i pokraj nekolkute namaluvawa od strana na NBRM. “Odli~no }e bide ako i Ministerstvoto za finansii se odlu~i da gi namali kamatnite stapki kaj dr`avnite hartii od vrednost, zatoa {to za razlika od blagajni~kite zapisi koi gi kupuvaat samo bankite, dr`avnite mo`at da gi kupuvaat i fizi~kite lica. Toa bi zna~elo deka so namaluvaweto na kamatite kaj dr`avnite zapisi pogolem broj fizi~ki lica bi mo`ele da se odlu~at da investiraat na berzata ili vo udeli na investiciskite fondovi”, objasnuva Mitev. Sepak, toj smeta deka bankite i ponatamu }e prodol`at da kupuvaat blagajni~ki zapisi kaj NBRM, ne samo zaradi kamatnata stapka, tuku i zaradi faktot {to tamu mo`at da plasiraat pogolemi iznosi, vo sporedba so iznosite koi bi mo`ele da gi investiraat vo kupuvawe na posigurnite dr`avni obvrznici na berzata. Imeno, vo obvrznici koi se nudat na berzata za trguvawe mo`at da se vlo`at edvaj polovina milion evra, dodeka vo kupuvawe na blagajni~ki zapisi bankite mo`at da plasiraat i pove}e od 50 milioni evra.

 BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

17.06.2010

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

31.134.342,41

-2,44%

-5,95%

-3,22%

-1,97%

-2,86%

16.06.2010

621.000

Илирика ГРП

20.261.076,94

-0,91%

0,15%

4,39%

3,63%

6,17%

16.06.2010

2,7

142.310

Иново Статус Акции

18.010.402,41

-2,21%

-8,66%

-13,59%

-11,81%

-8,82%

16.06.2010

673,14

1,99

198.575

КД Брик

21.895.183,96

2,90%

4,79%

9,14%

8,82%

26,50%

16.06.2010

3.852,50

1,45

346.725

КД Јужен Балкан

21.420.933,70

-3,90%

-3,60%

-3,73%

-3,33%

12,03%

16.06.2010

КБ Публикум балансиран

26.145.852,20

-1,52%

-4,29%

-1,24%

-1,03%

/

16.06.2010

Реплек Скопје Макпетрол Скопје

%

36.600,00

3,1

73.200

27.000,00

2,98

Макстил Скопје

190,00

Гранит Скопје Алкалоид Скопје

17.06.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

17.06.2010 Просечна цена (МКД)

Име на компанијата Скопски Пазар Скопје ЗК Пелагонија Битола 0

%

Износ (МКД)

7501

-6,24

37.505

2350

-2,08

28.200

0

0,00

0

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

0

0

0,00

0

ХВ

0

0,00

0,00

0

ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

17.06.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

17.06.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.852,50

390,18

9,87

0,88

7.855,76

341,43

23,01

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

673,14

105,83

6,36

0,67

2.014.067

3.000,07

533,81

5,62

0,87

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

27.000,00

/

/

0,75

27000

2,98

621.000

REPL (2009)

25.920

36.600,00

5.625,12

6,51

0,73

Комерцијална банка Скопје

3000,07

0,00

411.010

SBT (2009)

389.779

2.686,76

211,39

12,71

0,61

Стопанска банка Битола

2686,76

1,39

373.460

STIL (2009)

14.622.943

190,00

0,11

1.718,22

2,65

Алкалоид Скопје

3852,5

1,45

346.725

TPLF (2009)

450.000

3.650,78

61,42

59,44

1,07

Македонски Телеком Скопје

500,00

0,02

339.000

ZPKO (2009)

271.602

2.350,00

/

/

0,31

Макпетрол Скопје

17.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

KMB (2009)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници обични акции Вкупно Официјален пазар

% на промена

116.670

15

42.734

53

784,81 -13,65

159.404

68

154,34

обични акции

9.528

12

-69,28

Вкупно Редовен пазар

9.528

12

-69,59

168.932

80

79,71

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 17.06.2010)


BERZA/AKCII/TRGUVAWE

18.06.2010

17

INVESTITORITE SÉ POVE]E VLO@UVAAT VO SREBRO, KANADSKI DOLARI I [VAJCARSKI FRANCI

DALI SREBROTO E NOVOTO ZLATO?!

18,5 18

17,5 17 16,5 16 15,5

15 14,5

zna~itelno pomal i iznesuval okolu1% . Sli~ni se podatocite i za korporativnite obvrznici denominirani vo kanadski dolari, koi vo juni iznesuvaa re~isi 6 milijardi kanadski dolari. Toa e ednakvo na okolu 10,5% u~estvo vo svetskite obligacionni zaemi i e dvojno pove}e vo sporedba so prethodniot mesec. Zgolemenoto investirawe vo vakvite denominirani korporativni obvrznici i vo srebroto analiti~arite go objasnuvaat so potragata na investitorite po alternativni na~ini na investirawe so cel da gi izbegnat evropskite pazari koj se silno pogodeni od dol`ni~kata kriza. Nedoverbata vo sposob-

18,49 dolari e cenata na unca srebro

denominiranite obvrznici vo evro. Vo juni mnogu evropski kompanii svoite pogledi gi naso~ile kon raste~kata ekonomija i stabilnata valuta na [vajcarija, koja stana omilena vo pogled na izdadenite novi korporativni obvrznici. Na ovoj na~in obligacionite zaemi vo {vajcarski franci vo maj se zgolemile na 3,08 milijardi franci, odnosno na 5,1% od site proda`bi na obvrznici vo svetot. Pred toa nivniot udel bil

natera investitorite da ja izbegnuvaat evropskata valuta i da go zgolemuvaat emitiraweto na obvrznici (dol`ni~ki hartii od vrednost) vo drugi valuti. Podatocite poka`uvaat deka vo izminatiot period u~estvoto na obvrznicite denominirani vo kanadski dolari i {vajcarski franci se zgolemilo vo ramkite na svetskiot korporativen dolg do rekordno nivo. Ovie trendovi se posledica na begot na investitorite od nestabilniot pazar na

INVESTITORITE SE VRTAT KON [VAJCARSKI FRANCI I KANADSKI DOLARI Silniot pad na vrednosta na evroto godinava gi K

18,51

19

18,53

S

17,50

vetskite analiti~ari, zate~eni od rastot na cenata na srebroto, zapo~naa da se pra{uvaat dali srebroto e novoto zlato vo investiciskite strategii. Podatocite poka`uvaat deka od po~etokot na godinava, pa dosega, cenata na srebroto porasnala od 17,1 dolar za unca na 18,49 dolari za unca, {to e rast za okolu 8%. Rastot na cenata na srebroto se dol`i na pogolemata pobaruva~ka za fju~ersite za srebro na svetskite berzite, bidej} i vo uslovi na ekonomska nesigurnost vo koja se nao|a svetskata ekonomija, investitorite se vrtat kon sigurni investicii vo skapocenite metali. Zatoa ,analiti~arite prepora~uvaat deka dokolku se investira vo metali, toga{ najprofitabilno e okolu 30-40% od nivnite investicii da bidat vo srebro. Srebroto vo percepcijata na investitorite ima ist tretman kako i zlatoto, koe otsekoga{ go smetale kako prv pojas za spasuvawe. Toa e taka zatoa {to istoriski gledano zlatoto se koristelo kako pari u{te pred pojavata na valutite. “Imaj}i gi predvid problemite so dol`ni~kata kriza i buxetskite neramnote`i so koi se soo~uvaat zemjite, investitorite se orientiraat kon zlatoto kako kon alternativna valuta�, objasnuva Karlos San~es, analiti~ar od CPM Group. Toj predviduva deka zlatoto }e dostigne cena do 1.300 dolari po unca vo tekot na slednite nekolku nedeli, bidej}i pazarite

16,12

penovski@kapital.com.mk

s$ u{te se mnogu ranlivi. Situacijata }e ostane nepromeneta duri i ako stravuvawata okolu evropskite dolgovi se normaliziraat, a kaj investitorite se vrati del od doverbata vo pazarot. Spored San~es, srebroto gi ima istite karakteristiki za investitorite kako i zlatoto. No, srebroto ima u{te edna prednost, a toa e {to ima {iroka primena kako industriska surovina. Sepak, negovata najgolema primena e kako blagoroden metal od koj se izrabotuvaat kovani moneti. Srebrenite moneti se me|u najstarite primeri na kovani pari vo istorijata. Fju~ersite na srebroto se trguvaat na platformata COMEX na Wujor{kata berza i na Londonskata berza na metali. Cenata na srebroto koja se formira od strana na COMEX, sepak, se razlikuva vo golema mera od cenata {to se pla} a od strana na poedinci za mali iznosi na srebreni moneti ili pra~ki. Taka, na primer, cenata postignata vo ramkite na COMEX mo`e da bide duri 100% poniska od onaa po koja se prodavaat malite koli~ini na srebro. Tokmu vakvata pozicija na srebroto mu ovozmo`uva da postigne visoka cena na svetskite berzi, osobeno vo uslovi na ekonomska nesigurnost. Pomalata cena vo odnos na zlatoto, kako i mo`nosta da se postigne povisoka cena na pazarot, e privle~en element za investitorite preku srebroto da gi za{tituvaat svoite investicii.

17,17

METODI PENOVSKI

18,62

 Zgolemenoto investirawe vo srebroto i vo obvrznici denominirani vo kanadski dolari i {vajcarski franci analiti~arite go objasnuvaat so potraga na investitorite po alternativni na~ini na investirawe za da mo`at da gi izbegnat evropskite pazari koi se silno pogodeni od dol`ni~kata kriza

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

nosta na 16-te zemji od evrozonata da se spravat so raste~kite deficiti i ekonomskite te{kotii go namali kursot na evroto na najnisko nivo vo poslednite ~etiri godini. Emisiite na obvrznici vo valuti razli~ni od dolarot i evroto se zgolemija na 15 milijardi amerikanski dolari vo juni, ili na rekordni 29% od site emisii na obvrznici na svetsko nivo ~ija vrednost e 51,2 milijardi dolari. Ova e dvojno pove}e vo odnos na prethodnata godina. Od druga strana, proda`bata na obvrznici vo evrozonata padnala na 11,1 milijardi evra vo maj, {to e na najnisko nivo od po~etokot na godinava.


KOMPANII & PAZARI

18 18.06.2010 ONE PROMOVIRA[E MOBILEN SO POLNA^ NA SOLARNA ENERGIJA kreativci, kako na primer obilniot operase {tetni za prirodata, a

M

tor ONE v~era ja pro{iri svojata paleta na mobilni telefoni so u{te eden originalen i edinstven telefon na pazarot. Toj, kako {to velat od kompanijata, e specijaliziran za qubitelite na sportskiot brend Puma. Pakuvaweto vo koe se nao|a ovoj proizvod e napraveno od brzorazgradlivi ekolo{ki supstanci koi voop{to ne

u{te pova`no, Puma telefonot ima integrirana baterija koja opcionalno se polni na solarna energija vo nadvore{ni uslovi. Telefonot ima 2.8-in~en {irok ekran na dopir i prepoznatlivo meni. Korisnicite na istiot imaat mo`nost da u`ivaat mnogu pove}e vo nesekojdnevniot izbor na aplikacii i alatki specijalizirani za vrvnite sportisti i re-

merewe na rastojanie pri tr~awe ili vozewe velosiped, merewe na sogoreni kalorii, pedometar, digitalen kompas, kako i A-GPS poddr{ka za navigacija. Vradenata digitalna kamera so 3.2 megapikseli i blic ovozmo`uvaat kvalitetna fotografija i videozapis, dodeka od predniot del telefonot ima i vtora kamera za vospostavuvawe videopovik.

AMSM DOBI AKREDITACII ZA OBUKI NA VOZA^ITE vto-moto sojuzot na Makedonija denes dobi 12 akreditacii od akademijata IRU, koja preku svoite akreditirani centri niz svetot vr{i obuki i gi prenesuva svoite iskustva, znaewa i dostignuvawa za pogolema bezbednost vo patniot soobra}aj. Obukite i edukacijata se usoglaseni so evropskite normi i direktivi, a programata e naso~ena kon site u~esnici na transportot. IRU (Inter-

A

nacionalnata transparentna unija) gi sodr`i programite za obuki na voza~ite za prevoz na ADR-opasni materii, za koristewe na digitalni tahografi, a vo idnina }e se obu~uvaat i menaxerite i voza~ite vo patniot soobra}aj. Koordinatorot na ispitnite centri, Vlatko \urovski, informira deka so akreditacijata }e se dobie edukacija kaj site voza~i, menaxeri, a posebno vo delot kade {to se vr{i

prevoz na opasni materii, {to kaj nas e slabo regulirano. "Benefitot e golem za kompaniite, bidej}i prvenstveno menaxerite }e mo`at da go isplaniraat transportot i }e bidat mnogu pokonkurentni, posebno vo ovoj period koga svetskata ekonomska kriza se odrazi mnogu vo delot na transportot {to dovede do zatvorawe na golem broj firmi", izjavi \urovski.

 PIVARA-SKOPJE SO U[TE EDNO SVETSKO PRIZNANIE

"SKOPSKO" SO NAJVISOK KVALITET NA MONDE SELECTION

 So nagradata doka`avme deka na{ite potro{uva~i zaslu`uvaat samo najdobro”, istakna generalniot direktor na Pivara, Konstantinos Spanudis IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

kopsko e godine{niot dobitnik na trofejot za najvisok kvalitet i na 4 zlatni medali na Institutot za selekcija na kvalitet, Monde selection”. Na edna od najreprezantivnite organizacii za proverka na kvalitetot na pijalacite i prehranbenite proizvodi vo svetot, 49-ta po red, "skopsko" vo staklena ambala`a od 0,5l i 0,33l go ponese trofejot za najvisok kvalitet. Vo konkurencija od rekordni re~isi 2.000 proizvodi od 83 zemji, "skopsko" e edinstvenoto pivo od po{irokiot region {to go

S

 Inovativnata ma{ina za to~ewe na pivo, koja Pivara prva ja donese vo Makedonija, preku specijalna cevka go to~i pivoto vo “gr~” studena sostojba. Vakvi ma{ini zasega ima samo osum vo zemjava, site vo sopstvenost na Pivara-Skopje

 Prviot medal za kvalitet od Monde selection na "skopsko" mu e dodelen u{te vo 1978 godina dobi ova visoko priznanie za kvalitet. Trofejot se dodeluva na proizvodi {to kontinuirano go odr`uvaat najvisokoto nivo na kvalitet i koi tri posledovatelni godini se dobitnici na zlatni medali za kvalitet od strana na Monde selection. “Edna od najbitnite raboti za potro{uva~ite e visokiot kvalitet na proizvodot, no definitivno i postojanosta na toj kvalitet. Toa nie vo Pivara-Skopje go znaeme i zatoa se gri`ime da go odr`uvame najvisokoto nivo na kvalitet na site na{i proizvodi. Zadovolni sme {to toa

go prepoznavaat i cenat na{ite potro{uva~i, a gordi sme {to toa e potvrdeno i od najrenominarite svetski institucii, i toa vo konkurencija na najpoznatite svetski brendovi. Sakam da ve potsetam i na toa deka pred edna godina Pivara-Skopje dobi golemo priznanie od Sistemot Koka Kola za visokiot kvalitet na pijalacite {to gi proizveduva. So toa doka`avme deka na{ite potro{uva~i zaslu`uvaat samo najdobro”, re~e generalniot direktor na Pivara-Skopje, Konstantinos Spanudis. Prviot medal za kvalitet od

Monde selection na "skopsko" mu e dodelen u{te vo 1978 godina. Ottoga{, pa s$ do denes, vo Pivara-Skopje se nao|aat re~isi 200 medali, trofei i ostanati visoki me|unarodni priznanija za "skopsko" i ostanatite proizvodi na Pivara. Za vreme na koktelot po povod nagradata {to ja dobi "skopsko", prisutnite imaa mo`nost da probaat pivo od novata ma{ina za to~ewe na pivo {to Pivara za prvpat ja donese vo Makedonija, t.n. “Extra cold, {to e posledna inovacija vo to~eweto na pivo. Koga pivoto izleguva od rezevoarot, pominuva niz specijalna cevka so mnogu niska temperatura i vo ~a{ata doa|a mnogu studeno. Dosega bilo problem pri izleguvaweto od sadot i pominuvaweto

niz cevkata pivoto da ja zaddr`i niskata temperatuva, tolku potrebna za sekoj strastven "pivopiec". “Pivara poseduva osum vakvi ma{ini, {to za po~etok }e gi koristi vo svoi promotivni celi, a vo

me|uvreme }e bara soodvetni lokali koi po brojot na "pivopijci" i podgotvenosta na personalot }e zaslu`at da ja dobijat ovaa inovativna naprava”, re~e menaxerot za marketing vo Pivara, Sowa Todorova.

“Me|unarodniot institut za selekcija na kvalitet Monde selection so sedi{te vo Brisel e nezavisna organizacija za proverka na kvalitetot na bezalkoholni i alkoholni pijalaci i prehranbeni proizvodi. Osnovan e vo 1961 godina i e priznaen od strana na Evropskata unija. Proverkata na kvalitetot na proizvodite ja vr{at vrvni specijalisti vrz baza na najstrogi kriteriumi za kontrola na kvalitetot, sovremenata proizvodna tehnologija i preventivnata higiena vo site nivoa na proizvodniot proces. Testiraweto na kvalitetot na proizvodite go vr{at site ~lenovi na `iri-komisijata, nezavisno eden od drug, vrz osnova na {ifrirani mostri, po {to podatocite se sporeduvaat i se donesuva kone~nata odluka za toa koj proizvod treba da ja ponese titulata najkvaliteten na svetot”, ni objasni marketing-menaxerot na Pivara-Skopje, Sowa Todorova.


KOMPANII & PAZARI IMA PROSTOR ZA IZVOZ NA VINO VO SLOVA^KA lova~ka pie pove}e vino otkolku {to proizveduva i ima prostor za uvoz na makedonsko vino, veli Robert Kirnag, vr{itel na dol`nosta vo Ambasadata na Slova~ka, no pora~a i deka vinskata industrija e te{ka i te{ko e da se proizvede kvalitetno vino, a pote{ko e da se prodade. “Glavniot problem e produkcijata na vino vo {i{iwa vo Makedonija. Denes mnogu se zboruva za vino

S

i se pi{uvaat knigi. Pri dobro vino ima dobri filozofski debati, i so edna ~a{a dobro vino ima i dobro razbirawe”, smeta Kirnag, {to spored nego, mo`e da bide dobra formula za re{avawe na sporot za imeto. Toj najavi deka negov prioritet e slova~kite iskustva da gi prenese vo Makedonija za da & pomogne na zemjava na patot kon EU, za razvoj na zemjodelstvoto i pogolem izvoz na vino vo Slova~ka, posebno na

organski vina vo slova~kite supermarketi. Na tribinata “Vino, evropski iskustva i makedonski mo`nosti”, koja se odr`a vo Kavadaraci vo ramki na Akcijata za Evropa, se zboruva{e i za evropskoto vinsko vite{tvo, novite trendovi vo makedonskata vinska industrija, upravuvaweto so otpadot od vinskata industrija i mo`nostite za modernizacija na proizvodstvoto na vino i obezbeduvawe na pristap do evropskiot pazar.

18.06.2010 STRATEGIJATA ZA RAZVOJ NA P^ELARSTVOTO ]E OTVORI 1.000 NOVI RABOTNI MESTA dru`enieto na gra|ani-esnafi od Veles ja prezentira Strategijata za razvoj na p~elarstvoto do 2013 godina koja za slednite tri do pet godini predviduva intenziven razvoj na p~elini roevi, prerabotka na p~elin otrov i dorabotka na medni tinkturi. So realizacija na Strategijata se o~ekuva da

Z

se otvorat okolu 600 do 1.000 novi vrabotuvawa. "Na Strategijata rabotea okolu 50 eksperti i stru~ni lica od pove}e sferi, kako p~elarstvo, ekonomija, pravo i farmacija. U~estvuvaa i odreden broj nau~noistra`uva~ki institucii, Farmacevtskiot institut, fabrikata za lekovi Replek Farm AD i u{te 15 drugi institucii",

veli pretsedatelot na Izvr{niot odbor na zdru`enieto, Qubomir Rakixiev. Toj dodade deka Strategijata ima zna~ewe za Makedonija bidej}i }e donese nau~noistra`uva~ki zafati vo pove}e institucii. Ovaa Strategija se podgotvuvala pove}e od 10 godini i sodr`i pove}e od 700 stranici pi{an materijal.

PRODOL@UVA PRODA@BATA NA BITOLSKI TRANSKOP

te~ajniot upravnik Vlado Talevski objavi nova proda`ba na nedvi`en i dvi`en imot na AD Transkoptovaren soobra}aj od Bitola. “Vo dosega{nata ste~ajna postapka i nekolkute javni oglasuvawa za proda`ba na imotot prodaden e samo eden magacin koj be{e lociran vo krugot na pretprijatieto, a ostanatiot imot i ponatamu se prodava i so odluka na odborot na doveriteli mo`e da se kupi za poniska cena. Cenata e namalena za edna tretina od utvrdenata proceneta vrednost”, izjavi Talevski za MIA. So noviot oglas za proda`ba, ponudeni se baraka i kancelarii koi se nao|aat na grani~niot premin ]afasan, pumpa so rezervoar za nafta, priklu~ni vle~ni i lesni vozila, ~ija vkupna kupoproda`na proceneta vrednost iznesuva 2.497.780 denari. Proda`bata na nedvi`en i dvi`en imot na nekoga{ renomiranata firma Transkop-tovaren soobra}aj se vr{i po pat na pribirawe na zatvoreni pismeni ponudi, koi }e bidat otvoreni na 25 juni vo Osnovniot sud vo Bitola.

S

KAKO DO PRISTOJNA RABOTA?

inisterot za trud i socijalna politika, Xeqaq Bajrami, i direktorkata vo Me|unarodnata organizacija na trudot za Evropa i Centralna Azija, Suzan Hofman, potpi{aa memorandum za sorabotka vo implementacijata na Nacionalnata programa za pristojna rabota (NPPR). Programata za periodot 2010-2013 godina gi definira prioritetite i celite za ekonomski razvoj i e rezulatat na konsultacii me|u Vladata, sindikatite, organizaciite na rabotodava~i i MOT. Glavna cel na Programata e unapreduvawe na pravata na rabotnoto mesto, ohrabruvawe na mo`nostite za pristojno vrabotuvawe, podobruvawe na socijalnata za{tita i zajaknuvawe na socijalniot dijalog. Toa treba da pridonese za pottiknuvawe na porastot na ekonomijata preku razvoj na privatniot sektor, podobruvawe na investiciskata klima, otvorawe rabotni mesta i podobruvawe na `ivotniot standard. Vo ramki na temata za pristojna rabota, Vladata, sindikatite, organizaciite na rabotodava~ite i MOT }e se koncentriraat na tri nacionalni programski prioriteti vo periodot 2010-2013: zajaknuvawe na kapacitetite na vladinite institucii i socijalnite partneri zaradi podobreno upravuvawe so pazarot na trudot, merki za namaluvawe na neformalnata ekonomija kreirani vo konsultacija so socijalnite partneri i podobreni rabotni uslovi, so aktivno vklu~uvawe na socijalnite partneri.

M

19

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:     

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk


20 18.06.2010

BANKI I FINANSII STATER BANKA GI PRENAMENI SITE PRIORITETNI AKCII VO OBI^NI

NLB LIZING GI NAMALI KAMATITE ZA 1% DO 2% izing-kompanijata NLB Lizing objavi deka gi namali kamatnite stapki za lizing na avtomobili i oprema za 1% do 2%. Po namaluvaweto, kamatnite stapki kaj lizingot na novi avtomobili i tovarni vozila }e se dvi`at od 8,33% do 8,66% vo zavisnost od rokot na koj se dava lizingot, a koj se dvi`i od edna do 3 godini. Kamatnite stapki kaj polovnite vozila vo zavisnost od rokot se dvi`at od 9,33%

L

do 9,66%. Kaj lizingot na novi avtomobili so 40% u~estvo kamatnata stapka iznesuva 8%. Od NLB Lizing potenciraat deka vo povolnata ponuda nema skrieni tro{oci, odnosno klientite ne treba da doplatuvaat za interkalarna kamata, usluga na registracija na voziloto, prijava vo Centralen registar. Site tro{oci po ovie osnovi se opfateni vo tro{ocite za obrabotka i iznesuvaat 1,5%.

tater banka od Kumanovo na redovnoto godi{no akcionersko sobranie koe se odr`a vo april donese odluka za prenamena na site prioritetni akcii vo obi~ni akcii so pravo na glas. So ovaa odluka e izvr{ena prenamena na site 6.097 prioritetni akcii vo obi~ni akcii so pravo na glas. Zamenata e izvr{ena vo odnos 1:1, taka {to brojot na obi~nite akcii sega se

S

zgolemuva na 345.275. Nominalna vrednost na edna akcija na Stater banka e 1.720,00 den. Stater banka vo april godinava be{e kupena od bugarskata Centralna kooperativna banka od Sofija. Vo april Centralnata kooperativna banka preku Makedonska berza kupi 93,72% od vkupniot broj akcii od Stater banka, so {to stana dominanten sopstvenik vo kumanovskata banka.

MAKEDONIJA I RUSIJA UTRE GO POTPI[UVAAT KLIRIN[KIOT DOLG

KONE^NO PARI ZA GASOVODOT

 Utre vo Sankt Petersburg }e se zatvori pra{aweto na Klirin{kiot dolg na Rusija kon Makedonija. Stanuva zbor za dolg od 60 milioni dolari, {to Rusija }e & gi vrati na Makedonija preku izgradba na gasovod.

SAMO U[TE MAKEDONIJA GO NEMA ZATVORENO KLIRIN[KIOT DOLG Rusija kako pravna nasledni~ka na SSSR nasledi dolg od vkupno 1,3 milijardi dolari kon porane{nite jugoslovenski zemji. Preku sukcesijata na dolgot na na{ata zemja & pripadnaa 7,5 % od vkupniot dolg, ili 60 milioni dolari. Makedonija ostana posledna od zemjite od Jugoslavija koja ne uspea da go naplati ovoj deceniski dolg, dodeka site porane{ni jugoslovenski dr`avi vo najgolem del dolgovite gi kompenziraa so ruski avioni.

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

tre vo Sankt Peterburg Makedonija i Rusija }e stavat potpis za vra}aweto na ruskiot dolg kon Makedonija vreden 60 milioni dolari. Po polovina godina otkako vo Mosk-

U

va be{e parafirana Spogodbata za vra} aweto na ovoj dolg od vicepremierite na Rusija i Makedonija, Kudrin i Stavreski, tie utre treba da si podadat raka i da go zatvorat deceniskoto pra{awe okolu ruskiot dolg kon Makedonija. Od Ambasadata na Rusija vo Makedonija potvrduvaat deka na 19 juni e dogovoreno potpi{uvawe

na Klirin{kiot dolg me|u visoki dr`avni pretstavnici na dvete zemji. Makedonskiot pretsedatel, \or|e Ivanov i vicerpremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, ve}e dva dena se vo oficijalna poseta na Rusija i vo direktni razgovori so ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev i zamenikotpretsedatel na ruskata

Vlada, Aleksej Kudrin gi dogovaraat detalite za na~inot i periodot na vra}awe na ruskiot dolg. Makedonskata delegacija vo Rusija zamina na tridnevniot Me|unaroden ekonomski forum koj se odr`uva vo Sankt Petersburg, no nivnoto prisustvo vo Rusija }e rezultira so kone~no zatvorawe na ova pra{awe koe so godini gi optovar-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

5,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

3,48%

4,95%

5,48%

6,60%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5025

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

50,0957

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

74,0236

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

44,2846

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

48,6917

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,1264

61,7

50,8

74

44,5

Извор: НБРМ

uva odnosite me|u dvete zemji. Zatvoraweto na dolgot kon Makedonija vreden 60 milioni dolari, {to Rusija go nasledi od porane{na SSSR, za zemjava }e zna~i kone~en po~etok na izgradbata na gasovodniot sistem. V~era makedonskiot pretsedatel Ivanov vo Sankt Petersburg se sretnal i so generalnite direktori na Gazprom, Aleksej Miler i na Lukoil, Valerij Grajfer. MAKEDONIJA KONE^NO ]E DOBIE GASOVOD Zatvoraweto na nasledeniot dolg na Rusija kon porane{nite jugoslovenski zemji se odlo`uva{e tri pati dosega, so objasnuvawe deka se usoglasuval tekstot na Spogodbata. “So vra}aweto na Klirin{kiot dolg }e se zatvori edno otvoreno pra{awe vo odnosite me|u Rusija i Makedonija i }e ni dozvoli da se zanimavame so gasifikacijata, {to }e pridonese za razvoj na industrijata i voop{to na ekonomijata na Makedonija, kako i za celiot kompleks na rusko-makedonskite odnosi”, izjavi pred nekolku meseci Solocinski. Zemjava re~isi edna

decenija se obiduva da go zatvori dolgot so Moskva, vreden okolu 60 milioni dolari. Edna od mo`nostite be{e 48 milioni dolari od dolgot da se naplatat vo gotovo, pod uslov ostanatite 12 milioni Makedonija da & gi prosti na Rusija. No, zemjava odlu~i vkupniot dolg Rusija da go realizira preku izgradba na gasovodna mre`a niz cela Makedonija. Proektot gasifikacija koj e procenet na okolu 300 milioni evra ve}e nekolku godini se odlo`uva ~ekaj}i gi ruskite pari. “Bidej}i ovie 60 milioni dolari ne se dovolni za realizacija na proektot gasifikacija, Makedonija }e ja kofinansira izgradbata na gasovodnata mre`a vo po~etokot so u{te 15 milioni dolari. Veruvam deka so ovie 75 milioni dolari }e uspeeme da zavr{ime 150-200 kilometri od gasovodot”, izjavi Stavreski neposredno po pregovorite vo Moskva pred polovina godina. Del od parite potrebni za izgradba na gasovodot Makedonija se nadeva da gi dobie od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) i Evropskata investiciska banka (EIB).


BANKI I FINANSII

18.06.2010

21

DR@AVNIOT DOLG NA SRBIJA DOSTIGNA 32% OD BDP

ROMPUJ POVIKA NA RE[AVAWE NA EKONOMSKITE PROBLEMI

r`avniot dolg na Srbija zaklu~no so krajot na maj dostigna 10,54 milijardi evra, {to pretstavuva 31,9% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) na zemjata, soop{ti srpskoto Ministerstvo za finansii. Srbija kon krajot na minatata godina ima{e dr`aven dolg od 9,85 milijardi, {to zna~i deka prvite pet meseci od ovaa godina toj se zgolemil za okolu 691 milioni evra ili za 7%. Vkupnite direktni zadol`uvawa na Srbija kon krajot na minatiot mesec iznesuvale 9,13 milijardi evra, pri {to nadvore{niot dolg bil 4,22 milijardi evra, a vnatre{niot 4,91 milijardi.

erman van Rompuj, pretsedatelot na Evropskiot sovet, gi povika liderite na zemjite-~lenki na EU da prezemat merki za re{avawe dolgoro~nite problemi vo svoite ekonomii i da gi reformiraat buxetskite propisi, so cel da se spre~i povtoruvawe na dol`ni~kata kriza. Rompuj zboruva{e na otvoraweto na samitot na EU koj v~era se odr`a vo Brisel, samo eden mesec otkako

H

D

vladite na EU vetija okolu 750 milijardi evra za spasuvawe na ~lenkite koi ne se vo sostojba da gi otpla} aat svoite dolgovi. [panija na Samitot }e gi informira ostanatite ~lenki za svoite neodamne{ni namaluvawa na buxetskite tro{oci, imaj}i predvid deka se soo~uva so pritisoci na pazarot da pobara finansiska pomo{. Liderite na Unijata soop{tija deka ne se planirani razgo-

vori za mo`no spasuvawe na ovaa zemja, otkako na Grcija & e dadena finansiska pomo{ minatiot mesec.

OTKAKO PO^NA DA PA\A VREDNOSTA NA EVROPSKATA VALUTA

17.03.2010 21

NEMA VE]E TURKANICI VO ^EKALNATA ZA EVROTO ta deka mora r da izdvojat  Po odlukata na site ~lenki na evrozonata sredstva za pomo{ na Grcija od 110 milijardi lijardi j r evra, zemjite-aspiranti odlu~ija da go zabavat pristaistapuvaweto kon Evropskata monetarna unija o vlijaneto na gr~kata dol`ni~ka kriza vrz evrozonata nema ve}e turkanici vo ~ekalnata za vlez vo Evropskata monetarna unija (EMU). Po odlukata na site ~lenki na evrozonata deka mora da izdvojat sredstva za pomo{ na Grcija od 110 milijardi evra, zemjiteaspiranti odlu~ija da go zabavat pristapuvaweto kon EMU. Do pred edna godina redot be{e podolg. Poljacite, Ungarcite, ^esite i tri balti~ki zemji se obiduvaa {to pobrzo da gi ispolnat kriteriumite za vlez vo evrozonata, za denes samo u{te Estonija da pretendira i javno da najavi precizen datum za prifa}awe na evroto kako nacionalna valuta. Toa }e se slu~i vo 2011 godina. Site ostanati zemji poleka se otka`uvaat od brziot vlez vo zonata na evroto.

P

Noviot guverner na Narodnata banka na Polska i porane{en premier na zemjata, Marek Belka, izjavi deka e nerealno Polska sega da premine na evro. Spored nego, vlezot vo evropskata monetarna zona zna~i golema korist, kako {to e zabrzuvawe na ekonomskiot rast, no, sepak, istakna deka so toa zemjata istovremeno se li{uva od instrumentite na svojata monetarna politika i od mo`nosta da ja oslabi nacionalnata valuta so cel zgolemuvawe na konkurentnosta. “Toga{ ostanuva samo zgolemuvawe na produktivnosta na trudot ili poelasti~na i pokonkurentna ekonomija”, izjavi Belka i dodade deka korisno za Polska vo svetskata ekonomska kriza bilo toa {to imala nacionalna moneta i {to oslabnal kursot na zlotata. Noviot guverner, isto taka, istakna deka sega ne e dobar moment da se vleguva vo

evrozonata bidej}} i Polska ne gi ispolnuva nuva kriteriumite mite od Mastriht,, a EMU e preokupirana pirana so svoite problemi i nema volja lja za {iroko da gi otvori vori vratite za novi ~lenki. nki. “Vo idnina mo`ebi }ee se poka`e deka sme najprivle~en ivle~en zalak. Po malku na {ega ka`uvam deka sakam najva`nite jva`nite zemji vo zonata da ~uknat na na{ata k vrata i da n$ povikaat da vlezeme, bidej}i }e bideme zemja koja }e pridonese za stabilnosta i dinamikata vo evrozonata”, re~e Belka. Osven Poljacite, i ^esite sakaat da pla}aat vo kruni {to e mo`no podolgo. Brojot na protivnicite na evroto se zgolemi vo prviot kvartal za 10% poradi stravot deka poradi krizata i ^e{ka bi trebalo da & pomogne na Grcija. Dodeka na po~etokot od godinata vleguvaweto

vo evrozonata go odbivaa 22% ^esi, denes toa ne go sakaat 33% od nacijata. Protivnicite se s$ pobrojni poradi nestabilnosta vo evrozonata, a i zatoa {to slu~ajot na Grcija predupreduva na potencijalnata obvrska dr`avite od evrozonata da im pomagaat na dr`avite koi propa|aat. I Poljacite i ^esite kako primer ja naveduvaat Slovenija, koja kako ~lenka na evrozonata se obvrza deka }e obezbedi 384 milioni

evra povolni krediti vo ramkite na svojata kvota od 0,48%. [to se odnesuva do Estonija, pred eden mesec Evropskata komisija, i pokraj kritikite od Evropskata centralna banka, dade zeleno svetlo za priem na Estonija vo evrozonata. Evroto najverojatno }e po~ne da se koristi vo ovaa zemja od 1 januari 2011 godina. I Evropskiot parlament v~era so golemo mnozinstvo glasovi & odobri na Estonija da go vovede evroto. “Pridru`uvaweto na novi ~lenki vo evrozonata poka`uva deka stopanskata i monetarna unija e celosno funkcionalna”, izjavi ev-

rokomesarot za ekonomski i monetarni pra{awa, Oli Ren. Vo rezolucijata na Evroparlamentot se naveduva deka Estonija gi ispolnila uslovite za voveduvawe na evroto, {to e rezultat na golemiot trud na nejzinata vlada i na gra|anite, kako i deka Evrostat ja potvrdila validnosta na site relevantni statisti~ki podatoci koi gi dostavila estonskata vlada. Vlasta vo Talin bi trebalo da gi zabrza podgotovkite za bezbolen premin kon evroto i da obezbedi voveduvaweto na zaedni~kata evropska valuta da ne bide iskoristeno kako izgovor za “tajno” poka~uvawe na cenite. Evropskata komisija soop{ti deka Bugarija, ^e{ka, Letonija, Ungarija, Polska, Romanija i [vedska ne gi ispolnuvaat potrebnite kriteriumi za voveduvawe na evroto.


22 18.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

ROMANIJA SE VKLU^UVA VO JU@EN TEK?

GOLDEN LEJDI GRADI TRETA FABRIKA VO SRBIJA

uski Gasprom vo Moskva zapo~na pregovori za mo`no u~estvo na Romanija vo proektot za izgradba na gasovodot Ju`en tek. Vo narednite nekolku meseci bi trebalo da se izgradi tehni~ko-ekonomska presmetka za izgradba na tranzitniot gasovod preku teritorijata na Romanija. Pretsedatelot na upravniot odbor na Gasprom, Aleksej Miler, izjavi deka e otvoreno pra{aweto za mo`noto

o investiraweto na 100 milioni evra vo Vaqevo i Loznica, italijanskata tekstilna kompanija Golden lejdi stana eden od najgolemite investitori vo Srbija. Potpretsedatelot na vladata na Srbija i minister za ekonomija i regionalen razvoj, Mla|an Dinki}, sopstvenikot na italijanskata tekstilna kompanija Golden lejdi, Nerino Gras i gradona~alnikot na Loznica, Vidoje Petrovi}, potpi{aa

R

u~estvo na Romanija vo proektot Ju`en tek. Prviot ~ovek na Gasprom vo april izjavi deka Romanija ne mo`e da go zazeme mestoto na Bugarija vo ovoj proekt, no deka bi mo`elo da se izgradi krak pod Crnoto More ili od Bugarija. Rusija izvezuva priroden gas vo Romanija od 1979 godina, a minatata godina Gasprom & ispora~al 2,5 milijardi kubni metri gas. Preku Romanija se izvr{uva tranzit na priroden gas vo

Bugarija, Makedonija, Turcija i Grcija. Minatata godina preku romanskata teritorija se transportirani 12,5 milijardi kubni metri gas.

S

Memorandum za razbirawe za izgradba na u{te edna nova fabrika vo Loznica, treta po red vo Srbija. “Toa zna~i deka se zadovolni od rabotnicite vo Loznica”, izjavi Dinki}. Ocenuvaj}i deka idnata investicija na kompanijata e zna~ajna za Loznica i za Srbija, Dinki} najavi deka srpskata vlada na ovaa kompanija }e & dade pove}e stimulacii, bidej}i gi ima zaslu`eno kako investitor.

PAD NA POTRO[UVA^KATA VO GRCIJA

SO POPUSTI DO SPAS NA TRGOVIJATA

 Akcijata sleduva po porazitelnite podatoci koi govorat deka prometot vo maj padnal za 40%, a ne se o~ekuvaat pozitivni prognozi i za slednite tri meseci

Pla}aweto na rati, koe e popularno vo Grcija poslednite decenii, re~isi i da is~ezna bidej}i bankite gi stopiraa kreditite na nesovesnite gra|ani, a trgovcite ne go prifa}aat rizikot stokata da ne im bide platena VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

a atinskite izlozi dominira voo~liv nov dizajn. S$ e vo znakot na dve nuli razdvoeni so kosa crta. Brojkite zad tolku posakuvaniot znak za procent variraat. Spored procenkite na atinskite trgovci, preku popustite bi mo`elo da se privle~at kupuva~i i da se sopre katastrofalniot pad na potro{uva~kata vo prodavnicite. Akcijata sleduva po porazitelnite podatoci koi poka`uvaat deka prometot vo maj padnal za 40%, a ne se o~ekuvaat pozitivni prognozi i za slednite tri meseci.

N

Namaleniot doma{en buxet na Grcite dopolnitelno }e bide optovaren so izdvojuvawata za godi{en odmor i podgotovkata za novata u~ebna godina. Ako na ova se dodade i restriktivnata politika na vladata koja donese merki za namaluvawe na buxetskiot deficit preku namaluvawe na platite i zgolemuvawe na bruto-doma{niot proizvod (BDP), razbirliv e obidot na trgovcite koi spasot go gledaat preku ogromnite sni`uvawa na cenite. [ok-terapijata na kratkoro~ni popusti ne dade rezultati. Kuponite od tipot "kupi za 100 evra, }e dobie{ za 20 evra podarok" ili “so kupen kostum, podarok kravata” ne se poka`aa atraktivni za

osiroma{enite kupuva~i. Pla}aweto na rati, koe e popularno vo Grcija poslednite decenii, re~isi i da e is~eznato, bidej} i bankite gi stopiraa kreditite na nesovesnite gra|ani, a trgovcite ne go prifa}aat rizikot stokata da ne im bide platena. ”Nikoj pove}e ne vleguva vo prodavnica so ideja da go kupi najubavoto, tuku ne{to {to e dovolno dobro, a ima prifatliva cena”, izjavi Jorgos Glu, sopstvenik na konfekciski sinxir vo Grcija. AMERIKANSKITE EKONOMISTI O^EKUVAAT BANKROT NA GRCIJA OVA LETO Grcija mnogu lesno bi mo`ela da bankrotira,

RUSITE VLO@ILE MILIJARDI VO BUGARIJA usite vo Bugarija poseduvaat nedvi`nosti vo vrednost od milijardi evra, dodeka ruskite investicii iznesuvaat 1,5 milijardi evra. Ruskiot ambasador vo Bugarija, Juri Isakov, izjavi deka trgovskite odnosi me|u dvete dr`avi se na dobro nivo, no odnosot e nebalansiran. Spored nego, Rusija e golem i perspektiven investitor

R

za Bugarija, a najva`ni odnosi za dvete zemji se proektite od oblasta na energetikata. Proektite Ju`en tek i Burgas–Aleksandropulos i novata elektrana Belene se od ogromno zna~ewe za Bugarija koi }e & ovozmo`at da stane golem energetski centar i }e ja zgolemi geopoliti~kata va`nost, izjavi ruskiot ambasador vo Bugarija.

bidej}i nejziniot javen dolg sekoj den s$ pove} e se zgolemuva, a na~inot na koj drugite zemji-~lenki na evrozonata & pomagaat e pogre{en, smetaat nekoi amerikanski ekonomisti. ”Grcija bi mo`ela vo avgust da se najde vo bezizlezna situacija” izjavi Karl Veinberg, glaven ekonomist vo kompanijata Haj Frikvensi Ekonomiks (High Frequency Economics). Toj smeta deka pristapot na Evropskata unija (EU) e pogre{en i istakna deka ne mo`e da se spasuva prezadol`ena dr`ava so pozajmuvawe na pari, bidej}i so toa pove}e se optovaruva dr`avata. Drugi analiti~ari smetaat deka EU }e stori s$ za da

go spre~i bankrotot na zemjata. ”Gr~kiot bankrot ne e opcija koja Evropa }e ja prifati, bidej}i toa bi gi pogodilo temelite na

KINA FINANSISKI ]E I POMOGNE NA GRCIJA?

Pomo{ za gr~kata ekonomija bi mo`ela da pristigne od neo~ekuvana strana. Kina navodno e podgotvena vo gr~kite brodogradili{ta, telekomunikacii, infrastrukturai aerodromi da vlo`i nekolku milijardi evra, pi{uva vesnikot "Fajnen{l Tajms". Prethodno, gr~kiot premier Jorgos Papandreu, vo Libija vode{e razgovori za zaedni~ki energetski i turisti~ki proekti. Grcija, ~ij krediten rejting padna na najnisko nivo, o~ajno se trudi da privle~e pari od zemjite koi raspolagaat so golemi buxetski vi{oci, pi{uva "Fajnen{l Tajms".

BIH TREBA DA GI ZAJAKNE ZAKONITE I INSTITUCIITE efot na misise pro{iri programata na

[

jata na Svetskata banka vo BiH, Marko Mantovaneli, izjavi deka poradi za{tita na potro{uva~ite vo bankarskiot sektor potrebno e da se zajaknat zakonite i instituciite vo BiH, da se unapredi informiranosta na potro{uva~ite, da se primenat mehanizmite za re{avawe na sporovi i da

nejzinite finansii i ekonomija”, izjavi Hans Redeker, analiti~ar na BNP Paribas. Toj dodade deka zemjite od evrozonata i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) }e ja {titat Grcija dodeka ne bidat sigurni deka e premosten najgolemiot del od krizata. Istra`uvaweto koe go sprovede Blumberg na po~etokot na mesecov poka`a deka mnogu analiti~ari smetaat deka Grcija nema da uspee da go izbegne bankrotot, a evroto }e prodol`i da slabee.

finansisko obrazovanie. Spored nego, globalnata finansiska kriza uka`a na potrebata da se premosti jazot vo informativnata nasoka me|u korisnicite i dava~ite na finansiski uslugi. “Koga govorime za za{tita na klientite vo bankarskiot sektor, govorime za ona {to od edna strana se

odnesuva na regulirawe na zakonodavstvoto, biznispraktikata vo finansiskite institucii, objavuvawe na informacii i edukacija za finansiski pra{awa od najrano vreme, so {to bi se vospostavil sistem vo koj korisnicite i davatelite na finansiski uslugi }e sorabotuvaat na transparenten na~in”, istakna Mantovaneli.


BALKAN BIZNIS POLITIKA

18.06.2010

STARBAKS OTVORA PRVA KAFETERIJA VO HRVATSKA

PARTNERSTVOTO NA SRBIJA I HRVATSKA E MOTOR NA ZAPADNIOT BALKAN

ajgolemiot svetski sinxir na kafeterii Starbaks, vo oktomvri vo Zagreb }e ja otvori svojata prva kafeterija. Od kompanijata Starbaks gi potvrdija planovite za otvorawe na nivna prva kafeterija vo Hrvatska preku partnerskata kompanija Marinopulos Kafe. Ova {irewe e vo soglasnost so namerata na

ako {to e sorabotkata me|u Germanija i Francija vnatre vo EU, taka bi mo`elo i partnerstvoto me|u Srbija i Hrvatska da bide dvi`e~ka sila na Zapadniot Balkan, oceni vienskiot vesnik "Standard”. "Ovaa ne tolku nova ideja-vodilka gi obele`uva odnosite na dvete najgolemi zemji vo regionot.

N

Starbaks da prodol`i so internacionalno {irewe preku sorabotka so iskusni i uspe{ni licencirani partneri. Se postavuva pra{aweto dali poradi visokite ceni (tri evra za ~a{a kafe), globalno popularniot sinxir }e bide uspe{en vo Hrvatska, ili nabrzo }e zgasne kako sli~niot sinxir Kosta kafe.

NEKVALITETNITE KREDITI VO BIH DOSTIGNAA 7,1% uvernerot na Centralnata banka na Bosna i Hercegovina (BiH), Kemal Kozari}, oceni deka bankarskiot sektor vo BiH e likviden, no deka potencijalen rizik nosat takanare~enite nekvalitetni krediti koi vo prviot kvartal porasnale za 2%, so {to momentalnata stapka iznesuva 7,1%. “Ova jasno govori deka procentot i ponatamu raste, {to pretstavuva potencijalen rizik za bankarskiot sektor vo BiH”, predupredi Kozari}. Govorej}i za bankite, Kozari} izjavi deka tie mora da se nabquduvaat od periodot pred krizata, koga ima{e silna ekspanzija na bankarskite uslugi. “Po krizata bankite go promenija svoeto odnesuvawe. Vnimatelno upravuvaat so rizicite, a od druga strana se restriktivni koga stanuva zbor za plasmanot na kreditite”, izjavi Kozari}.

G

SLOVENE^KI TU[ PRODOL@UVA DA SE [IRI VO SRBIJA lovene~kiot trgovski sinxir Tu{ prodol`i so {ireweto na maloproda`nata mre`a so otvorawe na sedmi trgovski centar vo Kraguevac. Vo marketot }e bidat vraboteni 30 lu|e. Investicijata vredna 3,5 milioni evra se protega na povr{ina od 2.500 metri kvadratni i nudi 14.000 prehranbeni i neprehranbeni artikli. Dosega vo Srbija se otvoreni supermarketi vo Belgrad, Novi Sad, Sombor, Subotica, Sremska Mitrovica, Jagodina i sega vo Kraguevac. Tu{ holding od mala lokalna prodavnica za dvaesetina godini prerasna vo grupa na pretprijatija, koja pokraj osnovnite trgovski dejnosti, nudi i uslugi od oblasta na zabavata, ugostitelstvoto, nedvi`nostite i energetikata.

S

CRNA GORA LETOVO ]E DOBIE EDINSTVENA BERZA opstvenikot na Atlas grupa, Du{ko Kne`evi}, izjavi deka vo narednite dva meseci }e bide zavr{eno obedinuvaweto na dvete crnogorski berzi. “Nie gi zavr{ivme site formalnosti, sega ostanuva da se zaka`e Sobranie i da se formira edinstvena berza”, izjavi Kne`evi}, koj gi kontrolira dvete crnogorski berzi. Sobranieto na akcioneri na Montenegro i Neks berza vo januari donesoa odluka za spojuvawe, otkako kontrolata nad dvete berzi ja prezedoa kompaniite na sopstvenikot na Atlas grupa, Du{ko Kne`evi}. Atlas grupa vo noemvri 2009 godina od Hipotekarna banka kupi 29,02% od akciite na Montenegro berza, kako i 21,37% od Neks berza.

S

K

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

Vo ponedelnikot hrvatskata parlamentarna delegacija go poseti Belgrad, minatata sedmica ministrite za odbrana na dvete zemji potpi{aa eden voen dogovor koj predviduva, me|u ostanatoto, sorabotka na voenite industrii i zaedni~ki nastap na treti zemji", potsetuva vesnikot. Pretsedatelite na Srbija i Hrvatska, Boris Tadi} i Ivo Josipovi}, vo

O

G

L

A

S

23

izminatite meseci se sretnaa ve}e ~etiripati i bea mnogu prijatelski raspolo`eni, demonstriraj}i po~etok na novi odnosi, konstatira vienski "Standard". Vesnikot zaklu~uva deka nere{enite problemi me|u Srbija i Hrvatska sega ve}e se na strana i namesto toa s$ pove}e srpski turisti go pominuvaat odmorot vo Hrvatska.


24 18.06.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

CENATA NA HRANATA ]E RASTE, OSOBENO NA @ITARKITE enata na hranata vo tekot na slednata decenija }e se zgolemuva, a cenite na nekoi `itarki }e porasnat od 15 do 40%, se veli vo najnoviot izve{taj na Organizacijata na Obedinetite Nacii za hrana i zemjodelstvo (FAO) i na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD). Rastot na cenite }e bide

C

predizvikan poradi s$ pogolemata pobaruva~ka vo zemjite vo razvoj, koi bele`at s$ pogolem rast na naselenieto, no i poradi s$ pogolemata pobaruva~ka na biogorivo koe se proizveduva od `itarki. Vo izve{tajot se dodava deka rastot na cenite na hranata donekade }e bide zabaven blagodarenie na pogolemoto zemjodelsko

FEDEKS GI NADMINA O^EKUVAWATA

proizvodstvo, posebno vo zemjite vo razvoj. Brazilskoto zemjodelstvo }e raste so najgolema brzina, no zna~itelen rast }e zabele`at i Kina, Indija, Rusija i Ukraina. Vo izve{tajot se naglasuva deka vo momentov edna {estina od svetskata populacija, ili okolu edna milijarda lu|e, se neuhraneti.

merikanskata dostavuva~ka kompanija FedEks objavi visok rast na kvartalniot profit, najmnogu blagodarenie na oporavuvaweto na globalnata ekonomija. Kompanijata so sedi{te vo Memfis, vo ~etvrtoto trimese~je od svojata fiskalna godina, koja zavr{i na 31 maj, ostvarila neto-dobivka vo iznos od 696 milioni dolari, ili 1,33 dolari po akcija, dodeka vo istiot period od

A

minatata godina rabotela so zaguba od 849 milioni dolari. Analiti~arite koi gi anketiral Rojters o~ekuvale deka kavartalniot profit }e dostigne 1,32 dolari po akcija. Prihodite na FedEks porasnale za 20% na 9,43 milijardi dolari. Od kompanijata soop{tuvaat deka na dobrite kvartalni rezultati najgolemo

vlijanie imala programata za kratewe na tro{ocite, kako i oporavuvaweto na globalnata ekonomija.

 BRITI[ PETROLEUM ]E SI JA PLATI [TETATA

FORMIRAN FOND ZA SPAS NA MEKSIKANSKIOT ZALIV

 Britanskiot naften gigant potkleknuva pred golemiot pritisok od amerikanskite politi~ari i svetskata javnost. So formiraweto na ovoj fond, kompanijata saka povtorno da ja vrati doverbata

izleanata nafta.

ZNA^ITELNA REDUKCIJA Za da sobere dovolno pari za fondot, od BP najavija deka }e napravat “zna~itelno namaluvawe” vo kapitalnoto tro{ewe i deka }e ja zabrzaat proda`bata za da generiraat okolu 10 milijardi dolari vo narednite 12 meseci. So ovoj poteg najmnogu se pogodeni akcionerite na kompanijata, a najmnogu penziskite fondovi na Velika Britanija so namaluvawe za 7,5 milijardi dolari vo narednite tri kvartali. Od kompanijata izjavija deka } e ja razgledaat mo`nosta za pla}aweto na dividendata vo 2011 godina. Mo`no e da se soo~i so pritisok da gi otka`e istite dodeka Meksikanskiot Zaliv ne se obnovi od masovnoto izlevawe na naftata, koe zapo~na na 20 april so ekplozija na naftenata platforma.

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

riti{ Petroleum (BP) pod silniot pritisok od pretsedatelot na SAD, Barak Obama, se soglasi da deponira 20 milijardi dolari vo novoformiraniot fond za spas na Meksikanskiot Zaliv, kako ot{teta za `rtvite od istekuvaweto na naftata. Poradi ovaa odluka se odlo`uva raspredelbata na dividendi. BP se soglasi da plati i dopolnitelni 100 milioni dolari vo oddelen fond za da im pomogne na rabotnicite vo naftenata industrija, {to be{e predvideno vo memorandumot na administracijata na Obama za podvodnoto iskopuvawe. Vo dogovorot koj se sklu~uva{e za vreme na ~etiri~asovnata sesija vo Belata ku}a, BP se soglasi da odvoi 20 milijardi dolari kako garancija deka vetenata suma }e ja isplati do 2013 godina. Dogovorot e poslednoto ne{to vo nizata intervencii {to gi napravi administraciajta na Obama, pri

B

KARL HENRIK SVANBERG "Preku na{ite postapki i obvrski se nadevame deka povtorno }e ja steknete doverbata koja ja imavte vo nas". raboteweto so privatnite biznisi vo krizata. Obama ispratil i emisar da bara od toga{niot {ef na korporacijata Xeneral Motors, Rik Vagoner, da dade ostavka, bidej}i vladata rakovode{e so spasuvaweto na Xeneral Motors. Administraciajta, isto taka, gi pritisna i bankite na Volstrit kako posledica na finansiskata

EVROPSKIOT PARLAMENT ODOBRI ESTONIJA DA VOVEDE EVRO vropskiot parlament soop{ti deka so golemo mnozinstvo glasovi & odobril na Estonija vo januari 2011 godina da go vovede evroto. “Pridru`uvaweto na novi ~lenki vo evrozonata poka`uva deka stopanskata i monetarna unija e celosno funkcionalna”, izjavi vo Parlamentot evrokomesarot za ekonom-

E

ski i monetarni pra{awa, Oli Ren. Vo rezolucijata na Evroparlamentot se naveduva deka Estonija gi ispolnila uslovite za voveduvawe na evroto, {to e rezultat na golemiot trud na nejzinata vlada i gra|anite, kako i deka agencijata za statistika na EU, Evrostat, ja potvrdila validnosta na site relevantni

kriza, povikuvaj}i na ostri namaluvawa na platite vo izvr{nata vlast. Za BP dogovorot e krajno nevoobi~aen, iako kompanijata istapi so golemi sumi, bez da se prodol`i slu~ajot na sud. No, britanskiot naften gigant potklekna pred golemiot pritisok od amerikanskite politi~ari i ostanatata javnost, pa so

statisti~ki podatoci koi gi dostavila estonskata vlada. Vlasta vo Talin bi trebalo da gi zabrza podgotovkite za bezbolen premin kon evroto i da obezbedi voveduvaweto na zaedni~kata evropska valuta da ne bide iskoristeno kako izgovor za “tajno” poka~uvawe na cenite, se naglasuva vo rezolucijata.

sostavuvaweto na ovoj fond kompanijata smeta deka povtorno }e ja vrati doverbata. Na po~etokot od ovoj mesec amerikanskiot javen obvinitel, Erik Holder, najavi istraga za kompanijata. Sovetnikot na BP izjavi deka kompanijata bara stabilnost i pogolema sigurnost, i pokraj toa {to ima obvrska da go is~isti Zalivot od

OBAMA VO “PLUS” Ovoj dogovor mo`e da mu pomogne na amerikanskiot pretsedatel da gi podobri svoite politi~ki izgledi, koi stradaa zaradi misleweto na nacijata deka toj e premnogu mek kon BP i deka pogre{no ja menaxira celata situacija. “Strukturata koja ja donesuvame denes pretstavuva va`en ~ekor na kon toa da gi napravime lu|eto na bregot povtorno celosni”, izjavil Obama po sklu~uvaweto na dogovorot so BP. Barak Obama i negovata administracija, kako i BP, }e imaat dolgo i predizvikuva~ko leto, borej}i se so naftata koja sekojdnevno se izleva od bu{otinata na Dipvoter Horajzon, i toa pribli`no 35.000 do 60.000 bareli na den. S$ u{te ne e jasno dali celosniot tro{ok od ekolo{kata katastrofa } e go snosi samo BP. Od Belata ku}a najavija deka so fondot }e rakovodi Kenet Feinberg, nezavisen admin-

istrator, koj vo minatoto go nadgleduval izvr{niot nadomest na bankite koi koristele javni pari za spas na finansiskata industrija. Prethodno, toj rakovodel i so fondot koj bil namenet za `rtvite od 11 septemvri 2001 godina, koga bea sru{eni kulite blizna~ki pri napad na teroristite. PO DOGOVOROT, POKA^UVAWE NA AKCIITE NA BP Akciite na Briti{ Petroleum po najavata za postignatiot dogovor za formirawe na fondot porasnaa otkako zagubija re~iis polovina od nivnata vrednost od kobniot 20 april. Pretsedatelot na upravata na BP, Karl Henrik Svanberg, pri izleguvaweto od Belata ku}a & se izvini na javnosta za nastanatata katastrofa od izlevaweto na naftata. “Preku na{ite postapki i obvrski se nadevame deka povtorno }e ja steknete doverbata koja ja imavte vo nas”, izjavi toj, dodeka izvr{niot direktor, Toni Hejvard i ostanatite top-menaxeri stoele pokraj nego. Misleweto na Belata ku} a e deka ovaa suma od 20 milijardi dolari se samo po~etok za obnovata na Meksikanskiot Zaliv. BP }e dodava pet milijardi dolari godi{no vo fondot, a }e dostavi 20 milijardi dolari odnapred kako osiguruvawe deka }e ima ponatamo{en priliv na pari. Obama mu ka`al na pretsedatelot na upravata deka “ne stanuva zbor samo za dolari i centi”, pri {to istaknal deka pove}eto lu|e koi `iveat na bregot imaat pretrpeno mnogu, kako na primer, uraganite Rita i Katrina, koi im napravija ogromni {teti. “Ovaa turisti~ka sezona treba{e da gi vozobnovi. Namesto toa se slu~i nova tragedija”, naglasi toj.

XENERAL MOTORS ODBIVA DA IM POMOGNE NA OPEL I VAUKSHAL

merikanskata avtomobilska kompanija gi otfrli barawata za pomo{ od evropskite vladi za evropskite podru`nici na Opel i Vaukshal, soop{tija od Opel. Xeneral motors odlu~i da go restrukturira raboteweto vo Evropa, potpiraj}i se na sopstvenite resursi, se istaknuva vo soop{tenieto. Minatata nedela german-

A

skata vlada go odbi baraweto na kompanijata za pomo{ na Opel. Od XM soop{tija deka finansiskata potreba za restrukturirawe na evropskiot del na rabotewe ne e promeneta, no deka se odlu~ilo da se povle~e baraweto za pomo{ bidej}i mora {to pobrzo da se realizira planot za restrukturirawe. S$ podobrata finansiska sostojba

na XM slu`i kako katalizator za donesuvawe na vakvi odluki, dodavaat od amerikanskata kompanija. XM od evropskite vladi bara{e 1,8 milijardi evra zaem.


SVET BIZNIS POLITIKA

18.06.2010

25

NOVO EKONOMSKO @ARI[TE

[PANIJA NE E GRCIJA, NO MO@E DA BIDE POLO[A OD NEA!  [panija ve}e so meseci se nao|a vo centarot na vnimanieto zaradi stravuvawata od mo`no vlo{uvawe na nejzinite javni finansii i nastanuvawe na kriza vo gr~ki stil VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

panskite tro{oci za zadol`uvawe dostignaa novo rekordno nivo zaradi zagri`enosta povrzana so sostojbata vo javnite finansii i finansiskite te{kotii na bankite, kako i od pritisokot koj doa|a od ~lenkite na evrozonata. Razlikata vo stapkite na prinosot me|u {panskite dr`avni obvrznici so rok na doplata od 10 godini i referentnite germanski dr`avni obvrznici porasnala za pove} e od 0,10 procentni poeni, na 2,23%. Ovie brojki poka`uvaat deka investitorite po~nuvaat da gledaat na [panija kako na s$ porizi~na zemja, zemaj} i go predvid i {panskiot javen dolg. Ovaa razlika se zgolemuva eden den otkako EU ja predupredi [panija deka }e mora da sprovede dodatni merki za {tedewe, za da go ispolni predvidenoto namaluvawe na deficitot od 11,2% od BDP vo 2009 godina na 3% vo 2013.

[

11,2%

od BDP iznesuva deficitot na [panija

[panija ve}e so meseci se nao|a vo centarot na vnimanieto zaradi stravuvawata od mo`noto vlo{uvawe na nejzinite javni finansii i nastanuvawe na kriza vo gr~ki stil. Grcija na krajot be{e prinudena da posegne kon paketot-pomo{ sostaven od EU i MMF, bidej}i nejzinite zable`itelno visoki kamati & onevozmo`ija ponatamo{no zadol`uvawe na kreditnite pazari. [panskata vlada v~era ja odobri dolgoo~ekuvanata reforma za pazarot na trud, koja treba da gi pottikne kompaniite na pofrekventno vrabotuvawe za da se namali stapkata na nevrabotenost, koja momentalno iznesuva 20%, a za koja sindikatite najavuvaat {trajkovi. Ministerstvoto za finansii ostro go otfrli misleweto na biznisvesnikot "El Ekonomista" deka MMF, EU i amerikanskoto Ministerstvo za finansii

K

O

M

podgotvuvaat paket za [panija koj vklu~uva kreditna linija od 250 milijardi evra. Se smeta deka {panskiot klu~en predizvik }e bide odr`uvaweto na aukcijata za dr`avni obvrznici, so rok na isplata od 10 i 30 godini. V~era, vladata na Zapatero sobrala 5,1 milijardi evra od aukcijata na ednogodi{ni i 18-mese~ni trezorski zapisi, no so premija koja se iska`uva preku povisoki kamatni stapki. Interesot za kupuvawe bil 1,5 pati, odnosno 3,5 pati pogolem od ponudata, {to poka`uva deka investitorite s$ u{te imaat apetit za {panskiot dolg, no baraat i pogolemi prinosi za negovo kupuvawe. Guvernerot na {panskata Centralna banka najavi deka }e gi objavi rezultatite od proverkata na izdr`livosta na {panskite banki za da gi smiri {pekulaciite na pazarite vo vrska so nivnata

E

R

C

I

J

A

17.03.2010 25 MADRID solventnost. Cel na ovoj poteg e da se ubedat finansiskite pazari deka bankite imaat dovolno kapital za da se “nosat duri i so slo`eni scenarija na rast vo bliska idnina”, izjavi guvernerot, Migel Angel Fernandez Ordonez. NOVA KRIZA VO EVROZONATA “Na {panskata ekonomija, koja e petta po golemina vo Evropa, na nejzinata vlada i na bankite naskoro im se zakanuva kreditna kriza od koja

L

E

N

O

G

nema lesno da se oporavat, dodeka vladini pretstavnici vo isto vreme negiraat deka }e baraat od EU 250 milijardi evra za da gi izvadat od krizata”, pi{uva londonskiot vesnik "Indipendent", koj [panija ja opi{uva kako “nova kriza na evrolend”. [panskata dr`ava, isto taka, pla}a rekordno visoki kamati na zaemite, dodeka sindikatite najavuvaat generalen {trajk. Investitorite se pra{uvaat dali mo`e [panija da gi re{i

L

A

S

momentalnite problemi preku ekonomski rast, vo uslovi na golem dr`aven dolg koga bankite & se pred raspa|awe i koga ekonomijata te{ko mo`e da se kontrolira od eden centar, pi{uva vesnikot. [panija e ~lenka i na sistemot na edinstvena evropska valuta {to & ja onevozmo`uva devalvacijata i zazdravuvaweto zasnovano na izvozot. [panija ne e Grcija. Bi mo`ela da bide u{te polo{ slu~aj, zaklu~uva "Indipendent".


26 18.06.2010

PATOT DO USPEHOT

LI SKOT

PORANE[EN [EF NA WAL-MART

KRAJOT GO KRASI DELOTO  Li Skot si zamina od Wal-Mart otkako ja zakrepna cenata na kompaniskite akcii na berzata, no i svojata reputacija IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

e be{e odamna 2008-ta godina koga izgleda{e mnogu verojatno deka “vladeeweto” na Li Skot vo Vol-Mart (Wal-Mart) }e zavr{i brzo, so razo~aruvawe i protiv negovata volja. Najgolemiot svetski maloproda`en sinxir se soo~uva{e so opadnati proda`bi i profiti na negoviot klu~en pazar, amerikanskiot. Cenata na negovite akcii be{e padnata za re~isi edna tretina od svojot maksimum vo 1999 godina, a sudskiot proces pokrenat od grupa vraboteni `eni vo kompanijata, koi obvinuvaa za sistematska diskriminacija, samo ja zasili reputacijata na Vol-Mart kako firma {to ~uvstvitelnite Amerikanci qubat da ja mrazat. Ottoga{, sre}ata na Vol-Mart se svrte, pa zatoa objavata na 21 noemvri 2008-ta godina deka Skot }e se povle~e od {efovskoto mesto na krajot od januari slednata 2009ta godina se do~eka so iznenaduvawe. Nikoj ne se somneva{e vo toa deka odlukata za povlekuvawe, relativno rano

N

na 59 godini, be{e celosno negova. Dodeka ostanatite {efovi, osobeno na maloproda`nite giganti, se borat so najte{kata recesija vo poslednive nekolku decenii, Skot si zaminuva so krenata glava. Proda`bite na Vol-Mart porasnaa za okolu 10% vo fiskalnata 2008 godina, a cenata na akciite na berza, iako be{e padnata od septemvri koga se razgore finansiskata kriza, sepak, be{e okolu 20% povisoka vo odnos na po~etokot od 2008 godina. KRIZATA KAKO SOJUZNIK Kreditnata kriza izleze deka e prijatel na Li Skot. Poimotnite gra|ani, {to porano gi krevaa nosevite koga }e se spomene{e Vol-Mart, sega gi gledaat izvestuvawata za sekojdnevnite sni`uvawa na cenite vo negovite marketi so drugi o~i. Strategijata da se renoviraat prodavnicite za da bidat poprivle~ni za poizbirlivite kupuva~i i pro{iruvaweto na asortimanot na trendi-proizvodi, kako organskata hrana, po poniski ceni, se poka`a mnogu podragocena otkolku {to mo`e{e da si zamisli Skot. Zatoa, sega raste popularnosta na Vol-Mart me|u podobro stoe~kite kupuva~i. Dobrite vremiwa za VolMart, vsu{nost, bea najlo{i za Skot, koj & se pridru`i na

 ZAPAMETETE deka vrabotenite }e se ~uvstvuvaat posigurni i pocvrsti dokolku im bide dovereno da zavr{at poodgovorni raboti ta, koi imaa za zada~a da gi kompanijata vo 1979 godina i istaknat mnogute benefiti za naskoro po~na da rakovodi so op{testvoto {to gi obezbeduva logisti~kiot oddel na firkompanijata. Na po~etokot ova mata, pred da stane tret ~ovek be{e primeno so skepti~nost, vo hierarhijata na gigantot. no ne{tata po~naa da se Se najde sebesi vo kostec so menuvaat vo avgust taa godina namalenata pobaruva~ka, zatoa otkako kompanijata na impre{to kupuva~ite po~naa da se siven na~in im pomogna na vrtat kon rivalite kako Hol iljadnicite `rtvi na uraganot Fuds (Whole Foods) i Target“Zapametete deka Katrina, koivrabotenite dobija potrebni (Target). Negoviot odgovor na produkti na mnogu poefikasen }e se ~uvstvuvaat posigurni i toa be{e ote`nat zatoa {to na~in, otkolku {to go prave{e anga`ira{e marketing-menaxeri pocvrsti toa dokolku imSega, bidekoga do- Skot vladata. ~ij ekstravaganten pristap kon go objavi svoeto povlekuvawe, vereno da zavr{at poodgovorni biznisot se kose{e so konzernekoi negovi kriti~ari velat vativnata kultura na stariot raboti” deka toa go napravil pred KonVolton, osnova~ot na firmata, gresot da donese legislativa so koja se fokusira{e na postokoja se olesnuva formiraweto jano namaluvawe na tro{ocite na sindikati vo kompaniite. i cenite, {to, vsu{nost, i ja Mo`ebi sega e potreben nekoj napravi firmata izvonredna. {ef poprijatelski nastroen Kon krajot na 2006 godina Skot kon sindikatite za da go vodi re{i da ja vrati firmata kon vo nemirnite vodi svoite “daj im evtini proizvodi kormiloto {to doa|aat. Na krajot, nana potro{uva~ite” koreni. Kako jverojatnata pri~ina zo{to Skot rezultat, Vol-Mart perfektno se re{i da zamine tokmu sega se pozicionira{e tokmu koga e tajmingot. Performansite ekonomijata po~na da zabavuva na Vol-Mart i kompaniskata i niskite ceni stanaa priorreputacija nikoga{ ne bile itet na potro{uva~ite. podobri i malku ostanuva za VISTINSKO VREME nego da postigne dokolku ostane ZA ZAMINUVAWE na ~elo. Kompaniskata kultura Rakovodeweto so kompanijata na e transformirana, strategig. Skot mu be{e iskomplicirajata nosi rezultati, oreolot no i so s$ pogolemite napadi na nemilosrden ugnetuva~ vrz politikite na vrabotuvawe na rabotni~kite prava ve} vo Vol-Mart. Osobeno na udar e izblede. Dokolku recesibe{e negoviot antagonizam so jata otide u{te podlaboko za sindikatite. Vo 2005 godina potro{uva~ite u{te pove}e da Skot odlu~i da go vozvrati go merat sekoj cent, Vol-Mart udarot anga`iraj}i armija na mo`e da si prigrabi u{te eksperti za odnosi so javnospogolemo par~e od pazarniot

kola~, {to }e stanuva s$ pomal. No, Skot gi ostavi ovie potencijalni problemi na svojot naslednik, Majk Djuk. Vo prodol`enie vi pretstavuvame 10 soveti na Li Skot za da bidete podobri biznis-lideri.  Ako anga`irate lu|e {to se podobri od vas, }e vi se olesni patot do uspehot  Kontrolirajte go svoeto ego, zatoa {to toa mo`e da bide pre~ka za uspe{no liderstvo  Ka`ete im jasno na lu|eto {to sakate od niv i ~esto i }e go dobivate toa  Dajte im na drugite iskrena, konstruktivna povratna reakcija za nivnata rabota  Zapametete deka vrabotenite }e se ~uvstvuvaat posigurni i pocvrsti dokolku im bide dovereno da zavr{at poodgovorni raboti  [to e razbrano i kako e razbrano e pova`no otkolku {to ste rekle, vsu{nost  Mo`e da ne ste vo pravo za ne{ta za koi cvrsto veruvate deka izgledaat onaka kako {to vie mislite  Ostrata kritika mo`e da gi poso~i vistinskite ne{ta {to treba da gi slu{nete  Ne ja ~uvajte slavata za uspehot za sebe, podelete ja so drugite  Integritetot e najva`na rabota


MARKETING

18.06.2010

27

KONTROLA NA KVALITETOT a{eto moto e da veruvame vo Va{ite tajni kupuva~i, no, vo sekoj slu~aj da gi kontrolirame vo sekoe vreme. Pregleduvaweto na sekoj kompletiran pra{alnik do detaq pred da se odobri e osnoven kriterium za kvalitet. Mystery Shopping provajderite i tajnite kupuva~i mora da bidat svesni deka dokolku tie merat nekakov drug kvalitet na usluga, isto taka treba da o~ekuvaat da napravat podobar li~en kvalitet vo rabotata. Pra{alnikot treba da bide popolnet {to e mo`no pobrzo otkako }e bide ispraten od tajniot kupuva~, taka {to da ima vreme za da se kontaktira tajniot kupuva~ za razjasnuvawe, dokolku toa e potrebno pred da se odobri pra{alnikot i izve{tajot da bide predaden na klientot. Pove}eto Mystery Shopping provajderi baraat odgovornite proekt-menaxeri li~no da gi proverat site izve{tai pred tie da bidat odobreni i predadeni na klientot. Eden od najgolemite Mystery Shopping provajderi vo svetot bara dvajca lu|e li~no da go proverat sekoj izve{taj pred da bide odobren i izdaden na klientot. Od druga strana, nekoi provajderi ja kontroliraat kontrolata na kvalitetot avtomatski i samo eden primerok od izve{taite se proveruva li~no. Ako klientot najde nekoi nelogi~ni odgovori i komentari, vedna{ }e si postavi pra{awe za celata Mystery

N

Shopping programa, metodot, kako i kvalitetot na Mystery Shopping provajderot i tajnite kupuva~i. Dokolku ne{to ne e jasno, tajniot kupuva~ treba da bide kontaktiran za objasnuvawe. Zatoa, tajniot kupuva~ treba da gi za{titi site zabele{ki od posetite do edna godina po posetata za da mo`e da odgovori na pra{awata od Mystery Shopping provajderot ili klientot. EKVIVALENTNI PROCENKI Va`no e deka site povrzani poseti se upravuvani so isto to~no scenario, davaat ednakvi procenki i izvestuvaat korektno, taka {to rezultatite se komparativni. Edna od glavnite dol`nosti za proektmenaxerot e da gi proveruva i da gi vrednuva istite. Dokolku komentarite ne se relevantni ili dokolku tajniot kupuva~ go predal pra{alnikot so malku gramati~ki gre{ki, proektmenaxerot treba vedna{ da gi korigira gre{kite. No, dokolku proekt-menaxerot od koja bilo pri~ina otkrie deka posetata ne e napravena spored predvidenoto scenario, posetata mora da se povtori. OCENUVAWE NA PERFORMANSITE NA KUPUVA^OT Mnogu tajni kupuvawa obezbeduvaat ocenuvawe na performansite na kupuva~ot vrz osnova na toa kako toj/taa ja podgotvil, odr`al i izvestil za posetata. Podobrata rabotna ocenka poka`uva kolku bile efikasni

na{ite kratki upatstva i kolku vnimatelno bilo sledeweto od strana na kupuva~ot. Ocenkata e kolku se dobro formulirani, sodr`ajni i detalni komentarite na kupuva~ot i dali posetata se odr`ala vo soglasnost so vremenskiot raspored. Ocenkata e indikacija za toa kolku dobro ja izvr{il zada~ata tajniot kupuva~ sledej}i gi utvrdenite proceduri. Isto taka, toa e procenka za toa kolku bil profesionalen proekt–menaxerot vo izbiraweto, upatstvata i vo toa {to sleduva. Isto kako {to klientmenaxerite se odgovorni za performansite na vrabotenite, proekt–menaxerot e odgovoren za performansite na tajniot kupuva~. Niskata ocenka mo`e da najavi potreba za podobruvawe na upatstvata ili kratkite upatstva, ili deka tajniot kupuva~ treba da gi podobri negovite/ nejzinite performansi. Sistemot za ocenuvawe e instrument za kontinuirano podobruvawe. PROVERKA NA POSETATA Za `al, kupuva~ite mo`at da dadat izve{taj bez prethodno da izvr{at poseta. Vo slu~aj koga se znae deka kupuva~ot navistina bil vo poseta, nekoi pra{awa mo`e da bidat dodadeni vo pra{alnikot koi }e pri~inat polesna proverka za provajderot i klientot. Proverkata mo`e da bide i na drug na~in, kako biznis-karti~ka, bro{ura, cenovnik, ponuda itn. Potvrdata od posetata }e potvrdi deka tajniot kupuva~ navistina

bil na pravoto mesto vo pravo vreme. Sekako, potvrdata ne potvrduva deka posetata navistina bila izvr{ena korektno. Nekoi kompanii imaat videozapisi i }e mo`at da proverat koga }e stigne izve{tajot od tajniot kupuva~, verifikacija dali izve{tajot izgleda korekten sporedeno me|u vraboteniot i tajniot kupuva~ na videolentata. Ako e taka, tajniot kupuva~ prethodno mora da bide informiran za mo`niot videozapis. GARANCIJA ZA KVALITET ZA KLIENTITE Dobriot Mystery shopping provajder nudi garancija za kvalitetot na negovite klienti. Ova zna~i deka ako kupuvaweto ne e vodeno uredno, se pravi rekupuvawe bez dodatni tro{oci za klientot. Klientot mora da bide vo mo`nost da se potpre vrz to~nosta i verodostojnosta na izve{taite.

POMINA VREMETO NA [EFOVITE-DIKTATORI

irektorite na razni sektori tradicionalno se fokusirani na upravuvawe so finansiite na svoite kompanii. No, ako premnogu se fokusiraat na parite, na top-menaxmentot mo`e da mu se slu~i da se zanimava samo so dividendi i povrat na investiciite, a potpolno da go zanemari razvojot na svoite vraboteni. Istra`uvawata poka`uvaat deka

D

postoi s$ pogolem broj direktori koi go primenuvaat modelot na upravuvawe kolokvijalno nare~en “imperijalisti~ki”. Tie razvivaat strategii i donesuvaat odluki so mnogu malku konsultacii i razgovori so neposredno podredenite, a so niskite nivoa na vraboteni nemaat prakti~no nikakov kontakt. Nivnite odluki se nad sekoja kritika ili diskusija. Tie `iveat `ivot na slavni li~nosti, a kompanijata im

slu`i kako “otsko~na daska” koja od niv }e napravi vistinski rok– yvezdi. Tie se slu`at so najnova tehnologija i se kolnat vo celodnevna dostapnost, no vo realnosta direktorite-imperijalisti `iveat daleku od realnosta, a toa se gleda vo momentot koga treba da se donese strate{ka odluka. Toga{ naj~esto ne gi slu{aat lo{ite vesti, s$ do momentot koga }e bide predocna, a sega{nata finansiska

SWOT Research www.swot.com.mk www.sw www .swot. .sw ot.com ot. co .mk com .

SWOT RESEARCH e edna od prvite doma{ni agencii za istra`uvawe na pazarot koja, kombiniraj}i gi metodite mystery shopping i market research, ovozmo`uva integrirani istra`uvawa so koi se dobivaat seopfatni rezultati za vistinskite potrebi na klientite, nivnite o~ekuvawa i zadovolstvo, kako i kvalitetot na uslugite koi gi dobivaat.

MENAXMENT

 Top-menaxerite koi ne se osvrnuvaat na sovetite od svoite podredeni, lesno se slu~uva da stanat “{efovi-imperijalisti”, potpolno odvoeni od realnosta

KATERINA KOTLARESKA

kriza i propa|aweto na nekoga{ najgolemite banki vo svetot, najdobro go ilustriraat ova. Strategiite i delovnite planovi vo kompanija koja e orientirana kon kapitalot, no istovremeno i humana, mo`at da se sprovedat samo ako izvr{itelite na tie planovi se vklu~uvaat vo diskusijata i ako nivnite soveti se poslu{aat. Duri i koga brilijanten direktor ili drug pripadnik na top-menaxmentot sam smisli odli~na strategija, ostanuva pra{aweto kako taa }e se sprovede. TRETINA OD VREMETO POSVETENO NA RABOTNICITE Ako site vraboteni ili barem klu~nite lu|e vo kompanijata ne se slo`at zaedno da odat kon ista cel, golema e verojatnosta deka planot nema da uspee. Vo kompanija koja vnimava na svoite vraboteni, liderot i rabotnicite mora da bidat bliski. Mora da mo`e da im se ka`e na menaxerite deka pogre{ile, a tie mora da bidat podgotveni da ja priznaat gre{kata i da ja ispravat. Samo vo slu~aj koga vrabotenite gi cenat i po~ituvaat svoite menaxeri - a vrabotenite se onie koi vo kompanijata sozdavaat vrednosti - samo toga{ menaxerite mo`at da sozdadat uspe{na kompanija. Direktorite na rabotnicite mora da im poka`at deka gi cenat. Koga }e se dojde vo pozicija da mora da se namaluvaat tro{ocite, direktorite prvo mora da gi razgledaat site drugi alternativi. Ako, sepak, rabotnicite se premnogu, toga{ mora da se pogri`at otpu{tawata da bidat {to pobezbolni i da im pomognat na rabotnicite da najdat nova rabota. Xef Imelt, glavniot

direktor na Xeneral Elektrik, vo godi{niot izve{taj na kompanijata vaka ja opi{uva svojata rabota: ”Razvojot i motivacijata na moite vraboteni se najva`niot del od mojata rabota. Tretina od svoeto vreme ja posvetuvam, vsu{nost, na rabotnicite, a kompanijata godi{no vlo`uva milijarda dolari vo trening i obrazuvawe. Pogolemiot del od svoeto vreme razgovaram so nekoi od 600 menaxeri i taka sozdavam kompaniska kultura. Site tie lu|e jas gi pla}am, pa samiot jas i sum gi odbiral”. Sudej}i spored otpu{tawata na glavnite direktori na svetski poznatite kompanii, se ~ini deka nadzornite odbori sfa}aat deka direktorite so imperijalisti~ki metodi ne se dobri za kompanijata. Direktorkata na Hjulit Pakard (Hewlett Packard), Karli Fiorina e otpu{tena (izbrkana) od kompanijata vo 2005 godina. Hank Grinberg, ~ovek koj 30 godini bil na ~elo na Amerikan Interne{nal Grup (American International Group-AIG), bil prisilen da dade ostavka. Mo`ebi najdobriot primer na direktor koj najmnogu “poletal vo oblaci” e Bob Nardeli. Bob Nardeli, direktor na Houm Depo (Home Depot), odlu~il deka nadzorniot odbor ne treba da prisustvuva na godi{niot sostanok so akcionerite. Odborot potoa odlu~il deka Nardeli e toj koj ne treba nikoga{ pove}e da prisustvuva na nieden sostanok. Noviot direktor na Houm Depo (Home Depot), Frenk Blejk, zel pomala plata, go otka`al skapiot ketering, se simnal vo rabotni~kata kantina, a na ostanatite menaxeri im “prepora~al” tie da se spu{tat me|u rabotnicite. Xim MekNerni, legendarniot direktor na Boing (Boeing), svoevremeno zapra{an dali }e po~ne da tro{i pove}e vreme na sostanoci so analiti~arite, odgovoril deka Boing vrabotuva 160 iljadi lu|e, pa o~igledno e va`no pogolem del od vremeto da go pominuva so rabotnicite otkolku so ekonomistite.


K

O

M

E

R

C

K

O

M

E

R

I

J

A

L

E

N

O

G

L

O

G

L

A

S

K C

I

J

A

L

E

N

A

S

JAVNA OBJAVA

I.br.5/10 (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe „Sl. Vesnik na RM’’ br. 8 od 17.01.2008 god.) Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, bul: Kuzman Josifovski – Pitu br. 28-4/4, vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi MAKSIGNAL DOO Skopjeod Skopje, so EDB i sedi{te na ul. Dame Gruev br. 1, zasnovano na izvr{nata isprava MV.XVI.TS.br.2599/09 od 29.01.2010 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje EDB 4030990243175 i sedi{te na ul. Meglenska br. 11, a se odnesuva za dostavuvawe na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) na den 15.06.2010 godina go

POVIKUVA Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, zaradi dostava na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) I.br. 5/10 od 26.03.2010 godina VO ROK OD 3 (TRI) DENA, smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo. SE PREDUPREDUVA Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za PRVA, VTORA ..... [ESTA I Z V R [ I T E L: PAVEL TOMA[EVSKI

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

JAVNA OBJAVA

I.br.2/10 (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe "Sl. Vesnik na RM" br. 8 od 17.01.2008 god.) Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, bul: Kuzman Josifovski – Pitu br. 28-4/4, vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi MAKSIGNAL DOO od Skopje, so EDB 4030983258973 i sedi{te na ul. Dame Gruev br. 1, zasnovano na izvr{nata isprava MV TS br. 2084/09 od 08.10.2009 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje EDB 4030004513186 i sedi{te na bul. ABNOJ br. 102/5, a se odnesuva za dostavuvawe na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) na den 11.06.2010 godina go

POVIKUVA

Dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje, zaradi dostava na nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) I.br. 2/10 od 26.03.2010 godina VO ROK OD 3 (TRI) DENA, smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo. SE PREDUPREDUVA Dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za PRVA, VTORA ..... [ESTA I Z V R [ I T E L: PAVEL TOMA[EVSKI

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


LIFESTYLE

18.06.2010

29

RAZGOVOR SO LENIN JOVANOVSKI, BIZNISMEN I MOTORXIJA

SVETLATA STRANA NA “NO]NITE VOLCI”

 Bra}ata “No}ni Volci”

 Poinakva slika za toa kako `iveat i razmisluvaat “stra{nite” lu|e na motorite, koi neizbe`no gi slu{a sekoj koga }e pominat niz na{ite ulici SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

te se zapra{ale li kakov e `ivotot na “besnite” motorxii so dolgite kosi i bradi, so ko`nite jakni koi krevaat vreva koga }e pominat niz ulicite? Kakov e nivniot “kodeks” na odnesuvawe? Mnogu ~esto kaj narodot postojat mislewa deka toa se lu|e koi se drogiraat, se tetoviraat, koi ne pravat ni{to vo svojot `ivot osven {to “skitaat”, slu{aat rok-muzika i pijat pivo. No, motorxiite, veruvale ili ne, se sosema normalni lu|e koi rabotat vo firmi isto kako i site, koi imaat familii, a edinstvenata razlika e vo nivniot nemiren duh koj gi pravi gladni za avanturi.

S

NADVORE[NOSTA NE GO PRAVI ^OVEKOT Vo Makedonija postojat vakvi lu|e koi `iveat na vakov na~in. Toa se lu|e od sekakvi profesii, a nekoi velat deka rabotat samo za da mo`at da si go dozvolat toj skap motor koj im ovozmo`uva neverojatno ~uvstvo na zadovolstvo. Eden od tie vqubenici vo ova “hobi” e Lenin Lovanovski, koj e pretsedatel na bratstvoto "No} ni Volci" (Night Wolves), a istovremeno e i direktor na privatnoto soobra}ajno pretprijatie Sloboda Prevoz. Od edna strana ima dopirni to~ki, bidej}i, sepak, se raboti za nekakov vid transport, no od druga strana se dve sosema razli~ni raboti. Mo`ete da go sretnete vo formalen kostum na nekoj raboten

EVROPA NA DVE TRKALA

“Gord sum {to sum ja pregazil re~isi cela Evropa na motor. Ja imam pominato najdolgata relacija so motor Skopje-Porto-Skopje; toa se okolu 9.800 kilometri i najatraktivnata Skopje-Moskva-Skopje. Gord sum {to pripa|am na najmo}noto bratstvo na svetot “No} nite Volci”, so zadovolstvo ni ka`a Jovanovski.

“SE SLU^UVA EDNA[, A SE RASKA@UVA CELA GODINA”

Eden od najzna~ajnite i najgolemite moto-festivali na Balkanot se odr`uva denes i utre (18 i 19-ti juni). Se odr`uva na skopskoto Kale, a simboli~no, to~no vo 14:23 ~asot po vremeto na No}niot Volk od Kale }e zapo~ne defileto po skopskite ulici, na koe motorxiite so moto-grmotevici, mirisot na benzin i gumite na `e{kiot asfalt, kako za{titnici na motokulturata }e go obele`at i potvrdat Skopje kako grad so visoki kulturni vrednosti. Za samo 48 ~asa se najavuva luda zabava so igri, nagradi, dobra muzika, mnogu pivo, hrana, ludi emocii, neverojatni egzibicii... I seto toa vo epicentarot na Skopje. Na polno} }e ima mega-spektakl za koj velat: “Se slu~uva edna{, a se raska`uva cela godina”. Za zabava na site prisutni, osven gorenavedenoto, na golemata scena }e nastapat imiwa od balkanskata rok-scena: Elektri~ni Orgazam od Srbija, Uikeda od Bugarija, Dani, Day Off, Smut, Purple Zeppelin, Brcki i Vip. Glaven ceremonijalen majstor i voditel }e bide Igor Xambazov.

sostanok nautro, a ve}e nave~er kru`i so svojot motor niz skopskite ulici vo tipi~nata “uniforma” na motorxiite. Veli deka dosega nemal problemi so toj takanare~en paralelen `ivot: “Nikoj dosega nemal problem so mojot na~in na funkcionirawe i sosema normalno funkcioniram i kako direktor i kako motorxija”. Okolu izgledot veli deka nadvore{nosta ne go pravi ~ovekot: “ Ne e va`no {to ima{ na i okolu glavata, va`no e {to ima{ vo nea. Sekoj izgleda onaka kako {to se ~uvstvuva”. Sepak, samata profesija koja ja odbiraat lu|eto ima odredeni normi i pravila, ne samo na izgled, tuku i odnesuvawe. “Mo`ebi jas sum klasi~en primer na tie dijametralno sprotivni momenti na toj autluk, kade {to edna li~nost e i motorxija i direktor, a jas sekoga{ velam deka mora ne{to da rabotam za da mo`am da vozam motor”, veli Jovanovski. Mnogupati se ima slu~uvano onie koi ne go poznavaat da reagiraat iznenaduva~ki: “Tipi~en primer za razbivaweto na nekoi tabua okolu motorxiite. Oblekata, izgledot i pozicijata ne go pravat ~ovekot, tuku za odreduvaweto na ~ove~kite vrednosti bitni se i mnogu drugi ne{ta, kako na primer delata”. LOJALNOST, ^ESNOST I PO^ITUVAWE [to se odnesuva na bratstvoto “No}ni Volci”, toa e moto-klub koj postoi ve}e ~etiri godini vo Makedonija i e del od istoimeniot internacionalen klub so sedi{te vo Moskva, formiran pred 21 godina. Klubot ima svoja sopstvena filozofija i pat koj se temeli na tradicijata, ~ove~kite vrednosti, pravoslavieto. Glavnoto moto na klubot e lojalnosta, ~esta i po~ituvaweto. Vo klubot ne

 Lenin Jovanovski – biznismen po profesija, motorxija vo du{a mo`at da se za~lenat lu|e so lo{i karakterni osobini, zavisnici na poroci, pedofili, podveduva~i, pripadnici na kriminalni grupi i sli~no. Klubot e na nivo na bratstvo i zaednica vo koja sekoj poedinec maksimalno se vlo`uva sebesi vo za{tita na klubot i klupskite bra}a. “Vo pogled na brojnosta, za nas e va`en kvalitetot, a ne kvantitetot. Lu|eto vo na{iot klub ne se tretiraat po nivniot ekonomski, politi~ki ili op{testven status, nitu, pak, po nivnoto obrazovanie. Po taa osnova site se ednakvi, razlikite vo klubot spored kodeksot se odnesuvaat na hierarhiskata postavenost i stepenot na koj se nao|a odreden ~ovek od klubot”, veli Jovanovski. Nivna cel e so nivnoto deluvawe da go zadr`at edinstvoto i harmonijata vo klubot i preku li~ni primeri da go postavat klubot na nivo na po~ituvan vo motorxiskata fela. “Aktivnostite na klubot se golemi i opfa}aat pove}e segmenti na deluvawe, nekoi se odnesuvaat na samite nas i na{ata vnatre{na klupska organizacija i `ivot, a drugite se za po{irokata populacija kade {to sakame da se pojavime vo uloga na poddr`uva~i, pomaga~i na aktivnosti koi se od op{to dobro i interes, a organizatori sme i na nastani kako {to se motofestivali, tatu-konvencii, kampawi i sli~no”, istakna pretsedatelot na bratstvoto. KUPUVAWETO MOTOR E INTIMNA RABOTA Sekoj qubitel na motori odlu~uva sam kakov motor

9.800 kilometri, Skopje-Porto-Skopje, e najdolgata relacija koja ja ima pominato motorxijata Lenin Jovanovski

}e kupi, toa e intimna rabota i naj~esto i po samiot motor mo`at da se prepoznaat karakternite osobini na motorxijata. Poseduvaweto i odr`uvaweto na motor bara odredeni sredstva. Duri i onie motorxii koi imaat pomali prihodi odvojuvaat i se otka`uvaat od mnogu ne{ta za da gi zadovolat svoite potrebi i zadovolstva. “Fakt e deka motorxiite gi sledat odredeni prepoznatlivi segmenti, kako

{to se motorite, dolgi kosi, bradi, tetova`i, ko`a, rok...no, toa ne e pravilo. Takvite momenti se povrzani so izrazot na slobodoumnosta i prkosot na ograni~uvawata”, ka`a Jovanovski. Vo “No}nite Volci” ima lu|e od najrazli~ni profesii i obrazovanie, direktori, biznizmeni, dr`avni slu`benici, gazdi, menaxeri, vraboteni, nevraboteni, no site se ednakvi, site se motorxii, site se bra}a.


LIFESTYLE

30 18.06.2010 KONCERT: BILI AJDOL

IDOLIZE YOURSELF  Makedonija vo 2010 godina e na negovata lista za spektakli na godinata. Na 20 juni nastap na skopskoto Kale, naredniot den zaminuva za Belgrad, a utredenta za Zagreb za da nastapi vo sklop na In Music festivalot ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

ilijam Majkl Albert Broad alijas Bili Ajdol na 20 juni (nedela) so gromoglasen koncert na skopskoto Kale. Kontroverzniot pank–roker so neverojaten glas i ogormna harizma doa|a vo Skopje zaedno so legendarniot gitarist Stiv Stivens, kade {to }e se pretstavi so svoite best off programi. Koj e Bili Ajdol? Ovaa legenda po poteklo od Anglija svojata slava ja stekna kako ~len na bendot Generation X. So tek na vreme stekna ogromna slava kako solo-artist, najmnogu pojavuvaj}i se i realiziraj} i mnogu stilski muzi~ki videa. Bili Ajdol e vsu{nost edna od prvite yvezdi na muzi~kata televizija MTV. Bili Ajdol e roden vo Stenmor, Midlseks. Iako negovata familija emigrirala vo SAD, sepak, toj vo dale~nata 1962 godina se vra}a vo Obedinetoto Kralstvo. Prvata sredba so pank–rokot bila so bendot Siouxie and the Banshees, me|utoa mnogu brzo gi napu{ta i se priklu~uva kon Chelsea kako gitarist. I od tuka zaminuva, me|utoa ne sam, tuku so drugar od bendot, Toni Xejms, za da gi formiraat Generation X. Svojata solo-kariera ja lansira so hitovite Don’t Stop i Mony Mony. Potoa se redat negovite hitovi White wedding, Flesh for fantasy, Sweet sixteen, Speed, LA Woman, Dancing with myself... PANKOT NE E MRTOV Svojata kontroverznost ovaa legenda ja iska`uva na mal milion na~ini. Od negovite albumi, preku videozapisite, pa s$ do na~inot na `iveewe. Vo 1990 godina edna soobra}ajna nesre}a so motor vo Holivud, Kalifornija za malku ne bila pogubna za negovata noga. Za vreme na svoeto opravuvawe, kako vistinski fan na legendarnite The Doors se pojavuva vo film za niv, re`iran od Oliver Stoun. Ja igra ulogata na drugarot alkoholi~ar na Xim Morison, Ket. Vo 1993 godina negoviot Cyberpunk e ignoriran od strana na publikata, me|utoa toa se slu~uva kako rezultat na promenite vo muzikata. Onie bendovi koi bile na vrvot za vreme na 80–te bile trgnati na marginite od muzi~kata produkcija. Ovoj album, spored misleweto na mnogumina, e navistina pred vremeto vo koe bil izdaden. Eden vid eksperiment, posebno so koristeweto na Mekinto{ kompjuterot koj bil sosema nov koncept vo toa vreme. Bili Ajdol vo 1994 godina pre`ivuva dve predozirawa so droga, me|utoa mnogu uspe{no zakrepnal, po {to se priklu~il na rehabilitacija, a so tek na godinite poleka se odviknuval od svojata zavisnost. SAM SVOJ LIK I GLUMEC Vo 1998 godina se igra samiot sebe vo "Svadbeniot peja~", film vo koj igraat Dru Barimur i Adam Se-

V

ndler. No, iako ne izgleda taka, Bili Ajdol e prototip i za kni`evni likovi. Mnogu ~itateli i kni`evni kriti~ari smetaat deka tokmu ovoj “lud Angli~anec” e primerot spored koj Hanif Kurej{i go ima skicirano vtoriot glaven lik vo romanot “Buda od predgradieto”. Dejstvoto na romanot se vrti okolu ma~noto sozrevawe na eden tinejxer od me{an brak vo London vo sredinata na sedumdesettite godini od minatiot vek, ~ij najdobar prijatel me|u avtenti~nite Angli~ani i predmet na negovata homoerotska `elba mnogu li~i na Bili Ajdol! Obo`avatelite na Bili Ajdol po malku bea nezadovolni od skicata na Kurej{i, bidej}i avtorot prili~no kriti~no ja naslikuva pank-yvezdata vo nastanuvawe. Kaj Kurej{i toj e prili~no presmetliv trgovec so novite formi na pop-kulturata kako rok i pank-muzikata, pa duri i svoeviden prototip na mediumska yvezda bez vistinsko muzi~ko-umetni~ko pokritie. Ili, svoeviden primerok na teorijata na Endi Vorhol deka vo novata era na masovnite medium, kako toga{nata televizija, sekoj }e mo`e da bide slaven. No, so rok na traewe od 15 minuti. Inaku, Kurej{i e Britanec so pakistansko poteklo i ugleden univerzitetski profesor po filozofija, no i isklu~itelno interesen kni`evnik. Poslednava decenija stana eden od najvlijatelnite i naj~itani pisateli na dene{ninata: osven “Buda od predgradieto”, planetaren uspeh postignaa i romanite “Intimnost” i “Telo”. Iako be{e snimena i TV-serija spored romanot “Buda od predgradieto”, sepak “Intimnost” go lansira{e Kurej{i kako kni`evna yvezda: francuskiot re`iser Patris [ero so ekranizacijata na ovoj naslov vo 2001 godina ja osvoi Zlatnata me~ka vo Berlin i desetina drugi nagradi. BALKANSKA TURNEJA Bili Ajdol ja pre`ivea Vorholovata 15-minutna instantslava i doturka do 21 vek. Vo 2005 godina po 12 godini pauza se vra}a na golemata scena so Devils Playground, prviot studiski album po tolkava pauza. Vo maj 2009 godina Ajdol go “doniral” svoeto vreme za muzi~kata edukacija vo u~ili{tata, svirej}i povtorno ramo do ramo so Stiv Stivens i Stiven Mekgart i bendot Venice. Koga vo 2010 godina be{e pokanet da nastapuva na festivalot vo parkot Donington izjavi deka za vakov nastan kade {to svirat originalni i odli~ni pank–rok bendovi, toj samiot mora da dojde naoru`en so negovoto pankrok odnesuvawe, Stiv Stivens i del od negovite klasici. Makedonija vo 2010 godina e na negovata lista za spektakli na godinata. Na 20 juni neverojaten nastap na skopskoto Kale. Naredniot den zaminuva za Belgrad, a



Kontroverznost za uspeh

 Ikona na pank–rok muzikata utredenta za Zagreb za da nastapi vo sklop na In Music festivalot. Deka n$ o~ekuva neverojaten rok-spektakl, zboruva i faktot {to vo 2006 go-

dina negoviot nastap na Exit be{e proglasen za najdobar. Vleznicite za ovoj koncert }e ve ~inat 1.500 den za fan-pitot i 1.000 denari za parter.

VITAMINSKI POROCI [to stana so nekoga{nite ikoni na porocite? Kolku ostana od slavnoto “trojstvo” Sex, Drugs and Rock&Roll? Najverojatno Bili Ajdol, kako i negovite sovremenici koi vo ludite godini bile robovi na opojnite drogi, denes svoite kaprici gi iska`uvaat na drug na~in. Slavata im go dozvoluva toa, pa sekade se javuvaat so “posebni” barawa za da ne zapadnat vo kriza. Za razlika od Makedonija kade {to sakal da proba samo “skopsko” pivo, ovoj kontroverzen pank–rok lik za koncertot vo Hrvatska nara~al: bunarska voda od ostrovot Fixi, energetski krem od jagodi so 26 vitamini i minerali, bademi so vasabi i posebna marka na soja, mleko so vkus na vanila, organski ~ips, bilni ~aevi, stakleni ~a{i namesto plasti~ni...“[okantna” lista, neli? Pa, sepak, "mu se mo`e": sepak, stanuva zbor za Bili Ajdol, edna vistinska legenda.


SPORT

18.06.2010

SPORT

31

SVETSKO PRVENSTVO

TRANSFERI

RONALDO RE[AVA ZA TRANSFEROT NA RUNI VO REAL

“FURIJATA” SOPRENA OD OTMAR HICFILD [panskite fudbaleri go zagubija favoritskiot status SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

e e nikakva tajna deka Real Madrid ve}e od poodamna e zainteresiran da go dovede vo svoite redovi angliskiot reprezentativec i fudbaler na Man~ester Junajted, Vejn Runi. So doa|aweto na @oze Muriwo na ~elo na “kralskiot klub” ovaa `elba dobi u{te pove}e na intenzitet, koj im dade odvrzani race na menaxerite na madridskiot tim da pregovaraat so Runi i Junajted. Sepak, kone~na odluka treba da donese Kristijano Ronaldo, prvata yvezda na Real, koj kako soigra~ na Runi pro`ivea mnogu ubavi, no i nekolku grdi momenti od zaedni~koto dru`ewe. Najgolema kriza vo nivniot odnos se slu~i po natprevarot na Anglija i Portugalija na minatoto svetsko prvenstvo, koga Runi go obvini Portugalecot za “nagovarawe” na glavniot sudija da poka`e crven karton za angliskata reprezen-

N

Vejn Runi vo Madrid }e bide platen kolku i KR9 tacija. Dokolku pomine transferot kaj Ronaldo, toga{ na Runi }e mu bide ponudena istata plata {to ja dobiva KR9, koja iznesuva 94 milioni evra. “Ni{to ne e nevozmo`no. Sli~no be{e i koga vo Real doa|aa Bekam i Ronaldo, na krajot i dvajcata zavr{ija vo klubot”, izjavi visok pretstavnik na Real Madrid. Vtor fudbaler na listata na `elbi sostavena od Muriwo e u{te eden reprezentativec na Anglija, Stiven Xerard. Toj istakna deka bi ostanal vo Liverpul, kade {to se najavuva promena na sopstveni~kata garnitura. No, sekako deka ni novite gazdi na Liverpul, nitu, pak, Xerard bi mo`ele da ostanat imuni na nekoja milionska ponuda ispratena od Madrid.

den od najgolemite favoriti na Svetskoto fudbalsko prvenstvo, selekcijata na [panija, e porazena vo svojot premieren natprevar vo Ju`na Afrika. Fudbalerite na [vajcarija, predvodeni od odli~niot fudbalski stru~wak Otmar Hicfild, ostvarija pobeda od 1:0 i se pogri`ija za najgolemoto iznenaduvawe vo dosega{niot del od Mundijalot. [vajcarcite odigraa defanzivno, potpolno prepu{taj}i ja sredinata na protivnikot, no odli~no ja koristea sekoja mo`nost za protivnapad, {to na krajot se poka`a i kako dobitna

E

Selektorot na {vajcarskata reprezentacija, Otmar Hicfild, odli~no ja podgotvi igrata na timot vo duelot so aktuelniot evropski prvak. Pobedata nad [panija e prviot iznenaduva~ki rezultat na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika. formula vo duelot so aktuelniot evropski prvak. Daleku od toa deka [panija ne odigra dobro. Fudbalerite na “crvenata furija” ostvarija nekolku izgledni {ansi, no, sepak, nemaa dovolno sre}a za da go probijat “katanaxoto” na [vajcarcite. Kako i da e, po startniot poraz selekcijata na [panija go zagubi favoritskiot status na {ampionatot. “Otsega pa natamu sekoja prikazna deka sme favoriti mo`e da se ostavi nastrana. Morame da go isfrlime toa od glava, zatoa {to ednostavno ne & odgovara na vistinata.

Pa, nie dosega nemame igrano nitu vo finaleto. To~no e deka imame dobar tim, no sigurno e deka ne sme favoriti. Ne odigravme lo{o protiv [vajcarija, treba{e samo da postigneme gol. Sekoj mo`e da bide iznenaden na Svetskoto prvenstvo. Za `al toa ni se slu~i nam”, izjavi reprezentativecot na [panija, @erard Pike. Eden gol & be{e dovolen na selekcijata na ^ile za da triumfira vo duelot so autsajderot Honduras. ^ileancite propu{tija dobra mo`nost za poubedliva pobeda, no ona {to e najbitno e deka po pauza od

52 godini kone~no pobedija na svetskite prvenstva. Vtoroto kolo od natprevaruvaweto po grupi zapo~na so sredbata me|u Ju`na Afrika i Urugvaj. Doma}inite bea potpolno deklasirani od dvokratniot svetski {ampion so ubedlivi 3:0. No} za pametewe ima{e Dijego Forlan koj postigna dva gola, a u~estvuva{e i pri realizacijata na tretiot gol na natprevarot. Po triumfot Urugvajcite se mnogu blisku do plasman vo eliminaciskata faza na {ampionatot, dodeka, pak, selekcijata na Ju`na Afrika e samo teoretski vo igra za osminafinaleto.

SP JAR

SIROMA[NA AFRIKA avr{i prvoto kolo od grupnata faza na Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Ju`na Afrika. Odigrani se 16 sredbi i postignati vkupno 25 gola, {to e najslab skor otkako na {ampionatit nastapuvaat po 32 reprezentacii. Vo 1998 godina, koga prvenstvoto se odr`a vo Francija, strelcite realiziraa 37 gola. Vo Japonija i Ju`na Koreja vo istiot period od {ampionatot bea postignati rekordni 46 pogodoci, dodeka ~etiri godini podocna na Mundijalot vo Germanija, golmanite 39 pati ja vadea topkata od svojot gol. Ovaa “srame`livost” na strelcite vo Ju`na Afrika mnogumina se obiduvaat da ja objasnat so napornata klupska sezona i odlukata na stru~nite {tabovi vo prvoto kolo da ne gi forsiraat svoite fudbaleri. To~no, evropskata sezona e dolga i premnogu naporna, a vo bogatite klubovi od stariot kontinent nastapuvaat najgolemiot del od fudbalerite, {to vo

Z

Namesto Svetsko prvenstvo na Mesi, Ronaldo ili Tores, ve}e se potvrdi deka glavni yvezdi od Ju`na Afrika }e bidat Kapelo, Hicfild i Lipi Neefikasno prvo kolo na Mundijalot vo Ju`na Afrika

momentov se natprevaruvaat vo Ju`noafrikanskata Republika. Pokraj zamorot, evidentno e deka postoi i golema rezerviranost na selekciite, koi vo svoite premierni natprevari posakuvaat da ostanat neporazeni, a neophodnite pobedi za plas-

man vo vtorata faza od Mundijalot }e gi brkaat vo slednite dva me~a. No, postoi i takvo mislewe me|u fudbalskite analiti~ari spored koe ova Svetsko prvenstvo e triumf na trenerskiot zanaet i reprezentaciite {to imaat najdobri selektori se so najgolemi {ansi za uspeh.

Ottamu i odli~nata igra vo odbranata, rezerviranosta na sredniot red i napadot, kade {to fudbalerite voop{to ne ni pomisluvaat da izlezat od zacrtanoto na nivnite treneri. Namesto Svetsko prvenstvo na Mesi, Ronaldo ili Tores, ve}e se potvrdi deka glavni yvezdi od Ju`na Afrika }e bidat Kapelo, Hicfild i Lipi. Po prviot krug voodu{evija aziskite pretstavnici koi kompletno ja prezedoa slavata od afrikanskite, koi pred startot na prvenstvoto bea istaknati kako mo`ni favoriti od vtor plan. Daleku od toa deka stanaa realnost crnite prognozi za organizatorskiot kolaps na svetskata fudbalska smotra. Sepak, nekolku sitni propusti so vleznicite, tri ograbeni novinari i naviva~kite “vuvuzeli” koi neprekinato odat na nervi, frlaat senka nad 19-to Svetsko prvenstvo vo fudbal.


BR.64_kapital_petok 18juni 2010  

VO PRESRET NA REBALANSOT GRADE@NICITE PROTIV KRATEWE NA KAPITAL- NITE RASHODI STRANA 8 PETTA SREDBA GRUEVSKI-PAPANDREU STRANA 13 SVETSKITE...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you