Issuu on Google+

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA

POL BULKE NESTLE POBEDUVAME KAKO FEDERER: IZGLEDA LESNO, NO NE E!  STRANA 14

D-R RUBIN ZAREVSKI

FUDBAL  STRANA 13

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... VTORNIK, 15. JUNI. 2010 | BROJ 61 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

REBALANSOT GI „KRPI“ DUPKITE VO BUXETOT NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 14.06.2010, 13.00~.

VLADATA, A NE KRIZATA GI ISPRAZNI FONDOVITE? 7 DIREKTORKATA NA FONDOT ZA ZDRAVSTVO SO FRAPANTNI ZAKLU^OCI ILI SME BOLNA NACIJA, ILI RABOTODAVA^ITE LA@IRAAT BOLEDUVAWA  STRANA 11

DEBATA ZA MAKEDONIJA NA SOSTANOKOT NA MINISTRI! NÈ “PRE[ALTAA” NA SLEDNOTO PRETSEDATELSTVO!?  STRANA 6

 KOMPANII I PAZARI

 LIKVIDNOSTA OSTANUVA I PONATAMU PROBLEM  IAKO MINISTERSTVOTO ZA FINANSII TVRDI DEKA REDOVNO SE VRA]A DDV: I FIRMITE ^EKAAT PARI OD REBALANSOT.....................STRANA 16  ANALIZA ZA STABILNOSTA NA BANKITE: SPORNITE KREDITI ]E JA NAMALAT ADEKVATNOSTA NA KAPITALOT?!................STRANA 18

 VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA NE GI NAMALUVAJTE PLATITE NA MINISTRITE, ZGOLEMETE GI!  STRANA 2

KAKO REZULTAT NA DEL OD ANTIKRIZNITE MERKI NA VLADATA

FIRMITE PLATIJA DVOJNO POMALKU DANOK NA DOBIVKA ZA 2009  STRANA 15

MBI 10 MBID OMB

00,23% 0,22% 0 00,17%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR EVRO/DOL

61,50 50,71 1,20

BRENT NAFTA BR EURORIBOR EURORIBO

75,98 775 1,27%

INDEKS D NA MAK MAKEDONSKA BERZA (14.06) 2.370

MBI 10

2.360 2.350 2.340 2.330 2.320 2.310 2.300 2.290 2.280 08.6

10.6

12.6

14.6

PETOK, VO


2 15.06.2010

NAVIGATOR

18.626

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 15 JUNI 2010

NE GI NAMALUVAJTE PLATITE NA MINISTRITE, ZGOLEMETE GI! latite na premierot Nikola Gruevski i na 15 minis tri i vicepremieri se dvi`at od 40.000 do 60.000 denari. Koga }e im bidat namaleni za 10%, {to zna~i za 4.000 do 6.000 denari, vo ime na “golemi” za{tedi vo buxetot na dr`avata, buxetskite rashodi na mese~no nivo }e se namalat za sme{ni 80.000 denari, a godi{nite za 960.000 denari, {to se okolu 15.000 evra! Ako toa treba da go spasi buxetot, toga{ {to }e ni e rebalans? Samata suma, a i akcentot koj se stavi na ovaa “antikrizna” merka od site potezi vo rebalansot na buxetot, vsu{nost, otkrivaat edna druga dimenzija na celata rabota. Celta na ovaa vladina odluka ne e finansiski pridones kon dr`avnata kasa, koja e prili~no isprazneta, tuku populizam, predizboren marketing, dodvoruvawe na narodot, so~ustvo so negovite maki. Od kade li izleguvaat takvite pobudi? Najmalku {to mo`e da posakuva ovoj narod e vlasta da so~uvstvuva so negovite problemi. Taka ve~no }e mu ostanat. Gra|anite ja biraat vlasta za da im gi re{i problemite i da im go podobri `ivotniot standard. Gra|anite im se smeat na premierot i na ministrite koga }e slu{nat deka rabotat 24/7 za plata od 800 do 1.000 evra. Pa, tolkava plata zemaat obi~ni slu`benici vo podobro stoe~kite privatni kompanii vo zemjava. A, tie rabotnici koi vo isto vreme se i glasa~i, treba da go gledaat premierot so avtoritet i so dol`na po~it kako lider koj vo eden moment upravuva so nivnite `ivoti i so idninata na ovaa dr`ava. Site do eden se pra{uvaat koj

P

im e motivot na ovie lu|e od vlasta da rabotat za tolku mizerna plata? Ako mislite deka veruvaat vo odgovorot – “rabotat za dobroto na dr`avata”, se la`ete. Nikoj ve}e ne veruva vo taa floskula. Site baraat druga pozadina na interesot da se bide vo vlasta i po cena na mizerna plata. Zatoa, ne treba da se namaluvaat platite na premierot i na ministrite. Naprotiv, treba da se zgolemat, barem dvojno. Taka }e bideme sigurni deka navistina se motivirani za da si ja odrabotat rabotata za koja se plateni. Nedozvolivo e ministerskata plata da bide na nivo na prose~na plata na visokoobrazovan direktor od ponizok rang vo privatniot sektor. Takvata plata govori za mo}ta na dr`avata, za pozicijata na vlasta, za ugledot na Vladata. Vo site politi~ki teorii za apsolutna vistina se zema faktot deka vlasta mora da bide odvoena od narodot, da bide nad gra|anite za da mo`e da gi ima rabotite pod kontrola i da bide sposobna da ja vodi dr`avata. Koga vladata }e se simne me|u narodot, a u{te pove}e koga }e posaka da zali~i na gra|anite i preku stilot na oblekuvawe i preku nastanite na koi im pridava zna~ewe, ne se postignuva ni{to drugo osven ~ist populizam i la`no so~uvstvo. Zo{to premierot Nikola Gruevski ima potreba da demonstrira skromnost? Nikoj vo ovaa dr`ava ne saka politi~kite lideri da patat od skromnost, zatoa {to nikoj ne veruva vo toa, vo moderniot kapitalizam. Vsu{nost, tie se sramat i ja kritikuvaat ve{ta~kata skromnost. Dali mislite deka Slovencite se sramat ili se gordeat so toa {to

SVLE^I[TETO NA PATOT BITOLA – RESEN ]E GI POVLE^E I TURISTITE Delot od patot Bitola-Resen koj zimoska be{e odnesen od svle~i{te, s$ u{te ne e saniran. Soobra}ajot se odviva preku stariot pat koj e vo o~ajna sostojba. Turisti~kite rabotnici od Prespa velat deka ova }e ja vlo{i i onaka lo{ata sostojba so turizmot SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

premierot Borut Pahor nosi ~evli “Manolo Blanik” i kostum “Masimo Duti” ili “Hugo Bos”, i pokraj toa {to se `ali deka te{ko izleguva na kraj so platata od 3.000 evra. Na Pahor mu e te{ko da pre`ivee so 3.000 evra, a treba da veruvame deka na Gruevski mu e lesno so pomalku od 1.000 evra. Ne, premiere. Nie sakame da imate plata barem kolku taa na Pahor. I voop{to nema da ve kritikuvame poradi toa. A, ako sakate da za{tedite vo buxetot, otpu{tete desetici iljadi partiski vojnici od javnata adiministracija koi Vi go cicaat buxetot zatoa {to ne sakaat ili ne se sposobni da rabotat ni{to drugo. Ostavete gi da se borat vo fer konkurencija so ostanatite vraboteni vo privatniot sektor i so nevrabotenite. Toga{ }e oslobodite mnogu pove}e pari za pottiknuvawe na ekonomijata i na novi vrabotuvawa. I, naterajte gi ministrite, na ~elo so Vas, da odat letovo na odmor, zatoa {to na sekoj mu treba odmor za da ne mu padne produktivnosta. Ako im gi namalite platite, }e im skusite od buxetot za letniot odmor

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

U

 PRESPA ZASPANA KAKO NIKOGA[ DOSEGA!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

~enici-maturanti v~era go polaga vtoriot izboren predmet od Dr`avnata matura, objavi Ministerstvoto za obrazovanie. U~enicite od srednite stru~ni u~ili{ta i gimnazii vo zemjava izbiraa me|u stranski jazik i matematika, a od srednite umetni~ki u~ili{ta me|u stranski jazik i estetika/filozofija. Najgolem del od maturantite se odlu~ile da polagaat angliski jazik- 14.767, dodeka, pak, za polagawe francuski jazik se prijavile tripati pomalku, okolu 460 maturanti. Germanski jazik polagale 166 u~enici, a ruski jazik 63 kandidati. Predmetot matematika go polagale 2.956 maturanti, za polagawe na predmetot filozofija se prijavile 29 kandidati, dodeka za predmetot estetika se prijavile 84 maturanti. Maturantite vo sabotata polagaa maj~in jazik, odnosno makedonski, albanski ili turski jazik. Rezultatite od dr`avnata matura se o~ekuva da bidat objaveni na 23 juli.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

a startot od letnata sezona turistite koi sakaat da letuvaat vo Prespa imaat seriozen problem. Delot od patniot pravec Bitola-Resen koj zimoska be{e odnesen od svle~i{te, s$ u{te ne e saniran. Poradi dupkata pogolema od pet kilometri, soobra}ajot se prenaso~uva niz stariot pat Bitola-Resen, koj se nao|a vo o~ajna sostojba. Od Agencijata za pati{ta velat deka patot dosega ne e saniran zatoa {to se pojavile mnogu podzemni vodi i e potreben poslo`en proekt. “Izrabotkata na idejniot proekt e ve}e pri kraj i istiot }e bide zavr{en za edna nedela, po {to }e se raspi{e tender za izbor na firma koja }e ja izvr{i sanacijata na svle~i{teto. Dokolku s$ se odviva spored planovite, patniot pravec povtorno }e bide pu{ten vo upotreba najdocna do septemvri”, veli Katerina Panovska-Ilievska, portparol na Agencijata za pati{ta, za “Kapital”. Taa tvrdi deka nema da se menuva delnicata, tuku samo }e se sanira svle~i{teto, a za toa vreme avtomobilite }e bidat prenaso~uvani na stariot pat. Najpogodeni od celata situacija se turisti~kite rabotnici od Prespa. Tie se `alat deka lo{ite uslovi na patot dopolnitelno }e ja vlo{at i onaka lo{ata sostojba so turizmot vo ovoj kraj. “Ve}e imamvme odredeni reakcii od gostite koi {to prestojuvaa kaj nas, a sigurno }e ima u{te pove}e reakcii koga }e bide ekot na sezonata. Nema nikakva signalizacija, a avtomobilite se prenaso~uvaat po mnogu lo{ paten pravec. Takvata slika e mnogu lo{a za

N

o~ite na turistite i patniot pravec mora da se sanira {to pobrzo”, veli Hristijan Stojanovski, sopstvenik na motel-restoranot Riva od Stewe. Razru{eniot pat od Bitola do Resen e samo eden od problemite so koi se soo~uvaat turistite koga sakaat da pristignat vo Prespa. Spored Stojanovski, vistinskata avantura zapo~nuva vo momentot koga od Resen turistite trgnuvaat kon Stewe. Toga{ tie se soo~uvaat so u{te polo{i patni uslovi, razre{eten asvalt, nikakva signalizacija, mnogu lo{a infrastruktura. Seloto Stewe ima okolu dvaesetina privatni smestuva~ki kapaciteti i vo izminative nekolku godini, pokraj redovnite poseti od strana na nau~nicite koi go ispituvaat ovoj kraj bogat so stotici endemi~ni vidovi, mnogu ~esto doa|aat i golem broj stranski turisti. Sepak, turisti~kite rabotnici od ovoj region o~ekuvaat deka ovaa sezona }e imaat pogolem broj turisti od lani. “Ovaa godina vodata se vrati na staroto nivo, pla`ite se odli~no sredeni, a golem broj turisti ve}e imaat rezervirano soba vo nekoj od apartmanite, kampovite i hotelite. Sepak, dr`avata mora malku da se pogri`i za sreduvawe na ovoj prekrasen region, koj vo minatoto be{e mnogu poznato letuvali{te, no kako {to odminuvaa godinite, nadle`nite kako da go zaboravija”, veli Coca Sterjovska, stopanstvenik na pla`ata vo Slivniva i sopstvenik na restoran i kampprikolki vo Slivnica. Spored Stojan Naumovski, direktor na edinstveniot ostanat pogolem smestuva~ki kapacitet, hotelot PretorAgroplod, turizmot vo Prespa, onakov kakov {to bil vo minatoto, e izumren.

“Otkako izgore hotelot Evropa vo Ote{evo, a drugite hoteli kako Jugoslavija i Pelikan prestanaa da rabotat poradi sproveduvaweto na proektot Akvapura, koj {to e vo stagnacija, turizmot vo ovoj region celosno is~ezna, a edinstveniot pogolem smestuva~ki kapacitet so 60 kreveti ostana samo na{iot hotel”, veli Naumovski. Sega Ote{evo, koe be{e najpoznato letuvali{te vo Prespa, e celosno predadeno na divinata i pove}e nalikuva na xungla otkolku na turisti~ki kompleks. Toj veli deka ovoj region ima prekrasna priroda i golem potencijal, a najgolem svedok za toa e negoviot hotel koj {to sezonava }e bide prepoln so gosti. Cenata na poln pansion vo hotelot Pretor- Agroplod iznesuva 850 denari od ve~er. “Prespa vo momentov pominuva nekakvo postvoeno vreme. Taka nalikuva celiot region, s$ naokolu e oobrasnato, pati{tata se ruinirani, turistite se vo mnogu pomal broj od nekoga{. Potrebno e dr`avata malku da se zainteresira za ovoj region koj ima ogromni potrncijali, no istite mo`at da se iskoristat samo so privlekuvawe na seriozni investitori koi }e go vratat sjajot na Prespa”, veli Naumovski. Turisti~kite rabotnici velat deka i pokraj zgolemeniot interes od strana na stranskite turisti za poseta na ovoj predel, sepak, tie vo selata kraj ezeroto ne se zadr`uvaat pove}e od dva, tri dena. Tie velat deka otkako }e ja videle prekrasnata priroda i }e go vkusele vkusnoto jadewe, zaminuvale nakaj Ohrid, bidej}i ovoj region osven ~ist vozduh, dobra hrana i ubavi pejsa`i nema nikakva druga turisti~ka ponuda.


NAVIGATOR

15.06.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI



INVESTICIJA NA MESER VO MAKEDONIJA ovite investicii se dobri, bez ogled dali se doma{ni ilii stranski, a vo uslovi koga ovie vtorite gi ~ekame kako do`d vo pustina, sekoja vest za novootvorena fabrika vo Makedonija isklu~itelno n$ raduva. Naskoro }e se slu~i otvorawe na nova fabrika za proizvodstvo na gasot jaglerod dioksid vo Mexitlija, Bitolsko, vo sopstvenost na kompanijataa Meser Vardar Tehnogas od Skopje, koja pak e del od germanskata grupacija Meser. [tefan Meser, sopstvenikot i glaven izvr{en direktor na kompanijata, re{i nivnata najgolema investicija vo regionot da bide tokmu vo Makedonija. Semejnata kompanija koja pove}e od 100 godini se zanimava so proizvodstvo i distribucija na industriski gasovi e prisutna na pazarite na ~etiri kontinenti, a od pred 13 godini so kupuvaweto na firmata Tehnogas doa|a i na makedonskiot pazar. Ja kupuvaat starata fab-

N

BO@IDAR \ELI]

VAN^O KARGOV

ANTONIO MILO[OSKI

XEZAIR [A]IRI

a lice mesto vr{i pritirv dr`aven funkcioner amesto da lobira za Maked kogo saka da se brani P koj ekspresno se otka`a Nsok vrz EU za Srbija da Ndonija na ministerskiot Opratenikot i borecot na od edna funkcija koga dobi go zapo~ne procesot na rati- sostanok na EU, ministerot ONA, koga li~no toj se zazabele{ka od Antikorup- fikuvawe na Dogovorot za stabilizacija i asocijacija ciskata komisija  BIZNIS-PLANOT NA

@IVKO

za nadvore{ni oceni deka e podobro da bide vo Budva

kanuva so destabilizacija

RADEVSKI PRED GOLEMA PRE^KA

OD NLB TUTUNSKA BANKA ZAVISI SUDBINATA NA SVEDMILK Iako minatata nedela doveritelite na Svedmilk mu dadoa zeleno svetlo na @ivko Radevski da izgotvi biznis-plan za restartirawe na mlekarnicata, sepak s$ }e padne vo voda ako ne se dogovori so Tutunska banka ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

LB Tutunska banka, sepak, go ima krajniot zbor za idninata na Svedmilk. Iako minatata nedela mnozinstvoto od doveriteli se izjasnija za prifa}awe na predlogot na bitolskiot biznismen @ivko Radevski da izgotvi biznis-plan za restartirawe na skopskata mlekarnica, porane{niot direktor na bitolskata mlekarnica veli deka site negovi planovi i inicijativi }e padnat vo voda ako ne se dogovori so najgolemiot doveritel za vra}awe na dolgot. “Prvo treba pravno da ras~istime {to, vsu{nost, zna~i izla~noto pravo za Tutunska banka, koja e najgolem doveritel, i koi prava gi ima so toa. Sakame so sudot da utvrdime dali e pravno izdr`ano ova barawe na bankata”, objasnuva za “Kapital”, @ivko Radevski. Spored nego, iako ostanatite doveriteli na poslednoto ro~i{te se izjasnija pozitivno za negovata inicijativa za vra}awe vo `ivot

N

GUBITNIK

BISER DO BISER

D

na Svedmilk, ako ne najde zaedni~ki jazik so Tutunska banka }e nema mo`nost za biznis-plan. “Seto ova mo`e da padne vo voda ako ne se dogovorime so Tutunska banka, vo ~ii race e celiot imot na mlekarnicata. Ako ne najdeme zaedni~ko re{enie so bankata, toga{ site na{i zalo`bi za restartirawe ne }e mo`at da se ostvarat. Na{ata cel e da ja aktivirame mlekarnicata, da po~neme da otkupuvame mleko od farmerite i so toa da se re{i problemot so vi{okot mleko koj se javuva sekoja godina”, objasnuva Radevski. Radevski po odlukata od

 3 FAKTI ZA...

13,6% 11,2% 5,5%

irektorkata na Fondot za zdravstvo, Maja ParnarxievaZmejkova, v~era se proslavi na mnogu na~ini. Prvo n$ napravi bolna nacija, pa gi obvini rabotodavcite deka so sila gi pravat rabotnici-te bolni za da za{tedat nekoj denar vo vreme na kriza, pa gi potvrdi tezitee na “razre{eniot” ili, kako i da e, portparol naa Fondot. Biser do biser. So izjavata deka s$ u{te ne znae za {to }e se potro{at parite koi Vladata gi odvoi za zdravstvoto, direktorkata Parnaxieva-Zmejkova gi izgubi site orudija za borba protiv eks-portparolot, Dejan Gacov, koj obvini deka Fondot raboti pod dirigentstvo na premierot Nikola Gruevski i {efot na negoviot kabinet, Martin Proto|er. U{te na seto toa, dov~era{niot svoj reprezent vo javnosta go nare~e “nekompetenten stomatolog koj ne znael {to zboruva za ekonomski ramki”. Pa, zo{to toga{ gi koristela negovite uslugi?

SE NAMALIL INDEKSOT NA CENITE NA RASTITELNOTO PROIZVODSTVO VO MAJ GODINAVA, SPOREDENO SO MAJ 2009 GODINA SE NAMALIL INDEKSOT NA CENITE NA DOBITO^NOTO PROIZVODSTVO VO MAJ 2010 GODINA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI E ZGOLEMEN INDEKSOT NA CENITE NA INPUTITE, SREDSTVA TEKOVNO POTRO[ENI VO ZEMJODELSTVOTO VO MAJ GODINAVA

Sudot dobi rok od 455 dena za izrabotka na biznisplan, koj potoa }e treba da go pretstavi pred doveritelite, a tie povtorno treba da glasaat za negovo odobruvawe. Na ro~i{teto, protiv restartirawe na fabrikata be{e edinstveno NLB Tutunska banka, koja ima udel od 38% vo pobaruvawata i bara mlekarnicata da se likvidira. Spored advokatot na bankata, te{ko }e mo`e da se sprovede planot za restartirawe i zatoa najdobro re{enie e mlekarnicata da se likvidira. Od bankata }e ~ekaat da go vidat biznis-planot na Radevski, pa }e odlu~at na koj na~in }e se vklu~at

vo nego. Farmerite, pak, smetaj}i go Radevski za seriozen biznismen koj dobro go poznava biznisot so mleko, smetaat deka restartiraweto }e bide uspe{no. Radevski prethodno najavi deka planira da investira 3,5 milioni evra i vo rok od ~etiri godini da im gi isplati pobaruvawata na doveritelite. Svedmilk, koja e vo ste~aj ve}e edna godina, ostavi dolg od okolu 30 milioni evra, od koi na farmerite otpa|aat okolu ~etiri milioni evra. Pobaruvaweto na Tutunska banka, koja e najgolem doveritel, dostigna blizu 10 milioni evra.

 PROCENKI...

[TEFAN MESER rika za CO2 na bitolski Lozar i investiraat ~etiri milioni evra vo nejzinoto renovirawe i pro{iruvawe. Fabrikata, vsu{nost, i ne prestanuva so redovnoto proizvodstvo dodeka se modernizira, a so pro{ireniot kapacitet }e se zgolemi izvozot na CO2 vo Grcija, Srbija, Albanija, Kosovo i ostanatite zemji vo regionov. Naskoro fabrikata }e bide pu{tena vo upotreba, a sve~eno }e ja otvori li~no [tefan Meser.



MAJA PARNARXIEVA-ZMEJKOVA Parnaxieva tvrdi deka najmnogu pari od buxetot na Fondot se odlevale za ogromnata administracija vo zdravstvoto i za boleduvawata. Spored nea, ili Makedoncite se bolna nacija ili, pak, rabotodava~ite gi teraat vrabotenite da odat na boleduvawe za da ne bidat na tovar na rabotodava~ot, tuku platata da im ja ispla}a Fondot za zdravstvo. Pa, {to pravat toga{ eden kup komisii vo Fondot koi treba da gi kontroliraat firmite, ako imaat takvi indicii?

MISLA NA DENOT

 TOMAS MIROV

{ef na Evropskata banka za obnova i razvoj

NE POSTOI ALTERNATIVA ZAe BARAWATA NA MMF postoi alternativa za cvrstite barawa

N

na Me|unarodniot monetaren fond, smeta {efot na Evropskata banka za obnova i razvoj, Tomas Mirov.Spored nego, site problemi vo Isto~na Evropa ne se re{eni i ovoj region, kako i site koi zboruvaat za nego, treba da gi re{i slabostite koi krizata gi napravi vidlivi. “EBRD vo nekoi pogolemi zemji koi `iveat od prilivot na kapital ili surovini, kako {to se Rusija, Kazahstan i Turcija, gleda nekakvo podobruvawe, no vo Jugoisto~na Evropa prepoznava pote{ka sostojba. Prviot kvartal vo Hrvatska be{e negativen, a i vo Romanija i Bugarija sostojbata e pote{ka vo sporedba so toa {to se o~ekuva{e pred nekolku meseci. Vo mnogu zemji e dominantno namaluvaweto na platite vo javniot sektor, vo koi prethodno postoeja golemi poka~uvawa”, pora~a Mirov.

ZARABOTIV VISTINSKO BOGATSTVO SO NEDVI@NOSTI. POPRVO BI RABOTELA SO NEDVI@NOSTI, OTKOLKU DA ODAM NA WALL STREET I DA DOBIJAM 2,8%. NEMA [ANSI

IVANA TRAMP ]ERKA NA AMERIKANSKIOT MILIJARDER DONALD TRAMP


4 15.06.2010

NAVIGATOR

 SVET

0-24 

...IZBORI VO BELGIJA

...TE@OK @IVOT

...VOJNA VO KIRGISTAN

Pobedija flamanskite separatisti

Mango za opstanok

Duri 500 mrtvi, 75.000 begalci

rodava~ na mango vo Islamabad ja nosi svojata stoka na pazar. Proda`bata na ova ju`no ovo{je e edinstven izvor za opstanok na golem broj `iteli na Pakistan.

oviot flamanski sojuz (NVA) koj se zalaga za konfederaP N lizacija na Belgija i podocna za nejzino nezabele`itelno is~eznuvawe, odnosno odvojuvawe na Flandrija i na Valonija,

~evidcite ka`uvaat deka se puka na iljadnici Uzbekistanci, O glavno `eni i deca koi go napu{taat Kirgistan, a mnogu i se ubieni. Se povikuvaat aktivistite za za{tita na ~ovekovite

pobedi na sojuznite izbori vo Belgija.

prava da im pomognat na Uzbekistancite, koi se malcinstvo.

 DVA, TRI ZBORA

 FOTO NA DENOT SVETOT NAVIVA Vraboteni vo edna kompanija slavat dodeka za vreme na rabotata go sledat prviot natprevar so koj se otvori Mundijalot 2010, natprevarot me|u Ju`na Afrika i Meksiko. Svetot ve}e e vo treska poradi sportskiot nastan broj eden koj se odr`uva vo Afrika. Naviva~ite {irum svetot gi prekinuvaat svoite redovni rabotni obvrski za da gi prosledat natprevarite na svoite reprezentacii i da im dadat poddr{ka na nacionalnite dresovi.

“Imam polna doverba vo premierot Papandreu. Gr~kata vlada }e napravi s$ {to e potrebno, a potrebni se te{ki reformi poradi koi dr`avnite lideri mo`ebi }e mora da gi `rtvuvaat svoite politi~ki karieri” JOSEF AHERMAN izvr{en direktor na Doj~e bank

“@al ni e za ~ove~kata i ekolo{kata katastrofa vo Meksikanskiot Zaliv, no Briti{ Petroleum e va`na kompanija i ima golemo zna~ewe za ekonomijata vo Velika Britanija, SAD i vo drugite zemji” DEJVID KAMERON premier na Velika Britanija

“Ekonomskoto zazdravuvawe na [panija vo tekot na 2010 godina se odviva zabaveno i zgolemuvawe na vrabotenosta mo`e da se o~ekuva duri vo tekot na slednata godina, otkako }e zavr{ime so finansiskoto restrukturirawe i }e ja odobrime reformata na pazarot na trud” ELENA SALGADO minister za ekonomija na [panija

 GADGETS

MULTIMEDIJALEN VAIO J

S

ony izdade u{te edna varijanta od all-in-one personalnite kompjuteri pod imeto Vaio J. Dizajnot na ovoj kompjuter e sli~en so ve}e postoe~kiot Vaio L, no ima malku pomal ekran so dijagonala od 21,5 in~i. Sepak, displejot na noviot model e so HD rezolucija od 1.920 x 1.080 pikseli, a ostatokot od opremata samo ja potvrduva naso~enosta na Sony kon ovozmo`uvawe na celosno multimedijalno iskustvo na svoite korisnici. Uredot doa|a so integriran

Blu-ray ~ita~, do 8GB RAM memorija so golem izbor na procesori, me|u koi e i Intel Core i7-620M. Tuka se i 500 gigabajtniot hard-disk, grafikata od Nvidia so 512MB grafi~ka memorija i ve}e instaliran Windows 7 Home Premium. Ekranot na Vaio J e ~uvstvitelen na dopir, a vo paket se ispora~uva i bez`i~na kombinacija na tastatura i gluv~e. Isporakata na ovaa serija kompjuteri zapo~nuva od sledniot mesec, dodeka cenata bi trebalo da iznesuva okolu 900 dolari.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


6 15.06.2010

POLITIKA

IRI: GRUEVSKI SO NAJNIZOK REJTING DOSEGA! o 21% premierot Nikola Gruevski bele`i najnizok rejting dosega. Po nego, so rejting od 9% se nao|a Branko Crvenkovski, 5% Ali Ahmeti i 3% Ilmi Selami. Ova se rezultatite od najnovata anketa na Amerikanskiot republikanski institut-IRI, sprovedena vo periodot od 17 do 24 maj. Soglasno podatocite od anketata, duri 49% od gra|anite se protiv reizbor na Gruevski, nasproti 42% "za", {to

S

e u{te eden indikator deka Gruevski poleka go gubi svojot rejting. Vo odnos na pra{aweto za koja partija }e glasate na slednite izbori, spored anketata na IRI, VMRODPMNE s$ u{te ima najgolema poddr{ka od 29% od ispitanicite ({to e za eden procenten poen pomalku od prethodnata anketa) 12% SDSM , 4% DPA, 8% DUI, a duri 21% od gra|anite se izjasnile kako neopredeleni.

Po pra{awata za evroatlantskite integracii na Makedonija 89% od ispitanicite odgovorile pozitivno za vlez vo NATO, a 92% za vlez vo Evropskata unija. 45% od gra|anite smetaat deka Makedonija vo momentot se dvi`i vo pogre{na nasoka, nasproti 23% koi smetaat deka sme na pravata linija. Duri 56% od gra|anite (najmnogu dosega) smetaat deka Vladata nema plan kako da ja pobedi ekonomskata kriza.

IMETO EDINSTVENATA PRE^KA NA PATOT NA MAKEDONIJA KON NATO I EU vropskiot sovet da donese odluka za po~etok na pregovorite so Makedonija. Ova se barawata navedeni vo predlo`enata rezolucija na Evropskoto sobranie za bezbednost i odbrana, ~ie zasedanie zapo~nuva denes vo Pariz. Evropskoto sobranie za bezbednost i odbrana izrazuva nade` deka nabrzo }e se najde re{enie za problemot so imeto na Republika Make-

E

donija, bidej}i toa e edinstvenata pre~ka za ~lenstvo na zemjata vo NATO i za po~etok na pregovorite so EU. Vo taa nasoka se ohrabruvaat Makedonija i Grcija da najdat zaedni~ko prifatlivo re{enie za imeto na zemjata i istovremeno se bara od Evropskiot sovet da donese odluka za po~etok na pregovorite so Makedonija. Ovaa rezulacija }e se glasa vo ~etvrtok, a e del od na-

jnoviot izve{taj posveten na odnosite na EU so zemjite od Zapaden Balkan, vo koj e naglaseno deka "vo momentov bilaterlanite sporovi, zaedno so etni~kite tenzii i organiziraniot criminal, se najserizonata zakana za stabilnosta i bezbednosta na regionot.” Sobranieto smeta deka, edinstvenata opcija za da se nadmine ova e evropskata integracija na zemjite od Zapaden Balkan.

DEBATA ZA MAKEDONIJA NA SOSTANOKOT NA MINISTRI!

NÈ “PRE[ALTAA” NA SLEDNOTO PRETSEDATELSTVO!?  Do docna popladneto v~era trae{e sostanokot na ministrite za nadvore{ni raboti na Evropskata unija vo Luksemburg, od koj (do zatvoraweto na ovoj broj na "Kapital") ne izlegoa nikakvi oficijalni informacii za toa kakva odluka e donesena. Navodno, edna od opciite e Unijata da se vrati na pra{aweto za Makedonija za vreme na belgiskoto pretsedatelstvo – (re{enie {to be{e doneseno na prethodniot samit koga od {vedskoto ne “prefrlija” na {panskoto pretsedatelstvo). Me|utoa, drugata informacija e deka imalo i predlozi za Makedonija voop{to da ne stane zbor vo zaklu~ocite {to }e se donesat po sostanokot KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o momentot na zatvorawe na vesnikot se o~ekuva{e Ketrin E{ton, visokiot pretstavnik za nadvore{na politika na EU, da ja spomene zemjata, po {to bi sleduvala debata za toa kako } e se formulira zaklu~okot od sostanokot i dali Makedonija voop{to }e se najde vo nego. Iako sostanokot na ministrite za nadvore{ni raboti na zemjite-~lenki na Evropskata unija trae{e do docna popladneto, a pres– konferencijata na E{ton be{e odlo`ena, pa nema{e oficijalni detali od debatata, ona {to neoficijalno prostrui kako vest e deka navodno pred sostanokot se sudrile dve pozicii – eden za odlukata za Makedonija da se rasprava vo tekot na slednoto pretsedatelstvo, koga so Unijata }e rakovodi Belgija (a za da ne se ~eka i da se gubi vreme do dekemvri, edna od varijantite e pra{aweto za datumot na zemjava da se otvori u{te vo juli, samo {to Belgija }e go prezeme pretsedatelstvuvaweto). Drugata pozicija bila Makedonija voop{to da ne se najde vo zaklu~ocite na Sovetot, oti ako se spomenela, } e moralo da se spomene i pra{aweto so imeto kako edinstven uslov, a toa ne bi bila dobra poraka. I dodeka vo Brisel se vojuva te{ka diplomatska bitka za natamo{niot razvoj na integraciite na zemjava, ministerot Antonio Milo{oski cel

V

den prestojuva{e na Samit na zemjite na Centralna Evropa vo Budva!? Za razlika od negovite kolegi od Balkanot, koi otpatuvaa vo Luksemburg za da lobiraat za evropskite aspiracii na svoite zemji. Na primer, Bo`idar \eli}, vicepremier za evrointegracii vo srpskata vlada! Vo me|uvreme, gr~kiot pe~at ve}e nagolemo {pekulira deka re{enieto e mnogu blisku i deka dvete zemji tajno se dogovaraat za imeto na rekata Vardar da bide koristeno kako razlikuvawe na Republika Makedonija od regionot vo Severna Grcija so istoto ime. Spored vesnikot “Katimerini” i nacionalnata televizija

“Antena” vo tekot na letovo }e se objavi deka imeto e dogovoreno kako posledica na intenzivni pregovori na medijatorot Metju Nimic so dvete strani i so silno lobirawe i posredstvo na amerikanskiot Stejt department. Dilemata sega bila dali e Republika Vardarska Makedonija ili Republika Makedonija (Vardar). Spored dvata mediumi varijantata Republika Vardarska Makedonija gi zadovoluvala gr~kite crveni linii, a i za makedonskata strana ovoj predlog ne e ni{to novo. Dokolku se potpi{e dogovor, novoto ime }e bide za me|unarodna upotreba i } e go ima vo makedonskite

paso{i. Zapadni diplomati, pak, za vesnikot izjavile deka e zabele`an seriozen napredok vo pregovorite po tet-a tet sredbite me|u premierite Gruevski i Papandreu, za razlika od prethodnite godini koga bilateralnite sredbi se odvivaa na ponisko diplomatsko nivo. Ona {to e interesno e deka makedonskite vlasti cel den ne izlegoa so oficijalen komentar na vakvite pi{uvawa na gr~kite mediumi. Nitu vo

Vladata, nitu vo vladeja~kata VMRO–DPMNE ne sakaa da gi komentiraat informaciite. Ona {to izvori za “Kapi-

tal” go tvrdat e deka pod intenziven i dosega neviden diplomatski pritisok vo izminative nekolku meseci ne{tata se pridvi`uvaat napred. “Republika Makedonija (Vardar) kako re{enie, ne samo {to ne bi go otfrlile, tuku istoto bi se smetalo za golema pobeda na Makedonija vo pregovara~kiot proces, no, sepak, rano e da se prejudicira”, velat za “Kapital” vladini izvori. Deka ova re{enie e prifatlivo za makedonskata strana smeta i porane{niot ambasador Risto Nikovski, koj veli deka kakva bilo dodavka me|u Republika i Makedonija e neprifatliva, bidej}i direktno vlijae na identitetot na narodot. “Za sekoja druga mo`nost treba da se razgovara seriozno i da se bara re{enie koe }e bide prifatlivo. Otfrlaweto na Severna ili Gorna zna~i deka se odi ~ekor napred” veli Nikovski i potencira deka zboruva vo svoe ime, a ne kako sovetnik vo kabinetot na pretsedatelot Ivanov.

INTERPELACIJATA ZA VASKO NAUMOVSKI

@BOGAR: MAKEDONIJA TREBA DA SE NAJDE NA DNEVEN RED

nazaduvawe vo ispolnuvaweto na politi~kite kriteriumi za ~lenstvo vo EU, zastoj vo usoglasuvawe na makedonskoto so evropskoto zakonodavstvo, necelosno sproveduvawe na ve}e donesenite zakoni so evropsko znamence, se pri~inite poradi koi opoziciskata LDP i Nova Demokratija baraat razre{uvawe na vicepremierot za evrointegracii, Vasko Naumovski.

islam deka dojde vreme da & dodelime datum za pregovori na Makedonija, izjavi v~era {efot na slovene~kata diplomatija, Samuel @bogar, pred po~etokot na sostanokot na ministrite za nadvore{ni raboti na EU, prenesuva Doj~e Vele. Toj smeta deka takvata odluka bi bila pozitivna i za Grcija, no i za celata EU. "Makedonija treba da bide na

U

"Ako nekoja interepelacija zaslu`uvala da bide prifatena, toa e ovaa. Klu~nite pri~ini zo{to ne sme zadovolni od rabotata na Naumovski e celosnata marginalizacija na Sektorot za evropski pra{awa, telo koe treba da pretstavuva lokomotiva na toj proces, no e telo koe e dlaboko vo senkata na Vladata. Za toa zboruva negoviot kompletno neseriozen, ignorantski odnos kon svojata

rabota i kon onie {to mu ja dadoa doverbata", re~e pratenikot na LDP, Andrej @ernovski. Vicepremierot Naumovski kako odbrana i odgovor na interpelacijata se osvrna na rezultatite od sopstvenata rabota na koja upatuvaat zaklu~ocite od Komitetot za stabilizacija i asocijacija me|u EU i Makedonija vo koj be{e pozdraven napredokot na dr`avata vo brojni oblasti.

M

dneven red. Imam rasprava za Zapadniot Balkan i vo tie ramki }e go otvorime pra{aweto za Makedonija. Vo dekemvri rekovme deka }e se navratime na Makedonija za vreme na {panskoto pretsedatelstvo. Denes e poslednoto zasedavawe na toa pretsedatelstvo i mislam deka e red da razmenime nekolku komentari na taa tema. Ne veruvam deka }e postigneme soglasnost za po~nuvawe na pregovorite. Nie, sepak, mis-

lime deka toa bi bilo dobro i za Grcija, pa i za celata EU”, re~e @bogar. Spored Doj~e Vele, povikuvaj}i se na diplomatski izvori, [vedska pritiska Makedonija da se najde vo krajnite zaklu~oci, barem so povtoruvawe na zaklu~okot od minatiot ministerski sovet vo dekemvri, so povik do belgiskoto pretsedatelstvo da se vrati na pra{aweto sledniot dekemvri.


FOKUS

15.06.2010

7

REBALANSOT GI "KRPI" DUPKITE VO BUXETOT

VLADATA, A NE KRIZATA, GI ISPRAZNI FONDOVITE

 "Kapital" istra`uva{e zo{to se slu~uvaat ovie transferi kon fondovite za penzisko i zdravstveno osiguruvawe i {to se slu~i za da go zagrozi nivnoto rabotewe. Analizata koja ja napravivme poka`uva deka ekonomskata kriza so koja se soo~uva svetot i Makedonija imaat odredeno vlijanie vrz namalenata naplata na pridonesite. No, toa e daleku pomalo vo sporedba so vlijanieto {to vrz buxetite na ovie dva fonda go imaat proektite i potezite koi Vladata gi napravi vo izminative dve godini, kako del od Prerodbata BILJANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

ebalansot na buxetot za 2010 godina koj sega se pravi e poteg na koj Vladata e prinudena zaradi namalenata naplata na prihodi vo buxetot i so cel da se pokrijat dupkite koi kako rezultat na toa se pojavija vo dr`avnata kasa i vo fondovite za zdravstveno i penzisko osiguruvawe. Takviot zaklu~ok go potvrduvaat brojkite od predlo`eniot rebalans, no i objasnuvawata od Ministerstvoto za finansii koj e predlaga~ na rebalansot. Transferite do Fondot za zdravstvo od 1.120 milioni denari (18,2 milioni evra) i do Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe od 500 milioni denari (8 milioni evra) se obezedni od buxetot so cel da se obezbedi nivnoto nepre~eno rabotewe, odnosno za da mo`e da se obezbedat zdravstveni uslugi i lekovi i za navreme da se isplatat penziite. "Kapital" istra`uva{e zo{to se slu~uvaat ovie transferi kon fondovite za penzisko i zdravstveno osiguruvawe i {to se slu~i za da go zagrozi nivnoto rabotewe. Analizata koja ja napravivme poka`uva deka ekonomskata kriza so koja se soo~uva svetot i Makedonija ima odredeno vlijanie vrz namalenata naplata na pridonesite. No, toa e daleku pomalo vo sporedba so vlijanieto {to vrz buxetite na ovie dva fonda go imaat proektite i potezite koi Vladata gi napravi vo izminative dve godini, kako del od Prerodbata. Namaluvaweto na pridonesite za penzisko i invalidsko osiguruvawe, zgolemuvawe na penziite, zdravstveno osiguruvawe za site neosigureni lica, masovno vrabotuvawe na privremeno vraboteni, evtini lekovi za site se samo del od vladinite “re-

R

 So ovoj re-

balans vo zdravstvoto se prefrlaat dopolnitelni 1.120 milioni denari (18,2 milioni evra). So toa visinata na parite koi godinava }e se prefrlat od dr`avniot buxet kon Fondot za zdravstveno osiguruvawe }e iznesuva blizu 59 milioni evra, {to e okolu 20% od godi{niot buxet na Fondot za godinava formski” merki koi gi optovarija penziskiot i fondot za zdravstvo. ZDRAVSTVENATA KASA E PRAZNA! So ovoj rebalans vo zdravstvoto se prefrlaat dopolnitelni 1.120 milioni denari (18,2 milioni evra). So toa visinata na parite koi godinava }e se prefrlat od dr`avniot buxet kon Fondot za zdravstveno osiguruvawe }e iznesuva blizu 59 milioni evra, {to e okolu 20% od godi{niot buxet na Fondot za godinava. Deka zdravstvenata kasa e prazna ve}e ne e tajna i s$ poglasno se zboruva za toa. Duri samiot minister za zdravstvo, Bujar Osmani, pred

ne{to pove}e od eden mesec, vo nalet na iskrenost, prizna deka dupkite vo zdravstvoto se tolku golemi, {to za da se saniraat }e mora pridonesite za zdravstvo da se zgolemat od sega{noto nivo, odnosno da se vratat na prethodnoto nivo. Ekspertite koi gi kontaktiravme velat deka ovaa Vlada donese niza merki so koi go optovari buxetot na Fondot za zdravstveno i go dovede vo pra{awe negovoto rabotewe. Namaluvaweto na pridonesite za zdravstveno osiguruvawe od 9,2% na 6% {to se slu~i od po~etokot na godinava e samo edna od vladinite merki, koja spored ekspertite, mo`e da go namalat buxetot na Fondot od sega{nite 300 milioni evra na 240 milioni evra vo slednite dve godini. Nikola Panovski, porane{en direktor na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, veli deka nikoga{ dosega ne se prefrlale tolku golemi transferi od buxetot kon Fondot za zdravstvo. Vo vremeto koga minister za finansii be{e Nikola Popovski, veli toj, za da se prefrlat tolku pari kon Fondot za zdravstvo be{e mislovna imenka. Toj poso~uva nekolku politiki na ovaa Vlada koi se klu~ni za namalenite prihodi vo buxetot na Fondot za zdravstvo. “Zdravstvenoto osiguruvawe za site lica, namaluvaweto na pridonesite za zdravstvo, pro{iruvaweto na pozitivnata lista na lekovi, privremenite vrabotuvawa i vrabotuvawata po dogovor na delo koi samo vo Fondot se zgolemeni na 180 lica, kako i pogolemite plati vo zdravstvoto se klu~nite potezi koi go ispraznija buxetot na Fondot”, veli Panovski. Spored nego, prihodite vo Fondot za zdravstvo sega po~nuvaat da se oporavuvaat za razlika od prvite meseci godinava, no vo pra{awe se dovedeni funkcioniraweto

 So transf-

erot na ovie 7,3 milioni evra transferite koi od dr`avniot buxet }e se prefrlat vo Fondot za PIOM godinava }e iznesuvaat 232 milioni evra na Fondot i negovata nezavisnot. Najsve`o e priznanieto na sega eks-portarolot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Dejan Gacov. Istiot den koga Vladata go kroe{e rebalansot na buxetot Gacov izleze vo javnosta da ka`e deka si dava ostavka bidej}i ne saka pove}e da bide del od rasturaweto na zdravstvoto koe se slu~uva pod diktat na premierot Nikola Gruevski. “Pove}e ne sakam da bidam del od ovoj tim, od ovaa pogubna zdravstvena politika, koja za mnogu kratko vreme so svoite "reformi” uspea da gi ostavi gra|anite bez lekovi, so ruinirani bolnici, bez nikakvi osnovni higienski uslovi, so celosno demotivirani mati~ni lekari i stomatolozi”, izjavi Gacov. Iako izjavite na Gacov bea demantirani od direktorkata na Fondot deka se neto~ni i deka sega eks-portparolot nemal vrska so ekonomija, ne treba da se zaboravi deka pred odredeno vreme na ist na~in i so isto taka te{ki obvinuvawa kon vladiniot vrv od funkcijata si zamina i porane{niot vicepremier za evrointegracii, Ivica Bocevski. “Treba na site da im bide jasno deka Vladata e taa {to ja pravi politikata na

ovaa ustanova. Fondovskiot menaxment nema nezavisnost. Site "reformski” odluki {to go dovedoa zdravstvoto do ova "derexe" se doneseni i sprovedeni so direkten diktat na Gruevski i na Proto|er”, izjavi Gacov. Deka odlukite vo Fondot se nosat po diktat na Vladata upatuva i izjavata na direktorkata na Fondot za zdravstvo, koja i nekolku dena po objaveniot rebalans nema{e informacii za {to to~no } e se tro{at parite koi gi dobiva Fondot, odnosno dali so niv }e se krpat dupkite ili, pak, }e se naso~at za drugi nameni. VLADATA SE FALI SO POVE]E VRABOTENI, A PRIDONESITE PA\AAT?! Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, na pra{awe zo{to se prefrlaat dopolnitelni 7,3 milioni evra (450 milioni denari) od buxetot vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe prizna deka ima problem so naplata na pridonesite vo fondot vo prvite nekolku meseci godinava. “Zaradi vkupnite ekonomski uslovi, ekonomskata kriza vo Evropa i slu~uvawata vo makedonskata ekonomija pridonesite vo prvite meseci bea pod planiranoto. Za da ne dojde do namaluvawe na vkupnite sredstva i na vkupniot buxet na penziskiot fond be{e potrebno da se dopolni toj iznos so 450 milioni denari”, pojasni Stavreski. So transferot na ovie 7,3 milioni evra, transferite koi od dr`avniot buxet } e se prefrlat vo Fondot za PIOM godinava }e iznesuvaat 232 milioni evra. Od Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i od Ministerstvoto za trud i socijalna rabota pobaravme podetalno objasnuvawe za kolku e namalena naplatata na pridonesite i koi se konkretnite pri~ini. Zamenik-ministerot za trud i socijala Spiro Ristevski i pokraj vetuvaweto ne ni

dostavi pokonkretni detali za slu~uvawata vo negoviot resor i za podetalni objasnuvawa n$ upati do Ministerstvoto za finansii ili do Upravata za javni prihodi. Za da bide apsurdot u{te pogolem vo obrazlo`enieto na predlog-rebalansot na buxetot za 2010 godina Vladata se pofali so zgolemuvawe na brojot na vrabotuvaweto i namaluvawe na nevrabotenite. “I pokraj ekonomskata kriza, na pazarot na rabotna sila vo 2009 godina bea zabele`ani rast na stapkata na vrabotenost na 38,4%, odnosno porast od 1,1 procenten poen i namaluvawe na stapkata na nevrabotenost za 1,6 procenten poen ili na nivo od 32,2%”, velat vo Ministerstvoto za finansii. Ottuka, ostanuva nejasno kako e mo`no pridonesite za penzisko i invalidsko osiguruvawe da se namaluvaat vo uslovi koga se zgolemuva brojot na vrabotenite vo dr`avata, {to logi~no bi trebalo da ja zgolemi naplatata na pridonesite. Ekspertite koi gi kontaktiravme velat deka Vladata so planovite da ja zgolemi javnata administracija so novi minimum 5 iljada vraboteni dopolnitelno } e gi optovari fondovite za penzisko i zdravstveno osiguruvawe. Spored presmetkite koi gi napravi "Kapital", nivnoto trajno vrabotuvawe vo javniot sektor }e go ~inat buxetot dopolnitelni 30 milioni evra godi{no. No, kade bilo da se krati ostanuva klu~niot predizvik na koj Vladata mora da odgovori, a toa e da obezbedi ekonomski rast koj }e obezbedi finansirawe na buxetot, koj spored toa kako sega e proektiran e pregolem tovar na ekonomijata za finansirawe. Ako ne po~nat da se kreiraat novi rabotni mesta }e se dovede vo pra{awe i postoeweto na fondovite, odnosno isplatata na penziite i sistemot na javno zdravstvo.


8 15.06.2010

OP[TESTVO  Vladata odlu~i

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

vojno }e se namali visinata na kaznite koi dosega gi pla}aa firmite za prekr{uvawe na zakonskite propisi, najavi Vladata, so objasnuvawe deka ovie izmeni vo zakonskite odredbi }e bidat najpovolni za biznis-zaednicata. No, ovaa vest od Vladata ne gi izraduva mnogu biznismenite koi se pla{at deka zad vakvite izmeni stoi nekoja skriena politika. Spored niv, Vladata }e gi namali kaznite, no }e go zgolemi intenzitetot na inspekciskiot nadzor. "Mo`ebi visinata na kaznite }e se namali, no za taa cena inspektorite }e po~nat da n$ posetuvaat po~esto", veli za "Kapital" sopstvenikot na konfekcijata Stevik. Od vinarskata vizba Povardarie smetaat deka prvi~nite zakonski odredbi se izbrzano doneseni, a vo vreme na kriza mo`nosta da se platat ogromnite kazni e mnogu mala. Tie se nadevaat deka izmenite vo kaznenata politika }e bidat vo prilog na firmite, a ne na buxetot na dr`avata. "Sekojdnevno se soo~uvame so visoki kazni, pa duri i so odzemawe na pravoto za vr{ewe dejnost", veli Dim~e Kocevski od pravnata slu`ba na Povardarie. Na v~era{nata pres-konferencija odr`ana po povod unapreduvaweto na vladinata kaznena politika, vicepremierot Vladimir Pe{evski se ogradi od vakvite reakcii na biznis-zaednicata. "Celta ni e da se po~ituva

D

 VLADINATA KAZNENA POLITIKA "OMEKNUVA"

VLADATA GI NAMALUVA KAZNITE, NO NE I KAZNUVAWETO?! Zakonot, a ne da se uni{ti biznisot", re~e toj. Vo ramkite na unapreduvaweto na kaznenata politika, Vladata planira izmeni vo 160 zakoni, od koi 16 se ve}e pominati na vladina sednica. Vo prvata faza se napraveni korekcii vo zakonite za rabotni odnosi, trgovija, ugostitelska dejnost, zanaet~istvo, grade`ni{tvo, kultura, obrazovanie i zemjodelstvo. Spored vladinite predlozi, vo trgovijata se planira namaluvawe na ka-

znite vo prosek za 50%. Za pomali prekr{oci vo ovaa dejnost se voveduva merkata edukacija i uka`uvawe. Ako taa ne se po~ituva, prekr{itelot }e bide kaznet so suma za 30% poniska od sega{nata. Drasti~no namaluvawe ima kaj globite za neistaknuvawe na licencata za proda`ba na alkohol. Dosega{nata kazna od 5.000 evra se namaluva na 700 evra. Najaveni se olesnuvawa vo delot na ugostitelstvoto, kade {to

dvojno }e se namalat kaznite za nepo~ituvawe na rabotnoto vreme. Spored Zakonot za rabotni odnosi, namesto dosega{nata kazna od 15.000 evra, pravnite lica }e platat 7.500 evra dokolku inspekcijata im zatekne neprijaven rabotnik. Vo delot na ovoj Zakon e napravena u{te edna izmena, koja spored Vladata, im odi vo prilog na rabotnicite, no ne i na rabotodava~ite. Ako inspekcijata zatekne lice vo raboten odnos koe

se vodi kako nevraboteno, rabotodava~ot }e bide zakonski obvrzan vo rok od 15 dena da go prijavi kako svoj vraboten i da mu isplati tri prose~ni bruto-plati vo tekovniot mesec. Vladata najavi i poka~uvawe od 30% kaj globite vo delot na slu`ewe alkohol na maloletnici. Otsega goleminata i snabdenosta na marketot }e bidat presudni za visinata na kaznata, so toa {to osven globa, }e se odzema i celata stoka koja bila predmet na

dvojno da ja namali visinata na kaznite za firmite, no so toa ne gi napravi biznismenite mnogu sre}ni zatoa {to tie se pla{at deka sega }e se zgolemi intenzitetot na inspekciskiot nadzor za da se pokrijat nekoi buxetski dupki

700

evra iznesuva kaznata za neistaknuvawe na licencata za proda`ba na alkohol, namesto dosega{nata, koja ~ine{e 5.000 evra

prekr{ok. Pe{evski tvrdi deka buxetskite implikacii }e bidat negativni, no deka vo Vladata ne razmisluvale mnogu na ovaa tema. Sprotivno na izjavata na Pe{evski, ekspertite smetaat deka unapreduvaweto na kaznenata politika e dobro osmislen poteg na Vladata za polnewe na buxetskite dupki. Spored niv, so vakvata politika }e uspeat da se naplatat i kazni koi dosega poradi visinata ne mo`ele da se "izvle~at" od pomalite firmi.


OP[TESTVO

15.06.2010

9

 ISHOD OD PRVIOT IPARD OGLAS

TRIESET ZEMJODELSKI PROEKTI DOBIJA EVROPSKI PARI  Nedelava }e bidat dodeleni re{enijata za kofinansirawe na triesetina proekti od prviot oglas od IPARD-programata, na koj apliciraa pove}e od 130 proekti VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

o dodeluvawe na re{enijata za kofinansirawe na prvite triesetina proekti koi }e ja koristat IPARD-programata za zemjodelstvo i ruralen razvoj, oficijalno vleguvaat prvite evropski pari za ovaa namena vo Makedonija. Od pove}e od 130 podneseni aplikacii vo ramki na prviot oglas za koristewe na IPARD, pettata komponeneta na IPA programata na Evropskata unija za pretpristapna pomo{, "Vo momentov se vr{i finalizirawe na kontrolite na teren za aplikantite koi bea oceneti kako dobri za kofinansirawe i se o~ekuva vo tekot na nedelava da im bidat dodeleni re{enijata na po 15-ina aplikanti vo prvata i vtorata grupa i nekolku od tretata. Vkupniot iznos na sredstvata po dogovorite koi }e im bidat odobreni za kofinansirawe iznesuva 2,5 milioni evra, a vrednosta se dvi`i od 4 do 5 milio-

S

ni evra", objavi v~era Toni Dimovski, direktorot na Plate`nata agencija. Na oglasot objaven lani vo dekemvri vkupno bea prijaveni 133 aplikanti, od koi 58 za investicii vo zemjodelski stopanstva za restrukturirawe i nadgradba, 41 za prerabotuva~ki kapaciteti i modernizacija za dostignuvawe na standardite na EU i 34 za diverzifikacija i razvoj na ruralnite ekonomski aktivnosti. Na oglasot bea ponudeni vkupno 24,3 milioni evra od koi 19 milioni od buxetot na EU za ruralen razvoj od programite za 2007, 2008 i 2009 godina. Od niv 2,1 milioni evra se od programata za 2007 godina, 6,7 milioni za 2008 i 10,2 milioni evra od programata za 2009 godina. Zadovolni od projaveniot interes na prviot oglas, Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj najavuva objavuvawe na nov oglas vo periodot avgust-septemvri godinava. Celta e da se povle~at {to e mo`no pove}e sredstva od pretpristapnata pomo{ za pettata kom-

poneneta. Dimovski veli deka vo prviot oglas se soo~ile so nekompletni barawa, kade {to predni~at nedostavuvaweto izjavi za poteklo na opremata {to e predmet na investicija, otstapuvawe vo starosnata struktura na aplikantite, kako i nesoodvetstvuvawe so merkite od IPARD-programata. IPARD e programa koja funkcionira na princip na kofinansirawe. Toa zna~i deka aplikantot

5

milioni evra e vrednosta na 30-ina odobreni proekti za kofinansirawe od IPARD

sam treba da ja obezbedi celata suma za proektot, a po negovoto uspe{no zavr{uvawe, spored kriteriumite na IPARD, i napravenata kontrola, }e se dobijat 50% kofinansirawe od IPARD.

PETTA KOMPONENTA NA IPA ZA RURALEN RAZVOJ (IPARD)  2007 2,1 milion evra  2008 6,7 milioni evra  2009 10,2 milioni evra

[TO KOFINANSIRA IPARD?

 Investicii vo zemjodelski farmi  Investicii vo industrijata za prerabotka na zemjodelski proizvodi i marketing na zemjodelski proizvodi  Razvoj na diverzifikacija na ruralnite regioni


10 15.06.2010

OP[TESTVO

USTAVNITE SUDOVI NE MO@AT BEZ NEZAVISNOST

MURATOVSKI ZAGRI@EN ZA SSM

isijata na ustavnite sudovi da gi obezbedat najva`nite op{testveni vrednosti opredeleni vo ustavite, kako {to se vladeewe na ustavot i ustavnosta, odnosno vladeewe na pravoto; podelba na dr`avnata vlast na zakonodavna, izvr{na i sudska i ostvaruvawe na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi, e ostvarliva samo dokolku tie se nezavisni vo organizaciska, funkcionalna i

retsedatelot na Sindikatot na rabotnicite od upravata, pravosudnite organi i zdru`enijata na gra|ani (UPOZ), Van~o Muratovski, v~era izjavi deka e zagri`en za sostojbite vo Sojuzot na sindikatite na Makedonija i obvini deka novoto rakovodstvo ne pravi ni{to za vetenite reformi i za modernizacija. Toj tvrdi deka se pravi ogromen pritisok vrz

M

finansiska smisla, smeta pretsedava~ot na Regionalnata konferencija na ustavnite sudovi i pretsedatel na Ustavniot sud na Makedonija, Trendafil Ivanovski. Ustavniot sud vo zemjava vo posledno vreme e cel na politi~ki pritisok i partiski prepukuvawa, so {to se zagrozuva negovata nezavisnost. Zatoa, vo zaklu~ocite na konferencijata, koja se odr`a vikendov vo Ohrid, e

poso~eno deka funkcionalnata nezavisnost na ustavnite sudovi podrazbira precizna nadle`nost, samostojno ureduvawe i vodewe na postapkite, kako i odlu~uvawe. Spored u~esnicite na konferencijata, od posebna va`nost za ostvaruvawe na ustavnata demokratija e politi~kite granki na vlasta da go neguvaat po~ituvaweto na ustavnite institucii i da ja pottiknuvaat doverbata vo ustavnoto sudstvo.

P

vrabotenite vo SSM, pa duri se kontrolirala i nivnata elektronska po{ta. “Tie zemaat redovna plata, iako Mitrevski tvrde{e deka }e go stabilizira Sindikatot. Namesto toa, samo se {eta vo stranstvo i gi ukinuva klu~nite rabotni mesta, kako na portparolot i {efot na kabinet vo SSM”, re~e Muratovski. “Mnogu e jasno deka nekoj saka da go uni{ti SSM i da ja dobie zgradata

na sindikatot koja e na odli~na lokacija”, istakna Muratovski. Spored nego, noviot pretsedatel na SSM, @ivko Mitrevski, namesto reformi pravel samo delovni~ki i statutarni izmeni. “Celta mu e da si ja obezbedi idninata na kongresot {to planira do go odr`i do oktomvri godinava i na koj planira da bide edinstven kandidat za da bide izbran za pretsedatel na SSM”, re~e Muratovski.

 EKSPERTITE I OPOZICIJATA REAGIRAAT

PREMIEROT NE SMEE DA JA UZURPIRA RABOTATA NA ZAKONODAVECOT GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

remierot nema nikakvi ingerencii da odlu~uva za novi izmeni vo zakonite, za koi po definicija treba da odlu~i Sobranieto. Ova e samo u{te eden eklatanten primer deka kaj nas izvr{nata vlast dlaboko ima zame{ano prsti vo zakonodavnata vlast. Iako zakonite gi predlaga Vladata i resornite ministerstva, za niv rasprava i odlu~uva Sobranieto,- veli profesorot Ana Pavlovska-Daneva od Pravniot fakultet, otkako premierot Nikola Gruevski vikendov izjavi deka }e go prolongira stapuvaweto vo sila na Zakonot za izvr{uvawe. Izmenite na Zakonot za izvr{uvawe predviduvaat prisilna naplata na zaostanatite smetki za komunalii od strana na izvr{itelite, a po doneseno re{enie od strana na notar. Ovie izmeni pred nekolku dena gi obrazlo`uva{e ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, a predizvikaa burni reakcii vo javnosta.

P

UPAD VO ZAKONODAVNATA VLAST Ekspresno, premierot vikendov najavi prolongirawe na ovie zakonski izmeni. Ekspertite vakvata izjava ja ocenija kako ~isto populisti~ka so koja premierot Gruevski poka`uva deka izvr{nata vlast e dlaboko navlezena vo zakonodavnata.

 Izjavata na premierot Nikola Gruevski deka }e ja odlo`i primenata na Zakonot za izvr{uvawe, koj predviduva prisilna naplata na zaostanatite smetki za komunalii, za ekspertite e primer za grubo me{awe na izvr{nata vo zakonodavnata vlast Spored Daneva, vakviot upad na izvr{nata vo zakonodavnata vlast uka`uva na toa deka Vladata si gi nosi zakonite po svoja merka. "Iako za pove}eto zakoni, a konkretno i za ovoj, raspravaat i svoi predlozi davaat eksperti od ovaa oblast, sepak, nivnite zabele{ki ne se zemaat predvid", veli Daneva.

Koga se vide deka nepopularnite izmeni vo Zakonot za izvr{uvawe mo`at da donesat socijalni nemiri, veli taa, premierot se odlu~i so populisti~ka merka da odlu~i primenata na ovoj Zakon da se odlo`i. Vesta za novite izmeni vo Zakonot za izvr{uvawe so golema razo~aranost ja do~eka i javnosta, a Kon-

federacijata na sindikati vo zemjava ovaa zakonska odredba ja protolkuva kako "dr`aven reket". "Poradi mo`nosta od pojava na socijalni nemiri, premierot ja dade ovaa populisti~ka izjava vo koja potencira deka so pratenici od negovata partija razgovaral za prolongirawe na ovoj Zakon. Vakvata inicijativa na premierot ne soodvetstvuva so pravnite zakoni, bidej}i Zakonot e vlezen vo procedura i vo ovoj moment ne mo`e da se podnesuvaat novi amandmani i izmeni na Zakonot", veli Daneva.

NEZADOVOLNI I TIE [TO TREBA DA GO SPROVEDAT ZAKONOT Razo~aranost od novite izmeni na ovoj Zakon poka`aa i od Komorata na izvr{iteli. Ottamu potvrduvaat deka, iako bile vklu~eni vo raspravata za nacrt-zakonskite izmeni i dopolnuvawa na ovoj Zakon, mnogu od nivnite barawa ne bile zemeni predvid. "Ona {to nas vo momentot n$ zagri`uva e dali ova prolongirawe se odnesuva samo na naplatite ili na site izmeni za koi se rasprava{e, kako {to e, na primer, noviot tarifnik za izvr{itelite", izjavi Antonio Ko{tanov, pretsedatel na Komorata na izvr{iteli. Toj veli deka dokolku prolongiraweto se odnesuva samo na naplatite, toa za niv nema da sozdade mnogu problemi, me|utoa }e sozdade dopolnitelni problemi za doveritelite, koi poradi dolgite i ma~ni sudski proceduri nema da mo`at da gi ostvarat svoite naplati. I za opozicijata ovaa izjava na Gruevski e primer so koj premierot u{te edna{ potvrduva deka parlamentot i ponatamu ostanuva

VLADO BU^KOVSKI

glasa~ka ma{inerija na vladeja~kata garnitura. "Vakvata izjava na Gruevski poka`a deka kaj nas parlamentot e samo prodol`ena raka na Vladata, koja gi nosi zakonite po merka i barawe na premierot. Premierot znae predvreme {to }e glasa parlamentot. Sme{no e toa {to pred samo nekolku dena ministerot za pravda Mihajlovski gi pravda{e i fale{e novite izmeni, a sega Gruevski vakvite izmeni gi prolongira", smeta pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski. Izmenite na Zakonot za izvr{uvawe, koj e vo sobraniska procedura i se nao|a vo faza na vtoro ~itawe, treba{e da stapat na sila na 24 juni ovaa godina, a naplatite koi treba{e da gi vr{at izvr{itelite treba{e da po~nat od 1 juli.

PRATENIK NA SDSM "Vakvata izjava na Gruevski poka`a deka kaj nas parlamentot e samo prodol`ena raka na Vladata, koja gi nosi zakonite po merka i barawe na premierot. Premierot znae predvreme {to }e glasa parlamentot."


OP[TESTVO

15.06.2010

FAKULTETOT ZA TURIZAM I BIZNIS-LOGISTIKA OSTANUVA VO GEVGELIJA akultetot za turizam i biznis-logistika vo Gevgelija gi dobi na koristewe gorniot kat od Pionerskiot dom “Josip Broz Tito” i dve kancelarii vo prizemjeto, bifeto i garderoberot. So toa ovaa visokoobrazovna institucija go zadr`a sedi{teto vo Gevgelija i nema da se seli vo Kavadarci, kako {to minatiot mesec odlu~i univerzitetskiot Sovet.

F

Nastavata dosega se izveduva{e vo ograni~eni prostorni uslovi vo hotelot Pelagonija. Problemot v~era go re{ija dekanot na fakultetot, Nako Ta{kov i gradona~alnikot na Gevgelija, Ivan Frangov. Fakultetot }e bide privremeno smesten vo Pionerskiot dom zatoa {to Detalniot urbanisti~ki plan, koj gevgeliskiot gradona~alnik go prezentira{e v~era, predviduva okolu 2.000 metri

kvadratni vo oblasta Kasarna da mu bidat otstapeni na Univerzitetot “Goce Del~ev” od [tip za izgradba na nova zgrada so moderni predavalni i ostanati pridru`ni objekti. Dekanot Ta{kov izjavi deka e zadovolen od postignatiot kompromis i o~ekuva da se sozdadat solidni uslovi za rabota na 400 studenti i na idnite 340 koi }e se zapi{at vo upisnite rokovi vo avgust i vo septemvri.

11

[TIP ]E BARA KREDIT OD AVSTRISKATA FIRMA OSTEP vstriskata firma Ostep na op{tina [tip & nudi mo`nost da aplicira za dobivawe kredit za re{avawe na problemot so starata vodovodna i kanalizaciska mre`a. Iznosot na kreditot s$ u{te ne e odreden. “Stanuva zbor za izvonredno povolni krediti, koi se beskamatni i so grejs-period od 10 godini. Odlukata koja se dostavuva do Sovetot na op{tinata, konkretno ne zna~i zadol`uvawe, tuku

A

samo sozdavawe mo`nost za da se aplicira so proekt od komunalnata sfera do Ostep”, izjavi {tipskiot gradona~alnik, Zoran Aleksov. Toj dodade deka se napraveni analizi kolku op{tinata mo`e da se zadol`i, bidej} i [tip zede kredit od 2,5 milioni evra i od Svetskata banka za realizacija na proektot za regulirawe na rekata Otiwa i za izgradba na platformi nad nejzinoto korito, so koi }e se re{i

problemot so parking-prostorot vo centralnoto gradsko podra~je. “Kreditniot potencijal na op{tina [tip, spored pokazatelite od 2009 godina, e 650.000 evra godi{no. Zna~i, i so kreditot od Svetskata banka i so ovoj, dokolku se odobri i prifati, }e bideme daleku pod gorniot limit, re~e Aleksov. Spored analizite, kreditite }e se vra} aat od naplata na parking i preku namaluvaweto na zagubite na vodata.

 DIREKTORKATA NA FONDOT ZA ZDRAVSTVO SO FRAPANTNI ZAKLU^OCI

ILI SME BOLNA NACIJA, ILI RABOTODAVA^ITE LA@IRAAT BOLEDUVAWA ALEKSANDRA SMILESKA

35%

smileska@kapital.com.mk

o rebalansot na buxetot zdravstvoto } e dobie injekcija od 1,2 milijardi denari (pove}e od 18 milioni evra), no direktorkata na Fondot za zdravstvo, Maja Parnarxieva-Zmejkova, s$ u{te ne e informirana dali parite }e bidat rashodni ili prihodni, odnosno dali }e gi kompenzira za ne{to {to falelo po prethodno odredeni stavki, ili }e ja ima celata suma na raspolagawe i sama }e odlu~uva za {to } e gi tro{i parite. Spored toa dali parite koi mu gi dava Vladata na zdravstvoto se rashodni ili prihodni, }e se znae i dali i kolku pari }e ima za bolnicite, kvotite za lekovite, porodilnite i bolni~kite otsustva. Odgovor za toa kako i kolku pari }e se tro{at Parnaxieva-Zmejkova }e ima otkako }e $ se javi ministerot za finansii. Vakviot stav na direktorkata, koja tvrde{e deka porane{niot portparol na FZO, Dejan Gacov, e “stomatolog koj ne znae {to zboruva za ekonomski ramki”, direktno ja potvrduva tokmu negovata izjava deka ovaa institucija sproveduva politika direktno od premierot Nikola Gruevski.

pove}e administracija vo bolnicite otkolku {to e potrebno

S

MAJA PARNAXIEVA-ZMEJKOVA

DIREKTOR NA FZO “Okolu 300 milioni denari koi se javuvaat kako dupka odd lans lanskite skiite te do godine{nite presmetki }e se popolnat so parite od rebalreb ebbal alansot. Kako pri~ina za zgolemeniot broj boleduvawa mo` mo`e o` `e da se zemat predvid dva fakti. Ili deka sme bolna nacija, cijja, ili, pak, rabotodava~ite gi teraat vrabotenite da odatt nnaa boleduvawe za da ne bidat na tovar na rabotodava~ot, tu tuku uku platata da im ja ispla}a Fondot za zdravstvo”.

 Fondot za zdravstvo so rebalansot na dr`avniot buxet xxet ddobi 1,2 , milijarj r

di denari, no odgovor za toa kako i kolku pari }e se tro{at Maja Parnaxieva-Zmejkova }e znae otkako }e $ se javel ministerot za finansii Direktorkata na pres-konferencijata na koja go promovira{e noviot portparol izjavi deka site fondovi za zdravstvo vo svetot imaat nedostig na pari, a ne e isklu~ok nitu makedonskiot. Kako najgolema pri~ina za odlevawe pari od buxetot taa

go navede ogromniot broj na administracija vo zdravstvoto i tro{ocite koi se pravat za boleduvawata i za ortopedskite pomagala. “Nemedicinskiot, odnosno administrativniot kadar vo bolnicite treba da bide 15% od site vraboteni. Kaj nas

ovoj broj e od 30% do 50%”, izjavi Zmejkova. Taa dodade i deka za porodilni i redovni boleduvawa lani se “Okolu 300 milioni denari koi se javuvaat kako dupka od lanskite do godine{nite presmetki }e se popolnat so parite od rebalansot. Kako

pri~ina za zgolemeniot broj boleduvawa mo`e da se zemat predvid dva fakti. Ili deka sme bolna nacija, ili, pak, rabotodava~ite gi teraat vrabotenite da odat na boleduvawe za da ne bidat na tovar na rabotodava~ot, tuku platata da im ja ispla}a Fondot

za zdravstvo”, potencira{e Zmejkova. Od Fondot postepeno po~naa da gi objavuvaat i zagubite so koi se soo~uvaat poradi neekonomi~no rabotewe na lekarite. Spored niv, mnogu pari od buxetot se izlevale i za invalidski koli~ki, koi se izdavale nesoodvetno, odnosno pravoto na koristewe na ortopedski pomagala bilo mnogu {iroko. “Fondot }e vovede posebni kontroli za vistinskata potreba od invalidski koli~ki i prekumernoto tro{ewe na pelenite za vozrasni. ]e se vr{at kontrolite za boleduvawata kaj mati~nite lekari, specijalistite i lekarskite komisii, a kontroli }e ima i vo zdravstvenite ustanovi za da se utvrdi dali opravdano se izdavaat potvrdi za ortopedskite koli~ki i peleni za vozrasni. Zgolemuvaweto i iskoristuvaweto na ortopedskite pomagala za ovaa godina e pove}e od 30%, {to go ~ini Fondot pove}e od 100 milioni denari”, izjavi portparolot na Fondot za zdravstvo, Branko Axigogov.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


KOMENTARI I ANALIZI

15.06.2010

13

 KOMENTAR

DAL SUM EGEJKA, PIRINKA .... IL VARDARKA SUM? akedonija s$ u{te e daleku od datum, a za nejzinoto pra{awe {efovite na evropskite diplomatii }e razgovaraat drug pat, vo narednoto pretsedatelstvo so Unijata (Belgija), vo najdobar slu~aj. Vo najlo{, zemjava nema ni da se spomene vo zaklu~okot od Sostanokot na ministrite. Zna~i, Brisel ni pora~uva deka u{te ne sme zreli za da se debatira za nas, i deka }e se navratat na zemjava koga za toa }e dojde vreme. Vakviot ishod se o~ekuva{e i ne e iznenaduvawe. Znaeme deka odreduvaweto na prioritetite na ovaa vlast nikoga{ ne & bilo silna strana, no vo momentot koga kolegite odlu~uvaat za idninata na zemjata, ministerot za nadvore{ni Antonio Milo{oski da e vo Budva (Crna Gora !?) navistina e presedan bez granici. No, i ova ne e iznenaduvawe, ako se ima predvid faktot deka redovna praktika e na{ite klu~ni lu|e da gi gubat koordinatite – pa, namesto kon zapad, da zalutaat kon istok ili kon jug. Premierot Gruevski i pretsedatelot Ivanov s$ pove}e qubat da se dru`at i da se zapoznavaat so prijateli od Kazahstan, Azerbejxan, Kuvajt, Maroko ... {to samo po sebe ne e problem, naprotiv, toa e i za pofalba. No, problem e tajmingot za sklu~uvawe

M

na vakvite prijatelstva i promoviraweto otsustvo na kapacitet. Da se stavi na "kantar" nivnoto zna~ewe sporedeno so zna~eweto na sredbite {to se propu{taat so Zapadot za koj zboruvame site nie, celiot nivni

U

 Dilemata dopolnitelno se komplicira so uka`uvawata deka noviot buxet ima pove}e socijalna dimenzija. Interesna teza so ogled deka site politiki promoviraa ekonomsko-razvoen karakter na buxetot. Se razbira, dokolku te`i{teto se prefrla kon socijalniot karakter na tro{ocite, Vladata lesno mo`e da si obezbedi poddr{ka. No, za ova }e se otvori diskusija podocna, bidej}i sega site sme preokupirani so fudbalot

o~na Svetskoto fudbalsko prvenstvo koe za prvpat se organizira na “crniot kontinent”. Spored mnogu procenki, so ovoj nastan zapo~nuva edna nova era na “afrikanskoto ~udo” vo koja svetskiot ekonomski rast }e bide dvi`en i od brziot i intenziven razvoj na afrikanskite zemji. No, za ovoj nov fenomen, vo druga prigoda. [to n$ o~ekuva vo narednite denovi od fudbalskata treska? Kolektivna ekonomska amnezija. Vreme vo koe proizvoditelite na pivo i na LCD-televizori trijat race. Period vo koj doma{nite prijatelstva se obnovuvaat, a oblo`uvalnicite profitiraat. Barem za kratko vreme politi~kite temi }e bidat vo vtor plan. Za odredeni kategorii subjekti, od druga strana, ova e idealen period za donesuvawe niza ekonomski, politi~ki i `ivotni odluki. Koga fokusot na vnimanie e naso~en kon najva`nata sporedna rabota na svetot - fudbalot (patem, ve}e nikoj i ne znae koja e najva`nata glavna rabota), vreme e za brzi i pogolemi promeni koi vo drugo vreme bi predizvikale lavina na reakcii. ]e po~nam od, navidum, polesnite. Denovive pone`niot pol, od nemajkade naoru`an so plasti~ni karti~ki, }e trgne vo pohod na buticite, relaksiran poradi faktot {to nema da do`ivee burna reakcija po vra}aweto doma. Ovaa poraka prodavnicite i trgovijata kontinu-

P KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

mandat na vladeewe od 2006 do deneska!? Problemot e vo opredelbite za {to e dobien mandatot! A, se izglasani da n$ odvedat vo NATO i vo EU, i ako toa ne mo`at (postra{no, ako nemaat namera!?) da go napravat – neka povelat i seto ova neka & go soop{tat na javnosta. Jasno, glasno i iskreno... Oti makedonskite gra|ani definitivno nemaat informacii kade plovi ovoj brod!? Kade odime bre lu|e ...? Do Budva li "dobacuvame"?

[TO SO PRINCIPOT NA PODELBA NA VLASTA? stavot na Makedonija od 1991 godina kako temelna vrednost go ima vgradeno principot na podelba na vlasta. Zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast se trite stolba na sekoe demokratsko op{testvo koi ne slu~ajno gi predvidel nekoj so cel vlasta da ne bide koncentrirana vo racete na edna institucija. Tokmu vakvata podelba pretstavuva osnoven mehanizam na ko~nica i kontrola nad obidite edna vlast da se nametne kako edinstvena. Me|utoa, vo Makedonija ovoj ustaven princip kako da postoi samo na~elno. Kaj nas principot na podelba na vlasta kako da funkcionira spored onaa stara izreka - kadija te tu`i, kadija te sudi! Izvr{nata vlast tolku mnogu se ima vtemeleno vo sudskata i zakonodavnata, {to poslednite dve se pretvorija vo logisti~ka poddr{ka i prodol`ena raka na `elbite na prviot ~ovek na izvr{nata vlast – vo slu~ajot, i vo ova vreme, premierot Gruevski. Za toa zboruva i poslednata negova izjava, {to se tolkuva kako prili~no populisti~ka – “za prolongirawe na zakonskata odredba od Zakonot za izvr{uvawe”! A, samo pred nekolku dena ministerot za Pravda, Mihajlo Manevski,

FUDBAL

na golemo ja fale{e kako merka so koja }e se namali prenatrupanata rabota na sudovite i }e pridonese za podobro funkcionirawe na sudskata vlast. No, deneska ve}e va`i ona {to go ka`a Gruevski.

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

Ova potvrduva deka sudskata i zakonodavnata vlast se tolku mnogu marginalizirani, {to nivnite odluki za reformи preku no} se donesuvaat i poni{tuvaat po `elba na ~elnikot na vladata. Na nas obi~nite ni ostanuva u{te Gospod da go molime da ne po~nat da gi preina~uvaat i sudskite presudi! Vakvata politika, полека но sigurno гrади моsт од демокratska kon avtokratska dr`ava. No, kaj }e n$ odvede seto ova ...

irano znaat dobro da ja iskoristat. ]e profitiraat na kratok rok pred da gi objavat popustite, koi se redovna pojava 365 dena vo godinata. Vo naredniot period od okolu 20 dena Makedonija na politi~ki plan povtorno nema datum za pregovori so EU, {to denes nikogo i ne iznenaduva. Grcite nema da pristapat kon pregovori bidej}i ne se zainteresirani za ni{to, osven za nastapot na nivnata fudbalska reprezentacija. So ogled na lo{iot start, frustrirani mo`at da napravat samo problemi. Na ekonomski plan se o~ekuva noviot rebalans na buxetot da pomine vo Sobranieto. Na sednicata sigurno }e nema dolga diskusija so cel da zavr{i pred po~etokot na natprevarite. [to se odnesuva do dosega{nite reakcii na predlog-tekstot, toj pomina samo so nekolku komentari. Na odreden na~in ova e logi~no so ogled na isklu~itelno malite {minkawa na odredeni pozicii vo potro{uva~kata. Brojkata na namaleni rashodi za 76,4 milioni evra, sporedeno so 2,4 milijardi evra, kolku {to be{e proektiraniot buxet za 2010 godina, iznesuva samo 2,6%. Nedovolno, poradi mo`nosta Vladata vo uslovi na defokusirana javnost da donese{e mnogu poradikalen buxetski rez. Vaka }e treba da ~eka ili da kreira odreden pogolem nastan vo oktomvri za da go “pomine” vtoriot rebalans. Zagri`enosta na analiti~arite e vo odnos na namalenite

kapitalni investicii nasproti minimalnite kratewa vo tro{ocite za plati. Iskreno, mislam deka druga opcija ne postoe{e ili bi bila nerealna. Patot po koj se odi e ve}e poznat i proveren. Prvo se kreiraat visoki o~ekuvawa preku zapo~nuvawe na pogolem broj kapitalni proekti, za koi e jasno deka vo ovie uslovi ne postoi {ansa da se realiziraat. Potoa sleduva visoko svesna debata deka ova ne se povolni uslovi za tro{ewe i deka ovie proekti samo se odlo`uvaat za idni vremiwa. Ona {to ne se uka`uva e deka vo ovoj slu~aj se raboti za odlo`eni investicii koi nosat direkten razvoj. Nasproti niv, nedoprena ostanuva neproduktivnata potro{uva~ka, koja glavno e naso~ena kon uvozni proizvodi. Dilemata dopolnitelno se komplicira so uka`uvawata deka noviot buxet ima pove}e socijalna dimenzija. Interesna teza, so ogled deka site politiki promoviraa ekonomskorazvoen karakter na buxetot. Se razbira, dokolku te`i{teto se prefrla kon socijalniot karakter na tro{ocite, Vladata lesno mo`e da si obezbedi poddr{ka. No, za ova }e se otvori diskusija podocna, bidej} i sega site sme preokupirani so fudbalot. Sleduvaat nekolku finansiski zadol`uvawa na Vladata i na NBM na doma{niot pazar, {to e povtorno voobi~aena praktika. Neinteresen proces so ogled deka osven za bankite, koi zna~ajno profitiraat od ovie plasmani, drugite subjekti se autsa-

D-R RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski docent

jderi. Vo ofsajd se samo kompaniite koi povtorno se ostaveni bez pozna~aen pristap do kreditite i drugata finansiska pomo{. Se se}avate na kreditot na EIB koj be{e najavuvan kako seriozna pomo{ na subjektite koi treba da dobijat pristap do sredstva so kamata od 6%? Od vkupniot iznos od 100 milioni evra povle~eni se samo 31 milioni evra. Idealna pozicija za rebalans na modelot po Svetskoto prvenstvo, zaradi nekakov nov zgolemen interes koj dosega ne go vidovme. Za kraj, u{te edno pra{awe. Dali berzanskite rabotnici imaat odgovor na pra{aweto zo{to sportskite oblo`uvalnici i novata Dr`avna lotarija ostvaruvaat pogolem promet od Makedonska berza? Poradi prvenstvoto vo Afrika? ]e pomine i ova, no }e ostane porazitelniot fakt deka nedelnoto trguvawe na Berzata edvaj uspeva da ja nadmine brojkata od eden milion evra. A, {to mislite za idejata za fuzirawe na Berzata so oblo`uvalnicite? Idealno bi bilo da se prognozira koja akcija najmnogu }e porasne, koja }e padne, kolku }e postigne akcijata na Beton itn. Dokolku proraboti idejata, mo`ebi }e se pokajam {to ne ja patentirav.


14 15.06.2010

FEQTON

FELJTON-48  Dodeka pove}eto kompanii {to kotiraat na berza imaat obi~aj da gi informiraat svoite akcioneri okolu namerite za nekoja akvizicija ili druga odluka, Nestle gi dr`i svoite karti cvrsto pripieni do gradite. Nekoi ne ja odobruvaat takvata politika, no {efot na kompanijata, Pol Bulke, pora~uva da imaat doverba vo strategijata na svetskiot lider vo prehranbenata industrija IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

red okolu tri meseci, Nestle, najgolemata svetska kompanija za prehranbeni proizvodi, objavi dobri rezultati za 2009 godina. Kompanijata napravila proda`bi od 97 milijardi dolari i profit od deset milijardi dolari, no, sepak, kritikite {to stignuvaat na smetka na {vajcarskata kompanija zna~at ne{to pove}e od bro-

P

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLO GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTIC INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNAT POZNATI BIZNIS - TEORETI^ARI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS-LIDERI PROTIV KRIZATA: POL BULKE, NESTLE

POBEDUVAME KAKO FEDERER: IZGLEDA LESNO, NO NE E! jki. Neodamne{noto istra`uvawe sprovedeno od investiciskata ku}a Bernstajn za toa kako akcionerite gledaat na proizvoditelot na Neskafe i Kit-Kat, izvadilo na videlina podolga lista na neubavi pridavki. Pol Bulke, rodum Belgiec i glaven izvr{en direktor na Nestle, veli deka mora da porabotat na slu~ajot. Toa e nevoobi~aeno iskrena zabele{ka od {ef na kompanija koja e poznata po toa {to si dr`i do nekoja svoja filozofija na rabotewe. Nestle e {vajcarski stereotip – uspe{na, efikasna, konzistentna – no, i pokraj nejzinoto vrvno mesto vo “sinxirot na ishrana”, grupacijata e potcenuvana od investitorite izminative 20 godini. Ne e deka Nestle nemala dobri rezultati. Kompanijata objavi organski rast od 4,1% za 2009 godina, profitni margini porasnati od 0,4% na 14,6%, prognozi za pogolem rast vo 2010 godina. Kako {to Bulke istaknuva, toa ne e bezna~ajno vo godini na najte{kata svetska recesija od 30-te navamu. Bulke si ima svoj udel vo uspesite na Nestle poslednive godini. Vo kompanijata e dojden pred 31 godina i po slu`bite vo Ju`na Amerika, isto~na Evropa i Severna Amerika, glavnata

 POL BULKE: “Minatata godina i 2008 godina ne bea lesni godini za da po~ne{ kako {ef na vakva kompanija, no ako se soo~uva{ so turbulentni vremiwa, poarno neka bidat na po~etokot” izvr{na funkcija ja prezede pred dve godini. Pronikliv, zborliv i poznava~ na {est svetski jazici, Bulke u`iva vo svojata uloga i pokraj site predizvici. “Ova e mnogu blagodarno iskustvo; te{ko, no blagodarno”, veli toj. “Minatata godina i 2008 godina ne bea lesni godini za da po~ne{ kako {ef na vakva kompanija, no ako se soo~uva{ so turbulentni vremiwa, poarno neka bidat na po~etokot”, veli toj. INVESTITORITE BARAAT POGOLEMA TRANSPARENTNOST Isku{enieto za Bulke, otkako ja prezede funkcijata od negoviot prethodnik Peter Brebek, be{e da stavi svoj pe~at na biznisot so toa {to }e vovede promeni vo golemoproda`bata. Toa ne se slu~i. “Nie ne pravime revolucii, na{ite promeni se evolutivni”, veli Bulke. “Treba da vnimavate so revoluciite, zatoa {to nekoga{ gi pravite zaradi sebe, a ne zaradi dobroto na kompanijata. Bi mo`ele da napravite nekoi ne{ta koi mo`at pove}e da uni{tat otkolku da izgradat”, smeta toj. Promeni, sepak, se napraveni. Mo`ebi tie ne gi promenija rezultatite vo biznisot so voda na Nestle, edinstveniot sektor {to poka`a poslabi proda`bi vo 2009 godina, no Bulke na negoviot karakteristi~en slikovit jazik objasnuva deka promenite se napraveni bez pogolemi turbulencii. “Ima mnogu promeni. Ima mnogu energija vlo`eno vo niv, no taa ne e od razurnuva~ki tip. Toa e kako da go gledate Federer. Vi se ~ini deka toj pobeduva so lesnotija, no ne e taka. Taka izgleda

koga }e po~nete da stanuvate navistina dobri vo ona {to go pravite”, veli Bulke. Golem del od uspehot na Nestle se dol`i na fokusiraweto na dolg rok velat poznava~ite na mo`nostite vo kompanijata. Kompanijata e poznata po svoite sostanoci na koi se planira idninata vo slednite 50 godini. Dali toa zna~i deka kompanijata bi bila posre}na ako izleze od berzite? “Zo{to? Dali mislite deka samo kompaniite {to ne kotiraat na berza mo`at da razmisluvaat na dolg rok?” odgovara Bulke na vakvite dilemi. Toj zastanuva ostro nasproti investitorite {to forsiraat promeni na pokratok rok. Istra`uvaweto na Bernstajn {to go spomenavme na po~etokot od tekstov poka`uva deka Nestle e omilena kompanija me|u investitorite, iako e potceneta nejzinata vrednost. No, istra`uvaweto poka`a i deka investitorite ne se zadovolni od toa kolku se jasni planovite na kompanijata okolu nejzinata idnina. Dodeka pove}eto kompanii {to kotiraat na berza imaat obi~aj da gi informiraat svoite akcioneri okolu namerite za nekoja akvizicija ili druga odluka, Nestle gi dr`i svoite karti cvrsto pripieni do gradite. Se o~ekuva{e Nestle da ja prou~i konkurentskata ponuda od strana na Kraft Fuds za prezemaweto na Kedberi, no Bulke odbiva da ka`e dali takov poteg, voop{to, bil diskutiran. “Nema da go odgovoram ova, zatoa {to ne e relevantno pove}e. Gotovo e”, veli toj. Istoto va`i i za namerite na Nestle okolu Loreal, francuskata kozmeti~ka grupacija, kade {to [vajcarcite imaat 30% udel, ili, pak, za planovite kako }e se iskoristat 28 milijardi dolari {to Nestle gi dobi

od proda`bata na mnozinskiot udel vo holdingot Alkon, kompanija za proizvodstvo na preparati {to se koristat vo oftalmologijata. “Lu|eto mo`e da imaat pra{awa {to nie ne mo`eme ili ne sakame da gi odgovorime. Ne gi odgovarame zatoa {to bi bilo navistina neumesno”, veli Bulke. I PICATA E ZDRAVA, AKO NE JA JADETE SEKOJ DEN Zabuna isto taka postoi me|u nekoi akcioneri za centralnata strategija na Nestle. Dosega barem, jasna cel na kompanijata be{e da bide globalen lider vo proizvodstvoto na zdravi prehranbeni produkti, no so kupuvaweto na delot od Kraft fuds {to proizveduva smrznati pici vo SAD, akvizicija vredna 3,7 milijardi dolari napravena minatata godina, ostavi mnogu nedoumici vo vrska so originalniot koncept na Nestle. Glavniot finansiski direktor Xim Sing se obide da ja opravda ovaa investicija, me|utoa predizvika samo potsmev kaj nekoi akcioneri zatoa {to brzata hrana te{ko mo`e da se stavi na listata na zdravi obroci. Bulke se obiduva da pojasni nekoi raboti. “Strategijata ne e da se prodavaat isklu~ivo zdravi produkti sami po sebe, tuku da se prodava hrana koja pri~inuva zadovolstvo, no koja e napravena od zdravi sostojki, ili, vo najmala raka, da se educiraat lu|eto za zdravata hrana. Pica – vie ja sakate, jas ja sakam, utre }e jademe. Mo`at da zboruvaat {to sakaat, jas }e si jadam pica. E, sega, ako jadete pica sekoj den, toga{ imate problem”, veli Bulke


KOMPANII & PAZARI 15

15/JUNI/2010 KAKO REZULTAT NA DEL OD ANTIKRIZNITE MERKI NA VLADATA

FIRMITE PLATIJA DVOJNO POMALKU DANOK NA DOBIVKA ZA 2009  Ako za 2008 godina danokot na dobivka se presmetuva{e na klasi~niot na~in-kako razlika pome|u vkupnite prihodi i rashodi, so izmenite na Zakonot za danok na dobivka, doneseni kako del od antikriznite merki na Vladata za 2009 godina, predmet na odano~uvawe so danok na dobivka ostanaa samo nepriznaenite rashodi ostvareni vo tekot na godinata, kako i dobivkata {to ja ostvaruvaat dano~nite obvrznici od vr{ewe na dejnost, no samo dokolku istata se raspredeluva za isplata na dividendi i drugi raspredelbi od dobivkata. Noviot na~in na odano~uvawe, za razlika od prethodno, podrazbira deka sredstvata koi {to dano~nite obvrznici gi koristat za vr{ewe na dejnosta, ne se odano~uvaat. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

akedonskite kompanii platija pomalku danok na dobivka za 2009 godina, poka`uvaat nivnite revidirani finansiski izve{tai. Pomaliot iznos na plateniot danok ne e samo rezultat na pomalite dobivki {to gi ostvarile nekoi od niv - drasti~no pomal danok na dobivka se zabele`uva i kaj kompanii {to imale ista ili pogolema dobivka vo odnos na 2008 godina. Namaluvaweto e rezultat na promenata na na~inot na odano~uvawe za 2009 godina, objasnuvaat vo Upravata za javni prihodi. Ako za 2008 godina danokot na dobivka se presmetuva{e na klasi~niot na~in - kako razlika me|u vkupnite prihodi i rashodi, so izmenite na Zakonot za danok na dobivka, doneseni kako del od antikriznite merki na Vladata za 2009 godina, predmet na odano~uvawe so danok na dobivka ostanaa samo nepriznaenite rashodi ostvareni vo

M

3,069

4,43

milijardi denari planira dr`avata da pribere od danok na dobivka vo 2010 godina

milijardi denari naplatila dr`avata danok na dobivka lani, vo sporedba so 8,7 milijardi denari vo 2008 godina

tekot na godinata, kako i dobivkata {to ja ostvaruvaat dano~nite obvrznici od vr{ewe na dejnost, no samo dokolku istata se raspredeluva za isplata na dividendi i drugi raspredelbi od dobivkata. Noviot na~in na odano~uvawe, za razlika od prethodno, podrazbira deka sredstvata koi dano~nite obvrznici gi koristat za vr{ewe na dejnosta ne se odano~uvaat. “So ovaa antikrizna merka se vovede sosema nov dano~en re`im. Pove}e ne se odano~uva finansiskiot rezultat na kompanijata, sega toj stanuva nebiten. Kategorijata na nepriznaeni rashodi {to e predmet na odano~uvawe se sostoi od triesetina stavki, od koi naj~esto figuriraat tro{oci za reprezentacija, tro{oci za koristewe na sopstveni vozila pogolemi od 3.500 denari, sponzorstva i donacii {to ne podle`at na osloboduvawe od danok i u{te nekoi stavki “, veli Pavle Gacov, pretsedatel na Zdru`enieto na dano~ni sovetnici na Makedonija. Spored nego, so vakvite promeni vo odano~uvaweto kompanijata {to zabele`ala zaguba vo raboteweto nema da ja namali osnovicata

za odano~uvawe, kako {to be{e zaklu~no so 2008 godina. Dano~nata osnovica za ovie firmi }e se formira od nepriznaenite rashodi, dodeka kaj onie {to rabotele so dobivka taa }e im ostane neodano~ena, no s$ do momentot na eventualna raspredelba na dividenda, koja se odano~uva so stapka od 10%. LANI DVOJNO POMALKU PRIHODI OD DANOKOT NA DOBIVKA Ako se pogledne bilansot na planirani i ostvareni prihodi vo buxetot po osnova na danoci vo 2009 godina se gleda deka lani dr`avata naplatila vkupno 4,43 milijardi denari danok na dobivka, vo sporedba so 8,7 milijardi denari vo 2008 godina. Danokot na dobivka u~estvuval so 12,8% vo vkupnite dano~ni prihodi vo buxetot vo 2008 godina, a lani u~estvuval so 7,13%. Najgolem polna~ na buxetot od danocite e danokot na dodadena vrednost, so 54% vo 2008 godina i 57% vo 2009. Vladata pri planiraweto na buxetot za 2010 godina najavi deka }e prodol`i so implementacija na sistemot na danok na dobivka vospostaven na po~etokot od 2009

godina, so koj dano~nite obvrznici se oslobodeni od obvrskata za pla}awe na danok po osnova na neraspredelena dobivka, s$ do momentot na nejzina raspredelba vo vid na dividendi. “Na vakov na~in se zgolemuva prostorot na kompaniite za reinvestirawe na ostvareniot profit vo unapreduvawe na svoeto rabotewe i otvorawe na rabotni mesta, {to e od osobeno zna~ewe vo ovie krizni uslovi. Prihodite po ovaa osnova za 2010 godina se planirani na ponisko nivo za okolu 12%, pred s$ zaradi golemiot tranziciski tro{ok vo po~etokot na voveduvaweto na ovaa merka, pri {to neto-pozitivnite efekti }e bidat vidlivi ve}e na sreden rok”, stoe{e vo objasnenieto za buxetot za 2010 godina. So aktuelniot rebalans na buxetot za 2010 godina planiranite prihodi od danok na dobivka se revidirani na nivo od ne{to pove}e od tri milijardi denari. WIN-WIN SITUACIJA Izdvoivme nekolku kompanii od onie {to kotiraat na Oficijalniot pazar na Berzata, ~ii {to finansiski izve{tai poka`uvaat deka vo 2009 godina platile zna~itelno pomal danok na dobivka zaradi promenite vo re`imot na odano~uvawe. Alkaloid, na primer, koja raboti so pogolema dobivka od godina v godina, vo 2008 imala neto-dobivka pred odano~uvawe od 610,8 milioni denari, na koja {to se platil danok od 103,9 milioni denari, a za 2009

godina dobivkata pred odano~uvawe iznesuvala 622 milioni denari, a danokot na dobivka iznesuval 63,5 milioni denari, zna~i re~isi dvojno pomalku vo odnos na prethodnata godina. Komuna, fabrikata za kartonska ambala`a, vo 2008 godina ostvarila dobivka pred odano~uvawe od 15,3 milioni denari, na koja bil platen danok od 3,3 milioni denari, a slednata godina dobivkata bila dvojno zgolemena, no zatoa, pak, presmetaniot danok na dobivka bil 4,1 milioni denari. Kaj vinarnicata Tikve{, pak, se zabele`uva deka za lanskata godina platile ~etiri pati pomalku danok na dobivka, odnosno 3,36 milioni denari, vo sporedba so 13,1 milioni denari vo 2008 godina, dodeka dobivkata pred odano~uvawe ne se razlikuvala drasti~no, odnosno iznesuvala 70,9 milioni, t.e. 72,9 milioni denari respektivno. Mitko Aleksov, izvr{en direktor na Sojuzot na stopanski komori, veli deka e dobro {to vladata gi prifatila nivnite barawa za antikrizni merki preku osloboduvawe od pla}aweto na danok na dobivka, so {to taa ostanuva da se iskoristi za ponatamo{en razvoj i investicii. “Dobra politika e zatoa {to kompaniite reinvestiraj}i vo novi kapaciteti tro{at grade`ni materijali na koi se pla}a danok na dodadena vrednost, {to dr`avata }e go pribere. Zna~i, ovaa merka dovede do edna win-win situacija “, veli Aleksov


16 15.06.2010 2.370 2.360 2.350 2.340 2.330 2.320 2.310 2.300 2.290 2.280

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10

08/06/10

09/06/10

2.630 2.610 2.590 2.570 2.550 2.530 2.510 2.490 2.470 2.450 10/06/10

11/06/10

12/06/10

13/06/10

14/06/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

MBID

08/06/10

108,30 108,20 108,10 108,00 107,90 107,80 107,70 107,60 107,50 107,40

09/06/10

10/06/10

11/06/10

12/06/10

13/06/10

14/06/10

OMB

08/06/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

09/06/10

10/06/10

11/06/10

12/06/10

13/06/10

14/06/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

 Dobrite nameri i inicijativi {to proizlegoa po berzanskata konferencija, sepak, ne pridonesoa za re{avawe na klu~niot problem so koj na{ata berza, no i berzite vo regionot, se soo~uvaat - likvidnosta

MESEC I POLOVINA PO BERZANSKATA KONFERENCIJA

LIKVIDNOSTA I PONATAMU OSTANUVA PROBLEM pomal vo odnos na istiot period lani koga berzata realizirala promet od okolu 508,8 milioni denari. Sepak, godine{nata realizacija vo odnos na lani mo`e da se nazna~i i kako pozitivna, ako se izzemat blok-transakciite i se analiziraat osnovnite trguvawa. Vo toj slu~aj godine{niot promet za ovoj period bi iznesuval nekade okolu 126,3 milioni denari i bi bil pogolem za okolu 41% vo odnos na istiot period lani. Vo pogled na dvi`eweto na indeksite, isto taka, imame negativen trend. Glavniot indeks MBI-10 padna za 9,36% posledniov mesec i se zadr`uva na nivo okolu 2.400 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

d odr`uvaweto na Edinaesetata godi{na konferencija na Makedonska berza pominaa pove}e od eden mesec, a dobrite nameri i inicijativi koi proizlegoa od nastanot, sepak, ne pridonesoa za re{avawe na klu~niot problem so koj na{ata berza, no i berzite vo regionot se soo~uvaat, a toa e niskata likvidnost. Vo tekot na periodot od eden mesec po Berzanskata konferencija zaklu~no so vtori juni na{ata berza ostvarila promet od okolu 313,3 milioni denari koj e duri za okolu 38%

O

padna za 5,29%. Edinstveno samo OMB indeksot zabele`a porast za ovoj period po~nuvaj}i na nivo od 108,88 indeksni poeni i zavr{uvaj}i na 109,75 indeksni poeni. [TO NÉ O^EKUVA OVA LETO Vo vrska so vakvata situacija vo koja se nao|a Berzata, ekspertite smetaat deka dvi`eweto na akciite naj~esto zavisi od dva trenda. I dvata se odnesuvaat na o~ekuvawata od strana na investitorite. Spored Aleksandar Petreski, izvr{en direktor na brokerskata ku}a Eurobroker, ve}e podolg vremenski period investitorite imaat negativni o~ekuvawa za razvojot i prespektivite na na{ata ekonomija. Svetskata ekonomska kriza,

problemot okolu imeto so na{iot ju`en sosed, NATO i evropskata perspektiva na Makedonija se nametnaa kako glaven problem koj direktno vlijae na o~ekuvawata na investitorite. Kontinuirano se zgolemuvaat denarskoto i deviznoto {tedewe vo bankite, me|utoa zgolemenata akumulacija na naselenieto ne producira{e nivno alternativno plasirawe vo podohodovni investicii, kako akcii i obvrznici. Restriktivnata politika na Narodnata banka, emisijata na blagajni~ki i dr`avni zapisi negativno vlijae na likvidnosta na makedonskata ekonomija koe se odrazuva i na namaleniot obem na trguvawe na Makedonska berza. Zatoa, Petreski smeta deka vo

letniot period se o~ekuva namalen obem na trguvawe na Makedonska berza. Glaven akcent na trguvaweto }e bidat obvrznicite od denacionalizacija. Od septemvri, sepak, mo`e da se o~ekuva zgolemuvawe na obemot na trguvaweto kako rezultat nna namaluvaweto na posled posledicite od ekonomskata kriz kriza. MNOGU PREDLOZI, NO SLABA REALIZACIJA ramkite na konferenVo ramkit cijata bea ka`ani mnogu predlozi, no rezultatot od izostana kako strana niv izosta vladata, taka i od na vladata organizator na samiot or konferencijata odnosno konferenc Makedonska berza. Sepak, Makedonsk za razlika od vladata koja ostana gluva na zasega ost porakite ood investiciskite eksperti iisprateni na konferencijata, na{ata Berza ferencijat mo`e da sse pofali za edna koja se slu~i na rabota koj vtori jjuni tokmu na istekot od periodot od eden mesec od organiziranata godi{na konferencija. Imeno, vo organizacija na Makedonska berza i Me|unarodnata finansiska korporacija IFC (IFC), vo prostoriite na Berzata se odr`a ednodnevna rabotilnica na tema “Prednosti od kotacija na Makedonska berza”. Soglasno politikata na Makedonska berza za privlekuvawe na novi dru{tva na kotacija, rabotilnicata be{e nameneta za dru{tvata so ograni~ena odgovornost i mali akcionerski dru{tva i ima{e za cel prezentacija na razli~nite na~ini na finansirawe na dru{tvata,

 BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата ФЗЦ 11 Октомври Куманово Макпетрол Скопје Бетон Скопје Гранит Скопје Стопанска банка Битола

14.06.2010 Просечна цена (МКД)

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

30.949.615,39

-4,45%

-7,62%

-1,30%

-2,33%

-2,96%

10.06.2010

Илирика ГРП

20.183.864,90

0,46%

-0,88%

6,93%

3,53%

5,81%

10.06.2010

Иново Статус Акции

18.120.670,40

-5,36%

-8,69%

-11,27%

-11,15%

-5,63%

10.06.2010

411.305

КД Брик

21.501.775,24

0,68%

4,85%

9,69%

7,68%

21,73%

11.06.2010

290.808

КД Јужен Балкан

21.276.452,26

-4,57%

-4,26%

-4,55%

-3,73%

7,36%

11.06.2010

КБ Публикум балансиран

25.895.872,38

-2,75%

-5,63%

-1,46%

-1,96%

/

11.06.2010

662,00

2,95

49.650

26.145,83

2,5

313.750

7.860,00

2,38

47.160

638,67

2,02

2.550,95

1,08

14.06.2010

Име на компанијата Универзална Инвестициона Банка

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

481

-12,55

31.265

Макстил Скопје

181

-7,18

343.900

Бетон Штип

690

-1,43

82.800

495

-1,00

9.900

0

0,00

0

Македонски Телеком Скопје 0

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

14.06.2010

1.431.353

P/E

P/B

3.671,88

390,18

9,41

0,84

54.562

7.860,00

341,43

23,02

0,23

GRNT (2009)

3.071.377

638,67

105,83

6,03

0,64

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

KMB (2009)

2.014.067

3.000,03

533,81

5,62

0,87

MPT (2009)

112.382

26.145,83

/

/

0,73

Комерцијална банка Скопје

3000,03

0,00

5.430.050

REPL (2009)

25.920

35.500,00

5.625,12

6,31

0,71

Алкалоид Скопје

3671,88

0,38

873.908

SBT (2009)

389.779

2.550,95

211,39

12,07

0,58

Топлификација Скопје

3499,19

0,01

685.842

STIL (2009)

14.622.943

181,00

0,11

1.636,83

2,53

638,67

2,02

411.305

TPLF (2009)

450.000

3.499,19

61,42

56,98

1,03

181

-7,18

343.900

ZPKO (2009)

271.602

2.400,00

/

/

0,32

Гранит Скопје Макстил Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

14.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

ХВ ALK (2009)

Вкупно издадени акции

14.06.2010

Нето добивка по акција

BESK (2009)

Име на компанијата

so akcent na mo`nostite i pridobivkite od finansirawe preku berza, procesot na inicijalna javna ponuda na hartii od vrednost i kotacija na berza, kako i najdobrite praktiki na korporativno upravuvawe kaj semejnite dru{tva. Vo toj pogled vakvata inicijativa od strana na Berzata e za pozdravuvawe i ohrabruvawe da se prodol`i so vakvite inicijativi. Za pozdravuvawe e i inicijativata naso~ena kon pogolema transparentnost na dru{tvata. Imaj}i go predvid ~len 166-b od Zakonot za hartii od vrednost soglasno koj akcionerskite dru{tva i drugite pravni lica – izdava~i na hartii od vrednost ~ii hartii od vrednost ne kotiraat na Berza i ne se vodat vo Registarot za akcionerski dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe, se dol`ni da objavuvaat podatoci za svoeto rabotewe na internetstranicata na ovlastena berza. Makedonska berza na svojata internet-stranica podgotvi poseben del na koj gorespomenatite dru{tva }e imaat mo`nost da gi objavuvaat zakonski propi{anite podatoci.

14.06.2010 Податоците се однесуваат за

%

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Износ (МКД)

38%

pomal promet godinava za periodot od eden mesec po odr`uvaweto na Berzanskata konferencija vo odnos na istiot period lani

% на промена

обврзници

104.320

19

1.873,19

обични акции

136.726

62

-18,24

241.046

81

39,73

10.496

11

-39,94

10.496

11

-39,94

251.541

92

32,40

Вкупно Официјален пазар обични акции Вкупно Редовен пазар ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 14.06.2010)


BERZA/AKCII/TRGUVAWE

15.06.2010

17

OBVRZNICITE OD ISTO^NOEVROPSKITE DR@AVI STANUVAAT SÉ POPRIVLE^NI ZA INVESTITORITE METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

olemiot pad na cenite na dr`avnite hartii od vrednost kaj zemjite od isto~na Evropa, vo sporedba so onie dr`avi od zapadna Evropa, prosledeno so nivnata niska zadol`enost, sozdavaat odli~ni uslovi za investirawe vo niv, smetaat golem broj analiti~ari. Dr`avnite hartii od vrednost vo isto~na Evropa stanaa `rtva

G

na pazarnata volatilnost predizvikana od stravuvawata za dol`ni~kite krizi kaj Grcija, [panija, Portugalija, Irska i Italija, i pokraj stabilnite fundamentalni indikatori na regionot vo celina. Luk Rohmaer, finansiski analiti~ar vo investiciskata kompanija Landesbank Berlin Investment e na mislewe deka ovie hartii od vrednost kaj zemjite od ovoj region se dobra investiciska mo`nost na podolg rok.

RAST NA PROMETOT OD 32% V^ERA bav start na ovonedelnoto trguvawe vo ramkite na Berzata. V~era bea ostvareni 15,4 milioni denari promet vo ramkite na site segmenti na pazarot. Ona {to go obele`a vakviot promet e nagliot pad na istiot kaj redovniot pazar. V~era istiot iznesuva{e ne{to pove}e od polovina milion denari. Redovniot pazar denot go zavr{i so okolu 645 iljadi denari realiziran promet. Sporedeno so petokot, vakviot promet bele`i pad od re~isi 40%. Sepak, mo`eme da bideme zadovolni od realiziraniot sevkupen promet koj v~era vo odnos na petokot be{e pogolem za okolu 32%. Vo pogled na ostvareniot promet kaj indeksniot pazar povtorno golem interes ima{e kako za akciite od osnovniot berzanski indeks MBI-10, taka i za obvrznicite od indeksot na obvrznici OMB. Vkupniot realiziran promet kaj obvrznicite iznesuva{e okolu 6,4 milioni denari i e za okolu 23% pomal od onoj promet koj go ostvarija akciite od MBI10, a koj iznesuva{e okolu 8,3 milioni denari. MBID vo pogled na ostanatite indeksi ostvari najnizok promet koj iznesuva{e okolu 195 iljadi denari. Sevkupniot ostvaren promet vo tekot na v~era{noto trguvawe be{e realiziran vo ramkite na mnogu mal broj transakcii. Nivniot broj v~era iznesuva{e 92. Sepak, i pokraj nivniot mal broj v~era be{e istrguvana prili~no golema koli~ina na hartii od vrednost koja iznesuva{e okolu 139 iljadi hartii. Od niv duri pove} e od 130 iljadi bea obvrznici. Vakviot podatok u{te edna{ gi potvrduva predviduvawata na u~esnicite na pazarot na kapital deka investiraweto vo obvrznici }e bide ovogodi{niot leten trend na trguvawe vo ramkite na na{ata Berza. Vo pogled na berzanskite indeksi, kone~no po minatonedelniot pad na istite eden od niv uspea da ja nadmine crvenata boja i da se zakiti vo zeleno. Stanuva zbor za MBID indeksot koj v~era porasna za 0,22% i denot go zavr{i na nivo od 2.482,25 indeksni poeni. MBI-10 i OMB go prodol`ija svojot trend od minatata nedela. MBI-10 padna za 0,23% i utre{niot den }e go startuva od pozicija na 2.287,42 indeksni poeni. Rasproda`bite kaj OMB prodol`i i v~era. Siguren dokaz za toa se obemot na istrguvani obvrznici kaj koi predni~e{e povtorno obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, no i padot na indeksot od 0,17%. Poradi vakvata v~era{na situacija, OMB denot go fini{ira{e na nivo od 107,56 indeksni poeni. Sepak, vo pogled na dobitnici i gubitnici imame mala izmeneta situacija. Po podolgo vreme imame pove} e dobitnici. Nivniot broj v~era iznesuva{e 9, dodeka onoj na gubitnicite iznesuva{e 6. Najgolem dobitnik e onoj na FZC 11ti Oktomvri od Kumanovo so rast od 2,95%, dodeka najgolem gubitnik so pad od 12,55% e akcijata na Univerzalna Investiciona Banka od Skopje. Nepromeneti ostanaa akciite na deset dru{tva.

U

Spored poslednite podatoci na Evropskata komisija, od site deset porane{ni komunisti~ki zemji {to pristapija vo Evropskata unija vo tekot na izminatite {est godini, devet imaat dr`aven dolg koj pretstavuva polovina od srednoto dol`ni~ko nivo na evrozonata od 78,7% od bruto-doma{niot proizvod za 2009 godina. Ova grupa na dr`avi ja so~inuvaat Polska, ^e{ka, Romanija, Slova~ka, Slovenija, Bugarija, Litvanija, Latvija i Estonija.

K

O

M

E

Od niv samo Ungarija ima dr`aven dolg pogolem od prosekot na zemjite od Evropskata unija (EU). Nejziniot dolg kon BDP e ednakov na 78,3%, a buxetskiot deficit iznesuva 4% od BDP, vo sporedba so prose~niot buxetski deficit na evrozonata koj iznesuva 6,3 %. Za sporedba samo, Bugarija ima dr`aven dolg od 14,8% od BDP za 2009 godina i buxetski deficit od 3,9%. Sepak, vakvite dobri finan-

R

C

I

J

A

L

E

N

siski indikatori na regionot s$ u{te ne se odrazuvaat silno na finansiskite pazari kaj dol`ni~kite hartii od vrednost. Na krajot na minatata nedela ovie hartii silno nastradaa po izjavata na ungarskite vladini pretstavnici koi predupredija deka ekonomijata na zemjata se nao|a pred bankrot. Koristej} i ja gr~kata dol`ni~ka kriza, vladata na Ungarija se obide da gi ubedi glasa~ite da go prifatat namaluvaweto na dr`avnite tro{oci i zgolemuvaweto na

O

G

L

A

S

danocite. Toa dovede do zgolemuvawe na prinosot od ovie hartii od vrednost od strana na investitorite vo celiot toj region i namaluvawe na del od lokalnite valuti na zemjite od regionot. Spored ekonomistite na UBS, koga stravot }e go otstapi svoeto mesto na osnovnite ekonomski indikatori, toga{ nepravilnata procenka za vrednosta na ovie dr`avni hartii od vrednost vo regionot }e se izbri{e.


KOMPANII & PAZARI

18 15.06.2010

 IAKO MINISTERSTVOTO ZA FINANSII TVRDI DEKA REDOVNO SE VRA]A DDV ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

irmite go ~ekaat rebalansot na buxetot za da si gi dobijat parite po osnova na povrat na DDV od dr`avata. Kompaniite nekolku pati dosega baraa od Vladata navreme da go ispla}a dolgot po osnova na DDV, koj docni i po nekolku meseci. Od Ministerstvoto za finansii velat deka isplatata odi redovno vo zakonski utvrdeniot rok i deka minatata nedela bile isplateni 500 milioni denari, odnosno 8,1 milioni evra, bez informacija za koj mesec se odnesuva isplatata. Biznissektorot, pak, o~ekuva deka so rebalanost dr`avata }e najde na~in za poredovna isplata na dolgot kon kompaniite. #^ekame so rebalansot na buxetot Vladata da napravi podobra analiza na prihodite i rashodite i so toa da po~ne so poredovna isplata na dolgovite kon kompaniite#, veli Mitko Aleksov, izvr{en direktor na Sojuzot na stopanski komori. Toj veli deka nekoi kompanii se `alat na docnewe na isplatata za povrat na DDV po nekolku meseci, a nekoi parite gi dobivale redovno. Spored nego, so rebalansot bi trebalo da se re{i ovoj problem. Na po~etokot od minatiot mesec Vladata prizna deka docni so vra}aweto na DDV za kompaniite, no deka docneweto e samo nekolku denovi i deka ne e golema sumata koja treba da im se vrati na kompaniite koi se

F

K

O

M

E

R

I FIRMITE ^EKAAT PARI OD REBALANSOT  Biznis-sektorot o~ekuva so rebalanost na buxetot dr`avata da najde na~in za poredoven povrat na DDV. Minatata nedela bile “osve`eni� so 500 milioni denari (8,1 milioni evra) redovni pla}a~i na DDV. Vicepremierot Vladimir Pe{evski iako toga{ izjavi deka problemot ne e tolku dramati~en, v~era ne saka{e da odgovara na pra{awa na ovaa tema. Od Upravata za javni prihodi (UJP) velat deka gi zapazuvaat rokovite za zavr{uvawe na postapkata za vra}awe na DDV. #Barawata na dano~nite C

I

J

A

L

E

N

obvrznici za povrat na DDV koi se dostavuvaat od UJP redovno se servisiraat od strana na dano~nata administracija i se dostavuvaat za isplata. Od aspekt na svoeto rabotewe Upravata za javni prihodi gi zapazuva rokovite za zavr{uvawe na postapkata za vra}awe na DDV�, objasnuvaat od UJP. Od Ministerstvoto za finansii odgovorija deka minatata O

G

L

A

S

nedela bile isplateni 500 milioni denari za povrat na DDV i deka obvrskite se ispla}aat vo zakonski utvrdeniot rok od 30 dena po dostavuvawe na baraweto od UJP. No, vo april, Stopanskata komora na Makedonija izleze so anketa deka dr`avata so meseci im dol`i pari na kompaniite za povrat na DDV, a sumata iznesuva

okolu 450 milioni denari. Spored anketa napravena kaj 280 kompanii od pove}e sektori, povratot na parite docni prose~no okolu dva meseca, a vo odredeni sektori i po ~etiri. Najmnogu se zaglaveni izvoznicite koi DDV pla}aat sekoj mesec i kompaniite {to po~nale nekakvi investicii. Ovaa anketa Komorata ja sprovede za da ja utvrdi fakti~kata

sostojba po za~estenite `albi deka kompaniite ne mo`at navreme da si gi dobijat parite od dr`avata za plateniot danok. Dr`avata im vra}a DDV na firmite na mese~no, trimese~no i godi{no nivo. Spored informaciite od teren, najmnogu se docni kaj godi{nite obvrznici koi treba da se isplatat do 15 januari.


KOMPANII & PAZARI

15.06.2010

19

PO^NUVA SO RABOTA NOVATA FABRIKA NA MESER VO BITOLSKO tefan Meser, sopstvenik na Messer Group GmbH, na 30 ovoj mesec }e ja poseti novata fabrika na Meser Vardar Tehnogas za proizvodstvo na jagledrod dioksid - CO2. Fabrikata e locirana vo seloto Mexitlija-Bitola, vo blizina na grani~niot premin so Grcija. Negovata poseta na fabrikata e vo ramkite na obikolkata na novite Meserovi fab-

[

riki. Fabrikata za CO2 vo Mexitlija, koja naskoro treba da startuva so proizvodstvo, e najgolema investicija na grupacijata Meser vo regionot. Ovaa investicija pretstavuva direktna stranska investicija na firmata Meser Vardar Tehnogas, firma-}erka na Messer Group GmbH. "So po~nuvaweto so proizvodstvo u{te pove}e }e go zgolemime izvozot na

CO2 kon Grcija, Srbija, Albanija, Kosovo i ostanatite zemji od regionov", velat vo Meser Vardar Tehnogas. Meser e familijarna kompanija koja pove}e od 100 godini se zanimava so industriski gasovi i e prisutna vo zemjite na Evropa, Azija, Afrika i Ju`na Amerika. Proizveduva i gi snabduva svoite kupuva~i so jagleroden dioksid, kislorod,

argon, azot, vodorod, helium, specijalni gasovi, gasovi za medicinska upotreba i {irok spektar na gasni sme{i. “Kolku {to e golem izborot na gasovi, isto tolku e {irok spektarot na industriski granki - metalnata industrija i industrijata za ~elik, hemiskata industrija, prehranbenata industrija, farmacijata, avtomobilskata i elektroindustri-

jata, medicinata, tehnologiite za istra`uvawe i za{tita na `ivotnata sredina - koi gi upotrebuvaat gasovite i ja koristat stru~nosta na vrabotenite vo Meser”, istaknuvaat vo kompanijata. Meser Vardar Tehnogas e formirana vo 1997 godina kako 100% germanski kapital. Vo momentov raspolaga so pogon za proizvodstvo na jagleroden dioksid lociran vo s. Mexitlija-

Bitola, polnilnica za kislorod, polnilnica za jagleroden dioksid, kako i polnilnica za argon i gasni sme{i locirana vo Skopje. Meser Vardar Tehnogas ima svoi proda`ni mesta {irum Makedonija - vo Kumanovo, Kriva Palanka, Sveti Nikole, Ko~ani, Strumica, Gevgelija, Veles, Kavadarci, Prilep, Bitola, Ohrid, Gostivar i Tetovo.

 I POKRAJ VLO[ENATA EKONOMSKA SOSTOJBA

ZAVAR KOMPANI PROTIV KRIZATA SO OSVOJUVAWE NOVI PAZARI!  Poradi krizata od Zavar ja odlo`ile planiranata investicija vo izgradba na novi pogoni i pu{tawe na nova linija na dizajnerski ne’r|osuva~ki radijatori za komercijalna upotreba i za doma}instva, vredna eden milion evra. Od kompanijata velat deka poradi krizata minatata godina i godinava investiciite ja svele samo na nabavka na nekoi neophodni ma{ini potrebni za nivnoto proizvodstvo GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

avar e vode~ka makedonska kompanija za proektirawe i proizvodstvo na procesna oprema za industrijata, za proizvodstvo na oprema od ne’r|osuva~ki ~elik (inoks), rezervoari pod pritisok i cevkovodi za prehranbenata, hemiskata i farmacevtskata industrija. Od samoto otvorawe vo 1998 godina, kompanijata zabele`uva stabilen rast so klienti od Makedonija i od drugi zemji vo Evropa. Kompanijata za proektirawe i proizvodstvo na procesna oprema Zavar Kompani od Skopje poradi krizata ja odlo`ile planiranata investicija vo izgradba na novi pogoni i pu{tawe na nova linija na dizajnerski ne’r|osuva~ki radijatori za komercijalna upotreba i za doma}instva, vredna eden milion evra. Od kompanijata velat deka kako i site svetski kompanii, poradi efektite od krizata, 2009 godina ja posvetija na reorganizacija na kompanijata

Z

i promena na strategijata za razvoj poradi {to godinava investiciite gi svele samo na nabavka na nekoi neophodni ma{ini potrebni za nivnoto proizvodstvo, kako i vo voveduvawe na neophodnite proizvodstveni standardi. Spored generalniot direktor na kompanijata, Marta Naumovska-Grnarova, 2009 godina ja zavr{ile so namaluvawe na obemot na rabota samo od 10%, {to spored sostojbite od ovaa industrija e isklu~itelno uspe{no. Spored nea i pokraj lo{ite efekti od krizata kompanijata uspeala 2009 godina da ja zavr{i so solidni finansiski rezultati. "Razdvi`uvawe na evropskiot pazar se ~uvstvuva , no, sepak, treba vreme za sovladuvawe na inercijata na kompleksniot mehanizam na nabavki od zemjite vo razvoj, za konkretni proekti i razdvi`uvawe na pazarot, sepak, e potrebno u{te malku vreme. Bi trebalo vtorata polovina od 2010 godina da se intenziviraat rabotite i ve}e da se konkretiziraat

VICEPREMIEROT ADEMI I MINISTEROT BESIMI NA EKONOMSKA KONFERENCIJA VO ISTANBUL

icepremierot Abdula}im Ademi i ministerot za ekonomija Fatmir Besimi u~estvuvaat na ekonomskata konferencija "Svetski trgovski most 2010" {to se odr`uva vo Instanbul, vo organizacija na Konfederacijata na biznismeni i industrijalci na Turcija. Ademi, kako {to soop{ti negoviot kabinet, na sobirot }e ima obra} awe na tema "Razvojot na makedonskata ekonomija i vlijanijeto na globalnata ekonomska kriza". Na konferencijata u~estvuvaat pove}e od 2.000 stopanstvenici, kako i pove}e od 50 vladini pretstavnici od pove}e zemji.

V

idnite proekti. Sepak, nie sme isklu~itelno zadovolni so postignatite rezultati vo 2009 godina", veli NaumovskaGrnarova. Kompanijata vo 2009 godina imala obrt od 1,4 milioni evra. Spored nea, za vlo{enata sostojba vo ovaa industrija najdobro svedo~i prepoloveniot interes za saemot vo Hanover, kade {to ovaa kompanija so pomo{ na USAID i SIPPO nastapuva sekoja godina. “Lani, poradi ekot na ekonomskata kriza, saemot be{e razo~aruva~ki, no godinava zabele`itelen be{e i prepoloveniot interes od strana na kompaniite za u~estvo na istiot. Spored interesot na ovoj saem, mnogu lesno mo`e da se proceni vo kakva situacija se kompaniite i pazarite vo Evropa i da se izmeri pulsot na ekonomijata na EU”, veli Naumovska-Grnarova. Spored nea, iako kaj kompaniite se ~uvstvuva mnogu pogolem optimizam za razlika od minatata godina, sepak, potrebno }e bide vreme za da se oporavi ovaa industrija. “Bidej}i nie direktno zavisime

od investiciite vo industrijata, o~ekuvawata se deka oporavuvaweto }e se odviva mnogu pobavno. Proekciite na germanskata ekonomija se deka nivoto od 2008 godina }e se dostigne duri vo 2013 godina”, veli Naumovska-Grnarova. OSVOJUVAWE NA NOVI PAZARI Zavar kompani e izvozno orientirana kompanija i najgolem del od svoeto proizvodstvo go plasira na pazarite od Evropskata unija. Vo 2008 godina 50% od proizvodstvoto bilo plasirano vo Germanija i Avstrija. Godinava poradi namaleniot obem na investiciite vo ovie dve zemji Zavar intenzivno raboti na osvojuvawe na novi pazari, kako [panija, Francija, Belgija i Holandija. “Kako del od merkite za polesno prebroduvawe na krizata, ovaa godina pointenzivno zapo~navme da istra`uvame novi pazari i da plasirame del od proizvodstvoto tamu, iako poradi vlo{enata ekonomska sostojba toj proces se odviva zabaveno”, veli Naumovska-Grnarova.


20 15.06.2010

INTERVJU

PROKREDIT BANKA SO NOV KREDIT ZA RENOVIRAWE

JANAKIESKI: IMA PARI OD EIB ZA KOMUNALNI PROEKTI

roKredit banka vodena od mototo “Ne tro{i, investiraj” na na{iot pazar zapo~na so ponuda na krediti za renovirawe. Ovie krediti se nameneti za site fizi~ki lica - primateli na plata i penzija, kako i za sopstvenici na biznis. Godi{nata kamatna stapka na ovie krediti iznesuva od 8,4% i istata e fiksna za rok na otplata do 5 godini. Odobruvaweto na kreditite e za samo 24 ~asa, a ratite se prilagodeni na

inisterot za transport i vrski, Mile Janakieski, v~era na gradona~alnicite i na rakovodnite lica vo op{tinite vo skopskiot planski region im uka`a deka imaat mo`nost preku pari od Evropskata investiciska banka da ja podobrat komunalnata infrastruktura vo ramkite na proektot “Vodosnabduvawe i odveduvawe na otpadni vodi”. Toj gi povika op{tinite da gi sogledaat svoite prior-

P

mo`nostite za otplata na klientot. Spored izjavata na Jovanka Joleska-Popovska, generalen direktor na ProKredit, bankata vodena od principite na odgovorno bankarstvo i odr`liv razvoj nudi mo`nost i za pomala kamatna stapka do 2%, dokolku kreditot se iskoristi za renovirawe koe ima energetski efikasna pozadina, odnosno dokolku kreditot se iskoristi za investirawe vo proekt koj ima za cel za{teda na energija. Vakviot kredit

}e bide dobredojden za onie kreditobarateli koi ova leto svoite odmori }e sakaat da gi iskoristat za renovirawe na svoite domovi, delovni prostorii i lokali.

M

iteti vo delot na izgradba na vodovodnata i kanalizaciskata infrastruktura i da apliciraat so izdr`ani proekti. "Proektot "Vodosnabduvawe i odveduvawe otpadni vodi" ima za cel podobruvawe na uslovite i podignuvawe na kvalitetot na `ivot, posebno vo ruralnite sredini vo Makedonija i e del od politikite na Vladata za ramnomeren regionalen razvoj. Raspredelbata na parite predvideni za imple-

mentacija na ovoj proekt me|u op{tinite }e se vr{i vrz osnova na odluka, a iznosot {to }e go dobie edna op{tina }e zavisi od brojot na naselenieto, povr{inata i od brojot na naseleni mesta", veli Janakieski. Se o~ekuva ovie proekti zna~itelno da gi podobrat kvalitetot, efikasnosta, dostapnosta i sigurnosta na komunalnite uslugi za gra|anite vo site op{tini vo zemjava.

ANALIZA ZA STABILNOSTA NA BANKITE

SPORNITE KREDITI ]E JA NAMALAT ADEKVATNOSTA NA KAPITALOT?!

 Аdekvatnosta na kapitalot vo bankarskiot sektor vo zemjava so tekot na godinite se namaluva, a se o~ekuva deka rekordniot porast na somnitelnite krediti za naplata dopolnitelno }e ja namali adekvatnosta. Bazel ve}e planira da go zgolemi minimalniot limit na adekvatnosta na kapital na pove}e od 8% kako preventivna merka za spre~uvawe na nova bankarska kriza

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ekordniot porast na somnitelnite i spornite krediti, koi poradi posledicite od krizata bankarite maka ma~at da gi naplatat, mo`e da ja namalat adekvatnosta na kapitalot vo makedonskite banki koja poka`uva kolku se stabilni i sigurni za{tedite i depozitite. Vo po{iroka smisla, adekvatnosta na kapitalot poka`uva kolku bankite se podgotveni da gi apsorbiraat zagubite vo raboteweto poradi site rizici na koi se izlo`eni, taka {to kolku e povisoka stapkata na adekvatnost, tolku bankite se postabilni.

R

"Adekvatnosta e povrzana so goleminata na rizikot {to go prezemaat bankite i kapitalot {to go odvojuvaat za odredeni vidovi rizici. No, vo zavisnost od goleminata na bankite i rizicite, NBM mo`e da prepora~a odr`uvawe na povisoka stapka od propi{anoto", veli Maja Stevkova- [terieva, finansiski direktor na Komercijalna banka Bankarite velat deka makedonskiot bankarski sektor e dovolno otporen na tie {okovi i rizici i ne se o~ekuvaat pogolemi potresi. Analiza na bankarskiot sektor spored stapkata na adekvatnost na kapitalot na krajot na 2009 godina poka`uva deka doma{nite banki se me|u vrvnite pet

so najdobri pokazateli za adekvatnost na kapitalot. So stapka na adekvatnost od 16,4% na krajot od 2009 godina bankarskiot sektor vo zemjava ima dvojno pogolema stapka od propi{aniot minimum od 8% od strana na Narodnata banka. Od ostanatite zemji Srbija se nao|a na vrvot na tabelata, kade {to bankite se najdobro kapitalizirani so stapka na adekvatnost na kapitalot od 21,4%. Podobro kapitalizirani od makedonskite se i turskite banki so stapka od 20,1%, hrvatskite so 18,9% i bugarskite so 17,6% adekvatnost na kapitalot. Pomala stapka na adekvatnost na kapitalot imaat bankite vo Ukraina, ^e{ka, Polska, [panija i Italija.

"Generalno, stapka na adekvatnost od nad 16% poka`uva dobra kapitaliziranost na bankarskiot sistem, imaj} i gi predvid aktivnostite na bankite vo zemjava i metodologijata po koja se presmetuva stapkata", veli [terieva. Stapkata na adekvatnost na kapitalot vo zemjava od 2000 godina navamu postojano se namaluva. Za period od deset godini stapkata na adekvatnost se namali dvojno, od pove}e od 30% na samo 16%. Ekspertite komentiraat deka opa|a~kiot trend ne mora da ima negativni efekti vrz bankarstvoto. “Iako na prv pogled namaluvaweto na stapkata na adekvatnost na kapitalot vo makedonskiot bankarski sektor deluva negativno, toa ne mora da zna~i deka se namaluva solventnosta na bankite. Namaluvaweto na parametarot za adekvatnost se dol`i na zgolemuvaweto na depozitnata baza vo bankite i namaluvaweto na rizi~nite plasmani so tekot na godinite. Makedonskite banki se dobro kapitalizirani, no sekako, dokolku NBM utvrdi deka postoi potreba za pogolema adekvatnost, mo`e da propi{e poedine~ni banki da zadovoluvaat povisoki nivoa na adekvatnost na kapitalot”, veli Qube Trpevski, porane{en guverner na NBM i profesor na Ekonomskiot fakultet. BAZEL PLANIRA DA PROPI[E POVISOKI STAPKI NA ADEKVATNOST Spored dosega{nite informacii od Bazelskiot komitet za nadzor na bankite, stapkata na adekvatnost na kapi-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

6,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

7,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

3,76%

5,67%

6,23%

7,15%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,5045

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

50,717

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

74,1644

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

44,2701

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

49,1997

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,0071

61,6

51,6

75,2

45,1

Извор: НБРМ

talot {to treba da ja ispolnat bankite vo bliska idnina }e mora da se zgolemi. Se {pekulira deka spored najnovite planovi Bazel }e propi{e stapka na adekvatnost od minimum 14%, {to i ne bi pretstavuvalo golem problem za Makedonija, no bi bilo problem za zemji kako Italija ili [panija, koi imaat stapki na adekvatnost poniski od 10%. Sekako, so ogled na kompleksnosta na novite uslovi, Bazel planira da ostavi prostor od desetina godini za prilagoduvawe na bankite za ispolnuvawe na novite zgolemeni stapki na adekvatnost. Narodnata banka na Hrvatska od po~etokot na godinata duri i ja zgolemi zadol`itelnata stapka na adekvatnost na kapitalot na 12%, so cel da ja zgolemi doverbata na {teda~ite vo bankite. Vo Makedonija minimalniot limit za adekvatnost s$ u{te e 8%, kako {to sega nalagaat Bazelskite odredbi. SPORNITE KREDITI NA REKORDNO NIVO Iako NBM s$ u{te ne gi objavuva podatocite za sostojbite vo bankarskiot sektor vo prviot kvartal od godinava, se o~ekuva deka adekvatnosta na kapitalot }e bide namalena poradi rastot na somnitelnite i sporni pobaruvawa na bankite. Spored poslednite podatoci od NBM za april, duri 97 milioni evra od kreditite dadeni na doma}instvata se somnitelni i sporni za otplata. Izrazeno vo procenti kako udel vo vkupnite krediti okolu 10% od plasmanite se ocenuvaat kako rizi~ni. Ovie krediti od po~etokot na godinata postojano bele`at

QUBE TRPEVSKI PORANE[EN GUVERNER NA NBM I PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET

"Namaluvaweto na parametarot za adekvatnost se dol`i na zgolemuvaweto na depozitnata baza vo bankite i namaluvaweto na rizi~nite plasmani so tekot na godinite. Makedonskite banki se dobro kapitalizirani, no, sekako, dokolku NBM utvrdi deka postoi potreba za pogolema adekvatnost, mo`e da propi{e poedine~ni banki da zadovoluvaat povisoki nivoa na adekvatnost na kapitalot" trend na zgolemuvawe i dosega dostignaa rekordno nivo. Bankarite priznavaat deka kreditnite portfolija se vlo{eni, no sostojbata ne bila zagri`uva~ka. Konzervativnata politika {to ja vodat gi {titi od negativnite trendovi vo ekonomijata.


INTERVJU

15.06.2010

MAKEDONSKIOT OSIGURITELEN REGULATOR ]E SORABOTUVA SO BUGARSKIOT

KIBS IZDADE NOVA EMISIJA NA AKCII OD 2,6 MILIONI EVRA

o tekot na juni pretsedatelot na Sovetot na eksperti na Agencijata za supervizija na osiguruvaweto od na{ata dr`ava vo pridru`ba na izvr{nite ~lenovi na agencijata bea vo poseta na Komisijata za finansiski pazar na Bugarija. Celta na ovaa poseta, kako {to objavija od strana na na{ata Agencija, be{e vospostavu-

lirin{kata ku}a Klirin{ki interbankarski sistemi KIBS AD Skopje ja zgolemi osnovnata glavnina na dru{tvoto za 160,2 milioni denari ili 2,6 milioni evra so izdavawe na nova emisija na akcii. Spored objavata na Centralniot registar, kompanijata izdade 16.020 obi~ni akcii so nominalna vrednost od 10.000 denari. Spored izvestuvaweto od kompanijata ob-

V

vawe i zajaknuvawe na sorabotkata me|u ovie dve regulatorni tela. Vo nasoka na taa sorabotka be{e potpi{an i Memorandum za sorabotka. Ovoj memorandum go potpi{aa od na{a strana pretsedatelot na Sovetot na eksperti pri na{ata Agencija za supervizija na osiguruvaweto Klime Poposki, a od bugarska strana pretsedatelot na bugarskoto

regulatorno telo Petar ^obanov. Na ovoj na~in se o~ekuva preku razmena na informacii i podatoci zna~itelno da se pridonese za ponatamo{en razvoj na osiguruvaweto i pogolema transparentnost na subjektite, kako na doma{niot taka i na stranskite pazari, kako i pogolema efikasnost na supervizorskata funkcija.

K

javeno na Makedonska berza, kako pri~ina za izdavaweto na nova emisija na hartii od vrednost e tokmu zgolemuvaweto na osnovnata glavnina na dru{tvoto po pat na privatna ponuda. Klirin{kata ku}a Klirin{ki interbankarski sistemi AD Skopje e osnovana vo 2001 godina od strana na bankite, so cel utvrduvawe i prebivawe na mali me|ubankarski pla} awa na multilateralna os-

21

nova. Klirin{kata ku}a raboti vo ramkite na pozitivnata zakonska regulativa na platniot promet vo Makedonija.

ANTIRECESISKITE POTEZI NA ANGELA MERKEL

17.03.2010 EKONOMISTITE JA FALAT, IZBIRA^ITE JA KOLNAT

o objavuvaweto na planot za {tedewe Germanija dobi pozitivni kritiki od ekonomistite i investitorite, no po{irokata javnost predupreduva deka koaliciskata Vlada e soo~ena so golema kriza na doverba i mo`nost da izgubi na slednite izbori. Predupreduvawata se deka najgolem gnev vo javnosta }e predizvika noviot paket na merki koj vku~uva pogo-

S

lemo odano~uvawe na bogatite. Isto taka, patnicite vo avionskiot soobra}aj }e treba da pla}aat poseben dano~en dodatok, a od druga strana }e se namali danokot na zarabotkata {to ja dobivaat onie koi se podolgo na berzata So merkite na crno`oltata koalicija treba da se za{tedat pove}e od 80 milijardi evra. DOGOVORENI SE SLEDNITE MERKI:  Nadomest za nevrabotenite

Vladata saka da go ukine dosega{niot dodatok za lu|eto koi preminuvaat od status nevraboteni vo status dolgotrajno nevraboteni. Momentalno, onie koi preminuvaat vo grupata na podolgo nevraboteni lu|e vo prvata godina mo`at da dobijat maksimalno 160 evra dodatok, a vo vtorata godina toj dodatok na nadomesto }e iznesuva dvojno pomalku, ili samo 80 evra.  Roditelski nadomest Primatelite na dodatok na nadomest za nevraboteni

BANKITE POVTORNO SE SOO^UVAAT SO NEDOSTIG NA PARI ankite od evrozonata na koi im se zakanuva otpi{uvawe na dolgovite kako posledica na dol`ni~kata kriza, se soo~uvaat so u{te eden nedostig na finansii, {to mo`e da go namali nivniot prihod, obemot na raspolo`livi krediti i da go zagrozi ekonomskoto zakrepnuvawe vo toj region. Investitorite izbegnuvaat da kupuvaat hartii od vrednost od bankite poradi stravot deka vrednosta na gr~kite, portugalskite i {panskite obvrznici, koi se vo sopstvenost na ovie kreditni institucii bi mo`ela da krahira. Proda`bata na bankarskite obvrznici e namalena vo maj na najnisko

B

vo idnina nema da dobivaat posebni roditelski nadomesti. Otsega mo`e dopolnitelno da dobivaat po 300 evra. So toa Vladata saka od 2011 da za{tedi 400 milioni evra godi{no. So pomalku pari }e mora da se pomirat i vrabotenite roditeli, bidej}i so novite merki blago }e se namali roditelskiot nadomest, so {to Vladata godi{no planira da za{tedi u{te 200 milioni evra.  Nadomest za domuvawe K

O

M

E

R

Doplatata za tro{ocite za greewe, {to ja dobivaa primatelite na nadomesti za domuvawe, treba potpolno da se ukine. Vladata smeta deka taa doplata e nepotrebna bidej}i zna~itelno se namalile tro{ocite za greewe. So ovaa merka se planira za{teda od 100 milioni evra godi{no.  Penzija Sojuznata agencija za vrabotuvawe ve}e nema da pla}a pridonesi za penzisko osiguruvawe za onie korisnici na dodatok na nadomest za dolgotrajno nevraboteni. So toa bi se za{tedile 1,8 milijardi evra. No, nevrabotenite koi se bez rabota dolgi godini, pokasno }e dobivaat poniska penzija, a so toa bi se zgolemila siroma{tijata kaj postarite lu|e.  Posreduvawe pri vrabotuvawe Namaluvawe na tro{ocite od 1,5 milioni evra vo 2013 godina do 3 milioni evra vo 2014 godina za sproveduvawe na razni merki za zgri`uvawe na nevrabotenite. Toa zna~i deka nevrabotenite }e mora podolgo da ~ekaat rabotno mesto. Vladata pak toa go tolkuva poinaku: parite mo`e da se za{tedat taka {to Agencijata }e poka`e podobri rezultati vo sproveduvawe na merkite.  Socijala Za{tedite vo socijalata za 2011 godina, spored presmetkite bi trebalo da

C

I

J

A

L

E

N

21

bidat okolu 3 milijardi evra, a efektot od paketotmerki do 2014 godina bi trebalo da se otslika vo godi{en rast na za{tedite od 11 milijardi evra.  Zgolemuvawe na danocite Zgolemuvaweto na danokot za kompaniite bi trebalo da obezbedi okolu 5 milioni evra pove}e vo buxetot do 2011 godina. Za 2014 godina taa brojka bi trebalo da se zgolemi na 8 milioni evra. Danocite za gra|anite, pritoa, ne bi trebalo da rastat. DDV i danok na dohod ostanuvaat nepromeneti.  Ekodanok Kancelarkata Angela Merkel naglasi deka dopolnitelnoto odano~uvawe na stopanstvenicite bi trebalo da bide pottik za nivno ekolo{ko odnesuvawe. Za aviokompaniite se voveduvaat dopolnitelni dava~ki koi }e gi poskapat letovite. Verojatno avionskite kompanii od koi so novite merki se o~ekuvaat godi{ni prihodi od okolu 1 milijarda evra, novite dava~ki }e gi kompenziraat so novi zgolemeni ceni na nivnite uslugi.  Atomski danok Odano~uvawe na strujata od nuklearnite elektrani godi{no }e obezbeduva 2,3 milijardi evra. Taa cena prvenstveno se odnesuva na EON, RVE, Vatenfal i EnBV koi }e mora da platat za planiranoto pro{iruvawe na rabotata na svoite elektrani.

O

G

L

A

S

JAVNA OBJAVA

nivo od kolapsot na amerikanskata investiciska kompanija Leman braders vo 2008 godina, bidej} i prihodot koj kupuva~ite na ovie obvrznici go baraat vo sporedba so vladiniot dolg se iska~i na najvisoko nivo ovaa godina. ECB kon krajot na maj soop{ti deka bankite od evrozonata mora do 2011 godina da otpi{at

195 milijardi evra lo{i krediti, koi zaedno so 444 milijardi evra koi se ve}e otpi{ani, }e so~inuvaat vkupen iznos od 762 milijardi izrazen vo dolari. Amerikanskite banki, za sporedba, mora da otpi{at 885 milijardi dolari do krajot na 2010 godina, soop{ti vo april MMF.

I.br.2/10 (vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe "Sl. Vesnik na RM" br. 8 od 17.01.2008 god.) Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, bul: Kuzman Josifovski – Pitu br. 28-4/4, vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi MAKSIGNAL DOO od Skopje, so EDB 4030983258973 i sedi{te na ul. Dame Gruev br. 1, zasnovano na izvr{nata isprava MV TS br. 2084/09 od 08.10.2009 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje EDB 4030004513186 i sedi{te na bul. ABNOJ br. 102/5, a se odnesuva za dostavuvawe na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) na den 11.06.2010 godina go

POVIKUVA

Dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje, zaradi dostava na nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) I.br. 2/10 od 26.03.2010 godina VO ROK OD 3 (TRI) DENA, smetano od denot na poslednoto objavuvawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo. SE PREDUPREDUVA Dol`nikot ZATO Trgovsko dru{tvo za vrabotuvawe na invalidi za proizvodstvo i trgovija na sekundarni surovini DOO Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka negativnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za PRVA, VTORA ..... [ESTA I Z V R [ I T E L: PAVEL TOMA[EVSKI


22 15.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

BUGARIJA SE OTKA@UVA OD NAFTOVODOT KON GRCIJA ugarija odlu~i da se povle~e od proektot za izgradba na naftovod koj od Rusija preku pristani{teto Burgas bi trebalo da ispora~uva nafta do korisnicite vo Grcija. Premierot na Bugarija, Bojko Borisov, soop{ti deka za toa gi informiral i ambasadorite na dr`avite od Evropskata unija (EU) i dodade deka

B

pri~inata poradi koja Sofija se otka`uva od proektot e protestot na `itelite od Burgas, od kade {to treba da po~ne gasovodot. “Vidovme {to se slu~i vo Meksikanskiot Zaliv”, izjavi Borisov, uka`uvaj}i na mo`nite ekolo{ki posledici od ovoj proekt. Naftovodot treba{e da bide dolg 282 kilometri i da ja prenese ruska nafta preku

ZA OBNOVA NA PRUGITE SE POTREBNI 370 MILIONI EVRA

bugarskoto pristani{te Burgas do Aleksandropulos.

tudijata za rekonstrukcija na prugata Bar-Belgrad, koja treba da poka`e kolku pari se potrebni za rekonstrukcija, }e bide zavr{ena za eden mesec, najavi generalniot direktor na belgradskiot soobra}aen institut CIP, Milutin Igwatovi}. Prugata Bar-Belgrad e dolga 476 kilometri i za nejzina obnova, spored

S

procenkite na stru~wacite, se potrebni vkupno 370 milioni evra, od koi delot niz Srbija bi ~inel 250 milioni evra, a delot niz Crna Gora 120 milioni evra. “Koga }e se zavr{i studijata koja zaedno ja izrabotuvaat CIP i italijanskata kompanija Italfer, }e se znae na koj na~in treba da se rekonstruira prugata, po {to bi trebalo da bide

raspi{an tender za izgradba na proektna dokumentacija”, izjavi Igwatovi}.

SRPSKITE FARMACEVTSKI PROIZVODI OSVOJUVAAT NOVI PAZARI

GALENIKA INVESTIRA VO FABRIKA VO RUSIJA 6 O VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

tkako srpskata vlada proceni deka za srpskata farmacevtska kompanija od Zemun, Galenika, ne mo`e da gi dobie o~ekuvanite 200 milioni evra, kolku {to e proceneta vrednosta na 70% od kompanijata, stopirana e postapkata za privatizacija na kompanijata. Rakovodstvoto na kompanijata, koja e vtora po golemina farmacevtska ku}a vo Srbija, se naso~i kon razvoj na kompanijata i {irewe na stranskite pazari. Galenika po 11 godini pauza go obnovi svoeto pretstavni{tvo vo Rusija i najavi deka saka da izgradi fabrika vo Rusija. Galenika e najstara farmacevtska kompanija vo Srbija kade {to pokriva 25% od pazarot. Me|utoa, poradi lo{o izvr{enata privatizacija liderskata pozicija ja prezede Hemofarm koja za 485 milioni evra ja kupi germanskata kompanija Stada. Noviot obid za privatizacija na Galenika poradi slabite ponudi ne uspea. Germanskata Stada, gr~kata Altavis, amerikanskata Abbot, Sirija Farmaceutikal od Indija i RPG Partners Limited od Kipar, koi ja otkupija dokumentacijata, se otka`aa od akvizicija ili ponudija iznos so koj vladata ne be{e zadovolna Na predlog na srpskiot minister za ekonomija, Mlaxan Dinki}, koj go stopira{e ponatamo{niot proces na privatizacija, odlu~eno e farmacevtskata kompanija Galenika so pomo{ na vladata da gi

proizvodni pogoni vo koi se proizveduvaat injekcii, infuzii, kapki za o~i, masti, tableti i kapsuli

25% od srskiot pazar pokriva Galenika

zajakne razvojnite potencijali i so toa da stane privle~na za kupuva~ite. Spored direktorot na kompanijata, Nenad Ogwenovi}, pretstavnici na Galenika ja posetile Atlajskata oblast i Kalu{ka vo Rusija so cel da pronajdat povolni lokacii za izgradba na fabrika. Dodeka pogonot ne bide izgraden, Galenika na ruskiot pazar }e gi izvezuva sopstvenite proizvodi. Za {est lekovi ve}e ima dobieno dozvola, a za triesetina vo tek e postapka za dobivawe na dozvola. Osven Hemofarm, koja ve} e ima fabrika za lekovi vo Rusija, Galenika e vtora srpska kompanija koja trgna vo pohod na osvojuvawe na ruskiot pazar. Mo`nostite za izvoz na lekovi dopolnitelno se zgolemeni otkako pred {est meseci po~na da raboti novata fabrika za ~ija izgradba bea potro{eni 50 milioni evra. Galenika ima {est proizvodni pogoni vo koi se proizveduvaat injekcii, infuzii, kapki za o~i, masti, tableti i kapsuli. Godi{niot kapacitet za

Galenika e najstara farmacevtska kompanija vo Srbija kade {to pokriva 25% od pazarot

 Rakovodstvoto na kompanijata, koja e VLADATA NEMA DA JA vtora po golemina farmacevtska ku}a PRODAVA, TUKU ]E JA vo Srbija, se naso~i kon razvoj na RAZVIVA GALENIKA kompanijata i {irewe na stranskite Na predlog na srpskiot za ekonomipazari. Galenika po 11 godini pauza minister ja, Mlaxan Dinki}, koj go stopira{e go obnovi svoeto pretstavni{tvo vo ponatamo{niot Rusija i najavi deka saka da gradi proces na privafabrika vo Rusija tizacija, odlu~eno proizvodstvo e 1,2 milijardi tableti i kapsuli, 42 milioni preparati, 25 milioni {i{iwa so sirup, 18 milioni paketi masti i preparati, 1,7 milioni paketi granuli i pra{oci, tri milioni paketi flasteri i 2,9 milioni dentalni proizvodi.

REKLAMNIOT KOLA^ VO HRVATSKITE MEDIUMI PADNA ZA 17% eto-investiciite za oglasuvawe vo mediumite minatata godina vo Hrvatska iznesuvale 248 milioni evra, {to e za 17% pomalku od prethodnata godina, a ovaa godina se o~ekuva isto nivo na investicii kako minatata godina, soop{tija od Zdru`enieto za pazarno komunicirawe

N

(HURA). Od vkupnite minatogodi{ni investicii za oglasuvawe vo mediumite najmnogu (109 milioni evra) se potro{eni na televizija, a na vtoro mesto e oglasuvaweto vo pe~atenite mediumi (85 milioni evra) i pretstavuva pad od 22% vo odnos na 2008 godina.

Zad pe~atenite mediumi sleduva radioto so (31 milioni evra) ili 10% pomalku. Edinstven porast vo investiciite vo oglasuvaweto e zabele`an kaj Internetot. Od HURA istaknaa deka minatata godina vo Hrvatska se namaleni buxetite za marketin{ki kampawi za 25%.

Vo tek se pregovori na Galenika so egipetskite vlasti za strate{ko partnerstvo so nekoi od tamo{nite kompanii. Za toa vo izminatite nekolku dena se vodeni razgovori so egipetskata delegacija za vreme na nivnata poseta vo Srbija.

e farmacevtskata kompanija Galenika so pomo{ na vladata da gi zajakne razvojnite potencijali i so toa da stane privle~na za kupuva~ite.

DELTA GO PRODAVA OSLOBOXEWE ZA 0,5 EVRA rpskata kompanija Delta predlo`i svojot mnozinski paket-akcii vo novinskoizdava~koto pretprijatie Osloboxewe od Bawa Luka da go prodade na fabrikata za tutun Saraevo. Proda`bata bi bila objavena po simboli~na cena od edna konvertibilna marka (0,5 evra). Sindikatot na Osloboxe-

S

we bara od fabrikata za tutun Saraevo da gi prezeme site 265 rabotnici i idniot status na rabotnicite da bide reguliran spored zakonskite propisi i kolektivnite dogovori vo Republika Srpska. Noviot sopstvenik na rabotnicite bi trebalo da im isplati 11 plati i zaostanati

pridonesi za zdravstveno i socijalno osiguruvawe.


BALKAN BIZNIS POLITIKA

15.06.2010

ITALIJANSKITE KOMPANII SE SVRTUVAAT KON HRVATSKA

KRAJ ZA "PUNTOTO" OD KRAGUEVAC VO APRIL

P

S

retstavnici od 50 italijanski kompanii }e posetuvaat seminar na koj }e se zapoznaat so hrvatskata infrastruktura i zakonski ramki. Potoa }e sleduva povrzuvawe so hrvatski kompanii, izjavi italijanskiot minister za me|unarodni raboti, Masimo Rustiko, na italijansko-hrvatskiot forum vo Milano. Italija e najgolem kupuva~ na hrvatski proiz-

vodi, no koga stanuva zbor za italijanski investicii vo Hrvatska brojkite se porazitelni. Sedmata ekonomska sila vo svetot dosega ima vlo`eno samo milijarda evra vo Hrvatska. ”Mnogumina od Italija ne se svesni deka Hrvatska e uredena zemja vo odnos na drugite zemji so koi sorabotuvaat Italijancite”, izjavi pretsedatelot na hrvatskata stopanska ko-

POTREBNA E REFORMA NA PENZISKIOT SISTEM VO SLOVENIJA

e|unarodniot monetaren fond (MMF) & prepora~a na Slovenija {to poskoro da sprovede reforma na svojot penziski sistem, izjavi {efot na misijata Antonio [pilimbergo. ”Slovene~kata vlada adekvatno reagira{e na krizata so fiskalnite stimulacii koi gi dade na finansiskiot sektor, no klu~na cel e da sprovede penziska reforma do krajot na ovaa godina”, izjavi [pilimbergo. Slovene~kite banki, spored nego, dobro go izdr`ale krizniot period, a sega bi morale da go zajaknat svojot kapital. Toj go kritikuva{e Zakonot za zgolemuvawe na minimalnite plati koj slovene~kata vlada go donese ovaa godina. [pilimbergo smeta deka toa ne bil najdobar poteg, bidej}i ne e vo sklad so reformata na penziskiot sistem, a so ogled na dvi`eweto na brutodoma{niot proizvod (BDP), negativno vlijae i na konkurentnosta na slovene~kata ekonomija.

M

KU]ITE VO HRVATSKA SE POEVTINI OD CRNA GORA stra`uvawata poka`uvaat deka Hrvatska se nao|a na poslednoto mesto od skaliloto koga stanuva zbor za cenite na ku}ite, odnosno se nao|a na 31 mesto od 35 evropski zemji. Ku}ite vo pove}eto sosedni zemji se poskapi od hrvatskite, a osobeno iznenaduva podatokot {to vo Crna Gora se dvojno poskapi. Iako cenite na ku}ite vo Hrvatska se s$ popovolni od mesec vo mesec, vo prosek metar kvadraten ~ini 1.000 evra, za mnogumina Hrvati taa cena e s$ u{te preskapa. Vo maj prose~na cena za ku}a vo Zagreb iznesuvala 1.660 evra za metar kvadraten, vo Split metar kvadraten ~ini 1.655 evra, dodeka vo Osijek 839 evra.

I

TURCIJA ]E GRADI NUKLEARKA rvata turska nuklearna centrala }e bide izgradena pred 2017 godina, a kilovat elektri~na energija nema da ~ini pove}e od 15,33 centi. Turcija i Rusija, kako {to pi{uva vesnikot "Zaman3" potpi{ale dogovor za izgradba i eksploatacija na nuklearna centrala vo oblasta Akuja, na turskiot breg na Sredozemnoto More. Nuklearkata }e bide sostavena od ~etiri gigavatni reaktori. Po~etokot na izgradbata e predviden za noemvri ovaa godina, a do 2017 godina treba da po~ne so eksploatacija najmalku eden od reaktorite. Spored "Zaman3", Rusija vo potpolnost }e ja finansira izgradbata, no 49% od akciite mo`e da bidat prodadeni na turski akcioneri.

P

mora, Nadan Vido{evi}.

K

O

M

eriskoto proizvodstvo na Fiatoviot model "punto" vo fabrikata za avtomobili Zastava od Kraguevac }e bide trajno prekinato vo april narednata godina. Stanuva zbor za eden od najprodavanite modeli na Fiat za koj gaseweto na proizvodstvoto vo Italija be{e predvideno za 2008 godina. Sepak, poradi solidnata pobaruvaka na pazarot negoviot vek be{e

E

R

C

I

J

A

L

E

N

prodol`en za dve godini, a vo Kraguevac treba{e da se proizveduva do 2012 godina. Planot be{e ovoj avtomobil da stane srpsko nacionalno vozilo, pa i pokraj proizvodstvoto na noviot model da se proizveduvaat 30.000 primeroci i da se izvezuva vo zemjite od CEFTA i Severna Afrika. Seriskoto proizvodstvo na noviot avtomobil na Fiat pod {ifrata “342” }e po~ne vo

O

G

L

A

S

23

vtorata polovina od narednata godina i }e se proizveduvaat 200.000 primeroci.


24 15.06.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

GERMANSKATA EKONOMIJA VO 2012 ]E BIDE NA NIVO OD 2008 GODINA

FRANCIJA ]E GO NAMALI DEFICITOT ZA 100 MILIJARDI EVRA DO 2013

konomijata na Germanija, ako ima sre} a, vo periodot me|u 2012 i 2013 godina }e se vrati na nivoto od 2008 godina, izjavi germanskata kancelarka, Angela Merkel. Taa uka`a deka 2010 godina e s$ u{te krizna, no oti stabilnoto evro & pomognalo na germanskata ekonomija koja e najgolema vo Evropa. Istaknuvaj}i deka za nea

rancuskiot premier, Fransoa Fijon, ja potvrdi opredelbata na negovata Vlada da go svede dr`avniot deficit od sega{nite 8% na dozvolenite 3% od BDP do 2013 godina. Toa pretstavuva za{teda od 100 milijardi evra, od koi 45 milijardi }e bidat za{tedeni so namaluvawe na dr`avnite tro{oci. Planot za {tedewe na francuskata

E

ne postoi alternativa za merkite za buxetskata konsolidacija i strukturnite reformi, Merkel predupredi deka solidnite javni finansii mora da bidat kombinirani so jasna strategija za porast. Germanskata koaliciska vlada vo ponedelnikot dogovori paket za namaluvawe na buxetskite tro{oci i zgolemuvawe na danocite, so cel do 2013

godina da go svede strukturniot deficit vo ramkite na limitot na EU. Ovie merki, koi se smetaat za najstrogi vo Germanija od Vtorata svetska vojna, imaat za cel slednata godina da se ostvari za{teda od 11,2 milijardi evra i da se namali buxetskiot deficit za koj se o~ekuva vo 2010 godina da nadmine 5% od bruto-doma{niot proizvod.

F

vlada premierot Fransoa Fijon go najavi na sredbata so novite ~lenovi na vladeja~kata partija Sojuz na narodno dvi`ewe (UMP). Najgolem broj od za{tedenite 45 milijardi evra, spored premierot, }e bide od namaluvaweto na dr`avnata administracija, kade {to sekoj vtor penzioniran funkcioner nema da bide zamenet. Pet milijardi evra }e dojdat

od ukinuvaweto na nekoi dano~ni olesnuvawa. Drugata polovina se direktni prihodi koi treba da vlezat vo dr`avnata kasa, bidej}i francuskata vlada se nadeva na repriza na ekonomijata koja bi trebalo da donese 35 milijardi evra novi dano~ni prihodi, dodeka ostanatite 15 milijardi se od merkite za relaksirawe na ekonomijata.

 ANDERS BORG, MINISTER ZA FINANSII NA [VEDSKA

EVROZONATA MORA DA U^I OD [VEDSKA

ko evrozonata saka da ja izbegne dol`ni~kata kriza, ju`noevropskite zemji mora ne{to da nau~at od {vedskiot primer za kratewe na tro{ocite i voveduvawe strukturni reformi od devedesettite godini vo minatiot vek”, izjavi {vedskiot minister za finansii, Anders Borg. Toj istakna deka itnite merki od Evropskata centralna banka }e & pomognat na Grcija i na ostanatite zemji od evrozonata samo na kratok rok, no deka samite dr`avi mo`at sebesi da si obezbedat postojano re{enie. “Tie ne mo`at da gi imaat na{ite nivoa na tro{oci i voedno da imaat nivo na danoci kako vo SAD. Toa ne e ostvarliva kombinacija”, izjavil toj za #Fajnen{al Tajms# i naglasil deka postoi visok stepen na odgovornost koja treba da im se pripi{e na vladite ~ii dr`avi imaat visok stepen na deficit. “Za dobroto na Evropa, mnogu e va`no tie da go razberat toa”, potenciral toj. Na [vedska se gleda kako na model za ostatokot od zemjite od Evropa otkako uspea da go eliminira te{kiot buxetski deficit vo devedesettite godini i uspea da napravi rekonstrukcija na svojot penziski sistem. Anders Borg e eden od retkite evropski ministri za finansii koj ja podobril sopstvenata reputacija za vreme na finansiskata kriza, vodej}i ja [vedska kon brzo zakrepnuvawe od minatogodi{nata recesija. Nekoi od analiti~arite se pra{uvaat dali postoi dovolno golema politi~ka volja za da se isturkaat ovie merki, no Borg veli deka isti takvi somne`i bile pokrenati i za [vedska. “Lu|eto zboruvaa deka odime

A

kon zloupotreba na socijalnata pomo{ i deka potpolno ne sme sposobni za da vospostavime kontrola vrz na{ite javni finansii, dodeka Vol Strit misle{e deka nikoga{ nema da si ja sredime ekonomijata”, veli Anders Borg. No, [vedska im se sprotistavi na skepticite i go transformira svojot deficit od 12% od BDP vo balansiran buxet za pet godini, a denes ima edna od najzdravite javni finansii vo Evropa. [VEDSKA OSTANUVA NADVOR OD EVROZONATA Previrawata vo evrozonata zna~itelno gi namalija izgledite za {vedskoto priklu~uvawe kon edinstvenata valuta, sedum godini otkako glasa~ite go odbija ~lenstvoto vo evrozonata preku referendum. Mala e verojatnosta deka vladata }e napravi nov obid za vlez vo narednite ~etiri godini, ako go osvoi vtoriot mandat na izborite vo septemvri. “Gr~kata situacija ima{e visoko determinira~ki efekt vrz javnata poddr{ka na evroto vo [vedska”, izjavi ministerot koj s$ u{te go poddr`uva priklu~uvaweto na [vedska kon evrozonata na dolgoro~na pateka, bidej} i e siguren deka “evroto }e pre`ivee.” “Pogolema e verojatnosta deka evrozonata }e broi 25 zemji za 10 godini, otkolku deka }e se raspadne”, veli Borg. Toj ima va`na uloga vo debatata za regulatornata reforma, zastapuvaj}i go tvrdokorniot stav protiv bonusite na bankarite i poddr`uvaj}i go noviot zakon za bankite vo EU, so cel da se spre~i nastanuvaweto na finansiskite krizi vo idnina. Borg predupreduva deka reformite mora da bidat

“pragmati~ni i fleksibilni”, za da se izbegne usporuvawe na zazdravuvaweto, pri {to insistira deka e vo interes na Evropa da se “za{titi London kako konkurenten finansiski centar”. Dodeka krizata vo evrozonata sozdade gri`i kaj evropskite banki, Borg veli deka {vedskite banki se stabilizirale otkako gi pretrpele zagubite vo balti~kite zemji Letonija, Litvanija i Estonija. Za sostojbata vo bankarskiot sistem Borg veli deka se nao|ala do rabot na propasta vo 2008 i 2009 godina. Na Borg se gleda kako na ekonomskiot mozok vo centralno-desni~arskata vlada koja dojde na vlast vo [vedska vo 2006 godina, so platforma za kratewe na visokite danoci i kratewe na velikodu{niot sistem za socijalna pomo{. Vo poslednite anketi vladata se nao|a mnogu ponapred od centralno-levi~arskata opozicija, spored misleweto na [ve|anite, bidej}i vo odnos na krizata vo evrozonata [vedska ima relativna ekonomska prednost. Socijalnodemokratskata vlada be{e taa koja go namali deficitot vo devedesettite godini, no toga{ Anders Borg bil ekonomist vo centralnata {vedska banka, koj ja pomagal ekonomskata kompetentnost na sopstvenata partija vo momentot. Toj smeta deka slednite izbori }e pretstavuvaat izbor me|u “socijalnata pomo{ i rabotata”. Na svoi 42 godini, pokraj toa {to e uspe{en minister za finansii, Borg e poznat i po svojata dolga kosa i obetka. Toj nema pretenzii eden den da bide premier na [vedska i veli deka ova {to go raboti denes, za {to se nadeva i deka }e go raboti vo narednite ~etiri godini, e vrvot na negovata kariera.

 Anders Borg: "Pogolema e verojatnosta deka evrozonata }e broi 25 zemji za 10 godini, otkolku deka }e se raspadne".

 Na [vedska se gleda kako na model za ostatokot od zemjite od Evropa otkako uspea da go eliminira te{kiot buxetski deficit vo devedesettite godini i uspea da napravi rekonstrukcija na svojot penziski sistem. Anders Borg e eden od retkite evropski ministri za finansii koj ja podobril sopstvenata reputacija za vreme na finansiskata kriza

BP DOSEGA POTRO[I 1,6 MILIJARDI DOLARI ZA ISTEKUVAWETO NA NAFTATA

[PANSKI SANTANDER SE [IRI NA BRITANSKIOT PAZAR

ritanskiot naften gigant Briti{ Petroleum dosega potro{il 1,6 milijardi dolari zaradi izlevaweto nafta vo Meksikanskiot Zaliv. Vo soop{tenieto kompanijata tvrdi deka se plateni pobaruvawa za 26.500 od vkupno 51.000 barawa za obes{tetuvawe, ili vkupno 62 milioni dolari.

panskiot bankarski gigant Banko Santander e ponuduva~ za 318 britanski filijali koi gi prodava negoviot konkurent, Rojal Bank of Skotland (RBS). Rokot za predavawe na ponudata e idniot ponedelnik, a kako {to za Rojters izjavile izvorite koi se zapoznaeni so situacijata, edna ponuda

B

Vkupnata suma na rashodite vklu~uva i prva tran{a od 60 milioni od vkupno 360-te milioni dolari koi }e bidat neophodni za izgradba na ve{ta~ki ostrovi za za{tita na krajbre`jeto na Luizijana. Spored BP, zasega e rano da se ka`e kolku vkupno sredstva }e bidat potro{eni za sanirawe na posledicite.

Ekspertite se na mislewe deka sumata mo`e da bide od 30 do 100 milijardi dolari zaradi sudskite procesi, kako privatni, taka i dr`avni, {to }e bidat sprovedeni protiv grupacijata. Pretsedatelot na grupacijata, Karl Henrik Svanberg, e pokanet da se sretne v sreda so amerikanskiot pretsedatel Barak Obama.

[

ve}e pratil Santander koj za filijalite na RBS mo`e da izdvoi do dve milijardi funti (2,9 milijardi dolari). RBS e banka kade {to 83% sopstvenost ima dr`avata, a so proda`bata na imotot go vra}a zaemot so koj britanskata vlada ja spasi od kolaps. Industriskite izvori, isto taka, naveduvaat

deka za imotot na RBS interes poka`uvaat i Nacional Australia Bank, kako i {panskata BBVA, no ne se o~ekuva deka sigurno }e pratat ponuda. Analiti~arite smetaat deka ovaa akvizicija bi bila logi~en ~ekor za Santander, so {to bi se podobrila polo`bata na bankata na britanskiot pazar.


SVET BIZNIS POLITIKA STRANSKITE INVESTICII VO KINA POSTOJANO RASTAT rednosta na stranskite investicii vo Kina e zgolemena za 27,5% vo maj, vo odnos na istiot mesec minatata godina, i dostignala osum milijardi dolari, soop{ti portparolot na kineskoto Ministerstvo za trgovija, Xao @ijan. So toj iznos vkupnite stranski investicii vo Kina dostignale vrednost od 38,9 milijardi dolari vo prvite pet meseci od

V

2010 godina, {to e za 14,31% pove}e od minatata godina. Stranskite investicii se zgolemile vo april za 24,7% na godi{no nivo, {to uka`uva na raste~ka doverba vo srednoro~nite proekcii za kineskata ekonomija. Direktnite stranski investicii podrazbiraat vlo`uvawa vo fabri~ki pogoni, nedvi`nosti i drugi dobra, no ne

vklu~uvaat investicii vo akcii i drugi finansiski instrumenti. Kina vo posledno vreme pravi obidi da gi kanalizira stranskite investicii vo visokata tehnologija i obnovlivata energetika, a da gi namali vlo`uvawata vo pogonite za prerabotuva~ka industrija, koi podrazbiraat poniski plati i pogolemo zagaduvawe na okolinata.

15.06.2010

25

[PANIJA, MAROKO I TUNIS SE OMILENI TURISTI^KI DESTINACII NA FRANCUZITE ajomileni stranski turisti~ki destinacii za Francuzite se [panija, Maroko i Tunis, izjavi pretsedatelot na francuskiot Nacionalen sindikat na turisti~kite agencii, @or` Kolson. Od podale~nite horizonti Francuzite gi sakaat ostrovite Mauricius i Reunijon vo Indiskiot Okean, Madagaskar i Meksiko, a se vra}a interesot i za francuskite Antili. Namalen e

N

interesot za rezervaciite na turisti~kite destinacii koi se najdoa na naslovnite stranici na vestite, kako Dominikanskata Republika, poradi zemjotresot na Haiti koj gi upla{i turistite, isto kako i interesot za Tajland po minatomese~nite sudiri vo ovaa aziska zemja. Grcija ne e po{tedena od fenomenot. Buxetskata kriza ne & pomogna na Grcija, posebno vo kontinentalniot del na zem-

jata kade {to rezervaciiite se namalija, no zatoa, pak, vo ostrovskite delovi na zemjata, kako Krf i krstarewata niz Egejskoto More, zabele`an e zgolemen broj na rezervacii. Samo petnaeset dena pred prviot bran na zaminuvawe na leten odmor izgleda deka docneweto vo rezervaciite e svedeno na 5% i turisti~kite agencii se nadevaat deka rezervaciite vo posleden moment }e go dopolnat izgubenoto.

17.03.2010 25 MADRID

[PANIJA PRIZNA DEKA EKONOMSKOTO OPORAVUVAWE ODI BAVNO konomskoto zazdravuvawe na [panija vo tekot na 2010 godina se odviva zabaveno i zgolemuvawe na vrabotenosta mo`e da se o~ekuva duri vo tekot na slednata godina, izjavi {panskiot minister za ekonomija, Elena Salgado. “Otkako }e zavr{ime so finansiskoto restrukturirawe i }e ja odobrime reformata na pazarot na trudot, }e bidat sozdadeni uslovi za izgradba na raste~ki potencijal, koj e golem vo [panija”, potencira Salgado. Taa najavi deka vo tekot na ovaa nedela Vladata }e gi promovira merkite za reformi na pazarot na trudot, ~ija primarna cel e namaluvawe na nevrabotenosta, ~ija stapka se iska~i na pove}e od 20%. Me|unarodniot monetaren fond pobara od [panija “itno” da izvr{i reformi na pazarot na trud, kako eden od glavnite uslovi za ekonomsko oporavuvawe. Vo prviot kvartal od godinava [panija ostvari ekonomski rast od samo 0,1% sporedeno so prethodnoto trimese~je, so {to se stavi kraj na ednogodi{nata recesija. [panskata Vlada prognozira vo tekot na 2010 godina [panija da ostvari ekonomski rast od minus 0,3%, dodeka vo 2011 godina toj da dostigne 1,3%.

SEKOJ DEN VO

E

SE OBELE@UVA 25-GODI[NINA OD [ENGENSKIOT DOGOVOR o ramkite na ministerskiot sostanok {to v~era se odr`a vo Luksemburg, Evropskata unija ja obele`a 25-godi{ninata od potpi{uvaweto na [engenskiot dogovor so koj e sozdaden zaedni~ki prostor bez vnatre{ni granici, koj sega opfa}a 25 zemji. Po povod 25-godi{ninata od Dogovorot od [engen, Luksemburg i Evropskata komisija organiziraa niza manifestacii koi }e traat do krajot na mesecot. Dogovorot vo maloto luksembur{ko mesto [engen e potpi{an na 14 juni 1985 godina od strana na Belgija, Germanija, Luksemburg, Francija i Holandija. Do deneska [engenskiot dogovor go potpi{aa 25 zemji so {to na pove}e od 400 milioni lu|e im e ovozmo`eno slobodno patuvawe od Finska do Grcija i od Portugalija do Polska, bez obvrska da poka`uvaat paso{. Od “starite” ~lenki na EU [engenskiot dogovor go nemaat potpi{ano samo Velika Britanija i Irska, no kon nego se pridru`eni i tri dr`avi koi ne se ~lenki na Unijata - Island, Norve{ka i [vajcarija. Bugarija, Kipar i Romanija samo delumno gi primenuvaat {engenskite propisi, bidej}i s$ u{te ne se zavr{eni kontrolite na granicite na ovie tri dr`avi. [engen-zonata ima 42.673 kilometri morska i 7.721 kilometri kopnena granica.

V

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:     

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk


26 15.06.2010

PATOT DO USPEHOT

-

HARTMUT OSTROVSKI DIREKTOR NA BERTELSMANN

USLUGATA E SÉ  Hartmut Ostrovski ima ednostaven odgovor za problemite vo tradicionalnite mediumi: pro{irete se celosno vo razli~ni poliwa. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

o 1992 godina Hartmut Ostrovski, {ef na malku poznatiot oddel na Bertelsman (Bertelsmann), napravi zdelka so Lufthanza (Lufthansa) so toa {to ja prezede odgovornosta za nekoi od pozadinskite funkcii na aviokompanijata. Toj potpi{a dogovor bez da go pra{a “gazdata” za dozvola. Nekolku meseci podocna, glavniot izvr{en direktor na Bertelsman, Mark Vezner, se zainteresira za zdelkata. Ostrovski objasni, no be{e potseten deka Bertelsman se vo biznisot so mediumi, a ne uslugi - osobeno ne uslugi za aviokompanii. “Toga{ mu ka`av kolku pari zaraboti Arvato (Arvato)”, se se}ava Ostrovski. “A, toj mi re~e, prodol`i, no

V

ne raska`uvaj mnogu naokolu za ovaa rabota”. Hartmut Ostrovski go prezede {efovskoto mesto vo Bertelsman na prvi januari 2008 godina, a firmata sega “galami” za Arvato kolku {to ja dr`i glas. Kompaniskiot oddel za uslugi mo`ebi pravi pomalku pari vo sporedba so nejzinite glamurozni televiziski, muzi~ki i izdava~ki edinici, no raste mnogu brzo. Vrabotuva polovina od rabotnata sila na Bertelsman i e vtora po golemina divizija po televizijata. S$ upatuva na toa deka g. Ostrovski }e prodol`i da go naso~uva kompaniskiot fokus kon uslugite. Neodamna Bertelsman izjavi deka ispituva strategiski opcii za Dajrekt Grup (Direct Group) - koja raboti so knigi, muzika, DVDklubovi i kni`arnica - i postoi mo`nost da ja prodade. Mnogumina, isto taka, o~ekuvaat firmata da go prodade svojot udel vo Soni BMG

 HARTMUT OSTROVSKI - Za nego velat deka e vistinski

Vestfaliec, so trezven um, prizemen, ~ovek od doverba, {to ne go interesiraat intrigi (Sony BMG), zaedni~kiot biznispotfat so japonskiot gigant za snimawe muzika. VISTINSKI VESTFALIEC Semejstvoto Mon, koe poseduva golem udel vo Bertelsman, sproveduva zna~itelna promena vo strategijata. Vo 2002 godina bordot na kompanijata go otpu{ti toga{niot glaven izvr{en direktor Tomas Midlhof. Negovite delovni potfati s$ pove}e gi stesnuvaa finansiite na firmata i semejstvoto ne se soglasi so negoviot plan za kotirawe na berza. Naslednikot na Midlhof, Gunter Tilen, be{e blizok na semejstvoto i forsira{e pokonzervativna strategija. Vo 2006 godina semejstvoto otkupi nadvore{en akcionerski udel od 25% vo kompanijata za 4,5 milijardi evra i se stekna so pogolema kontrola. Sega site ~ekaat da vidat {to }e napravi noviot {ef na kompanijata. Dali e nezavisen ili e postaven tamu za da pravi ona {to saka semejstvoto. Dali e pomlada verzija na Tilen ili e pove}e kako Midlhof, so globalni ambicii za Bertelsman? Najdobra bi bila kombinacijata od dvete, smetaat direktori vo firmata. I pokraj site negovi kiksovi, Midlhof uspea da obezbedi kontrola vrz RTL (RTL), televiziskata grupacija koja zaedno so Arvato go dvi`i rastot na Bertelsman poslednive godini. Odlukata na Ostrovski da ja stavi Dajrekt Grup pod razmisla za prodavawe, sugerira deka }e bide silen glaven izvr{en direktor vo semejnata kompanija. Ostrovski e izrasnat vo Bilefeld, blizu do sedi{teto na Bertelsman, koe se nao|a vo Gitersloh. “Toj e vistinski Vestfaliec, so trezven um, prizemen, ~ovek od doverba i ne e po intrigite”, veli porane{en direktor vo kompanijata {to dobro go poznava Ostrovski. Ostrovski po~nal da se in-

teresira za biznis na 11-godi{na vozrast, gledaj}i go tatko si so svojata vodoinstalaterska firma. Po diplomiraweto na lokalniot univerzitet, toj se vrabotil vo oddelot za distribucija na Bertelsman. Vo 1988 godina re{il da gi pro{iri svoite vidici i oti{ol da raboti vo edna amerikanska banka, otvoraj}i gi nejzinite podru`nici vo Frankfurt i Minhen, no po dve godini se vratil vo Bertelsman. Vo 1990 godina, koga Ostrovski go prezel kormiloto na sektorot za distribucija vo Bertelsman, toa zna~elo prete`no isporaka na knigi i cedea za kompanijata i za drugi germanski firmi. Toj dogovoril i novi zdelki za da ispora~uva mobilni telefoni za telekom-kompanii, se pro{iril i vo sektorot za odnosi so klienti na aviokompaniite i ostanatite industrii i go pro{iril biznisot na divizijata vo Polska, [panija, Italija, Francija, SAD i Azija. Sega diviizijata vrabotuva 2.000 lu|e samo vo Kina. Arvato, kako {to be{e imenuvana divizijata vo 1999 godina, gi administrira duri i naplatite koga lu|eto }e kliknat na oglasite na Gugl (Google). Pove}eto tradicionalni mediumski kompanii se pla{at od Gugl bidej}i im zema del od prihodot od reklamirawe, no Bertelsman tivko si pravi pari od internetskiot gigant. “NE MO@ETE SEKOGA[ JAGNETO DA GO NAPRAVITE LAV” “So godini, ne sekoj be{e gord na ovoj biznis, no sega se site”, veli Ostrovski. Arvato raste s$ pobrzo, kako {to s$ pove}e firmi gi autsorsiraat svoite pozadinski aktivnosti. Kompanijata se nadeva deka }e najde i novi klienti me|u evropskite vladi. Od 2005 godina taa ja prezede dano~nata administracija za edna lokalna samouprava vo severna Anglija, a naskoro }e po~ne pilot-proekt za administrirawe na paso{i i zdravstveno osiguruvawe za filijala na lokalna vlada vo Bavarija. Toj, isto taka, saka da se {iri i vo sektorot obra-

zovanie. Ostrovski, ~ija osnovna cel e da go obnovi rastot vo Bertelsman, nikoga{ ne bil direktno odgovoren za nekoj od mediumskite biznisi na grupacijata. Minatata godina samo Arvato i RTL imaa rast. Prihodite od snimena muzika, izdava{tvo i kni`arnicite padnaa, a sevkupniot organski rast na kompanijata be{e samo 0,4%. Toa najverojatno }e donese pove} e odluki za osloboduvawe od nekoi sektori. “Vo pove}eto slu~ai, ne mo`ete jagneto da go pretvorite vo lav”, im re~e na bordot direktori Ostrovski minatiot dekemvri. Mo`ebi zatoa {to go ima Arvato vo rakavot kako adut {to }e nosi rast vo idnina, Ostrovski izgleda e pomalku zagrean za Internetot otkolku ostanatite mediumski {efovi. Zagubite napraveni od internet-biznisite na Midlhof mo`ebi, isto taka, pridonesuvaat za negovata pretpazlivost. “Nema da gi stavam site karti na eden ili dva internetpotfati. Mora da go sozdademe na{eto onlajn-prisustvo organski”, veli toj. Vo 2006 godina firmata osnova fond od 50 milioni evra namenet za poddr{ka na novi internetbiznisi, a minatata godina Bertelsman donira{e 500 milioni evra vo fondot te`ok edna milijarda evra, zaedno so drugi investitori, koj isto taka mo`e da investira vo novi mediumi. Kriti~arite velat deka mo`ebi ova e premalku i predocna. I pokraj akcentot na uslugite, RTL ne e na proda`ba, pa taka Bertelsman }e bide i ponatamu mediumska firma. Ostrovski zavr{i izvonredna rabota vo nao|aweto novi izvori na rast, nadvor od osnovniot kompaniski biznis, no sega }e mora da se soo~i so pra{aweto {to gi okupira site medumski {efovi: kako da se napravat pari so Internetot.


MENAXMENT

15.06.2010

27

^EKORI KON USPE[NO ZADR@UVAWE NA VRABOTENITE ako menaxer, kako mo`ete da gi zadr`ite Va{ite vraboteni? [to pravite za Va{ite vraboteni da se ~uvstvuvaat prijatno i da sakaat da ostanat vo organizacijata? Slednite ~ekori mo`at da Vi pomognat kako da zapo~nete so zadr`uvawe na vrabotenite? Bidete lider koj drugite mo`at da go sledat. Ve~noto pra{awe e dali liderot se ra|a ili se sozdava. Sepak, postojat odredeni odnesuvawa koi menaxerite treba da gi nau~at. Liderstvoto opfa}a nekolku klu~ni dvigateli, vklu~uvaj}i go jasnoto odnesuvawe, kredibilitetot i ohrabruvaweto. Ohrabruvaweto na vrabotenite da bidat vklu~eni vo sekojdnevnite biznis-procesi dava ni{ka na biznisot koja go zgolemuva pozitivnoto vlijanie vrz lu|eto. Gradete organizacija koja se zasnova na doverba. Mora da bidete intelektualno i emotivno podgotveni da gi soop{tuvate i dobrite i lo{ite vesti {to e mo`no pobrzo. Dokolku ne ste iskreni i ne postoi navremena komunikacija, mnogu e verojatno deka }e ja zagubite po~itta na vrabotenite i na krajot }e go zagubite svojot kredibilitet. Dokolku ja dobiete doverbata na vrabotenite i ja odr`uvate, sigurno deka }e ja imate nivnata poddr{ka ne samo vo

K 1

2

uspe{nite, tuku i vo pote{kite vremiwa na kompanijata. Imajte jasna strategija. Strategiskata jasnost pretstavuva ume{nost za organizaciskata kultura i sposobnosta koja ja poseduva organizacijata da se kombiniraat vo vnatre{ni biznisprocesi, koi poddr`uvaat jasnost i naso~enost kon potrebite i barawata na klientite. Dokolku soodvetno go sprovedete ova, na dobar pat ste da ostvarite profit i da ja postignete organizaciskata vizija. Za da se ima strategiska jasnost pred s$ potrebno e da se postavat prioriteti. Postavete gi strategiskite prioriteti, pritoa bidete sigurni deka gi imate vistinskite lu|e na vistinskite pozicii i deka tie navistina mo`at da gi ostvarat konkretnite prioriteti. Bez jasno opredeluvawe na prioritetite s$ e prioritet. Vo toj slu~aj vrabotenite dobivaat izme{ani informacii {to naj~esto doveduva do ~esti nedorazbirawa. Na takov na~in vo golem rizik e efikasnoto rabotewe na organizacijata. Vklu~ete gi vrabotenite vo razvojot na strategijata. Sposobnostite na vrabotenite da bidat vo soodnos so rabotnite mesta. Doznajte vo {to se dobri Va{ite vraboteni, koi se nivnite jaki strani, koi se

3

4

onie ve{tini koi treba da gi razvijat i, sekako, koja e nivnata strast vo rabotata. Potrudete se da gi raspredelite vrabotenite na pozicii kade {to vo najgolem del od vremeto }e mo`at da gi upotrebuvaat svoite sposobnosti. Dokolku vrabotenite go rabotat ona {to go sakaat, vo golema mera }e se podobri nivnata rabotna izvedba. Napravete profil na sekoj vraboten i doznajte gi nivnite jaki i slabi strani. Postavete ostvarlivi celi. Ova zna~i postavuvawe na realni celi i nikoga{ nemojte da potcenite ili da precenite {to mo`ete da napravite i za kolku vreme. Pottiknete rabotewe, no voedno bidete realni. Ako nekoj sekoj den mora da ostanuva po zavr{uvaweto na rabotnoto vreme, toga{ ne{to ne e vo red. Vlo`ete vo razvojot na Va{ite vraboteni. Motivirajte go i fokusirajte go Va{iot tim, taka {to }e razviete karieren razvoj vo organizacijata. I ne go zapostavuvajte toa. Ima mnogu slu~ai kade {to organizaciite po~nuvaat da se raspa|aat dokolku liderot nenadejno si zamine, a nema soodvetno lice koe bi mo`elo da go zameni. Bidete {ef so kogo vrabotenite sakaat da rabotat. Lu|eto ne rabotat za

5

6

7

kompaniite, rabotat za lu|eto. Pretpostavenite koi se gri`at za vrabotenite gradat tim so visoko nivo na rabotna izvedba i ostvaruvaat odli~ni rezultati. Kreiraat jasni i merlivi celi i se fokusiraat na kreirawe na obedinet tim. Ova se lideri so koi sekoj bi posakal da raboti. Veruvaat vo svoite vraboteni, im pomagaat da se razvivaat, gi mentoriraat i investiraat vo nivniot razvoj. Navremeno i uspe{no re{avajte gi konfliktite. Lu|eto koi ne gi re{avaat i gi izbegnuvaat problemite se zatrupani so mnogu nere{eni konflikti. Iako nikoj ne saka konflikti, sepak, biznisot ne mo`e da raste i da se razviva bez odredeni problemi. Mnogu e verojatno deka vo raboteweto naiduvate na razli~ni razmisluvawa so Va{ite sorabotnici. Zdobijte se so ve{tini za upravuvawe na konfliktite. Vo golema mera }e Vi pomognat vo sekojdnevnoto spravuvawe so problemite i nedorazbirawata. Koga Va{ite vraboteni }e znaat deka ste otvoreni za novi idei, nema da se pla{at da sugeriraat inovativni promeni. Pottiknete otvorena diskusija i nastojuvajte da ja doznaete prirodata na konfliktot. Tekovno davajte fidbek. Bidete otvoreni za davawe i dobivawe na fidbek. Bidete podgotveni da davate i pozitiven i negativen fid-

8

9

SMIQKA [O[KOSKA

Triple S Recruitment www.HR.com.mk w ww.HR ww. ww HRR..com HR. HR co .mk mk

bek. Upotrebuvajte 360° evaluacija, DISC-analiza, procenka na li~nosta. Me|utoa, ne zaboravajte i Vie da pobarate fidbek od Va{ite vraboteni. Triple S Recruitment e specijalizirana agencija za regrutacija, selekcija i poddr{ka na ~ove~kite resursi. S$ so cel da se fokusirate na uspe{no realizirawe na Va{ite biznis-planovi, dozvolete Triple S Recruitment da go zavr{i procesot na selekcija, razvoj i aktivirawe na ~ove~kiot kapital vo Va{ata organizacija.

PRE^KI ZA EFIKASNO FUNKCIONIRAWE NA RABOTNITE TIMOVI

duralizirana, sigurno }e nastradate”, istaknuva Grin. LI^NI KONFLIKTI Neizbe`no e vo timskata rabota da se javat i problemi od li~en karakter. Ako dvajca ~lenovi na timot se vo lo{i odnosi, najverojatno edniot }e se sprotivstavuva na ideite na drugiot, bez ogled kolku tie se dobri. “Stanuva zbor za sudir na dve ego. Ova nema nikakva vrska so rabotata”, veli Grin. Vakvata situacija mora brzo da se re{i. Vo sprotivno, ovie ~lenovi }e mora da go napu{tat timot.

 Sozdavaweto na dobar tim ne e ednostavno. Naj~esti problemi se slab ili avtokratski lider, organizaciska kultura {to onevozmo`uva timska rabota, li~ni konflikti, kako i neadekvatni ~lenovi na timot nogu raboti mo`at da trgnat na lo{o pri kreiraweto na rabotnite timovi. So zgolemuvaweto na brojot na lu|eto vklu~eni vo izvr{uvaweto na nekoja zada~a se zgolemuva i kompleksnosta. Najva`no e da se ima predvid deka timot ne e sozdaden zaradi ~lenovite vo nego, tuku zaradi konkretnata zada~a {to treba da ja izvr{i. Dokolku timot ne e sposoben da go realizira predvidenoto, toga{ treba da se

M

promeni i negoviot sostav. Problemite naj~esto mo`at da se nadminat. Za toa e potrebna iskrena komunikacija i izvesno vreme. Nekoga{, sepak, edinstvenoto re{enie e da se otstrani izvorot na problemite, t.e. onoj ~len na timot {to gi sozdava pre~kite vo rabotata. Ova se naj~estite pri~ini za neuspeh na rabotnite timovi, kako i na prakti~nite na~ini problemite da se pretvorat vo re{enija:

KOGA LIDEROT E NAJSLABATA ALKA VO SINXIROT Liderot treba da go naso~uva timot vo vistinskata nasoka. No, ponekoga{ toj ne e dorasnat na svojata rabota. Vo toj slu~aj, “odgovornosta treba da ja prezemat li~nosti so neformalen avtoritet”, prepora~uva Zakari Grin od Akademijata za liderstvo pri Univerzitetot od Merilend. No, zarem toa ne e nepo~ituvawe na naredbite? Ne, s$ dodeka poa|ate od interesite na organizacijata vo celina. Vrabotenite

prvenstveno imaat odgovornost kon misijata na organizacijata, a ne kon svojot neposreden pretpostaven. Ako liderot ima slabosti {to ja potkopuvaat efikasnata rabota na timot, ne samo {to imate pravo, tuku imate i obvrska da uka`ete na toa. Ponekoga{ problemot ne e slab lider, tuku avtokratski rakovoditel koj ne ostava prostor za individualen pristap. Ova ~estopati e poseriozen problem, bidej}i mo`e da bide simptom deka organizaciskata kultura ja gu{i kreativnosta i inovacijata. “Ako op{tata kultura vo firmata go ceni kreiraweto na novi pristapi, toga{ slobodno reagirajte na problemite. No, ako organizacijata e strogo hierarhizirana i proce-

KOGA CELIOT TOVAR GO NOSAT SAMO EDEN ILI DVAJCA ^estopati se slu~uva celata rabota da ja vr{at samo najsposobnite vo timot. No, duri i najsposobnite ne mo`at dolgo da go nosat siot tovar. Porano ili podocna, tie }e se pobunat protiv takvata nepravednost. Kako posledica na nivnoto otka`uvawe }e propadne celata rabota. Zatoa, neophodno e da se izvr{i ramnomerna raspredelba na rabotnite dol`nosti me|u ~lenovite na timot. KOGA ^LENOVITE PRAVAT SÉ ZA DA DOBIJAT UNAPREDUVAWE “Tie krijat odredeni informacii od drugite ~lenovi na timot, prezentiraj}i mu gi nasamo na {efot. Toa ja naru{uva doverbata me|u ~lenovite na timot. A, doverbata e svrznoto tkivo na timot”, veli Grin. Zatoa so onie ~lenovi {to ja naru{uvaat rabotata na timot treba otvoreno da se zboruva. A, ako tie ne se promenat, toga{ treba da si zaminat. Uspehot na timot e pova`en od li~nite sueti. Receptot za uspeh na rabotniot tim vklu~uva: vodewe smetka za prioritetite, po~ituvawe na drugite ~lenovi na timot, izbegnuvawe na ozboruvawa i fokusirawe vrz svojata rabota.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


LIFESTYLE

15.06.2010

29

SLAVNI BIOGRAFII: MARIAN FEJTFUL

OZLOGLASENATA IKONA NA ROKENROLOT  @enata koja so svojot buren `ivot i kreativnost gi obele`a 60-te godini vo London e uspe{na i vo sedmata decenija od svojot `ivot. Za Mik Xeger vele{e deka ne sakala da se oma`i, bidej}i ne sakala da bide vo brak so nego STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

~etvrtok, na 17 juni, vo Zagreb }e se slu~i koncertot na Marian Fejtful. Ne deka Zagreb e tolku blisku, ili, pak, deka Fejtful e obo`avana peja~ka od novite generacii, no, sepak, se raboti za edna neformalna i ozloglasena pridru`na ikona na rokenrolot vo vremeto na negovata ekspanzija. A, mnogu pove}e i za edna neverojatna biografija. Na minatogodi{niot Skopski filmski festival be{e prika`an filmot “Irina Palm” na Sem Garbarski vo koj Marian Fejtful ja ima glavnata uloga, a dru{tvo & pravi, sosema neo~ekuvano, Miki Manojlovi}. Toj film pred nekoj den be{e prika`uvan na doma{nite televizii, a sigurno }e bide i repriziran. Interesen e bidej}i se raboti za svoevidna antibiografija na Fejtful. Vo “Irina Palm” taa e povle~ena i skromna vdovica od okolinata na London, doma}inka koja nikoga{ ne rabotela, ~ij `ivot e sosema sprotiven na nejziniot vo {eesettite i sedumdesettite godini od minatiot vek. No, se razboluva maliot vnuk na doma}inkata i taa, vo potraga po pari za kompliciranata operacija, “na stari godini” vleguva tokmu vo svetot na Fejtful od nejzinite najcrni godini vo `ivotot. Doma}inkata prifa}a da raboti vo edna od javnite ku}i vo Soho, kade {to stanuva vistinska yvezda za posetitelite. Nejziniot {ef e tokmu Manojlovi}. Ako na negovoto pra{awe zo{to se zanimava so “ra~noto zadovoluvawe” na ma`ite taa go ima edinstveniot odgovor – zaradi potrebnite pari – Manojlovi} (inaku, i likot {to go igra se vika Miki) na nejzinoto kontrapra{awe ima malku posmislena pri~ina: mrazi da bide siroma{en, tokmu kakvi {to se negovite seksualni rabotni~ki... “ANGEL SO GOLEMI GRADI” Marian Fejtful e peja~ka, kantavtor, akterka i pisatelka ~ija plodna kariera trae ve}e pet decenii. S$ u{te raboti so polna parea iako ima 64 godini. Folk, xez i rok-peja~kata so godini e vo centarot na vnimanieto, pred s$ poradi svojot buren `ivot: drogata, alkoholot, seks-skandalite i, sekako, Mik Xeger. Fejtful go ima celosnoto pravo na dekadentna reputacija. Nejzinata majka bila baronica od habsbur{ko poteklo, a tatko & britanski {piun ~ij {to tatko (dedoto na Marian) ja izmislil napravata za podobruvawe na seksualniot `ivot, “frigidnata ma{ina”. Podocna vo nejzinata biografija }e ka`e: “Mojata majka ne sakala seks, nitu pak svojot ma` za koj se oma`ila samo za da ja izbegne povoenata Viena. Sepak, gi ispolnuvala svoite bra~ni dol`nosti, pa na 29-ti dekemvri 1946-ta godina sum se rodila jas.” Tatkoto gi napu{ta koga Marian imala samo {est go-

V

50

godi{na kariera koja e burna od po~etokot, pa do denes

Dilan se obiduva{e da ja premisli i so toa go zaraboti negoviot prezir. Go snimi tretiot singl, go rodi sinot Nikolas koj za kratko vreme go dala na majka & i stana polnopraven u~esnik vo “Swinging London” (odnosno,

pove}e ne bila viktorijanskata Anglija na Oskar Vajld, pa tu`bite bile povle~eni. Taa i Xeger prodol`ile da bidat sre}ni. Se naso~ila kon glumata, a Xeger se ~uvstvuval tolku mo}en {to koketiral i so politi~kata kariera.

mrtva pijana i se upatila vo kvartot ^elsi kade {to bila uapsena. Neprekinato povtoruvala: “Duri i da umram ili Mik da umre, nie ne mo`eme da se razdelime. Ne mo`eme da se razdelime zatoa {to sme umreni”. Naletala na nego po edna nedela i sleduval nezaboraven seks. Potoa rekla: "Site moi traumi i site moi radosti Xeger gi preto~i vo fantasti~ni pesni”. Kon krajot na 70-te po~na sama da pi{uva fantasti~ni pesni. Nejzinata burna biografija ja dopolnuva prikaznata

– Lansel Fejtful i Xeger

“Angel so golemi gradi”

dini, a majka & devoj~eto go odgleduvala kako “edna od svoite ma~ki”. Ja pratila vo manastir. Devoj~eto ja razvilo qubovta kon teatarot. Na 13 godini nastapuvala na [ekspirovite pretstavi vo lokalnite teatri. Na 17 godini se zaqubila vo umetnikot Xon Danbar (vo ~ija galerija ~esto navratuvale Pol Mekartni i Stounsi), koj podocna }e go napu{ti poradi negovite problemi so heroinot. Tamu ja zabele`al i nivniot menaxer Endru Oldham. Rusokosa, bleda, povle~ena, ~esna i bez poroci, “angel so golemi gradi”, taka ja narekol Oldham. Nejziniot `ivot bi izgledal poinaku dokolku bi bila “ramna kako daska”. Xeger nikoga{ ne bi posakal na nejzinite gradi da isturi {ampawsko za da go dobie nejzinoto vnimanie. "Wujork Tajms" nikoga{ ne bi ja falel za ulogata na Ofelija, voodu{evuvaj}i se na nejzinoto “magi~no dekolte”, a Oldham nikoga{ ne bi ja pretvoril vo pop-peja~ka. PARALELNITE PATEKI NA SLAVATA Proletta 1965-ta godina se oma`i za Danbar, iako Bob

seks-zaednicata na svingeri, onie koi namerno si gi menuvaat partnerite). Nejzinata kariera kako pop-peja~ka malku zaglavi koga po~na da zema LSD (LSD) so Brajan Xons, gitaristot na Roling Stouns. Iako bila intimna so gitaristot Kit Ri~ards, kone~no vo dekemvri 1966-ta oficijalno stana devojka na Mik Xeger. Vo nego go probudila vitezot Lanselot, a taa stana negovata Gvinevera. A, potoa se slu~i incidentot so ~okoladata "mars”... Se zabavuvale kaj Ri~ards koga upadnala policijata i napravila racija. Kako {to se ka`uva{e, Marian bila pokriena so krzneno }ebe pod koe bila gola dodeka Xeger ja li`el ~okoladata vo nejzinoto me|uno`je. Vedna{ koga upadnale skoknala, }ebeto padnalo i devojkata bila sosema gola pred policijata. Celi 33 godini po toj incident Fejtful ne prestanuva da objasnuva deka se raboti za bezobrazen i nevistinit tra~. Tvrdi deka nemalo nikakov oralen seks so ~okoladata "mars", no deka imalo droga. Policijata gi uapsila, no toa

SE PAMETI LI NEJZINIOT GLAS? Svoevremeno & nudea eden kup pari za da snimi reklama za ~okoladata "mars". Vo noviot milenium Marian Fejtful prodol`i da raboti so polna parea. Ja pobedi bitkata so rak na dojkata, a pod kontrola go dr`i i hepatitisot C. Za nejziniot zlaten glas, koj stana porapav vo po~etokot na 70-te, velat deka se raboti za “ne{to {to se pameti”. Toj glas, tvrdat britanskite

ot i Gvinevera

nata m” kako nesude l a P a in r “I Fejtful vo rabotni~ka seksualna Nivnata sre}a ja postignala kulminacijata koga Fejtful vo 1968-ta doznava deka e bremena. S$ u{te bila vo formalen brak so Danbar... OD LANSELOT, DO SNOB Za Xeger veli deka ne sakala da se oma`i, bidej}i voop{to ne sakala da bide vo brak so nego. Go izgubila bebeto u{te vo noemvri istata godina (kokainot i narkoticite go napravile svoeto) i toa samo eden den otkako Joko Ono, toga{nata devojka na Xon Lenon, go izgubila svoeto. ]erkata na Mik i Marian trebalo da se vika Korina, a toa be{e po~etokot na nivnoto raspa|awe vo sekoj pogled: taa se “ubivala” so sedativi i alkohol, a toj se zatrupal so rabota. Ostanale zaedno u{te edna godina. Xeger pove}e ne bil Lanselot, poleka se pretvoril vo umetni~ki snob. Edna{ so Fejtful izlegle na ve~era. Tolku bila izdrogirana {to so liceto tresnala vo poln sad so supa pred nea. Potoa bilo samo pra{awe na vreme koga Xeger }e po~ne da se zabavuva so Bjanka Rosa Perez Moreno de Masijas. Taa vest Marian ja doznala

deka go na{la Xim Morison mrtov vo kada. Nikoga{ ne e potvrdena vistinitosta na ovaa verzija, no to~no e deka se dru`ela so dilerot na pokojniot Morison. Go izgubila staratelstvoto nad sinot, a majka & izvr{ila samoubistvo. Vo javnosta odvreme-navreme se pojavuvala so Dejvid Bouvi. @iveela na ulicite vo kvartot Soho, navle~ena na heroin, patej}i od anoreksija. ^estata upotreba na kokain & ja promeni bojata na glasot na Marian. Snimila album i se preselila vo “skvot” bez struja, bez topla voda. Albumot “Broken English”, koj go snimi vo 1979-ta postigna golem uspeh. Se oma`i za Ben Brierli i se preseli vo Dablin. Do sredinata na 80-te posetuvala klinika za odviknuvawe. Vo me|uvreme se razvela i prodol`i so svojata muzi~ka kariera koja ima{e mnogu padovi i podemi. Snimala i filmovi. Vo 1995-ta barale od nea da napi{e biografija za nejziniot `ivot, velej}i deka toa e dobro za nejzinata du{a. “Kako ne, tokmu za du{a”, se smeela Marian, koja denes `ivee vo Pariz, “ja napi{av zatoa {to mi dadoa eden kup pari za taa kniga”.

muzikofili, se slu{a i koga “site barovi }e zatvorat, koga prostitutkite odat doma, a ti bara{ cigara”. Za edni toj e ubav kako izgubena nevinost, a za drugi kako sozdaden da se ~ue na “pogrebot na va{iot najgolem neprijatel”. Fejtful veli deka nikoj pove}e ne go slu{a nejziniot glas: “Edinstveno na {to se se}avaat e moeto ime”, ~esto znae da se povtori....i potoa se nasmevnuva kako Kruela De Vil od “101 dalmatinec”. No, ako advertajzing-agenciite ne ja ubedile da snimi reklama za ~okoladite "mars" pred tri decenii, toga{ ne e slu~aen faktot {to tokmu Garbarski ja ubedil da go snimi “Irina Palm”. Toj relativno nov avtor vo evropskiot film (ova mu e tret naslov), inaku pedesetgodi{nik, samo pred nekolku godini dobrovolno ja napu{til negovata doskore{na profesija vo marketingot: prethodno 15 godini bil mo{ne uspe{en kreativen direktor na edna od vode~kite svetski reklamni agencii vo Brisel. A, mo`ebi ovaa legendarna “`iva biografija na rokenrolot” eden den }e nastapi i kaj nas?!


30 15.06.2010

FUDBAL

SOSEDSKI “NATPREVARI”

CINI^NI POZDRAVI I ^ESTITKI

 Otkako Hrvatite go proglasija slovene~kiot dres za najgrd na Mundijalot, dobija televiziska ~estitka od dale~niot afrikanski jug od koja im te~ea “ligi” STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

ko Slovenija i Hrvatska, pod pokrovitelstvo na Evropskata unija, zapo~naa da gi realiziraat site ni{ani na nivniot dogovor za razgrani~uvawe vo Jadranskoto More, {to be{e uslov za Hrvatska da prodol`i so evrointegraciite, toa ne mora da zna~i deka sosedskata netrpelivost prestanala vedna{ so stavaweto na parafot. Naprotiv! A, kade da se isturi taa netrpelivost, ako ne na fudbalot?! U{te pred po~etokot na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika anketite me|u hrvatskite fudbalski fanovi, ~ija reprezentacija ne izbori u~estvo na ovoj Mundijal, poka`aa po malku zaprepastuva~ki fakt. Iako srpsko-

A

hrvatskiot sudir vo eks-jugoslovenskite vojni pred decenija i pol be{e krvav i `estok, sepak, najgolem procent od anketiranite Hrvati izjavile deka }e navivaat za Srbija. Mnogumina vo ova gledaat proizvod na zavist kon Slovencite, ~ija reprezentacija, patem, ja izvojuva i prvata pobeda na svetskite prvenstva (protiv Al`ir), pa nivniot plasman ponatamu izgleda sosema izvesen. Osven toa, triumfot me|u stotinata Slovenci na tribinite na stadionot Piter Mokabe vo Polokvane be{e dopolnet so slovene~koto zname so porakata na nego: “Pozdrav do Zagreb”! Fudbalot vo Slovenija duri poslednive godini dobiva oblici na sport so “nacionalno zna~ewe”, a cinicite s$ u{te gi prebrojuvaat nacionalnite krvni zrnca na igra~ite kako Handanovi},

Joki}, Radosavqevi}, Novakovi}.... No, toa ne im pre~i vo posvetenosta sekoj nareden ciklus na kvalifikacii za evropskite i svetskite prvenstva vo fudbal da bidat s$ posigurni i posigurni. “Vojnata”, pak, so Hrvatite, osven za ribite vo Piranskiot zaliv, se vodi i za fudbalot u{te pred 6 godini. Za Evropskoto prvenstvo 2004 godina vo Portugalija Slovencite i Hrvatite igraa bara`natprevar. Prviot me~ vo Zagreb zavr{i bez golovi, a na revan{ot vo Slovenija Hrvatite pobedija so 1:0. Taa godina Slovenija kako dr`ava gi zavr{i site formalnosti okolu pregovorite za ~lenstvo vo Evropskata unija, pa hrvatskata malicioznost be{e iska`ana so ogromni plakati pokraj avtopati{tata: “Nekoj odi vo Evropa, a nekoj na Evropsko (prvenstvo)”. Hrvatskite mediumi, pak,

na po~etokot na Mundijalot vo Ju`na Afrika, pravea najrazli~ni ranglisti. Me|u niv i onaa na najdobro i najlo{o dizajniranite dresovi na nacionalnite selekcii. Sigurno mo`ete da pogodite deka prv na listata na najgrdite dresovi be{e tokmu slovene~kiot, so negovata aplikacija na Triglav, koj go ima i na nacionalniot grb kako isprekr{ena linija na liceto na dresot. Kolku }e im se isplati inaetot i na ednite i na drugite, vo ovoj nivni, narodski na`ano, natprevar vo “te~ewe ligi”, t.e. predizvikuvawe zavist? Kako {to stojat rabotite, Srbija so lo{iot start ve}e ima mali {ansi za plasman vo osminafinaleto, a Slovencite imaat iznenaduva~ki dobra {ansa da ja pominat eliminaciskata grupa. Za kogo drug da navivaat Hrvatite?

 Va`no e da se bide na Svetskoto vo fudbal - slovene~ki naviva~i

 Pozdrav do Zagreb od afrikanskiot jug

SVETSKO FUDBALSKO PRVENSTVO

AMAN OD TAA VUVUZELA!  Fudbalskite reprezentacii na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika se `alat na iritira~kiot zvuk od nivniot tradicionalen fudbalski naviva~ki rekvizit, koj vlijae na koncentracijata, no i na nervite, ne samo na fudbalerite, tuku i na komentatorite, prisutnite i gleda~ite pred malite ekrani SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

lasti~nata truba koja imitira slonovski glas – vuvuzelata - ve}e po~na da ja nadminuva granicata na trpenieto, ne samo na gleda~ite i na prisutnite fanovi na Svetskoto prvenstvo, tuku i na site fudbalski reprezentacii koi se `alat deka ne mo`at da se koncentriraat od glasniot zvuk koi tie go proizveduvaat. Napa|a~ot na Sampadorija, Xanpaolo Pacini, upatil mediumski

130

P

K

O

M

E

R

decibeli iznesuva ja~inata na zvukot od vuvuzelata

apel do organizatorite na prvenstvoto na koe se nao|a kako ~len na italijanskata reprezentacija: “Zamol~ete gi vuvuzelite! Me zagri`uvaat. Za vreme na v~era{niot trening trojca duvaa vo niv i be{e nepodnoslivo. Strav me fa}a {to }e bide koga C

I

J

A

L

E

N

na natprevar }e ima pove}e od 30.000 naviva~i koi }e koristat vuvuzela. Vo takvi uslovi te{ko e da se zadr`i koncentracijata koja e neophodna vo sekoj moment na me~ot”. TAMPONITE ZA U[I GI NEMA NI ZA LEK Trubite proizveduvaat zvuk od 130 decibeli, {to e posilno od pilata za se~ewe na drva koja ima “samo” 100 decibeli. Kako obid za nekakov spas od niv, vo Kejptaun tamponite za u{i (koi go namaluvaat zvukot za 30 decibeli) stanaa mislovna imenka. O

G

L

A

S

Prodava~ite zarabotija na tu|ata nesre}a, a za da bide u{te pointeresno tamponite se prodavaat pod imeto “vuvu-stop” i na deklaracijata pi{uva: “Mnogu efikasno go namaluvaat zvukot. Mo`at da se koristat na fudbalski i ragbi-natprevari, kako i od qubitelite na fudbalot koi gledaat doma za da ne gi slu{aat prigovorite na svoite `eni”. DVOUMEWA OKOLU ZABRANATA NA VUVUZELATA Spored zborovite na {efot na organizaciskiot odbor na Svetskoto prvenstvo vo

Ju`noafrikanskata Republika, Deni Xordan, vuvuzelite bi mo`ele da bidat zabraneti vo tekot na turnirot. “Ako postoi osnova za toa, }e bidat zabraneti. Primivme golem broj poplaki od komentatorite i od ostanatite. Probavme da vovedeme nekakov red, baravme da ne gi koristat vo tekot na svireweto na himnite i najavite. Se obiduvame da se nosime so toa. Pra{aweto so vuvuzelata se postavi ve}e nekolku pati. Jas, li~no, pove}e bi sakal da slu{am peewe. Peeweto sekoga{ noselo pozitivna atmosfera”.

 Vuvuzelata najiritira~kiot naviva~ki rekvizit dosega Sepak, i pokraj ovoj komentar, mala e verojatnosta deka }e dojde do zabrana na upotrebata na vuvuzelata. Toa e stavot na pretsedatelot na Me|unarodnata fudbalska federacija (FIFA), Sep Blater, koj veli deka vuvuzelite se voobi~aen del od ju`noafrikanskiot fudbalski folklor, kako {to se tapanite ili peeweto vo drugite fudbalski kulturi.


SPORT

15.06.2010

SPORT SPORTSKI NOVINARI

KOREJCITE GI ZATEGNUVAAT ODNOSITE!

SVETSKO PRVENSTVO

GERMANCITE JA ZAVERIJA FAVORITSKATA ULOGA SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ermanija e prviot favorit na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika {to ja potvrdi svojata vrednost. Vo premierniot natprevar germanskite reprezentativci so 4:0 go “rasturija” sostavot na Avstralija, ~ija selekcija, barem pred ovoj me~, va`e{e za respektabilen sostav, podgotven za plasman vo osminafinaleto. “Polskiot tandem” na Germanija, sostaven od Luka{ Podolski i Miroslav Klose, u{te edna{ ja prezentira{e lesnotijata na realizirawe na {ansite za gol, otkako po samo 27 minuti “pancerite” imaa sigurno vodstvo od 2:0, blagodarenie na dvajcata napa|a~i. Ostanatite dva gola bea delo na Miler i Kakau, a selektorot Joakim Lev mo`e da bide zadovolen od kompletniot tim, koj vo prosek e najmladiot {to Germanija go ima isprateno na svetskite fudbalski prvenstva. Avstralija ostana bez svojot najdobar fudbaler Tim Kejhil, koj poradi crveniot karton }e otsustvuva na dvete naredni sredbi od D-grupata so selekciite na Srbija i Gana. “Se pla{am deka mojot nastap na {ampionatot e zavr{en. Po ovaa katastrofa na{ite {ansi za plasman vo osminafinaleto se zna~itelno pomali”, izjavi avstraliskiot reprezentativec Kejhil.

G

e e nikakva vest da se objavi visokoto nivo na napnatost vo odnosite na dvete Korei, koi po krvavata gra|anska vojna na 58-ot naporednik bez prekin ja vodat svojata mini “studena vojna”. Otkako ju`nokorejskite vlasti gi obvinija onie od Severot za potopuvaweto na eden patrolen brod, to~kata na v`e{tuvawe ja nadmina granicata na vospitano diplomatsko odnesuvawe. Dr`avnata televizija na Ju`na Koreja gi otkupila TV-pravata od Svetskoto prvenstvo za celiot poluostrov, po {to Severnokorejcite se vo nemo`nost da gi gledaat nastapite na svoite reprezentativci. “Pravime napori na Severna Koreja da & obezbedime slika od Svetskoto prvenstvo. Se nadevam deka vo narednite nekolku dena }e uspeeme da ja re{ime ovaa rabota”, se veli vo

N

Prodol`uva sagata okolu TV-prenosite vo dvete Korei soop{tenieto izdadeno od FIFA, ~ii pretstavnici vo momentov posreduvaat me|u sprotivstavenite strani. Sepak, celata ovaa rabota e daleku pokomplicirana od ona {to izgleda. Koga pred tri meseci se potpi{uvaa “dilovite” okolu TV-pravata, od javniot servis na Severna Koreja ne bea voop{to zainteresirani za otkupuvawe na signalot, smetaj}i deka }e mo`at da ja prezemat trasata od Ju`na Koreja, {to e, sekako, nelegalno. No, pred samiot po~etok na {ampionatot ju`nokorejcite kreirale nov, zasega neproboen sistem na kodirawe na kanalot, po {to nivnite sosedi ne se vo mo`nost da ja “simnat” slikata.

31

Ova e slatkogorka pobeda. Protiv Srbija ne mo`am da se raduvam Mali {ansi za vlez vo eliminaciskata faza na natprevari imaat i srpskite reprezentativci, koi po serija nelogi~ni i glupavi potezi so1:0 go zagubija duelot so Gana. Lukovi} napravi “nerezonski” faul na sredinata od terenot, po {to dobi vtor `olt karton, dodeka Kuzmanovi} od nerazjasneti pri~ini, sosema nepotrebno so raka intervenira{e vo sopstveniot {estnaesetnik, po {to od penal be{e postignat i re{ava~kiot pogodok. “Mislevme deka so mirna igra }e dojdeme do pobeda. No, bevme premnogu nervozni za da uspeeme vo toa. Prestrogiot su-diski kriterium me prinudi da napravam nekolku neplanirani izmeni vo tekot na sredbata”, izjavi selektorot na Srbija, Radomir Anti}. Interesna be{e i reakcijata na selektorot na Gana, Milan Rajevac, koj iako ja zabele`a startnata pobeda, voop{to ne se raduva{e po triumfot nad reprezentacijata na svojata pobeda. “Ova e slatko-gorka pobeda. Protiv Srbija ne mo`am da se raduvam”, istakna Rajevac, koj se poka`a kako izvonreden strateg na ova prvenstvo.

Fudbalerite na Germanija go “torpediraa” avstraliskiot sostav

Naviva~ka idila na natprevarot me|u Gana i Srbija

NBA

BOSTON NA ^EKOR DO FINALETO kipata na Boston Seltiks povede so 3:2 vo finaleto od NBAprvenstvoto i e na ~ekor do osvojuvaweto na rekordnata 18 titula vo klupskata istorija. Vo posledniot natprevar od finalnata serija protiv Los Anxeles Lejkers “keltite” triumfiraa so 92:86. Golema pobeda za ko{arkarite na Boston, koi se pogri`ija od svojata publika da se prostat so prednost i na terenot na protivnikot vo slednite dva eventualni me~a da ja brkaat ~etvrtata pobeda. Iako Lejkers vo svoite redovi go ima{e odli~no raspolo`eniot Kobi Brajant, koj natprevarot go zavr{i so 38 poeni, od koi 23 bea posledovatelni, sepak, ne mo`e{e da parira na timskata igra na Seltiks, kade {to poenite bea mnogu popravi~no rasporedeni, {to i teoriski zna~i prednost vo odnos na protivnikot, koj vo princip mo`e da smeta samo na eden raspolo`en ko{arkar.

E

Ekipata na Boston nikoga{ ne zagubila vo finalnata serija po vodstvo od 3:2. Na Lejkers im se potrebni dve pobedi po red “Ja odigravme najdobrata partija na sezonata”, kratko i jasno izjavi Pol Pirs, koj be{e najefikasniot vo svojata ekipa, so realizirani 27 pod Kevin eni. Po 18 ko{a ddadoa Garnet i Ra`on Rondo, a vtoriot ima{e u~inok od osum asistencii i pet skoka. “Ofanzivno odigravme gravme dobro, zadovolen en sum. No, zagri`uva~ki e na{iot pridones vo odbranata, anata, osobeno vo tretataa ~etvrtina. Toga{ vidovme vme golem broj na polo`uvawa uvawa od protivni~kite ko{arkari koi mnogu lesno ja minuvaa na{ata defanzivna vna linija”, istakna Kobi Brajant. Na na se genersprotivnata strana alno zadovolni od igrata vo odbrana, kade {too i ponatamu

ostanuva problemot kako da se ograni~i Brajant. “Se zagri`iv koga vidov deka Kobi e vo svojot element i pokraj toa {to mnogu koncenr r igravme r dr trirano vo odbranata. Za sre}a, pogodovme nekolku bitni poeni”, veli Dok Rivers, trenerot na eki-

pata od Boston. Vo istorijata na Boston, najtrofejniot klub na Ligata, ovaa ekipa ja nema zagubeno finalnata serija po vodstvoto od 3:2. Iako ko{arkarite na LA Lejkers ja imaat prednosta na doma{niot teren, }e bide neizmerno te{ko dva pati po red da go sovladaat odli~niot sostav na Boston, koj godinava ima pozitiven zdravstven bilans na glavnite yvezdi, no i odli~na poddr{ka od klupata.

Na povidok nova titula za najtrofejniot klub vo istorijata na Ligata



BR.61_kapital_vtornikk 15juni 2010