Page 1

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA KENET POSNER FINANSISKI EKSPERT BRZINATA ]E VE SPASI: KAKO DA JA SPRE^IME IDNATA BANKARSKA KRIZA  STRANA 14

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

WEEKE WE KEN ND D

EKONOMIITE I @IVOTNITE  STRANA 13

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... PETOK, 04. JUNI. 2010 | BROJ 54 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

MAKEDONIJA NE MO@E DA JA NAPOLNI ZDRAVSTVENATA KASA

FONDOT ZA ZDRAVSTVO E PRED BANKROT?!

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 03.06.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,50% 1, 1 15 % 00,01%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 50,33 1,22

NAFTA BRENT EURORIBOR

74,38 774 1,27%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (03.06) 2.480

MBI 10

2.470 2.460 2.450 2.440 2.430 2.420 2.410 2.400 2.390 28.5

30.5

01.6

03.6

11

GOTVALD KRANEBITER PRETSEDATEL NA UPRAVATA NA HIPO ALPE ADRIA GRUPACIJATA

HIPO LIZING PRODOL@UVA SO BIZNISOT VO MAKEDONIJA  STRANA 15  KOMPANII I PAZARI

 RAZDVI@ENOST KAJ MAKEDONSKITE INVESTICISKI FONDOVI: U[TE EDEN FOND SO PRO[IREN PROSPEKTSTR.16  INVESTICIITE NA LUKOIL VO MAKEDONIJA OSTANUVAAT NA ISTO NIVO.................................................STRANA 18  SAMIT NA GUVERNERI I MINISTRI ZA FINANSII OD JUGOISTO^NA EVROPA: BALKANSKATA FINANSISKA ELITA BARA SPAS OD EVROPSKATA KRIZA ...............STRANA 20

ANALIZA ZA EKONOMSKIOT NAPREDOK PO RASPADOT NA JUGOSLAVIJA MAKEDONIJA I PO DVE DECENII E NA OPA[KATA!  STRANA 7

KOLUMNA

DEN DON^EV BANKARSKIOT SEKTOR VO EVROPA NAJGOLEMA OPASNOST ZA STARATA DAMA  STRANA 12

 VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

“KOSMODISK DEMOKRATIJA”!  STRANA 2 VO IGRA ZA PREMIJA OD 1,2 MILIONI EVRA! MAKEDONCITE MASOVNO UPLA]AAT LOTO VO BUGARIJA


2 04.06.2010

NAVIGATOR

230.000

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 04 JUNI 2010

“KOSMODISK DEMOKRATIJA” akedoni ja e redok (ni{to ~udn o i da e unikaten!) primer na dr`ava koja e organizirana da funkcionira kako parlamentarna demokratija, a vo koja organizacijata i zamislata se vo postojana disproporcija so realnosta. Kaj nas s$ e sprotivno od o~ekuvawata, s$ e sprotivno od pi{anite pravila i s$ e sprotivno od redot na ne{tata. Kaj nas s$ e “{a{avo” (kako {to bi ja opi{al dr`avata tatkoto na nacijata) I toa {to i vaka “{a{avo” dr`avata uspeva da funkcionira i da opstane vo haosot i bezredieto vo koe se nao|a, ne e alibi za da ne barame da staneme normalni ... pa od sostojba na “kosmodisk demokratija” da premineme na nekoe povisoko nivo na opstojuvawe, bez bolki vo grbot, ispraveni i so krenata glava. Analiziraj}i gi slu~uvawata vo posledniot period, analiziraj}i go odnesuvaweto na kreatorite na doma{nata politi~ka scena, ~ovek ne mo`e da ne se zamisli i “zasekira” i za sopstvenata i za idninata na zemjata. Otkako ostanavme bez kompas, bez soznanija i bez vizija za toa kade plovi ovoj brod i na koe kopno }e se krieme od burata {to n$ trese, porazuva faktot {to ve}e e proyirno deka na{eto vodstvo e preokupirano so trivijalni ne{ta (vodstvoto verojatno odamna si go ima osigurano spasonosniot ~amec za sebe!). Pa, namesto so pove}e od 30% nevraboteni vo zemjata, namesto so faktot deka vo Brisel na famozniot 17 – juni Makedonija }e dobie debelo i crveno “ne”, namesto so potocite od nezadovolni gra|ani {to sekojdnevno protestiraat (i se zakanuvaat deka }e

M

stanat reka), namesto so naru{enata bezbednosna sostojba i ubistva i grabe`i srede bel den, srede glavniot grad, makedonskata politi~ka elita se zanimava so plateni politi~ki spotovi, plateni politi~ki govori i isti takvi nastapi, koi prosto n$ ostavaat bez zdiv do kade mo`e da odi prostotijata i nekulturata na “glavnite faci”. N$ dr`ele demek na ovoj na~in vo tenzija deka sekoj den mo`at da pritisnat na kop~e i da n$ rastr~aat po izborni mitinzi. Da ne se opu{time slu~ajno i da podzaboravime kogo izbravme da n$ vodi i koj e zaslu`en za medot i mlekoto {to ni te~e po ulicite. N$ dr`ele na {trek! Ova e sovr{en marketing narode! “[a{av” e... me|utoa funkcionira! Ovoj seirxiski narod sovr{eno podelen na “lavovi i rozi” prosto u`iva vo dnevnopoliti~kite bitki na svoite partiski idoli! Se hrani so me|usebnata patolo{ka omraza i borba do uni{tuvawe na zakrvavenite strani! Nema ni{to pointeresno od sedewe vo fotelja i gledawe na liderot kako pluka i raspaluva po liderot na “drugite”. Nema ni{to pozabavno od gledawe na “svoite” pratenici kako im ka`uvaat kaj im e mestoto na onie zalutanite. Narodot vaka se hrani! So “fast” i so “xank-fud”. Vkusno e i privle~no... no, istovremeno e krajno nezdravo i brzo zasituva! A od zasituvaweto do prejaduvaweto – tenka e granicata. Oti te{ko e da se ‘ivee vo Makedonija vo posledniot period. Naporno e. Naporno e da se slu{aat govori {to pla{at so celata tematika i scenografija, prazni po su{tina, a polni so navredi i niski udari. Dosadno e da se gledaat evtini spotovi {to ni ka`uvaat

GR^KITE NAFTA[I BARAAT DA SE SPRE^I UVOZOT NA BENZIN OD MAKEDONIJA

Federacijata na sopstvenici na benzinski stanici na Grcija nedelava upati barawe do Ministerstvoto za finansii da go spre~i nelegalniot biznis so uvoz na benzin od Makedonija i od Bugarija

KATERINA SINADINOVSKA

sinadinovska@kapital.com.mk

kade sme zgre{ile i kako da se po pravime! Istovremeno e ta`no da si svesen deka ti ja potcenile inteligencijata vo obidite da se skrijat zad sopstvenata nesposobnost! Nemawe na idei, nemawe na kapacitet, nemawe na volja i re{itelnost da se prezeme odgovornosta i svojot narod da se odnese vo nekoi podobri vremiwa! Patrioti samo po deklaracija! Oti, n$ ima i takvi {to sfa}ame! [to sme gi pro~itale i {to odbivame da bideme del od ovaa hipokrizija i op{ta i masovna hipnoza deka glavno vo dr`avava e koj prv }e donese krava ili tele pred protivni~kiot {tab. Odbivame da ja konzumirame evtinata politika i da bideme defokusirani od su{tinskite problemi i pra{awata {to nikako da se re{at. Dvaeset godini istata pesna! Dvaeset godini nosewe na {a{av “kosmodisk” i pak ~ekorewe so iskrivena “ki~ma”. Dosta e...

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

M

 GRCITE MASOVNO KUPUVAAT NAFTENI DERIVATI VO SOSEDSTVOTO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

etri kubni ogrevno drvo se proizvedeni vo javnoto pretprijatie Makedonski {umi, zaklu~no so april. Metar kuben buka se prodava po cena od 2.372 denari, a dab za 2.453 denari. Vo cenata e vklu~en i DDV. Od kompanijata tvrdat deka ima dovolno zalihi na ogrevno drvo i oti se polni skladi{tata vo Ki~evo, Ohrid, Veles, Kumanovo, Sveti Nikole i [tip. Vo skladot vo Skopje ima drva, no so mala zaliha, poradi toa {to od bezbednosni pri~ini, po nalog od povisoki istanci od Skopska Crna Gora, pred okolu eden mesec rabotnicite se povle~eni na Karaxica. Godinava, planot na kompanijata e da bidat proizvedeni okolu 630.000 metri kubni ogrevno drvo. Rakovodstvoto tvrdi deka kompanijata godinava bele`i pozitivni rezultati vo raboteweto i oti site dolgovi se isplateni.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Vo dokumentot, sopstveALEKSANDRA SPASEVSKA nicite istaknuvaat deka spasevska@kapital.com.mk po zgolemuvaweto na r~kite benzindanokot za gorivata vo ski stanici se Grcija, iljadnici voza~i pred bankrot odat vo Bugarija i vo poradi zgoleMakedonija kade {to meniot nelecenite se mnogu poniski galen uvoz i polnat benzin. na benzini Spored niv, osven {to od Makedonija i od gi polnele rezervoarite, Bugarija. Otkako na nekoi od niv polnele po~etokot na minatiot i baloni so nafta, koi mesec stopanstvenigi kupuvale poevtino, a cite izlegoa na protest gi prodavale poskapo. protiv nelegalniot uvoz Spored Federacijata, na nafteni derivati od vakvata nelegalna trgoBugarija i Makedonija, vija predizvikuva golemi na po~etokot na nedelava zagubi na gr~kite bentie dostavija barawe zinski stanici. Tie se do Ministerstvoto za `alat deka ako prodol`i finansii da go spre~i vakviot trend mnogu od ovoj nelegalen biznis. Vo niv }e bankrotiraat. sprotivno golem del od Od benzinskite stanici niv }e bankrotiraat. vo blizina na grani~niot Otkako poradi krizata, premin vo Gevgelija gr~kata vlada go zgolemi velat deka nema golem danokot na dodadena rast na pobaruva~kata vrednost za 23% i na nafteni derivati danokot na nafteni kako {to toa se pladerivati, golem del od sira vo gr~kite mediumi. gr~kite gra|ani, spored Velat deka prometot e gr~kite mediumi masovno skoro ist kako i prepo~nale da gi polnat thodnite meseci. Gr~kite rezervoarite na svoite dr`avjani polnat samo avtomobili od makedonvo rezervoari, a ne i skite i od bugarskite vo baloni. Velat deka benzinski stanici. za vreme na vikendot i Kako znak na revolt, pokoga e pazaren den ima radi nelegalniot biznis, pogolema frekvencija na na po~etokot na ovaa vozila, no i vo obi~nite nedela Federacijata na denovi. sopstvenici na benzinski Od op{tinata velat deka pumpi na Grcija upati kako rezultat na krizata pismo so barawe do ima zgolemeno prisutvo Ministerstvoto vo koi na gr~ki dr`avjani baraat nekolku merki koi doa|aat da pazarat za da se stopira vlezot poradi poniskite ceni, na nafteni derivati od no deka ne se raboti za sosednite zemji, pred golema brojka. s$ od Makedonija i od Spored gr~kiot vesnik Bugarija, kade {to se “Navtemboriki” vo posmnogu poevtini. lednite nekolku meseci

G

vo Grcija se zatvoreni me|u 300 i 350 objekti. Povikuvaj}i se na podatocite na Zdru`enieto na kompanii za trgovija so nafta i nafteni derivati, pobaruva~kata na goriva vo izminatiot period e namalena za 20%, a kaj najskapiot benzin, pobaruva~kata padnala za 60%. Spored informaciite na zadru`enieto, cenata na bezolovniot benzin od fevruari se zgolemila za 40%. Gr~kite mediumi, povikuvaj}i se na pokazatelite na Evropskata unija pi{uvaat deka benzinot kaj na{iot ju`en sosed, po zgolemuvaweto na danocite e najskap vo Evropa. Eden litar dostigna do 1,52 evra. Bezolovniot benzin e za 16 evrocenti poskap od prose~nata cena na ovoj derivat vo Evropskata unija. Na po~etokot na maj gr~kata vlada objavi novi merki za namaluvawe na tro{ocite do krajot na 2012 godina za da mo`at da dobijat zaem od MMF i drugite dr`avi koi go koristat evroto. Poradi zgolemuvaweto na danocite i na akcizite, cenite na alkoholot, cigarite i gorivata porasnaa. So toa cenite na benzinite vo maj poskapea za osum evrocenti, cigarite poskapea za edno evro, poradi zgolemuvawe na akcizata za 10%, a cenite na alkoholot porasnaa za pove}e od dve evra poradi rastot na akcizite za 30%.


NAVIGATOR

04.06.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI



OPASNO E DA NE PRODOL@I PRO[IRUVAWETO NA EU vropskata unija e zamorena ena od dosega{niot proces na pro{iruvawe i aktuelnata ata uva kriza vo evrozonata gi namaluva izgledite na Unijata vo slednite te godini da primi vo svoitee redovi u{te novi ~lenki, od redovite na Zapaden Balkan. Vaka britanskiot minister za nadvore{ni raboti Vilijam Hejj vo intervju za Bi-Bi-Si go otssie lika aktuelnoto raspolo`enie vo redovite na Unijata, no istovremeno predupredi deka }e {ka se slu~i „istoriska i strate{ka gre{ka” ako poradi finansiskata ata kriza so koja se soo~uva EU EU, ceslosno zapre ili se zabavi {ireweto na Unijata. “Ako Evropskata unija ne gi primi zemjite od Zapaden Balkan vo svoite redovi, toga{ vo centarot na evropskiot kontinent }e ostane dupka, praznina, a vo site zemji od regionot }e dojde do dlaboko razo~aruvawe#, izjavi {efot na britanskata diplomatija. Toj zatoa dava strate{ki va`na preporaka deka mnogu e va`no EU da prodol`i da sorabotuva so site zemji vo regionot, da prodol`i da im uka`uva na toa koi reformi mora da gi

E MIL^O MAN^EVSKI

MLA\AN DINKI]

TITO PETKOVSKI

QUP^O DIMOVSKI

akedonskiot re`iser so nicijativa i anga`iranost e mo`e da ja obedini i soslu{a melni~arite M u{te edno priznanie, Ina srpskiot vicepre- Nsvojata partija, a bara Gi farmerite, no ne im filmot “Senki” e proglasen mier za proekti koi se od NSDP da bide stolb na veti re{enie na problemot za film na nedelata vo Germanija

zna~ewe za ekonomijata na Srbija i Makedonija

me|upartiski partnerski dogovor protiv vlasta

so neizvesniot otkup na p~enicata

 VO IGRA ZA PREMIJA OD 1,2 MILIONI EVRA!

MAKEDONCITE MASOVNO UPLA]AAT LOTO VO BUGARIJA Bugarskite mediumi denovive pi{uvaat za zgolemen interes na Makedonci, Grci i Romanci za bugarskite igri na sre}a. Toa za “Kapital” go potvrdija i organizatorite na igri na sre}a vo Bugarija GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

olem broj Makedonci od pograni~nite regioni so sosedna Bugarija redovno igraat loto i drugi igri na sre}a vo ovaa zemja. Spored bugarskite kompanii koi prireduvaat igri na sre}a, golemiot interes za nivnite igri na sre}a e golemata dobivka. Od regionalnata direkcija na kompanijata Toto 2, koja prireduva loto vo Blagoevgrad, Makedoncite im se redovni mu{terii i redovno upla}aat loto. “Sekojdnevno mnogu Makedonci upla}aat loto-liv~iwa kaj na{ite kolpolteri. Najverojatno toa go pravat poradi visokiot xek–pot koj iznesuva 3,5 milioni leva (1,2 milioni evra). Osven za Makedoncite, na{ite igri na sre}a se interesni i za gra|anite od drugite sosedni zemji kako Grcija i Romanija”, veli Antoaneta Hristova, sekretar na regionalnoto pretstavni{tvo na Toto 2 vo Blagoevgrad. Taa potvrduva deka golem broj Makedonci dobile pari na nivnite igri na sre}a. Bez razlika dali poseduvaat bugarski paso{ ili ne, zakonot vo Bugarija im

G

dozvoluva na dobitnicite da gi podignat premiite i da gi vnesat vo Makedonija. Zgolemeniot interes za bugarskite igri na sre} a go potvrduvaat i od Dr`avnata lotarija na Bugarija. Direktorot Sebik Kilet za “Kapital” potvrdi deka neodamna makedonski dr`avjanin dobil 5.000 leva ( 2.500 evra) na nivnite igri na sre}a i bez problem ja podignal nagradata. Od Dr`avnata lotarija na Makedonija, pak, velat deka za razlika od Bugarija, vo Makedonija stranski dr`avjanin ne mo`e da ja podigne dobivkata ako osvoi na igri na sre}a. Toa vo negovo ime treba da go napravi nekoj Makedonec, i pritoa da plati personalen danok. “Stranskite dr`avjani mo`at da igraat loto vo Makedonija, no dobivkata vo nivno ime mora da ja podigne nekoj makedonski dr`avjanin ili parite da mu se prefrlat na otvorena nerezidentna smetka vo Makedonija”, veli Kamelija Levenska-Nikolovska, marketing-direktor na Dr`avnata lotarija. Glavnata premija na Makedonskoto loto iznesuva

 3 FAKTI ZA...

10 1991 180

ITALIJANSKI BANKI SE POD ISTRAGA PORADI ZATAJUVAWE DANOK I PEREWE PARI OD NEKOI KLIENTI KOI SE POTPI[UVALE KAKO VATIKANSKA BANKA IOR GODINA E DONESEN ZAKONOT SO KOJ BANKITE SE OBVRZUVAAT DA GI IDENTIFIKUVAAT FIRMITE I LICATA KOI PRA]AAT PARI ILI ^EKOVI MILIONI EVRA SE PREFRLENI PREKU SMETKI VO PORANE[NATA BANKA DI ROMA NA ULICATA KOCILIACIONE, POKRAJ VATIKANSKITE YIDINI

sto iljadi evra. Spored Levenska-Nikolovska, so formiraweto na Balkanskata lotarija, koja ve}e e vo tek, makedonskite gra|ani }e imaat mo`nost da igraat za nekolkukratno pogolemi premii bez da odat vo Bugarija ili nekoja druga zemja. Makedonskite qubiteli na igri na sre}a se naviknaa da upla}aat loto vo sosednite zemji, poradi faktot {to po zatvoraweto na Lotarija na Makedonija i do zapo~nuvaweto so rabota na Dr`avnata lotarija, nekolku godini nemaa mo`nost da si ja probaat sre}ata. Minatata godina golem del Makedonci od severniot del na

Makedonija redovno odea do Vrawe, Leskovac ili drugite gradovi vo ju`na Srbija, so cel da ja dobijat tamo{nata premija od okolu 500 iljadi evra. Gra|anite, vo najgolem del od Kumanovo, na toj na~in se obiduvaa da ja izlekuvaat nostalgijata {to nekolku godini nemavme doma{no loto.

 PROCENKI...

GUBITNIK

POLITI^KIOT BULDU@ER “ZARIBUVA” oe e vistinskoto vreme za nekoja politi~ka odluka vo kulturata, odnosno nejziniot del nare~en kulturnoo nasledstvo? Direktorot na Upravata zaa za{tita na kulturnoto nasleddstvo vo Makedonija, Paskoo Kuzman, v~era gi prekinall arheolo{kite istra`uvawaa na lokalitetot Heraklejaa Linkestis kraj Bitola, soo obrazlo`enie deka zaradii nastanatata recesija snemaloo at pari, a i deka ne se o~ekuvaat ekskluzivni otkritija na toj oj k, lokalitet, za razlika, pak, dod o~ekuvawata od ohridskiot Plao{nik i skopskotoo at Kale, kade {to prodol`uvaat arheolo{kite istra`uvawa. O~ekuvawata na nevrabotenite bitol~ani, za koi anga`manot e 400 denari dnevno za iskopuvawe na Herakleja, se samo popatni. Kontroverznosta navistina e vo duhot na likot i deloto na Pasko Kuzman, koj za edni e “makedonskiot Indijana Xons”, a za drugite, kriti~ki nastroenite, e “politi~kiot buldo`er” za kogo arheologijata e rezervoarot od koj se crpi novata energija na starata (anti~ka) Makedonija.

K

VILIJAM VILIJA AM HEJG HEJG izvr{at i kako da se podgotvat za polnopravnoto ~lenstvo. [efot na britanskata diplomatija so vakvite izjavi se obiduva da gi amortizira s$ popesimisti~kite i povozdr`ani izjavi koi doa|aat od Brisel, a se odnesuvaat za evropskata idnina na balkanskite zemji. Balkanskite zemji se del od Evropa, nim im e mnogu va`na poddr{kata od zaednicata kon koja se stremat, i zatoa vakvite predupreduvawa se mnogu va`ni za site onie koi razmisluvaat sprotivno.



KUZMAN PAS PASKO ASKO KO Realistite vo ovoj poteg gledaat najava za namaluvawe na anti~kiot zdiv na vladeja~kata garnitura. Zlobnicite, pak, velat deka samo gi ~udi na koj od trite ra~ni ~asovnici koi gi nosi Kuzman go videl vistinskoto vreme za namaluvawe na arheolo{kite aktivnosti? Istite samo potsetuvaat deka Kuzman sekoga{ znael koga e vistinskoto vreme za ne{to: vo vreme na vladeeweto na Qub~o Georgievski be{e udarnata tupanica na slovenskohristijanskata varijanta na makedonskiot identitet. Sega?

MISLA NA DENOT

 PETAR GO[EV

guverner na Narodnata banka na Makedonija

IZVOZOT E KLU^EN poravuvaweto na makedonskata ekonomija i stabilnosta na devizniot kurs, najmnogu }e zavisi od prilivot na kapital i pobaruva~ka za na{iot izvoz - veli Petar Go{ev, guverner na Narodnata banka na Makedonija. Spored nego, rizicite dopolnitelno }e bidat zgolemeni kako rezultat na dol`ni~kata kriza vo Grcija koja e edna od najzna~ajnite trgovski partneri na Makedonija.

O

INOVATIVNOSTA E RAZLIKATA ME\U LIDEROT I ONOJ [TO GO SLEDI

STIV XOBS MILIJARDER, OSNOVA^ I GLAVEN MENAXER NA APPLE


4 04.06.2010

NAVIGATOR

 SVET

0-24 

...HRVATSKATA POLICIJA VO AKCIJA

...EVROPSKA PERSPEKTIVA

...SRPSKITE MEDIUMI IMPRESIONIRANI

Uapseni gazdite na Pevec

Koj }e vleze pod ~adorot na File?

Otpad na avtomobili kaj Skopje

olicijata vo Bjelovar zav~era no}ta gi uapsi gazdite na komE P panijata Pevec, Zdravko i Vi{wa. Sleduva kriminalisti~ka istraga za zloupotreba na polo`bata i pomagawe, a mo`e da

rpskiot vesnik “Politika” ja objavi ovaa fotografija na otS pad na avtomobili vo blizina na Skopje. Otkako se dozvoli popovolen uvoz na polovni avtomobili, ovaa slika mo`e da bide

bidat zadr`ani vo policija maksimum 48 ~asa.

vrokomesarot [tefan File ja potvrdi posvetenosta na evropskata perspektiva na Zapaden Balkan na EU-forumot vo Saraevo. No, s$ u{te e neizvesno koja zemja i koga }e vleze pod ~adorot na Unijata.

po~esta vo zemjava.

 FOTO NA DENOT

UBAVA E PLA@ATA, AMA VARDAR E NE^IST! Vaka }e izgleda edna od pla`ite koja } e bide locirana na kejot na Vardar, na prostorot zad Luna park. Gradot Skopje za izgradba na pla`ata }e potro{i okolu 6,3 milioni denari, a }e bide zavr{ena za dva meseci. Kejot na Vardar od krajno neiskoristen prostor kone~no }e zapo~ne da nalikuva na kej kakov {to zaslu`uvuva Skopje, koj se stremi da bide narekuvan metropola. No, po pla`ite se nadevame deka vo naredniot period dr`avata malku }e se pogri`i i za izgradba na kolektorski sistem za Vardar. Toga{, gra|anite ne samo {to }e u`ivaat vo son~aweto pokraj Vardar, tuku vo potoplite denovi nekoi mo`ebi i }e se razladuvaat vo rekata. A, i nema da se {iri neprijatnata mirizba koja se ~uvstvuva vo letniot period. Duri toga{ Skopje }e dobie vistinska pla`a.

 DVA, TRI ZBORA “Izraelskata blokada na pojasot Gaza, koja trae ve}e podolgo vreme, treba vedna{ da se krene. Ovaa blokada e kontraproduktivna, nemoralna i ne mo`e da bide poddr`ana” BAN KI MUN generalen sekretar na ON

“Ne se opravdaa nade`ite polagani vo amerikanskiot pretsedatel Barak Obama. Podobro }e be{e dokolku gi prekine{e agresivnite dejstva vrz Iran, koi ra|aat opasnost od nova vojna na Bliskiot istok so u{te pokatastrofalni posledici” HUGO ^AVES pretsedatel na Venecuela

“Neto~nite rejtinzi na hartiite od vrednost, koi se proglaseni za epicentar na finansiskata kriza, pretstavuvaat golemo razo~aruvawe. Investitorite da ne se potpiraat premnogu na rejtinzite pri noseweto na odlukite za proda`ba ili kupuvawe na hartii od vrednost” REJMOND MEKDANIEL direktor na rejting-agencijata Mudis

 GADGETS

ASUS LAMBORGHINI NAVISTINA POTSETUVA NA LAMBORGHINI

renosniot kompjuter na Asus nare~en Lamborghini so svojot dizajn navistina potsetuva na ovoj avtomobil. Dvata novi prenosni kompjuteri na Asus Lamborghini bea pretstaveni na saemot Computex vo Tajpej. Kompjuterite imaat 11,6 i 15,6-in~ni ekrani i se odlikuvaat so navistina interesen dizajn koj potsetuva na avtomobilot koga gi gledame od zadnata strana. Se razbira, vo odnos na

P

performansite, ovie dva prenosni kompjuteri spa|aat vo grupata kompjuteri koi se nao|aat na samiot vrv od ponudata na Asus. Pomaliot prenosen kompjuter, VX6, e posebno interesen. Raboti so dvojadren procesor Atom D525 na Intel, a tuka e i grafi~kata karti~ka Nividia Ion2, USB 3.0 portovite, kako i zvu~nici potpi{ani od Bang & Olufsen. Ostanatite detali, kako cenata, vo ovoj moment ne se poznati.


6 04.06.2010

POLITIKA

FAJNEN[L TAJMS: BLOKADATA SO IMETO NA MAKEDONIJA MO@E DA GI VLO[I ME\UETNI^KITE ODNOSI lokadata na evroatlanskite aspiracii na Makedonija, poradi nametnatiot spor okolu imeto na dr`avata, mo`e da gi vlo{i me|uetni~kite odnosi vo dr`avata, se naveduva vo tekst na londonskiot vesnik, “Fajnen{l tajms”. Zemjata koja s$ u{te oficijalno e Porane{na Jugoslovenska Republika i od 2005 godina ima status na zemja kandidat za Evrpskata unija,

B

izgleda rastresena kako nikoga{ dosega po voenite sudirawa, se naveduva ponatamu vo tekstot. "Integracijata na zemjata vo evropskite i evroatlanskite asocijacii, {to po sudirawata od pred devet godini be{e “glavniot morkov” za da se ubedat etni~kite Albanci da go ostavat oru`jeto, ve}e go “zagubi svojot momentum”. Grcija i “sporot za imeto” {to taa go ima

pokrenato, prvo ja blokira zemjata da stane ~len na NATO, a potoa i go zapre procesot za otpo~nuvawe na pregovorite za polnopravno ~lenstvo vo EU, zabele`uva “Fajnen{l tajms”, koj smeta deka ulogata na Unijata i na Brisel vo regionot na Zapaden Balkan, celiot svoj interes go imaat naso~eno samo kon slu~uvawata vo Bosna i Hercegovina i na Kosovo.

OK^AL: MAKEDONIJA IMA PRAVO DA SE VIKA KAKO [TO SAKA voj region, sega i vo minatoto, se vikal Makedonija i poradi toa zemjata ima pravo da se vika Makedonija, izjavi turskiot ambasador vo zaminuvawe, Arslan Hakan Ok~al, na dene{nata pro{talna sredba so ~lenovite na sobraniskata Komisija za nadvore{na politika. Vo svoeto izlagawe, Ok~al u{te edna{ ja potvrdi konstantnata i ve}e dobro poznata zalo`ba na Turcija

O

vo odnos evroatlantskata integracija na Makedonija i podr{kata na Turcija vo odnos na makedonsko-gr~koto pra{awe. "Veruvame deka site zemji, ne samo Makedonija, treba da imaat pravo da si go odredat svoeto ime. Makedonija ima pravo da se vika kako {to saka. Ovoj region otsekoga{ se vikal Makedonija, ne samo sega, tuku i vo minatoto. Poradi toa, zemjata ima svoe pravo

da se vika Makedonija i }e go poddr`ime toa pravo s$ dodeka Makedonija ne se re{i za ne{to drugo”, izjavi Ok~al i dodade deka oficijalna Ankara go poddr`uva pravoto na zemjava da stane ~lenka na NATO i pravoto da zapo~ne pristapni pregovori so Evropskata unija. Turskiot ambasador, Ok~al, vo 2008 godina ja prezede ambasadorskata funkcija vo Makedonija.

NE POMINA PREDLOGOT NA SDSM ZA POMALITE ETNIKUMI

PARLAMENTOT OSTANUVA SO 120 PRATENICI!  Vo `estoka debata, VMRO–DPMNE i SDSM so prepukuvawata za sekakvi neras~isteni me|usebni temi ja zasenija raspravata za Zakonot koja rezultira{e so definitivno odbivawe na predlogot za garantirani prateni~ki mesta na pomalite zaednici MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

d razvojot na debatata okolu predlogot na SDSM za izmenuvawe na Izborniot zakonik vo polza na pravi~nata zastapenost na pomalite etnikumi, stanuva{e s$ pojasno deka istata se koristi kako paravan za postignuvawe na nekoi drugi, "pova`ni" celi za dvete partii so najsilna politi~ka gravitacija, VMRODPMNE i SDSM, no i na onie koi izgleda se nadevaat na onaa narodnata "koga dvajca se karaat, tretiot koristi", kako LDP na Jovan Manasijevski, koja se trudi da se stavi i nad dvete. Vo celiot proces glavno ostanuva dilemata – kade se onie na koi treba da se odnesuva Zakonot, partiite na malite etni~ki zaednici koi ostanaa na marginite na raspravata? Raspravata za ovoj predlog-zakon, kako mo`nost za ispora~uvawe na nekoi svoi stari, neplateni smetki, prvi ja iskoristija dvete najgolemi partii. Na obvinuvawata koi za neuspe{nata evroatlanska agenda stignaa do VMRO-DPMNE od portparolot na SDSM, Emilijan Stankovi}, Silvana Boneva mu predlo`i: "Ako tolku sakate da ja sprovedete evroatlanskata agenda po sekoja cena, izvadete gi gra|anite nadvor, dojdete na vlast, pa smenete go imeto. Nie ne sme spremni da go napravime toa", izjavi Boneva. Onamu kade {to vo prethodnata parlamentarna sesija zastana Jovan Manasijevski (od LDP), koj ja postavi lini-

O

jata na frontot vo sobraniskata levica me|u LDP i SDSM, v~era prodol`i negoviot sopartiec, Andrej @ernovski. Materijalna rasprava po predlog-zakonot za izmena i dopolnuvawe na Izborniot zakonik povtorno otsustvuva{e, a diskusijata na @ernovski be{e naso~ena protiv SDSM, dov~era{niot koalicionen partner na LDP. "Ovoj predlog e rezultat na prost populizam od strana na SDSM. A, na populizmot na Gruevski mo`e da mu se sprotistavi samo realna politika, so realni procenki na situacijata vo

zemjava. So kopirawe na populizmot na Gruevski ni{to ne mo`e da se napravi. Kolegijalno vi ka`uvam deka predlo`uvaweto na Zakon koj prethodno, vo 2007 godina, radikalno ste go napa|ale i ste glasale protiv nego, odi samo protiv vas", izjavi @ernovski. "Dve se temite so koi mo`e da se pobedi Gruevski: ekonomija i Evropska unija", e sovetot {to @ernovski im go upati na pratenicite na SDSM od parlamentarnata govornica, za potoa da gi potseti deka koga e vo pra{awe ekonomijata, predlagaj}i izmeni so

koi vo Sobranieto bi sednale deset novi pratenici tie se na istata rasipni~ka linija so VMRO-DPMNE. Vo imeto na prateni~kata grupa na socijaldemokratite, na @ernovski mu odgovori Marjan~o Nikolov, diskreditiraj}i ja va`nosta na LDP kako partija {to opstojuva blagodarenie na pokrovitelstvoto na SDSM. "Deset godini ste vo parlamentot samo blagodarenie na SDSM. Dodeka SDSM tr~a{e vo predizbornite kampawi, za vie, od LDP, kako na{ koalicionen partner, da dobiete mesta vo parlamen-

tot, toga{ na{ata politika vi ~ine{e. A, sega plukate i se odnesuvate kako ostavena qubovnica. I u{te se osmeluvate da zboruvate za {tedewe, a nikade ve nema nitu na plenarnite, nitu na komisiskite sednici, dodeka narodot vi ja dava va{ata prateni~ka plata", izjavi Nikolov. Kaj pretstavnicite na albanskite partii povtorno dominira{e stravuvaweto od naru{uvawe na Badenteroviot princip so vakvoto zakonsko re{enie. "Nemame ni{to protiv izmenite na Zakonot koi

bi pridonele za pravi~na zastapenost na site etni~ki zaednici vo parlamentot, no ne po cena na naru{uvawe na mehanizmot na Badenter. A, ova zakonsko re{enie ne predviduva za{tita na ovoj mehanizam na konsenzualnata demokratija", izjavi Adnan Ja{ari, pratenik na DUI. Pratenicite na pomalite etni~ki zaednici ne uspeaja da se nametnat vo raspravata i da se zazemat za onie {to gi pretstavuvaat. I ovaa tema i ovoj predlog-zakon bea alatka za me|usebna borba i dnevno poentirawe na dvete najgolemi partii.

KOMANDANT HOXA PROGLASIL "REPUBLIKA TANU[EVCI”!?

ILI SOVETNIK ILI DR@AVEN FUNKCIONER!

o planinskiot region kade {to Makedonija se grani~i so Kosovo, porane{niot komandant na ONA, Xezair [a}iri, poznat kako komandant Hoxa, proglasil "Republika Tanu{evci”, tvrdi samiot toj vo izjava za vesnikot "Fajnen{al tajms”. Vo tekstot {to ovoj ugleden londonski vesnik go objavi zav~era, Hoxa tvrdi deka negovite lu|e pukale na policiski helikopter pred dve nedeli i doda-

icata koi se izbrani i vr{at funkcija na ~len na sovet na op{tina ili na gradot Skopje, a istovremeno se izbrani i imenuvani funkcioneri koi vr{at rakovodni funkcii vo javni slu`bi osnovani od lokalnata ili centralnata vlast, vo duhot na Zakonot za spre~uvawe na korupcijata i Zakonot za spre~uvawe sudir na interesi, da se otka`at od edna funkcija koja ja vr{at bidej}i takvata nivna sostojba e sprotivna na odredbite {to zabranuvaat

V

va deka imaat postaveno te{ko vooru`uvawe na vleznata vrata na lokalnoto u~ili{te vo Tanu{evci, koe navodno im slu`i kako kancelarija. "Makedonskata dr`ava ni nosi samo nevolja”, izjavil Xezair [a}iri, veteran na porane{nata ONA i porane{en pratenik, poznat po svoite nacionalisti~ki i antimakedonski stavovi. Makedonskite vlasti, pak, vakvata izjava na [a}iri ja komentiraat kako neseriozna,

tvrdej}i deka stanuva zbor za `elba za publicitet. "MVR nitu komentira, nitu }e komentira izjavi od lica koi se podgotveni da ka`at s$ i se{to samo za da dobijat mediumsko vnimanie”, izjavi Ivo Kotevski. Vo pograni~niot reon kaj Kosovo, vo tri oddelni akcii kaj Blace, Radu{a i tetovsko, makedonskata policija zapleni golemo koli~estvo oru`je koe kriminalni grupi se obidoa da go pro{vercuvaat vo pove}e navrati.

L

vr{ewe na drugi dejnosti i gi doveduva vo sostojba na sudir na interesi, {to isto taka e sankcionirano so zakon. Ova se zaklu~ocite od v~era{nata temelna sednica na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcija(DKSK). Vakvata reakcija od strana na DKSK sledi poradi zgolemeniot broj na prestavki koi gra|anite gi dostavuvaat do Komisjata vo koi se naveduva deka pogolemiot del od ~lenovite na sovetite na op{tinite, istovremeno se izbrani i

naimenuvani funkcioneri i vr{at rakovodni funkcii na javni slu`bi. Poradi vakvata seriozna sostojba, ~lenovite na DKSK pobaraa site ~initeli vo op{testvoto, vklu~uvaj}i ja i centralnata i lokalnata vlast, da prezemat konkretni ~ekori i da vospostavat sistem koj }e prevenira pojava na slu~ai kade {to isto lice e izbrano ili imenuvano na dve ili pove}e funkcii, stoi vo soop{tenieto na DSKS do javnosta.


OP[TESTVO

04.06.2010

9

 Vo Evropa zgradite imaat energetski

paso{i {to doka`uva kakvi materijali se koristeni i kolku toj materijal pridonesuva vo za{teda na energija. Makedonija go nema fateno ovoj trend i mnogu malku gradi energetski efikasni objekti

kaj investitorite, tuku i kaj krajnite potro{uva~i e na mnogu nisko nivo. Kuzmanovi} dodade i deka Makedonija i Srbija se vo faza na implementirawe na direktivite na Evropskata unija {to nalo`uva energetskite performansi na zgradite do 2020 godina za 20% da ja namalat potro{uva~kata na energija. Investitori od Germanija, zemja kade {to energetskata efikasnost odamna se primenuva vo grade`nite objekti, sugeriraat deka Makedonija ima potencijal i mo`nosti razumno da ja koristi energijata i istata da ja {tedi. “Bidej}i energijata stanuva s$ poskapa, lu|eto koga }e zabele`at deka ne{tedeweto gi udira po nivniot xeb, toga{ mnogu pove}e vnimavaat da za{tedat eneregija vo svoite stanovi ili ku}i. Vsu{nost i site novi evropski propisi voveduvaat subvencii za site onie gradbi koi } e obezbedat za{teda na energijata. Deneska se pravat i svoevidni energetski paso{i, {to e vsu{nost dokument za edna zgrada, kakvi materijali se iskoristile i kolku toj materijal }e pridonese vo za{teda na energijata”, veli Gerhard [reder, produkt- menaxer na Profajn, kompanija za sistemi za prozorci od Germanija. Toj objasnuva deka investicijata vo PVC ili alumini-

ENERGETSKI EFIKASNI GRADBI

GLOBALNIOT PREDIZVIK SÈ U[TE NA MARGINITE VO MAKEDONIJA KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

o vreme na s$ poskapa energija i gra|anite i investitorite mora da ja {tedat elektri~nata i toplinskata energija. Eden od na~inite za toa da se postigne e da se gradat energetski efikasni grade`ni objekti. Idejata za energetska efikasnost e planetarna ideja koja Makedonija ne smee da ja ostava na marginite, dotolku pove}e {to spored evropskite regulativi, do 2020 godina Makedonija mora 20% od vkupnoto proizvodstvo na energija da go dobiva od obnovlivi izvori na energija kako {to se vetrot, vodata i sonceto. Ekspertite pora~uvaat da ne zaostanuvame vo odnos na regionot vo izgradbata na “zeleni zgradi”. “Energetskata efikasnost e

V

K

Vlo`enata investicija se vra} a za period od ~etiri do sedum godini. Na{ata kompanija, Knauf Insulej{n se zanimava so proizvodstvo i proda`ba na termoizolacioni materijali, odnosno kamena i staklena-mineralna volna koi davaat vrvni performansi vo eden objekt od aspekt na toplotna za{tita, no i od aspekt na za{tita od bu~ava i od po`ar. I koga site ovie komponenti }e se vgradat vo eden materijal, stanuva zbor za mnogu primenliv grade`en materijal, osobeno primenliv vo energetski efikasnite gradbi na pazarite vo Makedonija, Srbija i Bugarija”, veli An|elika Kuzmanovi}, proekt-menaxer na Knauf od Srbija. Taa objasnuva deka eneregetskata efikasnost vo gradbata }e bide s$ poaktuelna tema so ogled deka s$ u{te svesta ne samo

energija. Tvrdat deka Makedonija so duri 280 son~evi denovi godi{no mnogu malku ja koristi ovaa energija. Grade`nite kompanii od zemjava i regionot, no i onie koi proizveduvaat sistemi za prozorci, objasnuvaat deka za{tedata na energija e neophodna vo vreme koga energijata e s$ poskapa, a mnogu malku se iskoristuvaat raspolo`livite resursi. “Nekoi istra`uvawa poka`uvaat deka vo stanbenite objekti, od aspekt na dobra izolacija vo nadvore{nite i vnatre{nite yidovi, vo dobra izolacija na pokrivite na zgradite i na ku}ite, so primenata na energetski efikasnite materijali vo gradeweto, potro{uva~kata na energija mo`e da se namali i do 30-65%, sporedeno so gradbite koi ne primenuvaat energetski efikasni gradbi.

svetski predizvik. Nie kako kompanii i investitori koi proektirame, izveduvame i gradime zgradi, pravime 200, pa i 300-godi{ni proizvodi, taka {to mora da razmisluvame kako tie zgradi da bidat energetski efikasni. Makedonija mora da ja namaluva godi{nata potro{uva~ka na energija za 10% za da gi zadovolime evropskite standardi i regulativi”, veli Van~o ^ifliganec, sopstvenik na ADORA in`enering. Na Konferencijata za energetski efikasna gradba, ekspertite istaknaa deka Makedonija mora da donese i da implementira regulativa so koja stanbenite zgradi vo idnina }e se gradat so energetski efikasen grade`en materijal, so energetski efikasni prozorci i so vgraduvawe na solarni sistemi za dobivawe na elektri~na i toplinska O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

umski prozorci, namesto vo obi~ni, e samo mal segment od za{tedata na energija vo gradbite. [reder objasnuva deka vo Germanija energetskata efikasnost s$ pove}e e zastapena vo gradbite, bidej}i energijata stanuva s$ poskapa, a i materijalite za izrabotka na energetski poefikasni ku} i stanuvaat poevtini i se podostapni. “Kako i vo drugi zemji, taka i ovde, vo Makedonija, smetam deka temata energetska efikasnost vo gradbata e tema koja stoi na rabot i duri sega po~nuva da se aktuelizira. Ovde kaj vas zabele`uvam deka mnogu se koristat klima-uredite istovremeno i za zatopluvawe i za razladuvawe, a toa e tro{ewe energija. Vo ovaa nasoka mo`e da se razmisluva mnogu efikasno, investiciite da se namenat vo za{teda na energija, a ne vo nejzino iskoristuvawe”, veli [reder. Podatocite poka`uvaat deka vo regionot, Hravatska oti{la najdaleku od aspekt na implementirawe na energetskata efikasnost. Investitorite vo “zeleni zgradi” vo Hrvatska dobivaat za 6% pogolema kirija na stanovite i ostvaruvaat za 16% povisoka proda`na cena. Lu|eto koi pak, `iveat vo energetski efikasni zgradi vo Hrvatska, imaat za 26% pomala potro{uva~ka na energija.


10 04.06.2010

OP[TESTVO

 DR@AVA VO KONTINUIRANA KAMPAWA

PODGOTVENI ZA IZBORI 24/7!

 Vo uslovi koga vo Makedonija postojano se vodi `estoka bitka me|u glavnite partii vo makedonskiot blok, VMRO–DPMNE i SDSM, polna so niski udari i nedoli~en jazik, ekspertite reagiraat deka toa go devalvira demokratskiot razvoj na dr`avata. Predupreduvaat deka partiite so postojanata kampawa {to ja vodat, nebare utre }e ima izbori, se krijat zad sopstvenata nesposobnost KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o poslednite dve godini, politi~kite partii vo Makedonija nametnaa atmosfera na postojana `estoka kampawa so re~nik i potezi {to se karakteristi~ni za izborni godini. Trite izborni ciklusi, {to se slu~ija vo period od godina i pol, se ~ini ne se edinstvenata pri~ina za vakvoto politi~ko odnesuvawe. Ekspertite velat deka se raboti za seriozni poremetuvawa vo funkcioniraweto na politi~kata scena i seriozni otstapuvawa od toa kako bi trebalo da izgleda eden normalen politi~ki `ivot. Tie smetaat deka Makedonija definitivno pati od su{tinski nedostig na politi~ka kultura i realna i progresivna politi~ka platforma, i kaj vlasta i kaj opozicijata. Vo takvi uslovi, ocenkite se deka partiite (se raboti za dvete glavni partii vo makedonskiot blok, VMRO–DPMNE i SDSM, dodeka albanskite partii s$ u{te

V

se nadvor od ovoj “trend”) gledaat re{enie vo kreirawe na edna konstantna tenzija i borba vo doka`uvawe za toa koja e pobliska do narodot i koja vodi “podobra” politika preku niski udari i plukawe na protivnikot. Seto ova, spored ekspertite, se pravi so edna podlaboka cel – da se sokrijat zad svoite nesposobni re{enija i lo{ata politika {to ja prakticiraat, a vnimanieto na javnosta da se naso~i kon me|usebnite prepukuvawa, koi, re~isi bez isklu~ok, se polni so navredlivi zborovi i so~ni detali koi za narodot se interesni. Javnosta se zamajuva so toa {to si go ka`ale pratenicite ili partiskite portparoli edni na drugi, se “hrani” so govori na lideri od partiski konferencii za koi partijata pla}a da se emituvaat po televiziite, se podbucnuva so plateni spotovi za toa {to ka`al protivnikot... Vinata za ovaa situacija, spored ekspertite, e glavno kaj vlasta, poto~no kaj vladeja~kata VMRO–DPMNE, koja spored niv e kreatorot na ovoj “fenomen” i od kade {to po~naa da izviraat marketin{kite idei i potezi. Ocenkite se deka ovaa partija postojano se odnesuva kako utre da ima izbori edinstveno poradi re{enosta da se ostane na vlast po sekoja cena i ni{to da ne se ostavi na slu~ajot. Inaku, nema logika zo{to partija koja ima tolkavo mnozinstvo vo parlamentot i tolkava poddr{ka kaj narodot bi bila vo posto-

EMILIJAN STANKOVI]

ILIJA DIMOVSKI

PORTPAROL I PRATENIK NA SDSM "VMRO–DPMNE i Nikola Gruevski se tie {to prodol`uvaat so politikata na populizam i koi se odnesuvaat paranoi~no i postojano n$ bombardiraat so marketing. Govorot na premierot pred podmladokot na partijata, onoj ist re`imski govor za koj dobi `estoki kritiki od me|unarodniot faktor, od celata opozicija i od nivniot koalicionen partner DUI, go emitu vaa na pove}e televiz iski ku}i. VMRO–DPMNE pla}a za nekolkupati da se slu{ne toj govor i navistina ne mo`am da najdam logika so {to se gordee premierot i kako voop{to mo`e da se gordee so toa izlagawe".

PRATENIK NA VMRO-DPMNE “Nie ne sme vo postojana kampawa. VMRO– DPMNE se obide i uspea da nametne novi principi na komunikacija me|u politi~arite i gra|anite. Od prviot den koga dojdovme na vlast, no i prethodno, nie postojano sme vo kontakt so gra|anite na razli~ni na~ini, preku kancelarii za sredbi, preku otvoreni tribini, preku poseti. Znaeme deka nekoi drugi politi~ari ova ne go razbiraat i kritikuvaat, i na tie politi~ari im pora~uvame da gi smenat nivnite elitni naviki i da se spu{tat me|u lu|eto”

jana panika za sekoj izguben procenten poen od rejtingot i bi se trudela na sekoj na~in, ne biraj}i sredstva, da ja napa|a opozicijata i nejziniot lider. Komentarite se deka Makedonija e verojatno unikaten svetski primer na dr`ava vo koja vladeja~kata partija e opsednata so uni{tuvawe na opozicijata (namesto obratno!). So toa, taa nametna edno tempo koe ostanatite partii se obiduvaat da go sledat. “VMRO–DPMNE se trudi da ima postojana politi~ka kampawa. Se poka`a deka tie najdobro i najudobno se ~uvstvuvaat vo takov pritisok i vo

izbornata retorika koja najdobro im prilega. Ovaa partija, ednostavno so svoeto odnesuvawe, kako niedna prethodno, nametna atmosfera na postojana napnatost i dr`ewe vo neizvesnost za toa koga mo`e da raspi{e izbori. Opozicijata se trudi da go sledi ova tempo. SDSM po~na da emituva plateni spotovi i da izleguva na teren zatoa {to nema{e drug izbor – mora{e da parira na opsesivnoto odnesuvawe na vlasta. Vo sekoj slu~aj, poentata e deka zagri`uva koga vladeja~kata partija namesto da se zanimava so rabotata za {to e platena od xebot na gra|anite i

da gi re{ava dr`avnite problemi, vo vakvite klu~ni momenti za postoeweto na zemjata nim glavna preokupacija im se Branko Crvenkovski i SDSM”, veli marketing-ekspertot, Petar Arsovski za "Kapital". Profesorot Ilija Aceski veli deka e mnogu zagri`en za dupkata vo koja propa|a Makedonija. Toj tvrdi deka ne smee da se ignorira vakviot odnos na partiite koj poka`uva deka vo Makedonija postoi edna patolo{ka omraza me|u VMRO–DPMNE i SDSM i elementarno nepo~ituvawe, kade {to se saka ne samo da se pobedi protivnikot, tuku i da se uni{ti. “Makedonija kako dr`ava ima izgradeno institucionalen sistem koj treba da obezbedi demokratija, no {to vredi koga vo nego imame takva politi~ka nekultura {to ja spu{ta dr`avata na najnisko nivo na demokratski razvoj. Dvete partii, nositeli na politi~kata elita, komuniciraat so jazik nedostoen na politi~ka borba. Imame situacii koga li~no

premierot se obra}a na partiski konvencii i go ismeva protivnikot. Dozvoleno e protivnikot da se porazi, no vo nikoj slu~aj ne e dozvoleno da se obezvrednuva i javno da se povikuva na negov lin~. Za toa nema da odgovarate, protivnikot nema da ve tu`i, me|utoa toj govor dolikuva samo za vo kafeana. Populizmot bara takov jazik, toa e jasno, no pra{aweto e kako da se sozdade eden zdrav odnos, namesto vakvite obidi za diskreditirawe na onoj {to ne misli kako vas. SDSM ja prifati igrata i sega od prvite lu|e na dvete partii imame vakov odnos”, veli Aceski. Ekspertite velat deka kolateralna {teta od ovie patolo{ki i politi~ki, krajno nepodobni metodi na odnesuvawe e narodot. Narodot e prinuden da trpi i da slu{a govori {to sekoj normalen gra|anin treba da go navredat, da ja navredat negovata inteligencija i da go nateraat da se zasrami od toa kakvi lideri go vodat.


OP[TESTVO

04.06.2010

11

 MAKEDONIJA NE MO@E DA JA NAPOLNI ZDRAVSTVENATA KASA

FONDOT ZA ZDRAVSTVO E PRED BANKROT?! F VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ondot za zdravstveno osiguruvawe e pred bankrot i ako dopolnitelno se namali pridonesot za zdravstveno osiguruvawe, kako {to be{e najaveno denovive, zdravstvenata kasa celosno }e se isprazni. Eksperti i porane{ni direktori na Fondot za zdravstveno osiguruvawe predupreduvaat deka Makedonija ima seriozen problem so finansiskata sostojba vo Fondot za zdravstveno osiguruvawe, koj vo ovoj period kulminira so nedostig na lekovi od pozitivnata lista vo aptekite i na drugi proizvodi i uslugi koi treba da gi obezbedi ovaa institucija kako besplatni za pacientite. Spored niv, vo tolku te{ka situacija nelogi~no i neodgovorno e da se razmisluva za namaluvawe

 Fondot za zdravstvo nema dovolno pari, a planira da ja namali stapkata na pridonesi za zdravstveno osiguruvawe od 7,3% na 6%, iako prvi~no bilo predvideno taa da se zgolemi. Poznava~ite vo ovoj poteg gledaat ~ist izboren marketing, koj }e go bankrotira Fondot

na zdravstvenite pridonesi zatoa {to toa }e bide te`ok udar za finansiskata stabilnost na Fondot. Direktorkata na Fondot, Maja Parnaxieva-Zmejkova, minatata nedela, na Forumot za finansirawe na javnoto zdravstveno osiguruvawe vo Ohrid najavi namaluvawe na pridonesot, iako stapkata vo Makedonija e najniska vo regionot. Najblisku e do Bugarija, kade {to taa iznesuva 10%. "Pridonesite za zdravstveno osiguruvawe vo Makedonija iznesuvaat 7,3%, so tendencija da se namalat na 6% do 2012 godina", re~e Parnaxieva. Vo Hrvatska i Slovenija stapkite za zdravstveno osiguruvawe se dvojno povisoki. Vo Hrvatska iznesuva 13,5%, a vo

KRIVI^NI PRIJAVI ZA RAKOVODITELI VO FZOM Upravata za finansiska policija podnese krivi~ni prijavi protiv trojca rakovoditeli na podra~ni slu`bi na Fondot za zdravstveno osiguruvawe i trojca upraviteli na PZU Gradska apteka za zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawa. Krivi~nite prijavi se podneseni protiv I.L. (43) od Veles, M.R. (44) od Gevgelija, M.M. (55) od Berovo, B.M. (39) od Veles, S.K. (54) od Gevgelija i S.R. (50) od Kavadarci. Prijavenite I.L., M.R. i M.M. vo 2005 godina, kako rakovoditeli na podra~nite slu`bi na FZOM, ovozmo`ile ve}e platenite lekovi da se platat povtorno na PZU Gradska apteka Veles vo iznos od 8.333.095 denari, na Gradskata apteka Gevgelija vo iznos od 2.366.854 denari, koi se vo sopstvenost na Jaka 80, i na Gradska apteka Kavadardi vo iznos od 1.494.338 denari, koja e vo sopstvenost na Golf Group of Finance and investment Lugano Swicerland. B.M., S.K. i S.R. dostavile fakturi bez da navedat deka tie ne treba da se platat od Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Tie se steknale so protivpravna imotna korist i go o{tetile Fondot za 12.194.287 denari.

Slovenija 15%. Direktorite na fondovite za zdravstveno osiguruvawe vo ovie zemji velat deka visokite buxeti se rezultat tokmu na visokata stapka na zdravstvenite pridonesi. Buxetot na slovene~kiot fond e okolu 3,7 milijardi evra, a na hrvatskiot pove}e od tri milijardi evra. Makedonskiot Fond za zdravstveno osiguruvawe godi{no raspolaga so buxet od samo 330 milioni evra. Od Fondot za zdravstvo velat deka pri~inata za namaluvawe na pridonesite e da im se namalat dava~kite na rabotodava~ite i na vrabotenite. "Opasnost za Fondot ne gledame so samiot fakt {to makedonskata ekonomija se oporavuva od svetskata kriza. So namalenite pridonesi } e se privle~at i pove}e stranski investitori, ~ija uloga kako rabotodava~i }e bide mnogu olesneta", izjavi za "Kapital" Dejan Gacov, portparol na FZOM. PREDIZBOREN MARKETING No, od izvori od zdravstvenite institucii doznavame deka zad ovaa ideja se krie druga pri~ina – predizboren marketing. "Situacijata vo Fondot e katastrofalna! Prvo pu{tija informacija deka pridonesite }e se poka~at od 7,3 na 9,2% kako proben balon, za da ispitaat teren. Vladata vo predizborni okolnosti napravi proben balon, no naide na ostri kritiki od po{irokata javnost i se povle~e", velat tie, dodavaj}i deka Fondot nema da se spasi od bankrot nitu dokolku gi poka~i pridonesite na 10%.

Spored ekspertite, namaluvaweto na pridonesite }e go iscrpi Fondot, koj i vaka ne e sposoben da funkcionira samostojno, bez transferi od dr`avniot buxet. "Treba pod itno da se vrati stapkata na pridonesi od 9,2%, kako {to be{e porano", veli Nikola Panovski, porane{en direktor na Fondot, dodavaj}i deka vo momentov Fondot ne funkcionira kako samostojno telo, tuku kako zalo`nik na vladata. I ostanatite eksperti koi gi konsultira{e "Kapital" velat deka ovaa odluka na Fondot e krajno neizdr`ana od ekonomski aspekt i deka za nea e potrebna podlaboka elaboracija. "So namaluvawe na pridonesite avtomatski }e treba da se zgolemi transferot na pari od Ministerstvo za finansii. No, vo vreme na ekonomska kriza toa pretstavuva ogromen tovar i za buxetot", objasnuva dobro upaten izvor. Panovski veli deka Fondot treba prvo da priznae deka nema pari, a ne sekojdnevno da ja te{i javnosta deka tamu s$ funkcionira besprekorno. "So samoto toa {to docni isplatata na mati~nite lekari, stradaat pacientite", dodava toj. NEDOSTIG NA LEKOVI I OPREMA Situacijata na teren samo gi potvrduva prognozite na ekspertite koi predupreduvaat deka FZOM ne treba da gi namaluva pridonesite zatoa {to i vaka nema pari. Zdravstvenite rabotnici denovive se po`alija deka im gi

namalile platite, a ni samite ne znaat po koja osnova se slu~ilo toa. Nekoi od niv ve} e nekolku godini ne dobile uniformi za rabota, pa mora sami da si gi kupuvaat. "Gi nemame nitu najosnovnite lekovi, od tipot na brufen, pembritin i sl. Gi molime pacientite sami da si gi ku-

puvaat, pa duri i ako stanuva zbor za obi~en antibiotik", velat izvori za "Kapital", revoltirani od krajno nepovolnite uslovi za rabota. Od druga zdravstvena ustanova, pak, se `alat deka dobivale lekovi so kratok rok na traewe, zatoa {to rokot na pla}awe im bil podolg.


12 04.06.2010

KOMENTARI I ANALIZI

POJADOK SO DEN

BANKARSKIOT SEKTOR VO EVROPA NAJGOLEMA OPASNOST ZA STARATA DAMA  Ekonomijata na SAD, sepak, e mnogu povrzana so EU. Vsu{nost, dvete ekonomii se nad 65% od godi{noto global-

no bruto-doma{no proizvodstvo. Ova zna~i deka i pokraj pozitivnite ekonomski pokazateli koi momentalno proizleguvaat od Amerika, ekonomijata na EU i ponatamu ostanuva klu~na i od nea }e zavisi dali globalnata ekonomija brzo }e zazdravi ili ne.

a me|unarodnite berzi i pazari na kapital, centraln o vnimanie i ponatamu imaat slu~u vawata vo Evro pskata uni ja (EU). Iako plamenot, koj zapo~na vo Grcija i se pro{iri vo drugi zemji (posebno vo [panija), zasega e stivnat, ostanuva golemata nesigurnost okolu kone~niot ishod od ovaa kriza. Vo posledn o vreme stanuvaat interesni komentarite i analizite od razni ekonomski analiti~ari deka nekoi od poslabite zemji vo evrozonata, aludiraj}i posebno na Grcija, }e bidat prinudeni da izlezat od monetarnata unija. Vakviot ishod bi pretstavuval tektonska promena vo samata struktura na EU i te{ko e da se o~ekuva deka politi~kata nomenklatura na EU bi dozvolila da dojde do vakvo ne{to. Sepak, interesno e {to vakvite razmisluvawa na analiti~arite stanuvaat s$ poglasni. Nastrana od slu~uvawata vo EU, ima{e i nekolku drugi klu~ni slu~uvawa vo globalnata ekonomija poslednite nekolku denovi, koi se mo`en patokaz za toa {to ne o~ekuva vo bliska idnina. Centralnata banka na Kanada pred nekoj den ja zgolemi osnovnata kamatna stapka za

N

0,25% na 0,50%. Specifi~no za ovoj poteg e {to Kanada stana prvata zemja od takanare~enata grupa na sedumte najgolemi ekonomii vo svetot G-7 koja ja zgolemi svojata kamatna stapka. Od po~etokot na globalnata ekonomska i finansiska kriza, site centralni banki vo G-7 (Evropskata centralna banka gi utvrduva kamatnite stapki za Francija, Germanija i Italija) drasti~no gi namalija kamatnite stapki. Osnovnata kamatna s tapka vo SAD momentaln o iznesuva 0,25%, vo EU 1%, vo Anglija e 0,5%, vo Japonija e samo 0,10% i vo Kanada sega se zgolemi na 0,5%. Pra{aweto sega e dali ova e po~etok na ciklusot na zgolemuvawe na kamatnite stapki vo G-7. Momentalnite slu~uvawa i problemi vo EU najverojatno ne ostavaat mnogu prostor za Evro pskata centralna banka voop{to i da razmisluva za zgolemuvawe na kamatnata stapka vo bliska idnina. Od druga strana, s$ pogolem e brojot na politi~ari i analiti~ari vo Amerika koi javno ka`uvaat deka Federalnite rezervi na SAD treba da ja zgolemat kamatnata stapka. Pretsedatelot na FED, Ben Bernanke, javno ka`a pred nekolku nedeli deka momentalnata kamatna stapka od

0,25% }e ostane za “prolongiran period�. Vakvata formulacija vo su{tina ne ja obvrzuva amerikanskata centralna banka i vsu{nost taa mo`e da ja zgolemi kamatnata stapka vo koj bilo moment, dokolku taka proceni. Moe li~no o~ekuvawe e deka centralnata banka na Amerika }e po~ne da ja zgolemuva svojata kamatna stapka pred ECB. Koga toa }e se slu~i, dolarot }e otskokne u{te podramati~no. Ve}e ne e pra{awe dali evroto }e padne pod 1,1% vo odnos dolarot, tuku koga }e se slu~i toa. Pred nekoj den interesno be{e koga evroto naglo skokna vo eden mnogu kratok period od 1,21 na nad 1,23, najverojatno poradi intervencijata na Evropskata centralna banka, za da go spre~i nagloto pa|awe na evroto. Me|utoa, vo krajna linija, me|unarodnite pazari na kapital se tie vo ~ie raci le`i sudbinata na vrednosta na evroto. Ekonomskite podatoci koi vo posledno vreme izleguvaat od SAD se daleku pooptimisti~ni od onie koi izleguvaat od EU. Indus triskoto proizvods tvo na SAD povtorno se zgolemi vo maj, {to e desetiot mesec po red na zgolemuvawe. Istovremeno, grade`niot sektor na SAD prodol`uva da raste

K

O

DEN DON^EV ekonomski analiti~arr

po dramati~nite padovi koi se slu~ija vo 2008, pa do april 2009 godina. Me|utoa, fakt e deka golem del od ekonomskata aktivnost vo izgradbata na novi stanbeni objekti se dol`e{e na golemite dano~ni beneficii i direktnite grantovi od amerikanskata vlada kon site kupuva~i na novi stanbeni objekti. Ovie beneficii i grantovi zavr{ija vo april godinava. Ostanuva da se vidi koi }e bidat posledicite za ovoj mnogu zna~aen ekonomski sektor na SAD vo narednite meseci. Kako i da e, stanuva jasno deka spored momentalnite dvi`ewa, ekonomijata na SAD e edna od retkite svetli to~ki vo globalnata ekonomija. Ako pred dve godini ekonomskite vesti i podatoci koi izleguvaa od SAD bea isklu~itelno lo{i, denes situacijata e sprotivna. Kako {to SAD ja predvode{e globalnata ekon omi ja vo recesi ja, pove} e od o~igledno e deka sega }e go predvodi svetot vo povtoren ciklus na ekonomski raste` i napredok. Me|utoa, ekonomijata na SAD, sepak, e mnogu povrzana so EU. Vsu{n os t, dvete ekon omii se pove}e od 65% od godi{n oto globalno bruto-doma{no proizvods tvo. Ovaa zna~i d eka i pokraj pozitivnite ekon omski

M

E

R

C

I

J

A

L

E

pokazateli koi momentalno proizleguvaat od Amerika, ekon omi jata na EU i ponatamu os tanu va k lu~na i od nea }e zavisi dali globalnata ekonomija brzo }e zazdravi ili ne. Dokolku se slu~at nekoi neo~ekuvani ekonomski problemi vo EU, ekon omi jata na SAD is to taka }e nastrada, a toa } e se odrazi negativno vrz globalnata ekonomija. Zna~i, ekonomijata na EU e najgolemata zakana za globalnata ekonomija. Me|unarodnite berzi i pazari na kapital poka`u vaat znaci na s ta bilizirawe po t urbulentnite slu~u vawa vo izminatite nekolku nedeli. Li~no o~ekuvam deka ovaa sit uaci ja }e os tane taka i me|unarodnite berzi } e se dvi` at vo odred en opseg, nagore, pa nadolu i obratno. A stabilnosta na bankarskiot sektor vo Evropa e najgolemata o pasn os t za starata dama, a so toa i za globalnata ekon omi ja. Momentot na vistinata }e dojde naesen!

N

O

G

L

A

S


KOMENTARI I ANALIZI  KOMENTAR

K

M

EKONOMIITE I @IVOTNITE

plata. Ama, parite {to }e gi za{tedat nema da im bidat dovolni za da si gi platat lekovite {to vo aptekite mo`e da gi najdat samo na privatno. Ne im se dovolni ni za eden obi~en pregled vo

ALEKSANDAR D JAN^ESKI IGON: Tigarot so godini e najomilen oto `ivotno na ekonomis tite i novinarite. Koga i da pi{uvaat za dinami~na ekonomija na mala ili sredna po golemina dr` ava, so prose~na godi{na stapka na rast od 10%, pridvi`ena od silen izvoz i priliv na investicii go koristat vozbudliviot termin: tigar ska ekon omi ja. Ima{e mnogu tigri vo ekon omskite vesnici. Prvo bea 5 aziski tigri, potoa nordiski, arapski, tatra, anadolski, balti~ki itn... i najefektivno promoviraniot, keltski tigar. Onoj za koj zboruvaat irskite ambasadori niz celiot svet, povrzuvaj}i go so irskoto ~udo. Onoj koj im nosi ke{ i profitabilni dogovori na ir skite konsultanti vo svetot, vetuvaj}i "kopi-pejst" na stilot na keltskiot tigar vo malite dr`avi koi sonuvaat za razvoj. Se pra{uvam dali onie koi denes `alat za gr~kata tragedija se se} avaat na 60-te i 70-te koga se zboruva{e za gr~koto ekonomsko ~udo, a stapkite na rast na dr`avata se sporeduvaa so tigar skata s tapka na ras t na Japoni ja. Otidoa tie denovi moj prijatelu, ne se zboruva pove}e za tigri. Denes imeto na drugo `ivotno se koristi vo ekonomskiot sleng: sviwa. Ne e prvpat sviwata da napravi pat do knigite po ekonomija. Ve} e postoi mnogu poznat “svinski ciklus” koj go opi{uva fenomenot na cikli~na fluktuacija na snabduvaweto i cenite vo agrobiznisot. JAN^ESKI: Akronimite PIGS, PIIGS, PIIGGS (mkd. sviwi) od s trana na nekoi dr`avi se smetaat za navreduva~ki. Koga The Economist o b j a v i tekst so naslov “PIIGS {to nema da letaat” golem broj ~itateli protestiraa. Vo 2008 godina, reagiraj}i na tekstot {to go pro~ital vo The Financial Times “Sviwi vo kal”, portugalskiot minister za finansii is tiot go oceni kako “rasisti~ki”. No, novinarite i ekonomistite go usvoile akronimot i go koristat koga zboruvaat za ekonomiite na 5-te dr`avi na evrozonata koi vo poslednive godini zapadnaa dlaboko vo ekonomska i finansiska kriza. Prvo pi{uvaa za

P

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

privatna klinika, zatoa {to vo dr`avnite ne mo`at da dojdat na red. Toa ne e zdravstvena prevencija i gri`a, tuku nehumana zdravstvena politika. Ako kasata na Fondot e prazna, a site indikatori odat vo taa nasoka, ne mo`e u{te pove} e da se prazni. Fondot za zdravstvo e edna od klu~nite institucii od koi zavisi gri`ata za gra|anite. Zatoa ne smee da se stavi vo nezavidna situacija, duri ni poradi nekakov predizboren marketing.

POTREBNI SE “ENERGETSKI PASO[I”! akedonija e na marginite koga stanuva zbor za gradewe na energetski efikasni objekti. Svetot gleda na energetskata efikasnost kako na planetarna ideja koja svetot }e go spasuva od skapata energija. Taa ne samo {to }e stanuva poskapa, tuku i }e ja nema. Makedonija doprva fa}a ~ekor so ovoj nov koncept i u~i od golemite evropski zemji kako namesto da tro{i - da {tedi elektri~na energija. Apsurdno e {to zemja so 280 son~evi denovi vo godinata nedovolno go koristi ovoj ekolo{ki ~ist i besplaten izvor na elektri~na energija. Primer treba da ni bidat mnogu potmurnite Germanija ili Avstrija koi se lideri vo iskoristuvawe na sonceto i negovo pretvorawe vo energija. Energetskata efikasnost se voveduva i kako neoficijalen “ben~mark” za vlez vo Evropskata unija. Pravilata sugeriraat deka vo Makedonija, iako ne e del od EU, do 2020 godina 20% od proizvedenata energija mora da bide od obnovlivi izvori. Evropa ~uka na vrata kaj nas i ni nalo`uva naskoro re~isi sekoj objekt da ima svoj energetski paso{ - doku-

13

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

KOLABIRAAT I PACIENTITE I ZDRAVSTVOTO

ategori~niot stav na ministrite Bujar Osmani i Zoran Stavreski deka so rebalansot }e se odvojat pove} e pari za zdravstvoto ka`uva deka zdravstvenata kasa e prazna. Matematikata {to bila napravena za godine{niot buxet na Fondot za zdravstvo se izjalovi – ili ima pomalku prihodi od planiranite ili, pak, {to ne e neverojatno, ima golem odliv na sredstva. No, edna rabota ne {tima vo celata rabota. Iako Fondot nema pari i se soo~uva so opasnost od bankrot, pridonesot za zdravstveno osiguruvawe }e se namaluva, iako i taka e najnizok vo regionot. Kako toga{ }e se obezbedi finansiska stabilnost na ovaa dr`avna institucija, od koja direktno zavisi zdravjeto i `ivotot na site gra|ani vo zemjava? Ekspertite se ednoglasni: "Fondot ~ekori kon bankrot". A, ednoglasni se i zdravstvenite rabotnici, ~ii plati se namalija, a sega se deficitarni i so medicinski materijal. Pacientite ve}e se naviknaa, pa sami si kupuvaat lekovi i drug materijal {to im e potreben za bolni~ko lekuvawe. Koja e vo vakvi uslovi pridobivkata od namaleni pridonesi? ]e se rastovarale rabotodavcite i rabotnicite od pogolemi dava~ki po osnova na

04.06.2010

ment koj }e poka`e so kakvi materijali se gradat zgradite i kolku tie grade`ni materijali }e {tedat energija. Dodeka Makedonija fati ~ekor vo za{tedata na energija,

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

mnogu pobrzo treba da se promeni mentalniot sklop i kaj investitorite i kaj potro{uva~ite deka energijata e skapa i mora da se {tedi. Samo eden motiv plus - vo Hrvatska onie koi {to prodavaat stanovi vo t.n. “zeleni zgradi” naplatuvaat za 6% pogolema kirija otkolku onie koi prodavaat stanovi vo energetski neefikasnite zgradi i za{teduvaat duri 26% energija!

ekonomskite problemi na Portugalija, Italija, Grcija i [panija, potoa ja vklu~ija Irska, a vo nekoi slu~ai i Velika Britanija. Ovie dr`avi ne se najsre}ni {to se del od akronimot koj go pretstavuva najdebeloto i najvalkano doma{no `ivotno na edna farma. PIGON: Proveriv na internet-verzijata na The Irish Times i tie go upotrebuvaat termin ot PIIGS, i is tite vo noemvri 2007 godina napi{aa: “Na{iot keltski tigar e pogoden, napolnet i zaka~en na yid”. No, ti Aleksandar, ka`a mnogu va`na poenta. Onaa za koja vie vo Makedonija i nie vo Polska sme mnogu ~uvstvitelni. Ne se raboti za nacii ili dr`avi, tuku se raboti za nivnite ekonomii! Za problemite na farmata na evrozonata. Pred da se fokusirame na ekon omijata, ajde da vospostavime pravda za sviwata, `ivotnoto. Nau~nite istra`uvawa potvrdile d eka sviwata e najpametnoto doma{no `ivotn o vo svetot. Ed en od sprovedenite eksperimenti poka`al deka sviwite lesno i racionalno go pomestuvaat kursorot na video-monitor so dopir so nivnata mucka. Mnogu holivudski yvezdi ~uvaat prasenca vo nivnite ku} i kako doma{ni milenici, a, isto taka, mnogu lu|e vo svetot ~uvaat sviwi od egzistencijalni pri~ini. Taka {to, ajde da ne gi diskriminirame sviwite, tie ne se krivi za korupcijata, bankarskite izmami, lo{ite ekonomski politiki, neverojatnite neproduktivni tro{ewa od buxetot i golemiot deficit. Razbirlivo e, lu|eto pove} e sakaat da `iveat vo tigarska ekonomija, otkolku vo svinska ekonomija. JAN^ESKI: O~igledno, lu|eto vo site ovie dr`avi, vklu~uvaj}i gi i ambasadorite i konsultantite, ja nau~ile nivnata lekcija po ekonomija. Pri~inite za site ovie dr`avi da bidat vo grupa koja ne se po~ituva mnogu, mo`at da bidat razli~ni, no site tie signaliziraat, mo`ebi, kraj na edna ekon omska era. Nekoj mo`e da ka`e deka ekonomskite tigri, isto kako i vo prirodata, treba da bidat za{titeni. Spored edna od PIIGS-ekonomiite, vin ovni za zagrozen osta bile volcite, odnosno {pekulantite. PIGON: Ir ska, nekoga{ keltski tigar, be{e zaglavena vo grupa na nacii od Ju`na Evropa, gubitnici ~ii la`no odnesuvawe se zakani na idninata na celata evrozona. Minatata godina Irska ima{e pad na BDP od 7,5%, najgolem vo is tori jata. Nevra botenosta dostigna 12,6%- 2 poeni pove}e od Grcija. Emigracijata, staro irsko zlo, povtorno se zgolemuva. Buxetskiot deficit iznesuva 11,7% od BDP, brojka malku poniska od onaa na Grcija. [to u{te? Irska ima te{ki problemi {to duri Grcija

gi nema. Krizata gi natera najgolemite banki da baraat skap spas. Irska e so nivo na dolg na doma}instvata re~isi nesporedlivo vo Evropa. JAN^ESKI: Nekoi analiti~ari potenciraat deka poslednite s tatis tiki za trgovi jata vo Ir ska poka`u vaat suficit od pove}e od 38 mili jardi evra minatata godina. Irska os tanu va po pularen izbor na amerikanskite investitori, kriti~ni za dr` ava {to zavisi od podru`nicite na amerikanskite multinacionalni kompanii, kako, na primer, 35% od nejzinite prihodi od danokot na dobivka. Vo ekonomska smisla, izgleda nekoi od PIIGS-ekonomiite mo`at da letaat. PIGON: Se nadevam deka mo`at. Posledicite od bankrot tolku gi ispla{ija supervizorite na EU-farmata {to tie se podgotveni da dadat, odnosno pozajmat, na 5-te ekonomii ogromna suma na pari. Ne e pove}e tajna deka ako tie ekonomii ne mo`at da go sledat nivniot plan za o`ivuvawe, osobeno za restrukturirawe i pla} awe na javniot i privatniot dolg, celiot sistem na evrozonata }e zaglavi vo kal. The New York Times objavi interesen grafik koj poka`u va na kogo i kolku pari dol`at ovie ekonomii i kolku si dol`at me|usebn o. [pani ja, so svojata stapka na nevrabotenost od okolu 20%, samo na Germanija & dol`i 238 mili jardi amerikanski dolari. Italija & dol`i na Francija re~isi 511 milijardi amerikanski dolari ili 20% od BDP na Francija. Vladite i bankite na ovie ekonomii, isto taka, me|usebe si dol`at mnogu milijardi dolari. JAN^ESKI: Nema dilema deka supervizorite na EU evrozona-farmata sakaat da ja kontroliraat i da ja zaprat t.n. zaraza. Izgleda kako da se mnogu pove}e ispla{eni sega, otkolku vo vremeto na zarazata na “kravjo ludilo” ili zarazata na “pti~ji grip”. PIGON: Moj prijatelu. Ajde da gi ostavime `ivotnite na mira! Kravi, ptici, sviwi, tigri, volci, bikovi i me~ki. Tie nemaat ni{to so toa. Se raboti za ekonomski modeli i politiki koi lu|eto gi kreirale i korumpirale. I na golema `alost, navele drugi lu|e da gi sledat. JAN^ESKI: Navistina, ova e druga dimenzija. Mnogu dr` avi vo tranzici ja vo poslednite godini se sovetuvani i probaa da gi repliciraat tigrite, ekonomskite ~uda. Im be{e ka`ano, ekonomski mo`e da stanat vtora Japonija ili deka nema da ima problem samo ako go sledat irskiot model za stranski investicii. I sega, koj e odgovorot na tie ekonomii? Dali treba da prodol`at da probuvaat da skokaat kako tigar ili da eksperimentiraat so inteligentniot pris tap na sviwite koi

STANISLAV PIGON

Nekoga{ Aleksandar i Stanislav sedea vo ista kancelarija kako konsultanti na eden proekt vo Makedonija. Nivnoto prijatelstvo ponekoga{ rezultira{e so dolgi, odvreme-navreme no} ni, preku Skajp i vo `ivo, razgovori koi im ovozmo`uvaa da go razberat svetot. ^estopati ne se soglasuvaa me|usebe, prijatelski po~ituvaj}i si gi razli~nite gledi{ta. Sega nivnite razgovori }e gi spodelat so ~itatelite њna "Kapital". mo`at da letaat i da komuniciraat na videomonitori na dopir. PIGON: Mojot odgovor sekoga{ }e bide da se proba svoj sopstven pat. Da se proveri koja e najdobrata strategija za privlekuvawe na stranski investicii, koj rizik go n osi zajmu vaweto pari od MMF, koi se opciite i prioritetite koi gi imaat. Poglednav na veb-stranicite na nekoi od vladite vo dr`avite na Jugoisto~na Evropa za da vidam {to mislat d eneska. Povtorno go sretnav i pak pro~itav eden dokument koj go znam od porano, dokument koj prezentira vladini prioriteti za periodot 2006-2010 godina. Izgleda tie vo 2006 godina znaele {to da pravat: nula neproduktivni buxetski tro{oci vo 2007 godina (za avtomobili, mebel i sli~no), a vo 2008-2010 godina predvidele da gi namalat tie nekorisni tro{oci za najmalku 30% sporedeno so 2006 godina. Toa zna~i, novata britanska vlada koja re~isi im go ukina raspolagaweto so sopstven slu`ben avtomobil na ministrite, mo`e da implementira nekoja ideja od taa vladina ekonomska programa na edna dr`ava od Balkanot. Vremiwata izgleda se menuvaat. Kako i da e, jas sum zbunet so edno ne{to: strategiskiot dokument na veb-stranicata na taa balkanska vlada s$ u{te veli deka }e go sledi irskiot primer za privlekuvawe na stranski investicii. No, dokumentot ne e obn oven, pa ne se znae: dali }e bide vo s til na tigar ska ili svinska ekon omi ja? Sepak, slengot gi povrzuva ekonomiite i `ivotnite.


14 04.06.2010

FEQTON

FELJTON-41  Vo svojata kniga, Stalking a black swan: research and decision making in a world of extreme volatility (Demnewe na crniot lebed: istra`uvawe i donesuvawe odluki vo svet na ekstremna volatilnost), Posner dava nova ramka za procenka i merki protiv ekstremen rizik, i im dava soveti na menaxerite vo finansiskiot svet za toa kako najdobro da izlezat na kraj so nepredvidlivite situacii vo finansiskiot svet IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

enet Posner pomina re~isi dvaeset godini na Vol strit, kako direktor vo Morgan Stenli i analiti~ar, ~ija {to preokupacija be{e sektorot na t.n. “specijalitet-finansii”, koi {to vklu~uvaat i kompanii od rangot na Countrywide, Fannie Mae, Freddie Mac, CIT, MasterCard i drugi, koi {to zapadnaa vo problemi koga izbuvna krizata na hipotekarniot

K

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLO GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE O OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTI INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNA POZNATI BIZNIS - TEORETI^ARI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS-LIDERI PROTIV KRIZATA: KENET POSNER, FINANSISKI EKSPERT

BRZINATA ]E VE SPASI: KAKO DA JA SPRE^IME IDNATA BANKARSKA KRIZA

i kapitalniot pazar vo 2007 godina. Dodeka ekstremnata promenlivost i nepredvidlivost ne se ni{to novo vo finansiite, poslednava kriza gi fati mnogu od kompaniite od ovoj sektor nepodgotveni, impliciraj}i deka tradicionalniot pristap na donesuvawe odluki zatail. Posner objvavi kniga, Stalking a black swan: research and decision making in a world of extreme volatility (Demnewe na crniot lebed: istra`uvawe i donesuvawe odluki vo svet na ekstremna volatilnost), vo koja dava nova ramka za procenka i merki protiv ekstremniot rizik, i im dava soveti na menaxerite vo finansiskiot svet za toa kako najdobro da izlezat nakraj so “crnite lebedi” na na{eto vreme. Inaku, frazata “crn lebed” ja popularizira{e avtorot Nasim Kaled vo negovata kniga “Teorija na crniot lebed” i ozna~uva nastani {to se retki, te{ko predvidlivi i nadvor od site razumni o~ekuvawa vo istorijata, naukata i tehnologijata, a predizvikuvaat nesogledlivi efekti vo op{testvoto i prirodata. “Crn lebed” e upotrebeno zatoa {to vakov lebed retko se sretnuva vo prirodata i do 18 vek ne bil nitu dokumentiran vo naukata. Kenet Posner vo svojata kniga upatuva na toa deka za vreme na slednata bankarska kriza }e ni treba brzina. Se se}avame kako krahot na finansiskite giganti od tipot na Leman Bradrs, AIG i Fani Mae, predizvikaa strav i neizvesnost, sozdadoa problemi za nivnite klienti, konkurenti i finansiskiot pazar voop{to. Mnogu komercijalni i investiciski banki bea vo panika, prestanaa da kreditiraat i im nanesoa golema {teta na ekonomijata i finansiskiot sistem. “Sega, so nestabilnosta na svetskite berzi i dol`ni~kata kriza vo Evropa, stanuva jasno deka u{te edna bankarska kriza bi mo`ela da se slu~i. Sigurno e deka podobra regulativa mo`e da pomogne vo pobrzata reakcija na nekoja sledna kriza i }e gi ~ini pomalku dano~nite obvrznici”, veli Posner. Zatoa toj ima edna ednostavna ideja: da se pobara od sistemski va`nite

 KENET POSNER - “Kontinxent kapitalot” bi bil dobar amortizira~ na {okovite pove}e, bi gi stabiliziral firmite pobrzo, i so pomalku tro{ewe na pari od dr`avnata kasa, otkolku koga se prezemaat ad-hok merki finansiski institucii kako Sitigrup ili Goldman Saks da izdadat t.n. ”contingent capital”, ili vo sloboden prevod “kapital za eventualni krizni situacii”, koj }e bide svoeviden amortizer na {okovite {to so golema brzina }e reagira i }e ja stabilizira finansiskata institucija vo uslovi na kriza, i }e ja zacvrsti nejzinata solventnost. Ovoj vid kapital bi mo`el da bide poseben vid na dol`ni~ki hartii od vrednost {to avtomatski bi se konvertiral vo akcii vo momentot koga kapitalot na firmata }e bide zagrozen. KAPITAL ZA ITNI SLU^AI Potpiraj}i se na svoite merki i aktivnosti, finansiskite kompanii na krajot }e se restruktuiraat, no toa bara vreme, {to e sekoga{ skapocen i redok resurs vo vreme na kriza. Menaxmentot se otepuva od rabota, gubej}i go tloto pod noze, vo nemo`nost da donese te{ki odluki, nadevaj}i se deka nadvore{nite okolnosti }e se podobrat, smeta Posner. Toj uka`uva na toa deka finansiskite krizi se nepredvidlivi i neizbe`ni, deka pazarite ja pla}aat cenata na globalnite tekovi na kapitalot, molskavi~niot razvoj na informati~kata tehnologija i inovaciite. No, dodeka volatilnosta (nepostojanosta, brzoto menuvawe na padovite i podemite) mo`ebi e neizbe`na, nie mo`e da staneme

pomudri pri soo~uvaweto so nea, smeta Posner. Za vreme na kriza, iako donesuva~ite na odluki se soo~uvaat so neizvesnost {to znae da bide paralizira~ki faktor, sepak, tie mora da prezemat akcija so “brzina na svetlinata”. “Kolku pobrzo go rekapitalizirame i stabilizirame finansiskiot sistem, tolku pobrzo }e ja prebrodime krizata i }e po~neme so zakrepnuvaweto. Za vreme na poslednava kriza, na Henk Polson (porane{niot sekretar za finansii vo amerikanskata administracija) i negoviot tim mu treba{e cela godina za da gi dovede vo red bankite otkako krahira{e pazarot na finansiski derivati, a treba{e i dva obida za da se sprovede programata za finansiska pomo{ na problemati~nite banki. Potoa stradavme u{te {est meseci dodeka novata administracija na Obama da ja implemenetira regulativata za stress-testovi {to be{e posledniot ~ekor pred nivno rekapitalizirawe. Zamislete da mo`vme da go zabrzame ovoj proces i da si za{tedevme sebesi stravi~ni meseci na bolka i neizvesnost”, veli Posner. Problemot sega e {to noviot kapital e pretpazliv. Posner upatuva na slu~ajot na CIT Grup (CIT Group), koj {to se izvadi od bankrot na po~etokot godinava. Treba{e da pomine edna godina od momentot koga nejzinata solventnost

be{e dovedena vo pra{awe, dodeka kone~no da se razobli~i nejzinata finansiska situacija, a toa e voobi~aen period za finansiska kompanija {to se soo~uva so te{kotii. “Ponekoga{ vladata mo`e brgu da reagira, no toa gi stava dano~nite obvrznici vo rizik. Za da go stabilizira bankarskiot sistem, Ministerstvoto za finansii kupi prioritetni akcii, preku TARP sistemot za finansiska pomo{, vo mnogu banki. Ova pomogna. No, dano~nite obvrznici zagubija 2,3 milijardi dolari vo infuzijata {to ja primi CIT (CIT), a okolu 80 banki sega gi odlo`uvaat isplatite na dividenda na TARP-programata. Ako krizata be{e polo{a, TARP }e n$ ~ine{e u{te pove}e”, objasnuva Posner. Spored nego, “kontinxent kapitalot” bi bil dobar amortizira~ na {okovite pove}e, bi gi stabiliziral firmite pobrzo, i so pomalku tro{ewe na pari od dr`avnata kasa, otkolku koga se prezemaat ad-hok merki. Dolgovite {to avtomatski se konvertiraat vo kapital za vreme na kriza }e ja reduciraat potrebata od dolgi pregovori, komplicirani ponudi za razmena na hartii od vrednost, poveduvawe postapka za bankrot ili itni vladini merki.


KOMPANII & PAZARI 15

4/JUNI/2010

GOTVALD KRANEBITER PRETSEDATEL NA UPRAVATA NA HIPO ALPE ADRIA GRUPACIJATA

HIPO LIZING PRODOL@UVA SO BIZNISOT VO MAKEDONIJA IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

on krajot na minatata godina, Avstrija ja nacionalizira{e finansiskata grupacija Hipo Alpe Adria spa Adria, za da ja spasi od bankrot otkako izlegoa na povr{ina zagubite pogolemi od edna milijarda evra. Pri~inite {to dovedoa do problemi vo kompanijata {to e so sedi{te vo Klagenfurt, a e silno prisutna so bankarski i lizing-operacii vo zemjite od jugoisto~na Evropa, s$ u{te se predmet na istraga od strana na avstriskite sudski i policiski organi. Vo krugot na osomni~enite za navodni kriminalni aktivnosti vlegoa porane{ni menaxeri na Hipo Alpe Adria, kako i visoki politi~ki funkcioneri vo Avstrija, no i od zemjite kade {to grupacijata ima svoi operacii. Na prvi april bankata dobi nov pretsedatel na upravata, Gotvald Kranebiter, koj {to go objavi planot za sanacija, vo koj se potencira deka Hipo }e se povlekuva od nekolku pazari koi {to ne gi smeta za strate{ki za ponatamo{niot razvoj na grupacijata, me|u koi i Makedonija. Kranebiter v~era be{e vo poseta na Hipo Alpe Lizing, kompanijata {to grupacijata ja otvori vo zemjava pred tri godini. Vo noviot deloven centar Hiperium, investicija na Hipo Alpe Lizing, kade {to sega se nao|aat nivnite prostorii, razgovaravme so Kranebiter okolu toa {to planira bankata so svojata kompanija vo zemjava i {to podrazbira strategijata za restrukturiraweto na Hipo Alpe Adria. G-ne Kranebiter, koja e konkretnata cel na va{ata poseta vo Makedonija? Otkako oficijalno ja prezedov glavnata menaxerska funkcija na Hipo Alpe Adria vo april godinava, otkako po~nav so poseta na sekoja kompanija {to e vo ramki na grupacijata, so cel da se zapoznam

K

odblisku so nivniot biznis, da razgovaram so menaxmentot, so regulatornite tela, i nekoi od klientite. Samo na toj na~in mo`am da dobijam najrelevantni podatoci za momentalnata sostojba vo koja se nao|aat site na{i kompanii i potrebite na lokalnite pazari za produktite na na{ata grupacija. Vo nekolku navrati dosega kako del od strategijata za restrukturirawe na Hipo Alpe Adria najavivte povlekuvawe od nekolku pazari, me|u koi e i makedonskiot. Dali va{ata poseta denes zna~i deka grupacijata ostanuva zainteresirana za svojata lizing kompanija vo zemjava? Da bidam precizen, otkako dr`avata ja prezede bankata, be{e postavena jasna cel: da stane povtorno profitabilna i stabilna finansiska grupacija. Vizijata za razvoj na grupacijata e povtorno da izgradi silna mre`a na kompanii so bankarski i lizing-operacii. Vo pogled na pazarite kade {to ne sme prisutni i so lizing i so bankarski biznis,

ZA MAKEDONIJA STRATEGIJATA E MNOGU JASNA: IMAME ZNA^ITELEN PAZAREN UDEL, OD RE^ISI 50% I PRVATA NA[A PORAKA E DEKA OSTANUVAME VO LIZING BIZNISOT, ODNOSNO PRODOL@UVAME SO NEGO, [TO ZNA^I DEKA ]E SKLU^UVAME I NOVI LIZING-DOGOVORI, A NE SAMO SERVISIRAWE NA POSTOJNITE

 “Vo Makedonija prodol`uvame so lizing. Ako ne go planiravme toa, nema{e da se preselime vo noviot deloven centar Hiperium, vo koj {to investiravme 16 milioni evra, {to e jasna poraka za na{ite nameri so kompanijata vo Makedonija. Me|utoa, istovremeno razgleduvame i opcii za nao|awe nov sopstvenik. Toa nema da bide kratkoro~na cel, tuku vo periodot od 3-5 godini veruvame deka }e najdeme soodveten kupuva~ za lizingkompanijata vo Makedonija�, veli {efot na Hipo Alpe Adria.

kako {to e Makedonija, nie vnimatelno gi razgleduvame opciite. Za Makedonija strategijata e mnogu jasna: imame zna~itelen pazaren udel, od re~isi 50% i prvata na{a poraka e deka ostanuvame vo lizingbiznisot, odnosno prodol`uvame so nego, {to zna~i deka }e sklu~uvame i novi lizing-dogovori, a ne samo servisirawe na postojnite. Ako ne go planiravme toa nema{e da se preselime vo noviot deloven centar Hiperium, vo koj {to investiravme 16 miloni evra, {to e jasna poraka za na{ite nameri so kompanijata vo Makedonija. Me|utoa, istovremeno razgleduvame i opcii za nao|awe nov sopstvenik. Toa nema da bide kratkoro~na cel, tuku vo periodot od 3-5 godini veruvame deka }e najdeme soodveten kupuva~ za lizingkompanijata vo Makedonija. Dotoga{, kompanijata vo zemjava }e bide del od Hipo Alpe grupata i }e dobie celosna poddr{ka od centralata vo Klagenfurt, odnosno noviot sopstvenik, Republika Avstrija. Dali ova definitivno zna~i deka Hipo Alpe Adria ne razmisluva za otvorawe na bankarski biznis vo Makedonija, ne{to za koe se zboruva{e pred da se slu~i kriznata situacija vo bankata i nejzinata nacionalizacija? Kako {to ka`av, glavniot fokus e

da se zadr`i pazarniot udel, zatoa {to nie silno veruvame deka toa e osnovata za za~uvuvawe na investicijata {to ja napravivme vo Makedonija. Vo momentov nema planovi za po~nuvawe na nov biznis. Dojdovte na ~elo na bankata vo period koga raboteweto na prethodniot menaxment e pod istraga, involvirani se i visoki politi~ki li~nosti od Avstrija, a dr`avata se obiduva da napravi restrukturirawe. Koj e va{iot najgolem predizvik vo momentov? Za da vi dadam kvaliteten odgovor na ova pra{awe mora da napravime razlika pome|u minatoto i idninata na bankata. Kako bord na direktori re{ivme deka minatoto rabotewe na Hipo Alpe Adria mora da se ispita detalno, i tim od 18 advokati rabotat za bankata, odnosno za dr`avata Avstrija, zatoa {to najva`no e da imame osnova vrz koja }e ja gradime idninata. A, jasna osnova }e imame samo ako ras~istime so toa {to se slu~uvalo prethodno. Bankata e seriozno zaintesirana toa da se slu~i, postoi silna sorabotka pome|u bankata i pravosudnite organi. Toa e edinstven na~in da se is~isti damkata od bankata i povtorno da se etablira kako edna od najserioznite finansiski institucii vo regionot. No, najgolemiot predizvik e restrukturiraweto na bankata, {to zna~i deka prvo treba da se spravime so krizata so koja site se soo~uvaat vo regionot i Evropa, na najdobar

GRUPACIJATA ]E BIDE POMALA NA KRAJOT OD RESTRUKTURIRAWETO, [TO ZNA^I DEKA DEFINIRAVME PAZARI KADE [TO NEMA DA PRODOL@IME SO NOVI BIZNIS - OPERACII, KAKO UKRAINA, GERMANIJA, UNGARIJA I BUGARIJA

VERUVAM VO SILATA NA EVROPA I EVROZONATA I MOETO LI^NO MISLEWE E DEKA NE SAMO [TO NIKOJ NEMA DA JA NAPU[I EVROZONATA, TUKU ]E IMA PRIKLU^UVAWE I NA NOVI ^LENKI. SMETAM DEKA NEMA ALTERNATIVA ZA OVA

mo`en na~in, i da obezbedime grupacijata da stane silna i profitabilna vo period od 3-5 godini. Koi se glavnite to~ki na strategijata za restrukturirawe? Klu~niot element e da se podobri menaxiraweto so rizikot i silen fokus e staven vrz kontrola na rizicite. Toa zna~i deka mora da se spravime so lo{ite plasmani vo kreditiraweto i lizing-biznisot, {to gi imame vo na{ite bilansi. Vtoriot biten element e {to grupacijata }e bide pomala po obem na krajot od restrukturiraweto, {to zna~i deka definiravme pazari kade {to nema da prodol`ime so novi biznis- operacii, kako Ukraina, Germanija, Ungarija i Bugarija. I treto, definiravme regioni i zemji, kade {to barame kupuva~ za na{ite kompanii, zatoa {to ili EU toa go bara od nas, ili re{ivme od strate{ki pri~ini deka sme premali za toj pazar i noviot kupuva~ }e bide podobar vo lokalnite operacii. Kako vlijae celata ovaa situacija okolu bankata vrz nejzinata reputacija i odnosite so klientite, akcionerite i javnosta? Negativniot publicitet nikoga{ ne pomaga. Treba da napravime distinkcija pome|u Avstrija i regionot na jugoisto~na Evropa, kade {to moj vpe~atok e deka javnata percepcija za Hipo Alpe e s$ u{te mnogu pozitivna. Ona {to jas mo`am da go napravam e da dadam jasna vizija za na{ata strategija za restrukturirawe na grupacijata, a apsolutno sum ubeden deka taa e ispravna i deka sme na dobar pat. Vtoro, bitno e da se iskomunicira sopstvenosta i silnata posvetenost na dr`avata da ja dovede bankata na starite pateki, a isto taka, odr`uvaweto na motivacijata na lu|eto {to rabotat vo Hipo Alpe e eden od prioritetite. Nie mora da im ja objasnime realnata situacija vo kompanijata, a od druga strana koja e na{ata vizija za nejzinata idnina. Kako ja komentirate momentalnata kriza vo evrozonata, odnosno kako taa mo`e da vlijae vrz restrukturiraweto na Hipo Alpe Adria i nejziniot biznis vo regionot? Kako {to ka`avte, ima razli~ni mislewa vo vrska so toa kako }e se razviva krizata so zadol`enosta i idninata na evroto. Nekoi mislat deka pretstoi vtor bran na finansiska kriza vo Evropa, drugi pak smetaat deka odnosnot pome|u dolarot i evroto, voop{to ne e relevanten. Nema somnenie deka ima zemji vo evrozonata {to se prezadol`eni, toa e fakt. Dali veruvam deka toa ja uni{tuva evrozonata i ja zagrozuva Evropa? Ne bi rekol. Veruvam vo silata na Evropa i evrozonata i moeto li~no mislewe e deka ne samo {to nikoj nema da ja napu{ti evrozonata, tuku }e ima priklu~uvawe i na novi ~lenki. Smetam deka nema alternativa za ova. Sekako, monetarnite i fiskalnite ~ekori vo Evrozonata mo`ea da bidat i pobrzi, slu~ajot na Grcija toa dobro go poka`a, no na krajot, sepak, mislam deka evrozonata e silna i }e go izdr`i ovoj pritisok. Koi se spored vas lekciite {to gi nau~ivme od finansiskata kriza koja s$ u{te trae? Kako }e se promeni na~inot na razmsluvawe i rabotewe vo bankite posle s$ {to se slu~i od 2007 navamu? Site bi trebalo da sfatime deka evolucijata e podobra od revolucijata, barem od aspekt na razvojot na ekonomiite. Me|utoa, ako ja poddr`uvame pazarnata ekonomija, treba da razbereme deka sekoga{ } e ima nekakvi turbulencii. Koga me pra{uvate dali gi nau~ivme vistinskite lekcii, jas bi rekol deka e prerano da se ka`e. Ne mislam deka naskoro }e se vratime na sostojbata od 2007 godina, koga site mislea deka stapkite na rast }e bidat visoki zasekoga{. ]e bide dolg patot za zakrepnuvawe i se nadevam deka toa }e bide evolutiven proces.


16 04.06.2010 2.480 2.470 2.460 2.450 2.440 2.430 2.420 2.410 2.400 2.390

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBI 10

2.730

MBID

110,00 109,80 109,60 109,40 109,20 109,00 108,80 108,60 108,40 108,20

2.720 2.710 2.700 2.690 2.680 2.670

28/05/10

29/05/10

30/05/10

31/05/10

01/06/10

02/06/10

03/06/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

28/05/10

29/05/10

30/05/10

31/05/10

01/06/10

02/06/10

28/05/10

03/06/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB

29/05/10

30/05/10

20

iljadi milijardi dolari se sredstvata so koi raspolagaat site fondovi na svetsko nivo

1,45

dolari po `itel se investicite na makedonskite gra|ani vo investiciskite fondovi

RAZDVI@ENOST KAJ MAKEDONSKITE INVESTICISKI FONDOVI

U[TE EDEN FOND SO PRO[IREN PROSPEKT  Spored noviot pro{iren prospekt, Inovo Status po~nuva investiciski aktivnosti vo akcii i drugi finansiski instrumenti vo zemji koi bea opfateni so nivniot prethoden prospekt, a sega i vo zemji-~lenki na EU, OECD i EFTA

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

ro{iruvawe na svojot prospekt za investirawe napravi u{te edno dru{tvo za upravuvawe so investiciski fondovi. Inovo Status, dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi, od prethodniot mesec na svoite sega{ni investitori, a i na onie idnite, im nudi pogolema geografska diverzifikacija na nivnite investici. Spored noviot pro{iren prospekt, ova dru{tvo po~nuva investiciski aktivnosti vo akcii i drugi finansiski instrumenti vo zemjite koi bea opfateni so nivniot prethoden prospekt, a sega i vo zemji-~lenki na EU, OECD i EFTA. Prethodniot prospekt na ova dru{tvo nude{e investirawe samo vo kompanii koi rabotat uspe{no vo dr`avite od biv{ite jugoslovenski prostori. Vrz osnova na takvata nivna aktivnost,

P

minatata godina fondot na ova dru{tvo ostvaril prinos od okolu 23,08%. Spored zborovite na izvr{niot direktor na ova dru{tvo, Blagoj Mitrov, vakviot prinos, i pokraj krizata vo tekot na 2009 godina i prethodno, se dol`i na ume{nosta na fondmenaxerite da investiraat vo uspe{ni kompanii, so {to i se postignaa vakvite uspe{ni rezultati. “Poradi noviot Zakon za investiciski fondovi, od godinava dru{tvoto go pro{iri svojot prospekt i vo nego e pro{ireno investiciskoto portfolio. Pokraj zemjite od biv{ite ju-prostori, vo noviot prospekt sega se opfateni i zemjite od EU, OECD i EFTA. "Da bide jasno, noviot Zakon ni dozvoluva da investirame i ponatamu

samo vo zemji koi bea opfateni so stariot prospekt, no se re{ivme da opfatime pogolemo geografsko investicisko podra~je so cel na investitorite da im ponudime podobra geografska diverzifikacija" ni izjavi Mitrov. Sega{nite izmeni na Zakonot spored nego se dobri, bidej}i sega investiciskite fondovi, osobeno akciskite kako {to e i Inovo Status, mo`at da investiraat i vo drugi pofleksibilni instrumenti. “Sega, za razlika od porano, mo`eme da vlo`uvame vo pari i do 100% od investiciite, dodeka prethodno be{e dozvoleno do 25% vo pari, a ostanatoto vo akcii. Ova zna~i deka vo uslovi na lo{ ekonomski ciklus ili kriza mo`eme investiciite da gi transformirame

31/05/10

01/06/10

02/06/10

03/06/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

vo bezrizi~ni instrumenti, kako {to se pari, depoziti ili obvrznici”. So cel da bide pojasno, Mitrov ni objasni deka vakviot na~in na rabotewe, iako nalikuva na ona od pari~nite investiciski fondovi, sepak, ne e isto. Inovo Status ostanuva i ponatamu da bide akciski fond, odnosno investiraweto kako i kaj drugite fondovi vo dr`avata }e se pravi vo prenoslivi hartii od vrednost, odnosno akcii. Druga novina so izmenata na Zakonot e i mo`nosta vo edna akcija da mo`e da se vlo`uva do 5%, za razlika od porano koga vo edna akcija se vlo`uva{e do 20%.”Preku ovaa izmena na fondovite }e im se ovozmo`i pogolema diverzifikacija na portfo-

lioto, odnosno bi se imale pove}e akcii {to bi zna~elo pomal rizik”, konstatira Mitrov. KAKVI SE O^EKUVAWATA ?! So ogled na toa {to ekonomijata na nivo na cel svet, a i kaj nas, s$ u{te se nao|a vo kriza, o~ekuvawata na dru{tvoto vo pogled na prinosite na fondot, a vrz baza na nivnite proekcii, se dvi`at vo ramkite na prinosite na investiciskite fondovi na svetsko nivo. Poto~no, od dru{tvoto smetaat deka prinosot na fondot za ovaa godina bi iznesuval okolu 15%, {to sekako treba da se razbere kako proekcija so ogled na toa {to dvi`ewata kaj nas sekoga{ se motivirani i zavisat kako od psiholo{ki taka i od politi~ki pri~ini. Kako primer za politi~kite vlijanija Mitrov potsetuva na dvi`eweto na berzata koga se pro{irija informacii za na{eto sigurno vleguvawe vo NATO. Vo toj period berzata zabele`a rast od okolu 30%, za vo naredniot moment otkako bevme odbieni povtorno da se vrati na prvobitnite pozicii. Poradi toa, mo`ni se ogromni turbulencii na pazarot na kapital kaj nas {tom se re{at redica politi~ki otvoreni pra{awa, kako {to e, na primer, sporot so imeto. Sekako, pri vakvata analiza treba da se zeme predvid i lokalniot, no i

3

iljadi dolari po `itel na svetsko nivo iznesuvaat sredstvata so koi raspolagaat fondovite

svetskiot ekonomski razvoj. Voedno, za taa cel e namenet i noviot prospekt na Inovo Status. Vakviot prospekt, kako i kaj drugite fondovi, e namenet za dolgoro~ni vlo`uvawa, odnosno so rastot na negoviot imot }e rastat i }e se pro{iruvaat vlo`uvawata vo dr`avite navedeni vo samiot prospekt, a s$ so cel ostvaruvawe na pogolem prinos so diverzificiran rizik. Zatoa i dru{tvata za upravuvawe so investiciski fondovi nudat razni paketi na proizvodi koi se bazirani tokmu na tie dolgoro~ni vlo`uvawa. Tuka spa|aat proizvodi kako {to se ednokratni uplati, mese~ni programirani uplati, neednakvi mese~ni programirani uplati, investiciski planovi za vrabotenite vo razni kompanii i sli~no. Deka ima razdvi`uvawa kaj fondovite poka`uva i minatonedelnoto pro{iruvawe na prospektot kaj dru{tvoto za investiciski fondovi KD fondovi od Skopje. Ovie pozitivni impulsi kolku-tolku }e donesat za`ivuvawe na pazarot na kapital kaj nas, no i za`ivuvawe na investiciskite aktivnosti na licata koi sakaat da bidat del od nego i od globalnite svetski pazari na kapital. Samo kako podatok, vo svetot site fondovi raspolagaat so okolu 20 iljadi milijardi dolari. Dokolku ovaa brojka se podeli so `itelite na na{ata planeta, doa|a deka investiciskite fondovi imaat sredstva vo iznos od tri iljadi dolari po `itel gledano na svetsko nivo. Vo Makedonija ovaa brojka na investirawe samo vo investiciski fondovi spored zvani~nata evidencija iznesuva okolu1,45 dolari po `itel.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

03.06.2010

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

31.236.276,00

-5,72%

-5,97%

-2,90%

-1,04%

-2,44%

01.06.2010

Илирика ГРП

19.842.841,03

-1,13%

-1,31%

3,37%

2,57%

4,55%

01.06.2010

1.480.020

Иново Статус Акции

18.552.880,48

-2,92%

-7,08%

-15,54%

-9,03%

-11,11%

02.06.2010

1,11

1.328.000

КД Брик

21.181.128,35

0,11%

4,11%

9,09%

6,51%

19,04%

02.06.2010

0,02

819.150

КД Јужен Балкан

21.567.732,81

-4,68%

-3,01%

-9,21%

-2,19%

9,06%

02.06.2010

КБ Публикум балансиран

26.240.541,55

-3,08%

-3,53%

-1,21%

-0,52%

/

02.06.2010

%

Топлификација Скопје

3.798,00

1,83

132.930

Стопанска банка Битола

2.650,00

1,54

79.500

Алкалоид Скопје

4.000,05

1,36

684,54 3.000,55

Гранит Скопје Комерцијална банка Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата АДГ Пелагонија Скопје

03.06.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

500

-23,08

2.000

Лотарија на Македонија Скопје

402

-6,51

4.020

Стопанска банка Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

380

-5,00

7.600

152,38

-4,76

145.068

431

-4,22

11.637

КЈУБИ Македонија Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

03.06.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

03.06.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

03.06.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

4.000,05

390,18

10,25

0,91

8.899,00

341,43

26,06

0,26

GRNT (2009)

3.071.377

684,54

105,83

6,47

0,68

KMB (2009)

2.014.067

3.000,55

533,81

5,62

0,87

MPT (2009)

112.382

28.000,06

/

/

0,78

4000,05

1,36

1.480.020

REPL (2009)

25.920

39.168,33

5.625,12

6,96

0,78

496,77

-0,28

1.466.458

SBT (2009)

389.779

2.650,00

211,39

12,54

0,60

Гранит Скопје

684,54

1,11

1.328.000

STIL (2009)

14.622.943

190,00

0,11

1.718,22

2,65

28000,06

-0,59

924.002

TPLF (2009)

450.000

3.798,00

61,42

61,84

1,11

3000,55

0,02

819.150

ZPKO (2009) *

271.602

2.499,70

/

/

0,33

Макпетрол Скопје Комерцијална банка Скопје

03.06.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Македонски Телеком Скопје

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

% на промена

обврзници

58.816

26

обични акции

89.925

63

32,75

148.740

89

-24,56

обични акции

28.521

27

116,59

Вкупно Редовен пазар

28.644

28

117,53

177.385

117

-15,67

Вкупно Официјален пазар

ВКУПНО

-54,56

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 03.06.2010)


BERZA/AKCII/TRGUVAWE

04.06.2010

17

ODR@ANA RABOTILNICA NA TEMA PREDNOSTITE OD KOTACIJATA NA MAKEDONSKA BERZA

SAMO NOVITE EMISII NA AKCII MO@AT DA JA ZA@IVEAT BERZATA  Menaxerite na kompaniite prisutni na rabotilnicata slu{naa deka mo`at da imaat mnogu prednosti ako odlu~at da gi iznesat svoite kompanii da kotiraat na Makedonska berza. Poevtin kapital, besplatna reklama, pogolem ugled vo javnosta ...se samo nekoi od tie prednosti. No, spored dosega{noto iskustvo, prednostite ne se dovolen motiv da gi natera makedonskite biznismeni da se odlu~at da gi kotiraat svoite kompanii na Makedonska berza METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o organizacija na Makedonska berza i Me|unarodnata finansiska korporacija IFC v~era vo prostoriite na Berzata se odr`a ednodnevna rabotilnica na tema “Prednostite od kotacijata na Makedonska berza”. Soglasno politikata na Makedonska berza za privlekuvawe na novi dru{tva na kotacija, rabotilnicata be{e nameneta za dru{tvata so ograni~ena odgovornost i mali akcionerski dru{tva i ima{e za cel prezentacija na razli~nite na~ini na finansirawe na dru{tvata, so akcent na mo`nostite i pridobivkite od finansirawe preku berza, procesot na inicijalna javna ponuda na hartii od vrednost i kotacija na berza, kako i najdobrite praktiki na korporativno upravuvawe kaj semejnite dru{tva. Na rabotilnicata, kompaniite mo`ea da slu{nat deka finansiraweto preku akcionerskiot kapital, odnosno preku izleguvawe na kotacija na Berza, e dobro bidej} i kaj nego nema obvrska za vra}awe na sredstvata, ne postoi obvrska za isplata na nadomest, sozdava pravo na u~estvo vo upravuvaweto so dru{tvoto. Pretstavnicite od Makedonskata berza pojasnija kako kompaniite mo`at da imaat korist od inicijalnite emisii na akcii. Koga kompanijata po~nuva da kotira na berza toa “sozdava javnost” i dobiva na nekoj na~in besplatna reklama. Isto taka so kotacijata dobiva pazarno utvrduvawe na vrednosta na

V

dru{tvoto i javno merewe na svojot rejting, no i kreditosposobnost. Kotiraj}i na berzata kompanijata si go olesnuva pristapot do kapital od razli~en vid i poteklo. Zna~eweto na kotiraweto na berzata spored pretstavnicite na Makedonska berza e dotolku pogolemo ako se znae deka najgolemite kompanii na dene{nicata svojata golemina ja postignale duri otkako izlegle da kotiraat na berza. No, samoto kotirawe na berzata sozdava i nekoi obvrski koi se odnesuvaat na postojano izvestuvawe za tekovnoto rabotewe, akcionerskite sobranija, finansiskite izve{tai na tri, {est, devet i dvanaeset meseci. Organiziraweto na ovaa rabotilnica doa|a tokmu na istekot od mesec dena od odr`anata edinaesetta po red godi{na berzanska konferencija koj se odr`a vo mesec maj vo Ohrid. Rabotilnicata e organizirana tokmu vo duhot na ovaa berzanska konferencija na koja vo nekolku navrati izlaga~ite od site paneli me|u koi be{e i profesorot Sa{o Arsov vo nekolku navrati go istaknaa ogromnoto zna~ewe na berzanskata kotacija na kompaniite kako eden od na~inite na finansirawe, no i zna~eweto na IPO vo pogled na zgolemuvaweto na likvidnosta i prometot, a so toa i za`ivuvaweto na na{ata berza. Vo ramkite na ovoj nastan svoi izlagawa imaa profesorot Sa{o Arsov od Ekonomskiot fakultet vo Skopje, Kiril Nejkov proektmenaxer za implementacija na korporativno upravuvawe

pri me|unarodnata finansiska korporacija kako i vraboteni vo ramkite na berzata. Vo ramkite na vovednoto izlagawe so pozdraven govor na prisutnite im se obratija glavniot izvr{en direktor na makedonskata berza Ivan [teriev kako i Lilian Kandikjan nacionalen programski sovetnik vo SECO. SEKOJ IZVOR NA FINANSIRAWE IMA SVOJA CENA Vo ramkite na rabotilnicata, akcent be{e staven vrz na~inite na finansirawe na dru{tvata osobeno na finansirawe preku berzata, inicijalnata ponuda na hartii od vrednost i kotacijata na berzata, trguvaweto vo ramkite na Makedonska berza kako i korporativnoto upravuvawe kaj semejnite dru{tva. Vo ramkite na prviot segment odnosno na~in na finansirawe, vo svoeto izlagawe profesorot Sa{o Arsov uka`a na site modaliteti preku koj kompaniite mo`at da dojdat do finansiski sredstva pri toa pravej}i sporedba pome|u finansirawata po pat na krediti, lizing, korporativni obvrznici, sopstven kapital i emisija na akcii. Vo vrska so izborot na najpovolen na~in na finansirawe odnosno koja struktura }e bide izbrana, glavnata konstatacija e deka sekoj izvor na finansirawe ima svoja cena. Zatoa najdobro e izbor da se pravi vrz osnova na obvrskite koi tie izvori na finansirawe gi sozdavaat kaj kompaniite. Potpiraweto vrz sopstveni izvori na kapital odnosno vrz dobivkata, pretstavuva

PO NEKOLKUDNEVEN PAD, SLAB RAST NA BERZANSKIOT INDEKS OD 0,5% snovniot berzanski indeks na Makedonska berza MBI-10 po nekolkudneven pad, v~era kone~no zabele`a skromen rast. Vo tekot na v~era{noto trguvawe na berzata, MBI-10 porasna za 0,50% i denot go zavr{i na nivo od 2415,01 indeksni poeni. Porast bele`i i berzanskiot indeks na obvrznicite OMD. V~era indeksot OMD porasna za 0,25% i sega istiot iznesuva 109,75 indeksni poeni. Trendot na rast na ovie dva indeksi ne go slede{e i indeksot na javno poseduvanite dru{tva MBID. Istiot vo tekot na v~era{niot den kako i prethodnite denovi zabele`a pad pogolem od 1%. V~era{niot den indeksot OMD go zavr{i na nivo od 2.669,47 indeksni poeni, {to e pad za celi 1,15% vo odnos na prethodniot den. Na v~era{noto trguvawe na Makedonskata berza be{e ostvaren promet od 10,9 mil-

O

ioni denari, {to e za 15% pomal promet vo odnos na prethodniot den koga be{e ostvaren promet od okolu 12,9 milioni denari. Prometot kako po obi~aj vo najgolem del be{e ostvaren vo ramkite na oficijalniot pazar kade {to bea ostvareni okolu 9,1 milion denari. Po podolgo vreme i redovniot pazar mo`e da se pofali so pogolem ostvaren promet. Na redovniot pazar v~era

be{e ostvaren promet od okolu 1,7 milioni denari, {to e re~isi dvojno pove} e vo odnos na prometot od prethodniot den. Rastot na osnovniot berzanski indeks MBI-10 v~era, kako i pogolemiot promet koj be{e ostvaren vo tekot na sredata i ~etvrtokot, vlevaat doza na optimizam za pozitiven kraj na ovaa trgovska nedela vo ramkite na Makedonska berza.

iscrpuva~ki na~in na finansirawe, a od druga strana e i ograni~uva~ki. Finansiraweto, pak, preku krediti sozdava pregolema zadol`enost i ima niza negativni posledici. Vo pogled na pretstavuvawe na semejnite biznisi pred investiciskata javnost, proektmenaxerot za korporativno upravuvawe pri me|unarodnata finansiska korporacija, Kiril Nejkov, istaknuva deka treba dobro da se razmisli za takov poteg. Spored negovoto izlagawe dobri strani na toj poteg se vo nasoka na zgolemen pristap do poevtini izvori na finansirawe i zgolemen vizibilitet, no od druga strana vakviot poteg ima i svoi lo{i strani vo pogled na visoki po~etni tro{oci, namalena privatnost i avtonomija, zgolemena odgovornost i vo pogled na otvorawe na mo`nost za prezemawe na dru{tvoto. K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


KOMPANII & PAZARI

18 04.06.2010 PO^NA SO RABOTA SOLARNATA CENTRALA SAN PAUER akedonskata kompanija Petro M ja pu{ti vo upotreba svojata prva solarna fotovoltai~na centrala do 50 kilovati za proizvodstvo na elektri~na energija. Ovaa solarna centrala }e se povrze na elektroenergetskata mre`a vo zemjava i proizvedenata struja }e ja prodava na prenosniot operator MEPSO. Taka e predvidenot vo Zakonot za energetika. Solarnata centrala, smestena

M

vo skopskata naselba Ilinden, e privatna investicija vredna okolu 200.000 evra. “Zna~eweto na solarnite fotovoltai~ni centrali za zemjava e golemo, dotolku pove}e {to i spored strategijata na Evropskata unija, Makedonija do 2020 godina treba 20% od proizvedenata energija da ja dobie od obnovlivi izvori. Son~evata energija e nova tohnologija i doprva treba da fatime ~ekor vo odnos na isko-

IMENUVAN NOV ^LEN NA UPRAVNIOT ODBOR NA @ITO LUKS ristuvawe na sonceto kako ekolo{ki ~ist izvor na energija. Solarnite centrali ja koristat svetlinata i proizveduvaat preku celata godina. Za okolu {est godini se vra}a vlo`enata investicija“, veli Svetlana Dodovska, proekt menaxer na Petro M. Solarnite centrali se va`ni za elektroenergetskiot sistem i zatoa {to go nadomestuvaat nedostigot na elektri~na energija vo zemjava.

rehranbenata kompanija @ito Luks imenuva{e nov ~len na upravniot odbor. Na sednicata koja se odr`a minatata nedela, sobranieto na akcioneri donese odluka po podnesenata ostavka od li~ni pri~ini da go razre{i Konstantin Mugars, dosega{niot ~len na upravniot odbor na @ito Luks, a na negovo mesto da ja imenuva Nada Vuji} kako nov ~len na upravniot odbor na AD @ito Luks. Spored

P

soop{tenieto od kompanijata objaveno na Makedonska berza, odlukata vleguva vo sila od denot na donesuvaweto, odnosno od 26 maj. @ito Luks AD Skopje e najgolemiot proizvoditel na leb, bra{no i beli peciva. Kompanijata proizveduva i distribuira bra{no, leb i peciva, vklu~uvajki razni vidovi kroasani, piti, krofni kako i smrznato pecivo. @i-

to Luks raspolaga so sinxir furni i minimarketi. Mnozinski akcioner e kompanijata Elbisco Holding S.A osnovana vo Grcija. @ito Luks e ~lenka na grupacijata so sedi{te vo Skopje.

 KRIZATA NE GO POGODUVA LUKOIL-PROFITOT DVOJNO ZGOLEMEN VO PRVITE TRI MESECI

INVESTICIITE NA LUKOIL VO MAKEDONIJA OSTANUVAAT NA ISTO NIVO

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

uskata naftena kompanija Lukoil, koja e prisutna i na makedonskiot pazar, objavi deka vo prviot kvartal godinava ostvarila dobivka od 2 milijardi dolari, {to e dvojno pove}e vo odnos na istiot period lani. Pokraj pozitivnite finansiski rezultati, vtorata po golemina naftena kompanija vo Rusija najavi golemi investicii vo modernizacija na proizvodstvoto, a samo vo rafinerijata vo Bugarija se predvideni investicii od edna milijarda evra. Kompanijata koja e prisutna

R

 Ruskata kompanija Lukoil, koja e prisutna skoro vo site zemji od regionot, a vo Makedonija raboti ve}e pet godini, spored biznis-planot planira vo narednite pet godini vo Makedonija da izgradi u{te pet benzinski stanici, za da 2015 godina ja zaokru`i so vkupno 15 benzinski stanici vo Makedonija. Istovremeno, Lukoil najavi deka vo Bugarija }e investira okolu edna milijarda evra skoro vo site zemji od regionot, spored biznis-planot planira vo narednite pet godini vo Makedonija da izgradi u{te pet benzinski stanici, za da 2015 godina ja zaokru`i so vkupno 15 benzinski stanici. Finansiskiot izve{taj na kompanijata za prvite tri meseci poka`uva deka i pokraj negativnite efekti od

krizata kompanijata raboti uspe{no. Vkupnite prihodi od proda`ba za prvite tri meseci dostignale 23,9 milijardi dolari {to e za 63% pove}e sporedeno so istiot period vo 2009 godina. Spored objasnuvaweto od menaxmentot na kompanijata, vakvite pozitivni rezultati se dol`at na zgolemuvaweto na produktivnosta kako i na

namalenite rashodi. Proizvodstvoto na nafta vo istiot period porasnalo za 2,5% na 24,6 milioni toni nafta. Minatata nedela od centralata na Lukoil vo Rusija najavija deka vo soglasnost so planot za modernizacija na site rafinerii, }e investiraat edna milijarda evra vo svojata rafinarija Lukoil Neftohem vo Burgas koja e vo

nivna sopstvenost od 1999 godina. Ovaa investicija na Lukoil prestavuva del od planot spored koj }e se menuva brzinata na moderniziraweto na proizvodstvoto vo svoite rafinerii, bez ogled na negativnite posledici {to & bea naneseni od svetskata ekonomska kriza. Blagodarej}i na rekonstrukcijata na rafineriskite

postrojki vo Burgas, Bugarija, vadeweto na nafta e zgolemeno za 76,39%, a vo posledniot mesec e po~nato da se proizveduva i biodizel. Lukoil-Makedonija, vo poslednite ~etri godini i dosega ima izgradeno deset benzinski stanici. Poslednata investicija na kompanijata e benzinskata stanica vo Veles koja e desetta. Dosega{nata investicija na Lukoil- Makedonija iznesuva nad 12 milioni evra. Od sosedstvoto, ruski Lukoil vo Hrvatska ima izgradeno 14 benzinski stanici, 158 vo Srbija i devet vo Crna Gora. Kompanijata e vo faza na pregovori za vlez na pazarite vo Slovenija i vo BiH. Najgolemata investicija dosega e vo Hrvatska - 69 milioni evra. Vo sosedna Bugarija, Lukoil e zastapen so 185 benzinski pumpi i dr`i 24% od pazarot so nafteni derivati. Glavnata dejnost na Lukoil e pronao|aweto na nafta i gas prerabotka i proizvodstvoto na nafta i nafteni derivati i nivna distribucija. Glavnata baza se nao|a vo Zapaden Sibir, i raboti vo 49 zemji vo svetot. Poseduva 1,3% od svetskite nafteni rezervi i 2,1% od globalnoto proizvodstvo na nafta. Kompanijata poseduva impresivna lepeza na proizvodstven kapacitet, so nao|ali{ta na nafta vo Kazahstan, Egipet, Azerbejxan, Uzbekistan, Saudiska Arabija, Iran, Kolumbija, Venecuela i Irak. Proda`nata mre`a se prostira vo okolu 30 zemji vo svetot, me|u koi: Rusija, Belorusija, Gruzija, Moldavija, Ukraina, Bugarija, Makedonija, Crna Gora, Hrvataska, Ungarija, Kipar, Bosna i Hercegovina, Turcija, Latvija, Litvanija, Polska, Srbija, Romanija, ^e{ka, Estonija i SAD.


KOMPANII & PAZARI

04.06.2010

SE URIVAAT DIVOGRADBI I LETNI BAV^I VO TETOVO

ZAPO^NA IZGRADBATA NA PLA@A VO SKOPJE

p{tinskiot inspektorat za grade`ni{tvo na Tetovo }e prodol`i so akcijata za urivawe na divogradbite i nezakonskite letni bav~i, be{e soop{teno v~era po otstranuvaweto na metalnata konstrukcija pred restoranot Ti~. Portparolot na op{tinata, Flakran Pustina, re~e deka po pove} e zabele{ki za podmiruvawe na komunalnite taksi, Op{tinskiot inspektorat bil obvrzan da intervenira i da ja otstrani metalnata kon-

radot Skopje v~era go po~na proektot za izgradba na gradska pla`a na kejot na rekata Vardar, zad Luna parkot. Na povr{ina od 1.775 metri kvadratni }e se postavat urbana oprema od monta`en karakter, 20 masi, 80 stol~iwa i 80 le`alki. Pla`ata }e bide so siten pesok, a se predviduvaat dve ku}i~ki i prostor za detski zabavni sodr`ini. Gradskata pla`a }e raboti od 10 do 23

O

strukcija pred toj restoran. “Intervencijata e izvr{ena vo celosna koordinacija so site soodvetni organi. Sopstvenicite se dol`ni okolu 320.000 denari, no i po nekolku izvestuvawa tie ne go platija dolgot”, re~e Pustina. Pustina apelira do ugostitelite da gi po~ituvaat zakonskite normi so cel Op{tinskiot inspektorat da ne bide doveden vo situacija da prezema sankcioni merki.

G

~asot i gra|anite }e mo`at besplatno da ja koristat. Posetitelite na gradskata pla`a }e mo`at da gi koristat toaletite od Luna parkot. Gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, re~e deka so pla`ata saka da go za`ivee kejot. Naskoro }e se postavat i tabli na koi }e pi{uva deka e zabraneto kapeweto vo rekata Vardar, a gra|anite }e mo`at da se osve`at pod tu{. Za izgradbata na pla`ata }e se potro{at

okolu 6,3 milioni denari, a izveduva~ e kompanijata Alkon. Pla`ata treba da bide gotova do krajot na juni, a da bide otvorena do krajot na avgust. Toj dodade deka vakvi pla`i ima vo pove}e evropski gradovi. Trajanovski istakna deka Skopjani }e mo`at i ponatamu da ja koristat rolersko-velosipedskata pateka na kejot na rekata Vardar i oti se ostavaat i tri metri za tr~awe.

ONE ]E DONIRA MEDICINSKA OPREMA

SEKOJ DEN VO sum gradovi vo Makedonija }e dobijat medicinska oprema za ambulantnite vozila na brzata pomo{, koja }e ja donira mobilniot operator ONE. Proektot }e zapo~ne kon krajot na juni i }e se realizira vo narednite nekolku meseci, soop{tija od kompanijata. “Kako rezultat na posvetenosta i anga`iraweto vo op{testvoto, ONE ja najavuva svojata pogolema donacija za naredniot period. So ovaa donacija ONE saka u{te edna{ da doka`e deka e na vrvot na listata na op{testveno odgovorni kompanii, za {to govori i dobivaweto na prvata nagrada za op{testvena odgovornost za golemi i sredni pretprijatija vo kategorijata korporativna filantropija za 2009 na izborot organiziran od Centarot za institucionalen razvoj (CIRA)”, informiraat od mobilniot operator ONE.

O

KOMORATA ORGANIZIRA SEMINAR ZA ORGANSKA HRANA topanskata komora na Makedonija organizira ednodneven seminar na tema “Mo`nosti {to gi nudi organskata hrana”. Seminarot }e se odr`i na 14 juni vo prostoriite na Stopanskata komora. Svetskata trgovija so organski proizvodi zabele`a obrt od 30 milijardi amerikanski dolari. Prose~niot porast na godi{no nivo iznesuva 15%, no so tendencija za natamo{no zgolemuvawe, zatoa {to golem broj zemji, me|u koi i Makedonija, vo organskoto proizvodstvo go gledaat potencijalot za unapreduvawe na proizvodstvoto i na izvozot. So zgolemuvawe na brojot na potro{uva~kata populacija {to kupuva organska hrana se zgolemuva i brojot na organski proizvoditeli so sertificirani proizvodi. Vo makedonskoto zemjodelstvo e vidliv progresot vo zgolemuvaweto na proizvodstvenite povr{ini koi nadminaa 50.000 hektari. Na toa golemo vlijanie ima finansiskata poddr{ka {to ja dava dr`avata, koja godinava e proektirana na 60 milioni denari nepovratni sredstva. Imaj}i gi predvid ekonomskite pridobivki i mo`nostite od proizvodstvoto na organska hrana, Komorata go organizira ovoj seminar za da im pomogne na kompaniite podobro da se zapoznaat so pridobivkite i mo`nostite {to gi nudi organskata hrana.

S

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:     

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

19


20 04.06.2010

BANKI I FINANSII

PROMENI VO UPRAVUVA^KIOT KADAR VO STATER BANKA

VRABOTENOSTA VO BANKITE SE NAMALUVA

tater banka od Kumanovo objavuva promeni vo kadarot vo upravniot odbor na bankata. Spored podatocite od Centralniot registar, novi ~lenovi na Stater banka se ^avdar ^avdarov Solakov, @aklina Mari} i Stanimir Mikov Stan~ev. Promenata na ~lenovite na upravniot odbor vo Stater doa|a otkako neodamna bugarskata

odi{nata stapka na vrabotenost vo bankarskiot sektor se namaluva. Zaklu~no so krajot na 2009 godina, vrabotenosta vo bankite se namalila za 0,4% ili za 27 vraboteni. Toa, spored podatocite od Narodnata banka, najmnogu se dol`i na namaluvaweto na brojot na vraboteni vo grupata na sredni banki. Na grupata golemi banki otpa|a najgolem del od vrabotenite vo bankarskiot sistem

S

Centralna kooperativna banka ja prezema ovaa banka. Sofiskata banka kupi 317.864 od ponudenite akcii za 5,9 milioni evra i obezbedi 93.72 % u~estvo. Ovie akcii prethodno gi poseduva{e islandskiot fond Majlston koj zapadna vo ste~aj po {to negovite doveriteli odlu~ija da go prodadat svojot udel od 92,18% vo Stater banka.

G

(50,6%), iako i kaj niv e prisutno namaluvawe na brojot na vraboteni za 28 vraboteni. Nasproti toa, vo 2009 godina edinstveno kaj grupata mali banki be{e zgolemen brojot na vraboteni za 59. Za smetka na namaluvaweto na vrabotenite so poniski stepeni na obrazovanie za 265 rabotni mesta, brojot na vraboteni so povisok stepen na obrazovanie se zgolemil za 238. Se o~ekuva

deka vakvoto kvalifikacisko restrukturirawe na vrabotenite }e vlijae pozitivno vrz celokupnata aktivnost na bankite, osobeno vo uslovi na s$ pogolema sofisticiranost i kompleksnost na aktivnostite na bankite, rizicite na koi tie se izlo`eni vo raboteweto, sistemite za upravuvawe so tie rizici, kako i kompleksnosta na samata bankarska regulativa, koja {to gi sledi me|unarodnite standardi.

SAMIT NA GUVERNERI I MINISTRI ZA FINANSII OD JUGOISTO^NA EVROPA

BALKANSKATA FINANSISKA ELITA BARA SPAS OD KRIZATA  Guvernerite na centralnite banki i ministrite za finansii od zemjite od regionot se soglasuvaat deka vo uslovi na dol`ni~ka kriza so koja se soo~uva Evropa, najgolem predizvik i uspeh }e bide da se so~uva stabilnosta na ekonomiite. Za taa cel, zemjite od regionot }e treba da ja namalat javnata potro{uva~ka toriot godi{en samit na guvernerite i ministerite za finansii na dr`avite vo Jugoisto~na Evropa se odr`uva deneska vo crnogorskiot primorski grad Be~i~i. Na Samitot koj e organiziran od srpskiot “Ekonomist media grup” }e se zboruva za buxetite na dr`avite od regionot, za javnata potro{uva~ka, javniot dolg, kako i fiskalnata politika koja ja vodat dr`avite vo uslovi na kriza. Na nastanot na koj }e prisustvuvaat guvernerot na

V

Narodnata banka na Makedonija, Petar Go{ev i ministerot za finansii Zoran Stavrevski svoe obra}awe }e imaat i ministerite za finansii na Crna Gora, BiH, Srbija, Albanija, kako i pretstavnici od Evropskata investiciska banka. Na sredbata }e stane zbor za fiskalnata i monetarnata politika vo regionot posle recesijata, za strukturnite reformi, za upravuvawe so valutite, efektite na Vienskiot dogovor, vlijanieto na globalnata kriza vo politikata na zadol`itelnite rezervi, no i za mnogu drugi aktuelni finansiski pra{awa. Vo presret na samitot, guvernerite na bankite i ministerite za finansii na zemjite vo regionot vo intervjuata za srpskiot magazin “Bankar” govorat za ona {to e nivniot najgolem predizvik na instituciite so koi rakovodat, kako i za predizvicite vrzani za javnite finansii. Spored guvernerot na Narodnata banka na Makedonija, Petar Go{ev, oporavuvaweto na ekonomijata najmnogu zavisi od izvozot. Spored nego, klu~na uloga

za vidot i goleminata na otvorenosta na makedonskata ekonomija }e ima dvi`eweto na izvozot. “Oporavuvaweto na ekonomijata i stabilnosta na devizniot kurs najmnogu }e zavisi od prilivot na kapital i efektivnata pobaruva~ka za na{iot izvoz”, smeta Go{ev. Spored nego, rizicite dopolnitelno }e bidat zgolemeni kako rezultat na dol`ni~kata kriza vo Grcija koja e edna od najzna~ajnite trgovski partneri na Makedonija. Ministerot za finansii Zoran Stavreski smeta deka najgolem predizvik za Makedonija vo ovoj moment e dol`ni~kata kriza vo Evropskata unija, bidej} i na kratok rok postoi opasnost deka krizata vo Grcija mo`e da se odrazi na makedonskata ekonomija. “Dobra vest e deka taa nema da ima vlijanie vrz na{iot finansiski sistem i na stranskite investicii. Komparativnite prednosti na makedonskata ekonomija vlijaat za tie da ostanat vo zemjata”, analizira ministerot vo intervjuto za magazinot “Banka”. Srpskiot guverner Radovan Jela{i}, pak, smeta

deka najva`na vo momentot e stabilnosta na cenite. Spored nego, klu~en predizvik na srpskata ekonomija vo vtorata polovina od godinata }e bide odr`uvawe na stabilnost na cenite vo periodot na postepeno oporavuvawe na najavenoto odmrznuvawe na platite i penziite i prodo`uvaweto na turbulentnoto dvi`ewe na me|unarodnite finansiski pazari. Ovaa cel }e bide mnogu te{ko da se ostvari, za razlika od prvite meseci od godinata. Pred ovaa osnovna cel, glavna zada~a na Narodnata banka na Srbija }e bide odr`uvawe na eventualnoto zgolemuvawe na obemot na kreditirawe na bankite”, smeta Jela{i}. Guvernerot na Centralnata banka na BiH, Kemal Kozari~ veli deka negova osnovna zada~a godinava } e bide monetarnata i finansiskata stabilnost na zemjata. “Veruvam deka }e uspeeme vo namerata, bidej} i finansiskiot sektor na BiH i ponatamu poka`uva znaci na stabilnost, iako vo prviot kvartal od ovaa godina prisuten e rast na rizi~ni krediti i proble-

ZORAN STAVRESKI

RADOVAN JELAШI]

MINISTER ZA FINANSII NA MAKEDONIJA “Najgolem predizvik za Makedonija vo ovoj moment e dol`ni~kata kriza vo Evropskata unija, bidej}i na kratok rok postoi opasnost deka krizata vo Grcija mo`e da se odrazi vrz makedonskata ekonomija”

GUVERNER NA NARODNATA BANKA NA SRBIJA “Klu~en predizvik na srpskata ekonomija vo vtorata polovina od godinata }e bide odr`uvawe na stabilnost na cenite vo periodot na postepeno oporavuvawe na najavenoto odmrznuvawe na platite i penziite i prodo`uvaweto na turbulentnoto dvi`ewe na me|unarodnite finansiski pazari”

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

6,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

7,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

3,99%

5,84%

6,30%

7,32%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

12м

24м

Стопанска

7,20%

8,00%

8,35%

11,10%

11,50% 11,30%

Среден курс Држава

Валута

во денари

ЕМУ

евро

61,505

Комерцијална

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

САД

долар

50,3397

НЛБ Тутунска

7,00%

7,80%

8,20%

11,00%

В.Британија

фунта

73,7957

36м

11,20% Извор: НБРМ

Швајцарија

франк

43,4726

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

47,8713

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

42,0087

61,6

51,1

74,5

43,8

Извор: НБРМ

mi so profitabilnosta na odredeni banki, {to mo`e da go zgolemi rizikot vo bankarskiot sektor”, smeta Kozari~. Centralnite banki mora da najdat ramnote`a pome|u potrebite za zgolemuvawe na pazarot na krediti koi se odobruvaat vo stopanstvoto i problemite so rizi~nite krediti. Ova kako {to smeta albanskiot guverner Adrian Fulani mo`e da se napravi so postignuvawe so adekvaten krediten rast {to e najgolem predizik na bankata. “Vo o`ivuvawe na kreditnata aktivnost ne treba da se potpirame na finansiskite institucii bidej}i ovie resursi sega se pove} e ograni~eni” objasnuva Fulini. Ministerot za finansii na Crna Gora, Igor Luk{i} celi kon prilagoduvawe na javnata potro{uva~ka i zadol`uvaweto. “Za da gi zadr`ime javnite finansii na Crna Gora stabilni, potrebno e ponatamo{no prilagoduvawe na potro{uva~kata i zadol`enosta”, veli Luk{i}. Spored nego, neminovno e namaluvawe na javnata

pobaruva~ka na optimalno nivo od 30 do 40% od BDP. Minsiterot za finansii na BiH, Dragan Vranki} smeta deka nema izlez od recesijata bez temelni reformi. Spored nego, za~uvuvaweto na makroekonomskata stabilnost i namaluvaweto na javnata potro{uva~ka ostanuvaat najgolem predizvik na dr`avata. “Bez zabrzani temelni reformi, BiH nema da mo`e da gi sovlada problemite od recesijata. Politi~kite reformi se preduslov za podobruvawe i zabrzuvawe na ekonomskite i op{testvenite reformi vo dr`avata”, smeta ministerot Vranki}.


BANKI I FINANSII

04.06.2010

21

EK BARA KAZNI ZA REJTING-AGENCIITE I STROG NADZOR ZA BANKARITE vropskata komisija (EK) vo sredata predlo`i vospostavuvawe na novo telo koe }e go nadgleduva raboteweto na agenciite za krediten rejting so golemi ovlastuvawa, koe }e vklu~uva i pari~no kaznuvawe na agenciite koi nema da objasnat zo{to go namaluvaat rejtingot na nekoja kompanija ili dr`ava. Komisijata, isto taka, predlo`i promeni vo na~inot na rakovodewe

E

na bankite, spored koi ~lenovite na upravnite odbori i akcionerite na bankite mora postrogo da go proveruvaat nivoto na rizik vo delovnite potezi na menaxerite. So novite predlo`eni merki, EK saka vo celost da go promeni finansiskiot nadzor so {to bi se nadminale te{kotiite koi vo 2008 godina predizvikaa te{ka finansiska kriza, zaradi {to vladite moraa

da vlo`at stotici milijardi evra vo spasuvawe na problemati~nite banki. Komesarot za doma{en pazar i uslugi, Mi{el Barnie, go najavi i formiraweto na novoto nadzorno telo - Evropska agencija za hartii od vrednost i pazari (ESMA), koe }e gi nadgleduva agenciite za krediten rejting. "Celta na novite promeni e da se spre~i povtoruvawe na finansiskata kriza od 2008 godina", izjavi pretse-

datelot na EK, Hoze Manuel Baroso. Od dekemvri godinava, agenciite za krediten rejting }e mora da davaat pove} e podatoci za toa kako i vrz koi osnovi odlu~uvaat za kreditnata sposobnost na kompaniite i dr`avite, a novoto nadzorno telo }e bide ovlasteno da im gi odzeme licencite dokolku ne gi po~ituvaat novite pravila za transparentnost. Agenciite za krediten re-

jting se najdoa na klupa za obvineti koga izbi finansiskata kriza vo 2008 godina, zatoa {to ne uspeaja navreme da ja prepoznaat opasnosta, a sega se povtorno pod `estok pritisok i kritiki zaradi namaluvaweto na rejtinzite na oddelni zemji koi se soo~uvaat so ekonomski problemi kako Grcija, [panija i Portugalija, so objasnuvawe deka za tie namaluvawa nemale dovolno osnovi vo realnosta.

MMF ]E IMA HERKULOVSKA RABOTA VO GRCIJA

GRCITE ]E TREBA DA JA 17.03.2010 21 “NAVEDNAT” GLAVATA PRED MMF  Za da ja dobie vetenata pomo{ od 110 milijardi evra, Grcija }e mora da gi prifati uslovite koi im gi nametnuva MMF, a koi vklu~uvaat namaluvawe na platite i penziite, ukinuvawe na dr`avnata regulacija i subvenciite na koi Grcite bea naviknati so godini nanazad a Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i negovite sojuznici od Berlin, Brisel i Pariz, paketot za spasuvawe na Grcija od 110 milijardi evra e nepovtorliva mo`nost za da se remodelira edna od najzatvorenite i najregulirani ekonomii vo Evropa. Planiranite promeni vo gr~kata ekonomija predviduvaat poniski profiti, poniski plati i pogolema konkurencija. Nivnata primena e eden od najgolemite predizvici za MMF vo Grcija. Analiti~arite velat deka rabotata na MMF vo Grcija voop{to nema da bide lesna. Vsu{nost, mnogumina smetaat deka MMF vo Grcija }e se soo~i so najgolem predizvik za ekonomsko restrukturirawe u{te od aziskata finansiska kriza koja se slu~uva{e pred dve dekadi. Toga{ rabotata na MMF be{e da izvr{i pritisok za ukinuvawe na monopolite i namaluvawe na dr`avnite stimulacii, kako glaven preduslov za dobivawe na zaemot. No, toa nema da mu odi taka lesno vo Grcija, kade {to gra|anite so godini nanazad

Z

se naviknati na za{titeni rabotni mesta, dr`avna regulacija i subvencii. MMF sega bara mnogu pogolemi promeni od Grcija, otkolku {to postoi politi~ka volja za nivno sproveduvawe. “Uslovite koi gi bara MMF se brutalni”, veli Domeniko Lombardi, porane{en sovetnik na MMF vo Italija. Vlogot na Grcija sega e daleku pogolem od onoj koj go imaat aziskite zemji. Ako vo Grcija ne se stekne politi~ka volja za da se ispolnat ovie uslovi, mo`e da se slu~i Grcija da bide prisilena da go restrukturira svojot dolg ili da go napu{ti evroto. Koe bilo scenario mo`e da gi pottikne stravovite deka i drugi zemji~lenki na evrozonata, kako [panija, Portugalija, nema da imaat sposobnost da gi namalat svoite tro{ewa, so {to bi mo`ele da se najdat vo ista situacija kako Grcija. Sigurno e deka MMF nema da mo`e da gi koristi pravilata koi obi~no gi koristi za ekonomskoto oporavuvawe na drugi zemji. Na spasuvaweto na Grcija MMF raboti zaedno so Evropa koja go obezbeduva najgolemiot

del od parite od paketot za spasuvawe, bidej}i Grcija e ~lenka na evrozonata i ne mo`e samostojno da gi kontrolira visinata na kamatnite stapki i deviznite politiki. Pa, zatoa MMF ne mo`e da im ka`e na Grcite da gi namalat kamatnite stapki za da gi pottiknat investiciite ili da ja devalvira doma{nata valuta za da go napravi izvozot poatraktiven. Edinstveniot na~in za Grcija da raste dovolno brzo za da mo`e da go otpla}a svojot dolg e da sozdade po`iva i podinami~na ekonomija. Toa podrazbira kratewe na platite i namaluvawe na cenite za da stane pokonkurentna, proda`ba na dr`avni kompanii, s$ so cel da se nadminat dekadite na dr`avna regulacija koja ja umrtvuva{e ekonomijata. Mnogu Grci na programata na MMF gledaat kako na nametnat poredok koj treba da gi prisili da ne tro{at. “Nie Grcite sme mnogu gord narod i ne sakame da bideme ograni~uvani od nekoj odnadvor”, veli Teodor Kolumbis, profesor za me|unarodni odnosi na Univerzitetot vo Atina.

Grcite ne se naviknati da primaat naredbi odnadvor, {to e edna od glavnite pri~ini zaradi koi Grcite imaat tolku golem otpor kon ekonomskite reformi Tokmu zatoa otporot kon ovie promeni e mnogu golem i Grcija e s$ u{te blokirana sekojdnevno od mnogu {trajkovi. Xon Lipski, zamenik-direktor na MMF, veli deka gr~kata vlada i pogolem del od narodot ja razbrale potrebata od

ostri ekonomski promeni. Grcija vo posledno vreme stana primer za evropska dr`ava na blagosostojba, kade {to vrabotuvaweto vo dr`avnite slu`bi e do`ivotno vrabotuvawe so plati koi vklu~uvaat i dopolnitelni

plati za Bo`i}, Veligden i leten odmor vo iznos na dve mese~ni plati. Cenata koja }e treba da ja plati Grcija e pad na ekonomijata od 4% i zgolemuvawe na nevrabotenosta za slednata godina na re~isi 15%.


22 04.06.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

ALBANIJA VO JUNI OD PRODA@BA NA STRUJA ]E ZARABOTI 15 MILIONI EVRA

NETO-INVESTICII OD 129,2 MILIONI EVRA VO CRNA GORA

lbanskata elektrokorporacija KE[ preku tender dogovori vo juni da prodade 364.000 megavat~asovi, koi celosno }e bidat nameneti za izvoz. Od prvi do 30 juni, KE[ planira da prodade 363.600 megavati elektri~na energija po prose~na cena od 43 evra za megavat-~as, vo vrednost od 14,8 milioni evra. Najgolemiot del od energijata ja kupuva srpskata kompanija

eto-stranskite direktni investicii, odnosno razlikata me|u nivniot priliv i odliv, vo prvite tri meseci od ovaa godina iznesuvale 129,2 milioni evra i se za 43,9% pove}e otkolku istiot period minatata godina. Spored podatocite na crnogorskata Centralna banka, vkupniot priliv na stranski direktni investicii vo prviot kvartal od

A

Rudnap - 129.360 megavat~asovi, kako i {vajcarskata EFT- 114.960, dodeka ostanatoto koli~estvo energija }e go kupat drugi tri kompanii. KE[ pominuva niz edna izvonredno povolna hidrolo{ka sostojba, {to uslovuva maksimalno proizvodstvo, a so toa i maksimalen izvoz. Zaklu~no so juni, kompanijata o~ekuva da inkasira okolu 80 milioni evra od izvoz na energija.

N

2010 godina iznesuval 148,8 milioni evra, {to e za 25% pove}e od 2009 godina. "Najgolem priliv e ostvaren vo mart, koga e objavena dokapitalizacijata na telekomunikaciskata kompanija M:tel od 40 milioni evra", soop{tija od Centralnata banka na Crna Gora. Najgolem priliv e ostvaren po osnova na investirawe vo doma{ni kompanii i banki so 75 milioni evra ili 30%

pove}e vo odnos na minatata godina.

KRIZATA GI NAMALUVA CENITE ZA LETUVAWE

BUGARIJA I HRVATSKA SE “KRSTAT” VO SRPSKITE TURISTI Iako Hrvatska ne e top-destinacija za srpskite turisti, ovaa godina hrvatskite turisti~ki agencii bele`at dvojno zgolemen broj na zainteresirani srpski turisti i za 30% pove}e rezervacii od lani

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ugarija ova leto i pokraj krizata o~ekuva pove}e turisti vo odnos na minatata godina, a optimizmot e zasnovan na niskite ceni vo odnos na regionot i ukinuvaweto na vizite. Zemjite od regionot godinava se nadevaat na gosti od Srbija, a prvite podatoci poka`uvaat deka optimizmot e opravdan bidej}i e zabele`an rast na brojot na patuvawata. Spored oficijalnite podatoci, Bugarija vo april ja posetile 32,2% pove}e turisti od Srbija vo odnos

B

 Bugarija i Hrvatska i pokraj krizata o~ekuvaat zgolemen broj turisti vo sporedba so lani. Zaradi krizata cenite vo hotelite na Crnoto i Jadranskoto More se poniski od lani, {to e eden od adutite za privlekuvawe na turistite od regionot. na istiot period od minatata godina. Najomileni letni destinacii na Srbite vo Bugarija se Sozopol, Nesebar, Son~ev breg i Pomorje. Hotelierite na gostite im nudat visok kvalitet i evtino no}evawe, pa poradi toa pove}eto agencii, gi privlekuvaat turistite so poniskite ceni. Turisti~kite rabotnici soop{tija deka odmorot na Crnoto More ova leto e za 25 do 30% poevtino

vo sporedba so minatata godina. ^lenot na Upravniot odbor na Asocijacijata na bugarskite turoperatori i turisti~ki agencii Bajko Bajkov izjavi deka del od hotelite koi se nao|aat vo blizina na pla`ite ve}e ostanale bez slobodni sobi za juni, juli i avgust. Bugarija ovaa godina o~ekuva zgolemen broj turisti za 5%, vo odnos na 2009 godina, najisplatlivi se paketite koi nudat

GRCIJA PRODAVA AKCII VO DR@AVNITE KOMPANII r~kata vlada pod pritisok od finansiskite problemi so koi se soo~uva planira da prodade del od akciite vo nekolku dr`avni kompanii me|u koi dr`avnata `eleznica, vodostopanstvoto i po{tenskata slu`ba. Dimitris Repas, ministerot za infrastruktura, soobra}aj i komunikaciski mre`i izjavi deka `elezni~kata

G

kompanija Trenose bele`i zaguba od edna milijarda evra godi{no i oti }e bidat ukinati onie uslugi koi nosat najgolema finansiska zaguba. Repas i drugite ministri ne preciziraa za koga e zaka`ana proda`bata na akciite i kolku pari }e bidat sobrani. Gr~kata vlada prethodno soop{ti deka vo slednite tri godini planira preku pri-

spiewe, hrana i pijalak, a nivnata cena se dvi`i me|u 30 i 40 evra. DVOJNO ZGOLEMEN INTERESOT NA SRBITE DA LETUVAAT VO HRVATSKA Hrvatska so godini raboti na animirawe na gosti od Srbija. Vo ovaa sezona, turisti~kite agencii zabele`uvaat dvojno zgolemen broj zainteresirani srpski turisti. Minatata godina, Ministerstvoto za turizam i hrvatskata

turisti~ka zaednica vo Srbija organiziraa postavuvawe na atraktivni plaketi so slogan “Koga srceto veli leto, veli Jadran”, i “Tolku prekrasna, a tolku blisku”. Tro{okot za kampawata vredna 100.000 evra e opravdan bide}i rezultatot e zgolemuvawe na brojot na gosti od Srbija i zgolemen interes za letuvawe vo Hrvatska. Taka vo 2009 godina, registrirani se 89.000 gosti od Srbija vo Hrvatska, {to e za 1%

pove}e od 2008 godina. Iako Hrvatska ne e top-destinacija za srpskite turisti, ovaa godina turisti~kite agencii bele`at dvojno zgolemen broj na zainteresirani turisti i za 30% pove}e rezervacii od minatata godina. Interesot i ponatamu e najgolem za Istra, Hvar i Bra~. Turisti~kite rabotnici gledaat prednost na Hrvatska vo dobrata soobra}ajna povrzanost, kako i bliskosta na jazikot.

ROMANSKATA VLADA ]E GI KRATI PLATITE I PENZIITE vatizacija da sobere po edna milijarda evra godi{no, {to e del od obvrskite prezemeni soglasno dobieniot paket pomo{ od drugite ~lenki na Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Dr`avata, sepak, }e zadr`i 51% od akciite vo site spomenati kompanii, so {to }e go zadr`i upravuvaweto vo niv.

omanskata vlada podnese do Parlamentot dva nacrt-zakoni za podobruvawe na sostojbite vo dr`avniot buxet koj se soo~uva so golem deficit kako posledica na ekonomskata finansiska kriza. Zakonite predviduvaat namaluvawe na platite na buxetskite rabotnici za 25% i penziite za 15%. Kabinetot na romanskiot premierot

R

Emil Bok prezema golema odgovornost so podnesuvaweto na ovie predlog-zakoni za {tedewe, bidej}i mo`e lesno da se slu~i zaradi niv da se izglasa i nedoverba vo Parlamentot. Premierot veti deka restriktivnite merki sodr`ani vo dvata nacrt-zakoni imaat privremen karakter i namaluvaweto na platite i penziite }e se primenuva

samo do krajot na 2010 godina, dodeka tie bi mo`ele da se zgolemat u{te vo slednata 2011 godina.


BALKAN BIZNIS POLITIKA

23

04.06.2010

AKCIJA VO HRVATSKA

SO POVOLEN KREDIT, DO STANBEN PROSTOR VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatskite banki od po~etokot na godinata bele`at konstanten rast na odobreni stanbeni krediti. Akciite koi gi prezedoa hrvatskite banki so cel da ja pottiknat proda`bata na stanovi ja pomestija situacijata od mrtva to~ka - stanovite bea neprodadeni so meseci - i privlekoa mnogu gra|ani. Podatocite od bankite poka`uvaat deka s$ pove}e gra|ani se odlu~ile za akciski ceni na stanovi, kako i za posebnite uslovi za stanbeni krediti koi gi

H

 Podatocite od bankite poka`uvaat deka s$ pove}e gra|ani se odlu~uvaat za akciski ceni na stanovi, kako i za posebnite uslovi za stanbeni krediti koi gi nudat bankite nudat bankite. Vo prvite meseci od ovaa godina Privredna bankaZagreb (PBZ) zabele`uva stabilen porast na odobreni stanbeni krediti za gra|anite. Za vakvata situacija vo najgolem del pridonele novite povolni uslovi za stanbeno kreditirawe od novata generacija na stanbeni krediti, koi PBZ gi smesti vo svojata ponuda vo po~etokot na

mart. “Vo mart, plasmanot na odobreni stanbeni krediti za gra|anite porasnal za 30% vo odnos na prethodniot mesec. Vo novata generacija na stanbeni krediti na PBZ, osobeno se povolni uslovite za mladi, odnosno za korisnicite na kredit do 40 godini, so akciska fiksna kamatna stapka od 6,50 godi{no za prvite 12 meseci. Kamat-

FATMIR SEJDIU PRIJAVIL BOGATSTVO OD 98.000, A HA[IM TA^I – 1,5 MILIONI EVRA

nogu kosovski funkcioneri prijavija imoti vo vrednost pove}e od eden milion evra, a pretsedatelot na Sobranieto na Kosovo, Jakup Krasni~i, prijavi bogatstvo od 1.100.880 evra. Kosovskata agencija za borba protiv korupcijata objavi izve{taj za imotnata sostojba na kosovskite funkcioneri, spored koj ministerot za ekonomija i finansii Ahmet [aqa poseduva bogatstvo vo iznos od 664.452 evra, dodeka Bexet Pakoli ne sakal da objavi kolku iznesuva negovoto bogatstvo. Pretsedatelot na Kosovo,

M

Fatmir Sejdiu izjavil deka negovata vkupna aktiva iznesuva 98.210 evra i deka ja ~uva vo dve banki na Kosovo. Sejdiu ne dade pove}e informacii za nedvi`nostite koi gi poseduva, nitu za visinata na mese~nite primawa, no nitu za primawata na ~lenovite od negovoto semejstvo. Toj prijavil ku}a od 200 metri kvadratni, koja e vo zaedni~ka sopstvenost so negovite bra}a. Premierot na Kosovo, Ha{im Ta~i prijavil deka poseduva imot vo vrednost od 1.491.614 evra. Toj raspolaga so zemji{te vo Veternik, na koe zapo~nal

so izgradba na ku}i od 700 metri kvadratni, ~ija izgradba ja finansira so sredstvata koi gi dobil od proda`bata na ku}a vo naselbata Dragodan vo visina od 260.000 evra. Ta~i poseduva i zemji{te od sedum hektari vo Broj, koe vredi 180.000 evra i koe go nasledil, ku}a od 350 metri kvadratni vo vrednost od 80.000 evra i vozilo vo visina od 11.000 evra. Vo banka ima za{tedeno 224.000 evra, a negovite godi{ni prihodi iznesuvaat 17.300 evra. Toj prijavil i eden kredit vo visina od 100.000 evra.

HRVATSKITE KOMPANII ]E JA OSVOJUVAAT KINA rvatskite kompanii }e nastapat na devettiot kineski me|unaroden saem za stoki za {iroka potro{uva~ka, koj od 8 do 11 juni, }e se oddr`i vo gradot Ningbou. Nastapot na 21 izlaga~ od Hrvatska go organizi-

H

ra Agencijata za promocija na izvozot i investiciite (APII). Spored direktorkata na APII, Sawa Qubun~i}, hrvatskite izlaga~i na saemot }e gi pretstavat svoite proizvodi i kompaniite koi gi zastapuvaat. Hrvatskiot izvoz na

kineskiot pazar e mnogu mal. Minatata godina hrvatskite kompanii vo ovaa zemja izvezle stoka vo vrednost od samo 41 milion amerikanski dolari. Istovremeno, hrvatskiot uvoz od Kina iznesuval pove}e od 1,4 milijardi dolari.

BUGARSKITE MILIONERI SE ZBOGATILE NAJBRZO

ugarskite milioneri se zbogatile najbrzo i najmnogu vo sporedba so drugite zemji od Evropskata unija (EU), soop{ti Evropskata statisti~ka agencija Evrostat. Bugarija e apsoluten rekorder vo stratifikacijata vo EU - vo tekot na 2005 godina razlikata me|u najbogatite i najsiroma{nite bila 3,5

B

pati, a vo tekot na 2008 godina taa se zgolemila za 6,5 pati. Evrostat ne objavi kako i so koj biznis se zbogatile Bugarite za samo ~etiri godini. Istovremeno, produktivnosta na trudot zna~itelno opadnala i Bugarija se nao|a na poslednoto mesto vo Unijata. Spored podatocite na Bugarskata narodna ban-

ka, samo vo rok od tri meseci, od januari do mart, se registrirani 35 novi bogata{i, imaj}i go predvid podatokot deka nivnite depoziti vo bankite nadminale 500.000 evra. I pokraj krizata, depozitite na smetkite na Bugarite se zgolemeni za 100 milioni evra vo periodot od januari do mart.

nata stapka za ostanatiot rok na otplata za mladi iznesuva 6,6% godi{no, soop{ti Dra`en Duman~i} od PBZ. PBZ ponudi posebni uslovi na kreditirawe koi privlekoa golem broj gra|ani. Od Zagrepskata banka soop{tija deka preku akcijata “Den za den”, koja se odr`uva posledniov mesec, 204 gra|ani ve}e rezervirale stanovi. Klientite se najzainteresirani za dvosobni stanovi od 40 do 45 kvadratni metri, kako i trosobni stanovi od 55 do 65 kvadratni metri, a prose~niot iznos na krediti iznesuva 80.000 evra so otplata od 25 do 30 godini. K

O

M

E

R

Vo prvite ~etiri meseci od 2010 godina se isplateni 68 milijardi evra stanbeni krediti, {to pretstavuva 10% pove}e od istiot period minatata godina. Erste banka, pokraj redovnite uslovi za stanbeno kreditirawe, vo ponudata vovela i zaedni~ka akcija vo sorabotka so grade`nite kompanii koja }e trae do 30 juni. “Vovedovme povolni uslovi za kupuvawe na stanben prostor za klientite, koi se odnesuvaat na namalena kamatna stapka vo period od 24 do 30 meseci, a koja se dvi`i od 4% do 5,85%, zavisno od odbraniot model na kredit i kreditnata sposobnost na klientite. C

I

J

A

L

E

N

68

milijardi evra stanbeni krediti se isplateni do april

Dosega se prodadeni 198 stanovi”, izjavija od Erste banka. Akcijata na Rajfajzen banka, “Prostor za presvrt”, isto taka dade dobri rezultati. Dosega se prodadeni 250 stanovi vo vrednost od 23,5 milioni evra, so prose~na vrednost na prodadeni stanovi od 95.000 evra. Me|u prodadenite stanovi dominiraat onie so od 45 do 65 metri kvadratni. O

G

L

A

S


24 04.06.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PE@O - SITROEN ]E JA PRO[IRI SORABOTKATA SO BMV

HEX-FONDOVITE SO NAJGOLEMI MESE^NI ZAGUBI OD PO^ETOKOT NA KRIZATA

rancuskata avtomobilska grupacija PSA Pe`o-Sitroen }e ja pro{iri sorabotkata so germanskata avtomobilska grupacija BMV, soop{ti prviot ~ovek na PSA Pe`o-Citroen, Filip Varan. Sorabotkata me|u dvete avtomobilski grupacii }e bide pro{irena vo oblasta na proizvodstvoto na komponenti i sistemi, objasni Varan, bez da pojasni koga }e se sklu~i dogovorot za

agubite koi svetskite hex-fondovi gi pretrpea vo maj godinava, kako rezultat na dol`ni~kata kriza vo Evropa se najgolemi od noemvri 2008 godina, denot koga se slu~i bankrotot na amerikanskata investiciska kompanija Leman braders i koj se smeta za po~etok na finansiska kriza koja go zafati celiot svet. Spored amerikanskiot nedelnik

F

sorabotka. PSA Pe`o-Sitroen i BMV ve} e imaat partnerstvo okolu proizvodstvoto na motori, koe be{e prodol`eno so u{te eden nov dogovor koj se sklu~i vo fevruari godina. Dogovorot predviduva dvete avtomobilski grupi da razvijat nova generacija na benzinski motori so ~etiri cilindri, koj e ve}e proizveden i se nao|a vo pove}e novi modeli na Pe`o, Sitroen i

Mini (BMV). Od po~etokot na zaedni~kata sorabotka Pe`o-Sitroen i BMV imaat proizvedeno okolu 1,3 milioni motori.

Z

“Biznis vik”, hex-fondovite se pogodeni od slabeeweto na pazarot na akcii i surovini, koj se slu~i kako posledica od dol`ni~kata kriza vo Evropa. Globalniot indeks na hex-fondovite HFRS poka`a deka zagubite na ovie fondovi na 27 maj vo prosek iznesuvale 2,7%, {to pretstavuva najlo{ mese~en pokazatel od noemvri 2008 godina, dva meseci po

kolapsot na Leman braders, koga zagubite na hexfondovite iznesuvaa 3%. I najuspe{nite menaxeri so hex-fondovi vo svetot ne uspeaja da gi izbegnat zagubite. Eden od fondovite na poznatiot investitor Xon Polson, Polson advantix od 1 do 21 maj pretrpe zaguba od 6,9%, dodeka zagubite na ostanatie golemi fondovi Viking global i Mur global iznesuvaat 3,4 odnosno 7,7%.

 ISTORIJATA GO OBJASNUVA EVROPSKIOT ODGOVOR NA KRIZATA

POTREBNA E BRZA REAKCIJA ZA IZLEZ OD KRIZATA VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

rziot i re{itelen odgovor {to go ima{e SAD kon finansiskata kriza treba da im pretstavuva model na drugite golemi i razvieni ekonomii. Od druga strana, Evropa koja sega se soo~uva so golemi dr`avni dolgovi, bankarski problemi i zabaven ekonomski rast, se ~ini deka ne e podgotvena da go sledi amerikanskiot primer. SAD izlegoa od nivnata ekonomska kataklizma za relativno brz vremenski period, zaradi toa {to kreatorite na politikata se potsetija deka pred da prezemat akcija treba da se navratat niz istorijata. Ben Bernanke, pretsedatelot na Odborot za federalni rezervi (FED) na SAD, slavno gi usvoi ~ekorite koi gi prezela centralnata banka vo Golemata depresija. So `estokiot odgovor na Bernanke, FED garantira{e sekakvi vidovi sredstva i pazari,

B

Amerika brzo i odlu~no & go vozvrati udarot na ekonomskata recesija, Evropa se ~ini deka  Dodeka e paralizirana od ona {to & se slu~uva{e vo minatoto. Vo SAD, `elbata da se izbegnat gre{kite od bliskoto i podale~noto minato vodi do, mo`ebi, preterano energi~na fiskalna i monetarna politika. Za Evropejcite `elbata da se izbegnat gre{kite napraveni vo minatoto vodi do pregolema pretpazlivost, {to mo`e da gi ~ini mnogu skapo kupuvawe na hipotekarni hartii od vrednost, prisvojuvawe na finansiski politiki so nulta kamatna stapka, {to nekoi go smetaa kako znak za kompenzacija.Od japonskoto iskustvo, pak, vo devedesettite godini, FED nau~i deka vo vakvite krizni slu~ai najmnogu pomaga brzoto reagirawe za re{avawe na problemot. Po propa|aweto na Leman Braders, amerikanskite banki za brzo vreme go zgolemija svojot kapital, ja podelija mo}ta, gi raspredelija problemati~nite sredstva i se rekapituliraa so asistencija na vladata. Tim Gejtner, sekretarot za finansii na SAD, sega gi pottiknuva negovite evropski kolegi da napravat “strestestovi” na golemite banki i nivnite rezultati da gi iznesat pred javnosta, bidej}i toa za

nego e vistinskiot ~ekor koj }e gi natera evropskite bankari da reagiraat pobrzo. No, Evropejcite koi gi testiraa bankite minatata godina ne se brzaat toa da go napravat povtorno godinava. Spored "'Vol Strit @urnal" oficijalnite pretstavnici na EU smetaat deka nacionalnite regulatori se dovolno svesni za zdravjeto na nivnite banki. Pove}eto od golemite evropski banki koi izbegnaa pogolemo hipotekarno izlo`uvawe ne se potrudija da gi namalat dolgovite so brzo prodavawe na sredstvata, kako {to toa go napravija bankite vo SAD. Ona {to alarmira vo ovaa situacija e toa deka vo posledniot kvartal od 2009 godina najgolemite evropski banki imaa me|usebni dolgovi od 21 nasprema 1 za Banko Santander, 25 nasprema 1 za Sosi-

POPLAVITE VO EVROPA GI ODNESOA I PRVITE @RTVI oplavite vo zemjite od Centralna Evropa prodol`uvaat, a zabele`ani se i prvite ~ove~ki `rtvi. Najmalku 18 lica zaginaa vo poplavite vo Polska, vo ^e{ka nastradaa tri lu|e, a vo Slova~ka nadojdenata voda odnese od most dvajca ma`i, od koi eden i ponatamu se vodi kako is~eznat. Vonredna sostojba poradi poplavite e proglasena vo jugoisto~niot del na ^e{ka,

P

kade {to i minatiot mesec branot poplavi predizvika golemi {teti i go aktivira lizgaweto na zemji{teto. Istovremeno, vo sila e i tretiot, najvisok stepen na opasnost od poplavi po dol`inata na pritokata na rekata Vltava, na jugot od zemjata. Ovaa oblast posleden pat nastrada od poplava vo 2002 godina, koga Vltava nanese golemi {teti i vo Praga. Vo Ungarija izutri-

ete @eneral i 49 nasprema 1 za Doj~e Bank. Ovie nivoa potsetuvaat na dol`ni~koto nivo na golemite investiciski banki pred slu~ajot so Leman Braders. Iako nekoi od kriti~arite istaknaa deka finansiskiot stimul na SAD e premnogu mal, podatocite poka`uvaat deka paketot za finansiska pomo{ koj go obezbedi vladata na SAD ima zna~ajno vlijanie vo odr`uvaweto na rabotnite mesta i ekonomskiot rast vo dr`avata. Zgolemenite dr`avni tro{oci bile neophodni. Vo Evropa, kade {to s$ u{te postoi nedostig od mo} en i seopfaten sistem so mo`nost za celosno zaedni~ko odano~uvawe i tro{ewe, nema vospostaveno takva opcija. Tokmu sprotivno, od Velika Britanija do ^e{ka i site os-

tanati evropski zemji vladite gi namaluvaat svoite tro{oci i gi zgolemuvaat danocite. Ovie re{enija sigurno }e go zabavat ekonomskiot rast, {to }e im sozdade u{te pogolemi problemi na bankite. Evropa, isto taka, ne go sledi amerikanskiot primer na implementirawe na monetarnata politika. Evropskata centralna banka (ECB) ima nedostig na hrabrost ili, poto~no ka`ano, legitimitet za da gi kopira naporite na FED za garantirawe na fondovite na pazarot na hartii od vrednost ili komercijalnite zaemi. Iako paketot za finansiska pomo{ koj go sostavija Evropskata centralna banka i Me|unarodniot monetaren fond za da se izbegne bankrotot na Grcija i za obnovuvawe na verbata na evropskite

pazari na hartii od vrednost be{e golem, sepak, negovoto iskoristuvawe e bavno i komplicirano. Evropskata centralna banka otkupuva dr`avni dolgovi te{ki desetici milijardi evra i pravi napori da injektira pari na pazarite na kapital. No, toa istovremeno pretstavuva vle~ewe pari od bankarskiot sistem, odnosno sobirawe na pove}e depoziti. “So prosti zborovi - nie ne pe~atime pari”, veli pretsedatelot na Evropskata centralna banka, @an-Klod Tri{e. Ovaa situacija uka`uva na su{tinata na problemot. Evropskata centralna banka i vladite na dr`avite vo EU usvojuvaat fiskalna strogost i komparativna monetarna restriktivnost vo ovie vonredni vremiwa, bidej}i ostanuvaat paralizirani od stra{niot strav od inflacija. FED, od edna strana, ima dvoen mandat za da ja kontrolira inflacijata i za da ja pottiknuva vrabotenosta. ECB, od druga strana, e zagri`ena primarno so inflacijata, bez ogled na toa {to podatocite na OECD poka`uvaat deka inflacijata e pod kontrola, a nevrabotenosta se namaluva. Evropejcite ostanuvaat zagri`eni od mo`nosta za povisoka inflacija vo idnina. Vo odnos na ova, OECD pi{uva deka “inflacijata ne pretstavuva problem sega, no mo`ebi }e pretstavuva problem za dve godini”. Vo SAD `elbata da se izbegnat gre{kite od bliskoto i podale~noto minato vodi do, mo`ebi, preterano energi~na fiskalna i monetarna politika. Za Evropejcite `elbata da se izbegnat gre{kite napraveni vo minatoto vodi do pregolema pretpazlivost. Koga }e poglednat nazad niz istorijata, baraj}i nasoki, evropskite kreatori na politikata ne gledaat na toa {to se slu~uva{e vo Va{ington vo 2008-2009 godina ili vo Japonija vo devedesettite godini ili vo SAD vo triesettite godini. Namesto toa, tie se navra}aat na Evropa vo dvaesettite godini, periodot koga hiperinflacijata ja opusto{i ekonomijata i go naru{i socijalniot red i socijalnata demokratija. Toa mo`e da gi ~ini skapo.

RASMUSEN GI POVIKA ZEMJITE-^LENKI NA NATO DA NE GI NAMALUVAAT BUXETITE ZA ODBRANA nava se otka`ani pove} e `elezni~ki i avtobuski linii na severot na dr`avata, kade {to ima nekolku sela koi se otse~eni. Vo toj del e proglasena vonredna sostojba poradi poplavite. Pove}e od 5.000 lu|e, me|u koi okolu 500 vojnici, se vklu~eni vo za{titata od poplavite vo Ungarija, a napraveni se za{titni nasipi vo dol`ina od 2.000 kilometri.

emjite-~lenki na NATO ne treba da reagiraat na ekonomskata kriza so namaluvawe na buxetite za odbrana do toj stepen da ne mo`at da obezbedat garancija za sopstvenata bezbednost,- izjavi generalniot sekretar na NATO, Andres Fog Rasmusen. Porakata na Rasmunsen dojde otkako nekoi od zemjite~lenki vo NATO gi namalija voenite buxeti do taa merka {to NATO se dovede vo

Z

opasnost da ne mo`e da go obezbedi sopstvenoto finansirawe. “Site Vladi treba da se svesni deka namaluvaweto na voenite buxeti mo`e da ima dolgoro~ni negativni posledici {to mo`e da dovede do nestabilnost i zakana za bezbednosta, {to od svoja strana mo`e da vlijae na namaluvawe na ekonomskiot razvoj”, izjavi Rasmusen. “Tro{ocite za odbrana, vsu{nost se investicii vo

stabilnosta i ekonomskiot razvoj. Toa e mnogu poevtin na~in da se spre~i pojavata na nestabilnost vo sporedba so tro{ocite za vra}awe na izgubenata stabilnost”, izjavi toj. Spored Rasmusen, zemjite od NATO treba da gi ograni~at sredstvata za stacionarnite komponenti na odbranata i da se naso~at kon obezbeduvawe na sredstva za sozdavawe na mobilni, fleksibilni i moderni vooru`eni sili.


SVET BIZNIS POLITIKA

04.06.2010

25

KOPIJA NA AJPAD PO SAMO DVA DENA Magi~nata plo~ka AjPad na firmata koja go ima jabolkoto kako za{titen znak, Epl, samo {to se pojavi na ostanatite pazari vo svetot, na 28 maj, po prezentacijata vo SAD, ve}e e kopirana. Kako {to prenesuvaat evropskite mediumi, povikuvaj}i se na snimkite na edna japonska televizija, koi {to mo`at da se najdat na Jutub imitacijata na AjPad doa|a od Kina.Taa se vika „Aj-Ped” i ~ini samo 105 amerikanski dolari (okolu 86 evra), nasproti originalniot ured na Epl koj vo SAD se prodava za 499 dolari i vo Evropa za 499 evra, koga stanuva zbor za najevtinata verzija na AjPad. Kopijata mnogu nalikuva na originalot so ista ambala`a, no e mnogu poevtina.

DO 2014 VO SVETOT ]E SE PRODADAT DURI 46 MILIONI TABLET-UREDI

2

jot”, smeta tatkoto na Ajpadot, Stiv Xobs VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o 90 minutniot govor na tehnolo{kata konferencija “All Things Digital” na “Vol strit `urnal”, osnova~ot na kompanijata Epl, Stiv Xobs, zboruva za idninata na tehnologijata, rivalstvoto so Gugl i Adobe, kako i za

V

korenite i sozdavaweto na Ajpad. Posle neodamne{nata informacija deka za nepolni dva meseci, Epl prodal 2 milioni Ajpad-uredi, Xobs so zadovolstvo & izjavil na publikata deka idninata na kompjuterite le`i vo Ajpadot i drugite sli~ni prenosni tablet- uredi, no deka, sepak, nema vo potpolnost da gi zamenat laptopite i personalnite kompjuteri. K

O

milioni prodadeni AjPad uredi za 2 meseci

“Transformacijata na personalnite kompjuteri vo novi oblici, kako {to e sega tabletot za nekoi lu|e, }e bide neprijatna, bidej}i personalnite kompjuteri postojat mnogu odamna”, rekol Xobs vo svojot govor, pri {to dodal deka “tablet-uredite nudat podirektno i pointimno iskustvo, otkolku raboteweto so personalnite kompjuteri”. Toj otkril deka na Ajpadot M

E

R

C

I

J

A

po~nal da raboti, u{te pred da po~ne da raboti na Ajfonot, koj be{e voveden na pazarot vo 2007 godina i potpolno go promeni na~inot na koj {to gi koristime mobilnite telefoni. U{te toga{ Xobs ja sfatil magijata na ekranot na dopir, so {to podocna svetot go dobi Ajpad. L

E

N

O

G

bidej}i dvete kompanii s$ pove}e se natprevaruvaat vo oblastite na “pametnite” telefoni, operativnite sistemi za mobilnite telefoni, vebprelistuva~ite, videoto i muzikata na Internet. Xobs istaknal deka odnosite se promenile koga od Gugl “odlu~ile da se natprevaruvaat so Epl”, osobeno vo oblasta na mobilnite telefoni. No, kako {to toj naglasil, Epl nema namera da vlezi vo biznisot na internet- prebaruvawe i deka nema da go otstrani prebaruva~ot Gugl od Ajpad i Ajfon. “Internetprebaruvaweto ne e oblasta za koja se gri`ime premnogu”, potenciral Stiv Xobs. I drugite kompanii ja uvidoa mo}ta na tablet-uredite, pa sli~ni proizvodi na Ajpadot imaat i planiraat, Del, HjulitPakard, Asus, Lenovo, Acer, no i Nokia i Gugl. No, zasega, edinstven konkurent na Ajpadot se Slejt na Hjulit-Pakard, kako i germanskiot ViPad. Se predviduva deka do 2014 godina vo svetot }e se prodadat duri 46 milioni tablet uredi.

17.03.2010 25

“JABOLKOTO” ZAGRIZUVA PO KONKURENCIJATA  “Na erata na personalnite kompjuteri & se bli`i kra-

Vojnata pome|u Epl i Adobe eskalira{e vo poslednive nekolku meseci. Stiv Xobs na konferencijata nekolkupati povtoril deka veruva vo naprednata tehnologija nare~ena HTML5 i deka taa pretstavuva podobra alternativa za adoboviot Fle{, metafori~no uka`uvaj}i im deka treba da go izberat pravilniot “kow”, za da ja prodol`at trkata. Za situacijata vo tajvanskata fabrika Hon Hai Industri, voedno poznata i kako Fokskon, kade {to za kratok period se slu~ija mnogu samoubistva toj istaknal deka kompanijata e vo golema neprijatnost zaradi nastanatata situacija, no naglasi deka taa fabrika ne pretstavuva ma~ili{te za rabotnici i deka rabotnite uslovi tamu vnimatelno se nabquduvaat. “Epl se u{te se trudi da sfati {to se slu~ilo tamu i {to e najva`no, kako da pomogne da se podobri situacijata”, naglasil Xobs. Dodeka Epl e vo javna bitka so Adobe, negovite odnosi so negoviot porane{en sojuznik, Gugl isto taka se tenzi~ni,

L

A

S


26 04.06.2010

MARKETING

UMETNOSTA NA PRODA@BATA

LOVOT NA KUPUVA^I GO ZAMENI PARTNERSTVOTO SO POTRO[UVA^OT

a se pridobie nov kupuva~ e mnogu pote{ko otkolku da se za~uva stariot, a denes toa e, kako {to se soglasuvaat mnogu proizvoditeli i trgovci, pote{ko otkolku koga bilo. [ireweto na proda`bata vo novi uslovi e mnogu slo`ena akcija koja bara multidisciplinaren pristap, mnogu razli~en od tradicionalniot model na rabota. Vo turbulentnata dene{nica najva`nata sposobnost stanuva prilagoduvawe na novite pravila na pazarite, koi se menuvaat pobrzo otkolku porano. No, iako sovremenite trendovi vo proda`bata se so kilometri daleku od tradicionalnite, nekoi, iako retki, faktori ostanuvaat isti. Denes vo proda`bata e va`no proda`noto mesto, a taka bilo i nekoga{, taka {to vo pogolemiot del ja odreduva dnevnata fluktuacija na potencijalnite kupuva~i. Na kupuva~ot mora da mu ovozmo`ite ednostaven priod kon svojot proda`en centar i da mu ovozmo`ite pogolema udobnost, {to, sepak, zna~i da se ponudat dopolnitelni sodr`ini, koi }e go zadr`at podolgo vo delovniot prostor (kafuliwa, restorani, detski igroteki, specijalizirani rabotilnici...). Isto taka e va`no i proda`niot centar da bide smesten vo opkru`uvaweto na drugite centri, bez ogled na toa dali se tie va{a konkurencija ili ne, so taa razlika {to va{iot proda`en centar mo`e da bide dominanten, ne samo kako grade`en objekt, tuku i da predni~i so popolnetosta i so raznolikosta.

D

SÉ POKRATKI FAZI NA PLANIRAWE Zna~ajno se promeni i brzinata

 Osven {to se poinformirani, kupuva~ite denes se

i mnogu pokriti~ki nastroeni i so pove}e barawa, {to zna~i deka najva`en e trajniot dijalog so niv. Osven toa, denes prezentacijata e ednakvo va`na kako i kvalitetot na proizvodot na planiraweto. Analizite ve}e ne mo`at da traat kako porano i se izrabotuvaat za s$ pokratok period. Pazarot mora postojano da bide pod lupa, a pretpostavkite, intuicijata i faktorot na sre}a da bidat rabota na minatoto, podednakvo kako i raboteweto vtemeleno na intuicijata ili metodite na probuvawe i gre{ki. Fleksibilnosta i visokoto nivo na koordiniranost stanuvaat imperativ na raboteweto. Marketingot i proda`bata se s$ popovrzani, zatoa {to samo vrvnata povrzanost obezbeduva pravilen protok na informacii vo site fazi na planirawe. I diferencijacijata na proizvodite stanuva s$ pova`na sekoj moment i, vsu{nost, e najva`en del od slo`uvalkata koga stanuva zbor za silno pozicionirawe na pazarot. Obi~nata reklama pove}e ne e dovolna, ednostavno, zatoa {to ima premnogu reklami. Vo ponovo vreme s$ povnimatelno se izbiraat pazarni segmenti, a se izbegnuva naso~enosta kon masovniot pazar. Ima i s$ pove}e proda`ni kanali, osobeno na pazarot na novite tehnologii, a osobeno na Internet. Eden od najdobrite pokazateli na promenite vo proda`bata e toa {to pred nekolku godini osnovata na s$ be{e proizvodot. Ako imavte niska cena, mo`evte dobro da ja zavr{ite rabotata bez ogled na kvalitetot. Deneska pove}e ne e taka, so ogled na toa deka sme mal pazar i so

ogled na toa deka gi primivme obele`jata na potro{uva~koto op{testvo. Kupuva~ite se polariziraa – s$ pove}e se onie koi sakaat da imaat kvalitetna stoka za niska cena i dobra usluga. Zatoa, davatelite na uslugi se prinudeni da prodavaat sistemi i kompletni re{enija, a s$ pomalku poedine~ni artikli. Na primer, organizirana akcija na kerami~ki plo~ki so ekstra-kvalitet, po mnogu povolna cena. Ne e celta s$ da se prodade vo prviot ~as i da se ostane bez stoka, tuku prvo da se dovedat pove}e lu|e vo trgovskiot centar i da im se prodade celosniot sistem, zna~i i lepiloto za masa za fugirawe i alat za postavuvawe, a duri i da gi uverite deka so niv najdobro prilegaat i odredeni vidovi sanitarii. POINAKOV ODNOS SO KUPUVA^OT Tradicionalnata proda`ba koja se karakterizira so agresiven marketing i po malku stihien nastap e rabota na minatoto, a na scena stapuvaat i sosema poinakvi odnosi so kupuva~ite, koi s$ pove}e nalikuvaat na partnerstva. Naglasokot e na dolgoro~nosta, a zadovolniot kupuva~ najdobro ja pottiknuva proda`bata. Proizvodot s$ pove}e se oblikuva vo sklad so realnosta, a ne so pretpostavenite potrebi na kupuva~ite.

Kako {to se menuva proda`bata, se menuvaat i kupuva~ite. Tie se s$ poizbirlivi. Svesni se deka imaat pove}e izbor od porano i se zapoznati so konkurencijata, nekoga{ podobro i od samiot prodava~, pa prodava~ot mora postojano da se informira za navikite na kupuva~ite, a osven predupreduvawata za razlikata na cenata vo odnos na konkurencijata, treba pove}e da se naglasi i vrednosta na proizvodite ili uslugite. Koga prodava~ot }e uspee vo toa, zna~i deka uspeal vo svojata rabota. Akcentot e na malite raboti koi mo`at da se doka`at kako mnogu efektni, kako {to e, na primer, deleweto na besplatni primeroci od proizvodite. Toa e edno od najefektnite sredstva vo voveduvaweto na novi proizvodi i se temeli na osnovnite na~ela na ~ove~kata priroda. Vo ~ove~kata priroda besplatnoto se percepira kako dobro, bez ogled na toa za {to stanuva zbor, vsu{nost. I toa vo start e mnogu bodovi. Ponatamu, toa e i prakti~en na~in za kupuva~ot da prepoznae i da go ispita proizvodot, i dobriot marketing }e ja iskoristi negovata reakcija. UMETNOSTA NA NUDEWE Denes ve}e ne e dovolno samo da se ispolnat kupi{ta potrebi, tuku e po`elno nekoga{ i da se nadminat. Site eksperti za proda`ba se slo`uvaat vo edno – poentata e vo malite raboti, vo detalite, kako {to e navremeno odgovarawe na i-mejl ili pra}awe na ~estitki za rodenden.Kolku i da zvu~i toa ednostavno, lu|eto ~esto go razgleduvaat seriozno. Osven {to se informirani, kupuva~ite denes se i mnogu pokriti~ni i imaat

pove}e barawa, {to zna~i deka trajniot dijalog so niv e najva`en. Edno od obele`jata na sovremenata proda`ba e toa {to kvalitetot na proizvodite ne e ve}e primarniot fakt. Prezentacijata na proizvodite izleguva vo prv plan, vedna{ do kvalitetot. Ponatamu, odnosot kon kupuva~ot “bega” od teorijata vo praktikata, taka {to toa ve}e ne e i ne smee da bide marginalizirano, tuku vleguva vo samiot centar na slu~uvawata. Osnovata e na~inot na rabota na lu|eto koi gi prezentiraat proizvodite, pa mora da imate dobar tim koj e sposoben da go po~uvstvuva pulsot na pazarot, koj e vo sekojdneven kontakt so svoeto mikro i makro-opkru`uvawe i koj ima dobri komunikacisko–pregovara~ki sposobnosti t.e. najva`no sloboda na brzo odlu~uvawe vo turbulentnite situacii. Zasituvaweto na pazarot vo granicite na zemjata kako i s$ pogolemata konkurencija ja pottiknuvaat proda`bata i nadvor od mati~nite pazari. Poznatite brendovi taka izleguvaat na me|unarodnata scena. Maloproda`nite sinxiri go predvodat toj trend: vo ponovo vreme evropskite maloproda`ni sinxiri najmnogu se {irat, i toa glavno na istok. Samo poradi sporedba, amerikanskite sinxiri zasega najmalku se {irat vo drugi zemji nadvor od granicite na SAD. Iako zvu~i ednostavno vo teorijata, vo praktikata toa, sepak, ne go po~ituvaat site i mo`ebi tokmu vo toa e i tajnata - zadovolniot kupuva~ e najdobriot garant za odr`liv rast, zatoa {to preporakata od potro{uva~ do potro{uva~ ostanuva najdobra reklama, kolku i da se menuvaat trendovite.

KAKO DA GO ZGOLEMITE KVALITETOT NA PRODA@NIOT PERSONAL

KOGA KUPUVA^OT BEGA

upuva~ite, vo osnova, imaat samo eden izbor: zemi ili ostavi. Nie ostanatite, vo biznisot, uslugite i maloproda`bata, pominuvame denovi i no}i sonuvaj}i na~ini i na~ini da gi pottikneme potro{uva~ite da go napravat izborot {to e vistinski, od na{a gledna to~ka. Najva`en e komunikaciskiot proces- zna~i {to ka`uvame, kako ka`uvame i kako n$ razbral potencijalniot potro{uva~. Od ova zavisi dali kupuva~ot }e izbere da go zeme ili da go ostavi ponudeniot proizvod ili usluga.

K

MAMEC VO IZLOGOT Postojat mnogu teorii za toa {to go motivira potro{uva~ot za ne{to da kupi. Me|u drugoto, toa e kvalitetot, cenata, potrebite koi sme gi prepoznale, alternativnite mo`nosti, itn. Sepak, mnogu teorii se baziraat na kvalitetite ili osobinite koi se sostaven del na kupuvaweto. Na primer,”koga kupuvavme mebel za kancelarija, mojot kolega i jas vlegovme vo edna prodavnica za mebel. Na izlogot vidovme fotelja koja dobro se vklopuva{e vo na{ata zamisla za ureduvawe na kancelarijata. Koga vlegovme vidovme deka mebelot e nareden od dvete strani na preminot i izlo`en vo izlogot”. Porakata glase{e: “Imame golem izbor”“Ja isprobavme foteljata koja ni se dopadna. Prodava~ot stoe{e zad pregradata i gleda{e niz prozorecot so izraz na liceto vo koj se me{a{e zdodevnost i prezir. Promrmori: ”Povelete?”, ne ni gledaj}i vo nas, pa vo prviot moment ne go ni zabele`avme. Poraka: “Imam mnogu podobar na~in da go pominuvam vremeto otkolku da razgovaram so vas”. Prodava~ot koj ne se pomrdnuva{e be{e ednostavno

oble~en, taka {to ne deluva{e deka voop{to raboti tamu. Poraka:”Toa e samo rabota”. Go pra{uvavme ona {to n$ interesira{e.“Sakavme ~etiri fotelji, dvosed i masi~ka. Negoviot odgovor be{e: ”Nema. Petnaeset dena”. Poraka: ”Ne mo`ete da dobiete od mene {to sakate, no duri i ako mo`ete, toga{ }e morate da ~ekate”. Mojot kolega, komu mu se dopadna mebelot i saka{e da go kupi, iako be{e naviknat na vakov nedostig od zainteresiranost,

zabele`a deka prodava~ot izbegnuva {to bilo da ni prodade, pa izlegovme od prodavnicata.”Vo prviot moment, komunikacijata so nas kako kupuva~i be{e dobra. Ureduvaweto na proda`niot prostor be{e funkcionalno, bidej}i mo`evme slobodno da se dvi`ime naokolu, dopirame i isprobuvame razli~ni par~iwa mebel. Imavme vpe~atok deka na raspolagawe ni stoi rasko{en izbor. Odlukata koja ja donesovme na osnova na ovaa komunikacija be{e da ostaneme i da razgledame.

Sepak, komunikacijata se prekina so prodava~ot. Do prodava~ot ne mo`evme da dopreme, dava{e lakonski odgovori, be{e nezainteresiran za svojot izgled i re~e deka ne mo`eme da go dobieme proizvodot koj go sakame. Odlukata vrz osnova na ovaa komunikacija be{e, dokolku toj ne saka da se potrudi i ubedi, toga{ i nie ne sakame da mu gi dademe svoite pari”. POVE]E OD REKLAMA Spored ovoj primer sakame da

objasnime deka komunikacijata so potro{uva~ite treba da ja razbereme kako ne{to pove}e od dobra reklama i sl. Reklamata mo`e da n$ “zarobi” i nekade da n$ vovle~e (kako {to toa go napravi izlogot), no, koga ve}e sme vnatre mora prodava~ot da znae kako da go zainteresira kupuva~ot. Prodava~ot mora da poka`e odredena, makar i minimalna doza na posvetenost kon kupuva~ot.Toj mora da se potrudi da ja razbere negovata potreba i treba da izrazi po~ituvawe kon faktot deka posetitelot mo`ebi ne{to i }e kupi. Potro{uva~ite imaat golemi o~ekuvawa. Ponekoga{ mo`at da bidat nerazumni vo svoite barawa, da postavuvaat pogre{ni pra{awa ili da ne znaat da ka`at {to im e potrebno. Obukata na personalot za proda`ba, da razbere deka sekoe dvi`ewe, mimika, nasmevka i pozitivna reakcija, }e ja zgolemat {ansata ne{to da se prodade, ne e ednostavna ve`ba. Neophodni se temelni treninzi za li~nosta zadol`ena za proda`ba da ja usvoi potrebnata tehnika. Prijatnata interakcija so kupuva~ot ne samo {to }e dovede do proda`ba, tuku i do povtorna poseta, srde~na preporaka i na krajot, }e vi go podobri saldoto. Ova osobeno va`i vo oblasta vo koja postojat mnogu konkurenti {to prodavaat isti proizvodi. Ako vnimatelno ste kreirale ili odbrale atraktiven proizvod koj sakate da go prodadete, ovde rabotata ne zastanuva se dodeka onoj koj go prodava ne e dobro obu~en i podgotven za proda`ba. Koga prodava~ot go brka svojot kupuva~, toga{ i proda`bata bega na drugo mesto.


K

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

M

O

E

R

G

C

L

I

A

J

S

A

L

E

N

K

O

O

M

G

E

L

R

A

S

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


30 04.06.2010

KULTURA

FESTIVAL NA KREATIVEN DOKUMENTAREN FILM

NOVATA VIZIJA NA DOKUMENTOT  Festivalot MakeDox, koj mo`e da se ~ita kako “Makedonski dokumentarci”, no i “Napravi dokumentarec” (“Mejk Doks”), e vizija na edno unikatno filmsko semejstvo vqubeno vo dokumentarcite STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

rviot festival na kreativen dokumentaren film vo Skopje, nasloven MakeDox, zapo~nuva vo sabota ve~er, na 5 juni, pod otvoreno nebo na Starata turska ~ar{ija vo Kur{umli-an. Po~etokot na festivalot }e bide participacija vo nastanot “ReOtkrivawe na patekata na kulturata”, a vo slednite sedum dena, do 12 juni, vo Kur{umli-an, Mladinskiot kulturen centar i Kinotekata na Makedonija }e bidat prika`ani 63 naslovi. Festivalot MakeDox, koj mo`e da se ~ita kako “Makedonski dokumentarci”, no i “Napravi dokumentarec” (“Mejk Doks”), e vizija na edno unikatno filmsko semejstvo vqubeno vo dokumentarcite. Filmskiot snimatel Brand Fero e producent na festivalot, soprugata Petra Seli{kar e glavniot selektor, a negovata majka Ilindeka Petru{eva, najdobriot poznava~ na makedonskiot filmski dokumentarizam, e selektor na retrospektivata na kratki dokumentarni filmovi od doma{na produkcija. Inaku, mo`ebi tokmu Seli{kar i Fero pred tri godini so nagraduvaniot dolgometra`en dokumentarec “Babi~kite na revolucijata” go povratija sjajot na nekoga{ bogatata makedonska dokumentarna produkcija koja be{e mnogu ceneta i slavena vo Belgrad, Oberhauzen i drugi to~ki na mapata na specijaliziranite `anrovski festivali. Festivalot }e bide otvoren so filmot “Zalivot” na amerikanskiot avtor Lui Sajhoja, dobitnik na Oskar za najdobar dokumentaren film godinava.

P

63

naslovi na programata na prviot Festival na dokumentarci MakeDox

Sajhoja pove}e od edna decenija e vode~ki lajf fotograf vo svetot (Ne{enel xiografik i dr.), a negoviot dolgometra`en dokumentaren prvenec “Zalivot” e eden od desette naslovi vo selekcijata na novi avtori koi }e se natprevaruvaat za edinstvenata festivalska nagrada “Mlad kromid”, skulptura izrabotena od umetnikot Qubi{a Ivanovski-Lepi. Vo oficijalnata natprevaruva~ka selekcija, pak, ima devet naslovi na dokumentaristi od cel svet, potvrdeni so nagradi na mnogu festivali. Filmovite od ovaa i selekcijata na novi avtori }e se prika`uvaat na otvoreno vo Kur{umli-an, kako i doma{nite dokumentarci od retrospektivnata selekcija. Na MakeDox }e ima i {est naslovi vo programata MakeMusic, ~ij selektor e Sa{a Pavlovi}. Ovie specifi~ni dokumentarci za novite fenomeni na muzi~kata scena }e bidat prika`uvani vo kinoto Frosina na MKC, dodeka, pak, vo Kinotekata na Makedonija }e bidat prika`ani 32 dokumentarni naslovi nameneti za decata i mladite. Na krajot, no ne i najneva`no, vo ramkite na MakeDox }e se odr`at i pet rabotilnici so re`iseri so internacionalno renome, kako Emi Hardi ([kotska), Marti~ka Bo`ilova (Bugarija), Oliver Serti} (Hrvatska), Rada [e{i} i Boris Miti} (Srbija).

KONCERT

PIJANO-MAGIJA SO SIMON TRP^ESKI ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

aestro Simon Trp~eski na 5 juni (sabota) so po~etok od 20 ~asot, vo Domot na ARM }e odr`i koncert po povod 200–godi{ninata od ra|aweto na germanskiot kompozitor Robert [uman. Vo izvedbata na delata od [uman i Frank, pijanovirtuozot Trp~eski }e bide pridru`uvan od vrvni instrumentalisti so me|unarodna reputacija. Violinistot od Ukraina, Maksim Risanov, va`i za eden od najdobrite i najharizmati~nite svetski violinisti. Nositel e na nagradata za mlad umetnik na godinata vo izbor na Classic FM Gramophone i e del od programata na BBC New Generation. Sviri na viola Giuseppe Guadagnini od 1780 godina, zajmena od fondacijata Eliz Matilde. Boris Brovcin e vtoriot prijatel na maestro Trp~eski koj }e go pridru`uva na scenata. Vo sebe nosi muzi~ki geni, poteknuvaj}i od muzi~ko semejstvo. Brovcin e diplomec na Konzervatoriumot ^ajkovski vo ruskata prestolnina. Nastapuva niz cel svet so presti`ni orkestri i e nositel na golem broj nagradi i priznanija. Andres Nilson, violinist, po debito vo 2002 godina nastapuva so pove}eto simfoniski orkestri na Norve{ka. Osvojuva~ e na dvata najgolemi natprevari vo svojata zemja: Intro–klasik, muzi~ka nagrada na princezata Astrid i nagradata Mlad muzi~ar na 2009 godina od orkestarot na Norve{koto radio. Leonard El{enbrojh va`i za eden od najzna~ajnite i najoriginalnite germanski ~elisti. Toj e dolgogodi{en {titenik na fondacijata Ana– Sofi Muter i go privlekuva vnimanieto na me|unarodnite vode~ki dirigenti. Poseben predizvik mu pretstavuvaat delata za kamerna muzika. Sviri na violon~elo Matteo Goffriller ”Leonard Rose”Venecija od 1693 godina. Makedonskiot pijano-virtuoz, osven koncertot posveten na [uman koj e pod pokrovitelstvo na Germanskata ambasada vo Skopje i vo sorabotka

M

 Unikaten virtuoz so svetsko renome 

200

godini od ra|aweto na [uman

so KulturOp, }e ja ima ~esta da go otvori i jubilejnoto izdanie na Ohridsko leto. Ovoj koncert }e bide na 12 juli vo Anti~kiot teatar. S$ u{te se utvrduva programata za 50–to izdanie, taka {to kako pridru`ba na Trp~eski se planirani Londonskata filharmonija ili FilharK

O

M

E

R

Slavewe na [uman so maestralna izvedba na pijano-virtuozot Simon Trp~eski, koj }e bide pridru`uvan od svoite prijateli, instrumentalisti so svetska reputacija

monijata od Moskva. Bez ogled na golemiot broj nastapi {irum svetot, Trp~eski vo posledno vreme s$ po~esto prijatno ja iznenaduva makedonskata publika so negovi koncerti na ova tlo. Golema ~est i privilegija e da se slu{ne na{iot virtuoz koj C

I

J

A

L

E

N

gi polni svetskite koncertni sali, pa zatoa toplo Vi gi prepora~uvame negovite sledni nastapi. Sekako, ne zaboravajte go i koncertot na 10 dekemvri koga Trp~eski }e nastapi so Londonskiot filharmoniski orkestar, predvodeni od svojot {ef – maestro Vladimir Jurovski. O

G

L

A

S


SPORT

04.06.2010

SPORT KAPELO GO OTKA^I INTER

31

MAKEDONSKI FUDBAL

HARI DOPATUVA VO MAKEDONIJA SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

aralampie HaxiRisteski se vrati vo Makedonija i e podgotven da se soo~i so krivi~nite prijavi podneseni od MVR, soop{tija v~era od Fudbalskata federacija na Makedonija (FFM). S$ u{te visi vo vozduh pra{aweto dali istra`niot sudija na Haxi-Risteski }e mu izre~e merka pritvor ili, pak, }e mu dade zabrana za napu{tawe na Makedonija, so {to toj }e bide onevozmo`en da otpatuva za Ju`na Afrika na Svetskoto fudbalsko prvenstvo. “Haxi-Risteski e izbran za pretsedatel na disciplinskata komisija na Svetskoto prvenstvo i bi bilo mnogu lo{o za dr`avava dokolku toj ne se pojavi vo Ju`na Afrika”, komentiraat od FFM. Inaku, od makedonskoto Ministerstvo za vnatre{ni raboti potvrdija deka po podnesuvaweto na krivi~nite prijavi, soglasno zakonot dokazite gi predale pred obvinitelstvoto, od kade {to doprva }e se odlu~uva za dokazniot materijal, odnosno dali protiv Haralampie }e bide pokrenato obvinenie. Prviot ~ovek na makedonskiot fudbal se tovari za zloupotreba na slu`benata dol`nost, no i za mestewe na rezultat na eden fudbalski natprevar. Zaedno

Sorabotkata so Sep Blater prodol`uva i na Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika

H roslaveniot italijanski fudbalski stru~wak, Fabio Kapelo, gi urna nade`ite na aktuelniot evropski {ampion Inter za prezemawe na ekipata od startot na novata sezona. Kapelo go prodol`i dogovorot so angliskata fudbalska reprezentacija na u{te dve sezoni, bez razlika kakov plasman }e ostvari na pretstojnoto svetsko prvenstvo vo Italija. Soglasno prethodniot dogovor, Kapelo ima{e mo`nost da ja iskoristi klauzulata koja {to mu ovozmo`uva{e da go napu{ti kormiloto na selekcijata po zavr{uvaweto na Mundijalot, no ve}e e sigurno deka Italijanecot }e ja predvodi Anglija i vo kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo. “Presre}en sum od doverbata {to mi ja dade fudbalskiot sojuz, so {to e obezbedena idninata na mojata kariera. Jas i onaka nemav namera da si zaminam po svetskoto prvenstvo”,

P

Italijanskiot trener ja prodol`i sorabotkata so angliskata reprezentacija izjavi Kapelo. Po ovaa “korpa” od Kapelo, Inter se vrti kon aktuelniot trener na Liverpul, Rafal Benitez, koj dobi soglasnost da si zamine od upravata na angliskiot klub, no samo dokolku go plati obes{tetuvaweto od 3 milioni funti. Po zaminuvaweto na @oze Muriwo, pretsedatelot na milanskiot tim, Masimo Morati, ednostavno ne uspeva da pronajde dostojna zamena za Portugalecot, koj so osvojuvaweto na trojnata kruna sezonava postavi previsoki standardi za svojot naslednik. Ne pomogna nitu vetuvaweto na Morati deka noviot trener na Inter }e ima na raspolagawe i suma od 100 milioni evra za anga`man na novi zasiluvawa.

so Haxi-Risteski, krivi~ni prijavi dobija u{te ~etiri negovi sorabotnici, me|u koi i porane{niot generalen sekretar na FFM, Laze Mitrevski, za kogo neoficijalno doznavame deka ve}e podolgo vreme e nadvor od dr`avava.

Haxi-Risteski e izbran za pretsedatel na disciplinskata komisija na Svetskoto prvenstvo i bi bilo mnogu lo{o za dr`avava dokolku toj ne se pojavi vo Ju`na Afrika

KONE^NO POBEDA NAD ROMANIJA! Makedonskata fudbalska reprezentacija uspea da proslavi pobeda vo pettiot po red me|useben duel so nacionalniot sostav na Romanija, na prijatelskiot natprevar odigran vo avstriskiot grad Vilah. Makedonskite fudbaleri triumfiraa so golot na defanzivecot Van~e [ikov, postignat vo 28 minuta. Dvete pobedi, vo dvata prijatelski natprevari odigrani na mini-turnejata po Avstrija ja prodol`uvaat uspe{nata serija na makedonskata selekcija, koja nema do`iveano poraz u{te od sredbata so evropskiot {ampion [panija, odigrana po krajot na kvalifikaciite za Svetskoto prvenstvo. Raduva i faktot {to na{ite fudbaleri za prvpat uspeaja da ja sovladaat i romanskata reprezentacija, koja vo momentov e rangirana kako 28-ma na listata na FIFA.

SVETSKO PRVENSTVO

“JABULANI” E PEKOL ZA GOLMANITE! e pominaa pove}e od dve nedeli kako {to zapo~naa podgotovkite za pretstojnoto svetsko prvenstvo, na koi plasiranite reprezentacii denono}no se podgotvuvaat so novata fudbalska topka “jabulani”, tuku{to izlezena od laboratorijata na Adidas i pretstavena kako senzacionalno tehnolo{ko otkritie, podgotveno da go vnese fudbalot vo 21-ot vek. Na promocijata na “jabulani” odr`ana pred nekolku meseci, golmanot na ^elzi, no i na ~e{kata reprezentacija, Petar ^eh, na nasobranite novinari im “izrecitira” edna epska stihotvorba za ona {to “mo`e i pravi” topkata. No, interesno e {to ^eh e pod sponzorski dogovor tokmu so Adidas, a negovata ^e{ka Republika nema da patuva za Ju`na Afrika. Tamu }e patuvaat nekoi drugi 32 reprezentacii, ~ii golmani ednostavno ne mo`at da razberat dali fudbalskata topka e s$ u{te kru`na, ili proizvoditelot & vgradil po nekoe }o{e. “Dosega sum go branel golot od razni topki, onie koi odat nakrivo, {to go menuvaat pravecot, letaat ~udno, ama ovaa e polo{a

N

od site zaedno. Definitivno e napravena za napa|a~ite, a kako {to trgnale, mi izgleda deka na narednoto prvenstvo na igra~ite }e im dadat i po eden pi{tol za da pukaat vo nas golmanite”, vidno nervozno im se po`ali na novinarite od svojata zemja, golmanot na srpskata selekcija Vladimir Stojkovi}. Nema golman {to naporno trenira za Mundijalot, a ne ja kritikuva oficijalnata topka na {ampionatot, no ubedlivo najinteresen e, sekako, komentarot na srpskiot golman. “Koga }e ja udrite so seta sila, taa za moment ja menuva traektorijata i toa za celi dva metra. Se odnesuva kako pijana, se teteravi i propa|a. Stankovi} (Dejan n.z.) na trening mi {utira{e od 20 metri. Jas gi sobrav racete pred liceto, o~ekuvaj}i tuka da go sopram udarot, no na tri metra od mene topkata nenadejno padna i ednostavno se dotrkala”, veli Stojkovi}. Fudbalot se igra, golovi i publika - ovaa maksima e “yvezdata vodilka” na kompanijata Adidas, koja pove}e od polovina vek ja {ie oficijalnata topka na svetskite prvenstva.

Dosega sum go branel golot od razni topki, onie koi odat nakrivo, {to go menuvaat pravecot, letaat ~udno, ama ovaa e polo{a od site zaedno. Definitivno e napravena za napa|a~ite, a kako {to trgnale, mi izgleda deka na narednoto prvenstvo na igra~ite }e im dadat i po eden pi{tol za da pukaat vo nas golmanite

Tehnolo{koto ~udo od fudbalskata topka pri silen udar drasti~no ja menuva traektorijata na dvi`ewe


BR.54_kapital_petok 04 juni 2010  

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON BRZINATA ]E VE SPASI: KAKO DA JA SPRE^IME IDNATA BANKARSKA KRIZA STRANA 14 KATERINA SINADINOVSK...