BR.46_kapital_vtornik 25 maj 2010

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

XIM MEKNERNI BOING DOLGOO^EKUVANIOT "DRIMLAJNER" ]E GO SPASI BOING STRANA 14

KOLUMNA ILIJA DIMOVSKI

IMETO, STAVOVITE I POSLEDICITE STRANA 13

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

VTORNIK, 25. MAJ. 2010 | BROJ 46 | GODINA 1

CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NA ZATVORAWE,, ^ETVRTOK,, 20.05.2010,, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,08% 0 0,46% 00,04%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,49 49,48 1,24

NAFTA BRENT EURORIBOR

773,80 1,25%

INDEKS D NA MAKEDONSKA D BERZA (20.05) ( )

GORAN PANDEV, TI SI MAKEDONIJA! KOLUMNI STRANA 12

KIRIL NEJKOV INSTITUCIONALNITE INVESTITORI BARAAT DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

DEN DON^EV OPASNOSTA OD BUXETSKITE DEFICITI VO EVROZONATA

KOMPANII I PAZARI

MAKEDONSKIOT KREDITEN REJTING SÈ U[TE E [PEKULATIVEN.........................................STRANA 15 SO IZMENITE VO ZAKONOT ZA HARTII OD VREDNOST: SE ZGOLEMUVA TRANSPARENTNOSTA NA AKCIONERSKITE DRU[TVA...STRANA 17 PO^NA "LOVOT" ZA EMO, EUROKOMPOZIT I TUTUNSKI KOMBINAT................................STRANA 18

MAKEDONSKOITALIJANSKI BIZNIS - FORUM 1 JUNI 2010 GODINA, 9:30 ^ASOT NA 5 KAT WWW.MCHAMBER.MK

ANTONIO VITILO

SOPSTVENIK NA ITALIJANSKATA KOMPANIJA TEKNOHOSE

MAKEDONIJA ]E BIDE NA[ATA PRETSEDATELOT LOGIIVANOV "RASPALI" PO JU@NIOT SOSED STI^KA PLATGRCIJA NAMERFORMA ZA NO GO ODLAGA CENTRALNA RE[AVAWETO NA I ISTO^SPOROT!” STRANA 6 NA EVROPA AMERIKANSKIOT SENAT JA PRIFATI FINANSISKATA REFORMA NA OBAMA KRAJ NA “LUDOTO VOZEWE” NA VOL STRIT STRANA 3

2 25.05.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 25 MAJ 2010

TI SI MAKEDONIJA! ledaj}i go Pandev kako zavitkan vo makedonskoto zname tr~a{e po terenot na Santjago Bernabe slavej} i ja evropskata titula so Inter, mi tekna na onie sme{ni plakati od pred godina-dve, koi {to so vperen prst mi pora~uvaa deka jas sum Makedonija.

Vladata demek saka{e preku ovaa kampawa da ni ja zgolemi nacionalnata svest, gordosta, patriotizmot, itn.

Mo`e u{te sto vakvi kampawi da napravi, i pak }e imaat pomal efekt od edni 90 minuti na finaleto {to go izgledavme vo sabotata.

Pandev be{e Makedonija vo tie bleskavi momenti, kako {to i Pan~ev be{e pred 20 godini so Crvena Yvezda, kako i site ostanati sportisti {to zabele`ale golemi uspesi branej}i gi boite na Makedonija.

I site makedonski umetnici, peja~i, akteri, doktori ili biznismeni {to postignuvale i }e postignuvaat uspesi vo svetot, tie site se Makedonija, i bez da im go vperime onoj glupav prst od bilbordite. Tie go branat makedonskiot identitet mnogu podobro od site na{i kampawi, politi~ki zalo`bi, pregovori, razgovori, debati, simulacii i manipulacii.

Imeto, nacijata, identitetot, }e ni go pametat preku uspesite {to gi postignuvame na svetski plan, seto ostanato e “gola voda”. Frazata deka sportistite ili umetnicite se najdobri ambasadori na svojata zemja, kolku i da zvu~i izliteno, sepak, e vistina koja dr`i voda mnogu pove}e od site ostanati golemi vistini {to

G

sakame da gi ispleteme preku diplomatskite napori {to te{ko izleguvaat vo korist na pomalku mo}nite dr`avi.

Koga pred nekoi 15-tina godini, prviot pretsedatel na nezavisna Hrvatska, Frawo Tu|man, pra{al eden poznat balkanski stru~wak za politi~ki marketing {to da napravat za da ja promoviraat najdobro zemjata vo svetot, ovoj mu odgovoril, “osvojte go svetskoto prvenstvo vo fudbal”. Hrvatite ne go osvoija svetskoto prvenstvo, ama bea treti, i taka site doznaa za “kockestite”.

Vo isto vreme ~uvstvata na samodoverba, identitet i pripadnost kon svojata nacija, razni{ani od iscrpuva~kata vojna vo po~etokot na 90-te, se krenaa do nebo, a za toa nema{e podobra pri~ina od stapnuvaweto na svetskiot fudbalski tron.

Slu~ajot na Hrvatska i sli~nite na nea, se najdobar dokaz deka na malite nacii im se potrebni golemi uspesi vo me|unarodniot sport, umetnost i kultura za da doka`at deka se ednakvi kako i golemite, koi {to go imaat glavniot zbor na politi~ki i ekonomski plan.

Pa, duri i na poleto na ekonomijata, malite narodi mo`at da postignat planetarni uspesi.

Dovolno e da gi spomeneme edna Finska, ili [vedska, koi {to se dr`avi od po 5-6 milioni lu|e, a nivnite brendovi Nokia ili Ikea gi napravija pogolemi i od Kina ili Indija, koi {to se po milijarda i kusur lu|e, a nemaat nitu edna svetski poznata trgovska marka.

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

Da se navratam tuka na Pandev. Be{e onepravdan od nekoj posilen od nego, mu be{e zabraneto da go pravi ona {to najdobro go znae, karierata mu be{e dovedena vo pra{awe, no toj stisna zabi, i trpelivo gi ~eka{e svoite pet minuti. Gi do~eka i gi opravda na najdobar mo`en na~in so svoite drugari od Inter.

Zatoa sega vo Italija go narekuvaat “fenomeno ma~edone”.

Taka e, Pandev, ti si Makedonija! No, nie ne go vperuvame prstot vo tebe.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

KOMPANIITE SE IZJASNIJA

kvalitetot na delovnata klima vo zemjava, odgovorile deka sostojbite se podobreni, dodeka vo pogolemiot del od pra{awata e konstatirano vlo{uvawe

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

M

BIROKRATIJATA I TE[KIOT PRISTAP DO FINANSII GO KO^AT BIZNISOT Menaxerite samo na 30% od pra{awata vo vrska so

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

15%

o`at da se namalat cenite na uslugite vo mobilnata telefonija, procenuva Agencijata za elektronski komunikacii.

Analizite na AEK poka`ale deka golemoproda`nite ceni na povicite vo sopstvenite mre`i me|u operatorite vo mobilnata telefonija }e se namalat za 10% do 15% procenti, so {to se sozdavaat uslovi za namaluvawe na cenata na uslugite za krajnite korisnici.

Za golemoproda`nite ceni operatorite dosega se dogovaraa na komercijalna osnova. Sega AEK nametnuva merka so koja ka`uva koj operator kolkava cena }e ima za terminacija. Tretiot mobilen operator VIP e proglasen za operator so zna~itelna pazarna mo}, po {to i toj vleguva vo regulacija na golemoproda`nite ceni.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

eefikasnata administracija, pravnata regulativa i te{kiot pristap do finansii, se glavnite problemi so koi se soo~uva biznis-zaednicata vo Makedonija, be{e zaklu~okot od konferencijata naslovena kako “Podobruvawe na delovnoto opkru`uvawe vo Makedonija”, organizirana od strana na Biznis alijansata na Slova~ka (BAS) i Konfederacijata na rabotodava~i na Makedonija (KKRM).

So cel da se izmeri kvalitetot na biznis-sredinata vo Makedonija, BAS vo sorabotka so KKRM, izrabotija Indeks na delovno opkru`uvawe vo Makedonija koj sodr`i informacii dobieni od anketirani menaxeri i sopstvenici na kompanii vo zemjava. Istra`uvaweto e napraveno preku pra{alnik sostaven od 33 pra{awa, koj bil dostaven do 245 kompanii i do sedum institucii.

Menaxerite samo na 30% od pra{awata ocenile deka sostojbite se podobreni, dodeka vo pogolemiot del od pra{awata e konstatirano vlo{uvawe.

“Ova e prv obid da se napravi edna ocenka za biznis-opkru`uvaweto, so cel da se konstruira indeks na delovno opkru`uvawe, koj{to bi se kalkuliral i publikuval kvartalno. Celta ne e da se poka`e kakva e sega{nata sostojba na biznisot, tuku da se poka`e dali odime napred ili se vra}ame nazad koga se raboti za biznisot”, veli Nikica Mojsovska -Bla`eski, dekan na Ekonomskiot fakultet pri Amerikan Kolex, potenciraj} i deka makedonskite kompanii se `alat od pravnata regulativa, me|utoa izrazuvaat nezadovolstvo i vo delot na pristapot do finansii.

“Ovie rezultati so rezultatite dobieni od istra`uvaweto na Svetskata banka soodvetstvuvaat “, dodava Mojsovska -Bla`eski.

Evroambasadorot Ervan Fuere predlo`i nekolku merki koi bi vlijaele pozitivno vrz biznis-klimata vo Makedonija.

“Potrebni se reformi vo javnata ad-

N

ministracija, politi~kite nazna~uvawa go potkopuvaat imixot na zemjata i predizvikuvaat neednakvosti na pazarot”, re~e Fuere dodavaj}i deka potrebno e biznis-zaednicata i gra|anskiot sektor da bidat vklu~eni vo sistemskite procenki na regulativite vrz strategijata. Spored niv, dobienite rezultati ne se za~uduva~ki dokolku se zeme predvid svetskata ekonomska kriza. Prisutnite na konferencijata bea ednoglasni deka makedonskiot biznis “}e `ivne” dokolku zemjata vleze vo Evropskata unija. “Vo EU definitivno polesno se vodi biznis, toa e fakt.

Kaj nas eden od osnovnite problemi za vodeweto biznis e prebavnata i neefikasna administracija, taka {to za najobi~en dokument se ~eka so denovi.

Toa gi nervira i doma{nite i stranskite investitori”, veli Rade Nenadi} od agencijata za privremeno vrabotuvawe Partner, dodavaj}i deka Makedonija so ovoj problem se soo~uva u{te od pred osamostojuvaweto i za istiot nikoj dosega ne na{ol re{enie.

Nenadi} veli deka e zadovolen od sorabotkata so doma{nite banki, iako priznava deka e te{ko da se dojde do “sve`i pari” ako se nema dovolno izdr`ani programi.

SLOVA^KA KAKO PRIMER “Slova~ka da bide primer, ili barem inspiracija za Makeodnija”, pora~a na konferencijata slova~kiot ambasador vo Makedonija, Robert Kirnag, izrazuvaj} i ja svojata `elba za zacvrstuvawe na makedonsko-slova~kite delovni vrski.

Pokanetite gosti na Konferencijata, me|udrugoto ka`aa deka Slova~ka ima svoja uspe{na prikazna i saka da gi spodeli svoite iskustva za da & pomogne na Makedonija vo pristapot kon EU. Prisustvuvaa brojni eksperti koi svedo~ea za uspesite na Slova~ka.

Fuere povtorno ja opi{a te{kata finansiska situacija vo koja se nao|a Makedonija, spomenuvaj}i ja vo toj konteks i negovata rodna zemja Irska koja i pokraj dobro-pre`iveanata kriza, sega osiroma{uva.

NAVIGATOR

25.05.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

I PO PAN^EV, PANDEV! ite{kiot pohod od Carevite kuli vo Strumica ca do evropskiot tron vo Madrid be{e trnliv i te`ok, ok, no na{iot fudbalski virrtuoz znae{e {to saka i be{e podgotven da gi izdr`ii site predizvici {to mu goo popre~uvaat patot. Goran Pandev mo`eme da go proglasime za pobednik vo fudbalska Evropa. Toj uspea daa gi preskokne brojnite prepreeki i obidite za uni{tuvawe we na negovata kariera od strana na na pretsedatelot na Lacio, io, Klaudio Lotito, koj saka{e da go prodade prvo vo Rusija, pa podocna voop{to ne go stava{e na transfer-listata i ne mu dozvoluva{e da trenira so ekipata, so cel psihi~ki da go skr{i. Nemo`ej}i da go dobie me~ot protiv Lotito na zeleniot teren, Pandev be{e primoran da ja prefrli bitkata vo sudovite i be{e prviot fudbaler vo Evropa koj prakti~no dobi sudski proces za mobing, po {to stana sloboden igra~. Negovite mo`nosti i timska igra gi prepozna @oze Muriwo i go zede vo Inter davaj}i mu zna~ajno mesto vo napadot.

Da se osvoi Ligata na {ampionite so Inter e malo ~udo.

Klubot od Xuzepe Meaca be{e

V

MARIJA ANGELES GARSIJA DE LARA panskata ambasadorka vlo`uva maksimalni napori za da uspee balkanskata konferencija vo Saraevo

[

MIROSLAV MI[KOVI]

IVO JOSIPOVI]

roizvodstvo pred trgovija, preferira Mi{kovi} i zatoa go prodava Delta maksi i }e investira vo proizvodstvo na hrana

e vpletka Polan~ec krivi~na advokatskata Hrvatska

P

S

vo aferata i zaraboti prijava od komora na

ANGELA MERKEL amo 38% od Germancite bi glasale za kancelarkata, so {to nejzinata popularnost bele`i drasti~en pad

S

AMERIKANSKIOT SENAT JA PRIFATI FINANSISKATA REFORMA NA OBAMA

KRAJ NA “LUDOTO VOZEWE” NA VOL STRIT Poddr`uva~ite na Zakonot smetaat deka so nego }e se spre~at nastanite koi pred dve godini zemjata ja dovedoa na rabot na kolaps, a ostatokot od svetot go turnaa vo recesija, no protivnicite na reformata tvrdat deka zaradi nea kapitalot }e izbega od SAD merikanskiot Senat go prifati zakonot koj donesuva najseopfatna reforma na raboteweto na finansiskata industrija od Golemata depresija navamu, so cel da se spre~i povtoruvawe na finansiskata kriza od 2007- 2008 godina koja SAD i celiot svet gi turna vo recesija.

Zakonot {to treba da gi re{i problemite koi pred dve godini zemjata ja dovedoa na rabot na kolaps ima 1.400 stranici i opfa}a golem broj sektori od finansiskata industrija.

Po trinedelnata rasprava na koja bea dodadeni mnogu amandmani so cel da se pridobijat glasovite na republikancite, zakonot za reforma na amerikanskiot finansiski sistem be{e donesen minatiot ~etvrtok, docna ve~erta so 59 glasovi “za” i 39 glasovi “protiv”.

So zakonot se voveduva Agencija za za{tita na potro{uva~i koja }e bide vo sostavot na Centralnata banka-FED, za da se spre~i zloupotreba na hipotekarnite i avtomobilskite krediti i na kreditnite karti~ki. Isto taka Zakonot predviduva osnovawe na vladina agencija koja }e go kontrolira finansiskiot sistem vo celina, kako i Komora na sojuznite regulatori koja }e gi sledi riz-

A

icite vo finansiskiot sektor od vlijanija vrz globalnata ekonomija.

Pokraj toa, so zakonot se voveduva kontrola na pazarot na finansiski derivati, instrumenti koi bea obvineti za provocirawe na poslednata finansiska kriza, se voveduvaat novi ograni~uvawa za agenciiite za krediten rejting, se nametnuvaat povisoki zadol`itelni rezervi za bankite kako i pogolemo vlijanie na akcionerite vrz raboteweto na finansiskite korporacii.

“Ne sakame nikoga{ pove}e da ja do`iveete ovaa kriza zatoa {to va{ata vlada ne vospostavila pravila i propisi koi }e ve {titat od odnesuvawe koe n$ dovede do ovaa to~ka” izjavi pretsedatelot na Senatot na Odborot za banki, demokratot Kris Dod, koj ja odigra vode~kata uloga vo donesuvaweto na zakonot.

“Onie koi sakaa da da go za{titat Volstrit ne uspeaja.

Tie ve}e nema da bidat vo mo`nost da {pekuliraat so parite na drugite lu|e. Koga ovoj zakon }e stapi na sila, }e dojde kraj na “ludoto vozewe” va Volstrit” izjavi demokratot Hari Rid, lider na mnozinstvoto vo Senatot.

Nekoi od senatorite, pak, smetaat deka zakonot nema da uspee da gi popravi glavnite problemi vo finansiskiot sektor, bidej}i ne ja spre~uva dr`avnata sanacija na golemite kompanii, {to

3 FAKTI ZA...

8 1,2 2,3

KOMPANII SE ZAINTERESIRANI ZA DA GI ZEMAT MAKEDONSKITE PATI[TA POD KONCESIJA MILIJARDI EVRA ]E TREBA DA VLO@I IDNIOT KONCESIONER VO REKONSTRUKCIJA I MODERNIZACIJA NA PATI[TATA KOI SE DAVAAT POD KONCESIJA MILIJARDI EVRA VKUPNI PRIHODI BI TREBALO DA OSTVARI IDNIOT KONCESIONER ZA 35 GODINI STOPANISUVAWE SO PATI[TATA

be{e edno od glavnite barawa na opozicijata.

Donesuvaweto na zakonot za reforma na finansiskiot sistem vo SAD e vtora najgolema zakonodavna pobeda na Barak Obama, po izglasuvaweto na zdravstvenata reforma vo mart godinava.

“Na{ata cel ne e da gi kaznime bankite, tuku da ja za{titime celata ekonomija i amerikanskite gra|ani od potresot koj go vidovme vo poslednite nekolku godini” re~e Obama vo izjavata po povod usvojuvaweto na Zakonot.

Kone~nata verzija na zakonot, pretsedatelot Obama, bi trebalo da ja potpi{e pred 4 juli koga e najgolemiot nacionalen praznik na SAD, Denot na nezavisnosta.

Edinstveno so noviot zakon ne

se soglasuvaat finansiskite i biznis-grupacii spored koi finansiskata reforma e neuspeh.

“Ako sakate da go izbrkate kapitalot od SAD ova e zakonot za vas” izjavi pretsedatelot na Komorata za trgovija na SAD, Tomas Donahju.

“Ova e va`en ~ekor, no vo pogre{na nasoka koja }e gi napravi amerikanskite kompanii i finansiskiot sektor nekonkurentni i dolgoro~no }e mu na{tetat na na{iot ekonomski rast” izjavi Donahju koj e ostar kriti~ar na administracijata na Obama.

Zakonot za reforma na finansiskiot sistem e vtora golema pobeda na pretsedatelot Barak Obama, otkako vo mart se usvoi zdravstvenata reforma vo zemjata

PROCENKI...

GORAN PA PANDEV AND NDEV EV poznat kako vistinski “ubiec” na napa|a~ite prethodnive dvaesetina godini. Toa na svoja ko`a go po~uvstvuva i Darko Pan~ev koj vo Inter zamina kako najdobar golgeter vo Evropa i evropski {ampion, a vo Milano samo ja gree{e klupata. Pandev go povtori negoviot uspeh so evropskata titula, no vo pogled na internacionalnata kariera, sepak, ja nadmina legendarnata “Kobra”. Mu ostanuva samo da go osvoi i svetskiot klupski pehar, so {to definitivno } e zape~ati deka e najdobar fudbaler vo istorijata na Makedonija.

GUBITNIK

KORUMPIRANO I NEKVALITETNO OBRAZOVANIE redna ocenka od 2.988 dobi obrazovanieto vo Makedonija, a duri 60% od gra|anite smetaat deka obrazovanieto e korumpirano..

Ova se rezultatite od anketaata na Institutot za politi~kii istra`uvawa izvr{ena naa 1.110 ispitanici, vo ramkitee na proektot za obrazovanietoo koj e poddr`an od Svetskaa banka. Vakvite podatoci see alarmantni so ogled na toa deka duri 10% od naselenieto za kvalitetot na obrazovanieto dale ocena 1. Ovaa analiza upatuva na nezadovolstvo i revolt me|u gra|anite za sostojbite vo obrazovanieto i potreba od poseriozni i pokonkretni reformi vo obrazovniot proces. Ministerot Todorov, iako ovie podatoci gi smeta za zagri`uva~ki, sepak, tvrdi deka korupcijata postoi samo kaj odredeni poedinci i grupi, a ne vo celiot obrazoven sistem. Spored nego, spravuvawe so ovoj problem treba da odi ~ekor po ~ekor.

“Mislam deka ~ekor po ~ekor } e prezemame merki vo visokoto obrazovanie kade {to mislam deka korupcijata e najzastap-

S

NIKOLA LA A TTODOROV TOD ODO OD OROV ORO OR OV ena i so toa }e gi detektirame i }e gi poso~ime onie poedinci i grupi koi se vinovi za toa” izjavi Todorov po objavenite rezultati od anketata. Taka, dodeka ministerot za obrazovanie Todorov, gi osmisli i konkretizira 100-te ~ekori za spravuvawe so korupcijata vo obrazovanieto, obrazovniot proces i ponatamu }e ostane nekvaliteten, korumpiran i }e prodol`i da producira nezadovolni i revoltirani studenti. E,pa ministre, so vakvi nekonkretni ~ekori i reformi ne se podobruva kvalitetot vo obrazovanieto.

S$ dodeka na takov na~in se pravat reformite, ne treba da ve iznenaduvaat rezultatite od vakvite analizi.

MISLA NA DENOT

SRPSKITE BIZNISMENI DA POKA@AT “EKONOMSKI PATRIOTIZAM” rpskiot pretsedatel Boris Tadi} gi povika srpskite biznismeni da poka`at “ekonomski patriotizam” vo vreme na te{ka kriza.

“Sekoja zemja pravi s$ {to e mo`no da gi privle~e sopstvenite biznismeni za da rabotat vo svojata zemja, da pla}aat danoci i da davaat svoj pridones na dr`avata”, re~e Tadi}.

Potsetuvaj}i deka biznismenite se soo~uvaat so isku{enija i baraat pomo{ od dr`avata, Tadi} istakna deka i dr`avata o~ekuva pomo{ od biznismenite.

“Biznismenite, kako i site drugi gra|ani, treba da pla}aat danoci vo svojata dr`ava, dodade Tadi}.

“Ova e vreme vo koe o~ekuvame eden vid “ekonomski patriotizam”, re~e toj, ocenuvaj}i kako apsolutno neprifatlivo golemi pretprijatija da bidat prodadeni kako of{or-kompanii i parite od proda`bata i danokot da zaminat vo drugi dr`avi.

Srpskiot pretsedatel istakna deka toa pra{awe treba da bide uredeno so zakon.

S

ZA DA PO^NETE DA RABOTITE, TREBA DA PRESTANETE SO DRDOREWE I DA SE FATITE ZA RABOTA

VOLT DIZNI SLAVEN AMERIKANSKI ANIMATOR I TVOREC NA IMPERIJATA DIZNI

4 25.05.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...MMF JA PRA[UVA SRBIJA

...HAKERI, PIRATI I NATO

...EVTINO PATUVAWE

Od kade pari za pogolemi plati

Nova strategija

Vo Evropa za pomalku od 100 evra

ovetot na mudreci vo Brisel, pod komanda na porane{niot dr`aven sekretar na SAD, Medlin Olbrajt, najavi nova strategija na NATO za slednite 10 godini. Strate{ka cel na NATO e da gi so~uva zaedni~kite interesi na Evropa i SAD.

etovite vo Hrvatska nikoga{ ne bile poevtini. Poradi L ogromen napliv na niskotarifni kompanii, Hrvatite mo`at da patuvaat do koja bilo destinacija vo Evropa po

otpretsedatelot na srpskata vlada, Jovan Krkobabi}, ne gi S P ubedi pretstavnicite na MMF deka e opravdana idejata za zgolemuvawe na platite na javnata administracija.

FOTO NA DENOT

KLINTON: SAD I KINA TREBA ZAEDNO DA RABOTAT Amerikanskata dr`avna sekretarka Hilari Klinton, izjavi deka bi sakala SAD i Kina da rabotat zaedno vo re{avawe na krizata na korejskiot poluostrov, po napadot na Pjongjang na ju`nokorejskiot voen brod. ”Severna Koreja e problem koj treba itno da se re{i. Minatata godina sorabotuvavme zaedno za pogolema sigurnost vo Obedinetite Nacii i so toa momentalno se soo~uvame so nov predizvik”, istakna {efot na amerikanskata diplomatija.

SAD ja osudi Severna Koreja za potopuvaweto na brodot ^eonan na 26 mart kade {to zaginaa 46 ju`nokorejski mornari.

Klinton ja povika Severna Koreja da gi po~ituva obvrskite i da ne koristi nuklearno oru`je, go povika Pjongjang da prestane so provokacii na otvoraweto na strate{kiot i ekonomskiot dijalog koj }e se odr`uva deneska i utre vo glavniot grad na Kina.

cena od okolu 100 evra.

DVA, TRI ZBORA “Vladiniot plan za restavracija ima za cel ekonomskite pokazateli na zemjata, a osobeno buxetskiot deficit, da gi usoglasi so barawata na Evropskata unija. Planot za strogo dvegodi{no {tedewe predviduva zamrznuvawe na socijalnite dava~ki i namaluvawe na ministerskite plati za 5%” LARS LOKE RASMUSEN premier na Danska

“Zna~aen del od ruskite dr`avjani koi `iveat vo Kavkaz imaat potreba od celosna integracija vo op{testvoto. Neophodno e da se pridvi`uvame kon sozdavaweto na po~ituvan i kompleten ruski identitet, koj bi gi vklu~uval site na{i narodi” DMITRIJ MEDVEDEV pretsedatel na Rusija

“SAD }e prodol`at da rabotat na nametnuvawe na novi sankcii za Iran poradi nuklearnata programa. Aktivnostite na Iran vo posledno vreme ne pomagaat vo izgradba na doverbata”. Barak Obama, pretsedatel na SAD poradi nuklearnata programa. Aktivnostite na Iran vo posledno vreme ne pomagaat vo izgradba na doverbata”.

BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

GADGETS

MOBILEN ILI PEPELNIK ompanijata Fujitsu pretstavi nekolku prili~no interesni konceptualni telefoni, od koi najmnogu se istaknuva ovoj na slikata.

Vizuelniot izgled na ovie koncepti navistina otskoknuva od ona {to sme naviknale da go gledame koga se mobilnite telefoni vo pra{awe.

Ovoj telefon, koj po izgledot potsetuva na pepelnik, e interesen i po toa {to

K

negoviot ekran mo`e da gi menuva izgledot i funkcijata. Na slikata gledate numeri~ka tastatura, no toj mo`e da se pretvori vo, na primer, veb-prebaruva~.

Momcite od blogot Engadget napravija mnogu fotografii od ovie uredi koi sosema sigurno }e predizvikaat reakcii od tipot na “Eh, ba{ bi sakal da go imam ~udovo!” se do “Pa, dobro, znae li nekoj kako se koristi ova?”.

6 25.05.2010

POLITIKA BENEDIKT XVI: SEKOJ IMA PRAVO DA GO KORISTI SOPSTVENOTO IME

DUI NE IZLEGUVA OD VLADINATA KOALICIJA UI ne izleguva od vladinata koalicija. DUI ne saka da otvora kriza, tuku se zalaga za dijalog. Izleguvaweto od Vladata nema da dade uspeh za problemite so koi se soo~uva zemjata, nitu pak uspeh bi se postignalo so bojkotot na dr`avnite instituti, poso~il pretsedatelot na Demokratskata unija za integracii, Ali Ahmeti za vreme na negovata sredba so ambasadorot na SAD vo Makedonija, Filip Riker.

D

"Ako DUI ja napu{ti vladinata koalicija, toa voop{to nema da pridonese za re{avawe na sporot so imeto i vnatre{nite problemi na zemjata", istakna Ahmeti i dodade deka sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor i integraciite kon NATO i EU, se prioriteti za negovata partija.

Amerikanskiot ambassador, Riker, ne dade komentar za toa dali DUI treba da izleze od Vladata ili ne. Spored Riker, takvata odluka e vo racete na

partijata. Za Riker, vo momentot najpotrebno e da se raboti na me|uetni~kiot i politi~kiot dijalog.

"Ne treba da bidete zarobeni vo ramkite na tesni politiki {to se mali vo odnos na predizvicite so koi se soo~uvate.

Sega e mo`nosta da se iznajde nova volja i pat za vidlivi promeni vo evrointegraciskite procesi" istakna Riker na ovaa sredba.

oglavarot na rimokatoli~kata crkva papata Benedikt XVI za vreme na audiencijata na makedonskata delegacija po povod Sv. Kiril i Metodij vo Rim, izrazil nade` za brzo re{avawe na sporot so imeto na Makedonija.

"Negovata Svetost Papata Benedikt XVI na audiencijata izrazi nade` za brzo re{avawe na sporot so imeto na Republika Makedonija i istakna deka

P

sekoj ima pravo da go koristi sopstvenoto ime", se naveduva vo soop{tenieto od kabinetot na pretsedatelot na Soberanieto Trajko Veqanovski koj ja predvodi makedonskata delegacija.

Za vreme na audiencijata, Veqanovski, na Papata mu gi prenel pozdravite od dr`avniot vrv na Makedonija i ja iskoristil ovaa poseta u{te edna{ da upati pokana do Papata za da ja poseti Makedonija.

Veqanovski, osven sredbata so Papata, ostvari sredba i so dr`avniot sekretar na Svetata stolica, kardinalot Tar~isio Bertone pri {to izrazil blagodarnost za principielnata poddr{ka koja Makednija ja dobiva od Svetata stolica. Vo ramkite na posetata vo Rim, Veqanovski na 25 maj }e ostvari sredba i so pretsedatelot na italijanskiot Parlament, Xanfranko Fini.

PRETSEDATELOT IVANOV „RASPALI” PO JU@NIOT SOSED [efot na makedonskata dr`ava, \orge Ivanov tvrdi deka re{enie na sporot za imeto nema da se najde s$ brzo re{enie na sprot. Ne dodeka Grcija ~uvstvuvame deka Grcija vodi politika pravi ne{to za da se dodje do brz kompromis. Nejze & na svesno beodgovara vakvata situacija. gawe od koMo`ebi onaa strategija mpromis, a so {to ja ima vrz Kipar, ja primenuva i vrz nas. Go cel podobruodolgovlekuva problemot, vawe na svoite ednostavno sozdava ambient deka problemot treba da pozicii...i trae s$ dodeka ne se sopritoa, kozdadat uslovi za da dojde do ne{to {to bi bilo vo nivna risti retokorist”, veli Ivanov. rika tipi~na Makedonskiot pretsedaza vremeto tel veli deka za razlika od Makedonija, Grcija na Studenata ne e izlo`ena na postovojna! jani i slini pritisoci

"GRCIJA NAMERNO GO ODLAGA RE[AVAWETO NA SPOROT!"

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

akedonija poka`a deka e za dobrososedski odnosi so menuvaweto na znameto i na Ustavot, i vo re{avaweto na sporot zemjata e konstruktivna. Me|utoa od druga strana, ne gledame takov signal i takva posvetenost od Grcija. Grcija verojatno smeta deka treba da go odlaga i odlaga ova pra{awe i deka s$ dodeka nastapuva od pozicija na sila }e ima mo} da gi spre~i na{ite evroatlantski integracii”, veli pretsedatelot \orge Ivanov vo intervju za Radio slobodna Evropa.

Ivanov ponatamu veli deka Grcija ima svesno razrabotena strategija so koja nastapuva vo sporot, a koja vsu{nost pretstavuva obid za {to podolgo ostavawe na problemot vo status-kvo pozicija.

“Grcija nema potreba od

M

od me|unarodnata zaednica za iznao|awe na brzo re{enie.

Ivanov veli deka Makedonija ima generalna opredelba za svojata idnina i jasno opredeleni celi, no deka od na{iot sosed sme dovedeni vo sostojba da se pojavuvaat odredeni strukturi i da baraat alternativi nadvor od NATO i od Evropskata unija. [efot na makedonskata dr`ava ja povikuva Grcija da ja priznae realnosta deka postoi dr`ava Makedonija, makedonski narod i makedonski jazik. Sepak, Ivanov e skepti~en za toa kako bi se odvivale rabotite vo idnina.

“Za `al vo Grcija s$ u{te ima politi~ari koi ja koristat retorikata od vremeto na Studenata vojna i gi podigaat stavovite i predrasudite kaj nivnoto naselenie deka so toa {to postoi dr`ava Makedonija postoi i opasnost po nivnata teritorija, identitetot. Vo 21-ot vek da se otvoraat vakvi pra{awa i na niv da se profitira e ne-

seriozno” pora~uva Ivanov.

Ivanov ja obvinuva Grcija deka na ja po~ituva bilateralnata spogodba potpi{ana me|u dvete zemji i deka vo nikoj slu~aj ne smeela da si dozvoli da ja blokira evropskata perspektiva na Makedonija. Pretsedatelot veli deka i pokraj vakvite pozicii na sosedot, na{ata dr`ava ostanuva posvetena na svoite zalo`bi za brzo integrirawe i vo Unijata

ajaknuvawe na politi~kata uloga na Sovetot na Eropa i reformirawe na Sudot na ~ovekovi prava se najva`nite reformi koi mu se potrebni na Sovetot na Evropa za da prerasne vo porelevantna evropska institucija, se zaklu~ocite od debatata na tema "Procesot na reformata na Sovetot na Evropa" na koja u~estvo zemaa potpretsedatelot na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa, Aslan ^ebe~i, {efot na makedonskata diplomatija Antonio Milo{oski, i

grupa makedonski eksperti i nevladini organizacii. Spored ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, ovaa najstara panevropska institucija vleguva vo tret proces na mo{ne va`ni reformi i se nao|a na krstopat koga treba da odlu~i dali } e prodol`i da bide samo birokratski dinosaurus ili pak }e prerasne vo politi~ki porelevantna evropska institucija. Potpretsedatelot na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa, Aslan

dava Ivanov.Pretsedatelot veli deka Makedonija i vo idnina }e pravi s$ za da uka`e deka me|unarodnoto pravo, ona {to e vo rezoluciite na Obedinetite Nacii, kako {to va`i za site, taka treba da va`i i za Makedonija. Dva dena pred ova intervju na Ivanov, i pretsedatelot na makedonskiot parlament Trajko Veqanovski izleze so svoj stav za problemot so Grcija.

Toj gi negira{e informaciite deka pregovorite se zapreni i deka vsu{nost ni{to ne se „dvi`i” napred vo odnos na sporot, so komentar deka k k Vladata e obvrzana da pregovara preku nekolku dokumenti doneseni tokmu od Sobranieto.

Sepak, Veqanovski e deciden deka eventualnoto re{enie na sporot nikako ne smee da zadira vo nacionalniot, kulturen i jazi~en identitet na makedonskiot narod.

GERMANSKIOT BUNDESTAG ]E ODLU^UVA ZA ^LENSTVOTO NA MAKEDONIJA VO EU

MAKEDONIJA ]E GO REFORMIRA SOVETOT NA EVROPA

Z

i vo Alijansata i deka ka zauvaat toa i pokraj s$ ostanuvaat ~noto posveteni na kone~noto re{enie, koe najmnoguu bi & M k odgovaralo tokmu na Makedonija. “Me|utoa vo nikoj slu~aj ne mo`eme da gi prifatime re{enijata koi {to gi nudi Grcija da ni se plasiraat kako zaemno prifatlivi re{enija, odnosno gr~kite pozicii i predlozi da ni se pretstavuvaat deka treba da bidat i na{i” do-

^e~ei, istakna deka noviot predizvik na ovaa institucija e tokmu nejzinata politi~ka relevantnost. "Nov predizvik za Sovetot na Evropa e zgolemuvaweto na nejzinata relevantnost ne samo me|u zemjite-~lenki, tuku i kaj ostanatite zemji. Pra{awata koi doprva doa|aat na dneven red se polova ednakvost, mladite i nivanata relevantnost vo procesot na donesuvawe odluki, no i ultranacionalizmot, koj go ima vo sekoe op{testvo"poso~i ^abe~i.

ermanskiot Bundestag isto taka }e dava zeleno svetlo za pristapuvaweto na novi ~lenki vo Evropskata unija.

Vakvata mo`nost, germanskiot Bundestag ja dobiva so noviot Lisabonski dogovor i zna~i deka Makedonija za zapo~nuvaweto na pregovorite so Unijata }e mora da dobie zeleno svetlo kako od Evropskiot sovet taka i od Bundestagot, se naveduva vo statijata na novinarkata Silvera Pandori Kelke objavena vo Doj~e Vele na

G

makedonski jazik. Manuel Saracin, pratenik na Sojuzot na zeleni i ~len na komisijata za Evropska unija vo Bundestagot, koj voedno za Doj~e veli gi objasni novite ingerencii koi gi dobiva Bundestagot so Lisabonskiot dogovor, vo istiot tekst naveduva deka na Germanija bi & bilo potrebno vreme od dve nedeli do dva meseca za da go odobri ~lenstvoto na Makedonija vo EU vo slu~aj Makedonija da go re{i problemot so imeto do juni

i dokolku na Samitot vo Brisel vo juni se diskutira za dobivawe datum za pregovori."Normalno germanskiot Bundestag, mo`e brzo da donese odluka.

No, sekako, terminite mora da se ispo~ituvaat.

Mo`e da odi brzo, no mo`e i da potrae. Situacijata e takva i ne mo`e da se definiraat rokovi.

S$ mo`e da se zavr{i vo vreme-nski prostor od dve nedeli do dva meseca"

FOKUS

25.05.2010

7

ANTONIO VITILO MAKEDONIJA ]E BIDE NA[ATA LOGISTI^KA PLATFORMA ZA CENTRALNA I ISTO^NA EVROPA SOPSTVENIK NA ITALIJANSKATA KOMPANIJA TEKNOHOSE

Ova e prva internacionalizacija na proizvodstvoto nadvor od Italija. I od toj aspekt, prisustvoto vo Make-

donija so proizvodstvo za nas e va`no zatoa {to pretstavuva idealna lokacija za proizvodna i logisti~ka platforma od kade {to lesno stigame do celnite pazari.

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ehnolo{ko-industriskata zona Bunarxik dobi staro-nov investitor.

Italijanskata kompanija Teknohose, koja proizveduva armirani cevki i spojki pod visok pritisok, na 18 maj, vo ramkite na italijansko-makedonskiot biznis- forum, go potpi{a Dogovorot za zakup na zemji{te vo zonata.

Investicijata vredna 10 milioni evra za italijanskite biznismeni e samo nova stranica vo italijanskomakedonskata biznis-sorabotka.

Informacijata deka Teknohoze }e gradi fabrika vo Medonija be{e najavena u{te vo januari minatata godina, no vie duri sega po~nuvate so investicijata. Zo{to treba{e da pomine edna godina?

Idejata za investirawe vo Bunarxik zapo~na u{te vo 2008 godina. Nie vo noemvri 2008 godina otkupivme na me|unaroden tender eden postoe~ki objekt vo Bunarxik. No, poradi vlijanieto na globalnata kriza, moravme da go zabavime procesot na zapo~nuvawe na investicijata vo Republika Makedonija. Ve}e vo prvite meseci od 2010 godinia, proda`bata ni se zgolemi i rezultatite koi gi realiziravme ni ovozmo`ija da prodol`ime so investicijata vo Makedonija. Dokaz za toa e potpi{uvaweto na dene{niot dogovor. Planirame vo tekot na slednata godina da bideme celosno operativni so proizvodstvoto. Ovaa investicija vo Makedonija za nas e zna~ajna od pri~ina {to ova e

T

na{a prva proizvodstvena interna- voedno e i moj prijatel. Uslugite proizveduva cevki i spojki pod cionalizacija, prva fabrika koja } na Kancelarijata na I^E vo Make- visok pritisok, poto~no armirani e gi proizveduva na{ite proizvodi donija, pak, mnogu mi pomognaa da go gumeni creva so {iroka upotreba napravam ovoj prv ~ekor na inter- vo pove}e industrii. Teknohose }e vo stranstvo.

Zo{to se odlu~ivte da izgradite nacionalizacija na proizvodstvoto proizveduva gumeni creva i cevki so metalno zasiluvawe za hidrauli~na fabrika, odnosno da investirate vo vo stranstvo. upotreba. Tie imaat mnogu po{iroka Za kolkava investicija stanuva Makedonija? [to be{e klu~no da inupotreba vo site industrii. Ne se zbor? vestirate na makedonskiot pazar?

Izborot na Makedonija be{e O~ekuvame vo prvite pet godini raboti samo za avtomobilskata napraven glavno od dve grupi investicijata da nadmine 10 mil- industrija, no ima i tamu priioni evra i }e ovozmo`i otvorawe mena. Pred s$ se koristat sekade pri~ini. Prvata grupa kade {to ima dvi`ewe, liftovi, pri~ini se povrazani ma{ini, zemjodelska mehaso geostrate{kata nizacija. Proizvodite na pozicija na MakeTeknohose se koristat kako Kako ja ocenuvata donija, koja za nas e vgradni komponeneti vo meva`na od dva aspektibiznis-klimata vo zemjava? hanizmite za dvi`ewe. Inprviot se odnesuva Mnogu e rano da odgovoram. Dosega, spored seto aku, vo Italija imame pet na blizinata do na{ite ona {to go vidov ovde, premnogu mi izgleda idefabriki, koi se locirani celni pazari kade {to }e alno za da bide vistinito. Sigurno ima ne{to prete`no vo ju`niot del gi plasirame proizvodite, {to ne ~ini, no jas s$ u{te se pra{uvam kade na Italija, i imame okolu a vtoriot na blizinata do e toa, ne mo`am da go vidam. Ne mo`am da 200 vraboteni. Obrtot na surovinskata baza, {to pora~am ni{to zasega, mnogu e rano, s$ u{te godi{no nivo e okolu 36 ni ovozmo`uva za mnogu sum na po~etokot. No, moj sovet e site idni milioni evra. kratko vreme surovinata italijanski stranski investitori da se potprat Ko l k a v a } e b i d e da stigne od Italija vo na italijanskite institucii koi se ve} fabrikata koja }e se Makedonija. Dopolnitelna e prisutni vo zemjata i koi mene mnogu izgradi vo Bunarxik, povolnost e {to vo Italija me poddr`aa vo ovoj proces. kolku vraboteni }e }e se vr{i obukata na ima i kolkavo }e bide personalot, taka {to i proizvodstvoto? vo ovoj slu~aj blizinata e Kako {to ve}e znaete, va`en faktor.

Vtorata grupa pri~ini koi vlijaea na okolu 150 novi rabotni mesta. eden objekt na Teknohose ve}e postoi. na na{ata odluka da investirame vo Investiciskiot plan na kompanijata Zna~i na{ata kompanija kupi ve}e ovaa zemja se povrzani so re`imot predviduva prestruktuirawe na ob- postoe~ki objekt. Firmata poseduva na stranski investicii vo zemjata, jektot, koj ve}e go kupivme vo 2008 3.000 metri kvadratni prostor, koi olesnuvawata i pogodnostite {to godina, kako i izgradba na u{te se ve}e izgradeni, no treba da se gi nudi Vladata na Republika edna pogon, {to }e ni ovozmo`i renoviraat i adaptiraat. Treba Makedonija. Vo ovaa prilika sakam dvojno da go zgolemime proizvodniot da se izgradat do postoe~kite u{te dopolnitelni 53.000 metri kvadratni da & se zablagodaram na Vladata kapacitet. na Makedonija, na direktorot na [to }e proizveduva Teknohoze vo fab- pokriena povr{ina za proizvodstvo.

Agencijata za stranski investicii, rikata vo Tehnolo{ko-industriskata Se raboti za dva hektari povr{ina, koja ja imame pod objektot koj Viktor Mizo, kako i na direktorot zona Skopje 1? na Tehnolo{ko-industriskata raz- Stanuva zbor za firma vo privat- Teknohose go kupi pred dve godini voja zona, Marijan Jovanov, koj na, familijarna sopstvenost koja vo Bunarxik. Visinata na zakupot e

10 evro/centi za metar kvadraten na godi{no nivo, Dogovorot za zakup e potpi{an na 50 godini, so mo`nost da go prodol`ime na u{te 45. Planirame, barem zasega, da otvorime okolu 150 rabotni mesta.

Vo odnos na kadarot, }e ima i po nekoj Italijanec, no najgolem broj od vrabotenite }e bidat makedonski rabotnici, koi }e bidat obu~uvani vo Italija. Rakovodstvoto s$ u{te ne e izbrano.

Sega go potpi{uvate dogovorot za investirawe vo Makedonija. Za kolku vreme mo`e da se o~ekuva da zapo~ne prvoto proizvodstvo?

Po~etokot na investicijata }e bide vo najbrzo vreme, {tom }e bide gotov proizvodniot pogon i }e bidat obu~eni vrabotenite. Normalno, s$ }e zavisi od toa koga }e uspeeme da ja prilagodime halata za na{ite potrebi, me|utoa mo`am da vi garantiram deka vo tekot na 2011 godina nie ve}e }e proizveduvame.

Na koi pazari izvezuva Teknohoze i kade }e se izvezuvaat proizvodite koi }e se proizvedat vo Makedonija?

Proizvodstvoto }e bide nameneto celosno za izvoz. Na{ite celni pazari se zemjite od Isto~na Evropa, pred s$ ruskiot pazar, kade {to ve}e sme prisutni. Ve}e izvezuvame i vo Bugarija, Romanija, Holandija, Finska, Grcija, Makedonija, no i vo drugi zemji. Ova e prva internacionalizacija na proizvodstvoto nadvor od Italija. I od toj aspekt, prisustvoto vo Makedonija so proizvodstvo za nas e va`no zatoa {to pretstavuva idealna lokacija za proizvodna i logisti~ka platforma od kade {to lesno stigame do celnite pazari.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

OP[TESTVO

25.05.2010

9

EVROPA PO LISABONSKIOT DOGOVOR

EDINSTVENATA EXIT STRATEGY NA ZEMJITE KANDIDATI E ^LENSTVO VO EU! VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

ko za 27-te zemji~lenki na Evropskata unija, Lisabonskiot dogovor zna~e{e kone~no nadminuvawe na institucionalnata kriza i nadminuvawe na zastarenata administrativna i funkcionalna postavenost na zaednicata, za zemjite-kandidati za ~lenstvo ovoj dogovor zna~i formalno-pravna mo`nost za pro{iruvawe na Unijata. Prethodniot limit od maksimalni 27 ~lenki, pove}e ne postoi.

Sega postoi samo su{tinska pre~ka, dali kandidatite gi ispolnuvaat kriteriumite za ~lenstvo. Sekako ovde e i noviot politi~ki moment, koj nastana so golemata ekonomska i finansiska kriza vo Evropa, posebno vo Grcija. Profesorot po me|unarodni odnosi od univerzitetot vo Bukure{t, Franc Lotar Altman veli deka i nezadovolstvoto vo Unijata od odnesuvaweto i kapacitetite na najmladite ~lenki, Bugarija i Romanija go pomestija interesot na ~lenkite kon doma{nite pra{awa.

"Tie pove}e ne se zainteresirani da razgovaraat za pro{iruvawe, i da si stavaat na grb u{te pove}e problemi. Za `al, skepticizmot okolu ova pra{awe s$ pove}e raste", veli Altman, koj

A

Osven toa {to Lisabonskiot dogovor, dokument koj gi postavuva

novite principi na funkcionirawe na Evropskata unija, dozvoluva brojot na ~lenki na Unijata da bide pogolem od 27, noviot dogovor stava golem akcent i na s$ poizrazeniot problem so nedostigot na energija, na klimatskite promeni i raste~kata siroma{tija "Nie ne ja poddr`uvame Grcija voop{to, no ne smeeme da ne bideme kriti~ni i kon politikata vo Makedonija. Mislam deka i vie napravivte potezi koi mo`at da se okvalifikuvaat kako provokacija kon Grcija, {to voop{to ne gi olesnuva odnosite me|u dvete zemji", veli toj.

NEOKLASICIZAM NA BALKANOT Vladimir Gligorov od Vienskiot ekonomski institut veli deka celokupnata ideja na pomalku razvienite zemji da vlezat vo evropskata zednica so cel da dobijat ekonomski benefit i da stanat porazvieni, e primer za balkanski neoklasicizam.

"Logi~no e deka so integracijata vo EU, zemjite stanuvaat poatraktivni za stranskite investitori {to pak e preduslov za razvoj i novi vrabotuvawa, no za da se dojde do taa pozicija neophodni se mnogu reformi", veli Gligorov. Pravej}i paralela pome|u novite ~lenki na EU od Cen-

vo Skopje be{e prisuten na pettata godi{na konferencija "Evropa po Lisabonskiot dogovor" vo organizacija na Univerzitetot Amerikan kolex.

Toj veli deka, dokolku ne bi postoel problemot okolu imeto so Grcija, koj sega se javuva kako glavna pre~ka vo na{iot evrointegrativen proces, Makedonija ne bi se nao|ala vo tolku lo{a sostojba i deka }e nemame mnogu golemi problemi koga }e dojde vreme da se otvoraat poglavjata za pregovarawe so EU. "Sekako, otvoreno pra{awe e nezavisnosta na sudskiot sistem, no i toa se smeta za normalno za zemji vo razvoj.

Ovde e i ekonomijata koja vo Makedonija koja s$ u{te e vo slaba sostojba, doprva treba da ja jakne svojata konkurentnost na evropskiot pazar", predupreduva Altman koj veli deka na studentite {irum Evropa mu e mnogu te{ko da im objasni kako "eden glupav problem mo`e da blokira edna zemja od vlez vo Unijata".

K

O

M

E

R

C

I

J

A

tralna Evropa i balkanskite zemji, toj objasnuva deka vo periodot od 1996 do 2001 godina centralno evropskite zemji imale pogolem ekonomski rast od starite ~lenki, {to e nekakva potvrda na tezata za ekonomskite beneficii od ~lenstvoto vo Unijata. No, Gligorov veli deka koga }e se pogledne strukturata i pri~inite zo{to toj ekonomski rast se slu~il, }e se vidi deka toj e rezultat na golemiot rast vo industriskoto proizvodstvo, {to ne e slu~aj i kaj balkanskite zemji.

"So ogled na toa deka konkurentnosta e va`no pra{awe vo EU, na sreden rok se neophodni reformi na pazarite vo zemjite kandidatki, i toa na finansiskite pazari i na pazarot na trud. Na kratok rok, pak, mora da se re{i problemot so finansirawe na buxetskiot deficit, posebno vo zemjite nadvor od evro-zonata", prepora~uva Gligorov.

Spored nego, edinstvena exit strategy za zemjite kandidati e ~lenstvo vo EU i re{avawe

L

E

N

O

G

L

VLADIMIR GLIGOROV

FRANC LOTAR ALTMAN

Vladimir Gligorov od Vienskiot ekonomski institut veli deka celokupnata ideja na pomalku razvienite zemji da vlezat vo evropskata zednica so cel da dobijat ekonomski benefit i da stanat porazvieni, e primer za balkanski neoklasicizam

Dokolku ne bi postoel problemot okolu imeto so Grcija, koj sega se javuva kako glavna pre~ka vo na{iot evrointegrativen proces, Makedonija ne bi se nao|ala vo tolku lo{a sostojba koga }e dojde vreme da se otvoraat poglavjata za pregovarawe so EU. Otvoreno pra{awe e nezavisnosta na sudskiot sistem, no i toa se smeta za normalno za zemji vo razvoj

na problemite koi gi imaat vo realnata ekonomija.

"Logikata na mastri{kite i kopenhagenskite kriteriumi na EU e deka koga edna zemja }e gi ispolni, toa e garancija deka taa zemja na kratok rok }e nema problemi vo sferite vo koi se sprovedeni reformite. Sekako, pomo{ vo nivnoto sproveduvawe se dobiva preku IPAfondovite i ekspertskata pomo{ od Unijata", veli Gligorov,

A

S

koj potencira{e deka eden od klu~nite predizvici na Unijata e kako novite zemji-kandidati da se stimuliraat da investiraat vo proizvodstvo, a ne samo vo uslugi so cel da stanat i da ja izdr`at konkurencijata na evropskiot pazar.

10 25.05.2010

OP[TESTVO

SKOPJE E DOMA]IN NA “FRI MARKET ROUD [OU” NOVI HOTELSKI KOMPLEKSI ]E NIKNAT VO OHRID ri market roud {ou, e manifestacijata koja na 26 maj }e se odr`i vo Skopje vo organizacija na Institutot za ekonomski strategii i ekonomski odnosi, Ohrid. Manifestacijata se odr`uva od 18 do 26 maj vo pove}e evropski gradovi, a na nejze }e zemat u~estvo, biznismeni, profesori, politi~ari i novinari i }e se razgovara za globalnite slu~uvawa vo ekonomijata. Godinava prv-

F

iot del od {outo zavr{uva vo Skopje. Ova e vtor pat, Makedonija da bide doma}in na” Fri market roud {ou”.

Na manifestacijata }e debatiraat 30-tina eksperti, ambasadori, profesori, politi~ari i biznismeni, a na tapet }e bidat vrednostite na pazarna ekonomija, doverbata vo pazarot i aktuelnite slu~uvawa vo ekonomijata na evropski i globalen plan. Prethodno karavanot gi poseti

Bratislava, Praga, Viena, Budimpe{ta, Zagreb, Podgorica i Belgrad. Vtoriot del od karavanot }e se odr`i od 7 do 16 septemvri.

Prvoto vakvo Roud {ou se odr`a vo 2008 godina.

Godine{niot karavan }e opfati mnogu pove}e gradovi, a organizaciite od cela Evropa ja identifikuvaa ovaa konferencija kako zna~aen nastan za svojata zemja.

ovi hoteli, vikend-ku} i i drugi objekti }e se izgradat na isto~noto krajbre`je od ohridskata riviera na mestoto na hotelot Park pokraj apartmanskiot kompleks vo Gorica, izjavi Branko Arnaudovski, na~alnik na Sektorot za ubranizam i za{tita na `ivotnata sredina pri Op{tina Ohrid za OhridNews.

"Spored urabnisti~kiot plan na op{tinata, pokraj vo Gorica, se predviduvaat hoteli i

N

na prostorot od hotel Zastava, kaj Pionerskiot dom i kaj porane{nata Specijalna detska bolnica. Hotelite Granit, Metropol, Belvi i Univerzitetskoto odmorali{te }e ja zadr`at sega{nata namena i ima del hoteli koi se predvideni nad patot Ohrdi Sv. Naum, otkriva Arnaudovski.

Interes kaj investitorite za ovie lokacii, spored Arnaudovski, postoi, no za uspe{na realizacija na proektite, problem prestavuvaat

neras~istenite imotno-pravni odnosi.

"Del od ovie lokacii se predmet na denacionalizacija i od zavr{uvaweto na taa postapka }e zavisi realizacijata na del od predvidenite hotelski kompleksi" istaknuva Arnaudovski.

Prviot ~ovek na op{tinskiot sektor za urbanizam smeta deka izgradbata na noviot apartmanski kompleks vo Gorica }e vlijae pozitivno za ekonomskiot razvoj na Ohrid.

NEMAWETO VIZIJA GI UNI[TI I VELES I TOPILNICATA

LO[OTO MENAXIRAWE GO ZATVORI MHK ZLETOVO Neispolnuvaweto na ekolo{kite standardi i zagaduvaweto na vozduhot vo Veles be{e glavnata pri~ina za zatvorawe na pe~kata za topewe na metali vo Veles. Ekspertite potvrduvaat deka taa imala kapaciteti za za{tita na `ivotnata sredina, no zaradi pogolemo proizvodstvo i navremenite i nepravilni remonti, tie ne gi po~ituvale propisite za za{tita na `ivotnata sredina.

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

o{iot menaxment i kratkovidosta na politi~kite eliti go uni{tija nekoga{ mo}niot Metalur{ko-hemiskiot kombinat Zletovo. Direktorite na Vele{kata Topilnica po osamostojuvaweto na Makedonija imaa za cel samo da ja eksplotiraat, bez pri toa da investiraat vo za{tita na `ivotnata sredina i pokraj ogromnoto zna~ewe {to go ima ovoj kapacitet za makedonskata ekonomija.

Topilnicata ostvaruva{e golem priliv na devizi zatoa i za nejzinoto rabotewe bea zainteresirani site politi~ki eliti koi doa|aa na vlast. Do 1990 godina ako ne si ~len na Kumunisti~kata partija ne mo`e{a da bide{ direktor, a podocna ako ne si podoben za partijata na vlast ne mo`e{ da upravuva{ so Topilnicata.

S$ u{te ni se sve`i se} avawata koga visoki policiski funkcioneri vo 2000 godina so {e{iri vleguvaa vo Topilnicata samo za da go zamenat menaxmentot i da postavat svoj.

Zagaduvaweto na okolinata e oficijalnata pri~ina za zatvorawe na eden od najzna~ajnite kapaciteti vo makedonskata ekonomija.

Raboteweto na Metalur{kohemiskiot kombinat Zletovo (MHK Zletovo) e povrzano so mnogu kontraverzi. Od edna strana be{e zagaduvaweto na gradot i lo{ata lokacija za eden vakov objekt, a od druga strana zna~eweto na Topilnicata za makedonskata ekonomija. Vele{kata topilnica be{e najgolem kapacitet za olovo i cink vo porane{na Jugoslavija so mo`nost za prerabotka od 65.000 toni cink i 35.000 toni olovo godi{no i celokupnoto proizvodstvo be{e nameneto za izvoz.

Spored nekoi procenki na porane{ni vraboteni Topilnicata godi{no imala devizen priliv od okolu 150-200 milioni dolari, {to za makedonskata ekonomija e ogromna suma. Pogolemi iz-

L

65.000 150 toni cink, prerabotuva{e Vele{kata Topilnica godi{no

voznici od Topilnicata bea samo Feni i porane{nata Skopska `elezarnica (pred da se podeli na pogoni).

Tokmu ovde le`i i pri~inata na zatvoraweto na MHK Zletovo. Poradi svojata mo} i finansiskite potencijali, taa otsekoga{ be{e interesna za politi~kite eliti koi se menuvaa na vlast. Sekako deka ima i objektivni pri~ini za nejzinoto zatvorawe, a toa e zagaduvaweto na gradot, no podatocite od nejzinoto zagaduvawe se krieja kako najstroga dr`avna tajna i nikoj vo javnosta ne gi vide vistinskite podatoci za zagaduvaweto na gradot. Vo javnosta se {pekulira deka zagaduvaweto e mnogu golemo, no ima i mnogu nelogi~ni situacii.

“Kapital” istra`uva koi bea motivite i pri~inite za zatvoraweto na Topilnicata i dali postojat mo`nosti eden vakov kapacitet da se restartira. Za posleden pat Topilnicata proizveduva{e vo april 2003 godina, od koga zgasna oxakot na najgolemiot kombinat za proizvodstvo na olovo i cink vo porane{na Jugoslavija.

KADE NASTANA PROBLEMOT? MHK Zletovo rabote{e spored IST (Imperial smelt technology) i vo svetot ima{e 13 vakvi Topilnici, a samo pet rabotat denes. Vrabotenite vo Topilnicata tvrdat deka objektot imal linija za za{tita na `ivotnata sredina, no deka menaxmentot za da proizvede pogolemi koli~ini go isklu~uval elektrostatskiot filter koj treba da go pro~istuva vozduhot.

Najalarmantna be{e sostojbata so ispu{taweto na te{kite metali i sulfurot.

Problemot so zagaduvaweto be{e najizrazen po 2000 godina koga prestanaa so rabota rudnicite Sasa i Zletovo koi raspolagaat so edna od najkvalitetnite olovo-cinkovi rudi vo svetot, so

milioni dolari te`i godi{niot izvoz na metali na Topilnica

koncentracii na sulfur vo rudata pod 35%. Okolu 60% od rudata za rabota na MHK Zletovo se zadovoluva{e od doma{ni rudnici, a ostanatata se uvezuva{e.

So zatvoraweto na rudnicite za olovo i cink vo zemjava, topilnicata uvezuva{e ruda so pomal kvalitet od Panama, so koncentracii na sulfur od 50%, tvrdat poznava~ite na raboteweto so Topilnicata.

“Dopolnitelen problem be{e {to vo poslednite 2-3 godini, ne se vr{ea seriozni remonti na fabrikata, tuku samo }e se za~istea pogonite.

So ova se zgolemuvaa koncentraciite na sulfur vo vozduhot”, tvrdi porane{en direktor na pogon vo kombinatot koj saka{e da ostane anonimen.

Ekspertite potvrduvaat deka dokolku etapno se vlo`uvalo vo za{tita vo `ivotnata sredina i dokolku pravilno se upravuvalo so proizvodstveniot proces, nemalo da se dozvoli Topilnicata da go zagaduva gradot.

“Ne e sporen na~inot na rabota na fabrikata. Ako taa gi ispolnuva ekolo{kite standardi ne e va`na lokacijata. Vie vo srceto na Dablin imate Cementarnica koja kako pogonsko gorivo koristi isfrleni gumi, no taa gi ispolnuva ekolo{kite standardi, no so Vele{kata topilnica toa ne be{e slu~aj”, ni izjavi Vlatko Serafimov, porane{en direktor na Dr`avniot inspektorat za `ivotna sredina vo ~ie vreme e zatvorena Topilnicata.

Vistinski parametri na zagaduvaweto na vozduhot od Topilnicata nema, tvrdat poznava~ite na ekolo{kite mo`nosti vo Veles.

“Vo gradot ima{e nekolku merni stanici kade se poka`uva{e zagadenosta na vozduhot, no jas li~no se somnevam vo to~nosta na tie podatoci”, izjavi d-r Atanas Vasilev, ~len na odborot za spas na gradot Veles od

MHK Zletovo i rakovoditel na ginekolo{koto oddelenie na vele{kata bolnica.

Ova be{e i glavnata pri~ina za zatvoraweto na Topilnicata vo 2003 godina.

No, ekspertite potvrduvaat deka dokolku dobro se upra-

vuva{e so Topilnicata taa }e gi ispolne{e potrebni ekolo{ki standardi i }e proizveduva{e ekolo{ki.

(Proektot e finansiran od Danskata asocijacija za istra`uva~ko novinarstvo i proektot Skup.)

OP[TESTVO

25.05.2010

11

NEDOVOLNO SE INVESTIRA ZA PODOBRUVAWE NA KVALITETOT NA MLEKOTO

POGOLEMAHIGIENAZADOBIVAWE NA “EVROPSKO” MLEKO Makedonskite farmeri mora da investiraat vo pogolema higiena i podobro zdravje na `ivotnite za da gi ispolnat strogite kriteriumi za kvalitetot na mlekoto. Od 2012 godina site farmeri koi nema da gi ispolnat ovie kriteriumi nema da predavaat mleko vo mlekarnicite. Makedonskoto mleko ima nekolku pati pove}e somatski kletki i bakterii za razlika od evropskoto GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

o{ kvalitet i nedovolna higiena se glavnata karakteristika na mlekoto koe se proizveduva vo Makedonija. Na{ite farmeri se daleku od standardite za mleko koi go imaat zemjite vo Evropskata unija i treba u{te mnogu da rabotat na higienata na `ivotnite i na nivnoto zdravje. Dopolnitelen problem e {to do 2012 godina zemjava mora da gi ispolni standardite za proizvodstvoto na mleko {to gi imaat zemjite vo EU. So tri kravi kolku {to e prosekot po doma}instvo vo Makedonija, ne mo`e da se postignat visoki higienski uslovi za proizvodstvo na mleko i da se namalat na bakteriite i somatskite kletki (mrtvi kletki koi se nao|aat vo vimeto na `ivotnoto). Vo Makedonija brojot na somatski kletki se dvi`i okolu 500.000 edinki na eden mililitar kuben mleko. Spored podatocite na danskiot bord za mleko, pove}e od 80% od otkupenoto mleko vo Danska sodr`i pod 200.000 somatski kletki.

Ekspertite potenciraat deka na{ite farmeri mora pove}e da investiraat vo kvalitetot i higienata pri proizvodstvoto na mleko.

“Mal broj na somatski kletki zna~i dobro zdravje na `ivotnoto i dobra higiena na farmata. Za da se postignat ovie standardi za kvalitetno mleko, farmerite mora da investiraat vo sto~arskite farmi”, veli Blagica Sekovska, profesorka na Fakultetot za veterinarna medicina vo

L

BUGARSKOTO GORKO ISKUSTVO Bugarija be{e najlo{ primer kako ne treba da se raboti vo pogled na proizvodstvoto na mleko. Koga vlegoa vo EU, K

Makedonskite farmeri treba zna~itelno da go zgolemat kvalitetot na mlekoto

bugarskite farmeri ne bea podgotveni da ispora~aat kvalitet koj go baraat evropskite mlekarnici koi bea vlezeni vo Bugarija, tie bea prinudeni da otkupuvaat mleko samo od golemite farmi bidej}i samo tie gi ispolnuvaat standardite. Na pazarot se javi problem so nedostig na kvalitetno mleko, so {to golemite mlekarnici bea prinudeni da pla}aat i do {est denari pove}e za mlekoto od farmite za da mo`at da gi sprovedat standardite koi gi imaat vo mati~nite zemji. Od druga strana se pojavi golem vi{ok na nekvalitetno mleko na pazarot, so {to gi prinudi malite farmeri da gi kolat kravite i sto~niot fond postojano se namaluva{e.

“Vo odreden moment se pojavi golem nedostig na mleko {to go iskoristija izmamnici koi pravea mleko i sirewe od mleko vo prav uvezeno od strana i go proklamiraa kako bugarsko”, ni objasni Hristo Cvetanov, pretsedatel na Federacijata na farmeri na Bugarija. Kako posledica na vakviot haos od neispolnuvawe na kriteriumite za kvalitet na mlekoto, sto~niot fond vo Bugarija e drasti~no namalen na frapantni 296.000 kravi, {to e samo za 30.000 pove} e od brojot na kravite vo Makedonija. Samo minatata godina se zaklani 39.000 kravi ili 12% od sto~niot fond vo zemjata.

Kako rezultat na toa se zgolemila prose~nata mle~nost po krava kaj na{iot isto~en sosed, i sega iznesuva okolu 3.600 litri mleko po krava godi{no. Spored oficijalnite podatoci vo Makedonija

Skopje.

Na sli~no mislewe se i otkupuva~ite na mleko. Jovan Dabevski od mlekarnicata Zdravje Radovo, potencira deka nivnite kooperanti gi ispolnuvaat kriteriumite koi se postaveni od Veterinarnata uprava za kvalitetot na mlekoto i deka 55% od otkupenoto mleko sodr`i pomalku od 100.000 somatski kletki.

Toj dodade deka poslednite dve godini mnogu e zgolemen kvalitetot na mleko koj go otkupuva Zdravje.

“Lo{iot kvalitet na mlekoto ja namaluva trajnosta na mle~nite prerabotki. So toa se namaluva i ekonomi~nosta na raboteweto na samata mlekarnica”, dodade Dabevski.

Kaj tvrdite proizvodi kako sireweto, od mleko so pove} e somatski kletki e potrebno i pogolema koli~ina za da se proizvede eden kilogram sirewe. Kaj te~nite proizvodi kako trajnoto mleko se namaluva rokot na traewe na mlekoto, potencira Dabevski.

Vakvite sostojbi dopolnitelno ja vlo{uvaat polo`bata na makedonskite farmeri.

Dokolku ne gi ispolnime evropskite standardi za kvalitet, mlekarnicite od zemjava nema da dobijat izvozni broevi za proda`ba na mleko vo EU, a po 2012 godina nema da mo`at da pu{taat proizvodi nitu na doma{niot pazar, toa zna~i deka }e treba da stavat klu~ na vrata.

O

M

E

R

C

I

J

A

Podatoci za proizvodstvo na mleko

12% 500.000 somatski kletki na eden mililitar kuben ima vo makedonskoto mleko

e namalen sto~niot fond vo Bugarija samo minatata godina, zaradi haoti~nata situacija so neispolnuvawe na standardi za kvalitet na mlekoto

BAKTERIITE DOPOLNITELEN PROBLEM Makedonskoto mleko lo{o stoi i so brojot na baketrii vo mililitar kuben mleko, koi se nekolku pati pogolemi od brojot na bakterii koi gi ima vo mlekoto proizvedeno vo zemjite vo EU. Vo Danska 98% od mlekoto sodr`i pod 100.000 bakterii vo eden mililitar, a 72% pod 10.000 bakterii.

Za razlika od Danska vo na{ata zemja brojot na bakterii vo eden mililitar se dvi`i od 200.000 do eden milion.

prose~noto koli~estvo na mleko po krava iznesuva okolu 2.100, a prosekot vo EU e 6.070 litri. Farmerite kaj nas mora da gi prezemat site merki za da gi zapazat ovie standardi inaku bugarskoto iskustvo mo`e mnogu lesno da go desetkuva proizvodstvoto.

L

E

N

O

G

L

A

S

12 25.05.2010

KOMENTARI I ANALIZI

POJADOK SO DEN

OPASNOSTA OD BUXETSKITE DEFICITI VO EVROZONATA

erzite vo Evropa i Amerika ja zavr{ija minatata nedela so zna~ajni padovi. Glavniot problem, se razbira, poteknuva od golemoto zadol`uvawe na problemati~nite evropski zemji, posebno Portugalija, Italija, Grcija i [panija, takanare~enite “PIGS” zemji. Iako paketot od 750 milijardi evra najaven od Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) pred dve nedeli na eden na~in pretstavuva garancija za sopstvenicite na dolgot na PIGS-zemjite, o~igledeno ne{to drugo gi voznemiruva globalnite berzi i pazari na kapital.

Poto~no, vnimanieto po~na da se prefrluva od finansiskata kriza, koja se smiri po najaveniot paket od 750 milijardi evra, do potencijalnite posledici vrz realnata ekonomija na Evropa, a so toa i vrz Amerika.

O~igledno e deka PIGS-zemjite }e mora da prezemat drasti~ni merki so cel da gi namalat buxetskite deficiti vo sopstvenite zemji i da obezbedat sredstva so koi }e mo`at redovno da si go otpla}aat nadvore{niot dolg.

Me|utoa, problemot so golemiot buxetski deficit e problem i vo celata evrozona. Se o~ekuva deka zemjite vo evrozonata }e ostavrat kolektiven buxetski deficit od najmalku 6,6 % vo 2010 godina i najmalku 6% vo 2011, od vkupniot bruto-doma{en proizvod na evrozonata. Nastrana {to ovoj buxetski deficit e dvojno pogolem od dogovorenite limiti od samo 3%

B

koi bea postaveni od samata EU. Ostanuva pra{aweto kako }e se finansira ovoj deficit vo uslovi koga EU se obvrza da finansira paket od 500 milijardi evra za stabilizacija na posledicite od finansiskata kriza. Pra{aweto za finansirawe i goleminata na buxetskiot deficit vo evrozonata e posebno zagri`uva~ko za berzite bidej}i nema jasna vizija za narednite nekolku godini.

Od edna strana, Germanija ve} e vovede zakon so koj se obvrzuva deka buxetskiot deficit na dr`avata nema da bide pogolem od 0,35% vo 2016 godina, a nema voop{to da ima deficit od 2020 godina. Minatata nedela, Francija stana vtorata dr`ava da dade poddr{ka na ovaa politika.

Ova zna~i deka pra{awe na vreme e koga i celata evrozona }e mora da ja sledi Germanija i da se obvrze za prezemawe merki vo narednite pet godini za naglo namaluvawe na buxetskite deficiti na maksimalno nivo od 0,35% od 2016 do 2020 i bez deficit od 2020 godina. Namaluvaweto na buxetskiot deficit bez somne` }e bide pozitiven za realnata ekonomija na evrozonata na srednoro~en i dolgoro~en plan. Me|utoa, problemot na kratkoro~en plan od vakviot poteg e deka namaluvaweto na buxetskite rashodi mo`at da go zagrozat zazdravuvaweto na ekonomijata vo evrozonata.

Namaluvawe na ekonomskata aktivnost vo evrozonata, a vo najlo{ slu~aj i povtorno vleguvawe vo recesija, }e ima

soodvetno negativno vlijanie vrz ekonomijata na SAD, a so toa i negativni posledici vrz globalnata ekonomija. Tokmu toa e pra{aweto na koe berzite najmnogu go svrtija vnimanieto minatata nedela. Voedno, ovaa go objasnuva i golemata nesigurnost koja e prisutna na berzite reflektirana preku golemite dvi`ewa na glavnite berzanski indeksi nagore, pa nadolu koi se slu~uvaa minatite dve nedeli.

Vsu{nost, nesigurnosta ovoj mesec e deleku pogolema od taa {to be{e prisutna vo prvite ~etiri meseci od godinata. Eden od najdobrite indikatori za merewe na nesigurnosta na berzite e takanare~eniot “VIKS indeks” koj ja meri nesigurnosta preku cenata koja trgovcite na berzata ja pla}aat za eden vid osiguruvawe protiv zagubi od golemi dvi`ewa na glavnite berzanski indeksi. VIKS indeksot padna na godi{no najnisko nivo od 15,23% na 12 april, a na krajot na minatata nedela iznesuva{e 40,1%. Za sporedba, vo sredinata na septemvri 2008 godina, neposredno pred po~etokot na globalnata recesija, VIKS indeksot iznesuva{e samo 30,3%, a otskokna na rekordno nivo od 81,65% na 27 oktomvri 2008 godina. Ovoj indeks ne padna i ne se stabilizira{e pod sega{noto nivo od 40,1% duri vo po~etokot na april 2009 godina. Zatoa, sega{noto nivo od 40,1% na ovoj indeks e zagri`uva~ki indikator za realni ekonomski problemi koi mo`at {totuku da sledat

na globalno nivo. Od druga strana, ministrite za finansii na evrozonata imaa sredba pri sredinata na minatata nedela so cel da gi smirat stravovite na evropskite berzi, ispra}aj} i poraka deka nema da se prezemat strogi merki za kratewe na buxetskite rashodi vo celata evrozona, koi merki mo`at da ja turnat ekonomijata na evrozonata povtorno vo recesija. Naglasuvaj}i deka itnite namaluvawa na buxetskite deficiti }e se odnesuvaat samo na zemjite so najproblemati~nite finansii, kako PIGS-zemjite. Rakovodstvoto na EU saka da gi ubedi berzite i pazarite na kapital deka zemji kako Germanija i Francija, koi se finansiski stabilni, nema da prezemat merki za naglo kratewe na nivnite buxetski rashodi. No, ova donekade e vo sprotivnost so politikata ve}e prezemena od Germanija, a minatata nedela poddr`ana i od Francija, deka buxetkiot deficit na ovie dve zemji nema da bide pogolem od 0,35% od sopstveniot brutodoma{en proizvod od 2016 do 2020 godina, po {to i voop{to nema da ima buxetski deficit.

Koga ovie dve zemji prezemaat vakvi ~ekori, pra{awe na vreme e koga }e stigne pritisokot i vrz ostanatite zemji vo evrozonata da ja prezemat istata politika.

O~igledno e deka od edna strana Germanija i Francija ne sakaat ve}e da finasiraat i da pla} aat za buxetskata nedisciplina na koja bilo od drugite zemji vo evrozonata. No, od druga strana

DEN DON^EV ekonomski analiti~arr

se prinudeni da igraat delikatna igra so berzite, obiduvaj}i se da gi ubedat deka buxetskite kastrewa vo evrozonata nema da bidat nagli i imanentni, za da ne se zagrozi zazdravuvaweto na relanata ekonomija vo evrozonata. Slu~uvawata vo Evropa poslednite dve nedeli, mnogu mi nalikuvaat na slu~uvawata vo Amerika vo prvite dve nedeli od septemvri 2008 godina. Se razbira, ishodot za globalnata ekonomija po slu~uvawata vo Evropa, minatite dve nedeli ne mora da bide ist kako {to be{e ishodot po slu~uvawata vo Amerika. No, sevkupnite ekonomski podatoci koi pristigaat od razni krai{ta na svetot, poso~uvat golema verojatnost deka sledi period na oslabnuvawe na globalnata ekonomija.

Za `al, pobrgu otkolku {to o~ekuvav. Se vra}am vo }o{eto na me~kata!

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

INSTITUCIONALNITE INVESTITORI BARAAT DOBRO KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

pored istra`uvaweto na Me|unarodniot monetaren fond od 2005 godina, institucionalnite investitori vo svetot poseduvaat sopstvenost vredna pove}e od 20 trilioni dolari.

Institucionalnite investitori ostanuvaat dominantna sila na finansiskite pazari, denes.

Zatoa e mnogu va`no za kompaniite, za politi~arite i za istra`uva~ite da gi razberat pre ferencite vo pogled na korporativnoto upravuvawe na ovie investitori. No, nivnite preferenci za korporativnoto upravuvawe ostanuvaat privatni i nivnite aktivnosti vo ovaa nasoka se naj~esto zad scenata.

Jozef MekKaheri i Zaharias Sautner od Univerzitetot vo Amsterdam, zaedno so Laura Starks od Univerzitetot vo Teksas vo tekot na 2007 i 2008 godina sprovedoa studija za toa kako institucionalnite investitori ja ocenuvaat za{titata na investitorite na nacionalno nivo i koi se mehanizmite za korporativno upravuvawe koi istite gi preferiraat. Tie utvrdija deka na najgolem del od institucionalnite investitori korporativnoto upravuvawe im e va`no vo nivnite investitorski odluki i golem del od niv se volni da bidat aktivni akcioneri. Dvata zaklu~oka se va`ni i so dalekuse`ni posledici.

Vo najgolemiot broj prethodni

S

istra`uvawa, preferencite na ovie investitori bile utvrduvani posredno. Va`nosta na ova istra`uvawe e {to toa istite gi utvrduva neposredno – preku pra{alnik odgovoren od 118 institucionalni investitori od koi vo prosek sekoj ima sopstvenost vo 89 kompanii, so prose~en procent na sopstvenost od 0,13% i prose~na vrednost na sopstvenosta od 6,1milion dolari. Pra{alnikot bara{e ovie investitori da dadat nivna procenka na nacionalnoto nivo na za{tita na investitorite, nivnite preferenci vo pogled na mehanizmite za korporativno upravuvawe, nivnata podgotvenost da bidat aktivni akcioneri i da imaat koordinirani aktivnosti so drugi institucionalni investitori. Kako kontrolen mehanizam, istra`uva~ite gi sporedija podatocite od odgovorenite pra{alnici, so portoflijata na istite investitori, za da vidat dali nivnite preferenci se reflektiraat vo nivnite sopstveni~ki politiki. Zaradi ednostavnost na sporedbenosta, istra`uvaweto se bazira{e na percepciite na investitorite za dva konkretni pazari na akcii - SAD i Holandija. SAD e zemena kako dr`ava koja ima obi~ajno pravo, so visoko nivo na za{tita na investitorite, nisko nivo na koncentracija na sopstvenosta i visoka institucionalna sopstvenost. Holandija e zemena kako zemja koja ima

kontinentalno pravo, so nisko nivo na za{tita na investitorite, visoko nivo na koncentracija na sopstvenosta i nizok stepen na sopstvenost na akciite od strana na institucionalni investitori. Istra`uvaweto utvrdi deka investitorite koi imaat negativni percepcii za nacionalnoto nivo na za{tita na investitorite se potpiraat na podsegment na mehanizmi na korporativno upravuvawe prisutni na nivo na kompanija, so cel da gi namalat problemite na agentstvo i da obezbedat povrat na investiranite sredstva. Zna~i – korporativnoto upravuvawe vo edna kompanija e tolku pova`no za institucionalnite investitori kolku {to e poslaba generalno za{titata na investitorite na nivo na dr`ava. Klu~ni mehanizmi koi investitorite sakaat da gi vidat vo takov slu~aj se: menaxerite da imaat sopstvenost vo kompanijata, t.e. i tie da bidat akcioneri (87%), nagraduvaweto na menaxerite da bide bazirano na zdobivawe so sopstvenost (86%), nezavisnost na odborot na direktori (86%), transparentnost za ultimativnata sopstvenost na golemite akcioneri (85%), visoka likvidnost na akciite (85%). Od druga strana, istra`uvaweto utvrdi deka zna~itelno pomalku va`ni se slednive mehanizmi: dali odborot na direktori e mal po brojnost (49%), ograni~enosta na traeweto na mandatite na

direktorite (50%) i tajnosta na glasaweto (49%). Istra`uvaweto ponatamu uka`uva deka institucionalnite investitori se podgotveni da bidat vklu~eni vo golem broj na razli~ni mehanizmi na akcionerski aktivizam, od koi naj~estata aktivnost e da glasaat preku proda`ba – odnosno da gi prodavaat svoite udeli. Isto taka mnogu ~esto institucionalnite investititori se volni da glasaat sprotivno od `elbite na menaxmentot na godi{nite sobrani ja na akcioneri. I treto – podgotven os t da se razgovara so menaxmentot. Pove}e od 50% od institucionalnite investitori bi pribegnale kon edna od ovie tri vidovi aktivnosti. Pomalku interes kaj institucionalnite inves titori predizviku vaat – javnite iskazi vo vrska so kompanijata, davaweto na predlozi na godi{nite sobranija na akcioneri i kontaktiraweto na nadzornite odbori, upatuvaweto na javni kritiki ili, pak, prezemaweto na pravni akcii. Normalno, razli~ite institucionalni investitori imaat razli~ni preferenci vo ovaa nasoka - i na primer – hex- fondovite se popodgotveni da prezemaat vakvi akcii od nekoi drugi investitori. Makedonskite kompanii treba vnimatelno da gi ~itaat podatocite koi proizleguvaat od vakvi istra`uvawa. So toa }e dobivaat indicii za idnite postapki na institucionalnite

KIRIL NEJKOV r r rakovoditel na Proektot za k r r u r u korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r f r Me|unarodnata finansiska korpora pora po r ci c ja j (IFC) (IF IFC) C vo C) vo Makedonija Make Ma kedo ke d ni do nija j ja poracija

investitori koi u~estvuvaat vo nivnata sopstveni~ka struktura. Sekako deka }e ima varijacii zavisno od kade doa|aat ovie investitori i vo koi pazari tie investiraat. No, globalnite pokazateli sekoga{ }e imaat opredelena vrednost. Institucionalnite investitori se globalni politi~ki partii na biznisot. Zatoa, u{te nekolku pati }e gi analizirame nivnite preferenci.

Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od {vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO).

IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot, i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

KOMENTARI I ANALIZI

25.05.2010

13

KOMENTAR

IMETO, STAVOVITE I POSLEDICITE

NEMA KVALITET BEZ STANDARDI o tri kravi i sredn ovekovni uslovi za odgleduvawe na `ivotnite ne mo`e da se o~ekuva kvalitetno mleko.

Makedonskite farmeri mora da sfatat d eka treba da inves tiraat vo pogolema higiena i podobro zdravje na `ivotnite dokolku sakaat da im prodavaat mleko na mlekarnicite i po 2012 godina. Ne mo`e samo da se vadat deka nemaat pari i deka ne mo`at da gi ispolnat tie kriteriumi. Neophodno e pokraj kontrolite na mlekarnicite da se napravat kontroli i na farmite i da gi nateraat sto~arite da gi napravat neophodnite investicii za da ne go do`iveeme bugarskoto iskustvo koga kravite od malite farmi s$ pomasovno se kolat.

Za da mo`at makedonskite mlekarnici da predavaat mleko mora da imaat i kvalitetna surovina. Zatoa i vladata treba kone~no da go smeni sistemot na subvencii i samo farmerite koi predavaat kvalitetno mleko i koi inves tiraat vo dobro zdravje na `ivotnite da gi dobivaat subvenciite. Sega{niot model na subvencii samo gi dezorentira farmerite, koi ne se sigurni vo poddr{kata od dr`avata.

Za da se odgleda edna krava se potrebni okolu tri godini. Makedonija nema dolgoro~ni politiki

S

koi proizvodi i se od strate{ka va`nost i koi }e gi subvencionira.

Mo`e ovaa godina eden proizvod da bide subvencioniran, drugata ne. Ovaa nesigurnost i politikite na uvoz na

GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

mleko od stranstvo koi nastanaa po proda`bata na Bitolskata mlekarnica i propa|aweto na Svedmilk gi odvra} a farmerite da investiraat vo osovremenuvawe na farmite.

Del od vinata imaat i lo{ite strategii na vladata koja gi deli subvenciite kako socijalna pomo{ bez da stimulira kvalitet. Toa godinava go napravi i Bugarija , no dodeka da go sfatat toa, polovina od kravite gi isklaa. Da ne ni se povtori toa i nam!!!

PETTA, PA SREĐŒA? {te eden obid na Vladata da prodade tri od ostanatite ~etri kompanii zagubari vo Makedonija. Po nekolkumese~no odlo`u vawe, minatata nedela vo Fanejn{l tajms be{e objaven pettiot po red tender za proda`ba na kompaniite zagubari, prete`no fabriki koi so godini `ivurkaat na rabot na opstanokot. Na proda`ba se oglaseni Ohridski EMO, Prilepskata fabrika za municija Eurokompozit i Tutunskiot kombinat-Prilep, dodeka, pak, proda`bata na OHIS }e po~eka, bidej}i dr`avata s$ u{te ne go konvertirala dolgot na kompanijata vo akcii.

Za skoro propadnatite kompanii, vladata bara da bidat zadr`ani site vraboteni, idniot investitor da investira vo nova oprema i tehnologija, da osvojuva novi pazari i seto toa vo uslovi koga kompaniite imaat ogromni obvrski i rabotat so golemi zagubi. Za da obezbedi sigurna proda`ba na trite kompanii, Vladata plati 700 iljadi evra na konsultantski kompanii koi }e gi izgotvat studiite za najdobriot na~in na proda`ba. No, po nekolkute odlo`uvawa, pregovorite so menaxerite i vrabotenite za da se najde vistinskiot na~in i da se privle~at investitori, s$ poizvesno e deka i ovoj

U

tender }e bide neuspe{en.

Iako Vladata e optimist deka }e se javat zainteresirani investitori, neatraktivnite uslovi koi gi bara, kako i lo{ata sostojba na kompaniite gi pravi neatraktivni za

ALEKSANDRA D SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk spa p sev sevska ska@ka ska @ pit @ka p al al.com al. com.mk mk

sekoj koj }e odlu~i da gi kupi poslednite zagubari.

Dali ova }e bide petta pa sre}a, ili samo u{te eden neuspe{en obid, ostanuva da vidime za 70 dena ili okolu prvi avgust koga zavr{uva javniot povik za prijavuvawe na zainteresirani investitori.

Na mestoto na site ovie deformacii koi se posledica od dejstvuvaweto na SDSM po odnos na pra{aweto za imeto, treba da se obezbedi dovolno {iroka poddr{ka za za~uvuvawe na dr`avnite interesi

roblemot so imeto e problem so koj se soo~uvame ve} e celi dve decenii, no i ponatamu ostanuva problem koj e na prvata pozicija od interes za makedonskite politi~ari. Se redat izjavi vo kontinuitet. ^ini{, ima u{te koj znae kolku novi idei i mo`nosti za da se najde re{enieto. ^ini{, ima politi~ari vo Makedonija koi dosega nemale {ansa i ne im bila dadena mo`nost da go re{at ovoj nametnat spor. Sekojdnevno slu{ame neiscrpno bogatstvo od predlozi od na{ite tranziciski politi~ari.

Ideja do ideja. ^ini{ deka voljata za re{avawe na problemot od drugata strana e najsvetlata to~ka vo ovoj politi~ki kontekst i deka sega edinstveno se ~eka na{iot poteg.

Dobro e {to Grcite sakaat da go re{at problemot (koj demek drug im go sozdade i nametna), no lo{o e {to makedonskata strana ne saka da go zatvori ova pra{awe. Taka nekako zvu~at izjavite na na{ite o pozicioni politi~ki prvenci. No, zaboravaat deka makedonskiot narod i gra|anite na Republika Makedonija imaat dobro pomnewe za site postapki i site izjavi od strana na mnogute politi~ari koi se proteraa ovie godini.

Tezata koja sekojdnevno ja nametnuvaat opozicionite glasnogovornici vo Sobranieto i mediumite e deka ovaa vlada i ovaa vlast nemaat volja

P

da go re{at ova pra{awe.

Tie velat deka ovaa vlada e edinstveniot ko~ni~ar za re{avawe na ovoj problem.

Demek samo ovaa vlast da ne postoi i problemot }e bide re{en. So toa na{ite opozicioni politi~ari pravat nekolku stra{ni gre{ki.

Prvo, se obiduvaat da ja delegitimiraat politi~kata volja na makedonskiot narod i gra|anite na Makedonija, a so toa i go potcenuvaat kapacitetot na gra|anite za pravilna procenka i pravilno donesena odluka (vpro~em na na{ite levi~ari nema da im bide prv pat da go potcenat sopstveniot narod). Ovoj obid za d elegitimaci ja direktno gi zagrozuva makedonskite pozicii. Taa politi~ka volja be{e jasno izrazena na poslednite parlamentarni izbori koga gra|anite ja dadoa svojata poddr{ka na politi~arite koi imaa jasen stav za za{tita na ustavnoto ime i nacionalniot identitet nasproti onie politi~ari koi bez nikakvi detali vetuvaa zatvorawe na ova pra{awe vo rok od {est meseci. Takvata politi~ka pozicija makedonskite gra|ani ja potvrdija i so izborot za Pretsedatel na Republika Makedonija, ~ovek koj jasno zastana zad odbrana na dr`avnite i nacionalni interesi. Sekoj obid da se delegitimira na voninstitucionalen i nelegitimen na~in ovaa volja nema da uspee poradi otsustvoto na poddr{ka za takvite tendencii.

Vtoro, nametnuvaat elementi na nedoverba i principi na otsustvo na nacionalen konsenzus po klu~nite pra{awa.

Stavovite treba da se gradat zaedno no i treba da se ~uvaat zaedno. Za `al, makedonskite opozicioneri vo poslednite godini nekolku pati si gi promenija poziciite po odnos na pra{aweto za imeto. Vo ovoj moment ne se na vlast, no do skoro imaa kontrola nad pove}e institucii kako Vladata i Pretsedatelot na RM, a so toa imaa i ogromno vlijanie vo kreirawe na na{ite pozicii. No, toa ne e taka kaj na{ite ju`ni sosedi.

Kaj niv, na primer, sekoga{ opozicionite politi~ki sili se so poradikalen i porigiden stav po odnos na pra{aweto za odnosite so Republika Makedonija. Toa na nivnite vladi (bez razlika dali se levi~arski ili d esni~ar ski) im dava

daleku pogolem prostor za dejstvuvawe vo nasoka za za{tita na gr~kite nacionalni interesi.

I tie se obvinuvaat pome|u sebe, no ne za toa deka ne se popu{tilo dovolno, tuku za toa deka ve}e i se popu{tilo premnogu. Na krajot na ne{tata, nie i ne uspeavme da vidime nekoja pokrupna razlika vo odnos na ovoj problem pome|u Papandreu i Karamanlis.

Treto, nametnuvaat stav na sebeobvinuvawe za postoeweto na ovoj problem i za negovoto dosega{no nere{avawe. No, nemaat hrabrost ovoj stav da go naso~at kon nivnite stravotni li~ni politi~ki gre{ki i proma{uvawa, tuku gradat stav koj bi ja storil krivec, celata makedonska politi~ka pozicija vo odnos na problemot so Grcija. Ne e retko da slu{neme otstrana i od liderite na makedonskata opozicija i od nivnite megafoni deka edinstven vinovnik zo{to ne e re{en problemot so Grcija, e premierot na Makedonija i negovata politi~ka partija. Sakaat da najdat argumenti koi bi im odele vo polza na ovaa teza, no te{ko im odi. Ja obvinuvaa za nedostig na politi~ka volja za evro-atlansko integrirawe na Vladata na Republika Makedonija, no zaboravaat da ka`at deka taa e istata onaa vlada koja gi ispolni site kriteriumi za ~lenstvo vo NATO, ja ovozmo`i viznata liberalizacija za gra|anite na Republika Makedonija i dobi pozitiven izve{taj i preporaka za po~etok na pregovori za polnopravno ~lenstvo na dr`avata vo Evropskata unija. Sakaat da ja obvinat ovaa vlada deka raboti na uni{tuvawe na prioritetite na Makedonija. Edostavno ne sakaat da razberat deka nivnite tvrdewe pomalku nalikuvaat na glupost. Kako da im se objasni na ovie lu|e deka Papandreu nema nikoga{ da bide obvinet za nere{avawe na ovoj problem od strana na kogo bilo vo Grcija i deka vinata Grcite sekoga{ }e ja naso~uvaat kon nas. Ako toa ne mo`at da go razberat, na{ite opozicioneri toga{ ili sakaat da & odmognat na svojata dr`ava ili, pak, `elbata za vlast e tolku silna {to uspeva da go pomati ~istiot razum. ^etvrto, so `elba da se poka`at kako konstruktivni i pragmati~ni vo kontinuitet gi

ILIJA DIMOVSKI direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

menuvaat svoite stavovi po odnos na pra{aweto za imeto, a so toa gi zagrozuvaat i poziciite na Republika Makedonija vo site dosega{ni i ponatamo{ni razgovori. Dali }e se setite na izjavite na Crvenkovski: od 17.01. 2005 godina koga veli deka ostanuvame na dvojnata formula; od 22.09.2006 godina koga veli deka pova`no e kakvo }e bide re{enieto, otkolku koga }e bide; od 13.03.2008 godina koga spomenuva deka so pridavka ili dodavka koja bi zna~ela dopolnitelen opis na dr`avnoto ureduvawe (politi~ka odrednica) bi uspeale da gi ostavrime celite; od 16.06.2008 godina koga za prv pat ka`uva deka ima potreba Makedonija da napravi ots tapki od takanare~enata dvojna formula, pa s$ do onie izjavi na nivniot partiski potpretsedatel Zoran Zaev koj ni pora~uva{e deka za SDSM e prifatlivo ime so geografska odrednica i deka e vreme da si go svitkame rbetot.

Na mestoto na site ovie deformacii koi se posledica od dejstvuvaweto na SDSM po odnos na pra{aweto za imeto, treba da se obezbedi dovolno {iroka poddr{ka za za~uvuvawe na dr`avnite interesi. Edinstvoto ni e potrebno. No, toa nema da se gradi so podmetnuvawa i begawa. Nekoj vo ovaa dr`ava treba da razbere deka vra}aweto na vlast na SDSM ne e prioritet za makedonskite gra|ani, no za~uvuvaweto na ustavnoto ime i nacionalen identitet sekako deka e.

14 25.05.2010

FEQTON

FELJTON-33 “Nie pominavme niz mnogu bolka dodeka go napravime “drimlajnerot” kako {to treba, i koga kone~no }e trgne isporakata }e bideme generacija ili dve pred koj bilo drug. Ovie letala se 20% polesni, pomalku ja zagaduvaat okolinata i mo`at da patuvaat mnogu, mnogu dolgo.

Veruvajte, ~ekaweto }e se isplati”, veli {efot na Boing IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ecesijata {to predizvika golemi padovi vo patni~kiot i tovarniot aviosoobra}aj, a sledstveno na toa i pomalku investicii na aviokompaniite vo novi letala, kako da ne be{e dovolna nepogoda za Boing (Boeing). Amerikanskiot proizvoditel na komercijalni i voeni letala, so sedi{te vo ^ikago, }e ja zapameti i po nevoljite {to gi ima{e so svojot najgolem adut vo momentov, patni~kiot avion “boing 787-drimlajner”, ~ie {to komercijalno pu{tawe vo upotreba se odlaga{e nekolkupati.

Kompanijata, isto taka, ima{e

R

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNATI BIZNIS - TEORETI^ARI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: XIM MEKNERNI, BOING

DOLGOO^EKUVANIOT “DRIMLAJNER” ]E GO SPASI BOING problemi i so razvojot na programata 747-8. Zaradi pomalata pobaruva~ka, Boing mora{e da go namali i proizvodstvoto na modelite “777”, “747” i “767”.

Kone~no, “787-drimlajner” go ima{e svojot prv let na 15 dekemvri i sega ve}e ~etiri vakvi avioni gi zavr{uvaat svoite test-letovi, otkako bea napraveni site potrebni korekcii {to go predizvikaa odlo`uvaweto na isporakite kon kupuva~ite. A, nivnata lista e prili~no dolga.

Dosega se nara~ani 840 vakvi letala od 55 klienti, so prose~na cena od 178 milioni dolari sekoj. So ova “drimlajner” stana najprodavaniot nov avion vo istorijata na ovaa industrija. I pokraj docneweto, dosega Boing zabele`a samo 70 otka`uvawa, za koi {to {efot na kompanijata, Xejms (Xim) Meknerni, veli deka se od aviokompanii {to imaat neuspe{ni biznis-modeli, a ne kompanii koi {to pove}e ne go sakaat ovoj avion vo svojata flota. Trpenieto na klientite na Boing vo golema mera se dol`i i na recesijata. Golem del od niv raspolagaat so malku ke{ vo momentov, pa i da uspee{e Boing navreme da gi napravi isporakite na “drimlajner”, tie }e imaat problemi so finansiraweto vo ovie nepovolni uslovi za kreditirawe. Zatoa, samo malkumina avioprevoznici sakaat da ja otka`at nara~kata za novoto letalo, {to spored zborovite na Meknerni, }e leta pobrzo od konkurentskite i } e ~ini zna~itelno pomalku za odr`uvawe.

“A, toa e poentata. Avionite } e bidat praveni na ovoj na~in i vo slednite 80 godini.

Nie pominavme niz mnogu bolka dodeka go napravime “drimlajnerot”kako {to treba i koga kone~no }e trgne isporakata, }e bideme generacija ili dve pred koj bilo drug. Ovie letala se 20% polesni, pomalku ja zagaduvaat okolinata i mo`at da patuvaat mnogu, mnogu dolgo.

Veruvajte, ~ekaweto }e se isplati”, veli Meknerni.

MEKNERNI -veli deka i vo delot na modelite “777” i “747” zabele`uvaat porast na nara~kite, {to vetuva vra}awe na pretkriznoto nivo na proizvodstvo nekade vo 2011 godina POTVRDA IGRA SO SINDIKATITE Vo vtoriot segment na proizvodstvoto na Boing: odbrana, vselena i bezbednost, biznisot be{e zagrozen otkako Belata ku} a objavi deka }e krati nekoi nabavki, a amerikanskoto Ministerstvo za odbrana e najgolemiot kupuva~ na Boing vo ovoj segment. Zatoa, vo kompanijata se fokusiraat na pro{iruvawe na ovoj del od biznisot na me|unarodnite pazari. Tie se zgolemija pove}e od dvojno poslednive nekolku godini, osobeno na Bliskiot Istok, kade {to za prvpat proda`bata na voeni letala ima potencijal da ja nadmine onaa na komercijalnite avioni na Boing. Me|utoa, vo Sietl, kade {to porano be{e sedi{teto na kompanijata pred da se prefrli vo ^ikago, izminatava decenija rabotnicite se postojano vo konflikt so upravata. Sindikatite organiziraa {trajkovi {to gi zatvorija pogonite na Boing vo ~etiri navrati, me|u koi i dvomese~niot {trajk vo 2008 godina. Vo noemvri minatata godina, Boing objavi deka go napu{ta Sietl vo polza na novata fabrika {to }e ja gradi za proizvodstvo na svojot nov “787drimlajner”, vo Ju`na Karolina.

Toa }e bide kompaniska prva zaokru`ena proizvodna linija na Boing nadvor od Sietl. Ovoj poteg e delumno predizvikan zaradi pritisokot na finansiskata kriza i potrebata na Boing da vodi pocvrst dijalog so sindikatite. Me|utoa, prednosta na regulativata vo Ju`na Karolina, koja {to gi ograni~uva pravata na sindikatite, kako i vetuvaweto za stimulativen

paket od 400 milioni evra se glavnata pri~ina za gradeweto na fabrikata tokmu tamu.

NAJVA@NA E KONKURENTNOSTA Meknerni, sepak, insistira deka najva`nata rabota e konkurentnosta. “Nema somnenie deka ovaa industrija e globalizirana i nema somnenie deka Kina i ostanatite dr`avi }e stanuvaat s$ pozna~ajni faktori, i Boing i Erbas nema da bidat edinstvenite igra~i. Mora da sme svesni deka toa }e se slu~i”, veli Meknerni. Toa, isto taka, zna~i deka na krajot od denot Boing }e mora da vnimava na svoite tro{oci vo SAD i da proba da postigne diverzificirana rabotni~ka baza, za da ne trpi udari od sindikatite koncentrirani na edno mesto kako dosega. Koga sme kaj rabotnicite, recesijata si go zede danokot i vo Boing – lani bea otpu{teni 8.000 rabotnici, a godinava bea planirani u{te 2.000 samo vo prviot kvartal, a Meknerni o~ekuva novi otpu{tawa do krajot na godinava. Za razlika od pred edna godina, za Boing situacijata sega e podobra. Svetskiot aviosoobra}aj gi zgolemuva svoite brojki. Prognozite na Svetskata asocijacija za vozdu{en transport velat deka patni~kiot aviosoobra}aj godinava }e porasne za 5,6%, a tovarniot za 12%. Osobeno e zna~aen rastot na brojot na letovite kaj premium ili biznis-klasata, a aviokompaniite koi se kupuva~i na Boing zabele`uvaat podobruvawe na svoite finansiski bilansi. Meknerni veli deka i vo delot na modelite “777”

i “747” zabele`uvaat porast na nara~kite, {to vetuva vra}awe na pretkriznoto nivo na proi-zvodstvo nekade vo 2011 godina.

Ako Boing mo`e da ja zapazi dinamikata na dogovorenite isporaki na “drimlajnerot”, }e vrati golem del od doverbata {to ja zagubi kaj kupuva~ite zaradi dolgoto odlo`uvawe na prviot let. A, Meknerni dobro znae deka s$ }e bide zaboraveno edna{ {tom “787-drimlajner” }e po~ne da izleguva od proizvodnite linii na Boing.

KOMPANII & PAZARI 15

25/MAJ/2010 KREDITNIOT REJTING I ZADOL@UVAWETO VO STRANSTVO

MAKEDONSKIOT KREDITEN REJTING SE U[TE E [PEKULATIVEN METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

akedonskiot krediten rejting koj e dobien od strana na Standard i Purs (Standard & Poor’s) kako BB stabilen s$ u{te ne spa|a vo grupata na rejtinzi poznati kako investiciski. Ovaa grupa na rejtinzi gi so~inuvaat rejtinzite so oznaka od AAA do VVV-. Rejtingot koj nie momentalno go poseduvame vleguva vo vtorata grupa na rejtinzi taka nare~eni {pekulativni rejtinzi. Primarnata cel na dobivawe rejting e da se podobri pristapot do stranskite pazari na kapital so cel obezbeduvawe na {to e mo`na poniska kamatna stapka vo slu~aj na zadol`uvawe kaj istite. So ogled na na{iot krediten rejting kamatnata stapka {to na{ata dr`ava bi mo`ela da ja ima vo slu~aj da izdade dol`ni~ka hartija od vrednost vo vid na evroobvrznica bi bila prili~no visoka. Izminative denovi se spomenuva{e i stapka od re~isi 10% dokolku vo momentov na{ata vlada se odlu~i da izdade vakva dol`ni~ka hartija od vrednost. Kreditniot rejting poradi toa e od golemo zna~ewe za dr`avite koi na toj na~in mo`e realno da ocenat po koja kamatna stapka bi bilo nivnoto zadol`uvawe.

Vakvata mo`nost za ocenka ja nudi i faktot {to kamatnite stapki se vo korelacija so kreditnite rejtinzi.

Podobar krediten rejting zna~i podobra odnosno poniska kamatna stapka {to zna~i poevtin pristap do stranskiot kapital [TO E KREDITEN REJTING?!

Kreditniot rejting pretstavuva odnapred formulirano mislewe za odreden krediten rizik. Toj go izrazuva misleweto na odredena rejting-agencija za sposobnost

M

Primarnata cel na dobivawe krediten rejting e da se podobri pristapot do stranskite pazari na kapital i podgotvenost na izdava~ot na odredena dol`ni~ka hartija od vrednost, kako na primer, korporacija, dr`ava ili lokalna samouprava, vo vrska so mo`nostite istata da gi ispolni svoite finansiski obvrski vo celost i navreme.

Kreditniot rejting, naj~esto se odnesuva na kreditniot kvalitet na odredena dol`ni~ka hartija od vrednost i relativnata verojatnost deka mo`e da nastane odreden problem vo vrska so ispolnuvaweto na obvrskite koi proizleguvaat od nea. Naj~esto vakvite rangirawa gi pravat organizacii nare~eni kreditni rejting-agencii kako {to se primer Standard & Poor’s, Fi~ (Fitch) ili Mudis (Moody’s) koi se specijalizirani za ocenuvawe na kreditniot rizik.

Sekoja agencija koristi svoja metodologija za mereweto na kreditosposobnosta, a voedno i koristi specifi~na rejting-skala.

Voobi~aeno, rejtingot se izrazuva vo pismena forma odnosno so koristewe na odredeni bukvi kako oznaki. Ovie oznaki se dvi`at vo odreden spektar na vrednosti, primer od “AAA” do “D” preku koj rejting-agencijata izrazuva odreden stepen na rizik Kaj S&P ovie oznaki gi imaat slednite zna~ewa: oznakata, ‘AAA’- pretstavuva najvisok krediten rejting i zna~i deka se ima isklu~itelno silen kapacitet za da se ispolnat finansiskite obvrski, ‘AA’-mnogu silen kapacitet za da se ispolnat finansiskite obvrski,’A’-silen kapacitet za da se ispolnat finansiskite obvrski, so mala osetlivost na negativni ekonomski

uslovi i promeni, VVV-soodveten kapacitet za da se ispolnat finansiskite obvrski, no so pogolema osetlivost na negativni ekonomski uslovi, VVV-’se smeta za najniska investiciska ocenka od strana na u~esnicite na pazarot. Ovie ocenki se narekuvaat i investiciski rejtinzi. Naredna grupa na ocenki se takanare~enite {pekulativni rejtinzi vo koi spa|aat VV- najvisoka {pekulativna ocenka od strana na u~esnicite na pazarot, VV -’pomalku ranliva finansiska sposobnost na kratok rok, no so mo`nost za soo~uvawe so golemi neizvesnosti vo pogled na delovnite, finansiskite i ekonomskite uslovi, V- vo momentot se ima kapacitet za da se ispolnat finansiskite obvrski, no e silno pod negativno vlijanie na mo`ni idni delovni, finansiski i ekonomski uslovi, SSS-vo momentot e zavisna od povolni delovni, finansiski i ekonomski uslovi za da se ispolnat finansiskite obvrski, SS-vo momentot e visoko podlo`na na rizik, S-vo momentot e silno problemati~na vo pogled na ispolnuvawe na obvrskite, ‘D’-ne e vo sostojba da gi ispolni finansiskite obvrski.

KREDITNIOT REJTING NE E INDIKATOR ZA INVESTIRAWE Iako investitorite mo`at da gi koristat kreditnite rejtinzi vo donesuvaweto odluki za investicii, sepak, rejtingot ne e indikator za investirawe. So drugi zborovi, rejtingot ne se kupuva, prodava, nitu, pak, pretstavuva preporaka ili merka za vrednost na sredstvata.

Tie se odnesuvaat samo na eden

10%

bi iznesuvala vo momentov kamatnata stapka na na{ata evroobvrznica

aspekt od investiciskata odlukakreditniot kvalitet. Toa vo nekoi slu~ai, mo`e da bide od golema korist vo pogled na pojasnuvawe za samite investitori za toa {to mo`e istite da o~ekuvaat kako povrat vo slu~aj na investirawe.

Zaradi toa vo ocenuvawe na investiciite, investitori treba da gi zemat vo predvid ne samo kreditniot rejting tuku i kvalitetot na nivnite portfolija, nivnata strategija za investirawe i vremenskata ramka za vra}awe na investicijata, potoa nivnata tolerancija na rizik, kako i procena na relativnata vrednost na bezbednosta vo sporedba so drugi hartii od vrednost. Analogno na pogore iznesenoto, naj~esto koga se kupuva nekoe vozilo, sigurnosta e eden od uslovite za istoto da bide kupeno, no ne i najbiten uslov.

ZO[TO KREDITNIOT REJTING E PROMENLIV Pri~inite za negovata korekcija se razli~ni i mo`at da bidat povrzani so celokupnite pomestuvawa vo ekonomijata ili biznis- sredinata, no isto taka i poradi promeni na okolnostite koi vlijaat vrz odredena industrija ili subjekt.

Vo nekoi slu~ai, promenite vo biznis-klimata mo`at da vlijaat na kreditniot rejting na {irok spektar na izdava~i i hartii od vrednost.

Primer, pojava na nova posilna konkurencija ili posofisticirana tehnologija od onaa koja konkretna kompanija ja ima ili ja o~ekuvala mo`e da ja namali profitabilnosta, a so toa i rejtingot na kompanijata.

Kaj dr`avite toa mo`e da bide slu~aj vo pogled na rastot ili namaluvaweto na mo`nosta za da go snosat dol`ni~kiot tovar, pojava na ogromni i itni kapitalni rashodi, ili promeni vo zakonskata legislativa.

Dodeka nekoi faktori na rizik imaat tendencija da vlijaat na site izdava~i-primer se zgolemuva inflacijata {to vlijae na kamatnata stapka i cenata na kapitalot drugi faktori na rizik mo`e da se odnesuvaat samo na tesna grupa na izdava~i.

Na primer, kreditosposobnosta na edna dr`ava ili op{tina mo`at da bidat pogodeni od promeni kaj naselenieto vo pogled na pomali prihodi na dano~nite obvrznici, koi ako se namalat se namaluva i sposobnosta za otplata na dolgot.

Sepak, odreduvaweto na krediten rejting ne e egzaktna nauka bidej}i ne mo`e da se predvidat idnite nastani i slu~uvawa. Zaradi ovie pri~ini rejtinzite ne se nameneti kako garancii za kreditniot kvalitet ili merka na verojatnost deka odreden izdava~ }e gi ispolni ili nema da gi ispolni svoite obvrski.

Namesto toa, rejtinzite go izrazuvaat bonitetot na izdava~ot ili kreditniot kvalitet na odredena dol`ni~ka hartija od vrednost.

Na primer, korporativnite obvrznici oceneti kako ‘AA’ zna~at deka nejzinite izdava~i imaat povisok krediten kvalitet otkolku izdava~ite na korporativna obvrznica so “rejting VVV”.

No, toa ne zna~i deka vakvata oznaka so AA e garant vo pogled na ispolnuvawe na finansiskite obvrski, tuku toa zna~i deka e pomalku verojatno deka istata }e ima pogolema devijacija vo pogled na ispolnuvawe na obvrskata od obvrznicata so VVV rejting.

16 25.05.2010

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

IPO VO EVROPA PRODOL@UVAAT I POKRAJ KRIZATA

POLSKA PLANIRA DA GO PRAVI NAJGOLEMOTO IPO VO EVROPA METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

pokraj dol`ni~kata kriza vo Grcija, IPO vo Evropa postavija rekord za poslednite tri godini, vo pogled na goleminata na privlekuvawe na sredstva vo odnos na tie od SAD. Najnovoto }e se pravi vo Polska.

Vladata na ovaa dr`ava planira da prodade 52% od svojot del vo Tauron Polska Energia (Tauron Polska Energia), koja e vtora po golemina energetska kompanija vo zemjata. Primarnata javna ponuda na akciite (IPO) na Tauron e zaka`ana za vo

I

juni i e del od ambicioznata programa na polskata vlada da privle~e 10 milijardi dolari vo buxetot do krajot na ovaa godina preku proda`bata na akcii na del od ostanatite dr`avni pretprijatija.

Vladata na Polska, voedno, planira da zadr`i okolu 34% od udelite koi gi poseduva vo komunalni pretprijatija, vo slu~aj investitorite da poka`at ponatamo{en interes i za ovie akcii. Se pretpostavuva deka ako IPO na Tauron Polska Energia bide uspe{no, toga{ toa mo`e da go nadmine po svojata golemina IPO na polskata osiguritelna kompanija PZU, koja privle~e 2,5 milijardi amerikanski dolari stanuvaj} i najgolemo IPO na nivo na

cela Evropa od dekemvri 2007 godina pa navamu.

Preku ovaa javna ponuda na akcii Polska planira da prodade dr`avni sredstva vo vrednost od 10 milijardi dolari vo tekot na ovaa godina. Dr`avata se re{ila na ovoj poteg i poradi golemiot buxetski deficit vo iznos od 16,1 milijardi dolari koj saka da go nadomesti so sredstvata od ovaa inicijalna javna ponuda. Ovoj iznos na deficit vo buxetot se udvoil vo tekot na izminatata fiskalna godina, pa sosema e normalno {to polskata vlada se trudi na sekoj mo`en na~in da go anulira istiot. Od druga strana, se smeta deka so proda`bata }e se postigne i delumno stimulirawe na ekonomijata, no i

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

Planirano e, isto taka, dokolku IPO na Tauron Polska Energia pomine kako {to treba, kompanijata da go zgolemi svojot kapital preku dopolnitelno emitirawe na novi akcii, ne podocna od istekot na 18 meseci otkako nejzinite akcii }e po~nat da se trguvaat vo ramkite na Var{avskata berza

10

milijardi dolari vo buxetot planira polskata vlada da donese preku IPO na kompaniite

77

primarni javni ponudi na akcii ima{e vo Evropa vo tekot na prviot kvartal godinava

na vrabotuvaweto.

Vladata na Polska ne zapira tuka. Istata ve}e prodade ili planira da ponudi akcii vo u{te pet drugi kompanii, me|u koi: pretprijatie od oblasta na komunalni uslugi, osiguritelna kompanija, proizvoditel na bakar, naftena rafinerija, kako i del od Var{avskata berza.

Planirano e, isto taka, dokolku IPO na Tauron Polska Energia pomine kako {to treba, kompanijata da go zgolemi svojot kapital preku dopolnitelno emitirawe na novi akcii, ne podocna od istekot na periodot od 18 meseci otkako nejzinite akcii }e po~nat da se trguvaat vo ramkite na Var{avskata berza.

Za goleminata na ova IPOgovori i faktot {to kako globalni koordinatori na primarnata javna ponuda se javuvaat {vajcarskata banka UBS i italijanskata finansiska grupa UniCredit SpA, a kako nivni partneri }e se javat i amerikanski banki i finansiski grupacii,

kako {to se Bank of America, Merrill Lynch i ING. Zadol`eni za proda`bata na akcii na lokalnite polski investitori }e bidat BRE Bank, PKO Bank Polski, Bank Ochrony Srodowiska i DM Trigon.

DVETE MAKEDONSKI IPO NE SE POKA@AA KAKO USPE[NA PRIKAZNA Dodeka niz Evropa imame situacija kade {to evropskite inicijalni javni ponudi se vo s$ pogolem porast vo odnos na onie od SAD, za {to zboruvaat i podatocite od istra`uvaweto koe e sprovedeno od strana na konsultantskata ku}a Prajs Voterhaus Kupers (PWC), kade {to stoi deka vo prviot kvartal od ovaa godina vo Evropa se sprovedeni okolu 77 vakvi primarni javni ponudi na akcii, vo SAD nivniot broj iznesuva samo 27, vo Makedonija od postoeweto na na{ata berza pa navamu svedoci bevme na dve vakvi primarni emisii na akcii.

I dvete, spored misleweto na mnogu eksperti, me|u koi e i ona na izlaga~ite vo ramkite na Berzanskata godi{na konferencija, pominaa bez nekoja uspe{na prikazna koja bi slu`ela kako motivacija za novi takvi emisii.

Iako kako eksperti, site se soglasni deka e potrebno za`ivuvawe na primarniot pazar kaj berzata so cel za`ivuvawe na celokupniot pazar na kapital, sepak, pesimisti~ki se stavovite vo pogled na toa deka e mo`no naskoro da se o~ekuva nekoja kompanija da se odlu~i na vakov ~ekor. Glavna pri~ina e slabata likvidnost na na{ata berza i anemi~nosta kaj investitorite vo pogled

na investiraweto vo akcii.

Zatoa, del od direktnite u~esnici na pazarot na kapital smetaat deka ako nekoj se odlu~i na takov ~ekor, bez razlika na nivnite `elbi, }e bide osuden na neuspeh.

Poradi toa, tie se nadevaat deka {tom za`ivee berzata i investitorite izlezat na nea, odnosno povtorno imame bikov pazar, deka toga{ }e bide najdobriot moment za vakov ~ekor. Vo toj pogled ekspertite istaknuvaat deka e bitna i podr{kata od dr`avata, pa zatoa na Konferencijata bea upateni i preporaki do dr`avata da prezeme nekakvi stimulativni merki so cel da gi potikne na transformacija dru{tvata so ograni~ena odgovornost vo akcionerski dru{tva.

Sepak, ima i takvi dru{tva koi se odlu~ile na ovoj ~ekor, odnosno premin vo AD, no zakonskite proceduri, odnosno vremenskiot rok za odobruvawe na emisija na akcii, se dolgi. “Procedurite za po~etna emisija na akcii, a potoa i procedurata za nova emisija za akcii spored Zakonot za hartii od vrednost se mnogu dolgi. Ovoj vremenski period mo`e da bide povolen za kompanii koi sega po~nuvaat so rabota i koi tekovno ne se soo~uvaat so problemi od finansiski aspekt za razlika od kompaniite koi podolgo vreme rabotat i na koi im trebaat finansiski sredstva vedna{.

Zatoa na ovie kompanii im e polesno s$ u{te da se zadol`uvaat kaj bankite�, se naveduva vo izjavata koja za dnevniot vesnik "Kapital" ni ja dadoa od edna na{a renomirana kompanija.

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok-20.05.2010)

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

17

25.05.2010

BERZANSKO NEDELNO TRGUVAWE

INDEKSOT SO BLAG PORAST Vo tekot na skratenata pretprazni~na nedela na trguvawe vo ramkite na na{ata berza be{e ostvaren promet od okolu 71,6 milioni denari, {to e za 10% pomalku vo odnos na prethodnata

71,6 milioni denari e vrednosta na ostvareniot promet vo tekot na minatata nedela

Ponedelnikot, MBI-10 go zavr{i na nivo od 2455,87 indeksni poeni bele`ej}i pad za okolu 2,45% vo odnos na minatiot petok, no sepak, kako pozitivno toj den mora da se istakne zgolemuvaweto na prometot. Imeno vo pondelenikot berzata ostvarila promet od okolu 28,4 milioni denari {to e duri za tri pati pove}e vo odnos na ostvareniot promet od okolu 9 milioni denari minatiot petok. Vakviot promet be{e ostvaren vo ramkite na 171 realizirana transakcija. Najgolemiot del od nego vo iznos

od okolu 25,8 milioni denari be{e ostvaren povtorno vo ramkite na trguvaweto na oficijalniot pazar, a ostanatiot del od okolu 2,5 milioni denari so ogled na toa {to nema{e bloktransakcii be{e ostvaren vo ramkite na redovniot pazar.

Od berzanskite indeksi vo tekot na toj den rast od 0,05% zabele`a indeksot na javno poseduvanite dru{tva MBID dostignuvaj}i 2684,63 indeksni poeni.

Vo vtornikot za prvpat, po podolgo vreme, spored statistikata na berzata imame

ZGOLEMUVAWE NA TRANSPARENTNOSTA KAJ AKCIONERSKITE DRU[TVA

godi{nata smetka odnosno finansiskite izve{tai na izdava~ot.

Pokraj ovie podatoci kompaniite }e mora da dadat i podatoci i vo vrska so promenite koi nastanale kaj subjektot kako {to se promeni vo sopstveni~kata struktura nad 10%, statusni promeni na dru{tvoto, promeni vo organite na upravuvawe i rakovodewe, eventualnata nova emisija za hartii od vrednost kako i drugi promeni vo raboteweto koi zna~ajno vlijaat vrz cenata na hartiite od vrednost. Ovie promeni spored zakonot }e treba da bidat objavuvani isto taka na Internet-sajtot od ovlastenata berza vo najkratok mo`en rok, no ne podocna od 10 kalendarski dena od denot na nastanatata promena. Zakonski isto taka e predvideno i objavuvawe na revidiranite finansiski izve{tai, dokolku izdava~ot soglasno zakonot e dol`en da gi podvede na revizija svoite finansiski izve{tai, a isto taka e predvideno i objavuvawe na misleweto od strana na ovlasteniot revizor vo vrska so istite.

Za pravnite lica koi nema da se pridr`uvaat kon ovie obvrski so navedeniot zakon, predvidena e globa vo visina od 2.5005.000 evra za dru{tvoto i globa od 1.000-2.000 evra za odgovornoto lice vo kompanijata dokolku go prekr{i zakonot.

METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o tekot na ovaa skratena pretprazni~na nedela na trguvawe vo ramkite na na{ata berza be{e ostvaren promet od okolu 71,6 milioni denari. Ona {to raduva e podatokot {to poleka se vra}a doverbata vo osnovniot berzanski indeks MBI-10. Posle pet dena pad, ovoj indeks bele`i kontinuiran rast tri dena po red.

V

o poslednite izmeni koi se predvideni vo Zakonot za hartii od vrednost od april 2010 godina se vovede obvrska za izvestuvawe na javnosta so opredeleni podatoci od strana na akcionerski dru{tva koi ne kotiraat na ovlastena berza i koi ne se dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe.

So ovoj poteg }e se zgolemi transparentnosta kaj ovie kompanii {to e od golemo zna~ewe za momentalnite no i idnite investitori.

Poradi toa Komisijata za hartii od vrednost vo tekot na prethodnata nedela preku javnite mediumi im se obrati na ovie pravni lica poso~uvaj}i im koi se podatocite {to istite treba da gi objavuvaat, rokot

S

na nivno objavuvawe kako i mestoto kade {to treba istite da bidat objavuvani.

Pravnite lica koi spa|aat vo ovaa grupa, spored noviot zakon, }e mora kako bitni podatoci koi se od javen interes da objavuvaat redica na bitni informacii kako na primer kolkavi im se vkupnite prihodi, dobivkata od redovnoto rabotewe pred odano~uvawe, dobivkata za celata finansiska godina, neto-gotovinskiot tek, dobivkata za finansiska godina po akcija kako i dividenda po akcija. Vo pogled na ovie podatoci, istite }e mora da bidat objaveni na internetstranicata na ovlastenata berza i toa vo rok od 15 dena od usvojuvaweto na

pad vo tekot na minatata nedela. Od druga strana, vakviot rast na ovoj indeks ne go sledea i drugite dva indeksa. Vkupniot promet od okolu 14,5 milioni denari be{e ostvaren vo ramkite na realizirani 91 transakcija.

Pokraj toa {to nemavme pad na prometot odnosno istiot kolku-tolku se zadr`a vo ist obem, raduva i podatokot {to povtorno bele`i rast i MBI-10. Ovoj indeks porasna za 0,08% dostignuvaj}i nivo na 2468,2 indeksni poeni.

Rast od 0,04% do`ivea i berzanskiot indeks OMB koj denot go zavr{i na nivo od 108,64 indeksni poeni.

Za razlika od niv MBID indeksot povtorno bele`i pad i toa od 0,46%. Ovoj indeks fini{ira{e na nivo od 2624,09 indeksni poeni.

Za razlika od vtornikot, vo sredata povtorno se vra}a trendot od prethodnata nedela odnosno imame pogolem broj akcii na kompanii koi zagubile od svojata vrednost otkolku od onie kaj koi se zgolemila vrednosta.

pogolem broj kompanii ~ii hartii od vrednost se dobitnici. Vakvi kompanii bea 10, a kako najgolem dobitnik se javuva akcijata na Makstil.

Vo pogled na ovaa statistika kako gubitnici se javuvaat akciite na 9 kompanii me|u koi kako najgolem gubitnik e onaa na Acelormital. Vo vtornikot zapo~nuva kontinuiraniot rast na MBI10 porasnuvaj}i za 0,42% i zadr`uvaj}i se na nivo od 2466,17 indeksni poeni.

Ovoj rast na osnovniot berzanski indeks sleduva posle nekolkudnevniot kontinuiran K

O

M

E

R

POSLEDNIOT DEN OD TRGUVAWETO OBOEN VO ZELENO Krajot na skratenata ovonedelna trgovska sesija vo C

I

J

A

L

E

N

ramkite na berzata be{e obele`an so rast na site tri indeksi.

Osnovniot berzanski indeks porasna za 0,06% zavr{uvaj} i na 2469,7 indeksni poeni, MBID indeksot porasna za 0,27% dostignuvaj}i 2631,09 indeksni poeni, a OMB fini{ira{e na 108,7 indeksni poeni rastej}i za 0,06%. Vo odnos na prometot istiot zabele`a mal pad i iznesuva{e okolu 13,8 milioni denari. Investitorite preferiraa vo tekot na ovoj den da trguvaat najmnogu na oficijalniot pazar. Za toa govori i podatokot deka skoro 95% od ostvareniot promet vo iznos od okolu13,1 milion denari se ostvaril vo ramkite na trguvaweto na oficijalniot pazar na berzata.

Vo ramkite na redovniot pazar be{e ostvaren promet vo iznos od okolu 671 iljada denari. Vakviot promet be{e realiziran vo ramkite na 100 transakcii, a toj den i prethodnite denovi povtorno nema{e blok-transakcii. Vo pogled na akciite na kompanii koi najmnogu dobile odnosno izgubile, situacijata ovoj pat be{e ista.

Odnosno i na stranata na gubitnici i na onaa kaj pobednicite imame po osum kompanii. Vo grupata na dobitnici kako najgolem se javuva akcijata na Blagoj \orev od Veles, a kako najgolem gubitnik akcijata na R@ Inter-trans{ped od Skopje.

Bez promena ostanaa akciite na 5 kompanii.

O

G

L

A

S

KOMPANII & PAZARI

18 25.05.2010 PRIZNANIJA OD “SV. KIRIL I METODIJ” ZA MUKAETOV I DAV^EV

ZBORUVAWE ZA 0 DENARI PO MINUTA SO NOVATA PONUDA NA ONE

o ramkite na obele-`uvaweto na patronatot na 24 maj i 61 godina od formiraweto na najstariot univerzitet vo zemjava, rektorot na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij", prof. d-r Velimir Stojkovski, im vra~i plaketi na Univerzitetot za 2010 godina na generalniot direktor i pretsedatel na upravniot odbor na Alkaloid, g. @ivko Mukaetov i na g. Stojan Dav~ev, prviot ~ovek na Dasto od Skopje za zna~ajni ostvaruvawa povrzani so visokoobrazovnata, nau~no-istra`uva~kata i kulturnata dejnost, kako i za afirmacija na Univerzitetot vo zemjava i

NE ima nova ponuda za svoite pripejd-korisnici vo mobilnata telefonija. Site korisnici na pripejd-uslugite na mobilnata telefonija na ONE dobivaat mo`nost da zboruvaat za 0 den/min so site ONE mobilni i fiksni korisnici.

Paketot e dostapen za pripejd-korisnicite na ONE so pretplata od 79 denari i vklu~uva 200 minuti razgovor, a mo`e da se

V

stranstvo. Na vra~uvaweto na plaketite prisustvuvaa pretstavnici na pove}e stranski univerzitetski institucii so koi Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" ima plodna sorabotka. Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" rabotata ja po~na pred 61 godina so samo 18 profesori i okolu 1.000 studenti, a denes pretstavuva najgolem univerzitet vo zemjava so pove}e od 3.200 profesori i pove}e od 126.000 diplomirani studenti.

O

aktivira so ispra}awe SMS-poraka so tekst: NULA START na brojot 181.

Aktivirawe, proverka na rokot za koristewe na paketot, proverka na raspolo`livite minuti, kako i deaktivirawe na paketot se vr{i preku besplatni SMS-poraki na brojot 181 - za aktivirawe so ispra}awe SMS so tekst: NULA START; za proverka na rokot za koristewe i raspolo`livite

minuti so ispra}awe SMS so tekst: NULA STATUS; za deaktivirawe so ispra}awe SMS so tekst: NULA STOP, kako i preku proda`nite mesta na ONE i Centarot za gri`a za korisnici so povikuvawe na 181.

Korisnicite }e mo`at da go aktiviraat paketot edna{ vo period od edna nedela, a pretplatata se odbiva od smetkata po aktiviraweto na paketot.

PO DVOMESE^NO ODLO@UVAWE

PO^NA „LOVOT” ZA EMO, EUROKOMPOZIT I TUTUNSKI KOMBINAT

Vladata gi objavi uslovite za potencijalni investitori za zagubarskata trojka-EMO, Eurokompozit i Tutunski kombinat.

Samo kriteriumite za proda`ba na OHIS }e po~ekaat dr`avata prvo da go konvertira dolgot vo akcii.

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

bjaveni se javnite povici za site potencijalni investitori na trite dr`avni zagubari-EMO, Eurokompozit i Tutunski kombinat.

Vladata po dvomese~no odolgovlekuvawe kone~no gi objavi kriteriumite spored koi, sega }e se naddavaat stranski i doma{ni investitori, zainteresirani za nekoja od ovaa zagubarska trojka.

Spored podatocite objaveni vo “Fajnen{l tajms” i vo dva doma{ni vesnici, na cena se Tutunski kombinat od Prilep i EMO od Ohrid.Na idniot investitor vo EMO, kompanija koja dosega se zanimava{e so proektirawe, proizvodstvo i izgradba na energetski i industriski objekti, Vladata }e mu gi prodava 400.626 akcii, ili 65,15% od akcionerskata glavnina na EMO. So bankarska garancija od re~isi 170.000 evra, site zainteresirani fizi~ki lica, strate{ki ili finansiski investitori, vo rok od eden mesec }e mora da ja kompletiraat svojata ponuda i da ja dostavat do Ministerstvoto.

EMO od Ohrid }e se prodava so 1835 vraboteni. Lani kompanijata napravila zaguba od 5,4 milioni evra. Idniot investitor ovaa kompanija }e ja kupuva so duri 40 milioni evra obvrski.

Investitorite zainteresirani pak, za idninata na Tutunskiot kombinat od Prilep, kompanijata bi ja prezele so 1.166 vraboteni. Spored informaciite, Tutunski kombinat lani ostvaril zaguba od tri milioni evra. Zaklu~no so 31 dkemvri minatata godina, kompanijata imala obvrski od okolu 64 milioni evra. So kvalifikuvani dokumenti, kompletna tehni~ka dokumentacija, finansiska ponuda i bankarska garancija od 50.000 evra, }e kupuvaat 1.557.059 akcii, odnosno 84,42% od akcionerskata glavnina od ovaa industrija koja so decenii obrabotuva tutun i proizveduva cigari.

Vo javniot povik i za ohridski EMO i za prilepski Tutunski kombinat, dr`avata od strate{kite investitori-

O

64.000.000 40.000.000 Evra se obvrskite vo 2009 godina na Eurokompozit-Prilep

Evra se lanskite obvrski na EMO od Ohrid

pravni lica bara na godi{no nivo, poedine~nite ili konsolidiranite prihodi od proda`ba za prethodnite dve godnini da nadminuvaat 20.000.000 evra, dodeka, pak, za finansiskite investitori, i za 2008 i za 2009 godina vkupnoto godi{no finansisko portfolio da bide pogolemo od 50.000.000 evra. Vo slu~aj na konzorcium od u~esnici, propi{anite kriteriumi }e treba da gi ispolni

nositelot na konzorciumot.

Samo za prilepskata kompanija koja proizveduva kompozitni materijali, Eurokompozit, od potencijalnite investitori se baraat poniski finansiski garancii. Za vkupno 3.489.219 akcii, {to vsu{nost se 100% od akcionerskata glavnina na kompanijata, zainteresiranite kupuva~i vo celokupnata dokumentacija moraat da dostavat bankarska garancija od 61

iljada evra. Vladata, zaedno so dvete konsultantski ku}i, Diloit i Tu{ i Bulbrokers, konstatirale deka idniot sopstvenik na Eurokompoziti, ako e firma, vo poslednite dve godni od svoeto rabotewe treba da poka`e deka i vo 2008 i vo 2009 godina ostvarila nad 5.000.000 evra prihodi od proda`ba.

Ako idniot investitor e nekoj finansiski fond, finansiska institucija ili fizi~ko lice, uslovot e vkupnoto investicisko portfolio vo 2008 i 2009 godina treba da nadminuva 20.000.000 evra, za sekoja godina poedine~no.

Idniot investitor Eurokompozit }e ja kupi so vkupno 454 vraboteni, 1,8 milioni evra obvrski. Prilepskiot zagubar, lani napravil dva miliona zagubi.

Za site tri kompanii, Vladata navela deka zainteresiranite ponuduva~i vo svoite ponudi

treba da dostavat i potvrda od sudot so koja }e doka`at deka ponuduva~ot ne e vo ste~aj ili likvidacija, nitu e pokrenata takva postapka.

Za izgotvuvaweto na ovie uslovi na trite javni povici za EMO, Tutunski kombinat, Eurokompozit i OHIS, Vladata gi najmi dvete konsultantski ku}i za 700.000 evra.

VO OHIS SE U[TE DR@AVATA NE GO KONVERTIRALA VLOGOT VO AKCII Izvori od Vladata za “Kapital” otkrivaat deka dr`avata, odnosno Vladata s$ u{te ne gi konvertirala vo akcii dolgovite po osnov na danoci, pridonesi i drugi javni dava~ki od OHIS. Potvrda za ova stigna i od konsultantite.

Tokmu zatoa, nekoga{niot hemiski gigant ne se prodava vo paket so drugite tri zagubari. Vo Centralniot registar s$ u{te e vo tek konverzijata na dolgot vo

dr`avni akcii. Involviranite vo procesot na kreirawe na uslovite za prodavawe na ovie ~etiri dr`avni kompanii, dvomese~noto docnewe na javnite povici go objasnuvaat so re{avaweto na nekolku problemi. Kopjata se “kr{ele” najmnogu okolu definiraweto na dobri socijalni paketi koi se dogovarale direktno vo komunikacija so vrabotenite vo kompaniite, kako i toa kako da se re{i odnosot so bankite, ako se znae deka na site ~etiri dr`avni zagubari imotot im e pod hipoteka. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi e optimist za ishodot od ve}e raspi{anite me|unarodni javni povici. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, vo intervju za “Kapital” objasni deka postojat mnogu aspekti koi denes procesot na proda`ba na ovie firmi go pravat mnogu te`ok, duri ja doveduvaat vo pra{awe i samata realizacija. “Glavnata cel ni e kupuva~ite da zadr`at {to pogolem broj na vraboteni, po mo`nost site, barem za period od pet godini, osven za onie koi spogodbeno }e se odlu~at da go napu{tat rabotnoto mesto. Vtora cel ni e kompaniite da prodol`at da funkcioniraat vo svojata osnovna dejnost i treta cel ni e da se iznajde takov partner koj }e bide vo sostojba da investira i dopolnitelni sredstva i da obezbedi novi pazari za ovie kompanii.

Vo taa nasoka fokusot ni e da najdeme pokvalitetno, a ne pobrzo re{enie”,otkriva Pe{evski.

KONSULTANTITE SE U[TE LOVAT INVESTITORI Ovlasteniot revizor na konsultantskata ku}a Diloit i Tu{ vo Skopje, Lidija Nanu{ e optimist deka nekolkumese~nata naporna rabota }e donese uspeh na krajot.

“Zasega postoi inicijalen interes, konkretno za Ohis, kompanijata za koja nie sme anga`irani. Intenzivno rabotime za da se animira pazarot, da se najadat zainteresirani investitori i celiot ovoj proces na krajot da bide uspe{en”, veli Nanu{.

KOMPANII & PAZARI

25.05.2010

19

ISTRA@UVA^KITE AGENCII GO RAZRABOTUVAAT PAZAROT

SO ISTRA@UVAWE NA PAZAROT DO DOLGORO^NO LOJALNI KLIENTI I pokraj dvojno povisokite ceni, pobaruva~kata na analizi na pazarot vo Hrvatska e mnogu pogolema otkolku vo Makedonija VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

stra`uvawata na pazarot stanuvaat s$ pobarani od strana na pogolemite kompanii. Spored niv, tie se neizbe`na alatka, pred s$, za zadr`uvawe na ve}e postoe~kite klienti i za izrabotuvawe na dolgoro~na strategija za idnite planovi i investicii.

"Polesno e da se zadr`i stariot klient, otkolku da se najde nov", veli Ines Do{en od hrvatskata istra`uva~ka agencija Hendal, koja na pazarot e prisutna 17 godini.

Do{en objasnuva deka pred 15 godini kompaniite ne bile svesni za ulogata na istra`uva~kite agencii, no sega sfa}aat deka treba kontinuirano da se vlo`uva vo istra`uva~ki alati.

I makedonskite kompanii po~naa da go sledat zapadniot trend na rabota.

Spored nekoi od niv, istra`uvawata se skapa investicija koja ne e najneophodna vo vreme na kriza, no pogolemiot del od kompaniite se decidni: vredi da se vlo`uva vo analiza na pazarot.

"Toa, definitivno, e isplatliva investicija", veli Ratka Nedelkovska od Stopanska banka, dodavaj}i deka tie pred 65 godini go osnovale toj odnos

I

od

200 7.000

do evra mo`e da ~ini istra`uvaweto na pazarot

me|u bankata i klientot i sega go razvivaat i prodlabo~uvaat so cel {to podobro da gi zapoznaat nivnite klienti, da gi razberat nivnite potrebi i da izlezat vo presret na nivnite barawa.

Bez razlika dali istra`uvawata se kvalitativni, kvantitativni, masovni ili potesni, tie, sepak, gi sproveduvaat kako del od nivnata rabotna strategija.

Vo odnos na toa dali po istra`uvawata drasti~no se menuva sostojbata na firmite, sproveduva~ite se iskreni: "Te{ko e ne{to naglo da se promeni. Sepak, uspevame na kompaniite da im obezbedime dolgoro~no lojalni klienti".

KOLKU ^INI EDNO ISTRA@UVAWE NA PAZAROT? Od istra`uva~kata agencija Swot velat deka sekoe istra`uvawe si nosi tro{oci na sproveduvawe, no potenciraat deka vredi i informacijata koja {to se dobiva. Spored niv, cenata zavisi od tipot na samoto istra`uvawe.

Na primer, cenata na edno mystery shopping research (istra`uvawe preku anga`irawe tajni kupuva~i za da go ispitaat rabot-

noto mesto), zavisi od brojot na proda`ni mesta i brojot na vraboteni vo istite.

"Edno istra`uvawe mo`e da ~ini od 200 do 7.000 evra. Za anketirawe cenata najmnogu zavisi od brojot na lu|e koi treba da se anketiraat.

Sepak, kaj podatocite {to se dobivaat od pogolem primerok, ili od pogolemo istra`uvawe, to~nosta e povisoka", veli Marko Radowi}, direktor na Swot.

Sepak, ottamu objasnuvaat deka vo sporedba so Hrvatska, cenite kaj nas se poniski od pove}e pri~ini, me|u koi i pogo-lemata razvienost na hrvatskiot pazar, pogolemiot broj stranski kompanii i pojakata konkurencija.

"Tro{ocite za sproveduvawe se pogolemi vo Hrvatska. Tie imaat povisoki danoci za lu|eto koi {to gi sproveduvaat istra`uvawata, se pla}aat personalni danoci koi {to se povisoki od kaj nas. Cenite na istra`uvawata se sigurno dvapati povisoki od na{ite", dodava Radowi}.

I pokraj toa, pobaruva~kata na istra`uvawa na pazarot e mnogu pogolema vo Hrvatska, otkolku kaj nas.

"Edno istra`uvawe mo`e da ~ini od 200 do 7.000 evra. Za anketirawe, cenata najmnogu zavisi od brojot na lu|e koi treba da se anketiraat", velat od istra`uva~kata agencija Swot.

20 25.05.2010

BANKI I FINANSII

MUAMET DEMIRI NOV ^LEN NA UPRAVNIOT ODBOR NA PO[TENSKA BANKA

PROKREDIT BANKA DOBI KREDITNA LINIJA OD 2 MILIONI EVRA

uamet Demiri, diplomiran ekonomist, e nov ~len na upravniot odbor na Po{tenska banka.

Demiri vo javnosta e poznat po toa {to vo 2005 godina be{e na ~elo na finansiskiot oddel na Ministerstvoto za obrazovanie vo kabinetot na Azis Polo`ani. Vo momentov ovaa banka e cel na albanski investitori. Kako {to pi{uva{e "Kapital", albanskata banka Kredins

ripl Xump BV, kompanijata koja upravuva so privaten investiscki fond i e so sedi{te vo Amsterdam, na ProKredit Banka od Makedonija & dade kreditna linija vo iznos od 2 milioni evra. Kreditot }e bide isplatuvan vo denari i e namenet za kreditirawe na pomalite biznisi od kreditnoto portfolio na bankata, odnosno biznisi na koi im e potreben

M

poka`a interes za vlez na makedonskiot pazar preku prezemawe na Po{tenska, a prethodno interes za prezemawe na bankata poka`a kompanijata Ekolog od Tetovo. Spored informaciite na sopstvenikot na bankata, Trifun Kostovski, na povidok se seriozni pregovori za kone~na proda`ba na bankata. Kako {to izjavi Kostovski za "Kapital", vo naredniot period se o~ekuva

da se potpi{e memorandum kako start na procesot na analiza na performansite na bankata i toj se nadeva deka ovojpat pregovorite }e zavr{at so konkreten dogovor.

Sepak, kako {to re~e Kostovski, s$ }e zavisi od vladata, bidej}i taa vo bankata ima udel od 33% od kapitalot i zlatnata akcija {to ja poseduva kako odlu~uva~ki mehanizam.

T

kredit pomal od 20.000 evra.

Dosega bankata vo ramkite na pomagawe na malite biznisi ima vlo`eno okolu 200 milioni evra vkupni sredstva kaj okolu 27 iljadi kreditni korisnici.

Novata kreditna linija na bankata e so rok na dostasuvawe od 18 meseci i kamatna stapka koja e povrzana so kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi od NBRM.

STRUKTURA NA KREDITNITE PLASMANI

BANKITE ODDELUVAAT POVE]E PARI ZA FIRMITE OTKOLKU ZA GRA\ANITE

Analizata na kreditnoto portfolio na bankarskiot sektor poka`uva deka bankite pove}e krediti im delat na kompaniite otkolku na gra|anite. Sepak, site se soglasni deka kreditnata aktivnost e mala i baraat pogolema finansiska poddr{ka. Bankite pak s$ u{te stravuvaat da go kreditiraat privatniot sektor, i najgolem del od parite gi vlo`uvaat vo blagajni~ki zapisi.

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ako biznissektorot postojano se `ali na ote`nat pristap do kapitalot, sepak, ako se analizira strukturata na kreditnite portfolija na bankite, se zabele`uva pogolema kreditna izlo`enost kon biznis-sektorot otkolku kon gra|anite. Vkupnata zadol`enost na kompaniite

I

iznesuva 1,75 milijardi evra. Toa kako udel vo vkupnite krediti, pak, pretstavuva okolu 56%.

Vkupnata zadol`enost na gra|anite, pak, dostigna do 1,160 milioni evra, ili sekoj gra|anin dol`i vo banka po okolu 580 evra.

Kako udel vo kreditnata struktura, izlo`enosta na bankite kon gra|anite zafa}a okolu 37%. Ostanatite 7% od kreditite otpa|aat na dr`avata ili nejzinite institucii. I pokraj vakviot raspored na kreditnite

plasmani, biznis-sektorot bara pogolema poddr{ka od bankite so krediti.

Tie od minatata godina zna~itelno go zabavija kreditiraweto kako posledica na ekonomskata kriza i zasega s$ u{te ne se ~uvstvuva pogolema kreditna aktivnost. Kreditniot rast za prviot kvartal od godinava iznesuva samo 2,5%, a za eden mesec bankite odobruvaat krediti za biznis-sektorot vo vrednost od okolku 15 milioni evra. Najgolem del od slobodnite sred-

stva gi naso~uvaat vo Narodnata banka preku kupuvawe na blagajni~ki zapisi, za koi dobivaat kamata od 6% bez nikakov rizik.

KOMPANIITE BARAAT SAMO KREDITI ZA OBRTNI SREDSTVA Bankarite velat deka najgolem del od kompaniite s$ u{te baraat krediti za finansirawe na tekovni potrebi, no ne i za novi investiciski proekti.

Poradi toa tie se pretpazlivi vo kreditiraweto

na biznis sektorot, koj po~na da zakrepnuva, no so mnogu bavno tempo.

Bankarite velat deka za dobrite investiciski proekti, pari sekga{ }e ima. Gra|anite pak najmnogu se zadol`uvaat za potro{uva~ki krediti.

Duri edna tretina od kreditite za naselenie ili 338 milioni evra se zemeni za tekovni tro{oci na doma}instvata. Ako na toa se dodadat i kreditite od kreditnite karti~ki koi zaklu~no so fevruari dostignuvaat do 219 milioni evra, proizleguva deka polovina od vkupnata zadol`enost na gra|anite se dol`i na pozajmici za osnovna egzistencija, za kupuvawe na predmeti za doma}instvata, za pla}awe na smetki, za studirawe i za odmori.

Po osnova na stanbeni krediti, gra|anite dol`at vkupno 203 milioni evra, dodeka, pak, za avtomobilski krediti, samo 57 milioni. Analiti~arite komentiraat deka strukturata na zadol`enosta na makedonskoto naselenie poka`uva deka standardot na gra|anite e mnogu nizok i tie imaat potreba da pozajmat pari od bankite samo za da pre`iveat.

KREDITITE VO REGIONOT Vakvata struktura na kreditnoto portfolio vo makedonskiot bankarski sitem ne otstapuva mnogu vo sporedba so evropskiot prosek. Podatocite za plasmanite na bankite kon kompaniite i gra|anite vo Evropskata unija se skoro izedna~eni, 47% od kreditite se nameneti za naselenieto i 44% za

biznis- sektorot.

Dokolku se poglednat podatocite od regionot zabele`itelno e deka srpskite banki, sli~no kako i makedonskite, vo golema mera davaat zaemi na kompaniite, duri 61%, a za gra|anski krediti samo 30%.

Sli~na e situacijata i vo Bugarija i vo Bosna i Hercegovina koja karakterizira pomal iznos na krediti za naselenieto, a pogolem za kompaniite.

Novite ~lenki na Evropskata unija, Romanija, ^e{ka i Ungarija se so raspored na kreditite prili~no blizu so evropskiot prosek, dodeka samo Polska otskoknuva so 55% plasman na naselenieto, a 42% za kompaniite.

HRVATSKITE BANKI PODARE@LIVI ZA GRA\ANITE Hrvatskiot pazar na kapital s$ u{te ne e na nivoto na zapadnite zemji i na kompaniite vo pogolema merka ne im se dostapni izvorite na finansirawe koi im se dostapni na zemjite so razvienite finansiski pazari.

Spored podatocite na Nacionalnata banka na Hrvatska, od doma{niot plasman na bankite, 57% od sredstvata se nameneti za naselenieto vo odnos na 38% od sredstvata koi se nameneti za kompaniite.

Ostatokot od 5% gi sobrala dr`avata. Vakvata struktura na plasmani koja karakterizira isklu~itelno visok iznos na sredstvata kaj naselenieto, a nizok kaj kompaniite, deluva nepovolno za hrvatskata ekonomija.

BANKI I FINANSII

25.05.2010 STOPANSKA BANKA SO PROMOTIVNI POVOLNOSTI ZA LETNIOT PERIOD

VINER OSIGURUVAWE GO PROШIRUVA BIZNISOT VO MAKEDONIJA ompanijata Viena Insurance Group vo ~ija sopstvenost e osiguritelnata kompanija vo Makedonija VINER, najavuva deka vo zemjava }e osnova i edinica za `ivotno osiguruvawe, prenesuva hrvatskiot portal osigurawe. hr. Spored planovite na kompanijata, vo naredniov period planirano e zajaknuvawe na pozicijata na pazarite vo Sredna i Isto~na Evropa.

Kompanijata vo prviot kvartal na 2010 godina ostvari vkupna

K

premija od 2,53 milijardi evra, {to e za 7,9% pove}e vo odnos na istiot period minatata godina. Dobivkata na grupacijata pred odano~uvaweto za prvite tri meseci od godinata vo odnos na minatata godina se zgolemila za 10,4%, na vkupno 134,44 milioni evra. Vo segmentot na osiguruvawe na imot i od nezgodi, vkupnata presmetana premija vo regionot na Centralna i Isto~na Evropa iznesuva vkupno 749,52 milijardi evra

21

i pretstavuva blag porast od 1,6%. Vo ostanatite zemji kade {to e prisutna grupacijata, neto-premmite ostanaa na nstabilno nivo od 634,56 milioni evra, se naveduva vo izve{tajot.

topanska banka-Skopje, vo presret na letniot period nudi promotivni povolnosti za klientite korisnici na nenamenski potro{uva~ki kredit. “ Za site podneseni ili odobreni barawa vo periodot od 20 maj do 20 juli 2010 godina, nema da se presmetuvaat administrativni tro{oci. So ovaa ponuda klientite imaat mo`nost so namaleni tro{oci, da

S

u`ivaat vo letniot period i patuvawata, da si dozvolat renovirawe na domot, kako i kupuvawe na s$ {to im e potrebno”, soop{tuvaat od bankata. Potro{uva~kiot kredit bez obezbeduvawe e najstariot i naj~esto koristeniot krediten proizvod na pazarot. So iznos do pet iljadi evra i rok na otplata do sedum godini, Stopanska banka, sakaj}i da im izleze vo presret na svoite klienti,

go nadgradi proizvodot so ovaa dvomese~na promotivna ponuda.

INOVATIVNI METODI NA PLA]AWE

VO GOTOVO, SO ^EKOVI ILI SO MOBILEN? 17.03.2010 21

Nekolku kompanii razvija mali ~ita~i na kreditni karti~ki koi {to se priklu~uvaat na mobilnite telefoni i za mal nadomest mu ovozmo`uvaat na sekoj poedinec ili mala kompanija svojot mobilen telefon da go pretvori vo ured za ~itawe i obrabotka na kreditni karti~ki, pi{uva "Wujork Tajms".

o dobivte oblogot, no toj {to zagubil nema dovolno gotovina vo sebe za da go plati svojot dolg. Ako imate kreditna karti~ka, a pogolem broj od lu|eto ve}e ja imaat, kone~no postoi re{enie za takvata situacija. Brojnite mali i sredni pretprijatija, vklu~uvaj}i gi i PayPal, Intuint, VeriFone i Square, sozdavaat

G

inovativni na~ini kako da go izbegnat pla}aweto vo gotovina i da gi reguliraat site dava~ki, javni i privatni, preku koristewe na mobilnite telefoni. Nekolku kompanii razvija mali ~ita~i na kreditni karti~ki koi {to se priklu~uvaat na mobilnite telefoni i za mal nadomest mu ovozmo`uvaat na sekoj poedinec ili mala kompanija K

O

preku mobilen telefon. Brajan Kusler, softverski in`ener, neodamna vo eden restoran vo San Francisko jadel jagne. Negovata pridru`ni~ka ja platila smetkata i go zamolila da gi podelat tro{ocite. Namesto da trgne vo potraga po bankomat, tie dvajca gi dobli`ile svoite telefoni, a Kusler bez`i~no ja vnesol svojata polovina od vrednosta na obrokot, otprilika 100 dolari. “Ne nosam mnogu ke{ vo sebe. Mislam deka denes, toa ne go pravi nikoj”, veli Kusler. “Koga izleguvame, ~estopati koga } e se vratam doma mi teknuva deka na prijatelite treba da im vratam pari, a istoto sakam da go napravam vedna{, veli toj. Spored izve{tajot na Amerikanskite sojuzni rezervi, hartienite pari se koristat s$ pomalku. Iako pla}aweto vo negotovina se otkriva mnogu te{ko, brojot na negotovinski transakcii vo SAD porasnal na ne{to pomalku od 250 po ~ovek vo 1995 godina, na pove} e od 300 vo 2006 godina.

PRAKTI^NO ZA MALI KOMPANII I ZEMJODELCI Kako {to izjavija dvajca ekonomisti vo Bankata na sojuzni

svojot mobilen telefon da go pretvori vo ured za ~itawe i obrabotka na kreditni karti~ki. Aplikacijata na PayPal za mobilni telefoni funkcionira ednostavno, taka {to dva mobilni telefoni se “sudiraat” ili se protresuvaat, za da bi se ispora~ale parite.

Apple go predade patentot za aplikacijata koja {to pretstavuva sistem na pla}awe M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

rezervi vo Klivlend, podatocite za zalihi na hartieni pari, kako i uni{tenite pari, poka`uvaat deka upotrebata na gotovina do`iveala vrv vo sredinata na devedesetite i ottoga{ otpadot e vo postojan pad. “Koga vo po~etokot na devedesetite bea vovedeni debitnite karti~ki, toa be{e po~etok na bavno i postapno opa|awe na hartienite ~ekovi i gotovinata”, izjavi Red Xilen, vi{ analiti~ar vo Celent, kompanija so sedi{te vo Boston koja se zanimava so istra`uvawe i sovetuvawe vo oblasta na tehnologijata i finansiskite uslugi. Me|utoa, gotovinata i ponatamu be{e neophodna vo odredeni situacii, na primer koga vra} ate pari na prijatelite po zaedni~kata ve~era, koga kupuvate ovo{je na pazar ili koga pla}ate pivo vo nekoj bar koj prima samo gotovina. Novata tehnologija za pla}awe preku mobilen telefon mo`e da go promeni i toa. “Problemot so gotovinata e faktot {to parite se opiplivi i nezgodni, a vo vas morate da nosite mnogu pari ili postojano da tr~ate na bankomat”, izjavi Xek Dorsi, koosnova~ na Tviter, a voedno i koosnova~ i izvr{en A

S

direktor na kompanijata Skver, koja {to proizveduva mali uredi koi sekoj mo`e da gi priklu~i vo priklu~okot za slu{alki za iPhone i iPad i vedna{ da gi dobie uplatite preku kreditni karti~ki.

“Dokolku ova go napravime prakti~no i brzo, toa mo`e da zameni golem del od potrebata za gotovina”. Noviot oblik na uslugi najmnogu bi mo`el da vlijae vrz malite kompanii i zemjodelcite koi {to prodavaat na {tandovite koi primaat samo gotovina i ~ekovi, bidej} i nemaat prodavnici vo koi bi poseduvale uredi za prifa} awe i obrabotka na kreditni karti~ki i ne sakaat da vlezat vo dolgoro~nata i slo`ena vrska na karti~kite so kompaniite. Rej~el Anklif, dizajnerka na obleka od Portland vo Oregon, svoite fustani i ko{uli gi prodava od doma i go koristi servisot Intuint GoPayment, za pla}awe preku kreditni karti~ki. “Ne mo`am da prifa}am ~ekovi, bidej}i vo toj slu~aj }e treba da se pozdravam so svoite proizvodi, poradi izmamite i nenaplatenite ~ekovi”, veli Anklif. “Prodavam desetkratno pove}e otkako rabotam so kreditni karti~ki”, veli taa.

22 25.05.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SRPSKATA VLADA PODGOTVUVA STRATEGIJA ZA RAZVOJ ZA 2020 GODINA

NEMA RAZVOJ BEZ INVESTICII VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ovata strategija za razvoj za 2020 godina koja ja podgotvuva srpskata vlada, mora da se zasnova na pottiknuvawe na investicii namesto zgolemuvawe na potro{uva~kata, istaknuvaat srpskite eksperti.

Ekonomistite i pretpriema~ite smetaat deka za privlekuvawe na investiciite klu~na e efikasnata uprava i izgradenata infrastruktura. Tie, isto taka, napomenuvaat deka vladata bi trebalo da utvrdi stapka na odr`liv rast po koj bi napreduvala srpskata ekonomija.

Pretsedatelot na Sojuzot na ekonomisti na Srbija, Dragan \ur~in, istakna deka vo naredniot period ekonomskiot model na Srbija ne mo`e da se potpre na stranskite direktni investicii, nitu na prihodite od privatizacijata, koja e vo najgolema mera zavr{ena.

“Dobro e {to privatizacijata vo javniot sektor s$ u{te ne e zavr{ena i mo`e da smeta na ekonomski rast preku vlo`uvawa vo toj sektor na ekonomijata. Ekonomskoto zazdravuvawe na zemjata mo`e da se zasnova na jaknewe na sektorot na energetika, prehranbenata industrija i infrastrukturata”, izjavi \

N

ur~in. Toj napomena deka dr`avata ne treba da investira vo izgradba na patnata infrastruktura, tuku da ja dade pod koncesija na stranski investitori. Konceptot za razvoj na Srbija do 2020 godina, spored direktorot na Republi~kiot zavod za razvoj, Edvard Jakopin, potrebno e da se zasnova na tri stolba: izgradba na infrastruktura, sozdavawe na povolna klima za investicii i razvoj na obrazovanieto. Glaven rizik za sproveduvawe na noviot koncept za razvoj na Srbija e faktot {to nema da ima dovolno kapital na svetskiot pazar vo narednite ~etiri do pet godini.

“Interni rizici se lo{ata demografska slika, nedovolnoto obrazovanie na vrabotenite, migracijata na naselenieto, golemiot javen dolg i slabata vrska me|u ekonomijata i naukata”, re~e Jakopin.

Zemjodelstvoto, energetikata i infrastrukturata se golemi potencijali i razvojna {ansa za Srbija koja treba da se iskoristi, re~e pretsedatelot na Zdru`enieto na korporativni direktori, Toplica Spasojevi}. Toj naglasi deka za da izleze od krizata Srbija treba da privle~e u{te nekolku golemi investitori, kako {to e avtomobilskata kompanija Fiat, i toa vo razli~ni delovi od zemjata, a neophodno e i dr`avata da ovozmo`i osloboduvawe K

Ekonomistite i pretpriema~ite smetaat deka za privlekuvawe na investiciite e klu~na efikasnata uprava i izgradenata infrastruktura. Tie, isto taka, napomenuvaat deka vladata bi trebalo da utvrdi stapka na odr`liv rast po koj bi napreduvala srpskata ekonomija

na kreditniot potencijal na bankite i da go stimulira negovoto naso~uvawe kon ekonomijata.

Toj oceni deka Fondot za razvoj i Agencijata za osiguruvawe i finansirawe na izvozot bi trebalo da davaat pove}e dinarski krediti, so {to kompaniite bi se za{titile od valutniot rizik koj postoi pri zemawe na O

M

E

R

C

I

J

A

krediti vo evra.

raste{e, toa ne bil model na razvoj, tuku model kade {to zadol`uvaweto se kompenzira so proda`ba na resursi.

“Treba da se opomene dr`avata deka & e ostaven mal prostor na ekonomskata sloboda i deka ne treba da se bara na~in kako da & se pomogne na ekonomijata, tuku da prestane da se onevozmo`uva razvojot”, re~e Cveti~anin.

DR@AVATA JA OGRANI^UVA EKONOMSKATA SLOBODA Srbija od 2000 godina ima{e pogre{en model na razvoj koj se zasnova{e na zadol`uvawe, proda`ba na resursi i potro{uva~ka, re~e ekonomistot Danel Cveti~anin i uka`a deka iako brutodoma{niot proizvod (BDP) L

E

N

O

G

L

A

S

Dr`avata ne treba da se me{a vo rasporeduvaweto na sredstvata, tuku da se anga`ira vo sozdavawe na atraktiven ambient koj }e pridonese za otvorawe na prostor za stranski investicii. Kako glavni prepreki koi gi ottrgnuvaat investitorite, ekspertite gi poso~uvaat slo`enite birokratski proceduri. Na Srbija & e potrebna potpolno nova platforma za razvoj koja treba da se bazira na razvoj na infrastrukturata, investiciite, informati~ki tehnologii, inovacii i industrijalizacija. Postojat investitori koi se zainteresirani za da vlo`uvaat na srpskiot pazar, no baraat osnovni infrastrukturni uslovi i nepre~eno koristewe na poedine~ni resursi, predupreduvaat ekspertite.

Profesorot na pravniot fakultet, Miroqub Labus, istakna deka lokacijata na zemjata e komparativna prednost, dodeka dvovalutniot sistem, koj gi poskapuva transakciskite tro{oci e vnatre{na prepreka za ekonomski razvoj.

“Ne treba da se spre~uva okrupnuvaweto na kompaniite poradi strav od monopol, tuku da se spre~i dogovorot me|u golemite kompanii, so {to se naru{uva konkurencijata”, predupredi Labus i dodade deka golemite dr`avni sistemi treba da bidat modernizirani ili da odat vo bankrot.

BALKAN BIZNIS POLITIKA

23

25.05.2010

ZAINTERESIRANOSTA ZA SLOVENE^KATA PREHRAMBENA FABRIKA RASTE

DROGA KOLINSKA SO 30% POVE]E PONUDI ZA PREZEMAWE OD LANI “Investitorite se zagrevaat. Toa e znak za oporavuvawe”, re~e Vu~i~evi} i dodade deka denes e mnogu pote{ko da se izgradi nov brend otkolku pred 20 godini, a vo kriza pre`ivuvaat silnite brendovi lovene~kata prehranbena kompanija Droga Kolinska, koja e vo proces na proda`ba, ima 20 do 30% pove}e ponudi od minatogodi{nite, izjavi pretsedatelot na upravata na kompanijata, Slobodan Vu~i~evi}.

Toj napomena deka za razlika od minatata godina koga imalo mnogu mal interes za Droga Kolinska, ovaa godina interesot na investitorite e zna~itelno zgolemen.

“Investitorite se zagrevaat. Toa e znak za oporavuvawe”, re~e Vu~i~evi} i dodade deka denes e mnogu pote{ko da se izgradi nov brend otkolku pred 20 godini, a vo kriza pre`ivuvaat silnite brendovi.

Hrvatskata prehranbena kompanija Atlantik Grupa, ~ij {to sopstvenik e Emil Tedeski, e eden od najserioznite kupuva~i na Kolinska. Atlantik grupa predade neobvrzuva~ka ponuda za prezemawe na slovene~kata prehranbena kompanija, a dokolku Atlantik grupa ja prezeme Kolinska, }e stane vtora najsilna prhranbena industrija vo regionot.

S

“Veruvam deka noviot sopstvenik, koj i da e, }e & donese podobra idnina na kompanijata. Naskoro }e n$ kupat, no i ponatamu }e se razvivame, a moeto ostanuvawe vo kompanijata zavisi od idniot sopstvenik”, izjavi Vu~i~evi}.

Droga Kolinska, koja e vo mnozinsko sopstveni{tvo na holdingot Istrabenz,

se re{i da ja prodade najgolemata slovene~ka prehranbena kompanija, bidej}i vo tekot na ovaa godina mora da vrati dolg od 100 milioni evra.

Se procenuva deka Droga Kolinska vredi okolu 200 milioni evra, no sopstvenicite se podgotveni da ja prodadat i za 50 milioni pomalku, za da gi pokrijat sopstvenite dolgovi.

^ETIRI PONUDI ZA HRVATSKITE BRODOGRADILI[TA kupno ~etiri ponudi za kupuvawe na tri od {este brodogradili{ta ponudeni za prodavawe stignaa vo Hrvatskiot fond za privatizacija do istekot na rokot, 3 maj, od koi dve se za Brodotrogir i po edna za Brodosplit.

Kompanijata More Trigir, koja e vo sopstveni{tvo na Slobodan Qubi}, povtorno isprati ponuda za Brodotrogir, koja, kako

V

{to ka`uva Qubi}, e podobra vo odnos na prethodnata, a stanuva zbor za proekt za izgradba na turisti~ko-stanben-deloven kompleks na prostorot na dene{niot Brodotrogir.

Vtorata ponuda za Brodotrogir ja dade kompanijata Jadranski vlo`uvawa (~ij osnova~ e Sr|an Jovanovi} od SAD), koja predlo`i plan za restrukturirawe, no isto taka izjavi deka ne gi prifa}a postoe~kite

obvrski na Brodotrogir.

Ponuda za 3 maj dostavi i kompanijata Crown Investment GmbH koja, spored zborovite na nejziniot pretstavnik, e }erka na avstriskata firma Atek Industris.

Za Brodograde`nata industrija Split zainteresiran e samborskiot Div koj ponudi 509 iljadi evra za akciite i petgodi{en plan za restrukturirawe.

SLOVENE^KITE MEDIUMI GO KRITIKUVAAT NA^INOT NA KOJ SE VODI KAMPAWATA OKOLU REFERENDUMOT o mediumite postojat s$ pove}e kritiki za na~inot na koj se vodi kampawata, za slovenskiot referendum za arbitra`en dogovor so Hrvatska, zaka`an za 6 juni, pred s$ za naglasenite populisti~ki tonovi koi dominiraat vo polemikata na glavnite akteri.

Mediumskata strategija na opozicijata protiv dogovorot, se zasnova na

V

obid da se obeshrabri izleguvaweto na referendum na onie glasa~i koi se za kone~no re{avawe na sporot, a gi motivira onie koi nema da glasaat, da smetaat deka referendumot e mo`nost da se poka`e nedoverbata kon sega{nata vlada, pi{uva vo qubqanskiot vesnik Delo, Jure Apih, porane{en glaven urednik na ovoj vesnik i eden od

najiskusnite stru~waci za politi~ki marketing.

"Saka da se isprati somnevawe vrz vistinskata volja na izbira~ite, so cel da ne glasaat za dogovorot za arbitra`a tuku da glasaat za toa dali e popopularen Borut Pahor ili porane{niot premier Janez Jan{a so {to na referendumot bi izlegle mnogu malku lu|e", naveduva Apih.

HILTON ]E GRADI HOTEL VO PODGORICA

vetskiot sinxir na hoteli Hilton }e gradi hotel vo Podgorica Pretstavnicite na hotelskata korporacija od Hilton i podgori~kata kompanija Normal turs, Ulrih Vidmer i @arko Buri} potpi{aa dogovor, so koj hotelot bi trebalo da bide izgraden na lokacijata na sega{niot hotel Crna Gora. Izgradbata na hotelot treba da po~ne vo fevruari 2011 godina, a vo plan e hotelot da bide zavr{en za dve godini. Hotelot }e ima 210 sobi, so site sodr`ini i }e bide so pet yvezdi~ki. Na Balkanot ova e vtor hotel na Hilton, bidej}i vo Dubrovnik ve}e postoi hotel Hilton. “Na{iot hotel vo Podgorica }e ima klu~na uloga vo {ireweto na hotelskiot sinxir na Balkanot”, re~e Vidmer.

S

Inaku, Droga Kolinska e sopstvenik na poznatite regionalni brendovi me|u koi se Argeta, Barkafe, Grand kafe, Kokta i dr.

Prethodno, me|u serioznite kandidati za kupuvawe na Kolinska se spomenuvaa hrvatskite kompanii Podravka, Kra{ i Adris, kako i francuska firma za proizvodstvo na hrana.

K

O

M

E

R

SLOBODAN VU^I^EVI] ^EVI] PRETSEDATEL NA UPRAVATA NA KOMPANIJATA DROGA KOLINSKA “Veruvam deka noviot sopstvenik, stvenik, koj i da e, }e & donese pododobra idnina na kompanijata. a.

Naskoro }e n$ kupat, no i ponatamu }e se razvivame, a moeto ostanuvawe vo kompanijata zavisi od idniot sopstvenik” C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

24 25.05.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

NIK KLEG NAJAVI POLITI^KI REFORMI KAKVI [TO NEMALO OD 1832 GODINA ritanskiot zamenikpremierNik Kleg najavi temelni reformi vo politi~kiot sistem na Velika Britanija, kakvi {to nemalo u{te od 1832 godina.

Zbruvaj}i na edno predavawe vo London, Kleg predlo`i opredeluvawe rok na mandatot na Parlamentot, koj sega e neopredelen i trae do pet godini od poslednite izbori, potoa za poinakov Goren dom, vo koj }e ima pove}e izbrani ~lenovi otkolku nazna~eni,

B

i za referendum za promenite na izborniot sistem vo zemjata. Spored Kleg, reformiraweto na politi~kiot sistem e neophoden za da se povrati doverbata vo politikata.

Promoviraj}i go planot za reformi, toj najavi otka`uvawe od planot na prethodnata vlada za voveduvawe na li~ni karti, kako edna od merkite za zgolemuvawe na bezbednosta, {to bi bilo proprateno so sozdavawe

dr`aven register za identifikacija, potoa bri{ewe od bazata so DNK podatoci za onie koi se proglaseni za nevini, kako i za maloletnite uapseni i osomni~eni lica, progolema pravna regulacija pri postavuvaweto i koristeweto na bezbednosnite kameri na javni mesta, prerazgleduvawe na za{titata na slobodata na govorot i eliminirawe na ograni~uvawata za mirnite protesti na lu|eto.

DANSKA SO STROGO DVEGODI[NO [TEDEWE anskiot premier, Lars Loke Rasmusen, objavi vladin plan za strogo dvegodi{no {tedewe, ~ija cel e ekonomskite pokazateli na zemjata, a osobeno buxetskiot deficit, da se usoglasat so barawata na Evropskata unija.

Vladiniot "Plan za restavracija" predviduva, me|u drugoto, zamrznuvawe na socijalnite dava~ki, odlo`uvawe na planiranoto ubla`uvawe na dano~noto optovaruvawe i namaluvawe na ministerskite

D

plati za 5%.

"Vladata go po~na ovoj plan so cel zemjata da izleze od krizata i da obezbedi napredok", re~e Rasmusen, istaknuvaj}i deka "dokolku vo pretstojnite dve godini Dancite gi obedinat naporite i go tro{at samo ona {to go imaat, smetkata }e bide platena". Danskiot premier istakna deka ne se voveduvaat restrikcii, tuku samo se bara od site gra|ani vo pretstojnite 30 dena da raspolagaat so ona {to go

imaat denes. Naglasuvaj}i deka se toa nepopularni merki i te{ka zada~a, toj uka`a deka tie potezi se pravilni, no i oti, sekako, }e vlijaat na standardot na site gra|ani. So "Planot za restavracija" vladata vo Kopenhagen planira da za{tedi 24 milijardi kruni (4 milijardi dolari) vo pretstojnite dve godini, so {to }e go namali buxetskiot deficit od sega{nite 5,5% BDP na 3%, kolku {to e propi{ano vo EU.

NITU KINA NE E IMUNA NA EVROPSKATA DOL@NI^KA KRIZA

ZARADI PADOT NA EVROTO STRADA KINESKIOT IZVOZ Zabrzaniot rast na juanot vo odnos na evroto, go natera Ministerstvoto za trgovija od Peking da predupredi deka kineskiot izvoz mo`e da e zagrozen. Posledniot razvoj na nastanite sugerira deka duri i Kina, najgolemata svetska ekonomija koja zabrzano se razviva i pretstavuva podvi`na sila za globalniot rast, ne e imuna na krizata koja zapo~na vo Grcija VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

esta deka evropskata dol`ni~ka kriza se {iri, i konstantniot pad na evroto, gi pravi koneskite kompanii i nivnite proizvodi pomalku konkurentni na evropskiot pazar, koj pretstavuva najgolem pazar za plasman na proizvodite koi doa|aat od Kina. Ovaa sostojba isto taka go komplicira sekoj poteg na probivawe na kineskata valuta vedna{ do dolarot. Kineskite kreatori na politikata postignaa konsenzus vo po~etokot na minatiot mesec za kr{ewe na kursot na dolarot, so {to bi mu se dozvolilo na juanot da raste. Oddeluvaweto na ovie valuti bi gi napravilo amerikanskite dobra pokompetitivni vo odnos na kineskite produkti. No, zaradi razli~ni pri~ini, Kina s$ u{te go nema impelementirano ova re{enie. Me|utoa, vo odnos na nestabilnosta na evroto, poteg od vakov vid bi bil te`ok za ostvaruvawe.

Dozvoluvaweto na juanot, ili “renminbi” kako {to go narekuvaat, da raste vo odnos na dolarot, isto taka bi zna~elo i ponatamo{en negov rast vo odnos na evroto, so {to bi se sozdale u{te pogolemi problemi na kineskite izvoznici vo Evropa. Minatata nedela, Evroto padna i vo odnos na juanot, dostignuvaj}i ja najdolnata granica vo izminatite ~etiri godini.

Zabrzaniot rast na juanot

V

vo odnos na evroto, go natera Ministerstvoto za trgovija od Peking da predupredi deka kineskiot izvoz mo`e da e zagrozen.

Vo komentarite za Kina se sugestira{e deka duri i taa, najgolemata svetska ekonomija koja zabrzano se razviva i pretstavuva podvi`na sila za globalniot rast, ne e imuna na krizata koja zapo~na vo Grcija i se zakanuva so pro{iruvawe niz drugite evropski zemji.

“Juanot vo odnos na evroto porasna za okolu 14,5% vo poslednive ~etiri meseci, so {to }e se zgolemat tro{ocite na kineskite izvoznici, a isto taka }e ima i negativno vlijanie na kineskiot izvoz vo evropskite zemji”, izjavi Jao Xijan, portparolot na Ministerstvoto za trgovija, vo Peking, minatata nedela.

Nekoi od ekonomskite analiti~ari predupreduvaat deka Kina mo`ebi i }e se soo~i so pogolemi problemi.

Najgolemata pri~ina za pa|aweto na kineskiot izvoz na po~etokot od minatata godina, ne be{e namalenata pobaruv~ka vo industrijaliziranite zemji, no iznenadnoto i priveremeno is~eznuvawe na finansii od kineskite i stranskite banki. Mo`nosta za trguvawe so finansiski sredstva mo`e mnogu lesno, povtorno da bide problem, izjavi Dong Tao, glavniot ekonomist za Azija, vo Kredit Svis.

Kineskite izvoznici najmnogu se potpiraat na bankarskite akreditacii za finansirawe na nivnite

XENERAL MOTORS PRVPAT SO DOBIVKA POSLE 2007 GODINA merikanskata avtomobilska grupacija, Xeneral motors minatata nedela vo svojot kvartalen izve{taj objavi prihodi od 31,5 milijardi dolari i operativna dobivka od 1,2 milijardi dolari. Neto-dobivkata na akcionerite iznesuvala 0,9 milijardi dolari ili 1,66 dolari po akcija, navedeno e vo soop{tenieto na komapnijata za trimese~niot izve{taj.

Ova pretstavuva prva kvartalna dobivka na Xeneral

A

motors posle 2007 godina, a vo prvoto trimese~je od minatata godina, ovaa avtomobilska grupacija rabotela so zaguba od 6 milijardi dolari. Vo izminatiot kvartal zabele`ana e prilagodena dobivka, pred kamatite i danocite, od 1,7 milijardi dolari. Izvr{niot menaxer na Xeneral motors, Edvard E. Vitaker iznese prognoza deka kompanijata ovaa godina }e raboti profitabilno, {to zna~i deka }e ostvari

pratki. Mo`nosta za dobivawe na bankarskite akreditacii so koi se osiguraat transakciite, e tesno povrzana so kreditiraweto me|u bankite.

Koga bankite imaat problemi vo me|usebnoto pozajmuvawe na sredstva, ne{to {to se slu~uva momentalno vo Evropa, kako rezultat na mo`nite zagubi od regionalnata dol`ni~ka kriza, bankite vo ovoj slu~aj naj~esto ostro bi ja namalile akreditacijata za finansiite na trgovcite.

Vo ovaa situacija, bankite gledaat lesen na~in da se za{tedat pari, bez da se naru{at ostanatite finansiski obvrski, kako {to e odobruvaweto na krediti za pogolemite korporacii.

POSILNIOT JUAN OD EVROTO IM ZADAVA GLAVOBOLKI NA KINESKITE KOMPANII Nekoi od kineskite kompanii ve}e imaat te{kotii zaradi padot na evroto vo odnos na juanot.

“Dobivame povici od evropskite klienti koi imaat potpi{ano dogovori so nas, na po~etokot od ovoj mesec, so barawe deka sakaat da gi otka`at svoite nara~ki, otkako deprecijacijata na evroto gi urna site nivni granici”, izjavuva Elvin Ksu, proda`niot menaxer na Guandong Oji, fabrika za proizvodstvo na elektri~ni aparati.

“Velat deka ne mo`at da gi zgolemat krajnite ceni za nivnite potro{uva~i, vo odnos na zgolemenata konkurencija na pazarot”, dodava Ksu. Juanot raste, zaedno so

godi{na dobivka za prvpat posle 2004 godina.

14,5% porasna juanot vo odnos na evroto vo poslednite 4 meseci

dolarot vo odnos na evroto. Izminative nedeli, kineskata vlada intervenira{e so namera da go spre~i ponatamo{niot rast na juanot vo odnos na dolarot. Bidej}i amerikanskite kompanii se glavnite konkurenti na kineskite, na evropskiot pazar vo pove}eto industriski granki, oslabnuvaweto na evroto vo odnos na juanot, ja namaluva konkurentnosta na amerikanskite kompanii na ovoj pazar. Amerikanskiot sekretar za trgovija vo Honk Kong izjavil deka edna od celite na Obama,

me|udrugoto e da go duplira amerikanskiot izvoz do 2015 godina. Kratkoro~nite fluktuacii na valutite ne go popre~uvaat ovoj plan, naglasuvaj}i deka nikoj ne mo`e da znae kade }e se nao|a evroto za eden ili za {est meseci.

Analiti~arite velat deka slabosta na evroto }e gi natera evropskite kompanii da se natprevaruvaat so amerikanskite kompanii na izvoznite pazari, nasekade niz svetot. Tie smetaat deka so pa|aweto na evroto, se pojavuvaat novi prednosti za niv.

"TAJMS": EVROZONATA MO@E DA JA NAPU[TI GRCIJA, NO I GERMANIJA

zleguvaweto od dosega elitniot klub na evrozonata, ne e pove}e nezamislivo re{enie, kako {to be{e do pred edna godina, pi{uva londonski "Tajms", objasnuvaj}i deka ottamu mo`e da izleze Grcija, no i edna Germanija.

Pra{aweto {to sega se postavuva ne e pove}e dali nekoja zemja-~lenka mo`e da se otka`e od evroto, tuku koi zemji, eventualno, bi go sakale toa, a najm-

I

nogu, kako bi se provlekle niz "minskoto pole" od kompliciranite finansiski i pravni propisi, za da se najdat nadvor od evropskata monetarna unija i za da se vratat na svojata stara nacionalna valuta.

Na edniot spisok za povlekuvawe, spored londonskiot vesnik, se onie zemji koi se ekonomski slabi i nemo}ni, kako {to e Grcija, dodeka na drugiot vakov spisok se dr`avite

No, SAD ne e sam vo povikot do Kina za da se spre~i rastot na juanot.

Oficijalnite pretstavnici na Singapur, Indija i Brazil isto taka povikaa na zabrzana reakcija na Kinezite kon ovaa problematika. Ponatamo{noto kinesko nereagirawe kon ovoj problem mo`e da sozdade problemi kaj mnogu od komercijalnite rivali na kineskite kompanii, {to najverojatno }e sozdade pritisok vo Va{ington za da se sozdade legislativa za restrikcii kon kineskiot izvoz. Te{kotiite koi gi predizvikuva padot na evroto isto taka sozdale zaguba od desetici milijardi dolari vo kinskite rezervi na stranski valuti koi iznesuvaat 2,4 bilioni dolari, velat zapadnite ekonomisti.

od zonata na evroto koi se ekonomski mo}ni, kakva {to e Germanija. Nikoj sega nema javno da ka`e deka se zalaga za edna vakva opcija vo sega{nava dlaboka kriza, pa zatoa site zboruvaat za spasuvawe i za zajaknuvawe na zaedni~kata valuta, no zemjite-~lenki mo`e i da se premislat, ako ekonomskite i politi~kite mo`nosti gi pottiknat na toa, konstatira "Tajms".

SVET BIZNIS POLITIKA

G

ostane kako “annus horribilis” (u`asna godina) za grupacijata”, komentira{e nejziniot prv ~ovek, Pjer-Henri Gur`on.

“Ova se dol`i na svetskata ekonomska kriza i padot na avionot na Er Frans na letot Rio-Pariz.”

"Erbasot A330" na Er Frans padna za vreme na letot Rio-Pariz na 1-vi juni 2009 godina, pri {to `ivotot go zagubija 228 lica.

HJULIT PAKARD SO KVARTALNA DOBIVKA OD 2,2 MILIJARDI DOLARI

merikanskiot tehnolo{ki gigant, Hjulit Pakard (HP), ima kvartalni rezultati podobri od o~ekuvanite, blagodarenie na zgolemenata pobaruva~ka za personalnite kompjuteri. Kompanijata gi objavi nejzinite trimese~ni rezultati zaklu~no so 30 april, vo koi se naveduva deka ostvarila neto-dobivka od 2,2 milijardi dolari ili 91 cent po akcija, {to pretstavuva rast od 28% vo odnos na istiot period od prethodnata godina.

Dokolku se odzemat poedine~nite stavki, mo`e da se ka`e deka dobivkata iznesuvala 1,09 dolari po akcija. Kvartalnite prihodi od proda`bata se zgolemile za 13% na 30,8 milijardi dolari, {to e, isto taka, pove}e od o~ekuvawata na analiti~arite. Hjulit Pakard vo minatoto trimese~je zabele`ala rast od proda`bata na personalnite kompjuteri za 21% na 9,96 milijardi dolari, dodeka prihodite od proda`bata se zgolemeni za 8,1% na 6,4 milijardi dolari. Proda`bata na prenosnite kompjuteri se poka~ila za 17%, dodeka proda`bata na desktop-kompjuterite se poka~ila za 27%.

A

SAMSUNG GODINAVA PLANIRA DA VLO@I 22,7 MILIJARDI DOLARI u`nokorejskiot elektronski gigant, Samsung Elektroniks, najavi deka ovaa godina }e vlo`i rekordni 22,7 milijardi dolari, so cel da odgovori na blagiot rast na pobaruva~kata i da ja zacvrsti dominantnata polo`ba na svetskiot pazar.

Od kompanijata soop{tija deka polovina od ovie sredstva }e bidat vlo`eni vo novi pogoni, odnosno za fabriki za poluprovodnici i za pogoni za proizvodstvo na LCD-paneli, a {est milijardi dolari }e bidat potro{eni samo na istra`uvawe i razvoj. Kompanijata vo svoeto soop{tenie naveduva deka ovaa godina o~ekuva da vraboti 10 iljadi novi rabotnici, a momentalno za nea rabotat okolu 188 iljadi lu|e vo 185 pogoni vo 65 zemji.

“Ekonomskata situacija vo svetot i ponatamu ostanuva neizvesna, no agresivnoto vlo`uvawe i pro{iruvaweto na pogonite }e mu dade mo`nost na Samsung za ekonomski rast vo idnina i pottiknuvawe na ekonomijata”, izjavil pretsedatelot na upravniot odbor, Li Kun-Hi.

J

vstriskiot parlament ja usvoi finansiskata ramka za periodot 2011-2014 godina, {to predviduva {tedewe vo brojni oblasti, iako s$ u{te ne utvrdi konkretni merki.

Paketot-merki predviduva mo`nost na vladata prihodite za potrebite na buxetot do 4,1 milijardi evra godi{no do 2014 godina da gi ostvaruva so zgolemuvawe na danocite, a utvrdeno e i

A

K

O

M

25

AVSTRISKIOT PARLAMENT USVOI FINANSISKA RAMKA ZA ШTEDEWE DO 2014 GODINA

ER FRANS SO REKORDNA ZAGUBA OD 1,55 MILIJARDI EVRA rupacijata na aviokompaniite Er Frans – KLM najavi deka za 2009-2010 godina zabele`ala rekordna zaguba od 1,55 milijardi evra.Spored informaciite koi se objaveni, ova e najlo{iot rezultat otkako dvete aviokompanii rabotat zaedno. Prethodnata 2008-2009 godina grupata zabele`a deficit od 811 milioni evra.

“Godinata 2009-2010 }e

25.05.2010

E

R

C

I

J

A

L

E

N

kolku maksimalno mo`e da tro{i vladata vo slednite ~etiri godini.

Ovoj paket se narekuva “Ko~nica za zadol`uvawe” i toj treba da obezbedi zna~ajni za{tedi vo oblasta na zemjodelstvoto, pravosudstvoto, odbranata i socijalnite dava~ki.

Sojuznata vlada, konkretno, vo 2011 godina treba da za{tedi 1,6 milijardi evra, a pokraj toa se predvide-

O

G

L

A

ni i za{tedi vo visina od 800 milioni evra vo pokrainite.

Do 2014 godina vladata treba da za{tedi 5,1 milijardi evra, a deficitot treba da se namali na granicata od 3%.

Opozicijata ja kritikuva{e finansiskata ramka tvrdej}i deka, so ogled na faktot deka ne sodr`i konkretni merki, taa vo sebe krie zgolemuvawe na danocite, {to }e gi pogodi gra|anite.

S

17.03.2010 25

26 20.05.2010

PATOT DO USPEHOT

XON ELKAN, PRETSEDATEL NA GRUPACIJATA FIAT

NOVIOT CAR NA ITALIJANSKATA AVTOMOBILSKA DINASTIJA Bogata{ koj {to smeta{e deka negovata klasa e dol`na da im slu`i na podemot na svojata zemja i na semejstvoto IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

a platnoto se gleda zagar, so pena na ustata.

Glavata mu e celata vo haos, prednite noze krvavi. “Ovaa slika mu pripa|a{e na mojot dedo, koj vele{e deka taa pra}a svoevidna poraka za kompaniite - tie treba da prodol`at so tr~awe, no mora da ostanat vnimatelni i da ne tr~aat bescelno”, veli Xon Elkan, sega ve}e pretsedatel na Fiat. Sedum godini po smrtta na Xani Aweli, liderstvoto vo Fiat povtorno e vo racete na najpoznatoto semejstvo vo italijanskata industrija. Vo april godinava, kompanijata objavi deka 34-godi{niot Elkan, roden vo SAD, vo brakot na Margerita Aweli i nejziniot prv soprug, italijanskiot pisatel Alen Elkan, }e go zameni na pretsedatelskoto mesto Luka Koredo di Montezemolo, 62-godi{nikot koj {to go vode{e Fiat i brendovite vo negovoto portfolio – “alfa romeo”, “ferari” i “maserati”- niz turbulentniot period za italijanskata avtomobilska industrija od 2003 godina navamu.

Elkan }e bide najmladiot pretsedatel na Fiat, kompanija osnovana od negoviot prapradedo, Xovani Aweli, vo 1899 godina, kako Fabrika Italiana di Automobili Torino.

Elkan e pretstavnik na novata generacija na najgolemata italijanska industriska dinastija. No, izgleda deka nikoga{ ne se nadeva{e deka tokmu toj }e go prodol`i semejniot biznis. Rodum od Wujork, najgolem del od svoeto detstvo go minuva vo Amerika, Francija i Brazil.

Toj be{e nazna~en za ~len na bordot vo Fiat na 21 godina, po

N

Vo april godinava, kompanijata objavi deka 34-godi{niot Elkan, roden vo SAD, na pretsedatelskoto mesto }e go zameni Luka Koredo di Montezemolo, koj {to go vode{e Fiat i brendovite vo negovoto portfolio – “alfa romeo”, “ferari” i “maserati”- niz turbulentniot period za italijanskata avtomobilska industrija od 2003 godina navamu. Elkan }e bide najmladiot pretsedatel na Fiat, kompanija osnovana od negoviot prapradedo, Xovani Aweli, vo 1899 godina

neo~ekuvanata smrt na 33-godi{niot bratu~ed na majka mu, Xovani, koj {to, vsu{nost, be{e naslednik na dinastijata. Posledovatelnata smrt na negoviot dedo vo 2003 godina i na negoviot star vujko vo 2004 godina bea pri~ina Xon Elkan da bide nazna~en za potpretsedatel na Fiat i na IFIL, investiciska kompanija {to kontrolira najgolem del od akciite vo Fiat.

Vo me|uvreme, kako {to opstanokot na Fiat preminuva od racete na eden na drug menaxer, taka Elkan po~nuva da go sfa}a tolkuvaweto na crno-sivata slika od yidot na dedo mu. Na Fiat mu nedostiga{e jasen pravec, ja gube{e komunikacijata so potro{uva~ite i prave{e golemi zagubi. So toa na familijata Aweli & se zakanuvaa problemi povrzani so konvertibilni obvrznici koi gi dr`at bankite i intenzivni pritisoci vrz niv. No, denes Fiat prosperira i blagodarenie na edna ekviti-svop operacija vo koja u~esnik be{e IFIL (i koja predizvika kritiki i zakonski dejstva od nadle`nite), semejniot biznis e bezbeden. “Najgolemo zadovolstvo za mene be{e toa {to uspeav da nau~am deka sekoga{ postoi na~in za da se izvle~e{ i od najgolemite te{kotii, a jas bev dosta neiskusen”, veli Elkan. “Nau~iv da ne o~ajuvam koga vremiwata se te{ki, no i da ne bidam aroganten koga rabotite mi odat od raka “ PRIBRAN I [ARMANTEN Negoviot dedo, koj studira{e pravni nauki, a nikoga{ ne se zanimava{e profesionalno so toa, be{e poznat pod imeto avvocato (ita. advokat).

XON ELKAN Elkan e diplomiran indusNau~iv da ne o~ajuvam koga in`ener. Toj veli vremiwata se te{ki, no i da ne triski deka se opredelil za ovaa bidam aroganten koga rabotite profesija bidej}i mu pret-

mi odat od raka.

stavuvala pogolem predizvik otkolku ekonomijata i biznisot, voobi~aeniot izbor na eden mlad ~ovek od kogo se o~ekuva da ja vodi familijarnata firma. Vo Italija, kade {to advokati i doktori ima prili~no vo izobilstvo, titulata in`ener nosi pogolem presti`. Celta na Elkan, sekako, be{e da izgradi biznis-kariera, no ne be{e neophodno toj biznis da bide tokmu onoj semejniot. No, tuka i sudbinata vme{a race, pa, taka toj zapo~na da se iska~uva kon vrvot.

Pred da stane ~len na IFIL, Xon Elkan pomina dve godini kako vraboten vo revizorskiot oddel na Xeneral Elektrik. Voedno i kako student, za vreme na raspustite, toj ode{e na praktika vo razli~ni fabriki vo sopstvenost na Fiat: na proizvodna linija vo Polska, vo fran{izing-pretstavni{tvo vo Francija i vo fabrika za avtodelovi vo Anglija, kade {to prestojuva{e vo edno prose~no semejstvo. “Tie igraa loto sekoja nedela i planiraa {to }e kupat so parite dokolku gi dobijat”, se prisetuva Elkan na tie denovi. Prestojot ostavi golem beleg vrz Elkan, ~len na edna od najbogatite italijanski familii, koj {to prestojuva{e kaj semejstvoto inkognito.

Sepak, toj ne poka`uva ni malku od arogancijata koja gi pridru`uva bogatstvoto i slavata, a poseduva golem del od {armot po koj be{e poznat negoviot dedo.

Okolu 90 ~lenovi na familijata imaat akcii vo biznis-imperijata koja zapo~nuva kako partnerstvo nare~eno Giovanni Agneli & C. Toa ima 2,3 % direktno u~estvo vo Fiat i gi poseduva site obi~ni akcii na holding-kompanijata koja zaedno so partnerstvoto poseduvaat 69,8% od IFIL. Rangirana na italijanskata berza, IFIL gi ima vo racete “skapocenite kamewa” na dinastijata. Povtorno blesnuvaj}i, Fiat pretstavuva 58%

od negovoto portfolio, denes vredno 8,4 milijardi evra. Bez ogled {to minatogodi{noto portfolio vrede{e pove}e, a akciite na Fiat kotiraa visoko na berzata, ovaa sostojba e mnogu podobra od onaa vo 2004 godina koga portfolioto vrede{e “samo” 4,8 milijardi evra. Pokraj Fiat, IFIL ima investirano vo Sanpaolo, najgolemata italijanska banka, SGC, {vajcarska kompanija za kontrola i izdavawe na sertifikati i vo Cushman & Wakefield, kompanija od oblasta na nedvi`nosti. Isto taka, IFIL poseduva 60% od fudbalskiot klub Juventus i 9,8% od investiciskata banka Banka Leonardo.

LEKCII PO LIDERSTVO Vo tekot na izminative dve godini, neto-vrednosta na sredstvata na IFIL gi nadmina prose~nite performansi na berzata. Koga se raboti za idni investicii, Elkan veli deka ovaa kompanija vo koja rabotat samo 15 eksperti od vkupno 50 vraboteni, ja privlekuva mnogu malku industrijata, a mnogu pove}e lu|eto koi upravuvaat so kompaniite. “Smetame deka sopstveni~kata kultura e mnogu va`na, zatoa bi sakale da investirame vo biznisi kade {to liderite se vo isto vreme i sopstvenici” veli toj.

Vo negovata, s$ u{te kratka, kariera Xon Elkan vo pove}e navrati ja ima{e privilegijata da ja po~uvstvuva prirodata na liderstvoto. Pred ~etiri godini, koga Juventus go trese{e golem skandal, toj intervenira{e brzo, pri {to go otstrani postojniot menaxment i donese ~ovek odnadvor kako izvr{en direktor: Francuzin so iskustvo vo me|unarodniot sportski menaxment i MVA-diploma od Harvard. No, Fiat, srceto na semejniot biznis, go nau~i Elkan na najte{kite lekcii. Toj be{e ~len na tri~leniot tim so negoviot pravujko i g. Gabeti, koga go napravija pogre{niot izbor na izvr{en direk-

tor vo 2003 godina - ne{to {to se popravi edna godina podocna, po smrtta na negoviot dedo.

Elkan znae deka kolku se podobri liderite na kompaniite koi go so~inuvaat portfolioto na IFIL, tolku pomalku top-menaxerite na fondot }e se gri`at za upravuvaweto so sredstvata, a mnogu pove}e vreme }e tro{at na novi investicii. Vo isto vreme, toj potencira deka “odgleduvaweto” na idnite lideri e su{tinsko. Elkan e, i toa kako, svesen deka pra{aweto za izbor na dobar naslednik e postojano aktuelno.

MARKETING

25.05.2010

27

FUNKCIONIRAAT LI TIMOVITE VO VA[ATA ORGANIZACIJA? TIMSKATA RABOTA GI DELI RABOTNITE ZADA^I, NO GO DUPLIRA POSTIGNATIOT USPEH o sekoja organizacija se zboruva za gradewe na timovi, rabotewe kako eden tim, me|utoa malkumina razbiraat kako da izgradat efektiven tim.

Da se pripa|a vo odreden tim pretstavuva ~uvstvo da se bide del od ne{to pogolemo od samiot sebe. Vo sredina kade {to funkcioniraat timovite, pridonesot koj {to go pravi vraboteniot e za sevkupniot uspeh na organizacijata. Vraboteniot zaedno so svoite kolegi rabotat za da se postigne opredelen rezultat, odnosno da se ostvarat postavenite celi. Iako sekoj vraboten ima svoi rabotni zada~i i mo`ebi pripa|aat na razli~ni sektori, sepak, nivnata rabota e naso~ena kon ostvaruvawe na celite na organizacijata.

Menaxerite istra`uvaat najrazli~ni na~ini za da gi podobrat biznis rezultatite kako i profitabilnosta. Mnogumina smetaat deka najdobar rezultat se postignuva koga se vklu~eni site vraboteni vo kreiraweto na biznis-rezultatite. Bez razlika koi se Va{ite obidi za podobruvawe – kvalitetot, kontinuirano podobruvawe, odredeno naso~eno proizvodstvo, odredeni rabotni timovi, sepak, seto toa e so cel da se podobrat proizvodite i/ili uslugite kon klientite. Denes organizaciite se odlu~uvaat za podobruvawe na timskata rabota kako eden segment za podobruvawe na uslugata koja {to se nudi, a voedno se dava mo`nost sekoj

V

vraboten da bide vklu~en vo postignuvaweto na uspehot koj go postignuva organizacijata.

Uspe{nite timovi koi {to se adutot na uspe{nite organizacii vnimavaat na slednite ~ekori: Jasni o~ekuvawa. Menaxmentot treba jasno da gi komunicira o~ekuvawata na svoite timovi.

Pred s$, dali formiranite rabotni timovi znaat zo{to se formirani? Timovite mora da gi imaat potrebnite ~ove~ki resursi, vreme i pari koi {to se potrebni za efektivno realizirawe na rabotnite zada~i.

Kontekst. Znae li sekoj ~len na timot zo{to tokmu toj e del od konkretniot tim? Vrabotenite treba da razbiraat kako upotrebata na timovite }e pridonese za da se odr`at i da se ostvarat organizaciskite celi. I sekako treba da znaat na kakov na~in se vklopuva nivnata rabota so organizaciskite principi, vrednosti ili vizijata na organizacijata.

Posvetenost. Dali vrabotenite sakaat da bidat del od odreden raboten tim ili toa ednostavno im e nalo`eno?

Vrabotenite treba da bidat spremni za da se posvetat na ispolnuvawe na celite i misijata koi {to gi ima rabotniot tim i zada~ata koja {to treba da se realizira.

Kompetentnost. Edna od

K

O

M

E

R

najva`nite momenti za soodvetno da profunkcionira timot e site ~lenovi da smetaat deka vistinskite lu|e se nao|aat vo timot i deka ne postojat odredeni lica koi samo se prisutni, a voop{to nema da pridonesat vo realizirawe na postavenite celi.

Pri formirawe na timovite zapra{ajte se dali ~lenovite na timot gi poseduvaat potrebnite znaewa, ve{tini i kapacitet koi {to se potrebni za uspe{no realizirawe na zada~ata. Dokolku nemaat, dali postoi na~in na koj {to za kratko vreme }e mo`at da se steknat so potrebnite znaewa?

Sorabotka. ^lenovite na timot mora da gi razberat ulogite koi {to gi imaat, procesite koi {to treba da se realiziraat, da go razberat postoeweto na timot, s$ so cel da mo`at uspe{no da sorabotuvaat pome|u sebe.

Za uspe{na sorabotka, timovite mora da imaat vospostaveno odredeni normi i pravila na odnesuvawe kon koi {to }e se pridr`uvaat. Na takov na~in timovite }e mo`at da se spravuvaat so najrazli~nite problemi na koi {to }e naiduvaat vo tekot na raboteweto.

Posledici. Dali ~lenovite na timot se ~uvstvuvaat obvrzani i odgovorni za postignuvawata

C

I

J

A

L

E

N

O

na timot? Koga formirate timovi vo Va{ata organizacija imajte vo predvid deka treba da postoi nekakva nagrada ili priznanie koe {to bi go dobil vraboteniot zatoa {to bil vklu~en vo timot ili se zema vo predvid vo negoviot ponatamo{en karieren razvoj.

Odnosno kakva korist ima vraboteniot {to bil del od konkretniot tim. Me|utoa pri opredeluvaweto na nagradite imajte vo predvid pokraj mereweto za uspe{no realizirawe na rabotnite zada~i, odnosno postoeweto na sistem za nagrada za uspe{no realiziran proekt na timot, imajte i merewe na individualnata performansa na ~lenovite na timot.

Ova e mnogu va`no za da se izbegnat odredeni posledici koi {to mo`at da mu se slu~at na eden tim. Odnosno, odreden ~len na timot samo da se provlekuva i da ne dava soodveten pridones za timot, no na krajot kako del od timot i toj da dobie odredena zasluga. Vakvoto odnesuvawe vlijae i vrz motivacijata na ostanatite ~lenovi, {to mo`e da dovede do namaluvawe na efikasnoto rabotewe na timot i da se dovedat vo opasnost navremenoto izvr{uvawe na rabotnite zada~i poradi koi {to e formiran samiot tim.

G

L

A

S

SMIQKA [O[KOSKA Triple Tri pplee S Rec Recrui Recruitment rui u tme tment nt

TEODOR ALEKSOV Triple S Learning

Triple S Recruitment e specijalizirana agencija za regrutacija, selekcija i poddr{ka na ~ove~kite resursi. S$ so cel da se fokusirate na uspe{no realizirawe na Va{ite biznis-planovi, dozvolete Triple S Recruitment da go zavr{i procesot na selekcija, razvoj i aktivirawe na ~ove~kiot kapital vo Va{ata organizacija.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

KULTURA

25.05.2010

29

RAZGOVOR: VERA BO[KOVSKA, DIREKTORKA NA UNIVERZALNA SALA

UNIVERZALNIOT [ARM NA POSEBNOSTA ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

gilnata Vera Bo{kovska ve}e polovina godina e na ~elo na institucijata koja se smeta za edna od najurbanite ikoni vo Skopje, Univerzalna sala, koja e mnogu mnogu pove}e od mesto za sredba. Taa institucija ve}e 4 decenii e eden od najprepoznatlivite znaci na gradot.

Magisterkata po ekonomski nauki, koja prethodno bila menaxer vo turisti~ki agencii i DHL, vo razgovorot za "Kapital" govori za aktivnostite koi se sproveduvaat vo Univerzalnata sala kako i za noviot proekt koj doprva treba da sleduva, nejzinata rekonstrukcija.

“Pokraj tekovnite sekojdnevni obvrski koi gi ima eden menaxer na kakva bilo institucija, povrzani so personalot i tekovnite slu~uvawa za da funkcionira eden objekt, dopolnitelna obvrska mi e anga`manot za organizirawe na sopstveni koncerti zad koi stoi Univerzalna sala kako organizator, kontaktirawe so ostanatite kolegi od marketing-agenciite vo drugite koprodukciski ku}i za zaedni~ki koprodukciski proekti”, veli Bo{kovska.

Koi se aktivnostite koi gi sproveduvate vo Univerzalna sala?

Univerzalna sala kako institucija ima svoi sopstveni aktivnosti.

Vo posleden period se pojavuva kako organizator na razni nastani kako producent, a drugata dejnost na Univerzalna e izdavawe na nejziniot prostor na drugi organizatori i davawe na scensko-tehni~ki uslugi {to salata gi ima kako mo`nost.

Dali smetate deka imame mali ili golemi kapaciteti za kulturni zbidnuvawa vo Makedonija?

Makedonija ima relativno golem broj kulturni zbidnuvawa i nastani koi se odvivaat taka {to vo zavisnost od publikata koja prisustvuva na tie nastani i vo zavisnost od organizatorite koi go isplanirale zbdnuvaweto, se bira i prostorot kade {to }e se odr`i toa slu~uvawe.

Kakov e kapacitetot na Univerzalna sala?

Univerzalna sala ima kapacitet od 1.500 sedi{ta, so relativno golema scena i naj~esto se koristi za pogolemi kulturni nastani.

Golem broj koncerti zapo~naa da se odr`uvaat na pogolem prostor, eve na primer vo salata Boris Trajkovski, arenata Metropolis... Dali se ~uvstvuvate zagrozeni vo rabotata?

Osven na{ata ustanova, to~no e deka se pravat i vakvi koncerti na pogolem prostor. No, i na pomal. Na primer, vo Domot na ARM kade {to sedi{tata se zna~itelno vo pomal broj. Sekoj organizator i sekoj nastan se pozicionira spored samoto slu~uvawe. Nie voop{to ne se ~uvstvuvame zagrozeni zatoa {to smetame deka si imame edno takvo mesto i pretstavuvame eden vid

A

Vera Bo{kovska – Univerzalna e gordost na skopjani, no i na Makedonija

Iako proektot za rekonstrukcija na zdanieto na institucijata, koja ve}e 4 decenii e eden od najprepoznatlivite znaci na gradot i edna od nejzinite najurbani ikoni, e odlo`en za narednata godina, toa ne ja spre~uva Univerzalna sala i ponatamu da nudi interesni programi) reprezentativen prostor, iako vo momentov, za `al,sme vo edna vakva sostojba. Univerzalnata sala e gordost ne samo na skopjani, tuku i na cela Makedonija. So godinite si natalo`ila takov ”tovar”, koj, pak, & dava poseben {mek.

Stanuva zbor za edna urbana ustanova i e sinonim za dobar koncert. Mnogu izveduva~i, dokolku gi pra{ate, bez razmisluvawe bi ja odbrale na{ata sala za svoe mesto za nastap, najmnogu poradi akustikata. Kako makedonskite taka i stranskite izveduva~i se zapoznaeni so ovoj va`en element koj nie go poseduvame kako Univerzalna i tie so zadovolstvo doa|aat na ovaa scena. Stanuva zbor za eden intimen prostor vo koj mo`at da imaat neposreden kontakt so samata publika.

Najavena e rekonstrukcija na Univerzalna? Do kade e toj proekt?

Ovoj proekt e odlo`en za narednata godina bidej}i site proekti koi se

potrebni s$ u{te ne se gotovi. Osven glavniot proekt, grade`niot, koj e podgotven, ne se gotovi dopolnitelnitelni proekti za akustika, scenski tehniki koi se vo podgotovki. Se nadevame deka celokupnite tenderski dokumentacii }e bidat pri kraj do krajot na

tekovnava godina za da mo`eme od narednata да го rеализиrаме ovoj golem plan.

Koi se narednite predvideni aktivnosti?

Ima golem broj aktivnosti koi gi planirame.

So ogled na toa deka sme na pragot od letoto i imaj}i go predvid faktot deka na{ata sala ne e klimatizirana, site pretstavi }e zavr{at do krajot na juni ili po~etokot na juli, zatoa {to e nevozmo`no i neprijatno za publikata da prisustvuva na golemi gore{tini vo Univerzalna. Nastani koi sledat se detski festivali po povod praznikot Sv. Kiril i Metodij na 25

ovoj mesec, na 29ti decata }e peat za decata so nasmevka na -te liceto, toa }e sedi{ta ve}e 4 decenii se svedoci bidat detski hona najbitnite nastani rovi od Zagreb i horot na Zlatno Od porane{nite jugoslovenski slavej~e. Silvi bend prostori imavme mnogu gosti, na 2 juni }e gi otpee isto taka doma{ni grupi i pesnite od Ko{tana.

Ogromnata zainteresira- peja~i. nost na muzi~kata Kolku ~ini iznajmuvawe na komedija "Pevaj brate" prostorot na Univerzalna za povtorno gi nosi vo kulturni nastani?

Skopje akterite Milan Zavisi od potrebite na nasVasi}, Milan Kalini} tanot. Se dvi`at relativno. i Andrija Milo{evi}.

Vo zavisnost {to mu e Sleduvaat koncerti potrebno na organizatorot na @eqko Bebek, na od salata, koi tehni~kobaletskoto studio Rebis scenski karakteristiki, itn. vremeto za podgotovki itn.

Minatava godina ni be{e Cenata se dvi`i od 70.000 mnogu plodna i uspe{na. denari, pa nagore.

1.500

LIFESTYLE

30 25.05.2010 EVROVIZIJA

RIBATA NARE^ENA \OKO 36 55-to izdanie na Evrovizija zapo~nuva ve~erva so prvata polufinalna ve~er, na koja nastapuva na{ata dr`ava predvodena od "silata" na \oko Taneski.

Dodeka vo Makedonija se falea deka ovaa godina se odli~no organizirani i podgotveni, deka }e imame odli~en nastap, ve}e so prvoto intervju i proba na scenata vo Oslo go poka`aa tokmu sprotivnoto SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

en li..?” “Of kors, koga ja ima{ silata”... Dali na{iot evroviziski pretstavnik \oko Taneski }e ja nadmine slavata na Valentina Hasan (u~esni~kata na bugarskiot "Idol") koja preku no} stana megapopularna so svoite “odli~ni” poznavawa na angliskiot jazik? Sigurno da, bidej}i ^ak Noris e na

K

-to mesto za Makedonija spored oblo`uvalnicite

negova strana.

Koga stanuva zbor za Evrovizijata, ni{to pove}e ne ja iznenaduva makedonskata publika, sekoja godina ima ne{to novo, pa, ovaa godina toa e na~inot na komunikacijata. MTV sekoga{ ima nekolku propusti, pa izgleda zaboravile da pra{aat kolku go poznavaat angliskiot jazik na{ite pretstavnici, a spored prvoto intervju koe go dadoa, vidovme deka zboruvaat samo “makedoni{“... Se razbira deka tuka sekoga{ e Fejsbuk, pa reakciite pristignaa vedna{ (se otvorija grupite: Jas ja imam ribata, I feel like a fish, Lost in translation...)

55-to izdanie na Evrovizija zapo~nuva ve~erva so prvata polufinalna ve~er, na koja nastapuva na{ata dr`ava predvodena od "silata" na \oko Taneski. Dodeka vo Makedonija se falea deka ovaa godina se odli~no organizirani i podgo-tveni, deka }e imame odli~en nastap, ve}e so prvoto intervju i proba na scenata vo Oslo go poka`aa tokmu sprotivnoto.

Barem od toa {to mo`e{e da se vidi od prvata proba, nema ni{to od interesnata koreografija. Pove} e izgleda kako tan~erkite da ve`baat gimnastika na scena. Bukvalno se izgubeni i ra{trkani na scenata. \ oko pee odli~no, ama izgleda toa ni e edinstveniot adut.

Dodeka srpskiot pretstavnik Milan Stankovi} e prisuten

na site nastani i e milenik na prisutnite vo Norve{ka, na{iot \oko maka ma~i na site intervjua, koristej} i race, noze i s$ {to } e stigne za da se razbere nekako so novinarite, pa taka toj ka`a deka se ~uvstvuva kako riba vo Oslo, bidej}i doa|a od Ohrid, a

tamu imalo “lake” (ezero) so ribi. Na vtoroto intervju, ima{e pomo{ od {eficata na makedonskata delegacija Gordana Andra{evska, koja podobro da ne mu pomaga{e, bidej}i so nejzinata pomo{ \oko zvu~e{e vaka: “I don’t want lobby, no, no. I wan’t all to vote and listen to what want, all

"Vi ol spik makedoni{, onli makedoni{" makedonskata delegacija

music...", a pra{aweto be{e koj mislite deka }e glasa za vas.Vo oblo`uvalnicite kotirame na 36-to mesto, a na{ite sosedi se malku podobro rangirani: Srbija na 15-to, Bosna na 35-to, a Hrvatska e duri na 7-to mesto. Vo na{ata ve~er nastapuvaat Srbija, Bosna

i Albanija, koi }e mo`at da glasaat za Makedonija, pa nade`ta na na{ite pretstavnici e svrtena natamu.

Site se nadevaat deka "^ak Noris" ve~erva }e uspee da izlobira da vlezeme vo finale, bidej}i vo sprotivno na site }e im go ја "skr{i ’ki~mata".

Mal rejting, no, sepak, baran za avtogrami

AZERBEJXAN VODI, A MAKEDONIJA NA OPA[KATA

Spored oblo`uvalnicata “Vil Hil”, ova e oficijalnoto kotirawe i koeficientite na evroviziskite pretstavnici pred dvete polufinalni ve~eri: 1. Azerbejxan – Drip drop – 13:8 2. Germanija – Lena Majer Landrut -Satellite 12:1 3. Izrael – Harel Skat – Milim 7:1 4. Ermenija – Eva Rivas -Apricote Stone – 10:1 5. Danska – [ane i N’Evergrin – In a moment like this – 12:1 6. [vedska – Ana Bergendal – This is my life – 16:1 7. Hrvatska – Feminem – Lako je sve – 20:1 8. Belgija – Tom Dajs – Me and my guitar – 25:1 9. Irska – Najm Kavana – It’s for you – 25:1 10. Turcija – “MaNga” – We could be the same – 25:1 15. Srbija – Milan Stankovi} – Ovo je Balkan – 66:1 35. BiH – Vuka{in Braji} – Muwa i grom – 300:1 36. Makedonija - \oko Taneski – Jas ja imam silata

\oko Taneski - milenik na najmladite

KANSKI FILMSKI FESTIVAL

KOLKU PARI, TOLKU MUZIKA

[eril Kol za vrtoglava suma od 250.000 funti 30 minuti gi zabavuvala gostite vo popularnata vila Hotel du Cap

250.000 funti za 30-minutno {ou

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

anskiot filmski festival, koj pretstavuva seriozno defile na svetskite filmski yvezdi, ovaa godina dobiva i eden nov prizvuk.

Po proekcijata na filmovite i po prika`uvaweto na skapite glamurozni toaleti na crveniot kilim, yvezdite gi oblekuvaat svoite mini zdolni{ta i se upatuvaat kon najspektakularnite "after parti" zabavi. Naj~esto, organizatori na tie zabavi se poznati milijarderi koi “`urkite” gi prireduvaat na svoite jahti ili, pak, na iznajmen prostor za koj imaat frleno "te{ki" pari. Edna od poglamuroznite zabavi na ovogodine{niot Kanski festival be{e onaa na milijarderot i osnova~ na Majkrosoft, Pol Alen. Ovaa zabava se odr`ala na negovata luksuzna jahta i traela do ranite utrinski ~asovi.

Gostite koi bile prisutni,

K

me|u koi se na{le i imiwata na Kejt Bekinsejl, Meg Rajan, Kevin Spejsi, Tim Barton, Benisio Del Toro, u`ivale vo roze {ampawsko i su{i koi gi slu`ele egzoti~ni modeli oble~eni vo kimona.

Preostanatata elita se odlu~ila za druga rasko{na zabava koja se odr`ala vo Cap d’Antibesu, kade {to poznatata angliska peja~ka [eril Kol za vrtoglava suma od 250.000 funti gi zabavuvala gostite vo popularnata vila Hotel du Cap. Ovaa vila e poznata po toa {to vo vtorata polovina na pedesetite godini od minatiot vek stanala vistinska Meka na slavnite yvezdi poradi svoite izolirani lokacii me|u neproodnite karpi. Na ovaa zabava bile zabele`ani Naomi Kempbel, Paris Hilton, Lajonel Ri~i. [eril napravila izvonredna zabava ispolnuvaj}i del od svojot repertoar i, bogami, zaslu`ila tolkava brojka za {ou koe traelo samo 30 minuti. Ovaa ubavica be{e

anga`irana od strana na ku}ata De Grisogne. [eril, dodeka be{e sudija na muzi~koto {ou "Iks faktor", mnogu ~esto go nose{e skapoceniot nakit od ovaa ku}a. Na crveniot kilim na Kanskiot festival se pojavi vo preubava toaleta vo forma na sirena. Po svoeto 30-minutno {ou taa mu se pridru`ila na svojot kolega Vil Aj Em od Blek Ajd Pis koj, isto taka, bil anga`iran da

nastapi so svoj dixej-set na edna od zabavite vo Kan. Nedaleku od Kan, povtorno na Azurniot breg, vo Monte Karlo se odr`aa i Svetskite muzi~ki nagradi na koi famozno {ou napravija Dejvid Geta, koj pred edna nedela gostuva{e vo Skopje i Xej Lo, a me|u prisutnite be{e celata familija Hilton, kako i mnogubrojni drugi yvezdi od svetot na {ou-biznisot.

[eril i Vil Aj Em na "after parti" zabava

[eril Kol na kanskiot crven kilim

SPORT

25.05.2010

31

SPORT Inter e najdobriot evropski tim sezonava, no vo ekot na najgolemata slava, klubot mo`e da ostane bez Muriwo, no i bez Milito udbalot e igra {to trae 90 minuti, vo dvete ekipi nastapuvaat po 11 fudbaleri, a vo koja na krajot ne pobeduvaat pove}e Germancite, tuku @oze Muriwo.

Portugalskiot trener, ovoj pat

F

so Inter ja osvoi titulata evropski prvak, a so pobedite vo italijanskoto prvenstvo i kup, dojde do senzacionalen troen triumf sezonava.

Fudbalerite na Inter bea za klasa podobar protivnik od nivnite kolegi od Baern Minhen, na finalnata sredba od {ampionskata liga, odigrana

LIGA NA [AMPIONI

[AMPIONSKOTO ZBOGUVAWE NA MURIWO 600.000 evra e premijata za sekoj fudbaler oddelno

PANDEV SE PRERODI VO INTER ajdobriot makedonski fudbaler vo momentov, Goran Pandev, odigra izvonredni 79 minuti vo finaleto na ligata na evropskite {ampioni.

Odli~nata forma {to go sledi vo polusezonata, Pandev propu{ti da ja krunisa so eden pogodok vo golemoto finale, no zatoa uspea vo celost da go sprovede takti~kite zamisli na svojot trener. Zaedno so Kivu i Kambijaso, toj be{e del od zonskata odbrana na Muriwo, postavena na sredinata od terenot, so {to mnogu uspe{no be{e sopren najdobriot fudbaler na Baern, Holan|anecot, Arjen Roben. „Odigravme odli~en natprevar deneska, a pobedata ja zaslu`ivme otkako od ligata na {ampionite pethodno gi eliminiravme ^elzi i Barselona”, izjavi makedonskiot reprezentativec.

Pandev ne krie deka so doa|aweto vo Milano, toj ja napravil vistinskata rabota za svojata kariera. „Dojdov tuka vo januari i ottoga{ sezonata za mene e veli~evstvena. Navistina dobro se adaptirav i im blagodaram na site vo Inter za toa”, veli Pandev, na kogo neprijatnostite vo Lacio, o~igledno deka ne mu ostavile poseriozna traga vo formata.

Makedonecot, sli~no kako i ostatokot od ekipata s$ u{te ne mo`e da go prifati faktot deka Muriwo si odi od Inter. „Vo momentov site se koncentrirame na proslavata, a site se nadevame deka Muriwo }e ostane za da mo`eme povtorno da go proslavime osvojuvaweto na istiot trofej”.

Goran Pandev, po Darko Pan~ev i Ilija Najdovski e tretiot makedonski fudbaler {to pobedil vo edno finale od {ampionskata liga.

N

na Santjago Bernabe vo Madrid.

Golemi 2:0 za Internacionale, noviot „kral” na fudbalot, krunisan tokmu na kralskiot stadion vo Madrid.

Vistinski heroj za pobedni~kata ekipa e Dijego Milito, edinstveniot strelec vo golemoto finale. Argentinecot dolgo vreme e prisuten vo internacionalniot fudbal, no duri na 30-godi{na vozrast uspea da ja doka`e svojata vistinska vrednost. „Im blagodaram na Morati i Muriwo {to me anga`iraa na po~etokot od sezonata. ^uvstvoto e unikatno, prekrasno, nikoga{ porano ne sum se ~uvstvuval vaka. Presere}en sum poradi Inter, cel `ivot se obiduvam da dojdam do vakvo ne{to i ete na krajot sonot mi se ostvari”, izjavi Milito, koj u{te na samata ceremonija, prigotvena za noviot evropski {ampion,

potvrdi deka razmisluva za ispratenite ponudi na negovata adresa. „Dali }e ostanam i dogodina? Navistina ne znam. Jas navistina go zasakav Inter, no mora da poglednam i vo odli~nite ponudi {to pristignaa”, dodade Argentinecot.

No, verojatno posre}en ~ovek od prestedatelot na Inter, Masimo Morati te{ko deka mo`e da se pronajde vo svetot denovive. Toj e pove}e od dve decenii na ~elo na milanskiot klub, vo koi se iznagleda edno ~udo prou{teni mo`nosti od svoite fudbaleri, vo nastapite od ligata na evropskite {ampioni. „Fudbalerite bea tolku radosni, ova e prekrasen den za site nas, go ostvarivme najte{koto vo fudbalot”, istakna harizmati~niot pretsedatel na Inter.

Golema radost po~uvstvuvaa

Diego Milito go krunisa Inter vo nov gospodar na Evropa i naviva~ite na Inter, koi na evropskata titula ~ekaat celi 45 godini. Navistina ne im be{e lesno na fanovite, koi u{te od vremeto na slavnoto Katanaxo na Herera nemaa mo`nost da se izraduvaat na titulata evropski prvak, a moraa da ja trpat i dominacijata vo ova natprevaruvawe na gradskiot rival Milan.

Vo momentov Inter e najdobriot evropski klub, igrata na negovite fudbaleri ne

45

godini naviva~ite na Inter ja ~ekaa evropskata titula

e po vkusot na prefinetite fudbalski sladokusci, no zatoa so mnogu pomal buxet od konkurencijata i, realno tim bez yvezdi, uspeva da se iska~i na fudbalskiot Olimp.

MURIWO OSTANA VO MADRID

oze Muriwo voop{to ne otpatuva za Milano zaedno so svoite fudbaleri, koi so naviva~ite ja proslavija {ampionskata titula na doma{niot stadion Xuzepe Meaca. Toj ostana vo Madrid, kade {to vodi intezivni pregovori so pretsedatelot na Real, Florentino Perez.

Portugalecot od godina za plata od 16 milioni evra mnogu verojatno }e ja predvodi kralskata ekipa na Real Madrid, od kade {to ne se `alat pari za da go dovedat i oficijalno najdobriot trener na dene{nicata. „Mojata rabota vo Inter e zavr{ena. Ja napi{av istorijata so ovoj klub, a sega vo drug golem klub }e ja baram mojata motivacija, a toa sekako deka }e bidat me~evite so Barselona. U{te sega mo`am da pret~uvstvuvam kakva }e bide atmosferata na ovie natprevari”, izjavi Muriwo, koj sepak, istakna deka dogo-

@

@oze Muriwo prima ~estitki od noviot rabotodavec Florentino Perez i pretsedatelot na makedonskata fudbalska federacija Haralampie Haxi-Risteski. vorot rot so Real s$ u{te ne e potpi{an. No, za da nema nikakva zabuna toj e deciden vo sopstvenoto re{enie vo narednata sezona da ostane nadvor od Inter. „S$ {to poseduvav mu dadov na klubot, pove}e nemam {to da pravam vo italijanskoto prvenstvo. Sakam da stanam trener {to ja osvoil ligata na {ampionite, so tri razli~ni ekipi, a zasega samo od Real izlegoa so konkretna ponuda. Vo Inter bev mnogu sre}en, no istoto ne mo`am da go povtoram

za ostatokot od Italija Italija, od kade {to postojano dopiraa mnogu nezgodni komentari za mojot karakter. Sepak, moram da mu bidam blagodaren na italijanskiot fudbal, koj od mene napravi mnogu podobar trener. Sega e vreme da se napravi kratka pauza, za da ja odberam narednata destinacija vo mojata kariera”, veli portugalskiot stru~wak, koj za trite tituli osvoeni za Inter sezonava, zaedno so igra~ite be{e nagraden so premija od 600 iljadi evra.

„Specijalniot” Specijalniot” evropskata evropskat titula ja prosledi so solzi radosnici, prostuvaj}i se od igra~ite i upravata na Inter, od kade {to iako se presre}ni poradi golemiot uspeh, sepak, s$ u{te ne se pomireni so zaminuvaweto na trenerot. „Jas ne pla~ev, no zatoa Muriwo pu{ti solzi. Se nadevam deka toa ne poradi ~uvstvoto na vina”, istakna Morati, koj dodade deka sudbinata na Portugalecot } e bide re{ena vo narednite nekolku dena.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S