Issuu on Google+

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA

POL OTELINI INTEL NE SME VE]E SAMO OBI^EN PROIZVODITEL NA ^IPOVI!

ILIJA DIMOVSKI BITKA ZA KREDIBILITET  STRANA 13

 STRANA 14

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... PONEDELNIK, 17. MAJ. 2010 | BROJ 42 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

STAVRESKI:

NA ZATVORAWE, PETOK, 14.05.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

500

NAFTA BRENT EURORIBOR

0,69% 0,69 3 ,14 31 ,14% 00,01 0,01% 61,55 61,5 48,86 448,8 1,26 1,2 778,04 1,24% 1,24

INDEKS D NA MAKEDONSKA D BERZA (14. ((14.05)

MILIONI EVRA OD EBRD I EIB ZA PATI[TA I GASIFIKACIJA ERVIN KARLTON DIREKTOR ZA EVROPA NA MERIOT INTERNACIONAL

HOTELOT MERIOT VO SKOPJE NI E PRVA DESTINACIJA NA BALKANOT  STRANA 7

OTKAKO SI PODNESE OSTAVKA OD AGENCIJATA ZA CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO ]E BIDE LI ZORAN KRSTEVSKI MENAXER VO TAV MAKEDONIJA?!  STRANA 9

MAKEDONSKO ROMANSKI BIZNIS FORUM VO SKOPJE SO U^ESTVO NA PRETSEDATELITE NA DR@AVITE 27 MAJ 2010 GODINA, 11 :30 ^ASOT NA 5 KAT WWW.MCHAMBER.MK

 KOLUMNI KIRIL NEJKOV MESTOTO NA @ENITE E VO ODBORITE NA DIREKTORI  STRANA 12

 UVODNIK SPASIJKA JOVANOVA “MAKEDONIJA 2020”  STRANA 2 DEN DON^EV VLADATA NE E SVESNA ZA TEKTONSKITE SLU^UVAWA NA EVROPSKITE BERZI  STRANA 12


2 17.05.2010

NAVIGATOR

43,6%

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 17 MAJ 2010

B

21 vek pati{tata li~at kako da se vo vremeto po Vtorata svetska vojna. A, tie se eden od faktorite od koi zavisi prilivot na stranski investicii, zatoa {to nieden investitor ne vleguva vo zemja od koja nema moderen soobra}aen pristap do drugite pazari i tranzitni centri. A, Makedonija ne go nudi toa. Nema avtopat kon Bugarija, nitu kon Albanija, a do Grcija ima samo delumno, pri {to i toj avtopat e daleku od funkcionalen. Za `eleznica ne stanuva zbor, zatoa {to taa e de fakto zaboravena vo 20 vek. Vo takvi uslovi, edna blokada na solunskoto pristani{te ili na Bogorodica ja ostava Makedonija bez ekonomska vrska so svetot. Vo takov slu~aj, slobodnite ekonomski zoni ne nudat nikakva prednost za investitorite. Verojatno, zatoa i gi nema. Sega se otvoraat n ovi perspektivi. Kreditite {to gi najavija dvete evropski banki, pod povolni kamatni stapki, a ministerot za finansii Zoran Stavreski gi stavi vo funkcija na kapitalnite proekti, & nudat na Makedoni ja nova {ansa. I taa {ansa ne smee da se propu{ti. Nema ve}e opravduvawe za bavnata i nestru~na administracija, koja ne mo`e da mrdne od mrtva to~ka koga stanuva zbor za podgotovka na infrastrukturnite investicii. Treba da im se stavi kraj i na sporednite li~ni interesi, koi koga stanuva zbor za krupni investiciski zdelki stanuvaat primarni, pa taka osuduvaat mnogu tenderi na neuspeh. Evropa preku svoite najgolemi banki & dava ogromna finansiska poddr{ka na Makedonija. Ministerot za finansii donese top-vest od Zagreb. Na nego i na celiot

500 MILIONI EVRA ZA INFRASTRUKTURA Evropskata banka za obnova i razvoj i Evropskata investiciska banka }e ja pomagaat izgradbata na gasovodniot sistem, HEC “Bo{kov Most”, prugata kon Bugarija i na drugi regionalni i magistralni pati{ta KATERINA POPOSKA

poposka@kapital.com.mk

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

vladin tim im ostanuva parite da gi naso~at tamu kade {to treba. Ako i 200-300 milioni evra od evroobvrznicata zavr{at vo kapitalni proekti, namesto za penzii, plati i socijalni pridonesi, pridonesot za ekonomskiot rast }e bide u{te pogolem. Na krajot od krai{tata, so ovie pari se zadol`uva dr`avata, a ne Vladata, a na gra|anite im ostanuva obvrskata da gi vra}aat. Kapital si zema za pravo da go imenuva proektot na decenijata zatoa {to pove}e od edna decenija pi{uva kolku i {to gubi Makedonija so toa {to ne investira vo pati{ta, energetika, `eleznica, delovna klima. Propu{teni se dve decenii da se investira vo ekonomskiot razvoj na zemjata, koj sega }e ne prave{e mnogu porelaksirani na patot kon Evropskata unija i pomo}ni vo re{avaweto na site problemi pred koi e ispravena dr`avata na me|unaroden plan.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev, Aleksandra Spasevska

pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

Nikolaj Toma{evski

OGLASI

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

E

 STAVRESKI POBARA KREDITI OD EBRD I OD EIB

“MAKEDONIJA 2020” ez nikakvi pretenzii za zagrozuvawe na avtorsko pravo i so golema doza na zadovolstvo, “Kapital” go imenuva noviot proekt na Vladata “Makedonija 2020”, koj kone~no vo zemjava treba da gi donese tolku o~ekuvanite i neophodni infrastrukturni proekti. Vsu{nost, Vladata i nema avtorsko pravo na ovoj proekt, zatoa {to toj e na dr`avata. Vladata ima samo obvrska da po~ne da go realizira, zatoa {to so sekoj den odlo`uvawe, Makedonija ja gubi trkata so ekonomskiot progres i daleku zaostanuva zad zemjite vo regionot, kade {to krucijalnite kapitalni proekti zapo~naa vedna{ po osamostojuvaweto. Vesta {to ja donese ministerot za finansii, Zoran Stavreski, od Zagreb deka Evropskata banka za obnova i razvoj i Evropskata investiciska banka se podgotveni da & pozajmat na Makedonija 500 milioni evra za izgradba na kapitalni proekti, dava nade`. Taa vetuva deka }e se slu~i momentot koga }e po~ne da se gasificira zemjata, otkako izgubi nade` deka so ruski “klirin{ki dolari” ili so kakvi ne drugi pari }e se donese gasot do pove} e fabriki i do doma}instvata. Vetuva deka }e se izgradi edna od istoriskite hidrocentrali – “Bo{kov most”, vo uslovi koga nedostigot na elektri~na energija vo Makedonija seriozno ja zagrozuva ne samo energetskata, tuku i finansiskata stabilnost na zemjata. Ova ne se edinstvenite kapitalni proekti koi & se pove}e od neophodni na zemjava. Izgradbata na pati{ta e ed en od najgolemite neuspesi na dr`avata, zatoa {to vo

pridonesot na slabata pobaruva~ka na potro{uva~ite za lo{ata finansiska sostojba vo trgovijata. Rakovoditelite na trgovskite formi ocenuvaat deka finansiskata sostojba vo prviot kvartal od 2010 godina e ponepovolna vo odnos na prethodniot kvartal, a za naredniot period se pogolemi optimisti. Najgolemo vlijanie imaat slabata pobaruva~ka, zgolemenite finansiski tro{oci, odnosno kamatite i zgolemenata konkurencija. Koli~inata na zalihite e zgolemena, no se o~ekuva da se namali poradi zgolemenata pobaruva~ka. Trgovcite se optimisti i za brojot na vrabotenite i za proda`nite ceni.

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski FOTOGRAFIJA

Aleksandar Ivanovski LEKTOR

Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

akedonija }e zajmi okolu polovina milijarda evra od dvete najgolemi evropski investiciski banki za da finansira del od najkrupnite kapitalni proekti. Vo slednite nekolku godini, Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) i Evropskata investiciska banka (EIB) }e ja pomagaat realizacijata na nekolku infrastrukturni i energetski proekti vo zemjava, kako {to se gasovodniot sistem i edna od najzna~ajnite hidroelektrani vo zemjava, “Bo{kov Most” - proekti koi zaedno ~inat najmalku 380 milioni evra. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, vikendov vo Zagreb, na Godi{noto Sobranie na EBRD, pobaral od EBRD i od EIB so kreditot od 500 milioni evra da gi finansiraat i izgradbata na `elezni~kata pruga od Koridorot 8 kon Bugarija, na relacija Kumanovo-Deve Bair, i avtopatot do Grcija, Demir Kapija-Smokvica, koj e del od Koridorot 10. So realizacijata na ovie krucijalni, kapitalni investicii, makedonskata ekonomija }e re{i zna~aen del od deceniskite infrastrukturni i energetski problemi. “Povlekuvaweto na parite }e bide proekt po proekt, zavisno od progresot vo podgotovkata i realizacijata na proektite. Kamatite za kreditite od ovie me|unarodni finansiski institucii se isklu~itelno povolni. Koga stanuva zbor za Evropskata banka za obnova i razvoj, kamatnata stapka e Euribor plus 1%, dodeka kaj Evropskata investiciska banka, stanuva zbor za Euribor plus 0,35% do 0,5%”, izjavi za “Kapital”, ministerot Stavreski. Toj veli deka dvete investiciski banki nekolkute krupni kapitalni proekti gi ocenile kako kvalitetni, {to na krajot rezultiralo so finansiska poddr{ka

M

500 300

milioni evra Makedonija bara zaem od EBRD i EIB

milioni evra ~ini samo proektot gasifikacija

za zemjava od 500 milioni evra. Stavreski e osobeno zadovolen {to EBRD i EIB osven pari, na Makedonija mo`at da & pomognat i so tehni~ko znaewe, konkretno za proektite gasifikacija i izgradbata na `eleznicata kon Bugarija. “Ovie dve banki, ne samo {to dosega bea zna~ajni partneri na na{ata zemja, tuku se raspolo`eni, kako {to se pribli`uvame vo procesot na integracija kon EU, so pove}e pari da go poddr`at ekonomskiot razvoj na zemjata. Dobro be{e da se vidi deka ovie dve zna~ajni investiciski banki ja gledaat biznis-klimata vo Makedonija kako povolna, a ekonomskite politiki gi ocenuvaat kako mnogu kvalitetni, i vrz taa osnova nosat odluka da go zgolemat svoeto u~estvo so pove}e finansiski sredstva da ja poddr`at Republika Makedonija”, izjavi vicepremierot Stavreski po zavr{uvaweto na Godi{noto sobranie na EBRD vo Zagreb. Sega, vladata treba da odlu~i koi od proektite se prioritetni za da gi dobie parite od evropskite banki. Dokolku Koridorot 10 bide prioritet, vo slednite 3-4 meseci bankite mo`at da gi odobrat parite. Evropskata investiciska banka, glavno, treba da finansira so okolu 250 milioni evra, a dokolku se poka`e deka se potrebni u{te pari, vladata }e pobara i od EBRD. “Za prugata kon Bugarija, potrebno e da zavr{at u{te nekolku analizi

ZORAN STAVRESKI

za 7-8 meseci. Odlukata za finansirawe bi ja donesle vo 2011 godina, koga bi mo`elo da se povle~at pari za gasifikacijata i prugata. Ostanuva samo da se verifikuva odlukata preku izvr{nite organi na bankite”, izjavi Stavreski za Sitel. Vladata od ovie dve banki izlobirala i okolu 50 milioni evra za izgradba na lokalni i regionalni pati{ta, kako i za sanacija i rekonstrukcija na kanalizaciskite i vodovodnite sistemi vo ruralnite sistemi, proekt koj treba da se realizira do juli. Ovie polovina milijarda evra }e go zgolemat nadvore{niot dolg na Makedonija kako i evroobvrznicata, koja verojatno }e iznesuva od 200 do 300 milioni evra. Brutonadvore{niot dolg ve} e ja nadmina granicata na umerena zadol`enost i iznesuva 60,8% od BDP. Zaklu~no so fevruari, vkupniot javen dolg na zemjava e 2,2 milijardi evra, {to e 32,5% od BDP. No, site se soglasni deka vredi Makedonija da se zadol`uva samo za finansirawe na kapitalni investicii vo patnata i `elezni~kata infrastruktura i za proekti vo energetikata. No, mora da se vodi smetka za stepenot na zadol`uvawe.

MINISTER ZA FINANSII “Povlekuvaweto na parite }e bide proekt po proekt, zavisno od progresot vo podgotovkata i realizacijata na proektite. Kamatite za kreditite od ovie me|unarodni finansiski institucii se isklu~itelno povolni. Koga stanuva zbor za Evropskata banka za obnova i razvoj, kamatnata stapka e Euribor plus 1%, dodeka, kaj Evropskata investiciska banka stanuva zbor za Euribor plus 0,35% do 0,5%.”


NAVIGATOR

17.05.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI



PROEKT ZA MAKEDONIJA roektot “Sakaj ja Makedonija, u`ivaj aj vo svojata tatkovina” a” cna Zaednicata na edinicite za lokalna samouprava, a, kone~no, e vistinski proekt kt za Makedonija. Kone~no,, dr`avata do`ivea da bide promovirana i od doma{ni institucii, a ne samo od stranski. Skopskiott gradona~alnik, Koce Tra-janovski, kako pretsedatel el na ZELS, na ovaa instiito tucija & go dade su{tinskoto zna~ewe. Pod palka na Trajanovski, i, S a vo organizacija na ZELS, gra|anite }e imaat mo`nost da gi vidat ubavinite na Makedonija i da se zapoznaat so site nejzini delovi. Tie } e slu{nat za investiciskite mo`nosti na oddelni regioni i op{tini, da gi zapoznaat tradicionalnite zanaet~iski predmeti na razli~ni kraevi, da u`ivaat vo vkusnata hrana i da se zabavuvaat so bogatata kulturno-umetni~ka programa. Fakt e deka Makedoncite najmalku si ja poznavaat dr`avata. Deka polesno odlu~uvaat da pominat nekoj vikend na {oping i pro{etka

P

BLAGOJA SAMAKOSKI

@OZE SOKRATE[

NEXATI JAKUPI

BIL KLINTON

ikrosam mu ispora~a remierot vovede elbata na grupa prae ponudi kako M @ na svetot ma{ina- Pstrogi merki na tenici za odlo`uvawe Snagrada na lotarobot za proizvodstvo {tedewe za da ne se na Zakonot za vodi bila rija za da gi plati na delovi za avioni i sateliti

slu~i gr~koto scenario vo Portugalija

posilna od potrebata za negovo primenuvawe

dolgovite na svojata sopruga

 SÈ U[TE NEIZVESNA SUDBINATA NA MLEKARNICATA

@IVKO RADEVSKI SAKA RESTARTIRAWE, NLB TUTUNSKA LIKVIDIRAWE NA SVEDMILK Kone~nata odluka za likvidacija ili restartirawe }e bide donesena na 11 juni, koga Sobranieto na doveriteli }e treba da glasa za inicijativata na Radevski ALEKSANDRA SPASEVSKA

spasevska@kapital.com.mk

orane{niot direktor na bitolskata mlekarnica, @ivko Radevski, saka da ja restartira Svedmilk, no najgolemiot doveritel, NLB Tutunska banka, saka likvidacija na skopskata mlekarnica. Kone~nata odluka za likvidacija ili restartirawe }e bide donesena na 11 juni, koga Sobranieto na doveriteli }e treba da glasa za inicijativata na Radevski. Radevski za “Kapital” izjavi deka ako dobie poddr{ka za inicijativata, }e investira 3,5 milioni evra vo mlekarnicata i vo rok od ~etiri godini }e gi isplati pobaruvawata na doveritelite, me|u koi se i farmerite. “Nie dadovme ponuda za prezemawe na Svedmilk. Vo na{iot biznis-plan imame predvideno investicii od 3,5 milioni evra i edna godina grejs-period za otplata na dolgovite. Dokolku ja prezememe mlekarnicata, planirame da im gi vratime parite na kreditorite vo narednite ~etiri godini. Zasega imame poddr{ka od Komercijalna banka i od kooperantite na Svedmilk”,

P

3,5

 3 FAKTI ZA...

6.6% 77% 44.9

E NAMALENO VKUPNOTO PROIZVODSTVO NA [UMSKI PROIZVODI VO DR@AVNITE [UMI VO PRVOTO TRIMESE^JE, SPOREDENO SO LANI

OD SITE VIDOVI ISE^ENI DRVJA VO ZEMJAVA VO PRVIOT KVARTAL OTPA\AAT NA DABOT

ILJADI METRI KUBNI OGREVNO DRVO OD LISTOPADNI DRVA SE DOBIENI VO PRVITE TRI MESECI OD GODINAVA

vo Solun, Sofija ili Belgrad, otkolku da zapoznaat nekoj neotkrien kraj na Makedonija. No, fakt e deka i tie mnogu malku ~ule i videle od prednostite {to gi nudi Makedonija. Zatoa, proektot za zapoznavawe na gra|anite so svojata tatkovina e vistinski pogodok. So nade` deka ovaa promotivna akcija nema da zavr{i u{te na samiot po~etok.



GUBITNIK

milioni evra investicii vo Svedmilk najavi @ivko Radevski

izjavi Radevski. Na sudskoto ro~i{te vo petokot, ste~ajniot upravnik Bogoqub Makrevski dostavi predlog so inicijativa od Kompani @ivko Radevski DOOEL da predlo`i biznis-plan za restartirawe na mlekarnicata, za koj treba{e da se izjasni Sobranieto na doveriteli. Po nekolku ~asa rasprava, na koja pove}eto doveriteli se izjasnija deka im treba vreme za da odlu~at dali da ja prifatat ili ne ovaa inicijativa, NLB Tutunska banka, koja e i najgolem doveritel vo Svedmilk, izre~no se izjasni deka saka likvidacija na mlekarnicata i da gi naplati pobaruvawata od re~isi 10 milioni evra. Bankata, na koja ste~ajniot upravnik po podnesenata `alba & odobri razvla~no pravo za naplata na pobaruvawata so {to }e bide izzemena od ste~ajnata masa vo slu~aj na likvidacija, ima udel od 38% vo vkupnite poba-

KOCE TRAJANOVSKI

DEBAKL ZA ANGELA MERKEL tkako go “poslu{a” nejziniot francuski kolega, Nikola Sarkozi, da ja poddr`i idejata da & se pomogne na Grcija ili toj }e ja napu{ti evrozonata, germanskata kancelarka se soo~uva so u{te eden udar. Nasproti golemoto mnozinstvo vo Germanija koe se protive{e na davaweto finansiska pomo{ na prezadol`enata gr~ka ekonomija, Merkel uspea da go proturka vo parlamentot germanskiot del od paketot od 140 milijardi dolari za spas na Grcija. I kako posledica na vakviot nejzin poteg, Angela Merkel se soo~i i so politi~ki poraz - dobi te`ok izboren udar vo Severna Rajna Vesfalija. Konzervativniot blok na kancelarkata Angela Merkel ja izgubi kontrolata vrz Gorniot dom na germanskiot parlament minatata nedela, koga glasa~ite na zna~ajnite regionalni izbori & zadadoa golem udar na nejzinata partija, {to se smeta za prva zna~ajna politi~ka posledica od gr~kata kriza. Ostriot pad od 10 procentni

O ruvawa od Svedmilk, {to e golem procent vo odnos na drugite doveriteli koi imaat mnogu pomali udeli. Od Tutunska banka objasnija deka iako kaj niv do{le mnogu investitori zainteresirani za da ja restartiraat mlekarnicata, so nitu eden od niv ne na{le razbirawe, odnosno, nemale seriozna ponuda. Bankata predlo`i da se likvidira mlekarnicata i kone~no da se re{i ovoj slu~aj. Makrevski, pak, im predlo`i na doveritelite da go prifatat predlogot na @ivko Radevski, bidej}i toj go poznava biznisot so mleko, a so restartiraweto na mlekarnicata taa }e prodol`i

so rabota i so otkup na mleko. Farmerite bea iznenadeni od odlukata na Tutunska banka da se likvidira mlekarnicata. “Site smetavme deka Tutunska banka }e prifati plan za reorganizacija. Apeliram do site doveriteli na 11 juni da dojdat na ro~i{teto i da go dadat svojot glas za da se prifati inicijativata za biznis-plan za restatrirawe. Nie, farmerite, }e glasame za restartirawe na mlekarnicata i smetam deka imame golem procent za da uspeeme vo toa”, izjavi Vane Andreev, advokat na farmerite.

 PROCENKI...

ANGELA MERKEL MER ERKE RKE KEL L

poeni vo sporedba so poslednite izbori vo 2005 godina, vo ovoj region e pogolem otkolku {to predviduvaa pove}eto analiti~ari. So ova demohristijanite zabele`aa najslabi postvoeni rezultati vo Germanija. Ovoj debakl za vladata, kako {to objasnuvaa ekspertite, poka`uva deka Merkel ne mo`e i ponatamu da smeta na mnozinstvoto za svojata vladeja~ka koalicija vo Gorniot dom na parlamentot, sostaven od delegacii od site 16 dr`avi.

MISLA NA DENOT

 [TEFAN FILE, evrokomesar za pro{iruvawe

ZA MAKEDONIJA, ^EKAME ZELENO SVETLO OD EDNA ^LENKA NA EU rosperitetot i stabilnosta na zemjite od prostorot na porane{na Jugoslavija mo`at da se obezbedat so vlez vo NATO i EU. Zatoa mnogu se anga`irame, ne samo vo kontaktite so politi~arite na Balkanot, za da se spre~at kakvi bilo scenarija. Jas sum optimist. Ostvaren e golem napredok. Hrvatska e vo zavr{nata faza na pregovorite za ~lenstvo. So Porane{nata Jugoslovenska Republika Makedonija ~ekame samo zeleno svetlo od edna zemja ~lenka na Unijata za da gi po~neme pregovorite - izjavi evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File. Spored nego, brzinata na reformite zavisi pred s$ od doma{nite politi~ari. “Evropskata komisija gi utvrduva kriteriumite i standardite, ostanatoto e na doma{nite akteri”, veli File.

P

IMA NEKOLKU NE[TA VO BIZNISOT SO KOI SUM SE SOO^IL - POTE[KO OTKOLKU DA OTPU[TI[ NEKOGO E DA OTPU[TI[ LI^NOST KOJA OTSEKOGA[ BILA ILI STANALA MOJ PRIJATEL

MARK KJUBAN AMERIKANSKI PRETPRIEMA^ I MILIJARDER, SOPSTVENIK NA NBA-TIMOT DALAS MAVERIKS


4 17.05.2010

NAVIGATOR

 SVET

0-24 

...PORAKA DO BELGRAD

...RASTE EKOLO[KATA KATASTROFA

...OBEDINETI ARAPSKI EMIRATI

Mladi} e vo Srbija

Briti{ petroleum presmetuva zagubi

“Bankomat” za zlato

lavniot tu`itel na Ha{kiot tribunal, Ser` Bramerc, ^ Gobvinet, nema pri~ina da ne veruva deka najbaraniot ha{ki Ratko Mladi}, ne e vo Srbija. Toj e vnimatelen

stanuva najbarana stoka vo arapskite zemji. Vo Zparilatoto Abu Dabi, najeksploatirani se ma{inite koi menuvaat vo zlato i isfrlaat 24 karatni plo~ki od eden, pet

optimist koga razmisluva za rabotata na srpskite slu`bi

uvarite na `ivotnata sredina protestiraat pred Belata ku}a poradi ekolo{kata katastrofa vo Meksikanskiot zaliv po izlevaweto na naftata. Bilansot na ovaa katastrofa, najgolema vo istorijata na SAD, e 10 milijardi dolari.

i 10 grama.

 FOTO NA DENOT

Po~it kon znameto

Pripadnicite na Bataljonot za po~esti i opslu`uvawe i Voeniot orkestar na ARM, zav~era, so sve~ena ceremonija izvr{ija promena na dr`avnoto zname postaveno na jarbolite pred Sobranieto na Makedonija. Ova e po~etok na proektot na Ministerstvoto za odbrana za ceremonijalna promena na dr`avnite znamiwa pred Sobranieto, Vladata i kabinetot na Pretsedatelot. Ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, veruva deka ovaa tradicija }e trae so vekovi. Makedonskite znamiwa pred Sobranieto }e bidat menuvani sekoi 15 dena. Idejata e da se poka`e po~it kon dr`avnoto zname, koe e simbol na suverenitetot na Makedonija i obedinuva~ki faktor za site gra|ani, bez razlika na nivnata etni~ka, verska ili polova pripadnost.

 DVA, TRI ZBORA “Postkomunisti~kite zemji vo finansiskata kriza imaa pogolemi problemi od ekonomiite vo razvoj, a edna od glavnite pri~ini e tokmu visokiot obem na potro{uva~ki krediti vo stranski valuti, koi zna~itelno poskapea” TOMAS MIROV {ef na Evropskata banka za obnova i razvoj

“Ako propadne evroto, ne propa|aat samo pari, tuku i Evropa i idejata za Evropskata unija. Evro-pskite dr`avi treba da se borat za stabilnost na evroto. Ovoj test e egzistencijalen i mora da se polo`i”. ANGELA MERKEL kancelar na Germanija

“Ako Slovenija na pretstojniot referendum go otfrli arbitra`niot dogovor so Hrvatska, ja ~eka celosna nepredvidliva situacija, me|unarodna izolacija i mo`ni incidenti od koi bi mo`elo da se vleze vo opasna bezbednosna situacija” BORUT PAHOR premier na Slovenija

 GADGETS

MOTOROLA FLIPOUT e sme ba{ uvereni vo prakti~nosta na mobilniot telefon koj ima oblik na kvadrat, no Motorola re{i da ponudi ne{to novo i na pazarot go pretstavi svojot nov pameten telefon nare~en Flipout. Flipout e interesno telefon~e, koe e bazirano na Android 2.1. Telefonot ima QWERTY tastatura na izvlekuvawe i 2,8-in~en displej so 3,1-megapikselna kamera. Sudej}i po

N

neobi~niot oblik i ku}i{teto, koe }e bide dostapno vo pove}e boi, pretpostavuvame deka e namenet za pomladata generacija. Od ostanatite tehni~ki specifikacii, treba da se napomene deka telefonot raspolaga so procesor od 700MHc, 512 ROM i 256 RAM memorija, kako i vgraden GPS priemnik. Motorola Flipout se o~ekuva da se pojavi na amerikanskiot pazar ve}e sledniot mesec. Cenata s$ u{te e nepoznata.


6 17.05.2010

POLITIKA

“NEFORMALEN RU^EK” KAKO UVERTIRA VO “FORMALNA LIDERSKA”!

GRUEVSKI PODGOTVUVA “LIDERSKA”, [TOM STIGNE PREDLOGOT OD NIMIC!  Vo presret na noviot predlog od medijatorot Metju Nimic, kako i vo uslovi koga vo Makedonija se napnati me|uetni~kite odnosi, pretsedatelot Ivanov gi pokani liderite na najgolemite partii na ru~ek, na koj se razgovara{e za najva`nite pra{awa. Vo VMRO-DPMNE najavuvaat liderska sredba vedna{ {tom Nimic dade konkreten predlog! Od SDSM se razo~arani od sredbata, oti bila, kako {to velat, samo farsa ... KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

eformalnata liderska sredba (\or|e Ivanov, Nikola Gruevski, Alija Ahmeti i Branko Crvenkovski) vo love~kiot rezervat “Jasen”, na koja se jadelo dobro pe~eno “dive~ko”, zavr{i bez najava za nova sredba! I bez oficijalen odgovor dali, ako se imaat predvid okolnostite vo koi se nao|a dr`avata, taa e samo najava i po~etok na serija liderski razgovori na koi, pred s$, zaedni~ki }e se bara na~in kako da se re{i imeto. Od VMRO-DPMNE, sepak, najavuvaat nova liderska sredba (!?). Premierot }e ja svikal liderskata sredba vedna{ {tom se dobie noviot predlog na Nimic, dokolku toj sodr`i konkretni momenti. Na toj na~in, velat od VMRO-DPMNE, }e se bara konsenzus i }e se usoglasuvaat stavovite. Vo SDSM smetaat deka nema da u~estvuvaat na nikakvi liderski sostanoci na koi, spored niv, premierot }e se obiduva da izbega od odgovornosta i da ja prefrli topkata kaj niv. Tamu velat deka Crvenkovski, i pokraj najavite deka ve} e nema da u~estvuva na liderski sredbi, se pojavil na zav~era{niot ru~ek, poradi

N

serioznosta na situacijata vo dr`avata, no celata sredba bila, vo su{tina, prazna. “O~ekuvavme deka po sredbata so Gordon, premierot ima da soop{ti ne{to konkretno, no, toj ne ka`a ni{to pove}e od ona {to go ima{e po mediumite. Iako o~ekuvavme da se slu~i ne{to, sepak, i ovoj ru~ek povtorno be{e edna propadnata sredba bez nikavki konkretni razgovori. Liderot Crvenkovski smeta deka vakvite farsi se apsolutno nepotrebni vo idnina”, velat visoki partiski izvori za “Kapital”! Inaku, makedonskata javnost ve} e e zapoznaena deka nere{enoto pra{awe za imeto i bezbednosnata situacija vo dr`avata bea temite na koi razgovaraa, vo sabotata, liderite na najgolemite partii, na neformalen ru~ek - na pokana od pretsedatelot \or|e Ivanov. Na sredbata ne dojdoa liderite na DPA i na Nova Demokratija, Menduh Ta~i i Imer Selmani (!?) Edniot zatoa {to ja ignoriral institucijata pretsedatel, a drugiot oti ne sakal da u~estvuva na neformalni sredbi, so nekonkretna agenda. Formalna ili ne, sredbata trae{e pove}e od ~as i polovina, i, kako {to podocna soop{tija liderite, gi otvorile najva`nite pra{awa za idninata na dr`avata.

[efot na dr`avata, Ivanov, soop{ti deka medijatorot Metju Nimic naskoro }e izleze so nov, konkreten predlog za re{avawe na imeto. Pretsedatelot ne saka{e da odgovori dali e ve}e izvesno deka toj predlog e “Republika Severna Makedonija”. “Ne sakam da {pekuliram. Nie poa|ame od ona {to e vo interes na gra|anite na Makedonija i re{enieto }e se bara taka. Jolevski ni ka`uva deka naskoro }e imaat sredba so Nimic. Toj dosega ne gi svika zatoa {to saka seriozno da nastapi i da ima konkreten predlog”, veli pretsedatelot Ivanov. Premierot Gruevski povtori deka predlogot {to }e se dobie }e bide staven na referendum, za krajniot zbor da go ka`at gra|anite. Priznava deka ima silen pritisok od me|unarodniot faktor, no, veli deka toj e postojan i deka vladata toa go sfa}a kako znak na dobra volja na strancite da pomognat za brz kompromis. Za sredbata so pomo{nikotdr`aven sekretar na SAD, Filip Gordon, kade {to jasno mu bilo pora~ano deka e dojdeno krajno vreme za da se najde dogovor so Grcija, toj, ne saka{e mnogu da zboruva. Veli deka vladata prodol`uva so naporite za nao|awe re{enie.

“Nie sme silno zainteresirani da najdeme re{enie koe }e bide prifatlivo za nas. ]e prodol`ime so na{ite napori da razgovarame na site mo`ni nivoa, i so posrednikot i, koga e mo`no, i direktno”, veli premierot Gruevski. So vakvata formalna, i ve} e ~uena, izjava, Gruevski izbegna direktno da odgovori na pra{aweto - kolku od re{avaweto na problemot so imeto (i so toa od integraciite vo NATO i EU) zavisi ponatamo{niot razvoj na me|uetni~kite odnosi (tenzii)!? I dali na Makedonija & se zakanuva vnatre{na me|uetni~ka destabilizacija poradi blokadata na evroatlantskite inte-

gracii. Nasproti cvrstite stavovi na Gruevski i Ivanov deka samo so referendum }e se bara re{enie, liderite na DUI i na SDSM izlegoa so poraki za {to pobrzo zatvorawe na ova pra{awe. “Imeto stana seriozna pre~ka vo evropskata idnina na Makedonija i ova mora da se nadmine, zatoa {to evropskata perspektiva e najva`na. Jas ne sakam da prejudiciram i da zboruvam hipoteti~ki, no o~ekuvam dobro i prifatlivo re{enie”, pora~uva Ahmeti. Crvenkovski, pak, koj izrazi somne` vo vistinskite nameri na Ivanov za svikuvawe na sredbata (dali se raboti za

iskrena volja za pogolem dijalog ili samo farsa za zama~kuvawe na o~ite na javnosta), smeta deka ne smee da se zanemaruva va`nosta na porakata {to ja donese Filip Gordon. “Re{enieto ve}e ne smee da se prolongira, Makedonija ostanuva blokirana. Ako se ima predvid faktot koj e Filip Gordon i kakva jasna poraka isprati, jasno e deka na podolg period, ova e, verojatno, poslednata {ansa {to Makedonija ja dobiva za integracija”, veli Crvenkovski, dopolnuvaj}i u{te edna{ deka SDSM nema da poddr`i referendum za koj vladata bi vodela negativna kampawa.

IZNENADUVA^KI GAF NA SRPSKIOT PATRIJARH

"MPC SE PREDAVNICI I EPIZODA SO MINLIV KARAKTER"

 Vo intervju za srpskiot vesnik "Blic", Irinej, poglavarot na Srpskata pravoslavna crkva, se osvrna i na MPC, poka`uvaj}i nepoznavawe na su{tinata na problemot okolu koj se vodat pregovorite so SPC MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

bidite za sozdavawe pravoslavni crkvi vo Crna Gora, vo Makedonija, a sega i vo Hrvatska, se epizodi so minliv karakter. Otsekoga{ imalo predavnici. Slu~ajot na Makedonija e ne{to postar i poseriozen, ama }e se najde pat i ‘elba za toa da se nadmine. Sega, toa e pote{ko otkolku porano, no se nadevame deka toa }e bide samo epizoda, izjavi srpskiot patrijarh Irinej vo intervjuto za belgradski "Blic". So ovaa izjava patrijarhot Irinej definitivno gi demantira{e site optimisti od Makedonija koi navivaa za nego na izborite za nov poglavar na SPC, o~ekuvaj}i povolni vetrovi od sever. Prvi~nata nepodgotvenost vedna{ po izborot za patrijarh da poso~i konkretni potezi za izlez od }orsokakot vo koj vlegoa pregovorite me|u SPC i MPC, patrijarhot ja

O

kompenzira{e so izrazenata `elba za da se re{i ovoj pove}edeceniski spor. "Srpskata crkva }e stori s$ za nikoga{ da ne ja zatvori svojata vrata za problemot celishodno da se re{i", izjavi patrijarhot Irinej, na denot na negovoto vostoli~uvawe, potvrduvaj}i ja svojata reputacija na umeren i razbran ~ovek, koj }e im dade nov impuls na pregovorite me|u dvete crkvi. No, so poslednata izjava toj poka`a deka mu se tu|i dobrite diplomatski maniri, a, {to e u{te po~udno, poglavarot na SPC poka`a nepoznavawe na su{tinata na sporot. Poistovetuvaweto na MPC so obidite da se formiraat pravoslavni crkvi vo Crna Gora i Hrvatska e besmisleno, za{to na sekoj, makar i povr{en, poznava~ na crkovnite mo`nosti vo ovoj kontekst jasno mu e deka MPC ima kanonska hierarhija (za razlika od crnogorskiot i hrvatskiot slu~aj), zatoa {to poseduva, takanare~eno, apo-

stolsko preemstvo, {to zna~i istoriski kontinuitet vo prenesuvaweto na sve{teni~kata blagodat preku rakopolagawe, u{te od apostolskite vremiwa. Apostolskoto preemstvo MPC go primila vo 1958 godina tokmu od episkopi na SPC, vozglaveni od toga{niot srpski patrijarh German, koi gi rakopolo`ile vo episkopski ~in prvite arhierei na MPC, od koi podocna kanonski prodol`uva kontinuitetot na sve{tenata hierarhija na na{ata crkva. Poentata e deka osporuvaweto na MPC kako crkva e celosno neosnovano, a deka predmet na pregovorite so SPC (kako crkva {to posleden pat pred MPC imala kanonska jurisdikcija na ovaa teritorija) e statusot na MPC (avtonomen ili avtokefalen). Za pra{aweto dali MPC e crkva, dovolno zboruva i faktot {to duri i samiot pretstavnik na "priznatata crkva vo Makedonija", kako {to ja nare~e patrijarhot Irinej POA vo edna od prvite izjavi

po negovoto vostoli~uvawe, Jovan Vrani{kovski, site sve{teni ~inovi (vklu~itelno i episkopskiot) gi primi od arhierei na MPC, iako prikaznata so koja go osporuva nivniot legitimitet dobro ja znae{e u{te pred da klekne pred vladicite od MPC {to go rakopolagaa. Sramota e post festum da ja raska`uva istata prikazna. No, celata besmislenost na izjavata na srpskiot patrijarh za MPC kako "minliva epizoda" se otkriva vo kontekstot na pove}edeceniskite pregovori {to se vodat me|u dvete crkvi, a ~ija poenta e trajno re{avawe na statusot pod koj MPC }e vleze vo liturgisko edinstvo so ostanatite pravoslavni crkvi. Neverojatno e kako mo`e poglavarot na SPC da izjavi takvo ne{to po, na primer, Ni{kata spogodba, koja podrazbira{e privremen avtonomen status za MPC kako neophoden ~ekor za idnata avtokefalija {to dokumentot od Ni{ ja predviduva{e.


FOKUS

17.05.2010

7

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

ompanijata Meriot internacional i makedonskata firma Divelop grup vo avgust vo Skopje }e po~nat da gradat hotel na eden od najelitnite brendovi vo svetot na hotelierstvoto. Hotelot Meriot }e se gradi sproti kafuleto "Trend", na plo{tadot Makedonija, a grade`nite raboti treba da zavr{at do krajot na idnata godina. Skopskiot Meriot }e bide vo art deko-stil, so primesi na drugi stari arhitektonski stilovi. Luksuzniot hotel so kvalifikacija “5 s” }e se prostira na povr{ina od 20.000 kvadratni metri, }e ima 180 sobi, 16 luksuzni i eden pretsedatelski apartman, dve sali za ru~ek, spacentar i gradina so bazen na najvisokiot kat. Idejnoto re{enie za proektot e delo na avstriski arhitekti, no i na Makedonci koi }e pomagaat vo negovata izrabotka. Vkupnata investicija na Divelop grup e 37 milioni evra. Del od parite se obezbedeni od kapitalot na firmata, a 16 milioni se krediti od doma{ni i stranski banki. Spored Aleksandar Ivanovski, direktor na Divelop grup, so izgradbata na ovoj hotel }e se otvorat 700 rabotni mesta, a politi~kite i biznis-delegaciite, svetskite sportisti i mnogu drugi yvezdi vo hotelot }e ja pronajdat potrebnata udobnost. Ervin Karlton, direktor za Evropa na firmata Meriot internacional, vo intervjuto za "Kapital" veli deka izgradbata na hotelot vo Skopje e mnogu vozbudliv proekt i deka im pretstavuva golemo zadovolstvo da go objavat vleguvaweto na nivnata kompanija na Balkanot. Pokraj vo Skopje, vo narednite meseci Meriot hoteli }e niknat i vo Belgrad i Podgorica. Za tri godini, mo`no e vakov hotel da se izgradi i vo Ohrid. Kako se odlu~ivte da vlezete na pazarot vo Makedonija? Ve}e podolgo vreme go razgleduvame pazarot na Balkanot i imavme nekolku neuspe{ni obidi za vlez, bidej}i imame strogi kriteriumi i sakame lokacijata da gi zadovoluva standardite na Meriot. Sakame da izbereme i mesto koe }e ima najdobra mikrolokacija. Ova e moja treta poseta na Skopje i se nadevam deka sledniot pat koga }e dojdam toa }e bide za sve~enoto otvorawe. Se nadevam deka }e mo`eme da organizirame na otvoraweto da dojdat Madona ili Kristina Agilera. Za nas e mala frustracija {to vo Evropa sme prisutni 35 godini, prviot hotel e otvoren vo Amsterdam, i ottoga{ se obiduvame da vlezeme na Balkanot. Postignavme brojka od 172 hoteli vo Evropa. Koga re{ivme da vlezeme na Balkanot, se obiduvavme da najdeme lokacii i proekti koi odgovaraat na Meriot. Se obiduvavme da najdeme i odli~no mesto, kako {to e Skopje. Od lokacijata na gradskiot plo{tad bevme pove} e od zadovolni. Za Meriot e mnogu va`no pri izgradbata na hotel da najde i vistinski partner. Meriot samo upravuva so hotelot, a toj }e bide izgraden od kompanijata Divelop grup. Gospodinot Aleksandar Ivanovski, sopstvenikot na Divelop grup, go obezbeduva kapitalot za izgradba na hotelot. Te{ko e da se najdat site tri raboti odedna{. Toa e edna od pri~inite zo{to so zadocnu-

K

ERVIN KARLTON SKOPJE E PRVA DESTINACIJA NA MERIOT NA BALKANOT DIREKTOR ZA EVROPA NA MERIOT INTERNACIONAL

  "Dizajnot na hotelot e lokalno pra{awe, bidej}i toj e zamislen

kako k k del od proektot k "Skopje "Sk j 2014". 2014" Na{ata N uloga vo arhitektok nskoto re{enie e mnogu pasivna. Sopstvenikot na hotelot go vodi toa. Nie imame nekoi specifikacii koi se odnesuvaat na vnatre{noto ureduvawe na hotelot, no {to se odnesuva na izgledot i na ~uvstvoto, pove}e reagirame otkolku {to dirigirame, bidej}i takov e na{iot globalen pristap. Toa {to go barame nie e strukturata na hotelot, odnosno, mebelot i opremata da gi ispolnuvaat na{ite standardi. Zna~i, na{iot brend e glavno orientiran kon uslugata i ~uvstvoto na gostite", veli Karlton

vawe vleguvame vo zemjite od porane{na Jugoslavija. Vie go kontaktiravte makedonskiot partner Divelop grup ili toj ve pronajde vas? Divelop grup n$ kontaktira{e i po devet meseci kontaktiravme so gospodinot Ivanovski i uspeavme da sklu~ime dogovor. Nie proaktivno baravme da vlezeme na nekoj od pazarite na porane{na Jugoslavija. No, dodeka ne najdeme vistinski partner, ne znaeme vo koja zemja }e po~neme da rabotime. Bidej}i prvo vo Makedonija uspeavme da dobieme partner, spletot na okolnosti re{i vo Skopje da se otvori prviot Meriot hotel. Toa {to n$ iznenadi e toa {to vo Skopje nema hotel {to e upravuvan od nekoj me|unaroden brend. Ima samo dva hoteli koi se fran{iza. Sakame na{ata kultura na usluga da ja preneseme vo Skopje, bidej}i va{iot glaven grad ima nedovolna ponuda na hoteli. Ova za nas e izvonredna mo`nost na pazarot da vlezeme na golema vrata. Imate li drugi proekti na Balkanot vo momentot? Da imame proekti vo Belgrad i vo Podgorica koi s$ u{te se vo faza na pregovori. Najverojatno za tri do {est meseci }e zapo~nat da se gradat tie dva hoteli. Izgradbata na hotelot ne e investicija na Meriot, tuku na va{ite biznis-partneri. Mo`ete li da ni go objasnite ovoj biznis-model? Meriot ima pove}e od 3.000 hoteli vo svetot. Nie sme

kompanija koja kotira na berzata vo Wujork. Stanuva zbor za semejna kompanija, bidej}i najgolem del od kapitalot pripa|a na semejstvoto Meriot. Na{iot biznis-model ne e da upravuvame so nedvi`niot imot, tuku nao|ame partneri vo koi imame doverba za da upravuvaat so hotelot. Zna~i, se obiduvame da ostvaruvame dolgoro~ni partnerski odnosi so kompaniite kako Divelop grup. Podelbata na profitot od hotelot, vo zavisnost od proektot, e razli~na i za toa se pregovara. Ona za {to ne se pregovara e dolgoro~noto partnerstvo, {to zna~i deka najmalku 15 godini }e rabotime zaedno. Kolku ste zapoznaeni so turisti~kata industrija vo Makedonija? Mislam deka ova e pove}e li~en komentar, otkolku komentar na Meriot, me|utoa mislam deka Skopje e mnogu interesen grad, i kako biznisdestinacija i kako neotkriena turisti~ka destinacija. Odli~no e {to na mestoto kade {to }e nikne Meriot, okolinata e moderna, kako {to dolikuva za eden bizniscentar na eden glaven grad. Od druga strana, samo treba da go preminete Kameniot most i da stanete del od edna sosema poinakva prikazna, kade {to dominira isto~nata orientalna kultura. Poradi toa sum mnogu zadovolen od lokacijata na hotelot. Dali razmisluvate da otvorite hoteli vo drugi gradovi vo Makedonija, mo`ebi vo Ohrid, koj e na{iot najgolem

turisti~ki centar? Da, toa e del od na{iot biznis-plan. Otkako }e vlezeme vo glavnite gradovi, gledame da sme prisutni i vo drugi gradovi vo edna zemja. Koga pregovaravme za Skopje, gospodinot Ivanovski zboruva{e i za investicii vo nekoi drugi gradovi vo zemjava, taka {to najdobro e da go pra{ate nego. Nadvore{niot dizajn na hotelot }e bide vo starinski stil. Dali Vi pre~i toa {to hotelot nema da se gradi vo moderen stil? Kakva e politikata na Meriot vo toj pogled? Dizajnot na hotelot e lokalno pra{awe, bidej}i toj e zamislen kako del od proektot "Skopje 2014". Na{ata uloga vo arhitektonskoto re{enie e mnogu pasivna. Sopstvenikot na hotelot go vodi toa. Nie

imame nekoi specifikacii koi se odnesuvaat na vnatre{noto ureduvawe na hotelot, no {to se odnesuva na izgledot i na ~uvstvoto, pove}e reagirame otkolku {to dirigirame, bidej}i takov e na{iot globalen pristap. Toa {to nie go barame e strukturata na hotelot, odnosno, mebelot i opremata da gi ispolnuvaat na{ite standardi. Zna~i, na{iot brend e glavno orientiran kon uslugata i ~uvstvoto na gostite. Imame odredeni specifikacii za goleminata na sobite i za dopolnitelnite uslugi koi gi nudi hotelot, brojot na restorani, hranata, klimatizacijata, toa se del od na{ite programi. Vnatre{nosta na hotelot }e bide mo{ne sli~na na drugite hoteli. Koga gostinot }e dopatuva vo Makedonija i }e prestojuva vo na{iot hotel, toj treba da znae deka e vo Makedonija. Izborot na fasadata, koja e vo starovremski stil, ne n$ iznenadi bidej}i mu veruvame na na{iot lokalen partner i sakame fasadata da bide lokalno prifatena. Bidej}i }e gradite vo centarot, }e ima mal problem so parking-prostorot. Kako }e go re{ite toa? Sakame da dobieme kolku {to e mo`no pove}e parking za svadbi i za drugi golemi nastani, taka {to prefer-

irame da imame po edno ili po polovina parking-mesto za k soba. b No, na edna hotelska mestata kade {to toa ne e izvodlivo, }e barame nekoi alternativni re{enija. Na koj na~in Meriot u~estvuva vo izgradbata na hotelot. Koi se va{ite barawa do investitorot? Meriot }e ja nadgleduva izgradbata so sopstven arhitektonski tim so sedi{te vo Frankfurt i vo London. Toj tim }e ima interakcija so timot od Makedonija koj }e go gradi hotelot. Koga hotelot }e se otvori, }e bide izgraden spored kriteriumite na Meriot. Kako globalnata kriza ja pogodi va{ata industrija? Globalnata kriza n$ pogodi mnogu silno i poradi toa bea zabaveni na{ite globalni investiciski planovi, bidej}i zavisime od kapital od treta strana i golem broj od proektite koi ~ekaa na realizacija se zabavija. No, vo posledniov period po~nuvame da izleguvame od krizata, ama so golemi posledici. Golem broj proekti za renovirawe na postojnite hoteli bea otka`ani. Vo poslednive meseci se ~uvstvuva trend na podobruvawe na klimata i vra}awe na investiciite. Poradi krizata, na{ite globalni profiti se namalija zna~itelno.

DOBRATA USLUGA KON GOSTITE KAKO PREPOZNATLIVOST Prviot Meriot hotel e otvoren vo 1957 godina vo dr`avata Virxinija vo SAD, vo administrativniot centar Va{ington. Toa, vsu{nost, bil motel, no glaven akcent bil staven na visokoto nivo na usluga, po {to brendot Meriot stana prepoznatliv vo svetot. Meriot sega ima 2.200 hoteli niz svetot i 15 brenda. Pokraj hoteli vo glavnite gradovi, poseduva i nekolku hotelski rezorti. Meriot nudi celosna usluga na gostinot, kakva {to mo`e da ponudi eden hotel od visoka kategorija. Uslovite koi treba da gi ispolni investitorot za da go dobie brendot Meriot e pri izgradbata na hotelot da gi ispolni arhitektonskite standardi i standardite vo odnos na opremenosta. Meriot mora da bide 100% siguren deka iskustvoto na gostite vo Skopje }e bide na nivo na sekoj Meriot hotel vo svetot. Kvalitetot na uslugata vo Meriot se vodi od devizata na tatkoto na direktorot Meriot internacional, Vilijam Meriot, koj ima izjaveno: “Ako svoite sorabotnici gi tretirate dobro, toga{ tie dobro }e gi tretiraat gostite i gostite postojano }e se vra}aat kaj vas”. “Mislam deka imame najmo}en brend vo istorijata na hotelierstvoto i imame najdobra kultura za usluga na gostite, i toa e ona {to e najva`no za odr`uvawe na eden uspe{en hotelierski brend”, zaklu~uva Karlton.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


OP[TESTVO  Od Agenci-

jata za civilno vozduhoplovstvo velat deka Krstevski }e odi na novo rabotno mesto, a od TAV Makedonija neoficijalno doznavame deka e na listata na potencijalni menaxeri vo ovaa kompanija KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

i zaminuva li Zoran Krstevski od direktorskata pozicija vo Agencijata za civilno vozduhoplovstvo za da stane del od menaxerskiot tim na TAV Makedonija? Oficijalno, ne potvrduva nitu Krstevski, nitu rakovodstvoto na TAV, no, od izvori vo turskata kompanija neoficijalno doznavame deka toj e na listata na potencijalni menaxeri na nivnata kompanija vo Makedonija, koja vo narednite 20 godini }e upravuva so skopskiot i ohridskiot aerodrom. Otkako pred ~etiri dena Krstevski ja podnese svojata pismena ostavka do vladata, ostana nedostapen za javnosta za kakov bilo komentar. Vedna{ zaminal na odmor i ne odgovori dali negovoto

S

17.05.2010

povlekuvawe od direktorskata pozicija vo Agencijata mo`ebi e povrzano so nova pozicija vo TAV Makedonija. Vo negovo otsustvo, na nizata nejasnotii odgovara samo Slu`bata za odnosi so javnosta pri Agencijata za civilno vozduhoplovstvo. “Direktorot Zoran Krstevski podnese pismena ostavka do vladata. Soglasno noviot Zakon za vozduhoplovstvo, so koj se menuva na~inot na izbor na direktorot na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, toj se povlekuva i ostava prostor za da se zabrza postapkata za izbor na nov direktor. Drugata pri~ina e {to toj zaminuva na drugo rabotno mesto. Krstevski }e ostane vo Agencijata, najverojatno, s$ dodeka ne se nazna~i nov direktor”, veli Liljana Georgieva, portparol na Agencijata. Spored zakonskite izmeni, Agencijata za civilno vozduhoplovstvo od vladina preminuva vo celosno nezavisno i funkcionalno, regulatorno telo. Se vospostavuva i posebno dr`avno telo - Komitet za istraga na vozduhoplovni nesre}i i seriozni incidenti. Zakonot sega predviduva namesto vladata da go bira i nazna~uva direktorot na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, da se bira na javen konkurs. Kandidatot za direktor na ACVP treba da ima pet godini iskustvo vo ovaa dejnost, tri godini da se nao|a na rakovodna funkcija i da bide depolitiziran. Izborot }e go vr{i Upraven odbor, ~ii {to ~lenovi, pak, }e gi nazna~uva parlamentot. Tokmu ovoj uslov frla somne` dali i kolku noviot direkK

9

OTKAKO SI PODNESE OSTAVKA OD AGENCIJATA ZA CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO

]e bide li Zoran Krstevski menaxer vo TAV Makedonija?! tor or na Agencijata }e bide navistina nezavisen.

vo intervju za "Kapital" ne dade konkreten odgovor na {pekulaciite vo javnosta deka Zoran Krstevski se povrzuva so nekoe direktorsko mesto vo TAV Makedonija. “Ne znam od kade se ovie informacii. Nie dosega nemame ni{to oficijalno dogovoreno. No, fakt e deka vo Makedonija nema mnogu lu|e koi se kvalifikuvani za ovaa rabota. Nie go cenime negoviot pridones vo aviosoobra}ajot i negovata pomo{. No, vo momentot nemame dogovoreno ni{to i ne znam {to }e se slu~i vo idnina”, izjavi Ornekol pred dva meseci.

RAKOVODSTVOTO NA TAV MAKEDONIJA IZNENADENO Vo TAV velat deka se iznenadeni od potegot na Krstevski. “Jas prvpat od vas doznavam deka gospodinot Krstevski si podnel ostavka. No, na pra{aweto dali toj }e raboti vo TAV Makedonija ne bi mo`el da vi odgovoram. Ne bi mo`el da vi ka`am nitu dali toj pregovaral so na{ata kompanija. Sepak, toa e informacija od povisoko nivo”, izjavi za "Kapital", direktorot vo TAV Makedonija, Alper Ersoj. Po oficijalnoto prezemawe na makedonskite aerodromi, generalniot operativen direktor na TAV, Murat Ornekol, O

M

E

R

C

I

J

A

Dosega, ostavkata na Krstevski ne e razgleduvana na sednica na vladata. Nadle`niot minister, Mile Janakieski, za kogo vakvite slu~uvawa se normalna rabota, ne dade precizen odgovor koga Agencijata }e dobie nov direktor, koj soglasno poslednite zakonski izmeni }e se bira na javen konkurs. “]e se nazna~i nov direktor. Prethodno imavme i

ZAKONOT ZA VOZDUHOPLOVSTVO PREDVIDUVA:

 direktorot na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo da se bira na javen konkurs  kandidatot da ima pet godini iskustvo vo ovaa dejnost i tri godini da bil na rakovodna funkcija  da bide depolitiziran  izborot }e go vr{i Upraven odbor, ~ii {to ~lenovi }e gi nazna~i Sobranieto.

VLADATA NE E ZAGRI@ENA Iako ve}e ~etiri dena direktorskata fotelja vo Agencijata za civilno vozduhoplovstvo e prazna, vladata ne e zagri`ena. L

E

N

O

G

L

drug direktor koj si podnese ostavka. Vladata, soglasno Zakonot za vozduhoplovstvo, koj va`i i za Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, }e nazna~i nov menaxment. Ne e prvpat nekoj direktor da podnese ostavka od razli~ni pri~ini. Osnovno za nas e s$ da funkcionira soglasno Zakonot”, veli ministerot za transport.

A

S


10 17.05.2010

OP[TESTVO

ZA [EST GODINI, KULI OD 40 KATA VO AERODROM urskata firma Turk Mak in{aat sanaji ve tixaret LTD }e gi gradi dvete visokokatnici vo naselbata Aerodrom vo Skopje. Taa pobedi na javnoto naddavawe vo Ministerstvoto za transport, na koe se prodade dr`avno zemji{te so povr{ina od 21.150 metri kvadratni, po cena od 99,4 milioni denari (okolu 1,6 milioni evra). Turcite treba da izgradat

T

visokatni objekti za domuvawe, vo koi mo`e da ima i mali komercijalni i delovni prostorii, golemi trgovski edinici, verski institucii, sportski i rekreativni objekti. Zgradite }e bidat visoki do 40 kata i }e imaat okolu 1.500 stanovi. Investitorot e dol`en vo rok od devet meseci da obezbedi odobrenie za gradba, a za {est godini da gi izgradi visokokatnicite. Vo sprotivno,

}e pla}a kazna vo visina od 2% od kupoproda`nata cena na zemji{teto za sekoj izminat mesec. Ministerot za transport, Mile Janakieski, tvrdi deka tenderot e zakonski, iako se trkaa dve sestrinski firmi od ist holding. “Za mene najva`no e da se po~ituva zakonot i da bidat izgradeni objektite, bidej}i toa }e go podobri kvalitetot na `ivotot na gra|anite”, re~e toj.

MAKEDONIJA BARA NEPRE^EN VLEZ NA SVINSKOTO MESO VO SRBIJA

inisterot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, pobara od srpskiot kolega, Sa{a Dragan, nepre~en vlez na makedonskoto svinsko meso vo Srbija. Na sredbata na dvajcata ministri, {to se odr`a vikendov vo Novi Sad, bilo otvoreno pra{aweto za dolgata procedura pri uvoz na makedonskoto svinsko meso vo Srbija.

M

Od Ministerstvoto za zemjodelstvo informiraa deka srpskiot minister o~ekuva problemot da bide nadminat za edna nedela, odnosno, }e se imaat predvid sertifikatite {to gi izdava Makedonija. Ministerot Dimovski vikendov go poseti saemot za zemjodelstvo vo Novi Sad, kade {to ostvari sredba i so estonskiot minister za

zemjodelstvo, Valdar Seder i so negoviot hrvatski kolega, Petar ^obankovi}. Na konferencijata za reformite na zaedni~kata zemjodelska politika na EU toj istakna deka za koristewe na IPARD-programata treba da se napravi detalna analiza na teren i programata da se izraboti spored potrebite na zemjata.

 ZEMJITE VO REGIONOT IMAAT, MAKEDONIJA NEMA NACIONALEN AVIOPREVOZNIK

MAT ERVEJS NA ^EKOR DA STANE VTOR REDOVEN AVIOPREVOZNIK KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

okraj Erlift servis, s$ poizvesno e deka i privatniot avioprevoznik MAT Ervejs naskoro }e stane vtor redoven avioprevoznik vo zemjava, doznava "Kapital" od izvori vo Agencijata za civilno vozduhoplovstvo (ACVP). Pokraj MAT Ervejs, za dozvola za redoven avioprevoznik (dezignacija) zainteresirani se i Monter i ~etiri drugi {vajcarski kompanii. Direktorot vo ostavka na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, Zoran Krstevski, za "Kapital" veli deka zasega najizvesna e dozvolata za vtor redoven avioprevoznik na MAT Ervejs. “Vo ~etvrtokot vo Belgrad, tamo{nata komisija gi razgleduva{e dokumentite na MAT Ervejs. Ako vo zapisnikot se pobaraat dopolnitelni uslovi, povtorno }e gi razgledame dokumentite. Vo odnos na Monter, zasega ne se ispolneti del od uslovite. Mi se ~ini deka ne ispolnija nekoi finansiski uslovi”, izjavi Krstevski na denot na podnesuvawe na negovata ostavka od pozicijata direktor na ACVP. Toj ne ja poddr`uva idejata za dr`avata da dobie nacionalen avioprevoznik. Spored nego, krajna cel na ACVP e da se liberalizira avioprevozot vo zemjava, a izdavaweto licenci za nacionalni avioprevoznici bilo minato. “Dr`avniot avioprevoznik e nekonkurenten od aspekt na poevtini ceni na aviobiletite. Nacionalniot avioprevoznik zna~i i pogolemi zagubi. Videte kolkavi {teti trpat golemite ekonomii poradi vulkanskiot oblak koj go blokira aviosoobra}ajot. Samo 35 milijardi evra se neposrednite zagubi, pa dr`avata sega }e gi spasuva od zaguba nacionalnite prevoznici. To~no e deka Crna Gora go formira{e Montegnegro erlajns, no zemjata e mnogu podaleku od pristapuvawe kon EU od nas. Zapadnite zemji potpi{uvaat dogov-

P

 I privatniot avioprevoznik MAT Ervejs

naskoro }e stane vtor redoven avioprevoznik vo zemjava, doznava "Kapital" od izvori vo Agencijata za civilno vozduhoplovstvo (ACVP). Pokraj MAT Ervejs, za dozvola za redoven avioprevoznik (dezignacija) zainteresirani se i Monter i ~etiri drugi {vajcarski kompanii

205

zemji vo svetot imaat nacionalni aviokompanii

ori so aviokompaniite za simbolite na dr`avata da bidat na avionite”, veli Krstevski. Toj veruva deka licencite za redovni aviolinii }e go liberaliziraat aviosoobra}ajot vo zemjava i }e gi nateraat kompaniite da ponudat pokvalitetna usluga i poniski ceni. “Razvojot na aviosoobra} ajot kaj nas zavisi od kapitalot, {to e problem. Potreben e sve` kapital. Jas mislam deka makedonskiot aviosoobra}aj ima perspektiva. Koga } e se realizira ona {to go najavi TAV, }e imame odli~ni uslovi. Vo regionot, samo Sofija }e ima pogolem aerodrom od na{iot. Uslovot e da ima pogolem rast na brojot na patnici, {to }e go razvie i tranzitniot soobra}aj”, ocenuva Krstevski. Od Erlift servis – Skajvings priznavaat deka kako redoven avioprevoznik dobivaat odredeni beneficii, vo odnos na poniski dava~ki kon aerodromite. “Dobivaweto na ovaa dozvola zna~i deka dr`avata gi garantira bezbednosta i kvalitetot na na{ata avioko-mpanija. Sega treba da ispratime pisma do agenciite za vozduhoplovstvo vo gradovite kade {to }e letame, po {to }e zapo~neme so redoven soobra}aj”, veli Helena Roza, portparol na kompanijata. Del od poznava~ite na aviobiznisot tvrdat deka Makedonija mora da razmisluva vo nasoka da dobie nacionalen avioprevoznik. “Apsolutno mora da imame nacionalen avioprevoznik.

Sekoja seriozna dr`ava ima nacionalen avioprevoznik. Ne se soglasuvam deka nacionalniot avioprevoznik po definicija zna~i zagubi za dr`avata. Duri i da ima zagubi, korista za dr`avata }e bide pogolema”, ocenuva Vawa Bitoqanu, porane{en direktor na dvata makedonski aerodromi. ZO[TO REDOVEN, A NE NACIONALEN AVIOPREVOZNIK? Spored informaciite dostapni na Internet, vkupno 205 zemji imaat svoi nacionalni aviokompanii. Re~isi site zemji vo regionot imaat nacionalna aviokompanija. ^ika{kata Konvencija (Konvencija za me|unarodnoto civilno vozduhoplovstvo) poznava tri vida aviosoobra}aj, redoven (koj mo`e da bide nacionalen ili privaten), ~arter-letovi i kargo. Redoven avioprevoznik mo`e da bide i dr`avna, no i privatna kompanija. Privatnite kompanii, otkako }e dobijat dozvola za rabota od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, mo`at da izveduvaat samo ~arter-letovi do odredeni destinacii. Duri otkako kompaniite }e obezbedat finansi-ski, bezbednosni i niza drugi evropski standardi, mo`at povtorno, so dozvola od ACVP, da stanat redoven avioprevoznik za odredeni linii. “So odobruvawe na nekoe barawe, avioprevoznikot dobiva i pogolem broj obvrski zadadeni od dr`avata. Ako prethodno kako ~arter-kompanija letal samo ako ima dovolen broj patnici, kako redoven prevoznik }e mora da leta i so eden patnik”, objasnuva Krstevski. Redoven avioprevoznik mo`e da bide i dr`avna kompanija. Ako dr`avata

poseduva 51% od akciite vo edna aviokompanija, taa avtomatski stanuva nacionalen avioprevoznik. Vladata s$ u{te ne e zainteresirana da formira dr`avna aviokompanija, tuku }e subvencionira linii za koi smeta deka se vo interes na makedo-nskite patnici. “Noviot Zakon za vozduhoplovstvo predviduva model spored koj vladata na transparenten na~in mo`e da objavi linii i da gi subvencionira vrz osnova na dr`avnite interesi. Takvi se, na primer, liniite za London, Pariz, Brisel, Frankfurt i drugi. Zakonskite izmeni dozvoluvaat i lokalnata samo-uprava da investira vo avionski linii, so {to bi se pottiknal regionalniot razvoj, osobeno na turizmot vo Ohrid”, objasnuvaat od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo.

VAWA BITOQANU ZORAN KRSTVSKI PORANE[EN DIREKTOR NA AERODROMI NA MAKEDONIJA

“Apsolutno mora da imame nacionalen avioprevoznik. Sekoja seriozna dr`ava ima nacionalen avioprevoznik. Ne se soglasuvam deka nacionalniot avioprevoznik po definicija zna~i zagubi za dr`avata. Dokolku i gi ima, sigurno bi bile mnogu pomali od korista za zemjata”.

DIREKTOR VO OSTAVKA NA AGENCIJATA ZA CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO

“Nacionalen avioprevoznik e nepoznat termin vo Evropa i zna~i dr`avata da poseduva del od kapitalot na kompanijata, {to zna~i natrupuvawe zagubi. Zapadnite zemji potpi{uvaat dogovori so aviokompaniite samo za simbolite na dr`avata da stojat na avionite“.


OP[TESTVO

17.05.2010

EVROOBVRZNICATA ]E SE ODLO@I

SDSM: ELEM PRAVI OGROMNI [TETI

vroobvrznicata }e se odlo`i dodeka uslovite na pazarot ne se stabiliziraat, izjavi vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski vo intervju za agencijata Rojters. Emituvaweto se odlo`uva, iako imalo zadovolitelen interes od investitorite za vreme na roud-{outo minatata nedela. “Se razbira, investitorite sakaat da vidat postabilni pazari za da mo`at da investiraat vo novi evroobvrzinici vo zemjite vo razvoj. Nie }e bideme trpelivi, bidej}i nema

eli tri meseci vodata vo C HEC "Globo~ica" i HEC "[piqe" kontinuirano se prel-

E

itna potreba za ovie sredstva. Koga }e bide pazarot gotov, nie }e bideme tamu”, re~e Stavreski. Spored nego, investitorite se izbirlivi, no znaat da napravat razlika koga } e vidat slu~aj koj ima cvrsti temeli, a takov bil makedonskiot. Stavreski najavi deka emisijata }e vredi me|u 175 i 250 milioni evra, no, deka ne se brza i “se potpira na zdravite ekonomski indikatori na zemjata za da privle~e investicii”. Toj e optimist deka godinava }e imame ekonomski rast od 2%

eva poradi maksimalno polnite akumulacii i namesto da se koristi za proizvodstvo na struja, taa nepovratno se gubi. Vodata od HEC "Vrben" se ispu{ta vo rekata Radika, namesto da se koristi vo HEC "Vrutok" i HEC "Raven". Izrazeno vo pari, dr`avata trpi {teta od okolu 120.000 evra, tvrdi Atanasko Tuneski, ~len na SDSM i porane{en direktor na MEPSO.

Spored nego, izminatite nekolku meseci ne se proizvedeni okolu 200 gigavat-~asovi struja, {to pretstavuva vkupna {teta od okolu 15 milioni evra. Toj ja locira vinata vo Elektrani na Makedonija, koi lo{o go planirale koristeweto na vodite vo akumulaciite. Tuneski bara odgovornost vo ELEM i za toa {to docni pu{taweto vo rabota na HEC "Sv. Petka", poradi {to {tetite bile pet milioni evra godi{no. Od ELEM v~era odgovorija deka e podobro vodata vo HEC "Globo~ica"

11

i HEC "[piqe" da se preleva otkolku da gi poplavi reonite po tekot na rekata Crni Drim. “Hidrokapacitetite na ELEM rabotat maksimalno i optimalno go iskoristuvaat vodeniot potencijal za proizvodstvo na elektri~na energija, a hidrolo{kata sostojba i topeweto na snegovite si go pravat svoeto, za {to ELEM vo slu~ajot e najmalku vinovna”, informiraat od kompanijata. Za HEC "Sv. Petka", pak, go obvinuvaat SDSM za izborot na investitorot.

 FONDOT I APTEKITE VO ME\USEBNA PRESMETKA

ZA DVA MESECI, PAK ]E NEMA LEKOVI NA RECEPT?!  Vo Fondot ne priznavaat gre{ka za nedostigot na lekovi, no, vo aptekite nema dovolno, pa, tie od pozitivnata lista se delat na prijateli, a drugite se prodavaat privatno ALEKSANDRA SMILESKA smileska@kapital.com.mk

d krizata so nedostig na lekovi, delumno, samo aptekite izvlekoa pogolema dobivka i zatoa najmalku se buntuvaa. Lekovi na recept nema{e, pa, zatoa pacientite moraa da gi kupat na privatno, {to, na nekoj na~in, im odgovara{e na aptekite. Izgubija samo pacientite, koi, za `al,

O

s$ u{te se soo~uvaat so problemot kako da dojdat do lek na recept, ~ija cena vo golem del ja pokriva Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Iako od Fondot za zdravstveno osiguruvawe tvrdat deka buxetot za lekovite na recept e ist kako i pred nekolku meseci, poto~no pred da po~ne da funkcionira noviot pravilnik. Od aptekite, pak, velat deka buxetot bil mnogu namalen. “Kvotite ni gi namalija za re~isi 40%. So tie kvoti ne mo`evme da gi uslu`ime pacientite”, velat od edna apteka vo skopskata naselba Vlae. I vo drugite apteki, kade {to ne sakaat oficijalno da zboruvaat, potvrduvaat deka so toa {to Fondot im gi namalil kvotite, morale da gi {tedat lekovite. “Iako ne e eti~ki, mora da priznaam deka golem del od lekovite so recept gi odvoivme za svoi lu|e, a ostanatite gi prodavavme. Znaeme deka vaka gubevme i klienti, no faktot be{e toj. Pari za lekovi ima{e pomalku, bez ogled dali Fondot }e go priznae toa ili ne”, velat

od edna skopska apteka. Prepukuvawa ima i me|u Farmacevtskata komora i Fondot za zdravstveno osiguruvawe, bidej}i od Fondot velat deka Komorata bila informirana za novite rasporedelbi spored noviot pravilnik, vo koj sekoja apteka ima razli~ni kvoti, i se soglasila so niv. Od Farmacevtskata komora, pak, tvrdat deka vakvata raspredelba na kvotite edinstveno }e rezultira so nedostig na lekovi na pozitivnata lista. Minatata nedela od Fondot za zdravstveno osiguruvawe ekspresno najdoa pari za novi kvoti za aptekite, bidej} i od presmetkite za prvoto trimese~je zabele`ale deka ima neiskoristeni kvoti. “Fondot za prvite ~etiri meseci godinava ima{e izdvoeno buxet za aptekite od 480 milioni denari. Sepak, otkako se napraveni presmetki za toj period, aptekite na Fondot mu fakturirale samo 420 milioni denari. Zna~i, sega }e se tro{at ostanatite 60 milioni denari”, izjavija od Fondot. Neoficijalno, vo farmacevtskite krugovi ve}e se zboruva deka tie 60

milioni denari bile pari koi Fondot gi izdvoil za Gradski apteki, no bidej}i tie se zatvorija, kvotite gi prefrlile za aptekite koi imaat nedostig. Velat deka slednite meseci povtorno }e nastane haos niz aptekite, bidej}i Fondot nema pove}e pari i }e se snao|a so preraspredelba na kvotite,

odnosno, neiskoristenite }e gi prefrla vo apteki kade {to ima deficit. Noviot pravilnik go smeni na~inot na presmetka kolku lekovi so sini kartoni }e mo`e da se izdavaat na tro{ok na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Kvotite se presmetuvaat spored formula opredelena vo

noviot pravilnik, odnosno spored brojot na `iteli i osigurenici vo eden grad, farmacevtskite timovi vo edna apteka, dopolnitelno anga`iranite farmacevti, odnosite so Fondot za zdravstveno osiguruvawe i brojot na izdadeni lekovi na recepti za izminatite {est meseci.


12 17.05.2010

KOMENTARI I ANALIZI

POJADOK SO DEN

VLADATA NE E SVESNA ZA TEKTONSKITE SLU^UVAWA NA EVROPSKITE BERZI pokraj najaveniot paket od 750 milijardi evra od Evropskata unija, po~ituvani ~itateli, me~kata ne saka da se povle~e. Padot od re~isi 5% na evropskite berzi minatiot petok be{e vistinsko iznenaduvawe, po euforijata na berzite koja sleduva{e po obelodenuvaweto na detalite okolu finansiskiot paket na EU, na po~etokot od minatata nedela. Jas o~ekuvav deka, barem na kratkoro~en plan, stravot na berzite i na pazarite na kapital okolu finansiskata situacija vo EU }e se smiri pred da se vratat so u{te pogolem intenzitet. No, o~igledno e deka radosta na berzite trae{e mnogu kratko. Toa {to mene me zagri`uva e deka Vladata povtorno poka`uva kolku ne e svesna za tektonskite slu~uvawa na evropskite berzi i potencijalnite ekonomski posledici. Vo septemvri 2008 godina, koga se slu~uvaa sli~ni potresi na amerikanskata berza, predizvikani od amerikanskata kreditna kriza, toga{niot minister za finansii, Trajko Slaveski, non{alantno gi tretira{e tie nastani, pa, duri i go dade ve}e legendarniot komentar deka finansiskata kriza mo`e da bide pozitivna za Republika Makedonija. Vo po~etokot na 2009 godina, koga be{e jasno deka globalnata ekonomija e vlezena vo recesija, na{ata Vlada s$ u{te se dr`e{e na proektiranata stapka na rast na bruto-doma{niot proizvod (BDP) od 5,5%. Poradi toa, prvite nekolku meseci i si tro{e{e od buxetot kako navistina da }e imame rast od 5,5%. Posledicite od neuspehot na Vladata da sfati navreme {to,

I

to~no, se slu~uva so globalnata ekonomija, kako i non{alantnoto odnesuvawe so buxetskite rashodi, ja ~ine{e Makedonija 600 milioni evra od deviznite rezervi, koi bea potro{eni me|u oktomvri 2008 i mart 2009 godina, za da se zadr`i stabilen kurs na denarot, kako i nu`nosta da se izdadat evroobvrznici so visoka kamatna stapka od 10% vo juni 2009 godina. O~igledno e deka na sli~en na~in i naslednikot na Trajko Slaveski, sega{niot minister za finansii, Zoran Stavreski, isto taka, ne e svesen {to se slu~uva na evropskite berzi. Fali u{te i toj da ni ka`e deka finansiskata kriza vo Evropa mo`e da bide pozitivna za Makedonija. O~igledno e deka na Stavreski ne mu e jasno deka koga berzite kako evropskite se zgolemuvaat za 10% vo ponedelnik, pa, pa|aat za 1% vo vtornik, pa, rastat 1% vo sreda, pa, ostanuvaat na isto nivo vo ~etvrtok, za da padnat za 5% vo petok e potencijalno mnogu stra{no scenario. Imajte predvid, po~ituvani ~itateli, deka vo poslednite 50 godni prose~noto ponderirano dvi`ewe, nagore ili nadolu, na dnevna osnova iznesuva samo okolu 0,5%. Zatoa, dvi`ewata kako tie {to se slu~ija na evropskite berzi minatata nedela se abnormalni vo sekoja smisla na zborot. A, najgolema gre{ka na eden minister za finansii bi bila gre{kata na Trajko Slaveski, koj o~igledno ne sfati koi mo`at da bidat realnite ekonomski posledici od vakvite dvi`ewa na amerikanskata berza koi se slu~uvaa vo septemvri 2008 godina, neposredno pred globalnata ekonomija da vleze vo recesija. Toa na {to uka`uvaat vakvite dvi`ewa na evropskite berzi e

deka postoi ogromna nesigurnost okolu idninata. Postoi nesigurnost okolu sostojbata na pregolemata zadol`enost na odredeni zemji~lenki na EU, nesigurnost okolu efektite od eventualnoto proglasuvawe bankrot na edna ili pove}e od problemati~nite zemji-~lenki na EU, nesigurnost okolu likvidnosta na sevkupniot evropski bankarski sektor, nesigurnost okolu vrednosta na evroto, nesigurnost okolu samata idnina na evroto kako valuta, nesigurnost okolu finansiraweto na ogromniot buxetski deficit vo evrozonata, nesigurnost okolu stepenot do koj Evropskata centralna banka (ECB) }e bide prinudena da intervenira na pazarot za da go poddr`i evroto, nesigurnost okolu koli~estvoto na dr`avni i privatni obvrznici koe ECB }e go otkupuva na pazarot za da gi potkrepi problemati~nite zemji itn. Site ovie nere{eni problemi i dilemi se pri~ina za abnormalnite dvi`ewa na evropskite berzi minatata nedela. Se razbira, dvi`ewata na berzite, sami po sebe, ne bi bile pri~ina za gri`a, ako ne sme svesni deka berzata e najdobriot mehanizam za predviduvawe na realnite ekonomski slu~uvawa vo idninata. Istorijata na berzite poka`uva deka daleku pred da se slu~at realnite ekonomski problem, berzite padnale i mnogu pred da dojdat dobrite vremiwa, berzite ve} e se zgolemile. So drugi zborovi, dvi`ewata na berzite minatata nedela uka`uvaat deka postojat golemi {ansi realnata ekonomija vo Evropa da ima golemi problemi, a posledicite vo ovoj moment se mnogu neizvesni. Zatoa, bi bilo mnogu podobro

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

MESTOTO NA @ENITE E VO ODBORITE NA DIREKTORI o momentov, vo francuskiot parlament se razgleduva predlog-zakon so koj }e se predvidi zadol`itelna kvota 40% od direktorite vo odborite da bidat `eni. Francija } e bide vtora zemja so takva kvota, po Norve{ka. Na po~etokot od 2010 godina, samo 11% od vkupno 580 pozicii na direktori vo najgolemite 40 francuski firmi bile popolneti so `eni. Noviot zakon }e napravi obvrska vo rok, ne podolg od narednive {est godini, najmalku 170 od ovie pozicii da se popolnat so direktorki. Generalnite direktori na golemite francuski kompanii vo javnosta izjavuvaat deka planiraat sekoja oslobodena direktorska pozicija da ja popolnuvaat so `ena. Vo privatni razgovori, tie velat deka }e baraat to~no opredelen tip na `eni – takvi koi }e go razubavat odborot i koi nema nitu mnogu, nitu neprijatno da zboruvaat. Ovie komentari se seksisti~ki i verojatno se dadeni so svesnost i so doza na humor. No, ostanuva faktot deka ova e {ansa za golemi promeni vo francuskiot sistem na direktoruvawe i deka mo`e da bide karikaturizirana. Ne postoi dobra ideja koja ne mo`e da ima pervertirana realizacija. Publikacijata na Evropskata unija naslovena “@enite i ma`ite vo

V

odlu~uvaweto 2007” poka`a deka `enite ne se dovolno pretstaveni vo “site pozicii na mo} vo najgolem del od zemjite-~lenki na EU i vo nejzinite institucii”. Is tra`u vaweto go sporedu va u~estvoto na `enite vo parlamentite, centralnite banki i biznisite i utvrdi, na primer, vo vrska so privatniot sektor, deka iako `enite u~estvuvaat so 44% vo rabotnata sila, tie u~estvuvaat samo so 32% vo poziciite koi mo`at da se nare~at liderski vo kompaniite. Spored ova istra`uvawe, vo eden prose~en odbor na direktori vo golemite kotirani kompanii vo zemjite na EU, 12% od direktorite se `eni. Germanija e neverojaten isklu~ok. Od *DAX 30 kompaniite, ima samo edna `ena vo eden od svoite odbori. Ja ka`uvaat po ime i prezime – Barbara Kuks e ~len na izvr{niot odbor na Simens. Tolku be{e va`no nejzinoto imenuvawe, {to Simens vo soop{tuvaweto na ovaa cenovno~uvstvitelna informacija posebno podvle~e deka noviot ~len na upravniot odbor na ovaa kompanija e `ena i duri istakna deka so toa “Simens stanuva edinstvena od DAX 30 kompaniite koja ima `ena vo svojot odbor”. Procentot na `eni direktori vo site DAX kompanii e 2,5%, a samo 1% od site generalni direktori vo Germanija vo momentov se `eni.

Ima dva izve{tai za pozicijata na `enite vo Velika Britanija, koi e upatno da bidat citirani. “Polot i mo}ta 2008” i “@enskite FTSE izve{tai”, od koi vtoriot se izdava sekoja godina. Dvata izve{tai se pesimisti~ki vo pogled na idninata na `enite vo dr`avnite institucii i vo korporativnite odbori na direktori. Prviot izve{taj e izraboten od nacionalnata Komisija za ednakvost i ~ovekovi prava. Toj zaklu~uva deka promenite za vklu~uvawe na `enite vo instituciite vo Obedinetoto Kralstvo se slu~uvaat so brzina na pol`av. Analogijata ja vle~at i ponatamu, i velat deka ako se prodol`i so ova tempo, }e bidat potrebni 200 godini za da ima ist broj na ma`i i `eni vo parlamentot vo Britanija. Pogolema e brzinata so koja e verojatno da se postigne paritet vo odborite na direktori, no, verojatno, razlikata e neva`na, zatoa {to i ovaa brojka uka`uva deka promenite bi se slu~ile na dolg rok so sega{noto tempo. Potrebni se 75 godini za brojot na ma`ite i `enite vo britanskite odbori na direktori da stane ednakov. Samo kako ilustracija - 10 godini otkako be{e objaven prviot “@enski FTSE izve{taj”, procentot na u~estvo na `enite vo britanskite odbori na direktori vo FTSE 100 kompaniite e zgolemen za samo 5%.

na{iot minister za finansii da go svrti svojot pogled kon doma{nite finansii i navreme da po~ne da namalu va nekoi rashodi pred da bide prisilno nateran da go napravi toa, kako {to mu se slu~i na negoviot prethodnik. Bi bilo dobro da se napravi seriozno revidirawe okolu proekciite na rastot na BDP za 2010 godina. Nebulozno e Vladata da ostanuva na svojata procenka od 2%, dodeka Narodnata banka proektira rast od 1% za 2010 godina. ]e bideme sre}ni dokolku ja zavr{ime godinata so pozitivna nula. No, vreme e Vladata i Narodnata banka da poka`at solidarnost i da napravat seriozen pregled i revidirawe na proekciite za godinava, imaj}i gi predvid serioznite slu~uvawa vo Evropa. Kone~no, vreme e ovaa Vlada da se razbudi od iluzijata deka stranskite investitori }e ja spasat dr`avata. Najavata na Stavreski pred nekoj den, deka Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) }e “investirala” polovina milijardi evra vo Makedonija, e prodol`uvawe na {panskata serija nare~ena direktni stranski investicii. Prvo, vo vakvite migovi za EU ne postoi TEORETSKA {ansa deka nekoj birokrat od EBRD, makar i da bil “visok pretstavnik”, kako {to Stavreski saka da go prika`e, seriozno bi se obvrzal na investicii od 500 milioni evra. Vtoro, Stavreski treba da znae koja e razlikata me|u “investicii” i “pozajmuvawa”. No, za sekoj slu~aj da go potsetime: Xonson kontrols i Xonson meti se investicii. Najgolem del od dosega{nite “investicii” na EBRD vo Makedonija se vo forma na pozajmuvawa so kamatna stapka.

Da se vratime vo Francija. Dali e cini~en zaklu~okot deka, vsu{nost, `enite vo Francija mnogu pobrzo }e go dobijat svoeto mesto na visokata direktorska masa za sostanoci od `enite vo drugite zemji vo Evropa? Ne, voop{to ne e cini~en, osobeno ako se zeme predvid deka vo 1804 godina, spored Napoleonoviot kodeks, `enite bea pravno tretirani kako maloletni, deka duri vo 1944 godina dobija celosno pravo na glas i deka duri do 1966 godina ne mo`ea da prodol`at da rabotat po stapuvaweto vo brak, bez odobrenie na nivniot soprug. Edna potencijalna kandidatka za direktorka vo Francija dobila duri sedum ponudi za direktorski pozicii od januari 2010 godina do denes. Opasno e ako gi prifati site. So toa }e poka`e deka i ovaa blagodorna ideja na, vo princip, paternalisti~kata francuska vlada, }e bide pervertirana so toa {to namesto da se zgolemuva raznoobraznosta na odborite – taa }e se namaluva. ]e ima pove}e `eni, no mo`no e tie da bidat istite. So toa }e se dade i dokaz za tezata {to edna u~ena istra`uva~ka na korporativnoto upravuvawe ja iznese pred edna godina vo neformalna akademska rasprava vo Makedonija, koga argumentirano se zalo`i protiv kvotite za `enite, kako povreda na eden od kriteriumite za izbor na najkvalitetni mo`ni ~lenovi na odborite na direktori. Kvotite ne treba celosno da se otfrlat zatoa {to po{iroko }e gi otvorat vratite za potencijalot za upravuvawe {to go imaat `enite, tuku treba da razmisluvame kako da gi napravime {to pomalku podlo`ni na izigruvawa. (Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot

DEN DON^EV ekonomski analiti~arr

 O~igledno e deka

na sli~en na~in i naslednikot na Trajko Slaveski, sega{niot minister za finansii, Zoran Stavreski, isto taka, ne e svesen {to se slu~uva na evropskite berzi. Fali u{te i toj da ni ka`e deka finansiskata kriza vo Evropa mo`e da bide pozitivna za Makedonija

Kolku i da “investira” EBRD vo sledniot period vo Republika Makedonija, najgolem del, pak, }e bide vo forma na pozajmuvawa so godi{na kamatna stapka. A, kako {to gledame so Grcija, sekoja zemja si ima svoj limit vo odnos na toa kolkav dolg mo`e da izdr`i. Pra{aweto do Stavreski e dali toj znae kolkav e toj limit za Makedonija?

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno r r upravuvawe u r u na Me|unarodnata u r f r finansiska korporacija (IFC) vo Makedonija

 Francija, vero-

jatno, }e stane vtora zemja vo svetot, po Norve{ka, koja } e vovede kvota za minimum broj na `eni vo odborite na direktori. [to mo`eme da nau~ime od francuskoto iskustvo?

sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetskata banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i nu`no ne gi odrazuvaat stavovite na IFC.)


KOMENTARI I ANALIZI

17.05.2010

13

 KOMENTAR

BITKA ZA KREDIBILITET

”[TO ЌE BIDE ESENVA NEKA BIDE VE^ERVA”!? e be{e ni malku naivna posetata na pomo{nikotdr`aven sekretar na SAD, Filip Gordon, vo Skopje. U{te pomalku naivna be{e negovata odluka da otpatuva do Zagreb za da go najde premierot Gruevski i vo o~i da mu ka`e kakov “aber” nosi od Va{ington!? Deka e krajno vreme da se re{i sporot so Grcija i deka ako se propu{ti mo`nosta {to sleduva, Makedonija }e treba da po~eka... ]e ~eka Makedonija, vakva, “otepana”. Vo uslovi na ekonomska zaostanatost, otsustvo na investicii, pregolema nevrabotenost, pove}e od 25% siroma{tija i me|uetni~ki tenzii (koi nekoj }e treba postojano da gi kontrolira, a, toa ~ini mnogu pari, {to gi nema). Vo uslovi na iracionalen nacionalizam, koj sekojdnevno doka`uva Makedonci i makedonsko bez da ima pri~ina za toa. I bez nekoj da napravil problem okolu toa. Ottuka, ne be{e naiven ni ru~ekot organiziran od pretsedatelot Ivanov, na koj site lideri “muabetea” za imeto (i za bezbednosta, vrzana so imeto)! Zaklu~okot, sepak, e deka pretsedatelot \or|e Ivanov nema da organizira vakvi sedenki ako ne e staven “no` pod grlo”! Kompromis mora da se najde – ako ne ovaa sreda, toga{, navistina – idniot petok!? Svesen e Gruevski, svesen e i Crvenkovski, svesen e i poglavarot g.g. Stefan ... svesni se bukvalno site, koi godini nanazad bea del od igrata. No, sega pra{aweto e koj e na poteg! Ottuka, problemot na premierot e {to nema najdobra “marketin{ka ideja” kako toa da go spakuva! Kako da go soop{ti? Kako da go izvede . . . a, da ne go stopi rejtingot {to “politi~ki `ivot mu zna~i”, graden vo godinite nanazad, tokmu na ova pra{awe! Ona {to vo na{ narod se vika – “na glava ti dojde”! Sekako, ednoto re{enie e preku liderski sredbi ({to formalni, {to neformalni) da se menaxira ona {to mo`e i da se “spakuva” kako minimum nacionalen konsenzus so Crvenkovski (i albanskite lideri), sega, po celi ~etiri godini begawe od re{enieto. I po eden te`ok nokaut vo Bukure{t!? Zamislete, i toga{ i sega, Makedonija e vo istata to~ka na kompromis. I, sega povtorno od premierot se insistira na referendumot, iako ve}e nikoj vo Makedonija, i nadvor od nea, ne se protivi na toa! Site odobruvaat molkum, samo ne razbiraat zo{to na toj referendum Gruevski odnapred najavuva deka }e bide protiv! So kogo se kara – so javnosta,

N

so opozicijata ili so me|unarodnata zaednica? No, vo red! S$ e vo ramkite na zakonot i pravoto. A, verojatno e i legitimno? Kako {to e legitimno i “`ivotno

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

e va`no” referendumot da bide uspe{en, pa, koj i da e vo toj moment na vlast (!?). S$ e legitimno, ako na krajot rezultira so stavawe kraj na sporot! Da se razbereme, ne zaradi sporot i “proda`bata na Makedonija”, kako {to nekoi obvinuvaat – tuku, zaradi makedonskata integracija vo NATO i EU i predvidlivata idnina na milioni makedonski gra|ani! Tolku va`na vo momentov! Inaku, sporot ve}e izgubi od svojata racionalnost (dosaden e). Na momenti se grani~i so op{ta psihoza i ludilo ... Ottuka, se postavuva pra{aweto – ne samo do Gruevski, tuku do site koi jadea od “dive~ot” vo "Jasen"! " [to e ona {to ne mo`eme da go re{ime sega, a }e mo`eme eden den po nekolku meseci, ili godina, ili dve”. . . Iskustvoto od raznite slu~ai niz me|unarodnata politika poka`uva deka crvenite linii znaat nekoga{ da stanat u{te pocrveni! Nekoga{ stanuvaat tolku crveni {to pukaat i liniite, no i vladite(!?) No, nekoga{, pametnite lideri – golemite voda~i, znaat od linija na razdvojuvawe da napravat linija na integrirawe ... Vpro~em, Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu poka`aa deka mo`at da razgovaraat. Branko Crvenkovski poka`a deka saka da bide kooperativen vo slu~ajot, bez razlika kolkava cena }e plati SDSM, {to e za pozdravuvawe. A, Alija Ahmeti (kako s$ u{te komandant na ONA) poka`a deka i koga nalikuva na me|uetni~ka destabilizacija, toj namesto v planina, mo`e da sedne na ru~ek i civilizirano da razgovara! Pa, toga{ {to e problemot!? Ajde, Nimic, vreme e!



O~igledno e deka kolegite od SDSM ne razbrale deka najzna~ajnata karakteristika koja mora da ja imaat politi~arite e nivniot kredibilitet. Site drugi karakteristiki se potrebni i dobri, no kredibilitetot e nu`en. SDSM dolgi godini ne go anticipira{e faktot deka gra|anite se tie za koi postojat politikata i politi~kite procesi. SDSM se stava{e sebesi vo centarot na smislata na funkcioniraweto na politi~kite procesi, a ne gra|anite

odeka SDSM be{e na vlas t, ima{e mo`n os t i pove} e {ansi da go re{i pra{aweto na ste~ajcite. No, ne go napravi toa. Ovaa Vlada i ova sobranie donesoa zakon so koj na site gra|ani koi ostanale bez rabota od firmi so dr` aven ili op{testven kapital, po osnova na ste~ajna postapka, a navr{ile pove}e od 25 godini sta` , im se priznava pravoto na finansiski dodatoci. Dodeka SDSM be{e na vlas t, ima{e mo`n os t da donese programi za poddr{ka na makedonskoto zemjod els tvo. No, ne go napravi toa. Ovaa Vlada gi zgolemi finansiskite subvencii za zemjodelcite do nivo od 100 milioni evra. Dodeka SDSM be{e na vlast ima{e mo`nost i pove}e {ansi da go realizira proektot za besplatni u~ebnici za sekoe dete. No, ne go napravi toa. Ovaa Vlada i ova sobranie donesoa zakoni i programi so koi na sekoj u~enik mu se ovozmo`uva da koristi u~ebnici nabaveni od dr`avata. Dodeka SDSM be{e na

D

vlas t, ima{e mo`n os t da gi zgolemi penziite. No, ne go napravi toa. Dodeka SDSM be{e na vlast, ima{e mo`nost da investira, barem malku, vo makedonskoto zdravstvo. No, ne go napravi toa. Dodeka SDSM be{e na vlast, ima{e mo`nost da investira vo kulturata, tradicijata, arheologijata. No, ne go napravi toa. Dodeka SDSM be{e na vlast, ima{e mo`nost da gi namali danocite. No, ne go napravi toa. Dodeka SDSM be{e na vlast, ima{e mo`nost, pove}e {ansi, otvoreni barawa od pripadnicite na pomalite etni~ki zaednici (Turci, Romi, Srbi, Vlasi i Bo{waci), no i politi~ki predlozi od toga{nata opozicija vo likot na VMRO-DPMNE, za voveduvawe na ins tit utot zagarantirani prateni~ki mesta za pripadnicite na pomalite etni~ki zaednici. No, ne go napravi toa. No, za ` al, vsu{n os t, i dod eka SDSM e vo o pozici ja, vo 2007 godina, vo dva navrati, a ne samo edna{, ostro se sprotivstavi na id ejata na VMRO-DPMNE za voveduvawe vo na{eto zakon odavs tvo na pravoto za zagarantirani prateni~ki mesta na pripadnicite na pomalite etni~ki zaednici. Prviot pat be{e predlog za donesu vawe zakon predlo`en od Vladata na Republika Makedonija, a vtoriot pat be{e predlog na zakon so mnogu sli~na sodr`ina, no, predlo`en od eden kolega vo makedonskiot parlament. O~igledno e deka kolegite od SDSM ne razbrale deka najzna~ajnata karakteristika koja mora da ja imaat politi~arite e nivniot kredibilitet. Site drugi karakteristiki se potrebni i dobri, no kredibilitetot e nu`en. Site pogore spomenati proekti ili zakonski izmeni se takvi {to direktn o vli jaat na podobru vaweto na `ivotot, standardot ili s tat usot na pogolemi grupacii na gra|ani. SDSM dolgi godini ne go anticipira{e faktot deka gra|anite se tie za koi postojat politikata i politi~kite procesi.

SDSM se stava{e sebesi vo centarot na smislata na funkcionirawe na politi~kite procesi, a ne gra|anite. Samo poradi toa ne uspevaa da vidat d eka ima lu|e na koi, realno, im e potrebna pogolema poddr{ka od dr`avata. Samo poradi toa {to sega, dodeka se vo opozicija, im e potreben nekoj glas pove}e, tie se obiduvaat, sprotivno na svoite stavovi, da predlagaat re{enija i zakoni. Ne razbiraat deka tokmu so toa si gi ru{at kredibilitetot i dostoinstvoto. Ovie d en ovi gledame zasileni aktivnosti na SDSM. Predlagaat zakoni vo sobranieto. Toa e dobro i treba da prodol`i i da se intenzivira. Taka }e imame realen sudir na koncepti i programi. No, zapomnete deka seto toa mora da ima barem malku iskrenost vo sebe. Mora da ima barem malku kredibilitet. Ne bi sakal da go doved eme sobranieto vo situacija da diskutira za predlozi koi se neprifatlivi, i po malku sme{ni, i za samite predlaga~i, no se staveni vo procedura zaradi politi~ki marketing. Da potsetam na procedurite na donesuvawe na buxetot za ovaa godina, koga vkupnata suma za premes t u vawe od edna vo druga stavka vo amandmanite podneseni od kolegite od SDSM be{e nekolkupati pogolema od celiot buxet na dr`avata. Ili da potsetam na predlozite za razgleduvawe na informacijata za sostojbata so proda`bata na jabolkata vo Resen, koja od SDSM be{e podnesena nekolku ned eli podocna od momentot koga Vladata, o p{tinata i zdru`enijata na proizvoditeli na jabolka vo Resen uspeaja da najdat zaedni~ko re{enie. SDSM vo ovoj slu~aj vleta edins tven o so cel da skubne barem nekoj siten poen i da poka`e kolkava e, demek, nivnata gri`a za zemjodelcite. Sli~na situacija po~nuva da ni se sozdava so reafirmiraweto na predlogot na VMRO-DPMNE za zagarantirani prateni~ki mesta na pripadnicite na

ILIJA DIMOVSKI direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

pomalite etni~ki zaednici, no ovojpat od SDSM. Interesen poteg na opozicijata. Dobar poteg. No, sega prvo {to SDSM }e treba da napravi e da & objasne na makedonskata javnost koi se pri~inite za promenata od 180 stepeni vo nivnata politika kon ova pra{awe. ]e mora da objasnat {to e toa {to kaj niv, pokraj `ol~nite raspravii protiv ovaa ideja od nivnite pratenici, predizvika promena. Ako ne objasnat, }e doka` at d eka s tanu va zbor za gol pragmatizam i `elba za vlast. Ako mislat d eka lesn o mo` at da trgu vaat so mislite i s tavovite na gra|anite, }e doka`at deka, vsu{nost, ni{to i ne promenile vo svojata matrica. ]e doka`at deka interesot na SDSM za niv e pred interesite na gra|anite. Sepak, treba da imaat na um deka na site nas, a posebno na pripadnicite na pomalite etni~ki zaednici, ni se sve`i se}avawata kako SDSM pos tapu va{e so ova pra{awe pred dve godini. No, u{te pove}e, pred nekolku godini SDSM n$ ubeduva{e deka so ovoj predlog }e se naru{at me|uetni~kite odnosi vo Makedonija. SDSM n$ ubeduva{e deka vakviot predlog nema da bide prifaten od kolegite od albanskata zaednica. Ne bi sakal da po~nam da se som nevam d eka mo`ebi i zatoa sakaat da go otvorat ova pra{awe. Sekako d eka }e imame mo`nost da vidime.


14 17.05.2010

FEQTON

FELJTON-30  Kompjuterskata industrija odamna ja smetaat za zasitena, no Otelini istaknuva deka ima u{te mnogu potencijal za rast, osobeno vo Kina, Indija i Brazil. Golema mo`nost za Intel e da gi plasira svoite ~ipovi i softverot povrzan so niv vo site vidovi na “pametni” uredi, mesta kade {to kompjuterskata tehnologija ne e voobi~aeno zastapena. Toa }e bidat televizorite, uredite za regulacija na toplinata, pa, duri i ma{inite za perewe IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

oo~uvaj}i se so pazar koj raste vo sekoj kompjuterski segment, od laptopi do smartfoni, od dekstopi, pa, i do avtomobili, glavniot izvr{en

S

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UM UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLO GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE O OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTIC INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNA POZNATI BIZNIS - TEORETI^ARI VO TAA NASOKA

SVETSKITE BIZNIS - LIDERI PROTIV KRIZATA: POL OTELINI, INTEL

NE SME VE]E SAMO OBI^EN PROIZVODITEL NA ^IPOVI! direktor na Intel (Intel), Pol Otelini, predviduva deka prihodite i zarabotkata }e rastat so dvocifrena stapka slednive nekolku godini. Stapkite na rast na najgolemiot svetski proizvoditel na mikro~ipovi vo momentov se okolu polovina od toa {to go zacrtal Otelini. Intel gi pomina poslednive nekolku godini transformiraj}i se od proizvoditel na mikro~ipovi, za kakov {to go znaat pove}eto od nas, vo kompanija {to pru`a celosna kompjuterska usluga, veli Otelini. Na neodamne{nata konferencija za analiti~ari i investitori, odr`ana vo sedi{teto na Intel vo Kalifornija, Otelini re~e deka kompanijata po~nala da se menuva vo 2006 godina i dodala softver i uslugi vo svoeto portfolio, i seto toa go integrirala vo kompanija {to e spremna za slednata dekada na kompjuterskiot pazar. “Kompanijata se transformira{e na na~in {to e zabele`liv i n$ pravi razli~ni od porano”, veli Otelini. “Vo 2000 godina

bevme kompanija za ~ipovi. Denes imame platformi, softver i uslugi {to gi dodadovme vo na{iot biznis. Se transformiravme vo kompjuterska kompanija, edna od fundamentalnite kompjuterski kompanii na ovoj vek”, dodava toj. Sprotivno na ra|aweto i rastot na kompjuterskata industrija, kade {to Intel be{e eden od pionerite i profitira{e mnogu od toa, denes treba pove}e otkolku snabduvawe so ~ipovi za da se transformira industrijata. Intel sega ima potpolna selekcija na ~ipovi, po~nuvaj}i od Atom, namenet za malite laptopi i desktopi, do najbrzite procesori {to se vgraduvaat vo mo}nite serveri. Do krajot na godinava, Intel planira{e da ispora~a 3,3 milijardi ~ipovi, no Otelini veli deka ovaa brojka najverojatno }e dostigne do ~etiri milijardi. KOMPJUTERSKATA INDUSTRIJA NE E ZASITENA Me|utoa, seto toa e poddr`ano od softverski eko-sistem, so~inet od 14 milioni razviva~i koi {to rabotat na intelovata mikroprocesorska arhitektura koja {to gi pridvi`uva i na uslugite {to gi poddr`uvaat, i so toa kompanijata ja vodi tretata po golemina programa za razvivawe na softver vo svetot. “Razviva~ite se kriti~ni za edna kompjuterska kompanija. Tie kreiraat novi potrebi za lu|eto i procesite kade {to se involvirani ~ipovite. Nie gi gradime na{ite softverski kapaciteti i na organski i na neorganski na~in, preku akvizicii”, objasnuva Otelini. Vo slednite godini, }e ima mnogu aktivnosti od Intel na poleto na softverot. Vo momentot 22% od vrabotenite vo kompanijata se fokusirani na ova. Otelini veli deka namerata im e da zarabotat od toa, a ne go pravat toa od zadovolstvo. So site pari i “muskuli” {to gi poseduvaat, Otelini ne samo {to smeta deka Intel }e se distancira sebesi od ostanatite proizvoditeli na ~ipovi – AMD, TSMC i drugite tuku i }e obezbedi rast {to gi vozbuduva investitorite. “Lesno e da se gledaat Epl i Gugl i na~inot na koj {to rastat. No, Intel ima unikatni karakteristiki {to nikoj ne mo`e da gi kopira”,

 POL OTELINI - “Vo 2000 godina bevme kompanija za ~ipovi. Denes imame platformi, softver i uslugi {to gi dodadovme vo na{iot biznis” veli Otelini. Kompjuterskata industrija odamna ja smetaat za zasitena, no Otelini istaknuva deka ima u{te mnogu potencijal za rast, osobeno vo Kina, Indija i Brazil. Golema mo`nost za Intel e da gi plasira svoite ~ipovi i softverot povrzan so niv vo site vidovi na “pametni” uredi, mesta kade {to kompjuterskata tehnologija ne e voobi~aeno zastapena. Toa }e bidat televizorite, uredite za regulacija na toplinata, pa duri i mka{inite za perewe. “Ovie pazari }e eksplodiraat. Site tia se postoe~ki biznisi, no }e bidat transformirani so pomo{ na mikroprocesorite, so toa {to }e bidat povrzani so Internet”, veli Otelini. Za vreme na krizata, Intel ja ekonomizira{e svojata rabota. Potrebata da se forsira {to pogolemo proizvodstvo na novi ~ipovi se prepolovi, {to be{e dobro ne samo za kupuva~ite, tuku i za prodava~ite, koi {to ne ~uvaa kaj sebe zalihi na stoka koja zastaruva mnogu brzo, kako {to se toa ~ipovite. NAJVISOKA PRODUTIVNOST VO ISTORIJATA NA KOMPANIJATA Izminative ~etiri godini Intel za{tedil 6,6 milijardi dolari preku zgolemuvawe na svojata efikasnost, veli Otelini, a negovata produktivnost dostignala najvisoko nivo vo istorijata na kompanijata, so {to sekoj vraboten vo prosek generira po 500 iljadi dolari prihod godi{no.

Vo sektorot za personalni kompjuteri pazarot rastel po 2,4% godi{no, so toa {to imalo rast vo sektorot desktopkompjuteri i toa na novite pazari kako Kina, a proda`bite se padnati vo SAD i Evropa. So toa {to cenite padnaa, kompjuterite stanaa podostapni na pogolem broj pazari, veli Otelini. Laptopite imaa silen porast na proda`bata na site pazari, osobeno zatoa {to tie s$ pove}e po~nuvaat da gi zamenuvaat desktopite. Otelini prognozira deka pazarot na laptop-kompjuterite }e raste so stapka od 20% slednite pet godini. Tablet-kompjuterite i malite laptopi, t.n. noutbuks, isto taka imaat porast na proda`bite, so toa {to se prognozira deka ovie vtorite }e gi ima okolu 100 milioni na pazarot do krajot na godinava. Otelini gi otfrla zabele{kite na zagri`enite investitori i analiti~ari deka porastot na proda`ba na noutbuk-kompjuterite, koi {to se vo poniskata cenovna grupa na kompjuteri, }e ja na~ne proda`bata na onie poskapite. “Li~no smetam deka tablet i noutbuk-kompjuterite se samo dopolnenie na pogolemite, da ne re~am, glavni kompjuteri. Ne veruvam deka tie }e izedat del od pazarniot kola~ na ostanatite platformi, zatoa {to so tablet pravite razli~ni ne{ta vo odnos na toa {to go pravite so laptop ili desktop”, smeta Otelini.


KOMPANII & PAZARI 15

17/MAJ/2010 ZO[TO MAKEDONIJA UVEZUVA POVE]E HRANA OTKOLKU [TO IZVEZUVA

POVE]E RASTE IZVOZOT, AMA MNOGU POGOLEM E UVOZOT Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, vo 2009 godina od Makedonija se izvezeni proizvodi za hrana vo vrednost od 283,5 milioni dolari, a se uvezeni za duri 560,4 milioni dolari. Samo za sporedba, vo 2004 godina Makedonija uveze prehranbeni proizvodi vo vrednost od 337,5 milioni dolari EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

zvozot na hrana vo poslednite 20 godini e zgolemen za pove}e od 13 pati. No, raste i uvozot na prehranbeni proizvodi. Sepak, raduva toa {to rastot na izvozot e pogolem vo odnos na uvozot, so taa razlika {to, vrednosno, uvozot e mnogu pogolem od izvozot - re~isi dvapati. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, vo 2009 godina od Makedonija se izvezeni proizvodi za hrana vo vrednost od 283,5 milioni dolari, a se uvezeni za duri 560,4 milioni dolari. Samo za sporedba, vo 2004 godina Makedonija uveze prehranbeni proizvodi vo vrednost od 337,5 milioni dolari. Ako, pak, se napravi analiza na podatocite vo izminatite 20 godini, }e se vidi deka ima zna~itelen porast na izvozot na hrana, koj vo 1990 godina iznesuval samo 20 milioni dolari, {to pretstavuva 2% od vkupniot izvoz na dr`avata. Nagornata linija na izvozot na hrana be{e prekinata nekolku godini po osamostojuvaweto. Vo sredinata na 90-te godini na minatiot vek, izvozot na prehranbeni proizvodi od Makedonija drasti~no se namali. Od 115 milioni dolari, kolku {to iznesuva{e vo 1995 godina, vo 1996 godina pa|a na 81 milioni dolari. Ottoga{, pa do 2003 godina, izvozot na prehranbeni proizvodi drasti~no opadna. Vo isto vreme, pazarite i prodavnicite vo zemjava bea preplaveni so proizvodi uvezeni od stranstvo. PAD, PA RAST Od 2004 godina izvozot na hrana po~nuva kontinuirano da raste i vo 2008 godina dostigna rekordni 308,4 milioni dolari. No, istata godina e ostvaren pove}e od dvojno pogolem uvoz na proizvodi za hrana – duri 620 milioni dolari. Ova poka`uva deka ne postoi povolen odnos me|u uvozot i izvozot na prehranbeni proizvodi, posebno zatoa {to Makedonija se deklarira kako zemja vo koja zemjodelstvoto e strate{ka stopanska granka i za koja se

I

Извоr: Дr`авен завод за sтатиsтика

izdvojuvaat stotina milioni evra za subvencii. Drasti~no pogolemiot uvoz zna~i odliv na devizi i uni{tuvawe na doma{noto proizvodstvo. Posebno zatoa {to uvoznite prehranbeni proizvodi vleguvaat vo Makedonija so subvencionirani ceni i se golema konkurencija na doma{nite proizvodi. MORA DA SE MENUVA STRUKTURATA NA IZVOZOT Ekonomskite eksperti predupreduvaat deka za da se namali golemiot trgovski deficit, neophodno e da se promeni strukturata na proizvodite koi se prodavaat nadvor od dr`avata. Tie prepora~uvaat makedonskite kompanii da se orientiraat kon proda`ba na proizvodi so povisok stepen na dorabotka, koi mo`at da se prodavaat i poskapo, {to zna~i deka }e nosat i pogolem profit za firmite. “Treba da se orientirame kon izvoz na ajvar, a ne na piperki, da prodavame vino vo {i{iwa, namesto vo cisterni. Strukturata na izvozot mora poleka da se menuva, dokolku sakame da go namalime golemiot trgovski deficit”, veli univerzitetskiot profesor Van~o Uzunov.

283,5 560,4

milioni dolari e izvozot na proizvodi za hrana od Makedonija vo 2009 godina

VAN^O UZUNOV UNIVERZITETSKI PROFESOR

“Treba da se orientirame kon izvoz na ajvar, namesto na piperki, da prodavame vino vo {i{iwa, a ne vo cisterni. Na{ite fabriki namesto da proizveduvaat lim, treba ovoj proizvod da go integriraat vo proizvodstvoto na aparati za doma}instvo koi imaat pogolema dodadena vrednost. Strukturata na izvozot mora poleka da se menuva dokolku sakame da go namalime golemiot trgovski deficit”.

milioni dolari se potro{eni lani za uvoz na prehranbeni proizvodi vo zemjava

GOLEM TRGOVSKI DEFICIT I VO DRUGITE STOPANSKI GRANKI Metaloprerabotuva~kata i tekstilnata industrija imaat najgolem udel vo makedonskiot izvoz. Okolu 20% od izvozot ostvaren vo 2009 godina se proizvodi od `elezo i ~elik, a 21,6% se obleka. Cenata na metalnite proizvodi e zavisna od dvi`ewata na svetskite berzi, a na tekstilnite proizvodi od dogovorite so tekstilnite kompanii od Zapadna Evropa.Ostanatiot izvoz, spored ekspertite, e zavisen od potrebite na Zapadna Evropa, zatoa {to okolu 60% od makedonskiot izvoz e naso~en tokmu kon ovie zemji. “Firmite sami treba da se orientiraat kon izvoz na gotovi proizvodi so golema dodadena vrednost i sami da ja menuvaat strukturata na izvozot”, predupreduvaaat ekonomistite. Spored niv, dokolku poleka ne po~ne da se menuva strukturata na izvozot, trgovskiot deficit voop{to nema da se namali i Makedonija }e prodol`i da bide celosno zavisna dr`ava. Lani, spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, e ostvaren trgovski deficit od 2,3 milijardi evra, a vo 2008 godina deficitot iznesuva{e rekordni 2,8 milijardi evra.


16 17.05.2010

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

stravot od inflaciski riz Poradi ici, odnosno poradi faktot {to germanskata vlada vlo`uva golemo koli~estvo pari vo odbrana na evroto, tradicionalno re{enie na bankite vo ovaa dr`ava, a i vo Evropa, e investirawe vo zlato

1.250

dolari po unca dostigna cenata na zlatoto minatata nedela

1.450

dolari se o~ekuva da bide negovata cena na krajot od godinata, spored analiti~arite

ZLATOTO NEDELAVA DOSTIGNA NAJVISOKA CENA VO ISTORIJATA

NAJSIGUREN ^UVAR NA VREDNOSTA METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

latoto ovaa nedela dostigna cena od 1.250 dolari po unca. Ovaa cena e najvisoka cena koja ovoj metal ja ima postignato vo istorijata i pretstavuva zgolemuvawe

Z

od re~isi 40% vo odnos na cenata koja ja ima{e na godina. po~etokot od 2009 godina Ekspertite smetaat deka zgolemuvaweto na cenata na zlatoto e predizvikano od nedoverbata na investitorite vo berzite i pokraj prezemeniot plan na EU i Me|unarodniot monetaren fond za izlez od evropskata dol`ni~ka kriza.

Analiti~arite velat deka zlatoto }e ostane bezbeinvestitorite, den raj za investitorite s$ dodeka ne se nadminat somne`ite vo vrska so stabilnosta na evrozonata. Optimizmot, po odlukata da se sozdade osiguritelen fond od 750 milijardi evra, na svetskite berzi trae{e samo eden den. Vakviot plan na EU na dolg

rok mo`e da predizvika golemi inflaciski rizici. sporedba, vo sep sepSamo za sporedba temvri 2008 godina koga na po~etokot na finansiskata kriza bankrotira{e bankata Lehman Brothers, vrednosta na zlatoto se zgolemi za neverojatni 75 procenti, i toa samo vo eden den. Poradi stravot od inflaciski rizici,

odnosno poradi faktot {to germanskata vlada vlo`uva golemo koli~estvo pari vo odbrana na evroto, tradicionalno re{enie na bankite vo ovaa dr`ava, a i vo Evropa, e investirawe vo zlato. Evroto e pod pritisok od {pekulativni akcii na odredeni grupi, {to zna~i deka cenata na zlatoto se zg zgolemuva. Vo me|uvreme, nnekoi finansiski eksperti pr predupreduvaat deka i inves investiraweto vo zlato e rizi rizi~no, bidej}i i toa, kako i ssite preddrugi surovini, e pred met na golemi promeni vo negovata cenite. Isto taka, nego cena mo`e i da padne smirenost dokolku se javi smiren na pazarot na kapital i dokolku ima dovolno slobodni fiksni iznosi na slobo pari vo ekonomiite za istite da prodol`at so razvoj. No, sepak, vakvoto razmisluvawe ne im e bitno i na potro{uva~ite koi prodol`uvaat so kupuvawe, bez razlika na toa dali stanuva zbor za zlatnici ili zlatni pra~ki. Bitno e samo da

40%

porasna vrednosta na zlatoto dosega, vo odnos na po~etokot od 2009 godina

bide vo ~ista 24-karatna forma. Analiti~arite predviduvaat deka za unca zlato cenata bi mo`ela da dostigne neverojatni 1.450 dolari do krajot na godinata. ZO[TO RASTE CENATA NA ZLATOTO Zlatoto vo ekonomskata literatura u{te od poodamna e poznato kako zasolni{te na ekonomijata vo uslovi koga svetskite pazari se vo kriza. Minatata nedela, koga indeksite na svetskite berzi pa|aa, osobeno onoj na *Dau Jhones, za ~ij pad s$ u{te se istra`uva dali be{e od tehni~ka ili od fiskalna pri~ina, povtorno vnimanieto na investitorite se svrte kon trguvawe so ovoj metal. Na toa se nadovrzuva i

 BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok-14.05.2010)


BERZA/AKCII/TRGUVAWE EMO OHRID SO ZAGUBA OD 5,38 MILIONI EVRA LANI anskata godina, EMO od Ohrid ja zavr{i so vkupna zaguba od okolu 5,38 milioni evra. Pritoa, od upravata na kompanijata objasnuvaat deka realnata zaguba e okolu 3,42 milioni evra, bidej}i iznosot od okolu 1,96 milioni evra koj e vklu~en vo vkupnata zaguba se dol`i na Zakonot za pretvorawe na pobaruvawata na R.M po osnova na javni dava~ki, pri {to ovoj iznos pretstavuva priznaeni

L

obvrski sprema FZO i fondot za PIOM. Glavnata pri~ina za vakvite zagubi se dol`i na ostvareni nepredvideni tro{oci po osnova na sudski procesi, fakturi od 2008 godina kni`eni vo 2009 godina, kamati po obvrski sprema firmi i od kamati za pridonesi. Vo kompanijata velat deka i pokraj te{kata finansiska sostojba vo koja se nao|a EMO Ohrid AD vo poslednite 6 godini, sepak, kompanijata uspea

TOPLIFIKACIJA SO 70% POGOLEMA DOBIVKA VO PRVIOT KVARTAL da gi ispolni site obvrski kon doma{nite i stranskite partneri i da go zadr`i renometo na kompanijata.

VO MAKEDONIJA NE MO@E DA SE KUPAT ZLATNI PRA^KI Vo momentov, osven kupuvaweto zlato vo vid na nakit ili zlatni pari, nema drugi mo`nosti za da se investira vo kakva bilo vrednost, na nekoj na~in povrzana so zlatoto. Razgovaravme so najiskusnite zlatari vo Skopje i tie ni rekoa deka kupuvaweto na zlaten nakit s$ pove}e opa|a poslednive godini, {to se dol`i na opa|aweto na kupovnata mo} na gra|anite. Nepreraboteno zlato (zlatni {ipki) vo zemjava ne mo`e da se kupat, a kupuvaweto vo stranstvo e mo`no, no ne e tolku ednostavno. Edinstvenata indirektna vrska so zlatoto e kupuvaweto na udeli vo fondovite {to mo`at da trguvaat so hartii od vrednost povrzani so dvi`eweto na cenata na zlatoto - t.n. fju~ersi i opcii. Toa mo`e da go pravat privatnite zatvoreni fondovi, a vo zemjava ima registrirano nekolku. neizvesnosta vo Evropa vo pogled na efektite od neodamne{nite izbori vo Velika Britanija, kako i iznosot na pomo{ta za Grcija. Ostanuva otvoreno pra{aweto za toa dali evroto }e ja pre`ivee vakvata situacija. Iako se o~ekuva site pazari da se dvi`at nagore i nadolu, trgovcite velat deka cenite na zlatoto i ponatamu }e se dvi`at vo nagorna linija vo tekot na slednite nekolku kvartali. “Najgolemiot del od ovie kupuvawa na zlato pravat investitori od Evropa kade {to } e pomine podolg period, mo`ebi polovina godina, pred da se po~uvstvuvaat udobno i povtorno da se vratat na investicii bazirani vo evro�, komentira Adam Klopfen{tajn, postar pazaren strateg na brokerskata ku}a za fju~ersi Lind-Waldock. Skot Redler, glaven strate{ki direktor vo trgovskata kompanija T3 vo `ivo za CNBC vo sredata izjavi deka zlatoto mo`e da dostigne brojka od duri 1.400 dolari za unca, pa, duri mo`e i da dopre plafon i od 1.500 dolari od unca. Zlatoto, isto taka, e atraktivno i vo period na devalvacija na valutata. So potpi{uvaweto na paketot za pomo{ od 750 milijardi dolari, evrozonata }e bide poplavena so likvidnosta od strana na MMF, so cel da se najde izlez od nejzinite, ve}

e dolgoro~ni, problemi. Ovoj poteg e sli~en na neodamne{nata odluka na Federalnite rezervi da gi vklu~at presite za pe~atewe na dolari koga finansiskiot sistem na SAD

rviot kvartal od tekovnata godina Toplifikacija ostvarila dobivka od okolu 2,35 milioni evra. Ovaa dobivka e za 70% pogolema od dobivkata koja Toplifikacija ja ostvarila minatata godina vo ramkite na istiot kvartal. Toga{ dobivkata iznesuvala okolu 1,38 milioni evra. Kaj kompanijata zna~ajno e i toa {to od januari 2010 godina operativnite dejnosti

P

distribucija na toplinska energija i snabduvawe so toplinska energija gi izvr{uvaat novoformiranite firmi-}erki. Do krajot na 2009 godina ovie dejnosti bea izvr{uvani od strana na Toplifikacija, dodeka od januari 2010 godina vo ingerencii na Toplifikacija i ponatamu ostana da se izvr{uva dejnosta proizvodstvo na toplinska energija.

ZO[TO VREDI DA SE POSEDUVA ZLATO?

1

Vladite mo`at da pe~atat pari za da gi platat svoite dolgovi... No, tie ne mo`at da sozdadat zlato. Na primer, amerikanskata vlada vo momentov pe~ati toni pari za da im dade na bankite da pozajmuvaat. So drugi zborovi, ponudata na kni`ni pari mo`e da bide beskone~na. No, ponudata na zlato e ekstremno ograni~ena. Nekoi velat deka celoto proizvodstvo na zlato vo tekot na istorijata na svetot mo`e da se smesti na edno ko{arkarsko igrali{te vo Medison Skver Garden. No, ne e tolku lesno da se izvadi od zemjata. Skapocenite metali pominuvaat dobro za vreme na golemi me|unarodni konflikti. Cenata na zlatoto be{e fiksirana za vreme na Prvata i Vtorata svetska vojna. No, srebroto, na primer,

2

re~isi i da se raspadna, a s$ so cel da bidat vbrizgani pove}e od 1,25 bilioni dolari vo vid na nova gotovina direktno vo bilansite na bankite i vladinite hipotekarni agencii Fani Mae i Fredi Mek. Vakviot amerikanski, a sega i evropski, poteg zna~i deka pove}eto od razvienite ekonomii na zemjite od Zapadniot svet se potpiraat na slobodni pari za da se pre`ivee. Vakvata situacija go objasnuva i rastot na dolarot vo odnos na evroto. Imeno, rastot na dolarot pove}e se dol`i na oslabuvaweto na evroto, a ne kako {to se smeta{e dosega deka toa se dol`i na vra}aweto na doverbata vo ovaa valuta. Relativnata sila na dolarot vo odnos na evroto ne e bazirana na

17

17.05.2010

negovata realna vrednost, barem ne ako se zeme predvid tekovnata ekonomska situacija. Ve}e e izvesno deka Evropa i SAD vo bliska idnina } e vodat borba so deflacijata. Seto toa gi prisiluva investitorite da baraat vistinski ~uvar na sigurnosta vo uslovi na nesigurni ekonomski dvi`ewa. Tokmu poradi toa, zlatoto otsekoga{, istoriski i racionalno gledano, bilo najsigurna opcija kon koja treba da se pribegnuva vo uslovi na kriza. Vakvata zgolemena pobaruva~ka da se kupuva po koja bilo cena e potvrda na iska`anite mislewa na analiti~arite vo vrska so negoviot natamo{en rast.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

porasna za pove}e od 100% za dvete svetski vojni. Cenata na zlatoto porasna za vreme na vojnata protiv terorizmot. Seto toa ne navra}a na br. 2, pogore... Vladite, na krajot na krai{tata, pe~atat pari za da gi platat vojnite. Zlatoto }e raste za vreme na inflacija... i za vreme na deflacija. Zlatoto raste kako {to se namaluva vrednosta na dolarot. No, mnogu lu|e ne razbiraat deka zlatoto }e pominuva podobro za vreme na deflacija, kako {to vladata gi namaluva kamatnite stapki i pe~ati pari (kreiraj}i inflacija) za da ja neutralizira deflacijata. Ova vodi do zna~itelno povisoki ceni na zlatoto... {to, vsu{nost, se slu~uva vo momentov. Zlatoto go namaluva rizikot vo va{eto investicisko portfolio. Vo minatoto, zlatoto be{e nakloneto da se dvi`i sprotivno od dvi`eweto na akciite: raste{e ekstremno vo 1970-te godini, koga akciite pominaa mnogu lo{o. Potoa, vo 1980-te i 1990-te, koga akciite do`ivuvaa bum, zlatoto izgubi pove}e od polovina od svojata vrednost.

3

4

L

E

N

O

G

L

A

S


KOMPANII & PAZARI

18 17.05.2010 ONE SO POEVTINA PRIPEJD-TARIFA

O

NE voveduva novini vo portfolioto na tarifniot model Mobile pripejd X-tra so koi korisnicite dobivaat atraktivni povolnosti i edinstvena mo`nost da zboruvaat po najevtinata pripejd-cena na pazarot. So tarifniot model Mobile pripejd X-tra, korisnicite dobivaat najniska pripejdcena od 5,5 denari za razgovori i videopovici, SMS i MMS kon site mre`i i najevtina cena od

5,5 denari/MV za surfawe od svojot mobilen. So tarifniot model Mobile pripejd X-tra, korisnicite dobivaat mo`nost i da izberat eden od ponudenite novi telefoni, pri {to dobivaat bonus kredit na svojata smetka sekoj mesec, i toa vo narednite 24 meseci. Istovremeno, za postoe~kiot

X-tra SMS-paket dvojno se zgolemuva i brojot na vklu~eni SMS-poraki i se namaluva iznosot na mese~nata pretplata i iznesuva 99 denari so vklu~en DDV.

ALKALOID PRODOL@UVA SO INVESTICII VO STRANSTVO d farmacevtskata kompanija Alkaloid izvestuvaat deka vo tekot na mesec maj 2010 godina }e bide izvr{eno dopolnitelno vlo`uvawe od 260 iljadi evra vo postojnoto proizvodstvo na kompanijata vo Srbija. Vlo`uvaweto }e se izvr{i vo Alkaloid DOO Belgrad, dru{tvo koe e 100% sopstvenost na Alkaloid od Skopje, po pat na zgolemuvawe na osnova~kiot vlog.

O

So ovaa investicija Alkaloid AD Skopje go prodol`uva trendot na zajaknuvawe na svoeto prisustvo na stranskite pazari. Minatata godina spored finansiskiot izve{taj na kompanijata iznosot na investicii iznesuva{e okolu 8,2 milioni evra. Istite bea napraveni vo ramkite na dva profitni centri i toa najgolemiot del vo ramkite na profitniot centar Farmacija. Ovoj iznos na investicii vo

sebe gi vklu~uvaat zgolemuvawata na materijalni, no i na nematerijalni sredstva.

 ZO[TO NE SE GRADI NA OHRIDSKATA RIVIERA

OHRID GO ^EKA ZEMJI[TETO, PA ]E BARA INVESTITORI ZA HOTELI  Iako ne se javi nitu eden zainteresiran investitor za da gradi hotel vo Ohrid, Ministerstvoto za transport }e prodol`i da gi oglasuva trite parceli

ALEKSANDAR PETREVSKI GRADONA^ALNIK NA OHRID

“ Mo`eme so `alewe da konstatirame deka propadna u{te eden tender. Nie tvrdime deka stanuva zbor za atraktivni lokacii, no, za `al, nema nikakvi rezultati. Dokolku zemji{teto & se dodeli na op{tinata, mnogu lesno }e najdeme investitori, bidej}i navistina ima golem broj zainteresirani kompanii za izgradba na hoteli vo Ohrid”

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ema nitu eden zainteresiran investitor za da gradi hotel vo Ohrid. Iako pred edna godina Ministerstvoto za transport objavi deka prodava tri dr`avni parceli na ohridskoto krajbre`je na koi treba da se gradat elitni hoteli, ne se javil nitu eden ponuduva~, iako nekolkupati bile namaleni kriteriumite vo odnos na goleminata na hotelskiot sinxir. Od Ministerstvoto najavuvaat deka }e prodol`at so oglasuvawe na ovie lokacii. Spored portparolot Dragan Simonovski, za da uspee oglasot za ovie lokacii, vo delot na posebni kriteriumi i uslovi nekolkupati bile namaleni kriteriumite koi se odnesuvaat na goleminata na hotelskiot sinxir koj mo`e da se prijavi za u~estvo vo javnoto naddavawe. “Predvideno e vo sledniot period da bidat raspi{ani povtorni objavi za ovie lokacii”, veli toj. Od op{tina Ohrid, pak, velat deka dosega ne mo`ele da baraat investitori, zatoa {to dr`avata raspolaga so zemji{teto, no, deka od po~etokot na slednata godina, otkako dr`avnoto zemji{te } e im bide otstapeno na op{tinite, }e mo`ele da prezemat konkretni ~ekori za nao|awe investitor. Vo op{tinata `alat {to nema zainteresirani investitori, bidej}i stanuva zbor za atraktivni lokacii. Gradona~alnikot Aleksandar Petrevski vetuva deka otkako }e po~nat da upravuvaat so dr`avnoto zemji{te, mnogu lesno }e

N

3

lokacii na ohridskoto krajbre`je oglasi za proda`ba Ministerstvoto za transport pred edna godina, no s$ u{te ne najde investitor za izgradba na hoteli

najdat investitor. “Mo`eme so `alewe da konstatirame deka propadna u{te eden tender.

Nie tvrdime deka stanuva zbor za atraktivni lokacii, no, za `al, nema nikakvi rezultati. Dokolku zemji{teto & se dodeli na op{tinata, mnogu lesno }e najdeme investitori, bidej} i navistina ima golem broj zainteresirani kompanii za izgradba na hoteli vo Ohrid”, tvrdi Petrevski. Spored nego, bidej}i stanuva zbor za dr`avno zemji{te, dr`avata odgovara za nego i op{tinata ne mo`e da bara investitori. Dokolku se po-

javi potencijalen investitor, spored Petrevski, op{tinata bi imala dobivka samo od komunaliite. “Ostanuva da ~ekame do 2011 godina, koga, spored Zakonot za decentralizacija, dr`avnoto zemji{te } e go dobijat op{tinite. Toga{ }e mo`eme da prezememe konkretni ~ekori”, veli Petrevski. Na krajot od maj minatata godina, Ministerstvoto za transport i vrski objavi oglas za proda`ba na dr`avno grade`no zemji{te

na tri lokacii kaj Ohridskoto ezero. Pravata lokacija vo blizina na hotelot Ineks Gorica, so povr{ina pogolema od 15.000 kvadratni metri, nekolkupati be{e objavena na oglas. Tamu treba{e da se gradi hotel od sinxirot Hilton. No, bidej}i kompanijata-izveduva~ navreme ne gi prefrli parite za zemji{teto, dogovorot be{e raskinat. Po~etnata cena na naddavaweto na toj oglas be{e 9.500 denari za kvadrat. Spored

toga{nite uslovi, zainteresiranite ponuduva~i na javniot povik objaven vo doma{nite pi{ani mediumi i na internetstranicata na Ministerstvoto treba da poseduvaat sinxir od najmalku pet hoteli, brendirani od sopstvenikot na brendot. Toa e edinstveniot izmenet uslov od prethodnata ponuda. Za ostanatite dve parceli, spored toga{noto objasnuvawe od Ministerstvoto, s$ u{te ne bile ras~isteni imotno-pravnite odnosi.


KOMPANII & PAZARI MATURANTITE NAJMNOGU SAKAAT DA BIDAT MENAXERI elba za menaxerski i administrativni pozicii, tehni~ki i proizvodstveni profesii, trgovija i proda`ba imaat 66% od 7.738 makedonski maturanti testirani vo istra`uvaweto na Visokata {kola za novinarstvo i za odnosi so javnosta i Biznis akademijata Smilevski. Vo sorabotka so Ministerstvoto za obrazovanie i nauka tie vo izminatite dva meseca go realiziraa proektot “Matrica na o~ekuvana karierna uspe{nost� za profesionalno naso~uvawe na maturantite. Maturanti od celata dr`ava do-

@

brovolno se testiraa za da se otkrijat nivnite ve{tini i afiniteti i site dobile matrica so profesii koi se najsoodvetni spored nivniot tip na li~nost. Profesii koi odgovaraat na tipot na li~nosta kaj najmnogu testirani maturanti se menaxerski profesii vo mali biznisi, vladini slu`bi, policija, bankarstvo, trgovija, proda`ba, grade`ni{tvo i obrazovanie za tehni~ki i ekonomski predmeti.

17.05.2010

19

GRAD SKOPJE PO^NA DA DOSTAVUVA RE[ENIJA ZA FIRMARINA ZA 2010 GODINA rad Skopje denovive go po~na dostavuvaweto na re{enijata za komunalna taksa za firmarina. Makedonski po{ti do dano~nite obvrznici, na adresite na firmite po ovaa osnova }e dostavat 41.581 re{enija za 2010 godina. Sovetot na grad Skopje, neodamna, na inicijativa na gradona~alnikot Koce Trajanovski ja namali komunalnata taksa za firmarina za pravnite

G

lica i trgovskite dru{tva od oblasta na proizvodstvoto, prometot i uslugite na 7.000 denari, a za fizi~kite lica koi vr{at dejnost na 2.400 denari. Kon krajot na januari godinava, grad Skopje im ja blokira{e smetkata na okolu 20.000 firmi zaradi neplateni firmarini za 2007 i 2008 godina, za podocna da go prodol`i rokot za pla}awe na dava~kite do 30 april.

 UTRE ]E SE POTPI[E DOGOVOR ZA INVESTIRAWE

ITALIJANSKI TEKNOHOZE DOA\A VO BUNARXIK  Investicijata na Teknohoze be{e najavena u{te vo mart minatata godina, pri formiraweto na me{aniot komitet na italijanski i makedonski pretpriema~i {to se odr`a vo Skopje talijanskata kompanija Teknohoze, ~ija {to investicija vo Makedonija be{e najavena u{te vo mart minatata godina, definitivno }e gradi fabrika vo Bunarxik. Vo ramkite na oficijalnata poseta na zamenik-ministerot za ekonomija na Republika Italija, Adolfo Urso, koja treba da se odr`i utre, italijanskiot Institut za nadvore{na trgovija pri ambasadata na Italija organizira italijansko-makedonski biznis-forum, vo ~ii ramki }e bide potpi{an dogovor za investirawe vo slobodnata zona Skopje 1- Bunarxik, od strana na italijanskata kompanija Teknohoze i Direkcijata za tehnolo{ki i industriski razvojni zoni na Makedonija.

I

Na Forumot }e u~estvuvaat 35 italijanski i 60 makedonski kompanii od sektorite: grade`ni{tvo, energetika, metaloprerabotuva~ka industrija, prehranbena industrija, hemiska industrija i za{tita na `ivotnata sredina. Inaku, investicijata na Teknohoze be{e najavena u{te vo mart minatata godina, pri formiraweto na me{aniot komitet na italijanski i makedonski pretpriema~i {to se odr`a vo Skopje, a pod pokrovitelstvo na italijanskiot ambasador i vicepremierot Zoran Stavreski, koj voedno be{e nazna~en i za po~esen pretsedatel na Komitetot. Vo taa situacija, ministerot Stavrevski gi poso~i potpi{anite memorandumi za sorabotka so italijanskata kompanija za avtomobilska i zemjodelska oprema Orlandi,

vo energetskiot sektor so kompanijata Kover spa, koja e planirano da investira vo izgradba na pet mali hidrocentrali, a voedno se najavija i o~ekuvawata na novite tenderi za izgradba na mali hidrocentrali da se javat novi kompanii od Italija, kako i skoroto zapo~nuvawe so investicii i proizvodstvo na kompanijata Teknohoze. Teknohoze e del od grupacijata Vitilo. Kompanijata e oformena vo 2003 godina i se zanimava so proizvodstvo na fleksibilni creva za prenos na fluidi pod sredno visok pritisok. Kvalitetot na nivnite proizvodi go garantira primenata na sovremena tehnologija, specifi~niot *know-how kako i stru~nite i kvalifikuvani kadri. Vo ramkite na ovoj forum, voedno, e predvideno i

 Industriskata zona Bunarxik, kade {to italijanskiot Teknohoze }e gradi fabrika potpi{uvawe na deklaracija za unapreduvawe na ekonomskata i investiciskata sorabotka me|u Italija i na{ata dr`ava. Deklaracijata }e bide

potpi{ana od strana na italijanskiot zamenik-minister za ekonomija, Adolfo Urso i ministerot za ekonomija na Makedonija, Fatmir Besimi. Isto taka, vo popladnevnite

~asovi, makedonskite kompanii }e imaat mo`nost da se sretnat so svoite kolegi i pretstavnici od Italija so cel vospostavuvawe na nova delovna sorabotka.


20 17.05.2010

BANKI I FINANSII EBOR ]E INVESTIRA 450 MILIONI EVRA VO MAKEDONIJA VO SLEDNITE NEKOLKU GODINI

[PARKASE BANKA-MAKEDONIJA SO NOVA, 30-TA EKSPOZITURA parkase banka Makedonija, oficijalno ja otvori svojata 30-ta ekspozitura, vo Prilep, na ul. Marksova 1/1. [ireweto na delovnata mre`a na [parkase banka-Makedonija, so cel {to poefikasno uslu`uvawe na gra|anite niz celata dr`ava, e edna od glavnite strate{ki opredelbi na Bankata za 2010 godina. Pokraj ekspoziturata vo Prilep, se planira otvorawe nova ekspozitura i vo Skopje

[

i realokacija na postoe~kite ekspozituri vo Bitola i Negotino. Ovaa 30-ta po red, ekspozitura, e opremena za da gi izvr{uva site bankarski uslugi. “Brendot na mati~nata banka Steiermärkische Sparkasse pretstavuva sigurnost, doverba i tradicija koja opstojuva vo Avstrija, sosednite regioni i po{iroko vo Jugoisto~na Evropa, ve}e 185 godini. Grupacijata poka`a deka konzervativniot pristap vo raboteweto, koj na

prvo mesto ja stava sigurnosta i stabilnosta na bankata i klientite, a potoa profitot i dobivkata”.

akedonija se o~ekuva da dobie okolu 450 milioni evra od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR) za paket-proekti od patnata infrastruktura, `eleznicata i energetikata. Ova e najaveno na sredbite {to vicepremierot i minister za finansii Zoran Stavreski gi ima{e vo Zagreb so pretstavnici na EBOR. Bankata e zainteresirana za proektot za revitalizacija na `elezni~kite prugi od Kori-

M

dorot 10 i Kordorot 8, kako i za proektot za izgradba na gasovodniot sistem. Se o~ekuva bankata da go potvrdi i grantot od polovina milion evra za izgradba na fizibiliti studija za `elezni~kata pruga od Koridorot 8, a do krajot na juni, Bordot na direktori na EBOR da donese odluka za zaem od 17,6 milioni evra za rekonstrukcija na `elezni~kata pruga dol` Koridorot 10. Na sredbite odr`ani na marginite na

Godi{noto sobranie na EBOR, stanalo zbor i za tekovniot proekt za revitalizacija na regionalnite i lokalnite pati{ta vo koi EBOR ima investirano okolu 50 milioni evra.

OPERACIJA “PRODA@BA NA PO[TENSKA BANKA”

VLADATA NE PREGOVARA SO ALBANSKATA KREDINS BANKA  Vladata zasega ne pregovara so albanskata banka Kredins, nitu so koj bilo drug investitor za proda`ba na Po{tenska banka vo koja ima sopstveni~ki udel od 33% i edna zlatna akcija so odlu~uva~ki karakter. Iako vicepremierot Vladimir Pe{evski, pred dva meseci najavi deka naskoro planira da ja oglasi pred investitorite proda`bata na Po{tenska banka zaedno so Makedonski po{ti, dosega s$ u{te ne se po~nati konkretni pregovori od vladina strana za otu|uvawe na svoite udeli vo ovie kompanii. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

ladata zasega ne pregovara so albanskata banka Kredins, nitu so koj bilo drug investitor za proda`ba na Po{tenska banka vo koja ima sopstveni~ki udel od 33% i edna zlatna akcija so odlu~uva~ki karakter. Iako vicepremierot Vladimir Pe{evski, pred 2 meseci najavi deka naskoro planira da ja oglasi pred investitorite proda`bata na Po{tenska banka zaedno so Makedonski po{ti, dosega s$ u{te ne se po~nati konkretni pregovori od vladina strana za ottu|uvawe na svoite udeli vo ovie kompanii. “Vladata ne e dominanten sopstvenik i zasega ne prodava ni{to”, kratko komentira Pe{evski za “Kapital”. No, kako {to objavivme prethodnata nedela, spored informaciite od dominantniot sopstvenik na Po{tenska banka, Trifun Kostovski, interes za kupuvawe na Po{tenska banka poka`ala albanskata Kredins banka. Kostovski izjavi deka na

V

povidok se seriozni pregovori za kone~na proda`ba na Po{tenska. Ovaa najava za vlez na albanska banka vo makedonskiot bankarski sektor dojde neposredno otkako neodamna interes za Po{tenska poka`aa i tetov~anite od kompanijata Ekolog, no zasega nema informacii za nekakva nivna povrzanost so albanskata banka. “Tetovskata kompanija Ekolog koja poka`a interes za Po{tenska vedna{ izleze od igra, sega pregovarame so edna renomirana albanska banka, Kredins bank i spored na{ite informacii, se raboti za dobra banka zad koja vo sopstveni~kata struktura stoi i belgiskata vlada. O~ekuvam vo naredniot period da se potpi{e memorandum kako start na procesot na analiza na performansite na bankata i se nadevam deka ovoj pat pregovorite }e zavr{at so konkreten dogovor. Sepak, s$ }e zavisi od Vladata, nivniot del od 33% od kapitalot i zlatnata akcija {to ja poseduvaat so odlu~uva~ki karakter”, izjavi Kostovski za “Kapital”. Od kabinetot na vicepremierot Pe{evski objasnuvaat deka, dokolku dobijat

BANKARSKA KONFERENCIJA VO ZAGREB ajgolemata konferencija od finansiskiot sektor vo regionot na Jugoisto~na Evropa, New banking vision 2010, }e se odr`i od 25 do 28 maj vo Umag, Hrvatska. Spored najavite na organizatorot, na konferencijata }e prisustvuvaat vrvni menaxeri od najgolemite banki i drugi finansiski institucii vo regionot,

N

pretstavnici na centralnite banki za da se razgovara za najnovite trendovi i predizvici na modernoto bankarstvo. Na konferencijata e najaveno da se debatira za oporavuvaweto na finansiskiot sektor od krizata, novite predizvici, transformacija na komercijalnoto bankarstvo, karti~noto rabotewe i drugi temi od sovremenoto bankarstvo.

ponuda od dominantniot sopstvenik na Po{tenska za odreden potencijalen investitor, tie toga{ }e odlu~at dali se “za” ili “ne” za proda`bata. PRODA@BATA NA PO[TENSKA SE ODOLGOVLEKUVA SO GODINI Ve}e nekolku godini otkako NBM izdade naredba za proda`ba na Po{tenska banka, s$ se sveduva na pregovori koi ne rezultiraat so dogovor za proda`ba. Najprvo vo 2005 godina, interes za vlez vo makedonskiot bankarski sektor preku Po{tenska poka`a holandskata banka ING. Pregovorite dojdoa do samiot zavr{ok, no na krajot pred sklu~uvawe na dogovorot, skandalozno i bez nikakva najava Holan|anite se otka`aa od Po{tenska. Zdelkata propadna so obrazlo`enie od Amsterdam deka Makedonija ne bila strate{ka zemja za bankarskiot brend. Sedum mese~nite pregovori padnaa vo voda, holandskite investitori se povlekoa. Po 2 godini, vo 2007 godina interes za kupuvawe na Po{tenska banka poka`a Centralnata kooperativna banka od Sofija (CKB), koja e vo sopstvenost na

VLADIMIR PE[EVSKI VICEPREMIER “Vladata ne e dominanten sopstvenik i zasega ne prodava ni{to!” dvajca biznismeni za koi se smeta deka bile bliski so toga{niot gradona~alnik na Sofija i sega{en premier na Bugarija, Bojko Borisov. Po nekolku mese~ni pregovori i sredbi me|u makedonskata i bugarskata strana, NBM vo dekemvri 2007 godina dade soglasnost

za proda`ba na Po{tenska na bugarskata CKB. No, i ovoj pat pregovorite ne fini{iraa so konkreten dogovor, iako pretstavnicite na CKB duri i uplatija depozit od 9 milioni evra za sklu~uvawe na dogovorot za kupoproda`ba. Vladata so svojata zlatna

DOJ^E BANK SE SOMNEVA DEKA GRCIJA ]E GO ISPLATI CELIOT DOLG

retsedatelot na najgolemata germanska banka Doj~e bank, Jozef Akerman, izrazi javno somnevawe deka Grcija }e go isplati celiot svoj dolg, so {to predizvika ostri reakcii vo germanskite mediumi. Akerman predupredi deka Grcija sekako treba da bide stabilizirana, bidej}i ako zemjata bakrotira, toa sigurno }e zafati i drugi zemji. Spored nego, treba da se

P

napravi s$ {to e mo`no za da se izbegne prostrukturirawe na gr~kiot dolg, {to bi trebalo da bide krajna merka. Zborovite na Akerman, ~ie mislewe ima golema va`nost na pazarite, predizvikaa ostri reakcii vo pe~atot vo Germanija. Spored vesnikot "Fajnen{al tajms doj~land", {efot na Doj~e bank ja propu{til mo`nosta da zamol~i, objavuvaj}i deka "vo nekoi momenti

akcija koja ima odlu~uva~ka pozicija, vo posleden moment se predomisli i ja stopira proda`bata. I posledniot obid za proda`ba na Po{tenska na kompanijata Ekolog od Tetovo za koj pi{uva{e “Kapital” pred dva meseci zavr{i neuspe{no.

e podobro ednostavno ni{to da ne se ka`uva".


BANKI I FINANSII

17.05.2010

21

MO@EN PAD NA EVROTO ZA 10%

NOVA KREDITNA BANKA OD SLOVENIJA DOA\A VO MAKEDONIJA

oznava~ite na mo`nostite kaj valutnite pazari smetaat deka so odlukata na Evropskata centralna banka (ECB) da kupuva dr`avni obvrznici na sekundarnite pazari, kako del od planot za spasuvawe na evrozonata, najverojatno, }e se postigne prestanok na {pekulativnite aktivnosti na svetskite pazari, no toa isto taka mo`e da dovede do pad na vrednosta na evroto za pove} e od 10%. Centralnite banki

ajgolemiot rival na Nova Qubqanska banka vo Slovenija, Nova kreditna banka najavuva vlez vo makedonskiot bankarski sektor. Kako {to izjavi za Blumberg glavniot izvr{en direktor na Nova kreditna banka, Matjaz Kova~i}, bankata planira ja iskoristi krizata za da se pro{iri na balkanot. Tie vo mart godinava ve}e kupija mnozinski paket akcii vo srpskata Kredi banka. Zasega ne e

P

vo evrozonata ve}e po~naa da kupuvaat od obvrznicite koi gi imaat izdadeno Grcija, Portugalija, Irska i [panija. Analiti~arite od SAD stravuvaat deka ovie aktivnostite na ECB vsu{nost pretstavuvaat pe~atewe pari - ne{to {to samata banka veti deka nema da go pravi. Evropskite analiti~ari od druga strana ne se soglasuvaat so vakvite razmisluvawa i tvrdat deka inflaciskite procesi se pod kontrola.

poznato dali }e kupuvaat nekoja od ve}e postoe~kite banki vo zemjava ili }e osnovaat nova. Kova~i} za Blumberg izjavuva deka se zadovolni od raboteweto na nivnata bankarska grupacija vo prviot kvartal od godinata. “Planovite za ovaa godina se mnogu ambiciozni i targetot za profit e postaven mnogu visoko”, veli Kova~i}. Procenkite od krajot na minatata godina se deka ovaa 2010 godina, neto-

N

dobivkata na Nova kreditna banka }e iznesuva 34,7 milioni evra.

GODI[NO SOBRANIE NA EBOR VO ZAGREB

MORA DA SE RAZVIVAAT LOKALNITE FINANSISKI PAZARI21 17.03.2010  Pretsedatelot na Evropskata banka za obnova i razvoj, Tomas Mirov oceni deka regionot se soo~uva so najte{ka kriza od po~etokot na tranzicijata IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

a ostvaruvawe na ekonomskiot rast na regionot, zemjite mora da vlo`uvaat vo lokalnite finansiski pazari i poddr{ka na malite i sredni kompanii, istakna pretsedatelot na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR), Tomas Mirov, na Godi{noto sobranie na Bankata {to se odr`uva vo Zagreb. Na rabotniot ru~ek so ~elnicite na zemjite od regionot na jugoisto~na Evropa, toj im pora~a deka nivnite dr`avi treba da investiraat pove} e i vo energetskata efikasnost, regionalnata trgovija, kako i da gi prodol`at evropskite integracii. Doma} ini na rabotniot ru~ek bea hrvatskata premierka Jadranka Kosor i pretsedatelot na EBOR, Tomas Mirov, a pokraj niv u~estvuvaa i premierite na Crna Gora, Srbija, Bosna i Hercegovina, Albanija i Makedonija. Mirov oceni deka regionot se soo~uva so najte{ka kriza od po~etokot na tranzicijata i deka izleguvaweto od nea }e bide dolgotrajno i te{ko. Proceni deka pridvi`uva~ite na rastot od pretkrizniot period }e bidat spre~uvani i vo slednite nekolku godini. ^elnikot na EBOR, koja {to e eden od najgolemite investitori vo regionot, naglasi deka tranziciskiot proces donese golemi dobivki, no deka rastot na finansiskiot

Z

STAVRESKI RAZGOVARA[E SO EBOR ZA INFRASTRUKTURNI PROEKTI Dvodnevniot sostanok na EBOR be{e posveten na toa kako najdobro da se poddr`i regionot vo periodot {to sledi po svetskata ekonomska kriza. Na nego spored najavite, prisustvuvaat okolu 2.500 visoki vladini pretstavnici, biznis-lideri, me|unarodni i lokalni institucii i gra|anski asocijacii. Za vreme na forumot, vicepremierot Stavreski ostvari pove}e sredbi so visoki pretstavnici na EBOR me|u koi so direktorot na biznis-grupata za Centralna Evropa i Zapaden Balkan, Piter Rajniger, direktorot za energetika Nandita Parsad, direktorot za transport Sju Baret i direktorot za prirodni resursi Kevin Bortz. Planirani se i sredbi so delegacija na Evropskata investiciska banka (EIB), kako i so pretstavnici na Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa. Na sredbata so delegacijata na EIB, Stavreski razgovara{e za proektite {to ve}e se implementiraat, kako i za onie proekti na Vladata za koi bankata ima projaveno interes za finansirawe. Vo petokot, pred zainteresiranite investitori i me|unarodni finansiski institucii vo Zagreb bea prezentirani i mo`nostite za investirawe i biznisklimata vo Makedonija, a na

sektor mo`ebi bil preteran i se potpira premnogu na finansirawe od stranstvo. “Zatoa, imperativ e sega da se razvivaat lokalnite finansiski pazari”, re~e Mirov. Za da se postigne po{iroka osnova za rast, va`na e poddr{kata na malite i srednite kompanii, a toa bara pogolem pristap do sredstva, posilna politika na konkurentnost, podobro obrazovanie, kako i podobruvawa vo fizi~kata infrastruktura i namaluvawe na birokratijata. Vo toj proces, za{tedata na energija mo`e da stane konkurentska prednost, zatoa {to spored studiite na Svetskata banka, jugoisto~na Evropa tro{i duri 2,5 edinici energija za da proizvede edna edinica BDP. “Uspe{nite ekonomii se izgradeni na dobri trgovski vrski i imaat korist od regionalnata trgovija, {to e u{te edna mo`nost za rast. Jaknewe na trgovskite vrski i investirawe vo infrastruktura }e gi pokrene trkalata na trgovijata”, re~e Mirov. Mirov se osvrna i na aktuelnata kriza vo evrozonata, komentiraj}i deka taa na brojni na~ini vlijae vrz zemjite od regionot. “Gr~kata kriza mo`e da gi zabavi naporite za oporavuvawe”, predupredi Mirov, koj {to, sepak, smeta deka merkite na EU i MMF pridonesoa kon smiruvawe na sostojbata. K

O

M

E

R

C

I

J

A

TOMAS MIROV, PRETSEDATELOT NA EBOR SE OBRA]A NA GODI[NOTO SOBRANIE NA BANKATA VO ZAGREB marginite na forumot be{e potpi{an i dogovor za zaem me|u EBOR i Ohridska banka vo visina od 10 milioni evra, {to }e bide iskoristen za kreditirawe na mali i sredni biznisi. Od po~etokot na svoeto rabotewe, EBOR vo Makedonija ima finansirano pove}e od 510.000.000 evra vo pove}e od 40 proekti od L

E

N

O

G

L

finansiskiot, energetskiot sektor, infrastrukturata i korporativnite dejnosti. Vo narednite godini aktivnostite na bankata vo Makedonija }e bidat naso~eni kon poddr{ka na realnata ekonomija, energetskata efikasnost i podobruvawe na konkurencijata. Vo najnoviot izve{taj za procenkite na ekonomskite A

S

dvi`ewa EBRD za narednata godina predviduva rast na makedonskata ekonomija od 3,8%. EBOR e me|unarodna finansiska institucija koja poddr`uva proekti vo 29 zemji od Centralna Evropa do Centralna Azija. Glavno nejzinoto investirawe e naso~eno kon privatniot sektor.


22 17.05.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

VO CRNA GORA IMA RABOTA ZA 5.000 SEZONSKI RABOTNICI o Crna Gora godinava }e ima rabota za 5.000 sezonski rabotnici, glavno vo turizmot. Iako ne opa|a interesot na sezonskite rabotnici od Srbija, Makedonija, Bosna i Hercegovina, crnogorskite rabotodava~i pretpo~itaat da anga`iraat doma{ni rabotnici bidej} i dokumentacijata i taksite za anga`irawe na stranci ~inat i do 300 evra. “I ovaa godina se o~ekuva

V

deka potrebata za sezonski rabotnici }e bide kako minatata godina. Sega imame potreba od 1.500 rabotnici, a do sredinata na juni brojot }e se zgolemi”, izjavi Neboj{a Vuja~i} od crnogorskiot Zavod za vrabotuvawe, i dodade deka najmnogu se baraat gotva~i, kelneri i pomo{en personal za vo kujna. Za razlika od minatata godina koga vo Crna Gora rabotnicite od sosednite

GOREWE SE POBLISKU DO PREZEMAWE NA ASKO zemji mo`ea da se vrabotat samo so li~na karta, ovaa godina prednost im se dava na doma{nite dr`avjani.

lovene~kata kompanija Gorewe e s$ poblisku do prezemawe na {vedskiot proizvoditel na aparati za doma}instvo Asko koj e del od italijanskata grupacija Antonio Merloni i od krajot na 2008 godina e vo ste~ajna postapka. Od upravata na Gorewe potvrdija deka se na ~ekor do navedenata akvizicija. Isto taka slovene~kiot proizvoditel na bela tehnika istakna

S

deka vnimatelno ja sledi situacijata na pazarot bidej}i planira da ostvari u{te nekolku akvizicii. “S$ u{te sme vo pregovori so Gorewe i ni{to ne e odlu~eno”, izjavija od {vedskata kompanija Asko, so sedi{te vo gradot Vestra. Ima 900 vraboteni, a 80% od proizvedenite aparati gi izvezuva vo Norve{ka, Danska, Avstralija, SAD, Nov Zeland i Rusija.

 Izbegnuvaweto

GRCITE ]E MORA DA PREKINAT SO MANIPULACII

DANO^NI IZMAMI JA OTE@NUVAAT DOL@NI^KATA KRIZA VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o bogatite predgradija na severniot del na Ati-na, kade {to letnite temperaturi mnogu ~esto nadminuvaat 30 stepeni Celziusovi, samo 324 sopstvenici na ku}i vo prijavite za povrat na danok navele deka poseduvaat bazeni. Dano~nite inspektori pri pregledot na satelitskite snimki na taa oblast jasno utvrdile deka stanuva zbor za brojka od 16.974 bazeni. Vakvata pojava na masovni manipulirawa so imotot, upatuva na ra{ireniot trend na izbegnuvawe za pla}awe na

V

danok koj odamna e prisuten vo Grcija. Izbegnuvaweto na pla}awe na danokot odigra zna~ajna uloga vo gr~kata dol`ni~ka kriza, a dodeka zemjata se bori za finansiski opstanok, dano~nite izmamnici, za razlika od porano, stanaa s$ pogolema meta na dano~nata uprava. Brojnite istra`uvawa, vklu~uvaj}i go i ona koe go sprovede Federacijata na gr~kata industrija, procenija deka vladata poradi izbegnuvaweto na danocite gubi i do 30 milijardi dolari, a toa e iznos koj odamna bi gi re{il problemite na gr~kite dolgovi. Mnogumina Grci smetaat deka gi kaznila finansiskata kriza koja ja dovede dr`avata

do rabot na bankrot i ja prisili vladata na prezemawe na pove}egodi{ni merki za {tedewe vo sorabotka so Me|unarodniot monetaren fond (MMF) i Evropskata unija (EU). Mnogumina od niv se soglasni deka mora da nau~at da `iveat bez manipulacii i da ne dozvoluvaat drugite da manipuliraat. No, promenite nema da bidat lesni. Stru~wacite istaknuvaat deka izbegnuvaweto na pla}awe na danok e odraz na kulturata na podmituvawe i korupcija koja e dlaboko vkoreneta. So cel da obezbedat podobra zdravstvena za{tita, Grcite gi podmituvaat doktorite. Podmituvaweto na slu`benicite so cel da se zabrza birokratskata postapka stanala normalna pojava {to

duri i cenite bile javni. Taka na primer, za 300 evra Grcite mo`at da dobijat nalepnica za tehni~ka ispravnost na voziloto za izduvni gasovi. Spored stru~wacite, naj~esti dano~ni izmamnici se lu|eto koi imaat registrirano ogromen broj firmi. Vo ovaa grupa pripa|aat taksistite, ugostitelite i elektri~arite, no i in`enerite, arhitektite, advokatite i doktorite. Koga dano~nite slu`benici gi pregleduvale prijavite za danok na 150 doktori koi imaat ordinacii vo luksuznata atinska naselba Kolonaki, pove}e od polovina od niv prijavile prihod pomal od 40.000 dolari, a 34 od niv prijavile prihod pomal od 13.300 dolari, so {to se oslobodeni od pla}

na pla}awe na danokot odigra zna~ajna uloga vo gr~kata dol`ni~ka kriza. Dodeka zemjata se bori za finansiski opstanok, dano~nite izmamnici sta stanaa s$ pogolema meta na dan dano~nata uprava

awe na danok. ZAGUBEN AVTORITET Ilias Plaskovitis, sovetnik vo gr~koto ministerstvo za finansii zadol`en za revizija na dano~ni zakoni najavi deka vladata planira da sobere 1,6 milijardi dolari pove} e od minatata godina. Ovaa cel za nego e skromna, no napomena deka pretstavnicite od Evropskata unija bile tolku skepti~ni {to ne dozvolile ovaa brojka da se smesti vo planiraniot buxet predviden vo planot za spasuvawe. “Rekoa deka toa go ~ule i mnogupati i deka nikoga{ ne se ostvarilo. Vo izminatite deset godini Grcija go izgubi avtoritetot vo sferata na pribirawe na danoci, duri i vo periodot koga ekonomijata raste{e. Vo izve{tajot na Evropskata unija za nezadovolitelno sproveduvawe na dano~nata politika vo Grcija od 2008 godina be{e otkrieno deka vo periodot me|u 200 i 2007 godina, prose~niot rast na nominalniot Bruto-doma{en proizvod (BDP) iznesuval 8,25%, dodeka danocite porasnale samo za 7%. Od Ministerstvoto za finansii veruvaat deka noviot

zakon }e ovozmo`i podobro sproveduvawe na dano~nata politika. Me|utoa, ostanuva pra{aweto kolku brzo }e bide ostvaren napredokot. Promenite koi gi zapo~na gr~kata vlada dovedoa do protest i golema ogor~enost kaj Grcite. Isto taka ne e jasno dali dano~nite obvrznici se podgotveni na vakov ~ekor. Frso Stavraki, slu`beni~ka od dano~nata uprava potvrdi deka postoi somne` na prisutna korupcija vo nivnite redovi, no isto taka napomena deka politi~arite nikoga{ i ne insistirale na pocvrst pristap. IMOTITE I DOHODITE NA GR^KITE POLITI^ARI ]E SE SLEDAT POVNIMATELNO Sudii vo idnina }e go proveruvaat nedvi`niot imot na politi~arite vo Grcija, se predviduva vo radikalnite izmeni na zakonot {to Ministerstvoto za pravda go podgotvuva da go podnese vo parlamentot vo slednite denovi. Imotot na pratenicite }e se konfiskuva, a tie }e se otstranuvaat od prateni~kata ili druga od niv prezemena funkcija ili dol`nost, dokolku se utvrdi deka se zame{ani vo “of {or” firmi. So zatvor do 10 godini, pak, }e se kaznat politi~arite zaradi sokrien imot, kako i zaradi neprijaveni sumi, {to nadminuvaat 300.000 evra. Proverkite }e gi pravi pet~lena komisija, vo koja nema da u~estvuva nitu eden pratenik, tuku samo zamenik-pretsedatelot na parlamentot. Istata komisija } e gi proveruva i finansiite na partiite i predizbornite tro{oci na pratenicite. Nezakonski steknatite imoti i dohodi na drugite nepoliti~ki profesii, pak, }e se sledat od Agencijata za borba so pereweto pari, koja pod lupa }e gi stavi zdelkite na berzata i nivnite bankarski smetki.


BALKAN BIZNIS POLITIKA ZA DEVET GODINI, SLOVENE^KI KOMPANII VLO@ILE MILIJARDA EVRA VO SRBIJA

POVE]E OD 700 ILJADI SRBI SE POD PRAGOT NA SIROMA[TIJA

a slovene~kite grupacii od 400 kompanii, koi rabotat vo Srbija, im se pridru`i i Maksim grupa od Celje. Maksim grupa vo industriskata zona vo Inxija }e otvori u{te edna Metal – Cinkara vo koja }e investira 21 milioni evra. Spored direktorot na grupacijata Maksim, Maks Bastl, stanuva zbor za

e~isi 700.000 lu|e vo Srbija ne mo`at da gi zadovolat svoite najosnovni potrebi, izjavi Gordana Matkovi}, sovetni~ka na pretsedatelot na Srbija. "Vo sporedba so rezvienite zemji, Srbija i ponatamu e siroma{na i gladna. Okolu 700.000 lu|e ne mo`at da gi zadovolat svoite najosnovni potrebi. Sepak, vo sporedba so regionot, se nao|a na istata pozicija

N

najgolema cinkara vo jugoisto~na Evropa koja }e vraboti 50 rabotnici. Vkupnite ivesticii na slovene~kite pretprijatija vo Srbija od 2001 godina se procenuvaat na pove}e od milijarda evra. Najmnogu investicii ima vo bankarskiot sektor, osiguritelnite kompanii, trgovijata, grade`ni{tvoto i prehranbenata industrija.

Me|u slovene~kite kompanii koi vlo`ile vo Srbija, se izdvojuva trgovskiot sinxir Merkator koj vlo`il 200 milioni evra. Od druga strana, vlo`uvawata na srpskite pretprijatija vo Slovenija dostignuvaat skromni 100 milioni dolari, bidej}i slovene~kiot pazar se poka`a prili~no zatvoren za kapital od Srbija.

23

17.05.2010 kako i sekoga{, pred BiH, Crna Gora i Makedonija, a zad Slovenija i Hrvatska", naglasi Matkovi}. Spored Matkovi}, fakt e deka po 2000 godina siroma{tijata za prvpat se zgolemila minatata godina, no taa ne e pogolema od onaa vo 2006 i 2007 godina. Koga ja razgleduvate vrabotenosta, bez rabota pove} e ostanuvale lu|eto od Belgrad i od pogolemite centri,

R

no, dokolku ja razgledate siroma{tijata, najpogodena e vnatre{nosta na Srbija. Na pra{aweto kolku vreme }e bide potrebno za Srbija da se vrati na pozicijata od 2007 godina, Matkovi} odgovori deka toa zavisi od zakrepnuvaweto na ekonomijata i od osloboduvaweto od stravot na investitorite, naglasuvaj}i deka sekoe, pa, i najmaloto ne{to mo`e da isfrli od ramnote`a.

ANTIKRIZNI INTERVENCII

SRBIJA PODGOTVUVA ZAKONSKI IZMENI VO FINANSISKIOT SISTEM S rpskata vlada podgotvuva izmeni i dopolnuvawa na zakonot za banki. Celta e vo slu~aj da se proglasi sistemska kriza vo dr`avata, da se spre~i da stradaat dano~nite obvrznici. Antikriznite intervencii }e bidat ovozmo`eni so izmeni i dopolni na zakonot za banki, ste~aj i likvidacija na banki i dru{tvata za osiguruvawe, zakonot za osiguruvawe na depoziti i zakonot za hipoteka, soop{ti ministerkata za finansii Dijana Dragutinovi}. So ovoj set na zakonski izmeni, Ministerstvoto za finansii preventivno }e deluva dokolku dojde do nestabilnost vo finansiskiot sektor. Finansiskite institucii }e odobrat dr`avna pomo{ samo dokolku so toa ne se naru{uvaat postoe~kite konkurentski odnosi, odnosno ako ne se dava prednost na korisnicite na pomo{ vo odnos na onie koi ne koristat. Pritoa dr`avnata pomo{ na bankite i drugite finansiski institucii nema da bide be-

r ministerka r za ffinansii najavuva j u no Srpskata

vi antikrizni intervencii koi opfa}aat izmeni vo zakonot za banki, ste~aj i likvidacija na banki i dru{tvata za osiguruvawe, zakonot za osiguruvawe na depoziti i zakonot za hipoteka

splatna i korisnicite na pomo{ zaemite }e gi pla}aat preku kamati ili nekoj drug vid nadomestok. Od Ministerstvoto za finansii napomenuvaat deka so antikrizniot paket na zakoni }e se spre~i izdavawe na dr`avni zapisi, dokolku nekoja banka zapadne vo problem. “]e imame kontrola, odnosno }e mo`eme da spre~ime del od tovarot da se prelee na dano~nite obvrznici”, soop{tija od Ministerstvoto za finansii. DR@AVATA ]E BIRA POME\U BANKITE I GRA\ANITE Spored sega{nite zakoni, dr`avata garantira za za{tedite na gra|anite do 50.000 evra. Toa zna~i deka dokolku nekoja banka se soo~i so finansiski problem, dr`avata }e mo`e da bira dali tie pari }e gi isplati na gra|anite ili }e ja likvidiraat propadnatata finansiska institucija. “Sega vo bankite se nudi dr`avna pomo{. Me|utoa kako osnoven kriterium za odluka dali dr`avata }e isplati pari od fondot na osigurenite depoziti ili }e ja poddr`i finansiskata institucija,

odlu~uva~ki }e bide toa {to e pogolem tro{ok za dano~nite obvrznici”, objasnija od Ministerstvoto. Za da bi se spre~ile zlo-upotrebi, odnosno sekoja finansiska institucija da se prijavuva za dr`avna pomo{, predlaga~ite na ovie zakoni }e vovedat i nekoi destimulira~ki merki. Korisnicite na dr`avna pomo{ nema da mo`at da ispla}aat dividendi na vrabotenite i bonusi na menaxerite i da gi zgolemuvaat platite. Od Ministerstvoto za finansii napomenaa deka setot zakoni }e se donese no }e va`i samo vo slu~aj na sistemska kriza i deka Srbija ne reagirala so zadocnuvawe, dodavaj}i deka finansiskiot sistem ne e zagrozen. “Po~navme vo vistinsko vreme, bidej}i vo predvid bea zemeni najdobrite svetski iskustva vo uslovi na kriza, kako i preporakite na Evropskata komisija. Paketot zakoni }e bide postaven pred pratenicite vo juni ili juli”, izjavija od ministerstvoto. Vo kreiraweto na ovoj paket na zakoni osven Ministerstvoto za finansii u~estvuvale i Narodnata banka na Srbija i Agencijata za osiguruvawe na depoziti.

DIJANA DRAGUTINOVI] MINISTERKATA ZA FINANSII “]e imame kontrola, odnosno }e mo`eme da spre~ime del od tovarot da se prelee na dano~nite obvrznici”.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


24 17.05.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PORTUGALIJA VOVEDUVA STROGI MERKI NA [TEDEWE remierot na Portugalija, @oze Sokrate{, izjavi deka vladata }e gi zgolemi danocite i }e gi namali platite vo javniot sektor, otkako vo sredata sli~ni vakvi merki vovede i sosedna [panija. Portugalija }e vovede vonreden danok na prihod do 1,5%, }e go zgolemi danokot na dodadena vrednost za eden indeksen procent, od 20% na 21%, i za 2,5% }e go zgolemi danokot na profitot na golemite kompanii i

P

banki, prenesoa britanskite mediumi. Vladata, isto taka, } e gi namali platite za vrabotenite na visoki pozicii vo javniot sektor i politi~arite za 5%, vo naporite ovaa godina da go namali buxetskiot deficit na 7,3% od bruto-doma{niot proizvod, ponisko od nivoto od 8,3% {to go najavi vo mart. “Od svoite sogra|ani pobarav da gi napravat ovie napori i da ja odbranat zemjata, da go odbranat evroto i Evropa”,

DA SE STAVI KRAJ NA POTRO[UVA^KITE KREDITI VO STRANSKA VALUTA re~e socijalistot Sokrate{, po sredbata na kabinetot na koj bea odobreni ovie merki, koi, inaku, se dogovoreni i so opoziciskata partija PSD, so cel da se obezbedi poddr{ka vo parlamentot. Odlukata na Portugalija dojde po dramati~nata nedela za evrozonata koja po~na so donesuvaweto na paketot od pove} e stotici milijardi dolari, {to gi dogovorija EU i MMF za poddr{ka na poslabite ~lenki na evrozonata.

vropskite zemji koi se vo proces na reformi treba postepeno da zavr{at so odobruvawe na potro{uva~ki krediti vo stranski valuti, izjavi {efot na Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD), Tomas Mirov. Postkomunisti~kite zemji vo Evropa vo tekot na finansiskata kriza imaa pogolemi problemi od ekonomiite vo razvoj vo drugite delovi od svetot, a edna od glavnite pri~ini e tokmu visokiot obem

E

na potro{uva~kite krediti vo stranski valuti, koj po propa|aweto na kursot na nacionalnite valuti, poradi krizata, dovede do zna~itelno poskapuvawe na tie krediti. “I pokraj toa {to integriraweto na finansiskite pazari donese pove}e korist otkolku {teta, ne mo`eme da gi zatvorame o~ite pred {tetnite posledici koi gi donese taa integracija”, istakna Mirov vo Zagreb. “Finansiskata integracija

dovede do toa nekoi zemji da vlezat vo mnogu golemi rizici. Takviot trend mora da se spre~i...Kratkoro~no na nepokrienite potro{uva~ki krediti vo stranski valuti bi trebalo postepeno da im se stavi kraj”, dodade Mirov. Spored {efot na EBRD, zemjite vo proces na reformi bi trebalo da se naso~at kon zgolemuvawe na kreditite vo doma{nata valuta i za toa da ja iskoristat poddr{kata na me|unarodnite institucii.

 STROGI MERKI ZA [TEDEWE VO EVROZONATA

EVROPA ZABRZANO GO “STEGA KOLANOT”  “Fajnen{l Tajms” zabele`uva deka site potezi {to sega gi vle~e EU, a posebno zemjite vo evrozonata, se doneseni so golemo zadocnuvawe i predupreduva deka premnogu ostrite merki za {tedewe bi mo`ele da predizvikaat nova recesija i da sozdadat novi buxetski probemi

5%

}e se namalat platite vo javniot sektor vo [panija, Portugalija i Britanija

ela Evropa vleguva vo period na zabrzano {tedewe vo javnata potro{uva~ka i na op{to „stegawe na kolanot”, pi{uva “Fajnen{l Tajms”. Vladite na zemjite od evrozonata voveduvaat merki kakvi ne se videni pove}e decenii, pa se stravuva deka nasilni~kite demonstracii, kakvi {to se odr`aa vo Atina i vo Grcija, }e ima s$ po~esto i niz drugite evropski dr`avi. Spored ovoj vesnik, {okira~kata atmosfera posebno e vidliva i se ~uvstvuva vo evropskite zemji koi duri po Vtorata svetska vojna izlegoa od siroma{tijata i otpo~naa period na zabrzan prosperitet, blagodarej}i na postojaniot ekonomski rast vo izminatite decenii. Vladata na Portugalija, objavi ostra programa za {tedewe, so merki koi se ozna~uvaat deka se bez presedan vo ovaa zemja, so namaluvawe na platite na politi~arite i na direktorite na javnite kompanii, kako i so zgolemuvawe na danokot na promet i so pogolemo odano~uvawe na onie so visoki primawa. Pred toa, sli~ni vakvi merki navesti i po~na da voveduva

C

i [panija. “Fajnen{l Tajms” zabele`uva deka site potezi {to sega gi vle~e EU, a posebno zemjite vo evrozonata, se doneseni so golemo zadocnuvawe i predupreduva deka premnogu ostrite merki za {tedewe, za da se stabilizira javnata potro{uva~ka, bi mo`ele da predizvikaat nova recesija i da sozdadat novi buxetski problemi. PORTUGALIJA I [PANIJA SO STROGI MERKI NA [TEDEWE Premierot na Portugalija @oze Sokrate{ izjavi deka vladata na ovaa zemja }e gi zgolemi danocite i }e gi namali platite vo javniot sektor, otkako vo sredata sli~ni vakvi merki vovede i sosedna [panija. Portugalija }e vovede vonreden danok na prihod do 1,5%, }e go zgolemi danokot na dodadena vrednost za eden indeksen procent, od 20 na 21%, i za 2,5% }e go zgolemi danokot na profitot na golemite kompanii i banki, prenesoa britanskite mediumi. Vladata, isto taka, }e gi namali platite za vrabotenite na visoki pozicii vo javniot sektor i politi~arite za 5% vo naporite ovaa godina da go namali buxetskiot deficit na 7,3% od bruto-doma{niot proizvod, ponisko od nivoto

od 8,3% {to go najavi vo mart. “Od svoite sogra|ani pobarav da gi napravat ovie napori i da ja odbranat zemjata, da go odbranat evroto i Evropa”, re~e socijalistot Sokrate{, po sredbata na kabinetot koga ovie merki bea odobreni, {to inaku se dogovoreni i so opoziciskata partija PSD, so cel da se obezbedi poddr{ka vo parlamentot. Odlukata na Portugalija dojde po dramati~nata nedela za evrozonata koja po~na so donesuvaweto na paketot od pove} e stotici milijardi dolari, {to gi dogovorija EU i MMF za poddr{ka na poslabite ~lenki na evrozonata. Prdhodno i [panija obelodeni paket-merki za namaluvawe na izdatocite vo visina od 15 milijardi evra, vklu~uvaj}i i namaluvawe na platite za pove}eto vraboteni vo javniot sektor za 5% i namaluvawe od 15% za vrabotenite na podobro platenite rabotni mesta. Vo odnos na ovie merki, prviot zamenik-direktor na Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Xon Lipski, izjavi deka [panija i Portugalija mora da gi namalat deficitite, no istoto treba da go napravat i drugite zemji. “Evropskite zemji koi se optovareni so dolgovite treba da

se prilagodat na namaluvawe na deficitite so cel da ja suzbijat krizata so suvereniot dolg”, izjavi toj. Paketot za spasuvawe na evrozonata vreden iljada milijardi dolari pretstavuva „zna~aen ~ekor”, poso~i Lipski. Toj gi pozdravi naporite na kreatorite na politikata na evrozonata vklu~uvaj}i gi planovite na Evropskata centralna banka (ECB) za kupuvawe na dolgovite.

Lipski predupredi deka vo osnova na re{avawe na tie problemi le`at naporite za stabilizacija i prilagoduvawe na sekoja zemja poednie~no. Prakti~no site razvieni ekonomii spored nego mora da gi namalat svoite deficiti vo slednite godini. [panija i Portugalija se obvrzaa deka }e gi namalat tro{ocite vo ramkite na dogovorot za paketot na zae-

mot na EU od blizu bilion dolari. Deficitite bi trebalo godinava da dostignat 8,5% od bruto-doma{niot proizvod (BDP) vo Portugalija i 9,8% vo [panija {to e pove}e od limitot vo evrozonata od 3% od BDP. Ovie dve zemji vetuvaat „zna~ajno” dopolnitelno namaluvawe na buxetot vo 2010 i 2011 godina, {to treba da bide objaveno vo tekot na mesecot.

PLATITE NA BRITANSKITE MINISTRI NAMALENI ZA 5% Platite na site ministri i ~lenovi na britanskata vlada se namaleni za 5%, kako merka za {tedewe i namaluvawe na tro{eweto vo javnata administracija. Namaluvaweto na platite e edna od prvite merki na novata, koaliciona vlada vo Velika Britanija, {to e donesena na nejzinata prva sednica. Kako merka za za{teda, premierot Dejvid Kameron u{te pred po~nuvaweto na predizbornata kampawa najavi deka dokolku pobedi na izborite }e gi namali ministerskite plati, a toa i im go veti na glasa~ite pred izborite. So ovaa merka, koja ima pove}e simboli~no zna~ewe, }e se za{tedat dva milioni funti. No, taa e del od paketot stabilizacioni merki na koi insistira noviot premier i koi treba da se zaokru`at so soop{tuvaweto na noviot “vonreden” buxet, predviden za po~etokot od juli godinava. Platite na ministrite se razlikuvaat i se dvi`at malku pove}e od 100 iljadi funti za zamenicite ministri i rakovoditelite na posebni vladini departmenti, do 150 iljadi funti godi{no za resornite ministri. Premierot Kameron i negoviot zamenik Nik Kleg na zaedni~kata konferencija otkrija deka dvete partii od koalicijata imaat napraveno dogovor, vladata da ostane do maj 2015 godina, do koga treba da funkcionira i sega{niot sostav na britanskiot parlament.


SVET BIZNIS POLITIKA ANKARA I ATINA ]E RABOTAT ZAEDNO ZA VLEZ NA TURCIJA VO EU nkara i Atina }e rabotat zaedno za priklu~uvawe na Turcija kon Evropskata unija, izjavi gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, vo intervju za turskiot vesnik "Zaman", vo presret na dvodnevnata poseta na turskiot premier, Rexep Taip Erdogan, na Grcija. "Zaedno }e rabotime za toa Turcija da stane del od Evropa", istakna Papandreu i gi poddr`a naporite na

A

Erdogan vo taa nasoka. "Premierot Erdogan e lider koj ostava traen pe~at vo turskata dr`ava i op{testvo", re~e Papandreu.Toj dodade deka e odlu~en da se bori za ~lenstvoto na Turcija vo EU. "Treba da se znae deka jas sum negov sojuznik na toj pat. Grcija e najiskreniot i najva`niot poddr`uva~ na Turcija vo odnos na nejzinite perspektivi za ~lenstvo vo

MORGAN STENLI MANIPULIRALA SO SVOITE INVESTITORI ankarskiot gigant Morgan Stenli stana predmet na istraga na amerikanskite federalni islednici, koi se obiduvaat da utvrdat dali bankata manipulirala so svoite investitori so kolateraliziranite obvrznici. Kako {to pi{uva "Vol Strit @urnal", Morgan Stenli prodavala odredeni hipotekarni proizvodi povrzani so obvrznicite, a istovremeno investirala dodeka nivnata vrednost pa|ala. Sojuznite islednici istra`uvaat dali bankata Morgan Stenli na odgovoren na~in ja prika`ala svojata uloga vo trguvaweto so tie proizvodi, koja delumno i sama ja kreirala. Navodno, istragata se nao|a vo preliminarna faza. Izvr{niot direktor na Morgan Stenli, Xejms Gorman, izjavi deka negovata banka ne kontaktirala so amerikanskoto Ministerstvo za pravda. "Nemame pri~ina da veruvame deka postoi kakva bilo osnova za po~nuvawe istraga zaradi vesta vo "Vol Strit @urnal"", izjavil toj.

B

OBAMA BARA 205 MILIONI DOLARI ZA IZRAELSKI PROTIVRAKETEN SISTEM merikanskiot pretsedatel Barak Obama }e pobara od Kongresot da mu odobri 205 milioni dolari na Izrael za zabrzuvawe na proizvodstvoto i postavuvawe na nov protivraketen sistem so mal dostrel. "Pretsedatelot razbira kakva zakana pretstavuvaat istrelanite raketi od Hamas i Hezbolah za Izraelcite, i zatoa odlu~i da pobara finansii od Kongresot za poddr{ka na proizvodstvoto na izraelski protivraketen sistem so mal dostrel, nare~en @elezna kupola", izjavi portparolot na Belata ku}a, Tomi Vietor. Sistemot @elezna kupola ko-risti mali raketi so radarsko naso~uvawe, za uni{tuvawe vo vozduh na raketi od tipot "katju{a" so dostrel me|u pet i 70 kilometri, kako i na granati. Momentalno vo Izrael se gradat dva dela od noviot protivraketen system, koi mo`at da se postavat na koe bilo mesto vo zemjata za nekolku ~asa. Spored oficijalen Tel Aviv, Hezbolah sega raspolaga so okolu 40.000 raketi.

A

17.05.2010

25

MMF: GRCIJA MORA DA GO SMENI ODNESUVAWETO irektorot na MMF, Dominik [tros-Kan, e ubeden deka planot za restrikcii na vladata vo Atina }e dade rezultati i Grcija }e izleze od finansiskata kriza. Vo intervju za "Etnos", [trosKan veli deka gi razbira ostrite reakcii na gr~koto op{testvo i ako samiot bil ~len na sindikat, }e u~estvuval vo demonstraciite. “Ako Grcite ne sakaat da imaat problemi desetici godini vo idnina, treba da napravat napori u{te sega.

D

EU", naglasi gr~kiot premier. Vo vrska so neproporcionalnosta na gr~kite i turskite investicii, Papandreu istakna deka gr~kite investicii vo Turcija se pogolemi, otkolku turskite vo Grcija, no napomena deka ovaa situacija ne e politi~ki motivirana. Papandreu dodade deka zemjite treba da gi re{at spornite pra{awa i da se posvetat na zaedni~kata idnina vo Evropa.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

Slu`benicite vo MMF se pove}e lekari, otkolku policajci. Lekarot dava lekarstva, a nie vi davame pari i vi velime deka treba da go smenite odnesuvaweto�, naglasi toj. [tros-Kan izrazi nade` deka vladata vo Atina }e umee da go sprovede ekonomskiot plan, bidej}i nema drug izlez za re{avawe na krizata. Vo me|uvreme, krizata vo Grcija prodol`uva. Vladata planira da objavi spisok so imiwa na ministrite od

O

G

L

A

vladata na konzervativnata Nova Demokratija koi bile na vlast od 2004-2009 godina i za koi se sobrani dokazi deka nesoodvetno upravuvale. Dokazite }e bidat dadeni vo parlamentot vo juni, koga se o~ekuva da po~ne so rabota anketna komisija za ispituvawe na pri~inite koi dovedoa do sega{nata te{ka sostojba vo ekonomijata. Vo spisokot se o~ekuva da bidat site porane{ni ministri za ekonomija, finansii, agraren razvoj i obrazovanie.

S

17.03.2010 25


26 17.05.2010

PATOT DO USPEHOT

JON CIRIJAK, SPORTSKA LEGENDA I MILIJARDER

SME^UVA VO BIZNISOT  Legendarniot romanski teniser i bonvivan, Jon Cirijak, ne se zbogati od “beliot sport”, no blagodarenie na nego toj stana poznat, {to mu be{e bilet za vlez vo svetot na biznisot vo koj s$ mu odi od raka IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ostojat lu|e na koi ednostavno s$ im odi od raka. Bilo {to i da napravat, toa go pravat dobro. Eden od takvite e, sigurno, i simpati~niot, no i nikoga{ nasmeaniot, Jon Cirijak, nekoga{ sestran i mnogu uspe{en sportist, a denes afirmiran biznismen ~ie seriozno lice i masivni musta}i go pravat lesno prepoznatliv me|u VIPli~nostite vo sve~enite lo`i na site zna~ajni teniski turniri. Pomladite ~itateli, mo`ebi, i ne znaat deka Cirijak, pred da bide teniski as vo sedumdesetite godini na minatiot vek, aktivno igra{e ragbi i na Zimskite olimpiski igri vo Insbruk 1964 godina be{e ~len na romankata hokejarska reprezentacija. Sepak, ovoj sportist vo 1966 godina se opredeli za tenisot, po {to e poznat i deneska, no sega kako trener ili sopstvenik na dva zna~ajni turniri (Bukure{t i Madrid). Vo vremeto koga aktivno se zanimaval so tenisot, zaedno so svojot sogra|anin Ilija

P

Nastase, `are{e i pale{e po mnogu svetski turniri. Vo dabl so Nastase, na primer, vo 1970 godina go osvoi pobedni~kiot pehar na Rolan Garos. No, nema da prodol`ime da zboruvame za sportistot Cirijak, tuku za biznismenot Cirijak. Vedna{ po padot na re`imot na ^au{esku, Cirijak sfatil deka Romanija }e bide “meka” za stranskite investicii i za privatniot biznis, voop{to, pa, i samiot trgnal vo delovni akcii. Od tenisot ne zarabotil mnogu za da mo`e da napravi ne{to seriozno so sopstvenite pari, pa, zatoa na najdobar na~in go “unov~il” ona {to go poseduval – svojata popularnost. Stanal deloven partner na germanskata grupacija Metro AG, a potoa i na Mercedes, obezbeduvaj} i im dobra pozicija vo Romanija. Mnogu nabrzo potoa ja osnoval prvata romanska privatna banka (Banka Cirijak), vlegol vo biznisot so osiguruvawe, proda`bata na avtomobili, aviosoobra}ajot, televizijata, lovniot turizam... Vo noemvri minatata godina, Cirijak go prodade 49-procentniot udel vo romanskiot uvoznik na Mercedes. Negovite momentalni proekti vklu~uvaat i ponuda na rezidencijalni objekti vo Bukure{t, Temi{var, Bra{ov i Sibiu, kako i ~etiri kancelariski kompleksi vo

 JON CIRIJAK - “Mojot `ivot se patuvawata, rabotata, sekoga{ nekoja druga `ena, s$ pove}e deca” Bukure{t. So li~no bogatstvo od 1,2 milijardi dolari, Cirijak pred dve godini za prvpat vleze na listata na milijarderite na Forbs, dr`ej}i ja pozicijata broj 840, a denes e na 937 mesto, so proceneto bogatstvo od 1,1 milijardi dolari. NOVA TOPKAPODOBAR TENIS Za svoite novi delovni planovi zboruva ne rado, no ona {to bi sakal da go napravi vo tenisot, go povtoruva s$ poglasno. Veli deka tenisot bi mo`el da bide mnogu pointeresen i poubav, dokolku topkata bi se zgolemila za 12%. Toga{, igra~ite kako Rodik i Safin, koi svojat igra ja zasnovaat na silni udari i asovi, so {to Cirijak smeta deka ja ubivaat teniskata igra, ne bi mo`ele da pariraat na onie koi ja humanizirale ovaa igra, a toa se Federer i Nadal. Mnogumina se ubedeni deka toj }e uspee da sprovede revolucija vo tenisot, odnosno da izdejstvuva zgolemuvawe na obemot na teniskata topka za 12%.

Denes Cirijak se zanimava so biznis i so sport, no kako menaxer, odnosno sopstvenik i organizator na teniski turniri. Ne treba da se zaboravi nitu toa deka toj svoevremeno vo svojata “ergela” imal i takvi asovi kako {to se [panecot Gilijermo Vilas i Germanecot Boris Beker. I pokraj faktot {to toj izrasnal vo “tesna ko`a” na totalitarniot re`im na Nikolaj ^au{esku, vo mladosta znael i toa kako da u`iva, osobeno koga se {etal niz svetot kako teniser. I denes, pomalku ili pove}e, se nao|a vo ista forma. Velat deka e kako peperutka – leta od cvet na cvet. So drugi zborovi, ni samiot ne znae so kolku ubavi `eni bil, a ni kolku gi ima sega. [to se odnesuva do deca – edno e sigurno, gi ima okolu trista! LUKSUZEN NOMAD No, toa se napu{tenite romanski deca, onie koi porano `iveele pod kanalizaciskite {ahti. Za da im dade smisla na parite koi gi poseduva, Cirijak vo okolinata na Bra{ovo, vo Transilvanija, podignal selo za

napu{teni deca. Smesteni vo nekolku preubavi ku}i so golemi dvorovi i gradini, se razbira, i site mo`ni sportski tereni, okolu trista deca bez roditeli `iveat kako vo raj, na ogromno zadovolstvo na nivniot “tatko”, Jon Cirijak. Imalo obidi nekoi od niv da bidat posvoeni od stranci, no Cirijak, sepak, go spre~il toa. Na pra{aweto na eden italijanski novinar da objasni kako izgleda negoviot `ivot, Cirijak odgovoril : “Toa i sami go znaete: patuvawa, rabota, sekoga{ nekoja druga `ena, s$ pove}e deca, nekoi moi, no, i onie bez roditeli. Najdobro e, sepak, {to se gri`am za trista mali deca vo Detskoto selo. Toa me ispolnuva so radost i so gordost.” Cirijak so polni gradi go prodol`uva `ivotot na “luksuzen nomad”, a za svoeto bogatstvo bez razmisluvawe veli: “Mo`ebi nekoga{ na moite grobi{ta }e bidam najbogat, no, toa toga{ ni{to nema da mi zna~i”.


MENAXMENT

17.05.2010

27

PRIORITETI, FOKUS I VREME ez voop{to da navleguvame vo klasifikacii, metodologii ili, pak, kakvi bilo drugi detali, mo`eme so ednostavna logika da konstatirame deka celta na menaxmentot e da go fokusira naporot na individuata, timot ili, pak, organizacijata vo celina, kon ostvaruvawe na postavenite celi, vo dadenoto vreme {to go imame na raspolagawe Menaxmentot mo`eme da go razgleduvame od mnogu razli~ni perspektivi i da zememe predvid ogromen broj faktori {to }e imaat svoe vlijanie vrz ostvaruvaweto na postavenite celi. Kolku e pogolema kontrolata vrz ovie faktori, tolku }e bide pogolema verojatnosta za uspeh, bez razlika na celta i koj na~in }e go odbereme za da ja ostvarime istata. Slednata re~enica mo`ebi }e bide kontradiktorna na pove}eto stavovi za menaxment i timska rabota, no, za da bideme uspe{ni vo organizacijata i vo timot, pred s$, treba da bideme sebi~ni i uspe{ni sami za sebe. Podocna, sopstvenite celi gi "adaptirame” i gi postavuvame vo linija so celite na organizacijata vo koja rabotime. Vo ramkite na li~niot menaxment ili, mo`ebi podobro ka`ano, self-management, imame najgolema kontrola nad faktorite {to imaat vlijanie vrz ne{tata, najgolema kontrola vrz sopstvenite postapki, pa, zatoa e i najlogi~no ottamu da trgneme kon efektivniot menaxment i

B

uspehot. Da zapo~neme so dve va`ni oblasti – prioriteti i time-management. AKO SE E VA@NO, NI[TO, VSU[NOST, NE E! Ako s$ e na isto nivo, toga{ ni{to vistinski ne se razlikuva, ne otskoknuva, a so toa ne e ni vistinski va`no. Edna od rabotite {to morate sami da ja utvrdite e {to vi e navistina va`no vo `ivotot. Koga }e go utvrdite toa, }e bide mnogu polesno da se fokusirate na zavr{uvaweto na vistinskite raboti, a s$ drugo }e stane sekundarno vo va{iot raspored. Pove}eto lu|e nikoga{ vo `ivotot ne odvoile vreme za postavuvawe na celi i utvrduvawe na prioriteti. So samoto toa se predodredile za stihijno funkcionirawe i posvetuvawe samo na momentalno itnite raboti, bez da ja sogledaat golemata slika i da gi rangiraat aktivnostite. Eve edna kratka prikazna so koja Mark Fric ja demonstrira va`nosta na fokusot i prioritetite. Eden profesor na ~as pred svoite u~enici donesol edna staklena tegla. Ja napolnil so kamewa i gi pra{al u~enicite "Dali teglata e polna?”. Site, vedna{ vo hor potvrdno odgovorile. Izvadil sitni kam~iwa, gi stavil vo teglata i tie si na{le mesto me|u pogolemite kamewa. Povtorno pra{al "Dali teglata e polna?”. Ovojpat ne dobil odgovor. Zel siten pesok i go isturil

vo teglata dodeka ne izgledala celosno polna. Pesokot gi popolnil i najsitnite praznini me|u kamewata i kam~iwata. Povtorno pra{al "Dali teglata e polna?”. Povtorno, namesto odgovor dobil zbuneti pogledi. Za kraj, zel ~a{a voda i ja isturil vo teglata. Poentata?! Vo `ivotot, pa i vo dnevniot raspored, ako pove}e sakate, mo`at da se smestat mnogu raboti, ako prvo se vnesat "kamewata”. Kamewata se va{ite va`ni raboti, va{ite prioriteti. Otkrijte koi se i dajte im prednost! Vremeto, re~isi nikoga{, ne e problem za zavr{uvawe na rabotite. [to pravime so nego i kako go koristime, e! Site go imame istoto vreme na raspolagawe, istite 24 ~asa. Nikoj ne mo`e da zeme nekolku ~asa pove}e vo denovite koga e vo gu`va ili, pak, nekolku ~asa pomalku vo denovite koga ima pomalku rabota. Toga{, kako nekoi lu|e zavr{uvaat mnogu pove}e rabota od drugi i postignuvaat izvonredni uspesi?! Ako prebarate "time management”, Google }e vi ponudi okolu 188.000.000 rezultati. Evidentno e deka ima mnogu tehniki, softveri i drugi pomagala za menaxirawe na vremeto. Sepak, pozitivnite iskustva na uspe{nite lu|e }e posvedo~at deka pogolemiot del od ovie tehniki se izli{ni, bidej}i vo najgolem del od slu~aite s$ {to treba da se napravi za efikasno iskoristuvawe na vremeto e, vsu{nost,

menaxirawe, na fokusot. Kako go koristime vremeto e rezultat na izborite {to gi pravime sekoj den, sekoj ~as, postojano soo~eni so ogromen broj raboti {to treba da se zavr{at i na~ini na koi istite mo`at da bidat zavr{eni. Odgovorete go ova ednostavno pra{awe – Imate li sistem za odlu~uvawe? Koga ka`uvate "da”, a koga "ne” vo vrska so nekoja aktivnost? Za da gi dadete ovie odgovori treba da imate kriterium vrz osnova na koj }e mo`ete brzo i lesno da odlu~uvate vo sekoja situacija. Va{iot fokus go ovozmo`uva toj kriterium. Va{iot fokus ve vodi kon ostvaruvawe na prioritetite, a vrz osnova na sopstvenata definicija za uspeh. Da ja sumirame formulata za uspeh vo edna re~enica – Postavete prioriteti, fokusirajte se na va`nite raboti i efikasno menaxirajte go raspolo`livoto vreme!

IVAN ROGLI] Triple p S Learningg

Triple S Learning e prv i edinstven specijaliziran treningcentar vo Makedonija vo oblastite na proda`ba, usluga i uspeh. Znaeweto i metodologijata koi se sodr`ani vo trening-programite, koi gi koristat i svetskite liderski kompanii, go izdvojuva Triple S Learning kako edinstven i inovativen vo sovremenite uslovi na rabotewe.

NEKOLKU PRAVILA ZA GRADEWE DOBAR PROFESIONALEN IMIX

MENAXIRAJTE JA VA[ATA REPUTACIJA

 Bidete aktivni vo nekoja profesionalna organizacija ili asocijacija. Kako {to veli prvata re~enica, bidete aktivni, a ne samo da se za~lenite vo nekoja vakva organizacija. Ovie aktivnosti se mnogu zna~ajni kako na~in da go prodol`ite va{eto obrazovanie, da ja ra{irite mre`ata od kontakti, da regrutirate novi vraboteni, ili ednostavno, da sozdavate novi prijatelstva. Isto taka e dobar na~in da & dadete i vie ne{to za vozvrat na profesijata so koja se zanimavate, bez ogled koja e taa. Posetuvajte gi site sostanoci i seminari koi {to mo`ete, volontirajte vo upravnite tela na profesionalnite asocijacii (kako {to se asocijacija na arhitekti, advokatska komora i sl.). Ovie aktivnosti mo`at da vi odzemat mnogu od va{eto vreme, no }e vlijaat pozitivno na va{ata reputacija vnatre, vo kompanijata, a }e vi obezbedat zna~ajno eksponirawe i novi kontakti nadvor od nea.  Proslavete go uspehot na hartija. Kreirajte si sopstven mehanizam za {irewe na dobrite vesti okolu rabotata na va{iot sektor. Ne mora da ja soberete celata slava za nekoj uspeh li~no vie, a i ne treba, bidete skromni. No, mo`ete preku primer da poka`ete deka ste lider na prvoklasen tim, {to pravi dobri ne{ta za kompanijata. Toa mo`ete da go storite preku soop{tenie ili pridru`no pismo, ne podolgo od edna stranica tekst, kade {to }e gi istaknete dostignuvawata na timot. Dobar format bi bil toj kade {to }e go navedete

 Li Iakoka, legendaren porane{en direktor na amerikanskiot avtomobilski gigant Krajsler, edna{ rekol deka “uspehot ne doa|a poradi toa {to znaete, tuku od toa kogo znaete i kako se pretstavuvate sebesi pred tie lu|e”. Da bidete dobar agent za odnosi so javnosta na samite sebe e edna faza od dolgiot pat kon postignuvawe na uspehot problemot, a potoa re{enieto {to ste go ponudile, bez optovaruvawe na prikaznata so samobendisano vospevawe na uspehot. Celta e da postignete priznavawe na kvalitetot na va{ite lu|e i da im doka`ete na drugite rakovoditeli deka vr{ite kvalitetna menaxerska rabota. Bi mo`ele i da razmislite za pi{uvawe nekoj tekst vo stru~no spisanie. Mediumite imaat neograni~en apetit za sve`i materijali, a vie bi mo`ele da profitirate od toa, zgolemuvaj}i ja svojata reputacija.  Pravete prijatelstva vo visokite krugovi. Sigurno za vreme na va{ite prvi menaxerski denovi ste otkrile deka `ivotot e polesen koga imate {ef {to ve poddr`uva ili prijateli na visoki pozicii. Tuka le`i edna od klu~nite vistini vo biznisot: Bidej}i ne mo`ete li~no da kontrolirate s$ {to vi se slu~uva vo biznisot, mora da vospostavite pozitivni vrski so onie {to go pravat toa. Ova se odnesuva, pred s$, na nekolkuminata klu~ni koi }e gi nosat odlukite {to }e vlijaat vrz va{ata kariera. Eden od niv e va{iot {ef, se razbira, no i drugite direktori vo kompanijata, menaxerite na isto

nivo so va{eto, duri i va{ite podredeni vraboteni mo`at da go populariziraat va{eto del~e od biznis-svetot. Nekoi od ovie lu|e nosat odluki, nekoi, pak, vlijaat vrz niv. I vo dvata slu~ai, morate da vospostavite direktni, li~ni kontakti so niv. Duri i povisokite menaxeri priznavaat deka bi sakale tie vrski da gi imaat vospostaveno porano vo nivnite karieri. Prakti~arite na korporativnite odnosi so javnosta imaat izreka: ”Vremeto za pravewe prijateli e porano od momentot koga tie }e vi zatrebaat”. Ne mo`ete odedna{ da “pla~ete” za pomo{ koga ste vo nevolja. Otkoga }e sozdadete prijatelstvo so nekogo, ne preteruvajte so koristewe na tie vrski. Treba da gi balansirate ne{tata. Ako ste pobarale usluga i ste ja dobile, vo prvata naredna mo`nost, vozvratete. No, nemojte da odite vo drugata krajnost, pa, da gi zanemarite va{ite prijateli vo visokite krugovi, inaku nema da vi bidat od pomo{ koga }e vi zatrebaat. Za da gi odr`uvate vrskite vo `ivotot, mora da go odr`uvate li~niot kontakt, no ponekoga{ i kratka poraka mo`e da zna~i mnogu. Mo`e da e ~estitka za nekoj deloven us-

peh ili ubav nastan vo privatniot `ivot, seedno. Po`elno bi bilo da e ra~no napi{ana i pratena na vreme, a ne dve nedeli podocna. Kratok telefonski razgovor, isto taka, mo`e da e korisen. Ponekoga{ se dvoumite dali da mu se javite na kolega, zatoa {to mislite deka nemate ni{to va`no da mu soop{tite. Toa, vsu{nost, mo`e da bide najdobroto vreme za da se javite, ednostavno da poka`ete deka vi e gri`a {to se slu~uva vo `ivotot na taa li~nost. Mo`ebi drugata strana ima ne{to {to saka da

spodeli so vas. Zapra{ajte se sekoj den po edna{: Komu da se javam denes? Izminative dva broja vi poso~ivme sedum ~ekori za toa kako da go za{titite i podobrite svojot imix. Li Iakoka, legendaren porane{en direktor na amerikanskiot avtomobilski gigant Krajsler, edna{ rekol deka “uspehot ne doa|a poradi toa {to znaete, tuku od toa kogo znaete i kako se pretstavuvate sebesi pred tie lu|e”. Da bidete dobar agent za odnosi so javnosta na samite sebe e edna faza od dolgiot pat kon postignuvawe na uspehot.


K

K

O

O

M

M

E

E

R

R

C

C

I

I

J

J

A

L

E

A

L

E

N

N

O

G

O

L

G

A

L

S

A

S


17.05.2010

KULTURA SOVREMENA UMETNOST

29

ASTERFEST

STRUMI^KITE FILMSKI YVEZDI ^ALOVSKI VO moto na festivalot, koj LONDONSKI TEJT  Godine{noto s$ pove}e go privlekuva vnimanieto na filmskata javnost ne samo vo Makedonija tuku i vo regionot, e “Evroatlantski filmski patokaz” STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

estoto izdanie na festivalot na dokumentarni i kratki filmovi Asterfest vo Strumica se odr`uva od 27 do 31 maj. Negovoto godine{no moto e “Evroatlantski filmski patokaz”, i na nego }e bidat prika`ani pedesetina ostvaruvawa. Festivalot koj s$ pove}e go privlekuva vnimanieto na filmskata javnost ne samo vo Makedonija, tuku i vo regionot, zaradi negoviot kontinuiran raste` i godinava }e se obide da gi za`ivee starite, no i da animira novi prostori vo Strumica za prika`uvawe i slavewe na filmot, kako Domot na ARM, kulturniot centar Anton Panov, manastirot Veljusa, Carevite kuli i drugi lokaliteti. Zapo~nat pred {est godini vo stilot na one man show od strana na re`iserot Goran Tren~ovski, strumi~kiot Asterfest e buxetiran so skromni sredstva: godinava so ne{to nad 1 milion denari, a e poddr`an i od strana na Evropskata unija i ambasadite na [panija, [vedska, Holandija i Slovenija. Festivalot poleka, no sigurno uspeva da se profilira vo negovite osnovni programski dimenzii, natprevaruva~kata konkurencija na dolgometra`ni dokumentarci i kratki filmovi, i oma`ite na doka`ani tvorci od zemjava i stranstvo. Taka,

[

 Jane ^alovski – vode~ki umetnik

 ^alovski e edinstveniot makedonski umetnik koj ja imal ~esta da sorabotuva so edna od najzna~ajnite muzi~ki institucii vo svetot i momentalno ima svoja izlo`ba vo londonskiot muzej Tejt Britan amostojniot makedonski umetnik Jane ^alovski, denovive, vo londonskiot muzej Tejt Britan ima svoja izlo`ba koja }e trae do 20-ti avgust. Izlo`bata e naslovena kako “Razmisla pauza proces (situacija)”.^alovski e edinstven makedonski umetnik koj dosega ja imal ~esta da sorabotuva so edna od najzna~ajnite muzi~ki institucii vo svetot. Ova negovo pretstavuvawe e rezultat na bogatata me|unarodna kariera na umetnikot koj neodamna ima{e svoe izlo`uvawe vo Juropian Kunsthale vo Keln, HDLU vo Zagreb (vo zaedni~ki proekt so Hristina Ivanovska) i na evropskoto bienale na sovremena umetnost

S

SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

Manifesta 7 odr`ano vo Bolcano vo 2008-ta godina. Inaku, {to se odnesuva do izlo`bata, stanuva zbor za proekt koj ^alovski go ima razvieno na pokana od edna od najcenetite institucii vo Velika Britanija, Sovremenoto Umetni~ko dru{tvo, koi se odgovorni za razvojot na modernisti~kata kolekcija vo muzejot Tejt Britan. ^alovski studiral na Fakultetot za likovni umetnosti vo Pensilvanija (SAD) i na kolexot Benington, a zavr{il postdiplomski studii vo Kitakju{u, Japonija i Akademijata Jan Van Ajk vo Mastriht, Holandija. @ivee i raboti vo Skopje, a negovata umetni~ka praktika vklu~uva umetni~ki i kuratorski proekti, koi od kritikata se opi{ani kako pove}easpektni, kooperativni, orientirani kon sozdavawe konteksti i bazirani na crte`. Negovite glavni interesi gravitiraat kon sozdavawe na jazik na slobodni asocijacii i zna~ewa koi se konstruirani od li~ni iskustva i od pronajdeni umetni~ki istoriski izvori. Negovite dela ja akcentiraat formulacijata na naracija vo konceptualnata umetnost, povrzana so socijalniot diskurs i institucionalnata kritika.

50

filmovi na programite na Asterfest

me|u sedumte programi, vo natprevaruva~kiot segment na Asterfest godinava ima 10 naslovi od sedum zemji vo trkata za nagradite zlatna, srebrena i bronzena “potkovica” i “starozlatniot proektor”. Tri se od Makedonija – “Pogledni go `ivotot niz moite o~i” na Marija Xixeva, “Devoj~eto {to bere tutun” na Biljana Garvanlieva, “Vol{ebniot rid” na Petar Xurovski – a ostanatite se slednive: “Zvukot na luwata” ([vajcarija), “Provincija 35h45” (Rusija), “Albertovata zima” (Danska), “Ku}a 149” (Velika Britanija), “Doviduvawe, kako ste” (Srbija), “[e}eren grad – den potoa” (Grcija) i “Bitka za rekata” (SAD, Germanija). Godine{nite festivalski ~estvuvawa se rezervirani za trojca razli~ni i interesni avtori. Najprvin, na otvoraweto, festivalot i Tiveriopolskata filmska alijansa }e mu dodelat plaketa Aster za visoki dostignuvawa vo avtorskiot film na {panskiot re`iser i scenarist Migel Ermoso, koj ima bogato televizisko i pisatelsko iskustvo, oven~ano so nagradi. Drugite po~esni priznanija odat kaj srpskiot re`iser i filmski pedagog Boro Dra{kovi} (avtorot na kultniot “@ivotot e ubav”)

i hrvatskiot akter @arko Radi}. Radi} vo sedumdesettite i osumdesettite godini be{e eden od najomilenite eks-jugoslovenski likovi vo partizanskite filmovi i serii (Otpi{anite, Kapelski kresovi, kako i makedonskiot Presuda na Traj~e Popov), a po dobrovolnata ekonomska emigracija vo Kanada za vreme na voenite godini, denes povtorno e eden od vode~kite akteri vo hrvatskite telenoveli (Vila Marija i dr.). Osven programata so dokumentarci, natprevaruva~ka e i programata so kratki filmovi, koja godinava ima 11 konkurenti, od koi dva se

doma{ni: Goce Cvetanovski so Ferexeto i sre}ata i strumi~anecot Jani Bojaxi so Krajot na svetot. Asterfest godinava voveduva i natprevaruva~ki blok so animirani filmovi, a programata naslovena Muvilend }e ja prezentira slovene~kata kinematografija.Vo pridru`nite programi se pomesteni simpoziumot za kinematografskite problesoci vo Strumi~ko, rabotilnicata za dokumentarci, promocija na dvojazi~noto izdanie za maliot petgodi{en jubilej na Asterfest i dividi so pet kratki festivalski filmovi.

 Marija Xixeva - doma{na favoritka

 “Devoj~eto {to bere tutun” na Biljana Garvanlieva


LIFESTYLE

30 17.05.2010 DAMSKATA BITKA ZA BRITANIJA

KOMBINACIJA OD VISOK STIL, UMEREN GLAMUR I STARI PARI  Samanta Kameron, novata prva dama na Velika Britanija, uspe{no `onglira so privatnite i profesionalnite obvrski. Kako golem vizioner ja vodela kompanijata Smitson, a od neodamna go pridru`uva nejziniot soprug, Dejvid, na patot do politi~kiot uspeh ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

amanta vo vtornikot ve~erta go napu{ti svojot dom vo presti`niot kvart Noting Hil vo London i zaedno so svojot soprug, dvete deca i tretoto na pat, se vseli vo noviot dom na ulicata Dauning. Ni pove}e, ni pomalku: stanuva zbor za novata dvojka na britanskata politi~ka javna scena - semejstvoto Kameron. Dejvid Kameron stana premier na Obedinetoto Kralstvo na 11 maj 2010 godina. Prvpat po edinaeset godini konzervativec }e vladee so Britanija. Dali zad sekoj uspe{en ma` stoi u{te pouspe{na `ena? Samanta Kameron, ili kako {to miluvaat da ja narekuvaat mediumite vo Velika Britanija, Glem Sem Kem, ve}e po~na da gi polni naslovnite stranici. Dali na javnata scena }e dojde nova Xeki O, ili, pak, Karla Bruni-Sarkozi treba da se pla{i deka nov bran od Britanija mo`e da & ja zaseni pozicijata, mestoto na stil-ikona? Sem Kem dosega mnogu uspe{no menaxira i `onglira so privatnite i profesionalnite obvrski, kako majka na svoite dve deca, Nensi i Artur Elevn, i kako kreativen direktor na kompanijata Smitson. Minatiot fevruari, Sem i Dejvid go zagubija nivniot {estgodi{en sin Ivan, koj boleduva{e od cerebralna paraliza i epilepsija, me|utoa, sega, koga e vo pettiot mesec od bremenosta so svoeto ~etvrto dete, Sem Kem e vo potraga po novi radosti. SMITSON – NEJZIN PAT DO USPEHOT Samo dva dena otkako nejziniot soprug stana va`na figura na politi~kata scena vo Velika Britanija, Samanta dade otkaz vo firmata Smitson i na mestoto kreativen direktor. Sega }e bide nadvore{en sorabotnik, poto~no kreativen konsultant koj }e gi nadgleduva rabotite dvapati vo nedelata. Kolku za potsetuvawe, Smit-

S

son e kompanija na Bond Strit za proizvodstvo na luksuzni ko`ni aksesoari, raboti za kancelarija, dnevnici, ~anti itn. Nivnata prva prodavnica e otvorena vo dale~nata 1887 godina, a denes se pro{ireni i vo SAD so prodavnici vo Wujork, Los Anxeles. Vo London, nivnite luksuzni aksesoari se izlo`eni vo Selfrixis, Harods, Harvi Nikols. Kako glavni qubiteli na ovie proizvodi bile kralicata Viktorija, Grejs Keli, a Madona s$ u{te e eden od glavnite kupuva~i. Iako e star brend, sepak, gi sledi trendovite. Blagodarenie na Glem Sem Kem, koja kako kreativen direktor pridonesla mnogu, Smitson s$ u{te e na vrvot. Nea ne ja opi{uvaat mnogu kako dobar biznismen, me|utoa kako odli~en vizioner, koja blagodarenie na svojata rabotlivost i iscrpni idei ja dobiva nagradata Glamur vo 2009 godina za dizajner na godinata. Nejziniot uspeh se gleda i po {estcifrenata suma na platata. Ovaa gospo|a, izrazito bogata, poteknuva od golemata familija [efild, koja vo sopstvenost ima imot od 100 hektari i e vo racete na semejstvoto od 16 vek. Nejzinata majka poseduva prodavnica za skapocenosti koi gi obo`avala princezata Dijana. Bogatstvoto koe go imaat zaedno so Dejvid, spored "Dejli Mejl" i Filip Beresford, koj go ispituval bogatstvoto na konzervativcite, e proceneto na 30 milioni funti. VTORATA DAMA NA PARLAMENTOT Otkako nastana koalicijata vo Velika Britanija me|u Konzervativnata partija i Liberal-demokratite, po Dejvid Kameron, na 11 maj 2010 godina na mestoto vicepremier dojde Nik Kleg. Na toj na~in, po prvata dama Sem Kem, nastapuva “vtorata dama” na Parlamentot, Mirijam Kleg. Ovaa 42-godi{na dama ima {pansko poteklo. Rastena e vo u~itelska familija, me|utoa tatko & bil gradona~alnik na Olmedo vo [panija, a bil i senator od Vaqadolid s$ do negovata smrt. Taka {to politikata i ne & bila tolku dale~na. So vicepremierot se zapoznale vo [panija i po dolgo zabavuvawe se ven~ale vo 2000 godina i sega imaat tri deca. Mirijam Kleg se smeta za eden od najdobrite eksperti za pravata na Evropskata unija. Nejzinoto bogatstvo e proceneto na 25 milioni funti. Golema e verojatnosta deka bitkata za presti`en imix nema da se vodi samo na ostrovot. Iako na nacionalno nivo }e se natprevaruvaat dvete dami za mesto vo mediumite, komunikolo{kite eksperti predviduvaat deka Karla Bruni i Mi{el Obama naskoro mo`at da bidat celosno zaseneti od zdru`enite sili na novata kombinacija od visok stil, umeren glamur, superiorno obrazovanie i stari pari.

 Samanta Kameron

 Zaedno so soprugot-premier

 Dvete dami, obi~no neobi~ni

 Mirijam Kleg

 Karla Bruni – Dali }e padne vo senka?

 Mi{el Obama


SPORT

17.05.2010

SPORT NBA

KRALOT XEJMS SIMNAT OD PRESTOLOT

SVETSKO PRVENSTVO

MORATI RAZO^ARAN OD MARADONA SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

everuvawe, lutina, o~aj, bes mo`e da se pro~ita od licata na fudbalerite izostaveni od sostavite na svoite selektori, vo presret na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika. Vo neveruvawe se i pogolemiot del od naviva~ite za koi neigraweto na odredeni yvezdi, ve}e zna~i i kraj na mundijalskite nade`i za selekciite za koi {to navivaat. Ronaldiwo vo 2006 godina be{e proglasen za svetski, a voedno i za najdobar fudbaler {to nastapuva na evropska po~va, no zatoa vo spisokot na selektorot Dunga napraven za {ampionatot vo 2010-ta, za “super zabecot” nema mesto vo timot na Brazil! Nema mesto nitu za soigra~ot na Ronaldiwo od timot na Milan, Alehandro Pato. Iako va`i za mnogu talentiran fudbaler, posakuvan od najbogatite klubovi, mladiot Brazilec ne uspea da se nametne kaj svojot selektor. “Sezonata ne be{e dobra za mene. Poradi ~estite povredi ne mo`ev da vlezam vo dobra forma i na krajot voop{to i ne se nadevav na mesto vo selekcijata, {to, sepak, ne zna~i deka ne sum razo~aran. No, sega site

N

ebron Xejms e mo`ebi najdobriot ko{arkar vo istorijata na Nacionalnata ko{arkarska asocijacija (NBA), no zatoa ne uspea da osvoi nitu eden trofej za svojata ekipa Klivlend Kavalirs. Ekipata od Ohajo e eliminirana u{te vo polufinalnata faza od plej-ofot vo Isto~nata konferencija, i toa od timot na Boston, ~ii {to ko{arkari va`ea za autsajderi vo sporeduvaweto so Xejms i so negoviot soigra~ [ekil O’Nil. Ne pomogna mnogu toa {to vo {este odigrani sredbi Lebron {estpati ima{e tripl-dabl u~inok, nitu, pak, toa {to pokraj ulogata na glaven poenter, ja dobi zada~ata da go ~uva Ra`on Rondo, najefikasniot ko{arkar vo redovite na Boston. “Iznenaden sum {to serijata tolku brzo dojde do krajot. Prijatelot (Kevin Garnet) mi ka`a deka do ostvaruvawe na sonot treba da se mine po patot ispol-

L

 Lebron Xejms verojatno go odigra posledniot natprevar za Klivlend Kavalirs net so ko{mari”, izjavi Lebron. To~no, Garnet va`i za eden od najdobrite igra~i vo Ligata, no celi deset godini mu bea potrebni za da dojde do {ampionskata titula, a pritoa mora{e i da go zameni dresot na Minesota so onoj na Boston. Ve}e e sigurno deka po stapkite na Garnet }e pojde i Lebron Xejms. Ve} e se iscrpeni site aduti na rakovodstvoto na Klivlend, koe ne uspea da go opkru`i Lebron so igra~i sposobni da se borat za {ampionskiot prsten. Glavni kandidati za novoto `iveali{te “Kralot Xejms” se Majami, ^ikago ili Wu Xersi.

31

...ili }e go osvoi SP ili...

Me raduva podatokot deka Diego im vra~il pokana na Milito i Samuel, no ne znam zo{to ostana nem vo pogled na ve}e spomenatiot tandem. Zaneti? Uf, nego Maradona ednostavno mora{e da go povika moi pogledi se svrteni kon prvenstvoto vo 2014 godina koe {to }e se igra vo Brazil, a za tamu motivite i o~ekuvawata se dvojno pogolemi”, izjavi Pato. Dunga se poka`a kako beskompromisen lider na najuspe{nata reprezentacija na site vremiwa, stavaj}i im do znaewe na svoite fudbaleri, deka nikoj ne e pogolem od selekcijata, za koja vo dale~noto i poblisko minato nastapuvaa edni od najdobrite igra~i vo istorijata. Selektorot na “kariokite” ima i potpolno pravo za takvo ne{to, pod negova palka selekcijata igra odli~no i bez nikakov problem se plasira{e vo zavr{nicata od svetskata fudbalska smotra. No, ako prikaznata so Dunga e primer za voveduvawe na red vo haosot, toga{ so slu~ajot na Diego Maradona i negoviot spisok za argentinskata reprezentacija, ja dobivame obratnata formula. Maradona, od selekcijata na “Gau~osite” gi izostavi Zaneti, Kambijaso, Gago, Lopez, a po mnogu nategawe so mediumite, so golem napor se re{i da go povika Dijgo Milito, verojatno najdobriot napa|a~ vo momentov. Iako naviva~ite na Argentina zdivnaa poradi toa {to “bo`jata raka” poka`a barem vo pravecot na Lionel Mesi, sepak, mnogu-

mina s$ u{te ne mo`at da se pomirat so poigruvaweto so igra~kiot kadar na nekoga{ najdobriot dribler Maradona “Me ~udi toa {to Maradona ne gi povika Zaneti i Kambijaso. Ne sakam da se me{am vo negovata rabota, no bez dvajcata fudbaleri ne mo`e da se zamisli igrata na Inter. A Inter e pobednik vo nacionalniot kup, finalist vo ligata na {ampionite i e na najdobar pat da ja odbrani titulata vo Italija. Toa se silni podatoci, kako i silna preporaka za Zaneti i Kambijaso, koi {to se edni od najdobrite vo timot”, izjavi pretsedatelot na Inter, Masimo Morati. Morati e svesen deka ne mo`e da vlijae na odlukata na Maradona i deka e docna da se menuva ne{to vo sostavot na argentinskata selekcija, no spored nego e neseriozno Argentina da se nadeva na osvojuvawe na mundijalskiot pehar, a vo isto vreme da nastapuva bez nekolku odli~ni fudbaleri. “Me raduva podatokot deka Diego im vra~il pokana na Milito i Samuel, no ne znam zo{to ostana nem vo pogled na ve}e spomenatiot tandem. Zaneti? Uf nego Maradona ednostavno mora{e da go povika”, istakna Morati. Pokraj yvezdite na Inter, argentinskiot selektor ne pronajde za soodvetno vo timot da najde mesto i za eden Lisandro Lopez, oficijalno najdobriot fudbaler vo francuskoto prvenstvo. Mnogu interesn e slu~ajot i so selektorot na francuskata reprezentacija Rajmond Domene{, koj vo timot na “trikolorite” gi izostavi Patris Vijera, Sabri Nasri i Karim Benzema. “Ako se vo pra{awe sportskite kriteriumi, toga{ jas nemam nikakov problem. Sepak, mnogu mi smeta {to so Domene{ se nemam ~ueno po telefon pove}e od polovina godina, a posle tolku natprevari i godini

pominati vo reprezentacijata, za mene toa e otsustvo na pristojnost. Nema{e da bide lo{o dokolku bev izvesten za odlukata na tre-nerot, a ne od mediumite da doznavam deka ne sum povikan vo sostavot”, istakna Vijera za kogo poslednoto lo{o iskustvo, sepak, nema da vlijaelo na negovata ubava slika za francuskata reprezentacija, nitu pak, podgotven za da se otka`e od nacionalniot dres. Trieset i ~etirigodi{niot fudbaler i natamu bi igral za Francija, no se razbira koga }e dojde do promena na selektorskata pozicija. Selektorot, pak, na angliskata reprezentacija Fabio Kapelo, vovede javno boduvawe na fudbalerite, kandidati za mesto vo timot. Tuka nema ni{to sporno, no za~uduva podatokot deka Xo Kol i Geri Nevil spored ocenite dobieni od Kapelo, bea vo samiot vrv od tabelata, a sepak, ne se najdoa nitu na po{irokiot spisok. Italijanskiot stru~wak istakna deka statisti~ki nekoi fudbaleri ne zaslu`ile da bidat vo selekcijata, no toa pove}e se dol`elo na nivnoto raspolo`enie, otkolku na talentot ili zalagaweto. Ottamu Kapelo u{te na startot od podgotovkite na angliskata reprezentacija, }e se obide da gi podopravi razni{anite me|u~ove~ki odnosi pome|u reprezentativcite.

Morati ne mo`e da se izna~udi od postapkite na Maradona


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


BR.42_kapital_ponedelnik 17 maj 2010