Br.122-kapital-14.09.2010

16 14.09.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

REFORMI VO VNATRE[NIOT PAZAR NA EU

EU KREIRA PAZARI NA KAPITAL ZA MALITE KOMPANII

Ve}e nekolku godini vo briselskata agenda se nao|a “peglaweto na br~kite” na vnatre{niot pazar na EU. Za ovaa cel, Evropskata komisija naredniot mesec }e go objavi predlogot so koj od 2012 godina na malite i inovativni pretprijatija }e im se ovozmo`i dostapnost do novi izvori na finansii preku mre`ata na specijalizirani pazari na kapital izve{tai za malite i srednite pretprijatija }e bidat od golema pomo{ za niv.

Se razgleduva i mo`nosta najdocna do 2012 godina da se vospostavi “mre`a na efikasni i regionalni berzi ili specifi~no regulirani pazari fokusirani na malite i srednite pretprijatija”.

Brojot na mali pretprijatija ~ii akcii se izlistani i kotiraat na evropskite pazari na kapital padnal zaradi zna~ajniot pad na novite inicijalni javni ponudi IPO, no i zaradi odlukata na nekoi od firmite da gi trgnat svoite akcii i da stanat privatni pretprijatija. Pogolemiot broj od novite inicijalni javni ponudi vo minatite godini, objaveni na aziskite berzi, signaliziraat deka problemot e pove}e od strukturna priroda, otkolku {to pretstavuva rezultat na neodamne{nata finansiska kriza.

Francuskata ministerka za finansii, Kristin Legard, u{te minatata godina istakna deka Evropa treba da go pro{iri Zakonot za malite pretprijatija, so cel istite da se stimuliraat i da se olesni nivnata kotacija na

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

B

rzoraste~kite mali evropski kompanii od 2012 godina }e imaat mo`nost da dojdat do sve` izvor na finansii so koi }e mo`at da go stimuliraat svojot biznis. Evropskata komisija naredniot mesec }e go objavi predlogot so koj od 2012 godina na malite i inovativni pretprijatija }e im se ovozmo`i dostapnost do novi izvori na finansii preku mre`ata na specijalizirani pazari na kapital.

Informativniot portal EurAktiv go objavi predlog-zakonot za edinstven pazar na EU spored koj se skratuvaat birokratskite proceduri.

Vo dokumentot koj go predlaga komesarot na EU za vnatre{en pazar, Mi{el Barnie, predvideno e kratewe na birokratskite proceduri koi malite firmi mora da gi pominat za da gi izlistaat svoite akcii na berzanskite kotacii.

Objasnuvaweto od Barnie e deka poblagite barawa za podnesuvawe na finansiskite K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

pazarite na kapital. Toga{ Legard pobara od nejziniot sovetnik za pazar na kapital, Fabricio Demariw, da napravi izve{taj za mo`nite re{enija so koi mo`e da se podobri pristapot na pazarite na kapital vo Evropa.

So izve{tajot koj be{e objaven vo mart se predlaga{e da se vospostavi mre`a na sekundarni pazari na kapital, koja preku edinstvenite pristapni to~ki bi im bila dostapna na novite kompanii.

Se o~ekuva deka Barnie vo izrabotkata na noviot predlog za EU kako model }e go zeme ovoj francuski izve{taj. Negoviot predlog }e bide objaven vo oktomvri.

Ve}e nekolku godini na briselskata agenda se nao|a “peglaweto na br~kite” na vnatre{niot pazar na EU. Kompletiraweto na edinstveniot pazar na kapital vo EU vo ovoj moment pretstavuva esencijalna zada~a za Brisel, koja se pojavuva po ekonomskta kriza.

Me|utoa, ostanuvaat predizvicite so koi treba da se simnat nacionalnite barieri vo sektorite kako intelektualnata sopstvenost O

G

L

A

S

i kompaniskite prava.

Nekoi od prioritetnite elementi na noviot predlogzakon za edinstven pazar vo EU }e bidat prezemeni od Zakonot za mali biznisi koj be{e donesen vo 2008 godina.

So ovoj nov dokument, vo ~lenot 51 }e bidat opfateni mo`nostite koi malite kompanii }e gi imaat na vnatre{niot pazar vo EU. Regulacijata, registriraweto na kompaniite na nivo na EU, novite smetkovodstveni regulativi i pomo{ta za pristap do finansii }e bidat samo nekoi od elementite koi }e bidat prepi{ani od Zakonot za mali biznisi vo noviot predlog-zakon za edinstven pazar na EU. Ovoj dokument, najverojatno vo najgolema mera }e se poklopi i so pretstojnata inovativna strategija na Evropskata komisija. Obnovuvaweto na vlo`uvawata na pazarite na kapital, reformiraweto na javnite nabavki i ovozmo`uvaweto pomo{ na malite i srednite pretprijatija preku fondovite na EU se isto taka samo nekoi od to~kite koi se del od novata strategija na Komisijata.

MI[EL BARNIE komesar na EU za vnatre{en pazar "Se razgleduva i mo`nosta najkasno do 2012 godina da se vospostavi “mre`a na efikasni i regionalni berzi ili specifi~no regulirani pazari fokusirani na malite i srednite pretprijatija”

RENO I PE@O-CITROEN GO VRA]AAT DOLGOT

F

rancuskiot proizvoditel na avtomobili Reno i zdru`enite Pe`o i Citroen vo ramki na predvideniot rok }e vratat po edna milijarda evra dr`aven kredit.

Kreditot be{e dobien od francuskata vlada vo ramki na paketot za finansiska poddr{ka vo avtomobilskata industrija vo uslovi na kriza.

Francuskite kompanii najavija deka }e vratat po milijarda evra vo petok. Reno i Pe`o-Citroen vo 2009 godina

dobija po tri milijardi evra od dr`avata poradi problemite vo avtoindustrijata, pod uslov da ne otpu{taat rabotnici.

Pokraj baraweto za prodol`uvawe na proizvodstvoto i neotpu{tawe na rabotnici, vladata od kompaniite isto taka pobara parite da se investiraat i vo razvoj na ekolo{ki avtomobili. Zagubite na Pe`o i Citroen vo vtorata polovina na minatata godina se procenija na 2,6 milijardi evra, dodeka zadol`enosta na Reno na

krajot na 2009 godina bila 3,5 milijardi evra.

JO[KA FI[ER: GASOVODOT JU@EN POTOK NE E VO INTERES NA EVROPA

P

roektot za ruskiot gasovod Ju`en potok ne e od politi~ki interes za Evropa i vo pogled na ekonomijata nema nikakva smisla, izjavi Jo{ka Fi{er.

Porane{niot germanski minister i sovetnik za evropskiot konkurentski proekt Nabuko, smeta deka Ju`en potok e odgovor na proektot Nabuko koj ne donese pove}e gas vo Evropa.

“Ekonomski, Ju`en potok nema nikakva smisla. Politi~ki, ovoj proekt ne e vo interes na Evropa”, dodava Fi{er.

Inaku, kako {to prenesuva Rojters, Nabuko bi trebalo od 2013 godina da po~ne da go naso~uva gasot od Kaspiskoto More kon zapadna Evropa preku Turcija, za da ja namali zavisnosta na evropskite zemji od ruskiot gas.

Toj proekt e direktna konkurencija na ruskiot gasovod Ju`en potok i zatoa se nao|a na udar vo Moskva.

OECD: NEMA DA IMA NOVA RECESIJA

G

lobalnoto ekonomsko zazdravuvawe mo`e da se odviva pobavno otkolku {to se o~ekuva{e, no nova recesija e pomalku verojatna, osobeno ako vladite ne preteruvaat so kratewe na tro{ocite, soop{ti organizacijata za ekonomski razvoj i sorabotka (OECD) vo svojot najnov ekonomski izve{taj.

OECD apelira do pliti~arite da ne go zadu{uvaat ekonomskoto zazdravuvawe preku

prebrzo ili pregolemo kratewe na tro{ocite. Vo nekoi slu~ai dopolinitelnoto monetarno stimulirawe na ekonomijata mo`e da bide i dobredojdeno, naveduva organizacijata.

Novata preporaka na OECD se razlikuva od nejzinata posledna preporaka koja be{e donesena samo pred nekolku meseci, koga taa pora~a da se namali javnoto finansirawe i buxetskiot deficit. OECD sega o~ekuva

deka prose~niot rast vo zemjite od G7, SAD, Velika Britanija, Kanada, Francija, Germanija, Italija i Japonija, da bide 1,5 % na polugodi{no nivo. Iako e toa pomalku od 1,75 % koi OECD gi predvide pred tri meseci, po s$ izgleda deka, sepak ne se nayira krajot na krizata.

SAD bi trebalo da zabele`i ekonomski rast od 2,0% vo tretiot i 1,2 %vo ~etvrtiot kvartal. Japonija }e zabele`i rast od 0,6 i 0,7%.