Page 1

FEQTON J.P. MORGAN

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

ENERGIJA

KOMBINACIJA NA NAJSTARITE BANKI OD WUJORK  STRANA 18

 STRANA 8

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... VTORNIK, 14. SEPTEMVRI. 2010 | BROJ 122 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

OD NAFTOVODOT NA OKTA PROFITIRAAT SAMO GRCITE

MAKEDONIJA NE DOBIVA NITU BARA DIVIDENDA OD VARDAKS?! 2

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 13.09.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,94% 0 0,09% 0 00,15%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,67 48,46 1,27

NAFTA BRENT EURORIBOR

78,28 7 1,41%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (13.09)

MBI 10

2.320 2.310 2.300 2.290 2.280

2.270 2.260 03.9

NEMA PRE^KI ZA NABAVKA NA NOVITE AVTOMOBILI

VMRO – DPMNE PRODOL@UVA SO DIREKTORSKITE ^ISTKI

I VLADATA MU ODOBRI NA 15 NOVI DIREKTORI ELEM DA KUPI VOZILA ZA ^EKAAT ZA DVA MILIONI EVRA RAZRE[UVAWE?!  STRANA 4

 STRANA 5

05.9

 VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

ZA MAKEDONIJA STAP, ZA SRBIJA MORKOV  STRANA 2

BO@IDAR \ELI] O^EKUVA DOBRA VEST VO OKTOMVRI

SRBIJA ^EKOR POBLISKU DO EVROPSKATA UNIJA

 STRANA 15

07.9

09.9

11.9

13.9


2 14.09.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 14 SEPTEMVRI 2010

ZA MAKEDONIJA STAP, ZA SRBIJA MORKOV

i e v r o p s ka ta diplomatija pove}e ne e toa {to be{e. Za razlika od porano, koga sekoja izjava na diplomatite od evropskite centri na odlu~uvawe treba{e da se tolkuva so Vujaklija vo raka i da se ~ita me|u redovi, denovive pove}e toa ne e slu~aj. Brojnite nastani, zna~ajni za idninata na Balkanot, koi izminatiot vikend se slu~uvaa vo Brisel, donesoa pove}e od jasni poraki. Bez zaobikoluvawe i bez pogolemo birawe na zborovite, oficijalen Brisel na Makedonija & dade stap, a na Srbija morkov. U{te edna{ na delo Evropskata unija poka`a i doka`a deka “evropskoto semejstvo” funkcionira na principot morkov i stap. Kako kaj malite deca. Koj }e bide poslu{en }e si dobie nagrada, a inaet~iite postojano }e bidat kaznuvani. Makedonija i Srbija se ilustrativen primer za toa. Poslednite obidi na makedonskiot pretsedatel i na {efot na diplomatijata da ja omeknat Evropskata unija pred pi{uvaweto na esenskiot izve{taj za napredokot zavr{ija neuspe{no. Makedonija povtorno dobi stap i opomena da se vrati nazad so konkreten predlog i odluka za re{avawe na otvorenoto pra{awe so Grcija. Retorikata na premierot Nikola Gruevski i vadeweto stari fajlovi deka, navodno, Makedonija dobila i odbila pokana za vlez vo NATO i EU pred pove}e od 10 godini, ne pali. Toa e zastarena retorika, pokrivawe na otsustvoto na vizija za idninata so vadewe na videlina na gre{kite na drugi politi~ki lideri. Brisel, no i Makedonija, baraat liderstvo i posvetenost na idninata. Mo`ebi e ~ista slu~ajnost i koincidencija poklopuvaweto na nastanite vo

N

Brisel koi se odnesuvaat na Makedonija i Srbija, no porakata e pove}e od jasna. Ili bi trebalo da bide. Usvoenata rezolucija za Kosovo, ~ij tekst “nepopustlivata” Srbija go promeni vo posleden moment, naide na voodu{evuvawe vo Brisel. Potegot e ocenet kako silno izrazeno liderstvo i vizionerska posvetenost kon realizacija na politi~kata vizija na ovaa balkanska zemja. Kako {to i se o~ekuva{e, reakciite na ovoj poteg na Srbija bea pove}e od instantni. Na neformalniot sostanok na ministrite vedna{ bila dadena ideja na Srbija do krajot na godinata da & se dade kandidatski status. [efot na {panskata diplomatija e deciden deka srpskiot pat kon EU mora da se zabrza, bez nikakvo odlo`uvawe. Komentar ne e potreben. Evropskata unija ne e qubovna zaednica, ne e nitu semejstvo vo koe funkcioniraat pravilata na po~ituvawe, qubov i emocii. Evropskata unija e zaednica bazirana na zaedni~ki interesi. S$ dodeka gi ima, ima i dru`ba. Ottuka i silnite pozitivni emocii kon Srbija, koja do neodamna se smeta{e za crna ovca i kriti~na to~ka za stabilnosta i mirot na Balkanot. So samo eden poteg ovaa zemja uspea da go poni{ti ovoj imix. Veruvajte, slednite izjavi na evropskite diplomati }e bidat deka kaj zemjata se zabele`uva silen demokratski i ekonomski napredok, posvetenost na EU agendata, {to }e rezultira so krajno pozitiven noemvriski izve{taj i golema verojatnost za dobivawe kandidatski status. Makedonskiot kandidatski status pove}e od sigurno i godinava nema da se promeni vo pregovara~ki status. ]e dobieme u{te edno ohrabruvawe i pottik za re{avawe na neofici-

OFFICE MANAGER I FINANSII:

MAKEDONIJA NE DIVIDENDA OD VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

jalniot (spored dokumentite ) i klu~niot (spored realnosta) “ben~mark” za mrdnuvawe od status-kvo situacijata vo koja sme dolgi pet godini. Premierot denovive se pofali deka re~isi site pozitivni ~ekori vo evropskiot pat bile napraveni vo vladite na VMRO, no ne ka`a kako, koga i dali }e go napravi klu~niot ~ekor za Makedonija da gi startuva pregovorite, koi se klu~nata faza kon polnopravno ~lenstvo. Ostanuva potrebata jasno, bez rakavici, bez vi{ok zborovi, makedonskata vlada da ka`e dali navistina vodi evrointegrativna politika ili igra na kartata na nu`no zlo - }e bideme vo igra, pa ako ne{to bide-neka bide? [to i da odlu~i e legitimno. Neizjasnuvaweto e dvoli~no. Iako poslednite analizi poka`uvaat deka poddr{kata za ~lenstvo vo NATO i EU pa|a, taa s$ u{te e isklu~itelno visoka. Gra|anite o~ekuvaat podobar, posreden, pobogat `ivot po vlezot vo EU i NATO. Toa ne treba da go zanemaruva nieden proevropski i proaktiven lider so vizija kade i kako ja vodi zemjata, za {to dobil doverba i mandat.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104

pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103 OGLASI

Nikolaj Toma{evski

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

gulakova@kapital.com.mk

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

70

OD NAFTOVODOT NA OKTA PRO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

D

enari za litar od deneska se prodava najkoristeniot benzin vo zemjava, Eurosuper BS 98. Spored v~era{nata odluka na Regulatornata Komisija za energetika, za dva denari poskape Eurosuper 98, a 1,5 denari za litar se zgolemi maloproda`nata cena na Eurosuperot BS 95, evrodizelot i ekstra lesnoto maslo za doma}instvo. Novata cena na Eurosuper BS 95 iznesuva 68 denari za litar, na Eurodizelot 57,50 denari, a na Ekstra lesnoto 46 denari za litar. Regulatornata Komisija odobri vo slednite 14 dena mazutot da se prodava po 32,3 denari za kilogram. Poskapuvaweto na naftenite derivati Komisijata go objasnuva so poskapuvaweto na prose~nata cena na surova nafta na svetskiot pazar, koja vo izminatiot 14-dneven period iznesuva{e 76,148 dolari za barel i e za 2,8% povisoka od prose~nata cena po koja bea formirani prethodnite ceni na naftenite derivati. Kursot na denarot vo odnos na dolarot vo prethodnite dve nedeli iznesuva{e 48,3 denari, {to e za 0,43% povisok od kursot po koj bea formirani cenite na naftenite derivati koi va`ea vo izminatite 14 dena.

Aleksandar Ivanovski Meri Kondoska

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Iako so spogodbata za poramnuvawe me|u Makedonija i Helenik petroleum, Okta se obvrza na Makedonija da & prefrli 20% od profitot na Vardaks, dosega dr`avata nema dobieno pari SOWA JOVANOVA

M

s.jovanova@kapital.com.mk

akedonija s$ u{te nema dobieno ni denar dividenda od profitot na pretprijatieto Vardaks, koe upravuva so naftovodot SkopjeSolun iako toj e vo funkcija ve}e osum godini. Iako so spogodbata za poramnuvawe

9,5

milioni evra dividenda od Vardaks o~ekuva{e da dobie Vladata pred dve godini

me|u Makedonija i Helenik petroleum, Okta se obvrza na Makedonija da & prefrli 20% od profitot na Vardaks, dosega dr`avata nema dobieno pari. Pred dve godini, Vladata najavi deka na dr`avna smetka }e legnat 9,5 milioni evra dividenda od dobivkata na Vardaks za periodot 2002-2006 godina, koja iznesuva{e 49 milioni evra. Od Vardaks nema ni informacii za raboteweto od 2006 godina do deneska. “Imam informacii deka na poslednoto akcionersko sobranie na Vardaks voop{to ne se podelila dividenda pome|u ak-

cionerite, {to zna~i deka i Makedonija gi nema dobieno parite”, izjavi Martin Martinovski, portparol na Vladata. Toj dodava deka za ovoj period bile akumulirani sredstvata vo Vardaks, me|utoa mnozinskiot akcioner odlu~il deka nema potreba od delewe dividenda. Vo Ministerstvoto za finansii nemaat komentar i se proglasija za nenadle`ni za ovoj slu~aj. Za odgovor n$ upatija vo kabinetot na vicepremierot za ekonomski pra{awa Vladimir Pe{evski. Ottamu, pak, se povikuvaat na izjavata na vladiniot portparol Martinovski i ne se vpu{tija vo ponatamo{ni objasnuvawa. Edinstveniot pretstavnik na dr`avniot kapital vo Vardaks, Boris Rikalovski, ostana nedostapen da

MARTIN MARTINOVSKI

PORTPAROL NA VLADATA “Imam informacii deka na poslednoto akcionersko sobranie na Vardaks voop{to ne se podelila dividenda pome|u akcionerite, {to zna~i deka i Makedonija gi nema dobieno parite”


NAVIGATOR

14.09.2010

3

POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI



BAZEL 3 ]E GI ZA[TITI BANKITE TE OD NOVA KRIZA!

O

BLAGICA NOVKOVSKA

REXEP TAIP ERDOGAN

QUP^O [VRGOVSKI

NIKOLA TODOROV

r`avniot zavod za statistika ostana da D bide glavnata institucija

stavnite reformi, a{kite predmeti - za r`avnite revizori mu Usudstvoto, naso~eni pred s$ kon site politi~ari se H D otkrija serija nepravilkoi ja dobli`upredmeti na makedonskoto nosti vo raboteweto i neodgo-

{to }e go sproveduva Popisot na naselenieto vo 2011 godina

vaat Turcija do evropskite standardi, dobija zeleno svetlo od gra|anite

sudstvo, ama za javniot obvinitel se predmeti {to s$ u{te se dr`at vo fioka

vorno potro{eni pari, a toa {to premierot go brani, ne zna~i ni{to

FITIRAAT SAMO GRCITE

E DOBIVA NITU BARA VARDAKS?! UDEL VO VARDAKS SO UCENA

Naftovodot Solun–Skopje be{e del od kupoproda`niot dogovor za Okta. So dogovorot, Helenik petroleum se obvrza da izgradi naftovod, vo koj Makedonija }e ima 20% sopstvenost. Vo 2002 godina, vo Grcija se formira{e pretprijatieto Vardaks, no Makedonija toga{ s$ u{te nema{e akcionerski udel. Prefrluvaweto na akciite be{e usloveno so izdavawe grade`ni dozvoli za baznite stanici za opti~kiot kabel vo naftovodot od Ministerstvoto za transport.Duri vo januari 2008 godina, Arbitra`niot sud vo Pariz go zadol`i Helenik petroleum da & gi dade na Makedonija 20% od kapitalot vo Vardaks. Otkako Okta go izgubi ekskluzivitetot {to go ima{e so dogovorot, Helenik petroleum podnese tu`ba pred Sudot vo Pariz vo 2004 godina. Vladata go izgubi ovoj spor, a Okta so spogodbata za poramnuvawe se obvrza na Makedonija da & prefrli 20% od akciite na naftovodot Solun-Skopje i plus dopolnitelen broj akcii {to korespondiraat so sumata od 2.996.000 dolari. Kupoproda`niot dogovor za Okta be{e sklu~en vo 1999 godina, koga rafinerijata & be{e prodadena na Helenik petroleum za 32 milioni dolari.

Na oficijalnata veb-strana na Elpet Balkanika, koja vsu{nost e sopstvenik na Okta, pi{uva deka pretprijatieto Var-daks e so akcionerski kapital od 60.000 evra i e vo sopstvenost na dvajca akcioneri, Elpet Balkanika so 80% i Vladata na Republika Makedonija so 20%. Tamu stoi i deka vo 2007 godina zna~itelno se zgolemila iskoristenosta na naftovodot vo sporedba so 2006 godina. Vkupnoto proizvodstvo dostignalo 1.060.000 metri~ki toni propusna mo}. objasni kolkav e protokot na surova nafta godi{no niz naftovodot, kolkav profit godi{no ostvaruva Vardaks i zo{to mnozinskiot akcioner odlu~il da ne ispla}a dividenda. Vo evidencijata na Centralniot registar, Boris Rikalovski s$ u{te figurira kako edinstven pretstavnik na dr`avniot kapital vo Vardaks. Vo Vladata, pak, izjavija deka toj ve}e ne e vladin pretstavnik vo Vardaks. So vakvata inertnost na instituciite se poka`a deka Makedonija nema kontrola vrz rabotata na

zaedni~kata firma {to upravuva so naftovodot Skopje- Solun, kade {to dr`avata ima sopstvenost vrz 20% od kapitalot. Vo 2008 godina, toga{niot portparol na Vladata, Ivica Bocevski, izjavi deka akciite se ve}e prefrleni na ime na dr`avata i deka naskoro se o~ekuva

IVICA BOCEVSKI

NOUT VELINK pretstaveni na pretstojniot samit na ministrite za finansii G-20 vo noemvri. Dogovorot e postignat dve godini otkako bankrotot na amerikanskata investiciska banka Leman Bradrs go turna svetot vo globalna ekonomska kriza. Bazel 3 e sozdaden tokmu za da go odbrani bankarskiot sektor od negativnite vlijanija na krizata. Nekoi od bankite koi se pla{at deka nema da mo`at da obezbedat dopolnitelen kapital se protivat na donesuvaweto na ovie standardi. Do noemvri, sekoja od vladite }e treba da gi ratifikuva ovie merki.



GUBITNIK

MERKO BEZ SEKOJA MERKA

M

DIREKTORSKI SMENI VO OKTA

NAFTOVODOT RABOTI DOBRO

dlukata da se zaajaknat kriteriumite te za adekvatnosta na kapitalot pretstavuva funndamentalno jaknewe na bannkarskiot sektor od novi vi {okovi od eventualna finansiska kriza, oceni Bazelskiot komitet koj postigna gna dogovor za novi standardi rdi vo bankarskoto rabotewe. we. Nout Velink, guvernerot na Narodnata banka na Holandija koj pretsedava so Bazelskiot komitet gi sobra guvernerite na najgolemite banki vo svetot i v~era gi izglasaa ovie porestriktivni kriteriumi nare~eni Bazel 3, spored koi minimalnata adekvatnost na kapitalot }e treba da iznesuva najmalku 7%. Toa zna~i deka, bankite treba{e da odvojuvaat najmalku 7 evra za sekoi 100 evra {to gi ~uvaat kako depoziti. Noviot dogovor na Bazelskiot komitet osven zgolemuvawe na osnovniot kapital, predviduva i drugi za{titni merki koi kako paket }e bidat oficijalno

Pretsedatelot na bordot na direktori na skopskata rafinerija Okta, Mihail Mirijantis, koj be{e ~len i na bordot na Helenik petroleum, si odi od pozicijata. Na negovo mesto doa|a Eleftherios Tziolas. Tziolas doa|a od pozicijata menaxer za razvoj na Helenik petroleum vo Solun, a vo 2002 godina bil dr`aven sekretar za trud i socijalna politika vo Sovetot na EU. da se naplatat i dividendite. “Neisplatenite dividendi se za~uvani na posebna smetka i }e bidat isplateni otkako }e bidat sredeni tehni~kite raboti. Parite }e se iskoristat najverojatno za razvojni proekti”, tvrde{e Bocevski. Vo istiot period, Martinovski vo svojstvo na portparol na Ministerstvoto za finansii izjavi deka “profitot {to go ima napraveno naftovodot za ~etiri

PORANEШEN PORTPAROL NA VLADATA “Neisplatenite dividendi se za~uvani na posebna smetka i }e bidat isplateni otkako }e bidat sredeni tehni~kite raboti. Parite }e se iskoristat najverojatno za razvojni proekti”

o`ebi e to~no deka ka rivalitetot na Ohrid id i Struga odi do graanicite na nam dobro poznaatata maksima da mu crkne ne kozata na kom{ijata. No, ako ko stru`ani re{ile da se “natatprevaruvaat” so ohri|ani i vo domenot na bezbednosta na nejzinite gra|ani i turistite, te, toga{ i ezeroto navistina na }e potone od sram. Ako ve}e }e ne e potonato! Minatonedelnata nesre}a na stru{koto krajbre`je, vo koja od struen udar zaginaa trojca stru`ani, ma`i vo najubavite godini na `ivotot i profesijata, mo`ebi ne e direktna vina na gradona~alnikot Ramiz Merko. No, tokmu gradona~alnikot Merko e vinovnikot za neprezemawe na standardnite merki koga vo pra{awe e kontrolata na bezbednosta na ugostitelskite i ostanatite turisti~ki objekti, vo koi spa|a i letnata terasa, fatalna za trojcata stru`ani. Ne se raboti za toa deka, ete, gradona~alnikot treba da odi po site kafeani, kafuliwa, restorani i pla`i za da ja proveruva sostojbata so elektri~nata instalacija.

RAMIZ MERKO No, godinite na stru{kiot urban ba{ibozuk, vo koj tepa~kite me|u u~enicite, uzurpiraweto na pla`ite, bespravnite gradbi, nelegalnite Univerziteti i {to u{te ne bea niven za{titen znak, se tokmu godinite na na~alstvuvaweto na Merko so gradot Struga. Iako kaj nas site krajbre`ni mesta se uvereni deka se biseri na Balkanot, a i po{iroko, koj }e posaka sega da go mine slobodniot vikend ili godi{niot odmor vo nebezbeden grad, poln so problemi? Bez turisti nitu na stru`ani, kako nekoga{ vo pesnite, nema da im bide nitu milo, nitu drago, na Struga du}an da imaat...

MISLA NA DENOT

godini, iznesuva okolu 49 milioni evra i site pari stojat na smetka”.

KOGA SAMI SE PROBIVATE VO @IVOTOT, PO^NUVATE MNOGU RANO DA PRAVITE PARI. JAS IMAV DEVET GODINI KOGA PO^NAV DA NOSAM PRIHOD VO MOETO SEMEJSTVO. TAKA DOBIVATE IMPULS [TO E MALKU POINAKOV, MO@EBI MALKU POSILEN OD KAJ TOJ KOJ GI NASLEDIL PARITE

KIRK KERKORIAN AMERIKANSKI INVESTITOR I MILIJARDER


4 14.09.2010

NAVIGATOR

 SVET

0-24 

...9-GODI[NINA

...UAPSEN „EL GRANDE“

...37 GODINI OD PINO^E

Minuta mol~ewe za `rtvite od 11-ti Septemvri

Padna voda~ot na najozoglaseniot narkokartel

^ileancite ja kamenuvaa policijata

o minuta mol~ewe i zvuci na yvonata vo Wujork e odbele`ana 9-godi{ninata od napadot vrz „kulite blizna~ki“ od Svetskiot trgovski centar na 11-ti Septemvri 2001 godina, vo koj zaginaa 3.000 lu|e.

lavniot ~ovek na meksikanskiot narkokartel Beltran Leiva, Serxo Viqareal, eden od glavnite {verceri na kokain i heroin vo SAD, e uapsen od meksikanskite marinci. Privedeni se u{te dvajca ~lenovi na kartelot.

S

G

I VLADATA MU ODOBRI NA ELEM DA KUPI VOZILA ZA DVA MILIONI EVRA Avtodistributerite Avtonova i Euroimpeks, koi go osporija tenderot bidej}i ne se odbral najpovolniot ponuduva~ i ~ii `albi Komisijata gi odbi kako neosnovani, s$ u{te ne odlu~ile dali pravdata }e ja baraat pred Vrhovniot sud

V

poposka@kapital.com.mk

ladata odobruva Elektrani na Makedonija i pokraj ekonomskata kriza, da potro{i 1,8 milioni evra za nabavka na 65 novi avtomobili. Od kabinetot na premierot Nikola Gruevski ne odgovorija na pra{awata na “Kapital” koja e opravdanosta dr`avnata kompanija da potro{i re~isi dva miliona evra za luksuzni avtomobili, {to e sprotivno na vladinite vetuvawa za {tedewe. Edinstveno velat deka ovie avtomobili se del od revitalizacijata na ovaa kompanija, {to e identi~en stav so toj na direktorot na ELEM, Vlatko ^ingoski. “Nabavkata na ovie vozila e del od investiciskata aktivnost za revitalizacija i zajaknuvawe na proizvodstveniot kapacitet na kompanijata. Ovie avtomobili se osnovno sredstvo za rabota, del se od proizvodstveniot proces. Inaku, Vladata ostanuva na stavot deka treba da se racionaliziraat buxetskite rashodi vo odredeni segmenti”, veli Martin Martinovski, portparol na Vladata. So amin od Vladata, ELEM vo slednite tri godini }e

potro{i dva milioni evra za nabavka na “audi A6” od 60.000 evra za top-menaxmentot, {est avtomobili “audi A4”, i luksuzni tereneci “lend rover” po cena do 70.000 evra. Nabavkata od 1,8 milioni evra, ^ingoski ja pravda so zastareniot vozen park. Objasnuva deka tro{eweto na ovie pari ne treba da se povrzuva so ekonomskata kriza. “Ne stanuva zbor za nabavka na vozila, tuku za usluga lizing na lesni vozila za potrebite na kompanijata poradi celosno zastareniot vozen park. Toj vo prosek e postar 10-12 godini i e so izminati nad 300.000 kilometri. Dali vie bi se ~uvstvuvale bezbedno vo takvi vozila? Mese~nite tro{oci pak, za odr`uvawe na postojniot zastaren vozen park se pogolemi od mese~nata rata za novite lizing-vozila. Ne treba da se me{a krizata so nabavkata na vozila zatoa {to i vo kriza nie morame da rabotime i da proizveduvame struja, a vozilata ni se neophodno potrebni za rabota. Pa i drugi kompanii pravat vakvi golemi nabavki na vozila”, objasnuva za “Kapital” direktorot na ELEM,

 3 FAKTI ZA...

7,7% 16,8% 8%

SE POVISOKI PRODA@NITE CENI NA INDUSTRISKITE PROIZVODI NA DOMA[NIOT PAZAR VO AVGUST GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI PORASNALE PRODA@NITE CENI NA INDUSTRISKITE PROIZVODI VO GRUPATA ENERGIJA VO AVGUST PORASNALE PRODA@NITE CENI NA INDUSTRISKITE PROIZVODI VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA

Vlatko ^ingoski. ELEM i lani nabavi 13 vozila vo vrednost od 600.000 evra. ^ingoski tvrdi deka kupile 10 tenk-vozila za prevoz na vraboteni niz rudnicite i za tri kombivozila “partner” za prevoz na vraboteni vo hidrocentralite Kozjak i Sveta Petka. ELEM mo`e da gi nabavi vozilata otkako Dr`avnata komisija za `albi po javni ja promeni odlukata za poni{tuvawe na tenderot od pred tri meseci. “Postapivme po odlukata na Upravniot sud, koj oceni deka Dr`avnata komisija odlu~uvaj}i po slu`bena dol`nost po `albata go povredila Zakonot za javni nabavki koga finansiskiot plan na ELEM go cenela od aspekt na obezbedenite pari za sproveduvawe na trigodi{nata javna nabavka. Toa spored Sudot ne mo`elo da bide predmet na ispituvawe na Komisijata. No, jas smetam deka ne e taka”, veli Maja Malahova, pretsedatel na

se sudrija so policijata.

 DVA, TRI ZBORA

 NEMA PRE^KI ZA NABAVKA NA NOVITE AVTOMOBILI

KATERINA POPOSKA

ove}e od 3.000 lu|e se sobraa vo glavniot grad na ^ile, obele`uvaj}i 37 godini od krvaviot pu~ so koj na vlast dojde P porane{niot diktator Augusto Pino~e. Nekoi od demonstrantite

dr`avnata Komisija za `albi po javni nabavki. Avtodistributerite Avtonova i Euroimpeks, koi go osporija tenderot bidej}i ne se odbral najpovolniot ponuduva~ i ~ii `albi Komisijata gi odbi kako neosnovani, se vozdr`ani od komentar. S$ u{te ne odlu~ile dali pravdata }e ja baraat pred Vrhovniot sud. ELEM }e gi kupi vozilata od Por{e Makedonija, Automakedonija i od Automotiv grup. “Spored na{ite informacii, izbrani se pove}e ponuduva~i za soodvetnite lotovi i za sekoj lot poedine~no izbrani se ponuduva~ite so najpovolnite ponudi. Iako vo mnogu lotovi ne sme izbrani bidej}i konkurentite ponudija poniski ceni, smetame deka ovoj tender be{e izveden krajno transparentno i profesionalno i vo duhot na fer-plejot”, objasnuva eden od distributerite koi go dobija tenderot.

“Pariz }e se zalaga za zabrzan pat na Srbija kon Evropskata unija, otkako e postignat dogovor za kosovskata rezolucija. Toa dade mnogu povolna atmosfera na relacija Belgrad-Brisel i logi~no bi bilo vo Evropskata komisija {to pobrzo da se dostavi kandidatura za ~lenstvo” @AN FRANSOA TERAL ambasador na Francija vo Srbija

“So noviot zakon ne se diskriminiraat `enite, zatoa {to treba pove}e da rabotat od ma`ite za da go ostvarat potrebniot sta`. Problemot ne e dol`inata na pla}awe, tuku samo platite. Nivnite plati se pomali od tie na ma`ite koi rabotat ista rabota” ERIK VERT minister za trud na Francija

“Vladata ve}e nema da voveduva novi merki za {tedewe, a restrukturiraweto na dr`avniot dolg bi bilo katastrofalno za kredibilitetot na zemjata i za nejzinata ekonomija. Ako se suspendira otplatata na zaemot, bankarskiot sistem }e bankrotira” JORGOS PAPANDREU premier na Grcija

 GADGETS

 PROCENKI...  ERVAN FUERE evroambasador

NE FANTAZIRAJTE DEKA VO 1995 STE MO@ELE DA STANETE ^LENKA NA EU I NATO

S

ekoj {to tvrdi deka Makedonija vo 1995 imala {ansa da vleze vo EU i NATO ima bujna fantazija,- veli evroabmasadorot Ervan Fuere. “Moram da ka`am deka sekoj onoj {to sugerira deka takva mo`nost postoela vo 1995-ta godina, ima navistina bujna fantazija. Bidej}i, samo da spomenam, deka 1995 godina e vreme koga [vedska i Finska se priklu~ija kon EU. Vo 1995-ta ne gi ni po~navme pregovorite so site zemji {to se priklu~ija na EU, podocna vo 2004-ta. Toga{ nemavme vospostaveno nitu diplomatski odnosi. Spored mene site takvi debati se samo zaludno tro{ewe na vreme, namesto da se fokusirame na idninata”, izjavi Fuere.

^ASOVNIK SO VGRADENA KAMERA

U

{te eden stiliziran gaxet se najde na listata {pionski pomagala koi go preplavija svetskiot pazar. Stanuva zbor za noviot ~asovnik so vgradena kamera, ~ie mesto e na va{eto biro, so cel vo sekoe vreme da go naso~ite vo pravecot

vo koj treba da se snima. Ovoj ured e tolku mal {to mo`e da se koristi i kako xeben ~asovnik. Ima VGA video i audio-kamera i izlezi vo AVI format, kako i mikro SD slot za memoriska karti~ka koja ovozmo`uva pobrzo i polesno prefrlawe vo kompjuter. Baterijata trae so denovi.


POLITIKA

14.09.2010

15 NOVI DIREKTORI ^EKAAT ZA RAZRE[UVAWE?!

P

rodol`uvaat smenite na direktori od vla-deja~kata VMRO– DPMNE. Visok vladin funkcioner za “Kapital” veli deka u{te na nekoja od slednite vladini sednici se o~ekuva da bidat razre{eni 15 novi direktori od redovite na ovaa partija. Imiwata i instituciite ne se otkrivaat, no istiot izvor veli deka vo nikoj slu~aj ne se raboti za najava za mo`na vladina rekonstrukcija. “Nema da ima smeni na ministri ili zamenici na ministri. “^istkata” ostanuva na ova nivo, na ovoj e{alon na funkcioneri.

“OBRA]AWA” – NOVA KNIGA NA SR\AN KERIM

K

gi ocenuvaat kako sme{ni, neseriozni i namerni {pekulacii. [to se odnesuva do najavite za novi smeni, od VMRO–DPMNE se ograduvaat od komentar. Velat deka celata situacija e “prenaduvana”, no ne negiraat eventualni novi promeni. “Se analizira rabotata, uspesite i postignuvawata na site funkcioneri i se zemaat predvid i kapacitetite na instituciite i na poedincite za da se sprovedat odredeni vladini politiki” veli za “Kapital” direktorot na Centarot za komunikacii na VMRO–DPMNE, Ilija Dimovski.

Se raboti za vnatrepartiski borbi za prevlast, za vnatrepartiski vriewa koi rezultiraat so rotacija ili so razre{uvawe od funkciite. Sekoj si se borel i se bori za podobra pozicija. Sega e vreme da se dobie zaslu`enoto ili da se plati za ona {to se nema sraboteno” brifiraat za “Kapital” izvori od Vladata. Deka nema da ima promena na ministrite tvrdat i od VMRO–DPMNE, od kade {to, informaciite deka premierot Nikola Gruevski po direktorskite smeni }e se prefrli na ras~istuvawe na ministerskite dvorovi,

5

nigata "Obra}awa", od porane{niot Pretsedatel na 62-to zasedanie na Generalnoto sobranie na ON, d-r. Sr|an Kerim, v~era be{e promovirana vo hotelot Aleksandar Palas. "D-r. Kerim poka`a deka Makedonija mo`e da ima uspe{na multilateralna diplomatija, koja ne samo {to u~estvuva vo me|unarodnite organizacii, tuku seriozno pridonesuva i rakovodi so politikite i so odlukite na istite. Makedonija doka`a ne samo deka stigna do edna od najvidlivite funkcii vo svetot, tuku i deka aktivno

dava svoj pridones vo toj kontekst", izjavi ministerot za nadvore{ni raboti Antonio Milo{oski. Postojaniot koordinator na ON vo Skopje, [eldon Jet, e voodu{even od dalekuvidnosta na zabele{kite na Kerim iska`ani pred OON. "Globalnite temi za koi d-r. Kerim govore{e so golema elokvencija vo tekot na negoviot uspe{en mandat dopiraat mnogu pra{awa vo ramkite na OON, za koi nie rabotime denes zaedno so partnerite od vladata i gra|anskoto op{testvo.

OPOZICIJATA GO SPORI PREDLOG- ZAKONOT ZA DR@AVNA POMO[

[E]ERINSKA: SE NOSI ZAKON ZA PARTIJATA

 Dodeka za vladata, so predlog-zakonot za dr`avna pomo{ se jakne ulogata i nezavisnosta na Komisijata za za{tita na konkurencijata so koj & se vrzuvaat racete na Vladata, opozicijata tvrdi deka toj e samo na~in za favorozirawe na partiski firmi i za nagraduvawe na partiski vojnici

N

GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

amesto zakon za dr`avna se nosi zakon za partiska pomo{. Vaka opozicijata go ocenuva predlog-zakonot za dr`avna pomo{, so koj treba da se pottikne i zajakne slobodnata ekonomija i zdravata konkurencija vo dr`avata. SDSM tvrdi deka ovie zakonski izmeni ne samo {to ne se usoglaseni so evropskoto zakonodavstvo, tuku otvoraat i mo`nost za negovi ponatamo{ni zloupotrebi. #Zakonot ne se usoglasuva so su{tinata na EU-zakonodavstvoto, tuku se prenesuvaat

samo tehni~kite odredbi od istoto. Taka, zakonot ne dava ograni~uvawe na iznosot koj mo`e da se dodeli kako dr`avna pomo{, osven minimalniot, {to otvora vrata za negova zloupotreba", veli prateni~kata na SDSM, Radmila [e}erinska. Vakviot problem, so nejasno definirani kriteriumi za na~inot na koj mo`e da se dobie dr`avna pomo{, sozdava eden neefikasen zakon, koj namesto da regulira, toj dopolnitelno sozdava haos i pogolema mo`nost za negova zloupotreba, re~e pratenikot, Igor Ivanovski. Spored nego, eklatanten primer za zloupotreba na ovoj zakon e primerot so ko{arkarot Pece K

Numovski, na koj premierot Nikola Gruevski, mu dodeli plac na Vodno, dr`avno zemji{te, kako dr`avna pomo{ za mesto na koe trebe{e da niknat sportski tereni, no namesto toa se gradea luksuzni stanbeni zgradi, re~e toj. U{te eden kriterium koj go spore{e opozicijata, e toa {to Vladata e edinstveniot predlaga~ na podzakonski akti, {to pretstavuva apsolutno kr{ewe na pravilata na dr`avana pomo{, bidej}i na toj na~in Vladata ima dvojna uloga: "Vladata em dava dr`avna pomo{, em kontrolira na koj i pod koi uslovi }e mu bide dodelena istata", ocenuva [e}erinska. O

M

E

R

C

I

J

A

Spored VMRO-DPMNE, pak, novata regulativa e od isklu~itelno zna~ewe oti ima zada~a da ja zajakne ulogata i nezvisnosta na regulatornoto telo pod ~ija kapa e zakonot za dr`avna pomo{. "So ovoj zakon se jakne ulogata i nezavisnosta na Komisijata za za{tita na konkurencijata kako nezavisno regulatorno telo, a so toa & se vrzuvaat racete na Vladata. Poradi toa vakiot zakon nema za cel da sozdade haos, tuku so nego se zacvrstuva Komsijata kako regulatorno telo {to tokmu }e pridonese da se namalat zloupotrebite za dodeluvawe na dr`avna pomo{", veli prateni~kata od VMRO-DPMNE, Silvana Boneva. L

E

N

O

G

L

A

S


6 14.09.2010

DVE GODINI OD GLOBALNATA EKONOMSKA KRIZA

SVETOT SÈ U[TE SE PLA[I O

S

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

o objavuvaweto na bankrotot od strana na edna od najgolemite finansiski institucii vo SAD, Leman bradrs (Lehman Brothers) na 15 septemvri 2008 godina oficijalno be{e potvrdeno deka globalnata ekonomija e vo recesija, iako prvite ekonomski problemi go potresoa svetot na krajot od 2007 godina. Ona {to zagri`uva e faktot {to golem broj svetski ekonomski eksperti smetaat deka taa s$ u{te go nema ka`ano svojot posleden zbor. Krizata be{e producirana od slabata likvidnost na bankarskiot sistem na SAD, poradi {to bankite bea prinudeni da prezemat nepopularni merki za da spre~at krah. Toa direktno vlijae{e vrz ekonomskata aktivnost, prvi~no vo SAD, a potoa i niz cel svet. Svetskata ekonomija po 2007 godina ve}e nikoga{ nema da bide ista. Vo ekonomskata teorija ovoj period }e bide okarakteriziran so tri ekonomski termini, dotoga{ nepoznati i retko primenuvani vo svetskata ekonomska praktika: bailout ( pari~na pomo{ od dr`avata), credit crunch (strogi uslovi za davawe zaemi i krediti) i cutting costs (ostvaruvawe profitabilnost preku kratewe tro{oci). Spored mnogumina, ona {to se slu~i so svetskata ekonomija vo izminatiov period slobodno mo`e da se definira kako najlo{a ekonomska, no i finansiska kriza so koja ~ove{tvoto nekoga{ se soo~ilo, polo{a i od Golemata depresija vo 1930 godina, koja go turna svetot vo Vtorata svetska vojna. Krizata pridonese za propa|awe na klu~ni biznis-aktivnosti, pad na potro{uva~kite mo`nosti na gra|anite, koi izrazeni vo brojki spored nekoi analizi iznesuvaat duri nekolku iljadi milijardi dolari. Vedna{ po ekonomskiot {ok, koj krizata za relativno kratko vreme go predizvika kaj dr`avite, bea prezemeni pazarni, no i regulatorni merki so cel sanirawe na posledicite, no i spre~uvawe na idni ekonomski krizi. I pokraj vakvite aktivnosti, od svetskata ekonomija s$ u{te ne se otstraneti va`nite rizici i opasnosta od nova, u{te

4

Capi Ca pita pi tall On ta One Fi Fina nanc ncia iall Co Corp rp

5

Sunn Trust Su Tr t

7

U.S. U. S. Ban ankc an kcorpp Morgan an SSta tanley ta

10

Goldma Go mann Sa ma Sachs

10 11

Chry Ch rysl ry sler sl er

16 6

GMAC GM Wells Fa Farg rgo

25

JP Mor organ Ch Chase

25

Citi Ci tigr grou oupp

455

Bank Ba nk ooff Am Amer eric icaa

455 4

5 51

Genera Ge ral Moto ra tors

63

Fred Fr eddi ed diee Ma Macc

70 0

AIGG AI

85 5

Fann Fa nnie ie M Mae 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

 Kako glavni vinovnici za po~etokot na krizata se smetaat regulatornite tela i kreditnite rejting-agencii. Ovie institucii ne uspeaja da napravat to~na procenka na rizicite vo koi vleguvaat bankite i da ja prisposobat regulativata na “fintite” na finansiskite pazari od 21 vek pogolema kriza, iako mnogumina 2010 godina ja smetaat za godina na zazdravuvawe. Zatoa so golemo vnimanie i pretpazlivost treba da se sfatat porakite na del od ekonomskite eksperti deka s$ u{te sme daleku od izlez od ekonomskata kriza. PO^ETOCI NA KRIZATA Kolapsot na pazarot na nedvi`nosti vo SAD kon krajot na 2006 godina vo 2007 godina dovede do pad na vrednosta na obvrznicite povrzani so cenata na ovie nedvi`nosti. Samo nekolku godini prethodno niskite kamatni stapki prosledeni so vlezot na golem broj fondovi, dovede do sozdavawe na odli~ni uslovi za dobivawe krediti od bankite. Vakvata situacija dovede do rast na prometot i izgradabata na nedvi`nosti. Zaemi od razli~ni tipovi (hipotekarni

krediti, karti~ki, avtokrediti) se dobivaa mnogu lesno, a u{te polesno raste{e zadol`enosta na gra|anite. Bea kreirani i novi vidovi finansiski instrumenti, t.n. hipotekarni obvrznici, ~ija vrednost be{e povrzana so isplata na hipotekarni krediti i so cenata na hipotekarniot imot. Ovoj nov instrument im ovozmo`i na investitorite da vlo`uvaat vo pazarot na nedvi`nosti vo SAD. Vedna{ {tom padna vrednosta na ovie obvrznici, predizvikana od padot na cenata na nedvi`nostite vo SAD, porasnaa zagubite na investitorite na globalnite finansiski pazari, a so toa i nedoverbata. Toa go presu{i bogatstvoto na potro{uva~ite i na investitorite, a predizvika i erozivni dvi`ewa vo svetskiot bankarski sistem. Golema gre{ka, spored mnogumina,

ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

GRUEVSKI MOL^I ZA LO[ITE REZULTATI

“To~no e deka za padot na makedonskata ekonomija vo 2009 godina svoe vlijanie ima{e i svetskata kriza. No, mo`evme da pomineme podobro. Se se}avame kako lo{o reagira{e Vladata na po~etokot od krizata, velej}i deka krizata nemalo da n$ pogodi, pa deka }e sme imale korist od krizata, pa deka najstra{noto pominalo, a gledame kade sme. Kojznae kolku pati go slu{navme premierot Gruevski kako se fali deka vo 2009 godina sme imale tret najmal pad na ekonomijata vo Evropa. Zo{to premierot Gruevski ne im ka`e na gra|anite deka, spored podatocite na Evrostat, vo prvite tri meseci od 2010 godina imame polo{ rezultat vo dvi`eweto na ekonomijata od najmalku 22 zemji vo Evropa, me|u niv i od Crna Gora i od Srbija? Sli~en rezultat se o~ekuva i za vtoriot kvartal od godinava. Zna~i, premierot Gruevski se fali deka sme imale tret najmal pad na ekonomijata vo 2009 godina, ama mol~i deka pove}e od 20 zemji vo Evropa imaat podobar rezultat od nas vo 2010 godina.”

e {to vo ovoj period nositelite na politikata ne uspeaja da go prepoznaat s$ pogolemoto zna~ewe na investiciskite banki i na hexfondovite. Ovie institucii me|u golemite finansiski igra~i se poznati i kako “bankarski sistem vo senka” poradi toa {to stanuvaat ednakvo zna~ajni kako i ve}e postoe~kite banki i vo toj period se glavni kreditori na amerikanskata ekonomija. No, namaluvawe na nivnata aktivnost preku kreditirawe na ekonomijata gi zabavi, pa duri i zapre del od ekonomskite aktivnosti. Vakviot kolaps se odrazi vrz site finansiski institucii i toa ne samo vo SAD, tuku i globalno. Vedna{ bea pokrenati pra{awa vo vrska so solventnosta na bankarskiot sistem, {to dovede do namaluvawe na kreditnata aktivnost na bankite

na globalno nivo. Kamatite porasnaa, a gra|anite i investitorite se soo~ija so dva problemi. Se zgolemija nivnite obvrski kon ovie finansiski institucii, koi i prethodno mnogu te{ko gi servisiraa, se izgubi doverbata i taa be{e zameneta so strav. Novonastanatata situacija i toa kako ima{e silen udar vrz svetskite berzi. Hartiite od vrednost, surovinite, fju~ersite kako i drugite finansiski instrumenti i derivati do`ivuvaat golemi zagubi. Trgovskata razmena isto taka se soo~i so te{kotii. Novite investicii se retki, a ve}e zapo~natite se stopirani i ostaveni za nekoe podobro vreme. Opa|a i produktivnosta na kompaniite, se otpu{taat vraboteni, se zatvoraat celi fabriki.

MAKEDONIJA OD KR

I

ako Vladata ubeduva{e deka makedonskata ekonomija nema da bide pogodena od svetskata ekonomska kriza, toa ne be{e slu~aj. Ekonomijata vo 2009 godina vleze vo recesija, a Vladata donese ~etiri paketi antikrizni merki. Celta be{e so ovie antikrizni merki da se obezbedi nepre~eno odvivawe na ekonomskata aktivnost na makedonskite kompanii vo uslovi na namalena likvidnost vo site sferi na stopanstvoto, kako i na zategnati kreditni uslovi od bankite. No, ovie antikrizni merki ne gi dadoa o~ekuvanite efekti. Stopanstvoto s$ u{te se davi vo nelikvidnost, a i dr`avniot buxet te{ko se polni. Firmite se `alat deka i dr`avata im dol`i mnogu pari, a Vladata oficijalno go prodol`i rokot za pla}awe na nejzinite obvrski kon kompaniite. Sepak, ministerot za finansii Zoran Stavreski vo neodamne{noto intervju za nedelnikot “Kapital” izjavi deka Vladata vo izminative

~etiri godini doka`ala deka e mnogu stabilen partner na stopanstvoto. “U{te minatata godina dr`avata napravi mnogu za podobruvawe na likvidnosta i solventnosta na firmite preku merkite so koi ovozmo`i reprogramirawe na obvrskite po danoci i pridonesi, prostuvawe na kamati, nulta dano~na stapka na danokot na dobivka itn... Za razlika od mnogu zemji vo Evropa, vo Makedonija, danocite i vo vakvi krizni vremiwa ostanaa niski i nepromeneti. Toa e najgolemata poddr{ka za makedonskoto stopanstvo”, re~e Stavreski. Izostanaa i o~ekuvanite stranski investicii. Vladata tvrdi deka toa e rezultat na krizata, no vo drugite zemji vo regionot, sepak ima stranski investicii. Toa ne e slu~aj i so Makedonija. Doma{nite eksperti i ponatamu smetaat deka problemite so koi se soo~i makedonskata ekonomija za vreme na svetskata ekonomska kriza se istite so koi ovaa ekonomija


14.09.2010

7

OD BANKROT POTFRLIJA REJTINGAGENCIITE

Glavnata vina za po~etokot na krizata, ekonomskite kriti~ari ja lociraat vo neuspehot na regulatornite tela i na kreditnite rejtingagencii. Spored niv, ovie institucii ne uspeale da napravat to~na procenka na rizicite povrzani vo prvo vreme so hipotekarnite krediti, kako i so finansiskite instrumenti povrzani so niv. Svojata kritika ja definiraat samo so edna maksima “dr`avite ne uspeaja da ja napravat regulatornata politika kompatibilna na finansiskite pazari od 21 vek”. Kako posledica na toa na 15 septemvri 2008 godina, finansiskata institucija Leman Braders podnese oficijalna prijava za bankrot. EFEKTI VRZ GLOBALNATA EKONOMIJA Ekonomskata kriza rezultira{e so najgolemata reforma na bankarskite sistemi napravena koga i da bilo. Vakvata prudentnost, sepak doa|a docna so ogled na toa {to finansiskata kriza ima{e stra{ni negativni efekti vrz globalnata ekonomija. Ekspertite predupredija deka dokolku ne zazdravi globalnata likvidnost, mo`e da se soo~ime so prodol`ena recesija ili so ne{to u{te polo{o. Spored ekonomistite od investiciskata banka UBS, mo`no e da se vlo{i ekonomskata situacija dokolku ne se prezemat redica antikrizni merki. Kako predlog-merki gi naveduvaat kapitalnite injekcii od vladite, sistemski korektivni merki, namaluvawe na kamat-

545

miljardi dolari se potro{eni na ime dr`avna pomo{, poznata kako “bailout” vo SAD

843

kompanii i finansiski institucii vo SAD za vreme na krizata dobija pari~na pomo{ od dr`avata

nite stapki od bankite i zgolemuvawe na kreditnata aktivnost. Vo sprotivno svetskata ekonomija }e se soo~i so bankrot na dr`avi, kako {to be{e slu~ajot so Island, kade {to krahiraa trite najgolemi banki, vklu~uvaj}i ja i centralnata banka. Na 3 noemvri 2008 godina, Evropskata komisija predvide nezna~itelno mal rast na BDP kaj zemjite od EU, ednakov na 0,1% za 2009 godina i duri negativen rast od -1% za Velika Britanija, Irska i [panija. Nekolku dena podocna, Bankata na Anglija (Bank of England) i Evropskata Centralna Banka (European Central Bank) objavija namaluvawe na kamatnite stapki na kreditite od 4,5% na 3%, a mnogu dr`avi zapo~naa da davaat paketi so pomo{ na nivnite ekonomii i industrii. Kako posledica na ekonomskata kriza, zemjite od EU se soo~ija so nov problem – golem javen dolg. Ovoj problem najsilno se odrazi vo ~etiri dr`avi (Portugalija, Italija, Grcija i [panija), a od niv najpogodena s$ u{te e ekonomijata na Grcija. Vo ekonomskata literatura ovie dr`avi go dobivaat nazivot PIGS (sviwi) blagodarenie na prvite po~etni imiwa od angliskite nazivi na ovie dr`avi. Soo~eni so ogromni buxetski deficiti i nemo`nost da go servisiraat javniot dolg se pojavi strav deka na ovaa grupa dr`avi ve}e }e nema koj da im pozajmuva pari poradi {to mo`e da bankrotiraat. Soo~eni so vakviot

 Bankrotot na Leman Braders go ozna~i po~etokot na svetskata ekonomska kriza

zaedno, na krajot od 2008 godina otkupija dr`aven javen dolg i problemati~ni sredstva kaj nekoi banki vo vrednost od 2.500 miljardi dolari. Ovaa intervencija e najgolemata likvidna injekcija na kreditnite pazari koga i da bilo napravena vo dosega{nata istorija. Isto taka vladite na EU i SAD vo ovoj period napravija i dokapitalizacija na najgolemite banki i toa za iznos od 1.500 miljardi dolari preku kupuvawe novoizdadeni akcii od bankite. Vo prilog na prezemenite merki e i finansiskata reforma koja administracijata na pretsedatelot Barak Obama uspe{no ja proturka vo Senatot duri vo 2010 godina, iako e donesena u{te na samiot po~etok na negoviot mandat. Klu~nite momenti na ovaa reforma se odnesuvaat na za{tita na potro{uva~ite, platite na izvr{nite direktori, finansiskite kontroli na bankite i adekvatnosta na nivniot kapital, voveduvawe pro{irena regulativa za bankarskiot sistem i najva`noto - pro{iren i zasilen avtoritet na Federalnite rezervi i ograni~uvawe na bankite vo trgovijata so nedvi`nosti. Efektite od site dosega prezemeni merki doprva treba da se vidat. Nivnata cel e sanirawe na posledicite od krizata, no i vra} awe na doverbata vo finansiskite institucii na globalno nivo, kako edni od najva`nite dvigateli na svetskata ekonomija.

ishod na 7 maj ovaa godina be{e SAD, kako i golem broj centralni odobren dolgobaraniot i neophoden banki, otkako ja uvidoa novonastafinansiski paket za pomo{ na natata ekonomska realnost prezedoa Grcija. Za pomo{ na Grcija be{e ~ekori za zgolemuvawe na pari~nata formiran fond od 750 miljardi masa so cel da se izbegne rizikot dolari, namenet za pomo{ i na od deflatorna spirala (zgolemena ostanatite evropski dr`avi koi }e nevrabotenost i niski plati prose soo~at so deficit vo nivnite duciraat namalena potro{uva~ka). buxeti. Fondot be{e formiran od Poradi vladite vovedoa ogromni Evropskata centralna banka. fiskalni stimulativni paketi. FED vo Zemjite vo razvoj isto taka zabavija SAD usvoija dva paketi vo vkupen izvo svojot razvoj. Na primer, Kam- nos od nad 1.000 miljardi dolari. boxa vo 2007 godina ima{e ekonom- Zapiraweto na kreditnite akski rast od 10%, a vo 2009 godina, tivnosti se zakani so kolaps na nula. Kenija od 7% se svede na 3%. celokupniot finansiski sistem. Ova se dol`i na padot vo trgovskata Zatoa odgovorot na FED, kako i razmena, na cenite na surovinite, na Evropskata centralna banka, investiciite i na doznakite od str- be{e neophoden i dramati~en. anstvo, koi vo ovie zemji gi ispra- Ovie dve finanasiski institucii, }aat nivnite imigranti. Vo XON JONOVSKI minatata godina Obedinetite nacii objavija pad na FINANSISKI EKSPERT I OKOLU 210 MILIONI LU\E SE BEZ RABOTA sevkupnite investiciski DIREKTOR NA PHALANX CAPITAL. Dve godini po po~etokot na procenuva deka vo narednite 10 aktivnosti na globalno “Svetskata kriza pridonese za namalunivo, a osobeno vo zemjite globalnata ekonomska kriza, godini, }e bidat potrebni pove}e od vawe na agregatnata potro{uva~ka na od Bliskiot Istok kako Me|unarodnata organizacija na tru440 milioni novi rabotni mesta za dobra i uslugi, a od finansiski aspekt rezultat na namalenite dot (MOT) procenuva deka nevraboda se apsorbiraat novite rabotsega e mnogu pote{ko da se obezbedat potrebi za nafta. tenosta na svetsko nivo e zglemena nici, a u{te dopolnitelni za da se finansiski sredstva i za kompaniza 30 milioni lu|e vo odnos na namali nevrabotenosta nastanata od ODGOVOR NA KRIZATA ite, no i za dr`avata” Federalnite rezervi na 2007 godina. krizata. Okolu 210 milioni lu|e se bez “Golemata recesija ostavi golema rabota, {to e najvisko nivo vo nevrabotenost kako bolno nasledistorijata, a 80% od svetskoto stvo i ova uni{tuvawe gi zagrozuva naselenie nema pristap do nikakva `iveeweto, bezbednosta i dostoinsocijalna za{tita. Okolku 1,2 milstvoto na milioni lu|e niz celiot jardi lu|e, odnosno 40% od svetskata svet. Me|unarodnata zaednica mora rabotna sila s$ u{te ne zarabotuda se podigne i da odgovori na vaat dovolno za tie i nivnite predizvikot. Sega e vreme za kolekfamilii da se izdignat nad nivoto tivna akcija”, izjavi na siroma{tija od dva dolari na se soo~uva od po~etokot na nezavisnosta na kaj ostanatite dr`avi, opfa}ajki dva bitni dela direktorot den. dr`avata. na ekonomskite aktivnosti finansiskiot sektor na MMF, Nakratko ka`ano, Makedonija e postojano vo i potro{uva~kata. Analiziraj}i gi dolgoro~nite preDominik kriza taka {to momentalnata situacija e samo “Krizata ima{e i s$ u{te ima vlijanie vrz dizvici za nevrabotenosta, MOT [tros Kan. del od na{eto sekojdnevie. Spored analiti~arite, makedonskata ekonomija. Gledano od finansiski krizata i vo Makedonija, no i vo svetski ramki aspekt, sega e daleku pote{ko da se obezbedat i ponatamu }e bide aktuelna s$ dodeka dr`avite finansiski sredstva i za kompaniite, no i za ne zapo~nat re{enijata da gi adresiraat na dr`avata. Seto toa rezultira so namalena invesZORAN STAVRESKI glavniot problem, a toa e nivnata pregolemata ticiska aktivnost, odnosno povlekuva namaluvawe MINISTER ZA FINANSII zadol`enost na zemjite, no i na kompaniite. na investiciite, kako kaj portfolio-investiciite, “U{te minatata godina, dr`avata napravi mnogu za “Svetskata ekonomska kriza s$ u{te ne e taka i kaj strate{koto investirawe”, smeta podobruvawe na likvidnosta i solventnosta na zavr{ena. Duri smetam deka vo narednite godini Jonovski. firmite preku merkite so koi ovozmo`i repropostoi golem rizik od dramati~ni turbulencii i Vo vrska so perspektivite i mo`nite re{enija gramirawe na obvrskite po danoci i pridona finansiski, no i na ekonomski plan. Daleku za izlez od krizata, toj smeta deka glaven prenesi, prostuvawe na kamati, nulta dano~na sme od krajot na krizata bidej}i re{enijata i duslov e kreiraweto dobra, a so tek na vreme stapka na danokot na dobivka itn... Za merkite koi se prezemaat ne se naso~eni kon i izvonredno funkcionalna biznis-klima bez razlika od mnogu zemji vo Evropa, vo osnovata na problemot, a toa e pregolemata razlika na toa koj se nao|a na vlast. Jonovski Makedonija, danocite i vo vakvi krizni zadol`enost”, smeta Xon Jonovski, finansiski predlaga i {tedewe i racionalno koristewe vremiwa ostanaa niski i nepromeneti. ekspert i direktor na *Phalanx capital. na ograni~enite finansiski resursi. Spored Toa e najgolemata poddr{ka za makedonSpored nego, makedonskata ekonomija i toa kako nego, tro{eweto na dr`avni pari ne e lo{a skoto stopanstvo” gi po~uvstvuva posledicite od svetskata ekonomska strategija, no dokolku tie se vlo`uvaat vo kriza. Toj veli deka tie vlijaele sli~no kako i kapitalni investicii.

RIZA VLEZE VO KRIZA


8 14.09.2010

KOMENTARI I ANALIZI

BAZEL GI ZAJAKNA STANDARDITE ZA SIGURNOST NA BANKITE

MAKEDONSKITE BANKI KAPITALIZIRANI I NAD OBVRSKITE Svetskite bankari usvoija novi standardi Bazel 3, so koi bankite }e se {titat od nova kriza. Guvernerot Petar Go{ev, koj prisustvuva na sostanokot vo Bazel, za “Kapital” tvrdi deka makedonskite banki ve}e gi ispolnuvaat ovie novi obvrski. ALEKSANDAR JANEV

M

janev@kapital.com.mk

akedonskiot bankarski sektor e dobro kapitaliziran i bankite gi ispolnuvaat novite standardi od Bazelskiot komitet, duri i dvojno pove}e od utvrdenite limiti, izjavi za “Kapital” guvernerot na Narodnata banka, Petar Go{ev, koj e na sostanokot na guvernerite vo Bazel. Svetskite bankari od 27 zemji-~lenki na Evropskata unija v~era gi izglasaa novite restriktivni merki so cel da im pomognat na bankite podobro da se spravat so finansiskata kriza. Spored novite standardi Bazel 3, osnovnata adekvatnost na kapitalot na bankite ne treba da bide poniska od 7%. Toa zna~i deka bankite treba da odvojuvaat najmalku sedum evra za sekoi 100 evra depoziti. Vo po{iroka smisla, adekvatnosta na kapitalot poka`uva kolku bankite se podgotveni da gi apsorbiraat zagubite vo raboteweto

BIS Banka kade {to se odr`uva sostanokot na Bazelskiot Komitet

poradi site rizici na koi se izlo`eni. Kolku e povisoka stapkata na adekvatnost, tolku bankite se postabilni. “Krizata poka`a deka bankite ne bea soodvetno kapitalizirani vo odnos na rizicite {to se pojavija i poradi toa tie imaa seriozni problemi da ja odr`at likvidnosta. Tokmu poradi problemite vo bankarskiot sistem generalno, me|unarodnata zaednica koordinirano prezede merki za zgolemuvawe na osnovniot bankarski kapital

i podignuvawe na kvalitetot na kapitalot. Se voveduvaat novi standardi, nare~eni Bazel 3, za upravuvawe so likvidnosta i soodvetni obvrski za razli~ni nivoa na likvidnost. Osven toa, se voveduva dopolnitelno izdvojuvawe na kapital za odredeni finansiski instrumenti koi dosega ne bea tretirani. No, takvite instrumenti s$ u{te ne funkcioniraat vo Makedonija”, veli Go{ev. Iako Makedonija nema obvrska da gi sproveduva ovie

bankarski standardi bidej}i ne e ~lenka na EU, NBM najavi deka }e gi primeni site obvrski koi }e bidat vo nasoka na podobruvawe na stabilnosta i sigurnosta na doma{niot bankarski sektor. “Site standardi {to }e proizlezat od me|unarodnata zaednica, a se vo nasoka na zgolemuvawe na stabilnosta i sigurnosta na bankarskiot sektor, NBM }e gi primeni kako obvrska za makedonskite banki”, objasnuva Go{ev. Spored poslednite podatoci, adekvatnosta na kapitalot vo makedonskiot bankarski sektor zaklu~no so prviot kvartal iznesuva 16,8%. Noviot dogovor na Bazelskiot komitet predviduva i drugi za{titni merki koi kako paket }e bidat oficijalno pretstaveni na pretstojniot samit na ministrite za finansii G-20 vo noemvri. Ekspertite ve}e {pekuliraat deka ova e u{te eden trik so koj Evropa saka da manifestira stabilnost na bankarskiot sektor, no spored niv, minimalnata stapka na adekvatnost mora da bide mnogu povisoka. Guvernerot na Evropskata

centralna banka (ECB), @an Klod Tri{e, go oceni dogovorot kako “fundamentalno jaknewe na standardite za kapitalot”. “Pridonesot na ovoj dogovor }e bide od su{tinsko zna~ewe za finansiskata stabilnost vo idnina i rastot na ekonomijata”, izjavi Tri{e. Nekoi od bankite, koi bea na rabot da padnat na strestestovite, sega protestiraat protiv novite odluki so tolkuvawe deka }e imaat problem da obezbedat dopolnitelen kapital na pazarot. Spored nekoi procenki, samo 10 najgolemi germanski banki }e treba da obezbedat dopolnitelen kapital od okolu 105 milioni evra. Prvi~nite analizi poka`uvaat deka voveduvaweto na novite standardi }e vlijaat vrz namaluvawe na profitabilnosta na bankite. “Ovie standardi }e se voveduvaat poleka, vo nekolku fazi. S$ u{te se procenuva kakov }e bide efektot od toa vrz ekonomijata. Sekako deka zgolemuvaweto na obvrskite na bankite za likvidni sredstva i adekvatnost na kapitalot

PETAR GO[EV

GUVERNER NA NBM Ovie standardi }e se voveduvaat vo nekolku fazi i s$ u{te se procenuva kakov }e bide efektot od toa vrz ekonomijata. Sekako deka zgolemuvaweto na obvrskite na bankite za likvidni sredstva i adekvatnost na kapitalot }e rezultira so namaluvawe na kreditnata aktivnost, {to mo`e da vlijae so zabavuvawe na ekonomskoto zazdravuvawe. Makedonskite banki ve}e gi zadovoluvaat novite standardi, pa duri i nad ona {to vo momentov go bara Bazelskiot komitet, taka {to od toj aspekt na{ite banki }e nemaat problem da gi zadovolat ovie standardi, koi i ne se zadol`itelni za nas kako zemja. }e rezultira so namaluvawe na kreditnata aktivnost, {to mo`e da vlijae so zabavuvawe na ekonomskoto zazdravuvawe”, ocenuva guvernerot Go{ev.

ENERGIJA  Vo

nasoka kon promovirawe na politikata za investicii vo t.n solarni farmi, dr`avata administrativno go ograni~i kapacitetot na davawe na soglasnosti na 10 MW, a vo isto vreme odredi ramka od 150 MW za veternici. Logikata treba da e obratna so ogled deka Makedonija raspolaga so pogolem broj na son~evi denovi, a so ponepovolni dvi`ewa na vetrovite. Odredeni procesi mora itno da startuvaat so {to bi se fatil “posledniot voz.”

olitikata i investiciite vo energetskiot sektor }e bidat edni od osnovnite fokusi na vnimanie i testirawe so koi }e se soo~i Vladata vo naredniot period. Razbirlivo, so ogled deka za posakuvaniot i dolgo najavuvan industriski razvoj se potrebni, jasna regulativna, razviena infrastruktura i konkurentni izvori na energija. Su{tinskoto pra{awe e: koja e zacrtanata politika i dali Makedonija raspolaga so realna opcija za razvoj na ovoj zna~aen sektor? ]e se fokusiram na periodot 2010-2020 godina. Da ja razgledame najprvo stranata na ponudata. Vo prvata polovina od ovaa godina energetskiot sektor i proizvodstvoto na energija najmnogu pridonesuva kon pozitivnite brojki vo industriskoto proizvodstvo. Kapacitetite rabotat na maksimalno nivo {to e usloveno i od pozitivnite klimatski uslovi. Drugo pra{awe e zo{to ova nivo na anga`iranost na kapacitetite ne e registrirano vo izminatite godini? Zaklu~ok e deka i pri vakva postavenost Makedonija s$ u{te e upatena kon uvoz na del od

P

potrebite za energija za {to na godi{no nivo se procenuva deka se tro{at okolu 150 milioni evra. Detalnite ispituvawa poka`uvaat deka REK Bitola }e ima jaglen za proizvodstvo najmnogu u{te za 15 godini. Oslomej ne raspolaga so dovolni kli~estva, a kvalitetot ne e ekonomsko isplatliv na dolg rok. Edinstvenata opcija e da se vr{i kontinuiran uvoz od Kosovo kako eden od najizda{nite lokacii za jaglen vo Evropa. Sledniot izvor se hidro- potencijalite. Tie realno bi go ubla`ile nedostigot samo dokolku se realiziraat proektiranite kapaciteti ^ebren, Gali{te i Bo{kov Most 2. Vkupnite investicii samo vo ovie tri proekti ja nadminuvaat brojkata od 600 milioni evra. Dokolku se ima predvid faktot deka nivniot start postojano se prolongira, pove}e e izvesno deka tie }e slavat 20 godi{en jubilej kako publikacija, a ne kako realiziran proekt. Periodot pred nas }e go obele`at dva energetski kapaciteta. Edniot od niv koj pompezno se najavuva e novata gasna centrala so interesno ime TE-TO. Se~eweto lenta e planirano za mesec oktomvri i }e

zadovoli okolu 30% od dosega{noto proizvodstvo na energija vo Makedonija. Vtoriot energetski proekt e gasnata centrala na R@ Uslugi, koja iako e so mal kapacitet od 30 MW, ozna~uva po~etok na serija novi privatni inicijativi vo iskoristuvaweto na gasot kako energens za proizvodstvo na struja. Sekundarnata korist e {to so ovoj tip na proekti se sozdavaat preduslovi za namaluvawe na cenata na gasot i negova pogolema iskoristenost kako gorivo. Osven doma}instvata koi bi gi namalile smetkite za struja, najgolema korist bi imala industrijata koja so poevtini energensi bi stanala i pokonkurentna. Posakuvana opcija bi bilo kreatorite na ekonomskata politika aktivno da se vklu~at vo ovoj profil na energetski razvoj. Zasega ova ne go gledame. Fokusot sega deklarativno e staven na iskoristuvawe na potencijalite za proizvodstvo na energija od obnovlivi izvori. Protokolot od Kjoto nametnuva do 2020 godina 20% od proizvodstvoto na elektri~na energija da bide od sonce, vetar ili biomasi. Makedonija kako potpisnik mora da zapo~ne so realizacijata na ovie

merki. Vo ovoj moment vkupnoto proizvodstvo na licencirani proekti iznesuva samo 50 KW. Za sporedba, vo Bugarija brojkata e 1.500 mw. Ova nivo nikogo ne zagri`uva. Prvo zatoa {to se ~ini deka 2020 godina e daleku. Vtoro, procenkata e deka hidro-energijata }e vleze vo ovie 20%, {to ne e to~no. Potvrda za ova e deka ne se izdavaat t.n. “zeleni sertifikati” za proizvodstvoto na struja od hidrocentralite. Analizite poka`uvaat deka odredeni matematiki se isto taka pogre{ni. Imeno, vo nasoka kon promoviraweto na politikata za investicii vo t.n solarni farmi, dr`avata administrativno go ograni~i kapacitetot na davawe na soglasnosti na 10 MW, a vo isto vreme odredi ramka od 150 MW za veternici. Logikata treba da e obratna so ogled deka Makedonija raspolaga so pogolem broj na son~evi denovi, a so ponepovolni dvi`ewa na vetrovite. Odredeni procesi mora itno da startuvaat so {to bi se fatil “posledniot voz”. Nositel definitivno treba da e iskoristuvaweto na son~eviot potencijal preku stimulirawe na privatnata inicijativa.

Pridobivkite se pove} ekratni. Od visoko nivo na investicii, vrabotuvawa, tehnolo{ki razvoj, pa se do voveduvawe na novi tehnologii i usvojuvawe na novo proizvodstvo so ogromen potencijal. Formiraweto na odr`liv energetski sistem i od obnovlivi izvori {to }e gi zadovoluva potrebite na doma}instvata i na industrijata, no vo isto vreme }e zna~i i za{tita na `ivotnata sredina, e mnogu posakuvana opcija. No, Strategijata koja ja prezentira{e minatata nedela, ministerot Besimi mora da se implementira vo praktika. Korisno e da se prifati faktot deka i vo ovoj sektor se baraat stabilni uslovi vo koi ne se menuva cenata na sekoi dva meseci, postoi jasna pravna regulativa, transparentnost i konurentni merki vo odnos na zemjite od opkru`uvaweto. Porano, podobro. Kone~no nekolku re~enici i na stranata na potro{uva~kata. Soglasno Strategijata za energetska efikasnost vo Makedonija, politikite treba da obezbedat sistem za „destimulirawe” na golemata energetska potro{uva~ka i da stimuliraat ekonomski aktivnosti so mala

D-r RUBIN ZAREVSKI

Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

potro{uva~ka na konkretna energija. Odgovorot kako ova da se postigne e direktno povrzan so dinamikata na izgradba na gorenavedenite energetski objekti. Koga se razmisluva za za{tedite na energija, Makedonija so sega{noto nivo na (ne) aktivnost na industriskite postrojki vo idnina mo`e samo da ja zgolemi upotrebata na energensi. Za{tedite mo`at da se ostvarat kaj doma} instvata, no so postojnite ceni na strujata tie i bez ovaa strategija ja namalija upotrebata na minimum. Kone~no, se postavuva pra{aweto dali e realno da se predvidi deka naselenieto vo postojni uslovi bi investiralo denes za postignuvawe na idni za{tedi. Za golemiot del, pra{awe e kako da se pre`ivee denes, a utre e nov den. Piramidata e povtorno postavena obratno.


KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.320

MBI 10

2.514

MBID

110,02

2.310

2.508

109,96

2.300

2.502

109,90

2.290

2.496

109,84

2.280

2.490

109,78

2.270

2.484

109,72

2.260

2.478

109,66

2.250

2.472

109,60

03/09/10

05/09/10

07/09/10

09/09/10

11/09/10

13/09/10

03/09/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

05/09/10

07/09/10

09/09/10

11/09/10

13/09/10

OMB

03/09/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

05/09/10

P

o petnaeset godini od odr`uvaweto na osnova~koto akcionersko sobranie na Makedonska berza, brokerite i investiciskite sovetnici se soglasni vo edno - napraveno e mnogu, no Makedonska berza s$ u{te ne go dostignala svojot vrv. Spored Goran Markovski, izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KB Publikum invest, izminatiot 15-godi{en period od raboteweto na Makedonska berza se karakterizira so zabele`itelen rast i razvoj. “Od mala administrativna institucija, formirana za da se zadovoli osnovnata ramka na finansiskiot sistem kako mesto za vrednuvawe na ekonomijata, Makedonskata berza prerasna vo zna~ajna komponenta na pazarot na kapital i sostaven del od sekojdnevieto na golem broj investitori. Progresot na ovaa institucija prvenstveno se manifestira{e preku voveduvawe novi hartii od vrednost i zgolemuvawe na brojot na trguvani kompanii, zgolemuvawe na obemot na trguvawe, zgolemuvawe na brojot na doma{ni i stranski investitori. Kako edna od najzna~ajnite aktivnosti {to pridonesoa za dinamizirawe

11/09/10

13/09/10

17.03.2010 9

Idniot razvoj na Makedonska berza }e zavisi pred s$ od zgolemuvaweto na transparentnosta na kompaniite i promocijata na mo`nostite za investirawe koi se nudat na Makedonskata berza, velat u~esnicite na makedonskiot pazar na kapital. penovski@kapital.com.mk

09/09/10

MAKEDONSKA BERZA

IMA UШTE PROSTOR ZA RAZVOJ na razvojot na Berzata bi go istaknal procesot na kotacija na makedonskite kompanii, zgolemuvaweto na nivnata transparentnost, dopolneto so namaluvawe na sistemskite rizici na pazarot na kapital, koi dovedoa do intenzivirawe na investiciskite aktivnosti na pazarot na pari i kapital”, smeta Markovski. Spored nego, pridones na razvojot ima i ponudata na dr`avni hartii od vrednost preku izdavawe novi emisii na dr`avni obvrznici za denacionalizacija i srednoro~ni dvegodi{ni i trigodi{ni dr`avni obvrznici. “Zgolemeniot interes za investirawe vo hartii od vrednost, osobeno od stranskite institucionalni investitori, se dol`e{e na identifikuvanite prednosti na makedonskiot pazar na kapital, izrazeni preku inicijalnata potcenetost na makedonskite kompanii, solidnite fundamentalni rezultati od raboteweto, zna~ajniot potencijal za rast i razvoj na vkupnata ekonomija, zapo~natite reformi vo pravniot, politi~kiot i ekonomskiot sistem”, smeta Markovski. Markovski smeta deka idniot razvoj na Makedonskata berza }e zavisi od niza faktori, me|u koi kako najbitni gi istaknuva zgolemuvaweto na transparentnosta na kompaniite i promocijata na mo`nostite za investirawe koi se nudat na Makedonska berza, pred s$, na stranski

07/09/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

15 GODINI MAKEDONSKA BERZA

METODI PENOVSKI

9

14.09.2010

OBVRZNICITE POVTORNO NAJLIKVIDNI

V

institucionalni investitori, namaluvaweto na sistemskiot rizik na zemjata, povrzuvaweto vo eden regionalen pazar preku partnerstvo so ostanatite berzi od regionot ili, pak, preku prezemawe od strana na nekoja od pozna~ajnite berzi vo funkcija na obedinuvawe na regionalniot pazar. Sli~en stav so Markovski deli i Vasko Mitev, izvr{niot direktor na brokerskata ku}a Ilirika investments. “Za ovoj petnaesetgodi{en period smetam deka Makedonska berza postignala mnogu. Iako poslednive godini od bumot pa navamu sme soo~eni so mnogu problemi koi se povrzani so likvidnosta, sepak, ako se napravi retrospektiva na nejzinoto rabotewe od po~etokot pa do denes, za po-

falba i ohrabruvawe e seto toa {to e napraveno dosega, iako mora da priznaam deka se o~ekuva{e mnogu pove}e. Sepak, ne treba da se zastane tuka, bidej}i Berzata i toa kako ima mo`nosti za ponatamo{en razvoj i napredok”, smeta Mitev. Vakviot napredok Mitev go gleda vo prezemaweto od strana na Makedonska berza na del od praktikata koja ja primenuvaat berzite vo regionot, koi kako i makedonskata se soo~uvaat so re~isi identi~en problem, likvidnosta. Sepak, Mitev smeta deka i vo takvi uslovi ovie berzi se otideni prili~no napred vo pogled na svoeto rabotewe, {to se dol`i na poliberalnite regulatorni uslovi kaj ovie dr`avi.

o ramkite na v~era{noto trguvawe kaj Makedonska berza be{e ostvaren promet vo iznos od 12,97 milioni denari, dvojno pove}e od prometot koj be{e realiziran vo petokot. So ostvaren promet od 4,19 milioni denari, odnosno 32% od vkupniot promet realiziran v~era, najlikvidna hartija od vrednost vo tekot na v~era{niot den be{e devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Kaj akciite v~era toa be{e slu~aj so akcijata na Komercijalna banka, koja denot go zavr{i so istrguvani 945 akcii i ostvaren promet od okolu 2,93 milioni denari. Milionski promet vo denari od ostanatite akcii be{e realiziran samo u{te kaj trguvaweto so akciite na Alkaloid, koj denot go zavr{i so realiziran promet od okolu eden milion denari, kako i so akciite na Makedonski telekom, kade {to prometot v~era iznesuva{e okolu 1,42 milioni denari. I dodeka prometot zabele`a nagorno dvi`ewe, berzanskite indeksi go prodol`ija trendot od petokot. Interesot za obvrznici povtorno ja zgolemi vrednosta

na OMB indeksot i toa za 0,15%, na nivo od 110 indeksni poeni. Za razlika od OMB, v~era osnovniot berzanski indeks, MBI-10, zabele`a silen pad od 0,94%. Novata poniska vrednost na MBI-10 na krajot od v~era{niot den iznesuva{e 2.270.19 indeksni poeni. Po primerot na MBI-10, pad na vrednosta, no daleku pomal, e registriran i kaj indeksot MBID, ~ija vrednost po padot od 0,09% na po~etokot od dene{noto trguvawe iznesuva 2.486,62 indeksni poeni. Negativnite rezultati na indeksnite dvi`ewa povtorno go zgolemija brojot na hartii od vrednost ~ija cena se namali za smetka na onie ~ija cena porasna vo tekot na v~era{noto trguvawe. V~era gubitnici bea 11 hartii od vrednost, predvodeni od akcijata na FZC 11 Oktomvri od Kumanovo koja zabele`a pad od 2,86%. Dobitnici bea vkupno 5 hartii od vrednost, predvodeni od akcijata na Stopanska banka-Skopje ~ij rast na cenata v~era iznesuva{e 3,75%. Bez promena bea registrirani 3 hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

13.09.2010

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

Илирика ЈИЕ

31.497.492,98

0,56%

-0,06%

-7,67%

-2,38%

-3,93%

07.09.2010

Илирика ГРП

22.024.368,67

7,09%

3,78%

2,87%

7,45%

9,00%

07.09.2010

0

Иново Статус Акции

13.739.024,14

-3,55%

-4,59%

-13,50%

-15,22%

-15,11%

10.09.2010

0

0

KD Brik

23.525.446,60

0,33%

2,29%

4,03%

7,29%

19,49%

06.09.2010

0

0

KD Nova EU

21.882.632,22

-0,07%

-2,66%

-5,59%

-4,89%

-4,71%

06.09.2010

КБ Публикум балансиран

26.307.219,53

-0,07%

0,31%

-5,22%

-1,48%

-1,34%

10.09.2010

%

209,57

3,75

144.600

133,48

0,36

64.070

0

0,00

0

0

0,00

0

0,00

Име на компанијата

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ФЗЦ 11 Октомври Куманово

13.09.2010 Просечна цена (МКД)

Охридска банка Охрид Гранит Скопје Комерцијална банка Скопје Макстил Скопје

%

Износ (МКД)

680

-2,86

12.920

1900

-2,56

47.500

557,58

-1,87

669.100

3106,82

-1,87

2.935.941

170,09

-1,68

340.180

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

Комерцијална банка Скопје Македонски Телеком Скопје Алкалоид Скопје Раде Кончар Скопје Гранит Скопје

13.09.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

3106,82

-1,87

2.935.941

Вкупно издадени акции 1.431.353

13.09.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

13.09.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.650,99

390,18

9,36

0,83

79.880

8

74,42

обични акции

84.753

64

125,87

164.633

72

97,59

45.680

29

1.188,48

45.680

29

1.188,48

210.313

101

142,11

54.562

7.200,00

341,43

21,09

0,21

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

557,58

105,83

5,27

0,56

обични акции

KMB (2009)

2.014.067

3.106,82

533,81

5,82

0,90

MPT (2009)

112.382

26.000,00

/

/

0,72

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73 0,60

395,11

-0,43

1.427.910

SBT (2009)

389.779

2.650,00

211,39

12,54

3650,99

-0,50

1.007.672

STIL (2009)

14.622.943

170,09

0,11

1.538,17

2,38

1600

-1,17

960.000

TPLF (2009)

450.000

3.700,00

61,42

60,25

1,08

557,58

-1,87

669.100

ZPKO (2009)

271.602

2.195,76

/

/

0,29

% на промена

обврзници

GRNT (2009)

BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

13.09.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Стопанска банка Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Вкупно Редовен пазар ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 13.09.2010)


10 14.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PROKREDIT BANKA OSTVRILA KREDITEN RAST OD 53% SO BIZNIS-KREDITI

P

rokredit Banka ostvari krediten porast od 53% vo isplateni biznis- krediti zaklu~no so prvata polovina od godinava. Najgolem del od kreditite za pretprijatijata se isplateni vo sektorot Transport ostvaruvaj}i godi{en rast od 84%, vo grade`ni{tvoto so rast od 81% i industrijata i ostanatoto proizvodstvo so rast od 80%. Od bankata

velat deka ovie rezultati u{te edna{ ja potvrduvaat nivnata razvojna misija i ulogata na dolgoro~en partner na biznis-sektorot vo Makedonija. Zaklu~no so juni, Prokredit isplatila pove}e od 116.000 krediti vo vkupen iznos od 536 milioni evra. Osven rast vo kreditnoto portfolio, vo prvatata polovina od godinata, bankata bele`i porast

i na depozitnata baza. Vkupnoto kreditno portfolio do juni iznesuva 143 milioni evra, a vkupnoto depozitno portfolio okolu 141 milioni evra {to pretstavuva zgolemuvawe za 6,18% sporedeno so prvata polovina od minatata godina. Vrednosta na netodobivkata na Prokredit banka za prvite 6 meseci, pak iznesuva okolu 400 iljadi evra.

BONUS OD 2,5 DENARI ZA SEKOJ PRIMEN POVIK OD NACIONALNITE MRE@I KON VIP

V

IP operatorot na site novi i postoe~ki pripejd-korisnici im ovozmo`uva da dobivaat bonus od 2,5 denari za sekoj primen povik od drugite nacionalni mobilni i fiksni mre`i. Za po~etok na ovaa usluga korisnicite treba da ja dopolnat svojata pripejdsmetka so koj bilo iznos i avtomatski }e po~nat da go generiraat svojot bonus, a akumuliraniot iznos od bonu-

sot }e mo`at da go koristat pri sekoe sledno dopolnuvawe na VIP pripejd-smetkata. Bonusot }e se dobiva za sekoj primen povik od drugi nacionalni mre`i, ~ie vremetraewe e pove}e od 60 sekundi. Iznosot na bonusot ne e ograni~en - kolku pove}e dojdovni povici korisnicite primaat, tolku pove}e bonus dobivaat. “VIP e prviot mobilen operator vo zemjava koj za svoite

korisnici gi nosi svetskite praktiki koi im obezbeduvaat pove}e pridobivki i bonusi. Ovaa ponuda e samo u{te edna vo nizata inovativni ponudi so pove}e vrednost, ne{ta za koi nie naporno i posveteno rabotime ve}e tri godini. Odime ponatamu so ispolnuvawe na na{ite vetuvawa”, izjavi Mario Cvetkovi}, glaven marketing-direktor na VIP operatorot.

DIREKTOROT NA OHRIDSKATA FABRIKA NE GI RAZBIRA POTEZITE NA SLOVENE^KITE GAZDI

“NOVITE INVESTICII” VO LEARNICA ]E JA URNISAAT FABRIKATA?!

 Poradi starite ma{ini, koi slovene~kite sopstvenici gi prika`uvaat kako novi, Learnicata vo Ohrid ne mo`e da gi ispolni dogovorenite kvoti za proizvodstvo. Stignuvaat i prvite negativni signali od kupuva~ite, so {to se zagrozuva ponatamo{nata isporaka na proizvodite.

Z

MARINA UZUNOV uzunov@kapital.com.mk

a toa deka ne sekoja stranska investicija zna~i i vlo`uvawe vo novi tehnologii i podobruvawe na kvalitetot na proizvodstvoto, dokaz e ohridskata Learnica, koja otkako dobiva novi sopstvenici minatata godina, se soo~uva so opstrukcii vo raboteweto, koi vo najmala raka se kosat so biznislogikata na sekoj normalen investitor. Vo v~era{niot broj napi{avme za toa deka \or|i Derebanov, koj e direktor na Learnica ve}e 15 godini, ja obvinuva novata uprava od Slovenija deka vo ohridskata fabrika nosi stari i dotraeni ma{ini i gi prika`uva kako novi investicii. I deka so ova se pravi ogromna {teta vrz rabotata na firmata. Derebanov v~era ni potvrdi deka pristignale i prvite reklamacii od kupuva~ite na adresa na ohridska Learnica. Nekompletnata isporaka i somnitelniot kvalitet na proizvodstvo ja stavaat pod znak pra{alnik idninata na ovaa kompanija so petdeceniska tradicija. “Stravuvawata na vrabotenite popoleka stanuvaat realnost, zatoa {to dotraenite ma{ini koi Slovencite gi donesoa vo Learnicata go zabavuvaat proizvodniot proces i ne se vo prilog na krajniot efekt - ne mo`at da gi ispolnat dogovorenite kvoti. Stignuvaat reakcii od kupuva~ite. Isporakite ne se celosni, koli~inite se pomali od baranite”, veli Derebanov. Poradi ovaa sostojba, re-

alizaciite se namaleni, no i {kartot se zgolemuva, zagri`eno objasnuva Derebanov. Toj veli deka kvalitetot e zagrozen, za {to govorat i poslednite ocenki od kupuva~ite. Imeno, sekoj kupuva~ po realiziranata isporaka go ocenuva proizvodstvoto, i toa vo deset kategorii, kako {to se: kvalitet, menaxerski tim, tehnologija.. Do maj godinava, kupuva~ite na proizvodite Learnica ja ocenuvale isklu~itelno so visoki bodovi. Ocenkite se dvi`ele sekoga{ nad 90%. Za sega, poto~no kon krajot na vtoroto trimese~je, od koga i po~na nelegalniot upad od strana na Slovencite vo rakovodniot tim, ocenkata da padne na 72%, veli Derebanov. “Frapanten e faktot {to del od novite kupuva~i, po skeniraweto na proizvodniot proces, po dobienata nara~ka, istiot go ocenile so nula!” Somnitelniot kvalitet, neispolnuvaweto na dogovorenite kvoti za isporaka, kako i zgolemenata brojka na proizvodi koi se kvalifikuvaat kako {kart se pri~inata za predizvikanite reakcii na kupuva~ite. Ve}e so rezerva se o~ekuvawata na slednite realizacii. Kompaniite koi imaat sklu~eno dogovori so Learnica ve}e davaat negativni signali za ponatamo{na sorabotka. Inaku, prezemaweto na kompanijata koja e sopstvenik i na ohridskata Learnica i vo Slovenija predizvikuva kontroverzii. Da potsetime samo deka qubqansko “Delo” neodamna pi{uva{e deka noviot menaxerski tim formiral svoja firma Lior, preku koja ja prezele sopstvenosta na LTH vo 2009 godina vo juni, od strana

Vrаботените во ohrидsка Lеаrница se ~udat kako mo`e novite sopstvenici da prakaat stari ma{ini so koi {to kvalitetot na proizvodstvoto e drasti~no opadnat

 Vremenata merka koja ja izre~e osnovniot sud vo Bitola za prestanuvawe na rabotnoto anga`irawe na slovene~kiot dr`avjanin Robert Vodu{ek, koj be{e postaven kako direktor na fabrikata, s$ u{te ne e sprovedena. Derebanov obvinuva deka izminatite denovi koi bea nerabotni Slovencite gi koristat kako opravduvawe i vakuum prostor za nesproveduvawe na donesenata vremena odluka na dotoga{niot sopstvenik, avstriskata grupacija TCG Holding, so kupuvawe udel od okolu 300 iljadi evra. Lani na 1.100-te vraboteni vo Slovenija im vetile deka }e mo`e da stanat kosopstvenici preku kupuvawe udeli vo kompanijata, odnosno preku dokapitalizacija. Slovene~kiot dnevnik pi{uva

deka neodamna sindikatot na ~etiri~asovnata sredba so menaxerite pobaral odgovor zo{to ne e ispolneto vetuvaweto, no ne dobil odgovor. Vo Slovenija se razviva drama okolu LTH, koja se zakanuva da ja obzeme i makedonskata Learnica. Slovene~kite gazdi se obidoa i da go smenat direktorot na

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4.50%

СКИБОР

3.00%

4.14%

5.01%

6.04%

Ломбарден кредит

6.00%

МКДОНИА

2.77%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

12м

24м

Стопанска

6.50%

7.30%

7.50%

10.20%

10.60%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

61.6765

Комерцијална

6.00%

6.90%

7.30%

10.10%

10.50%

САД

долар

48.4688

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

10.20%

В.Британија

фунта

74.9047

Швајцарија

франк

47.3706

Канада

долар

47.0167

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44.8915

61.55

48.7

74.5

47.6

во денари

Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Learnica, Derebanov, preku postavuvawe na svoj ~ovek, me|utoa trudovata inspekcija vo Ohrid utvrdi deka toj nema dozvola za rabota vo zemjava. Vremenata merka koja ja izre~e osnovniot sud vo Bitola za prestanuvawe na rabotnoto anga`irawe na slovene~kiot dr`avjanin

Robert Vodu{ek, koj be{e postaven kako direktor na fabrikata, s$ u{te ne e sprovedena. Derebanov obvinuva deka izminatite denovi koi bea nerabotni Slovencite gi koristat kako opravduvawe i vakuum prostor za nesproveduvawe na donesenata vremena odluka.


KOMPANII PAZARI I FINANSII NOVA PROMOTIVNA PONUDA OD ONE ZA POSTPEJD-KORISNICITE

M

obilniot operator ONE od deneska na site novi postpejd-korisnici na mobilnata telefonija i site onie koi }e go obnovat svojot dogovor za mobilna telefonija na novi 24 meseci im ja nudi mo`nosta da zboruvaat za nula denari so site ONE korisnici. Kako {to soop{tuvaat od kompanijata, novata promotivna ponuda za besplatni razgovori vo mre`ata na ONE vklu~uva 400

minuti sekoj mesec, za celoto vremetraewe na dogovorot na korisnikot, bez dopolnitelna mese~na pretplata i bez nadomest za vospostavuvawe povik. Otsega korisnicite na ONE }e mo`e da zboruvaat za 0 denari, da vospostavuvaat povik za 0 denari, so pretplata od 0 denari. “Dopolnitelno, ostanuva mo`nosta korisnicite {est meseci da ne pla}aat mese~na pretplata, pritoa i mo`nosta

14.09.2010

11

IVANOVSKI: MAKEDONIJA E PRIMER ZA VOVEDUVAWE NA ELEKTRONSKI USLUGI VO INSTITUCIITE

I

vklu~eniot besplaten iznos za razgovori i uslugi kon site mre`i da go koristat vo promotivniot period”, velat od kompanijata.

nformati~kite i komunikaciskite tehnologii se dvigatel vo razvojot na edno demokratsko op{testvo, a Makedonija e primer za voveduvawe na informati~kokomunikaciskite tehnologii vo legislativniot proces. Ova be{e istaknato na konferencijata za e-demokratija „IKT dvigatel na demokratijata i transparentnosta” {to se odr`uva vo Ohrid. Spored ministerot za in-

formati~ko op{testvo Ivo Ivanovski, proritet na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo e voveduvawe na novi elektronski uslugi koi }e dovedat do zgolemuvawe na demokratskiot proces. “Makedonija, sledej}i gi primerite od visokorazvienite evropski zemji, go zapo~na patot i sigurno se dvi`i kon zajaknuvawe na vrskite me|u javnata administracija i op{testvoto” izjavi Ivanovski.

Toj potseti na implementacijata na pilot-proektot za interoperabilnosta na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Centralniot registar, Agencijata za katastar na nedvi`nosti, Carinskata uprava i Upravata za javni prihodi, ~ija cel e da se povrzat ovie pet institucii soglasno potrebite za me|usebna razmena na podatoci zaradi poefikasno ostvaruvawe na nivnite administrativni uslugi.

DOKOLKU SE NAMALI STAPKATA ZA PENZISKO OSIGURUVAWE

DRASTI^NO ]E SE NAMALAT PENZIITE 17.03.2010 11 VO PRIVATNITE PENZISKI FONDOVI Od 2011 godina, koga }e se namalat socijalnite pridonesi soglasno Zakonot za socijalni pridonesi, mese~nata uplata vo privatnite penziski fondovi }e se namali vo prosek za 530 denari, {to }e se odrazi i vrz penziite na idnite penzioneri.

VIKTORIJA MILANOVSKA

P

milanovska@kapital.com.mk

enziite na osigurenicite vo privatnite penziski fondovi drasti~no }e se namalat, poka`uva analizata koja "Kapital" ja dobi od porane{nata direktorka na agencijata za supervizija na kapitalnoto penzisko osiguruvawe MAPAS, Zorica Apostolska. Analizata poka`uva deka so namaluvawe na pridonesite vo 2011 godina, {to go nalaga Zakonot za socijalni pridonesi, namesto dosega{nata mese~na uplata od 2.100 denari vo prosek, vo privatnite penziski fondovi mese~nata uplata }e iznesuva okolu 1.570 denari. Poznava~ite na ovaa oblast smetaat deka ova }e udri direktno vrz xebot na osigurenicite, na koi pri potpi{uvawe na dogovorot za ~lenstvo vo eden od privatnite fondovi im bile ponudeni sumi koi sega, bez nivna soglasnost, neminovno }e se promenat.

"Dokolku se namali stapkata na pridones, penziite na osigurenicite avtomatski }e bidat pomali od nivnite o~ekuvawa. Vladata ova namaluvawe go predlo`i kako merka za pomo{ na stopanstvoto, so samiot fakt deka rabotodava~ite }e pla}aat pomali pridonesi. No, ne mo`e buxetot da se {titi preku penziskiot sistem. Treba da si najdat sood-

vetni merki od ekonomski karakter", veli Apostolska za "Kapital". Predvidenoto namaluvawe na pridonesite, pretstaveno kako olesnitelna merka za kompaniite, spored analiti~arite, pretstavuva no` so dve ostrici. "Od edna strana se namaluva sumata koja ja pla} aat stopanstvenicite, no od druga dopolnitelno se optovaruva buxetot. Bux-

etskiot transfer kon PIOM porasna vrtoglavo vo rok od edna godina. Vo 2008 godina iznesuva{e 27%, a godinava 33,2%", velat porane{ni funkcioneri vo MAPAS. I privatnite penziski fondovi stravuvaat od mo`no namaluvawe na stapkata na pridones vo vtoriot penziski stolb, od 7% na 5%, {to zna~itelno }e ja namali visinata na penziite

na nivnite osigurenici. "Verojatno, pridonesite }e ostanat na istoto nivo od 18%, od pri~ina {to buxetot na PIOM treba da se polni od nekade", veli Petar Taleski, avtor na nekolku knigi za penziskiot fond. I spored direktorot na KB Prvo penzisko dru{tvo, Janko Trenkovski, pridonesite }e ostanat na isto nivo.

"Spored mene,stapkata na pridones nema da se namali, a i pametno bi bilo da ostane na sega{noto nivo od 18%", izjavi toj za "Kapital". Za porane{nata direktorka na MAPAS, Apostolska, namaluvaweto na pridonesite vo ovoj del e i protivustavno dejstvo. "Pri za~lenuvaweto na osigurenicite vo ovie fondovi, vo dogovorite im stoela stapka na pridones od 7%. Dokolku ovoj procent se namali, toa bi bilo krajno nefer kon ovie lu|e. So pomal priliv na sredstva vo fondovite, normalno, zna~itelno se namaluva i visinata na penziite", dodava taa. Vo 2008 godina be{e donesen Zakonot za zadol`itelno socijalno osiguruvawe koj nalaga{e vo 2009 godina pridonesite za penzisko osiguruvawe da se namalat od 21,2% na 18,5%, vo 2010 godina da se namalat od 18,5% na 16,5%, a vo 2011 godina na 15%. Godinava, preku izmeni vo Zakonot, pridonesite ne se namalija na 16,5%, tuku ostanaa 18%.


12 14.09.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

STOPANSKA KOMORA NEZADOVOLNA OD NOVIOT ZAKON ZA RABOTNI ODNOSI

^ESTITE PROMENI SOZDAVAAT PRAVNA NESIGURNOST

 Stranskite kompanii i investitori se nezadovolni {to i po sedmite po red izmeni na ovoj Zakon, tie nitu bile konsultirani, nitu izvesteni za planiranite promeni. Ministerstvoto za trud i socijalna politika tvrdi deka izmenite gi pravele vo konsultacija so site reprezentativni sindikati i organizacii na rabotodava~i skata komora, i pra{uva

nasproti najnovite izmeni koi nalagaat rabotnikot da bide prijaven pred da stapi na rabota, neposredno po potpi{uvaweto na dogovorot. "Vaka postoi mo`nost vraboteniot da ne se javi na rabotnoto mesto, a rabotodava~ot ve}e go prijavil vo zadol`itelno socijalno osiguruvawe", istakna Stojmirka Tasevska od Stopanskata komora. Od Ministerstvoto za trud i socijalna politika velat deka nemaat namera da go vra}aat staroto re{enie, od pri~ina {to so nego premnogu se zloupotrebuvalo pravoto na rabotnikot da bide prijaven. Kompaniite pobaraa od Vladata da sozdade pravna osnova za zgolemuvawe na fleksibilnosta vo koristeweto na rabotnoto vreme, vo soglasnost so tehnolo{kite procesi kaj rabotodavecot. Baraat i preispituvawe na kaznuvaweto za prekuvremena rabota i apeliraat da se otstranat, spored niv,

VIKTORIJA MILANOVSKA dali ova e vistinskiot

K

milanovska@kapital.com.mk

ompaniite-~lenki na Stopanskata komora se nezadovolni od ~estite izmeni na Zakonot za rabotni odnosi, zatoa {to predizvikuvaat samo pravna zabuna i lavirint od propisi. Na v~era{nata pres-konferencija po povod sedmite po red izmeni vo ovoj Zakon, Stopanskata komora se po`ali i na ignorantski odnos od strana na Vladata i nadle`noto Ministerstvo pri menuvaweto na ovoj Zakon, koj za kompaniite pretstavuva ustav. "Potreben e konstruktiven dijalog, konsultacija so Komorata. Na{ite ~lenki se pra{uvaat dali se potrebni brzi i ~esti promeni vo Zakonot samo zaradi sledewe na evropskite direktivi, nasproti realnite mo`nosti za prakti~na primena", veli Jelisaveta Georgieva, generalen sekretar na Stopan-

moment za donesuvawe izmeni koi ne im se od polza na stopanstvenicite. "Komu mu e potreben evropski zakon koj }e bide primenliv samo vo doma{ni uslovi i dali e ova moment za rigidni i ekspresni promeni na zakonite koi ne odat vo prilog na sozdavaweto povolen ambient za stopanisuvawe", pra{uva Georgieva. Od Ministerstvoto za trud i socijalna politika, pak, tvrdat deka izmenite na Zakonot gi pravele vo konsultacija so site reprezentativni sindikati i organizacii na rabotodava~i. "Sekoja izmena {to se prave{e i }e se pravi vo idnina e vo konsultacija so gorespomenatite akteri na socijalnata politika", dodavaat ottamu. ^lenkite na Stopanskata komora pobaraa da se vrati stariot princip na prijavuvawe na rabotnicite, do tretiot den od nivnoto stapuvawe na rabota, K

O

M

E

R

C

I

J

A

nelogi~nite i protivre~ni odredbi od Zakonot, kako {to e predupreduvawe pred otkaz, i da se uredat nedovolno preciziranite odredbi za prerasporeduvawe na rabotnikot na rabotnoto mesto, {to ne e uredeno so poslednite izmeni. Tie velat deka se vo dilema dali na takvite rabotnici treba da im dadat nov dogovor za rabota ili promenet, spored L

E

N

O

G

L

raspredelbata. Stopanskata komora go pozdravi omeknuvaweto na kaznenata politika i namaluvaweto na globite od 30% do 50%, kako i mo`nosta za stepenuvawe na kaznite, so koja namesto kazna, prekr{itelot na zakonot najprvin dobiva opomena. Spored Ministerstvoto za trud i socijalna politika, A

S

izmenite vo Zakonot za rabotni odnosi nalagaat i isti prava za vrabotenite na opredeleno i neopredeleno vreme, za{tita na deca pomali od 15 godini koi se nao|aat vo uloga na vraboteni, pravilnici pri rabota za `eni i mladi lica, mo`nost za predvremeno raskinuvawe na dogovorot i polabava kaznena politika.


KOMPANII PAZARI I FINANSII MAKEDONSKIOT SPOT ZA PROMOCIJA NA VINO NAGRADEN VO SRBIJA

R

eklamniot spot “Makedonsko vino” od proektot "Makedonija ve~na" ja osvoi nagradata “Bel bagrem” za najdobar generalen senzibilitet na filmot, na ovogodi{niot me|unaroden festival za turisti~ki i ekolo{ki filmovi, Silafest, koj se odr`a vo Srbija. Spotot go re`ira{e poznatiot makedonski re`iser Ivo

Trajkov. Spotot predizvika voodu{evuvawe, kako kaj `irito, taka i na festivalot, voop{to, vo segmentot vino i vinski turizam. U~esnicite na festivalot komentiraa deka niedna dr`ava od raspadot na porane{na Jugoslavija nema postignato takvo nivo vo odnos na promotiven film.

Odli~niot priem na spotot "Makedonsko vino” - "Makedonija Ve~na" na festivalot ja potvrduva dobrata ideja i nejzinata realizacija za promocija na brendot makedonsko vino na internacionalniot pazar, kako i zapoznavawe na svetot so unikatniot vkus i tradicijata na pravewe na makedonskoto vino niz vekovite.

14.09.2010

13

SKOVIN GI NAMALI CENITE NA PROIZVODITE ZA 20%

V

inarnicata Skovin odlu~i da gi namali cenite na osnovnata linija proizvodi za pove}e od 20%, so cel da ja pottikne potro{uva~kata na vino na doma{niot pazar i kako svoj pridones vo re{avaweto na krizata so otkupot na grozje. “Namaluvaweto na cenite stapuva so po~etokot na sezonata na otkup i veruvame deka site na{i partneri neposredno }e reagiraat i }e

napravat soodvetna korekcija na nivnite maloproda`ni ceni”, velat od Skovin. Edna od glavnite pri~ini za niskata konsumacija na vino vo Makedonija se visokite ceni. Najgolemite proizvoditeli na vino vo svetot voedno se i najgolemi potro{uva~i, kako na primer Francija so 53 litri po `itel, Italija 50 litri, [panija 33 litri, dodeka, pak, Makedonija e isklu~ok od vakvite trendovi so

potro{uva~ka od samo 7 litri vino po `itel. “Del od delovnata logika i strategija na na{ata kompanija e i postojanata gri`a za potro{uva~ite, vo koja nasoka e i gorenavedenata akcija za namaluvawe na cenite. Istata }e se realizira so namaluvawe na tro{ocite za marketing i podobruvawe na proizvodniot proces so krajna cel reducirawe na vkunite tro{oci”, velat od vinarnicata.

MAL ODYIV ZA SUBVENCIITE NA MINISTERSTVOTO ZA EKONOMIJA

KOMPANIITE NEZAINTERESIRANI ZA PODOBRUVAWE NA KONKURENTNOSTA

Stopanstvenicite baraat programi koi nudat pogolemi subvencii za pokrivawe na vistinskite potrebi na kompaniite, so cel da gi zajaknat svoite kapaciteti i da stanat pokonkurentni so svoite proizvodi na evropskite pazari na me|unarodna SOWA JOVANOVA nesuvawe s.jovanova@kapital.com.mk prijava na patent, odnosno

M

akedonskite kompanii ne se dovolno zainteresirani za podobruvawe na konkurentnosta. Za subvenciite na Ministerstvoto za ekonomija koi se predvideni za nekolku nameni, no so krajna cel podobruvawe na konkurentnosta na firmite, godinava aplicirale samo 21 firma. Za 2010 godina, Ministerstvoto za ekonomija predvide subvencii od vkupno 100 iljadi evra. Od niv 1.000 evra se za sproveduvawe na ISOstandardi vo kompaniite. Subvencii se davaat i za voveduvawe na HASAP-sistem, no samo za obuka na tri lica od firmata na koi }e im se dodelat po 20.000 denari. Ova va`i za kompaniite koi vr{at proizvodna dejnost od prehranbenata industrija ili ugostitelska dejnost. Ministerstvoto za ekonomija dava finansiska pomo{ od 30.000 denari i za izrabotka na idejno re{enie za industriski dizjan na proizvod pu{ten vo promet vo poslednite tri godini, kako i pari~na pomo{ od 1.000 evra za pod-

barawe za potpolno ispituvawe na prijavata. Dosega vo Makedonija, HASAPsistemot go imaat implementirano 85% od golemite i sredni industriski objekti i samo 75% od ugostitelskite objekti, a za ostanatite od Direkcijata za hrana uveruvaat deka ve}e po~nale so negova implementacija. Za ISO-standardite, pak, {to zna~i sistem za upravuvawe so kvalitetot, nema to~en podatok. Vo Stopanskata komora na Makedonija raspolagaat so podatoci deka samo 80 kompanii imaat vakov sertifikat. Za sporedba lani, Ministerstvoto za ekonomija odobrilo 150 iljadi evra subvencii po istite osnovi. Za cela godina aplicirale vkupno 59 kompanii no samo 32 dobile subvencii, dodeka ostanatite bile odbieni poradi neispolnuvawe na baranite kriteriumi. Toga{ mnogu od kompaniite se `alea na strogite kriteriumi pri aplicirawe vo sporedba so malata finansiska pomo{ za koja apliciraat. Od tie {to dobija, najmnogu aplicirale za voveduvawe na ISO-standardi vo firmata,

pomalku za HASAP, a samo edna kompanija pobarala pari za izrabotuvawe na idejno re{enie za industriski dizajn. Zo{to nema interes kaj kompaniite za koristewe na subvencii? Ekspertite velat deka doma{nite kompanii nitu se konkurentni na stranskite pazari, nitu, pak, se zainteresirani za podobruvawe na konkurentnosta. Osven dr`avna pomo{, postojat golem broj fondovi koi nudat sredstva ili konsultantski uslugi koi }e im pomognat na kompaniite da gi unapredat nivnite tehnolo{ki procesi i inovativnost. Takva e Evropskata programa za konkurentnost i inovativnost CIP i FP7. Programata za inovativnost i konkurentnost CIP e vo ramkite na Evropskata komisija i nudi finansiska nepovratna pomo{ za pottiknuvawe na konkurentnosta kaj makedonskite kompanii, no i za ovie pari interesot e slab. Stopanskata komora objavi deka samo 52 kompanii aplicirale so proekti za ovaa programa. Od Komorata objasnuvaat deka maliot broj na aplicirani i dobieni proekti vo ramki na ovie dve evropski pro-

grami se dol`i na slabata informiranost na kompaniite, na koi o~igledno im e potrebna konkretna poddr{ka za podgotovka na aplikaciite od strana na instituciite, kako i reprezentativna zastapenost i prisutnost vo briselskite institucii. Stopanstvenicite od Stopanskata komora izlegoa so oficijalen stav deka vo idnina baraat da se formiraat programi koi kako programski subvencionirani aktivnosti }e gi sodr`at vistinskite potrebi na kompaniite, so cel da gi zajaknat svoite kapaciteti i da stanat pokonkurentni so svoite proizvodi na evropskite pazari. Vo Sojuzot na stopanski komori, pak smetaat deka potrebna e pogolema promocija na programite koi nudat subvencii. „ Konkretno za godinava, i mnogu malku pari se davaat, pa mo`ebi i zatoa ne aplicirale golem broj kompanii, no fakt e i deka firmite ne se informirani. Ne veruvame deka nekoja mala firma od Ki~evo slu{nala deka se davaat pari za voveduvawe na ISO-standardi na primer” objansuva Mitko Aleksov, izvr{en direktor na Sojuz na stopanski komori.


14 14.09.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

BAVEN RAST NA SLOVENE^KATA EKONOMIJA

E

konomskiot rast vo Slovenija, kako i vo site 16 ~lenki na evrozonata, }e zabavi do krajot na ovaa godina, naveduva slovene~kiot Institut za makroekonomska analiza i razvoj (IMAD). Institutot vo svojot najnov izve{taj naveduva deka }e sleduva ponatamo{no zagrozuvawe na finansiskite uslovi vo vtoroto trimese~je. Spored Institutot, najav-

enoto {tedewe vo javniot sektor uka`uva na toa deka sega{niot rast nema da bide odr`liv vo tekot na vtoroto polugodie, bidej}i e skromna i doma{nata pobaruva~ka. Na slovene~kiot pazar na trud ne se zabele`ani podobruvawa. Brojot na aktivno vraboteni lica stagnira od januari godinava, a brojot na nevraboteni e zgolemen na 99.000, poka`uvaat podatocite izneseni od IMAD.

HRVATI VLO@UVALE VO NEPOSTOE^KA BANKA

K

rivi~ni prijavi protiv {est osomni~eni za izmama podnesoa nekolku gra|ani na Hrvatska, `rtvi na izmama povrzana so navodno otvorawe na avstrisko-britanska banka vo Hrvatska. Hrvatskite mediumi objavija deka nekolku `iteli na Rieka po~nale da gi vlo`uvaat svoite pari (okolu eden milion evra) vo proektot za otvorawe avstrisko-britanska banka.

Tina Vrbanec, edna od izmamenite koja od 1 juli 2005 do krajot na 2006 godina, za kupuvawe akcii vo famoznata banka vo Hrvatska uplatila 40.900 evra. Taa tvrdi deka ponudata ja dobila od zagrep~anecot Mario Jankek. Jankek, kako {to veli taa, se pretstavuval kako menaxer na bankata i tvrdel deka sorabotuva so pretsedatelot na Nadzorniot odbor na bankata Erste&Steiermärkische vo

Avstrija. Jankek tvrdel deka toj i u{te nekolku lu|e rabotat na osnovaweto na bankata, a ponudata koja ja nudel na negovite klienti podrazbirala i nivno vlo`uvawe vo taa banka. Na Vrbanec ponudata & se videla mnogu primamliva, pa vedna{ zapo~nala periodi~no da pla}a iznosi od po nekolku iljadi evra. Podocna Jankek ja izvestil deka rabotata so bankata propadnala.

ANKARA SE DOBLI@UVA DO EVROPA SO USTAVNI PROMENI

TURCIJA RE^E “DA” ZA NOVITE REFORMI, NO I ZA NOVI IZBORI?!  Referendumot, koj se oceni kako eden od najva`nite nastani vo istorijata na Turcija, ja podeli 73-milionskata nacija. Od vkupno 98% prebroeni glasovi, 58% od glasa~ite se izjasnija za ustavni reformi

T

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

urskata nacija go poddr`a predlogot na vladata za izmeni na ustavot, so koj se predviduvaat zna~ajni novini vo dr`avnoto ureduvawe na zemjata, koi }e gi ograni~at ovlastuvawata na pravosudnata hierarhija i na vojskata. Ovie promeni za turskata vlada se paso{ kon Evropskata unija (EU). No, protivnicite tvrdat deka stanuva zbor za dr`aven udar protiv demokratijata. "12 septemvri }e bide presvrtnica vo turskata demokratska istorija”, izjavi premierot, Rexep Taip Erdogan, ~ija partija, Pravda i razvoj, vo maj pred parlamentot go dostavi na glasawe paketot za promena na ustavot. Paketot toga{ ne ja dobi potrebnata dvotretinska poddr{ka, pa vladata mora{e da organizira referendum. So ovoj referendum vladata na Erdogan, koja nametnuva politi~ki i ekonomski reformi u{te od doa|aweto na vlast vo 2002 godina, be{e stavena na u{te eden test. Referendumot, koj se oceni kako eden

58%

od glasa~ite se izjasnija za ustavni reformi

 Na referendumot, odr`an to~no 30 godini po voeniot udar od 1980 godina, glasa~ite se izjasnuvaa za 26 razli~ni to~ki od najva`nite nastani vo istorijata na Turcija, ja podeli 73-milionskata nacija. Od vkupno 98% prebroeni glasovi 58% od glasa~ite se izjasnija za ustavni reformi. Opoziciskite parlamentarni partii, pak, me|u koi najglasni se levi~arskata Republikanska narodna partija, koja i ovoj pat pobedi vo svojata

tradicionalna tvrdina Izmir, i ultranacionalisti~kata desni~arska Partija na nacionalnoto dvi`ewe, u{te pred referendumot predupreduvaa deka ustavnite izmeni se atak na sekularizmot i obid na proislamski orientiranata Partija na pravdata i napredokot da vospostavi apsolutna kontrola vrz vlasta

vo zemjata. Liderot na Partijata na nacionalno dvi`ewe, Devlet Bah~eli, izjavi deka rezultatite od referendumskoto izjasnuvawe }e mora da se po~ituvaat, no i predupredi deka Turcija po ova vleguva vo eden te`ok period za koj re{enie mo`e da bidat samo predvremenite izbori.

Na referendumot, odr`an to~no 30 godini po voeniot udar od 1980 godina, na koj e prifaten sega{niot ustav, glasa~ite se izjasnuvaa za 26 razli~ni to~ki, me|u koi i za reforma na sudskata vlast. So reformite }e se revidiraat nekoi amandmani, a so niv }e se {titat pravata na `enite, decata i invalidite, }e se vospostavi institutot nezavisen ombudsman, }e se ovozmo`i ~lenstvo vo pove}e od eden sindikat, }e se podobrat sega{nite ograni~uvawa na rabotni~kite {trajkovi i }e im se dade pravo na dr`avnite slu`benici na

kolektivno pregovarawe. Paketot isto taka sodr`i i kontroverzni amandmani, koi }e ovozmo`at restrukturirawe na Ustavniot sud, Vrhovniot sudski sovet i na Sovetot na obviniteli. Evropskata komisija gi pozdravi rezultatite od referendumot i oceni deka se ~ekor vo dobra nasoka. Sepak, Unijata predupreduva deka vnimatelno treba da se sledi sproveduvaweto na reformite. Komesarot za pro{iruvawe na Unijata, [tefan Fule, izjavi deka rezultatite poka`uvaat deka gra|anite na Turcija se opredelile za prodol`uvawe na reformite so cel da gi zgolemat svoite prava i slobodi.

REXEP TAIP ERDOGAN PREMIER NA TURCIJA “12 septemvri }e bide presvrtnica vo turskata demokratska istorija"


BALKAN BIZNIS POLITIKA BUGARSKIOT PARLAMENT GI KAZNUVA NEREDOVNITE PRATENICI

B

ugarskoto Narodno sobranie im izre~e kazni na pratenicite vo vkupen iznos od 96.000 evra poradi nedoa|awe na plenarni sednici i na komisii, se naveduva vo periodi~niot izve{taj na bugarskiot parlament. Lider vo kaznuvaweto e pretsedatelot na partijata na Turcite, Dvi`ewe za prava i slobodi, Ahmet Do-

gan, koj ostana bez 27.314 leva, odnosno, okolu 13.700 evra. Prviot ~ovek na bugarskite socijalisti, Sergej Stani{ev, e kaznet so 2.900 evra, a liderot na nacionalisti~kata formacija Ataka, Volen Siderov, so 2.500 evra, dodeka pretsedatelot na Demokratite za silna Bugarija, Ivan Kostov, neo-

14.09.2010

15

NOVI APSEWA VO VRSKA SO HIPO BANKA VO HRVATSKA?

pravdanite izostanoci go ~inele samo 80 evra. Najgolemi otsustvuvawa na pratenicite se registrirani vo fevruari i mart koga bugarskoto Sobranie “zarabotilo” po 12.700 za sekoj mesec. Spored sobraniskiot pravilnik, iznosot na kaznite za tri neopravdani izostanoci iznesuva dve tretini od mese~nata plata.

O

vaa esen }e sledat novi apsewa povrzani so aferata vo Hipo Alpe Adrija, najavi Rolf Holub, pretsedatel na Specijalnata istra`na komisija na Koru{ka. Se o~ekuva Holub da pristigne vo Hrvatska idnata nedela so cel da sprovede istraga vo vrska so kriminalnoto rabotewe na Hipo banka vo taa zemja. Spored navodite izneseni vo mediumite, Ivan Jakov~i}, istarskiot

`upan, eden od onie koi se spomenuvaat kako pobaruva~i na krediti od Hipo, izjavil deka na li~no barawe razgovaral so dr`avniot obvinitel na Hrvatska, Mladen Baji} i ministerot za vnatre{ni raboti na Hrvatska, Tomislav Karamarko, od koi pobaral da mu ovozmo`at da stapi vo kontakt so avstriskoto obvinitelstvo i so Holub, koj }e dopatuva vo Istra idnata nedela.

“Ako se zainteresirani za razgovor so mene, jas im stojam na raspolagawe. Ako tie ne se zainteresirani za razgovor, }e odr`am preskonferencija vo Viena”, izjavi Jakov~i}, so cel da go opravda svoeto ime i imeto na partijata koja ja rakovodi. Holub po posetata na Hrvatska, }e prestojuva vo BiH so cel da go proveri raboteweto na Hipo i vo ovaa zemja, prenesuva slovene~kata agencija STA.

PO KORIGIRANATA REZOLUCIJA ZA KOSOVO

SRBIJA ^EKOR POBLISKU DO EVROPSKATA UNIJA  Za da ne go popre~i svojot pat kon Evropskata unija, Srbija popu{ti pred silniot pritisok na Brisel i na SAD i se otka`a od formulacijata vo prvi~niot predlog na rezolucijata za Kosovo koj be{e podnesen na 28 juli. Vo nea se relativizira{e i osporuva{e presudata na Me|unarodniot sud, so koja be{e potvrden me|unarodno - pravniot legitimitet na proglasuvaweto na nezavisnosta na Kosovo.

O

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

tvoraweto na patot za dijalog me|u Belgrad i Pri{tina za unapreduvawe na me|usebnite odnosi, & go otvora i patot na Srbija kon evropskoto semejstvo. Spored analiti~arite vo Belgrad, so usoglaseniot predlog na rezolucijata za sovetodavnoto mislewe na Me|unarodniot sud na pravdata za Kosovo, Srbija se otka`a od povtornoto osporuvawe na nezavisnosta na Kosovo vo Obedinetite nacii (ON) i premol~ano go prifati. Imeno, Za da ne go popre~i svojot pat kon Evropskata unija, Srbija popu{ti pred silniot pritisok na Brisel i na SAD i se otka`a od formulacijata vo prvi~niot predlog na rezolucijata za Kosovo koj be{e podnesen na 28 juli. Vo nea se relativizira{e i osporuva{e presudata na Me|unarodniot sud, so koja be{e potvrden me|unarodno - pravniot legitimitet na proglasuvaweto na nezavisnosta na Kosovo. Srbija prvi~no bara{e ON da prifatat deka ednostranata secesija e neprifatliva i povikuva{e na povtorno otvorawe na pregovorite me|u dvete strani za site otvoreni pra{awa. Generalnoto sobranie na ON naj~esto gi usvojuva rezoluciite so prosto mnozinstvo od glasovite. Tie rezolucii nemaat obvrzuva~ko dejstvo za zemjite-~lenki, no imaat golema politi~ka te`ina i vlijanie. NAGRADA ZA DOBROTO ODNESUVAWE Za vreme na neformalniot sostanok na ministrite, koj

KETRIN E[TON

[EF NA EVROPSKATA DIPLOMATIJA Sledno {to sakame da vidime e dijalog me|u Belgrad i Pri{tina se odr`a vikendov vo Brisel, pra{aweto za evropskite integracii se nametna kako tema poradi usvojuvaweto na Rezolucijata na Srbija i EU za misleweto na Me|unarodniot sud na pravdata, koja Srbija ja usoglasi so site 27 zemji~lenki na Unijata, {to vo Brisel se oceni kako znak na posvetenost na Belgrad kon sorabotkata so EU. [efot na evropskata diplomatija Ketrin E{ton gi povika Belgrad i Pri{tina na razgovor. “Sledno {to sakame da vidime e dijalog”, istakna E{ton. Za rezolucijata na Srbija i EU, E{ton izjavi deka toa e uspeh na pretsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, a unijata e gorda {to ima udel vo toa. Taa objasni deka mnogu evropski ministri dale svoj pridones da dojde do usoglasuvawe na stavovite, no najva`noto e {to Srbija ja odigra svojata uloga. Sega e vreme Belgrad i Pri{tina da se dogovorat koga, koj, kade i kako }e razgovara.

 Golem broj ministri ocenija deka dobrata volja na Belgrad ne smee da pomine nenagradeno i deka sega patot na Srbija kon polnopravnoto ~lenstvo vo Unijata treba da bide zabrzan Golem broj ministri ocenija deka vakviot znak na dobra volja na Belgrad ne smee da pomine nenagradeno i deka sega patot na Srbija kon polnopravnoto ~lenstvo vo Unijata treba da bide zabrzan, pred s$, so dostavuvawe aplikacija za ~lenstvo do Evropskata komisija, a potoa i so oficijalno davawe na Srbija na status na zemjakandidatka. Avstriskiot minister za nadvore{ni raboti Mihael [pindeleger, najavi deka za ova bi mo`elo da stane zbor na sostanokot na {efovite na diplomatii, iako toa prethodno ne bilo planirano. Toj istakna deka ishodot od razgovorite me|u Belgrad i Brisel e odli~en znak na

SRPSKI I BOSANSKI FIRMI ]E GRADAT VO IRAK

A

mbasadorot na Bosna i Hercegovina vo Srbija, Bori{ Arnaut izjavi deka srpski i bosanski kompanii zaedni~ki }e nastapat vo izgradbata na Irak. “Irak otvora investicii od 900 milijardi dolari za obnova na zemjata i ni ponudija nie da bideme inicijatori za vra}awe na starite jugoslovenski firmi na nivnite gradili{ta”, izjavi Arnaut. Toj istakna deka kompanii

od Srbija i BiH, zaedni~ki rabotele na treti pazari, pred s$ vo Libija, Irak, i Al`ir. Parite za obnova na Irak, kako {to izjavi Arnaut }e bidat obezbedeni od narednata godina i dodade deka ima vreme da se oraganiziraat sredbi na stopanskite komori i da se ostvarat direktni kontakti so firmite zainteresirani za zaedni~ki nastap na pazarot vo Irak.

sorabotka i sega treba da se isprati dobar signal do Srbija deka mo`e da bide mnogu poblisku do Unijata. [efot na {panskata diplomatija, Migel Anhel Moratinos, isto taka, uka`a deka patot na Srbija kon ~lenstvo vo EU mora da se zabrza i deka odlo`uvaweto na davaweto status za kandidat na Belgrad ne smee pove}e da se odlo`uva, tuku mora da se ovozmo`i po~etok na pregovorite za ~lenstvo kako i za sekoja druga balkanska dr`ava. Srbija bi mo`ela da napravi nov ~ekor vo pribli`uvaweto kon EU. Slovene~kiot minister za nadvore{ni raboti Semuel @bogar, istakna deka slovene~kata vlada }e se

zalo`i za otvorawe na srpskata kandidatura. @bogar izjavi deka mnozinstvoto vo unijata, na neformalniot sostanok go poddr`ale ovoj predlog. Potpretsedatelot za evropski integracii vo srpskata vlada, Bo`idar \eli}, izjavi deka vo oktomvri o~ekuva, a vo sekoj slu~aj do krajot na godinata, da bide donesena konkretna odluka za kandidaturata na Srbija vo unijata. Spored nego, za Srbija od golema va`nost e toa {to sega Germanija i Francija oficijalno ja poddr`uvaat kandidaturata na Srbija vo unijata. I zamenik-premierot na Srbija, Ivica Da~i} o~ekuva dobri vesti od Sovetot na ministri. Me|utoa, eventu-

alnoto ispra}awe na kandidatura, Da~i} ne go povrzuva so zaedni~kiot nastap na Belgrad i Brisel pred Generalnoto sobranie. “Srbija treba da go dobie ona {to odamna go zaslu`i, a toa zna~i {to poskoro da stane del od evropskoto semejstvo. O~ekuvame ~ekor napred kon EU i toa vo su{tina ne bi trebalo da ima vrska so toa {to e napraveno vo Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii”, izjavi Da~i}. Toj dodade deka site onie koi od Srbija o~ekuvaat konstruktiven pristap, pri donesuvaweto na odlukata za pristap kon unijata bi morale da go imaat na um nejzinoto odnesuvawe.

PETROL PO^NA DA PRODAVA ELEKTRI^NA ENERGIJA

S

lovene~kata naftena kompanija Petrol po~na so proda`ba na elektri~na energija na doma}instvata i malite kompanii. Direktorot na sektorot za elektri~na energija vo Petrol, Gorazd Skubin izjavi deka elektroenergetskiot pazar e specifi~en, bidej}i malku potro{uva~i se odlu~uvaat da go zamenat distributerot, no dodade deka

nivnata ponuda iako nema da bide najevtina }e bide konkurentna. Na slovene~kiot pazar na distribucija na elektri~na energija ve}e deluvaat pet elektrodistributeri. Petrol so elektri~na energija zasega snabduva okolu 1.200 doma}instva, a do krajot na godinata toj broj planira da go zgolemi na 5.000 do 6.000 doma}instva. Kompanijata o~ekuva ovaa

godina od proda`bata na elektri~na energija da ostvari prihod od 23 milioni evra.


16 14.09.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

REFORMI VO VNATRE[NIOT PAZAR NA EU

EU KREIRA PAZARI NA KAPITAL ZA MALITE KOMPANII

 Ve}e nekolku godini vo briselskata agenda se nao|a “peglaweto na br~kite” na vnatre{niot pazar na EU. Za ovaa cel, Evropskata komisija naredniot mesec }e go objavi predlogot so koj od 2012 godina na malite i inovativni pretprijatija }e im se ovozmo`i dostapnost do novi izvori na finansii preku mre`ata na specijalizirani pazari na kapital izve{tai za malite i srednite pretprijatija }e bidat od golema pomo{ za niv. Se razgleduva i mo`nosta najdocna do 2012 godina da se vospostavi “mre`a na efikasni i regionalni berzi ili specifi~no regulirani pazari fokusirani na malite i srednite pretprijatija”. Brojot na mali pretprijatija ~ii akcii se izlistani i kotiraat na evropskite pazari na kapital padnal zaradi zna~ajniot pad na novite inicijalni javni ponudi IPO, no i zaradi odlukata na nekoi od firmite da gi trgnat svoite akcii i da stanat privatni pretprijatija. Pogolemiot broj od novite inicijalni javni ponudi vo minatite godini, objaveni na aziskite berzi, signaliziraat deka problemot e pove}e od strukturna priroda, otkolku {to pretstavuva rezultat na neodamne{nata finansiska kriza. Francuskata ministerka za finansii, Kristin Legard, u{te minatata godina istakna deka Evropa treba da go pro{iri Zakonot za malite pretprijatija, so cel istite da se stimuliraat i da se olesni nivnata kotacija na

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

B

rzoraste~kite mali evropski kompanii od 2012 godina }e imaat mo`nost da dojdat do sve` izvor na finansii so koi }e mo`at da go stimuliraat svojot biznis. Evropskata komisija naredniot mesec }e go objavi predlogot so koj od 2012 godina na malite i inovativni pretprijatija }e im se ovozmo`i dostapnost do novi izvori na finansii preku mre`ata na specijalizirani pazari na kapital. Informativniot portal EurAktiv go objavi predlog-zakonot za edinstven pazar na EU spored koj se skratuvaat birokratskite proceduri. Vo dokumentot koj go predlaga komesarot na EU za vnatre{en pazar, Mi{el Barnie, predvideno e kratewe na birokratskite proceduri koi malite firmi mora da gi pominat za da gi izlistaat svoite akcii na berzanskite kotacii. Objasnuvaweto od Barnie e deka poblagite barawa za podnesuvawe na finansiskite K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

pazarite na kapital. Toga{ Legard pobara od nejziniot sovetnik za pazar na kapital, Fabricio Demariw, da napravi izve{taj za mo`nite re{enija so koi mo`e da se podobri pristapot na pazarite na kapital vo Evropa. So izve{tajot koj be{e objaven vo mart se predlaga{e da se vospostavi mre`a na sekundarni pazari na kapital, koja preku edinstvenite pristapni to~ki bi im bila dostapna na novite kompanii. Se o~ekuva deka Barnie vo izrabotkata na noviot predlog za EU kako model }e go zeme ovoj francuski izve{taj. Negoviot predlog }e bide objaven vo oktomvri. Ve}e nekolku godini na briselskata agenda se nao|a “peglaweto na br~kite” na vnatre{niot pazar na EU. Kompletiraweto na edinstveniot pazar na kapital vo EU vo ovoj moment pretstavuva esencijalna zada~a za Brisel, koja se pojavuva po ekonomskta kriza. Me|utoa, ostanuvaat predizvicite so koi treba da se simnat nacionalnite barieri vo sektorite kako intelektualnata sopstvenost O

G

L

A

S

i kompaniskite prava. Nekoi od prioritetnite elementi na noviot predlogzakon za edinstven pazar vo EU }e bidat prezemeni od Zakonot za mali biznisi koj be{e donesen vo 2008 godina. So ovoj nov dokument, vo ~lenot 51 }e bidat opfateni mo`nostite koi malite kompanii }e gi imaat na vnatre{niot pazar vo EU. Regulacijata, registriraweto na kompaniite na nivo na EU, novite smetkovodstveni regulativi i pomo{ta za pristap do finansii }e bidat samo nekoi od elementite koi }e bidat prepi{ani od Zakonot za mali biznisi vo noviot predlog-zakon za edinstven pazar na EU. Ovoj dokument, najverojatno vo najgolema mera }e se poklopi i so pretstojnata inovativna strategija na Evropskata komisija. Obnovuvaweto na vlo`uvawata na pazarite na kapital, reformiraweto na javnite nabavki i ovozmo`uvaweto pomo{ na malite i srednite pretprijatija preku fondovite na EU se isto taka samo nekoi od to~kite koi se del od novata strategija na Komisijata.

 MI[EL BARNIE komesar na EU za vnatre{en pazar "Se razgleduva i mo`nosta najkasno do 2012 godina da se vospostavi “mre`a na efikasni i regionalni berzi ili specifi~no regulirani pazari fokusirani na malite i srednite pretprijatija”

RENO I PE@O-CITROEN GO VRA]AAT DOLGOT

F

rancuskiot proizvoditel na avtomobili Reno i zdru`enite Pe`o i Citroen vo ramki na predvideniot rok }e vratat po edna milijarda evra dr`aven kredit. Kreditot be{e dobien od francuskata vlada vo ramki na paketot za finansiska poddr{ka vo avtomobilskata industrija vo uslovi na kriza. Francuskite kompanii najavija deka }e vratat po milijarda evra vo petok. Reno i Pe`o-Citroen vo 2009 godina

dobija po tri milijardi evra od dr`avata poradi problemite vo avtoindustrijata, pod uslov da ne otpu{taat rabotnici. Pokraj baraweto za prodol`uvawe na proizvodstvoto i neotpu{tawe na rabotnici, vladata od kompaniite isto taka pobara parite da se investiraat i vo razvoj na ekolo{ki avtomobili. Zagubite na Pe`o i Citroen vo vtorata polovina na minatata godina se procenija na 2,6 milijardi evra, dodeka zadol`enosta na Reno na

krajot na 2009 godina bila 3,5 milijardi evra.

JO[KA FI[ER: GASOVODOT JU@EN POTOK NE E VO INTERES NA EVROPA

P

roektot za ruskiot gasovod Ju`en potok ne e od politi~ki interes za Evropa i vo pogled na ekonomijata nema nikakva smisla, izjavi Jo{ka Fi{er. Porane{niot germanski minister i sovetnik za evropskiot konkurentski proekt Nabuko, smeta deka Ju`en potok e odgovor na proektot Nabuko koj ne donese pove}e gas vo Evropa. “Ekonomski, Ju`en potok nema nikakva smisla. Politi~ki, ovoj proekt ne e vo interes na Evropa”, dodava Fi{er.

Inaku, kako {to prenesuva Rojters, Nabuko bi trebalo od 2013 godina da po~ne da go naso~uva gasot od Kaspiskoto More kon zapadna Evropa preku Turcija, za da ja namali zavisnosta na evropskite zemji od ruskiot gas. Toj proekt e direktna konkurencija na ruskiot gasovod Ju`en potok i zatoa se nao|a na udar vo Moskva.

OECD: NEMA DA IMA NOVA RECESIJA

G

lobalnoto ekonomsko zazdravuvawe mo`e da se odviva pobavno otkolku {to se o~ekuva{e, no nova recesija e pomalku verojatna, osobeno ako vladite ne preteruvaat so kratewe na tro{ocite, soop{ti organizacijata za ekonomski razvoj i sorabotka (OECD) vo svojot najnov ekonomski izve{taj. OECD apelira do pliti~arite da ne go zadu{uvaat ekonomskoto zazdravuvawe preku

prebrzo ili pregolemo kratewe na tro{ocite. Vo nekoi slu~ai dopolinitelnoto monetarno stimulirawe na ekonomijata mo`e da bide i dobredojdeno, naveduva organizacijata. Novata preporaka na OECD se razlikuva od nejzinata posledna preporaka koja be{e donesena samo pred nekolku meseci, koga taa pora~a da se namali javnoto finansirawe i buxetskiot deficit. OECD sega o~ekuva

deka prose~niot rast vo zemjite od G7, SAD, Velika Britanija, Kanada, Francija, Germanija, Italija i Japonija, da bide 1,5 % na polugodi{no nivo. Iako e toa pomalku od 1,75 % koi OECD gi predvide pred tri meseci, po s$ izgleda deka, sepak ne se nayira krajot na krizata. SAD bi trebalo da zabele`i ekonomski rast od 2,0% vo tretiot i 1,2 %vo ~etvrtiot kvartal. Japonija }e zabele`i rast od 0,6 i 0,7%.


SVET BIZNIS POLITIKA

17

14.09.2010

NOV INVESTICISKI POTENCIJAL NA “CRNIOT KONTINENT”

AFRIKA - NOVA MO@NOST ZA EVROPSKITE INVESTITORI

 Afrikanskiot kontinent denes pretstavuva eden od najbrzoraste~kite ekonomski regioni vo svetot. Evropskite menaxeri i investitori ne treba da go ignoriraat ovoj izvonreden potencijal i da se naso~at kon osvojuvawe na Afrika, bidej}i konkurencijata vo trgovijata se v`e{tuva na ovoj kontinent

P

VASE CELESKA

PODGOTVENI ZA “ZELENA REVOLUCIJA”

celeska@kapital.com.mk

o zavr{uvaweto na svetskoto prvenstvo vo fudbal, me|unarodnoto sportsko vnimanite se prefrli od Ju`na Afrika na drugi turniri vo drugi zemji. No, evropskite kompanii i investitori treba da razmislat i da se naso~at kon osvojuvawe na Afrika, bidej}i konkurencijata vo trgovijata se v`e{tuva na ovoj kontinent. Noviot izve{taj koj go objavi Mekinzi Global, "Lavovi vo dvi`ewe: Progresot i potencijalite na afrikanskite ekonomii", vo koj se obrazlo`uva rastot i potencijalite na afrikanskata ekonomija, poka`uva deka Afrika denes se nao|a me|u najbrzoraste~kite ekonomski regioni vo svetot, sozdavaj} i zna~ajni biznis-mo`nosti vo golem broj industriski granki. Onie {to prvi }e vlezat na ovoj pazar mo`at da ja zgrap~at ovaa mo`nost {to }e im donese prednost pred drugite konkurenti. Spored izve{tajot, vkupniot bruto-doma{en proizvod na Afrika od 2000 do 2008 godina rastel za 4,9% na godi{no nivo, {to e za dva pati pobrzo sporedeno so minatite dve decenii. Izve{tajot poka`uva deka ovoj rast na Afrika se bazira na celiot afrikanski region i negovite koreni sega se protegaat do bumot na globalnoto proizvodstvo. Proekciite se deka najmalku ~etiri grupi industrii na ovoj kontinent zaedno mo`e da generiraat 2,6 milijardi dolari godi{en prihod do 2020 godina. Najgolemite biznis-mo`nosti idnite investitori mo`at da gi najdat vo potro{uva~kata na stoki i uslugi, prosledeni so prirodnite resursi, agrokulturata i infrastrukturata. Ovie proekcii se reflektirani od poslednite ekonomski prednosti na Afrika, kako i

M

Mnogu od evropskite kompanii pronao|aat mo`nosti za investirawe vo Afrika, koi }e im slu`at na evropskite potro{uva~i. Vo Severna Afrika pove}eto zemji gi upotrebuvaat svoite lingvisti~ki vrski so Evropa za da privle~at pogolem broj stranski investicii vo turizmot, prekuokeanskite biznis-uslugi i evtinoto proizvodstvo za izvoz. Novata komercijalna vitalnost na Afrika, isto taka, nudi mnogu drugi mo`nosti. So 60% od svetskoto neobraboteno, a obrabotlivo zemji{te, Afrika e podgotvena za “zelenata revolucija”, ista kako onie {to go zgolemija agrikulturnoto proizvodstvo vo Azija i Brazil. Se pretpostavuva deka totalnata vrednost na proizvodstvoto vo sektorite na proizvodstvo mo`e da raste kontinuirano, od 2% na 4% godi{no, vo narednata dekada.

silnite dolgoro~ni perspektivi. Kombiniraniot ekonomski autput na kontinentot, koj vo 2008 godina iznesuval 1,6 milijardi dolari, denes e re~isi ednakov so onoj na Brazil i na Rusija. Mnogu faktori sugeriraat deka ovaa ekonomska dinamika mo`e da se odr`uva. EKONOMSKI REFORMI Zabrzaniot ekonomski rast zabrzano se rasprostranuva niz site afrikanski zemji, istovremeno vo zemji koi imaat zna~itelni resursi za izvoz i onie koi nemaat. Raste~kite prihodi od naftata, mineralite i ostanatite prirodni resursi bele`at rast od 24% od 2000 do 2008 godina. Pridones, isto taka, imaat i drugite sektori, kako finansiite, trgovijata, agrikulturata i telekomunikaciite. Klu~ na ovoj ekonomski rast bea vladinite reformi, koi kreiraa pogolema politi~ka stabilnost, ja podobrija makroekonomskata situacija i ja stimuliraa biznis-okolinata. Na primer, nekolku od afrikanskite zemji gi prekinaa polovina na ovaa godina, o~ekuva deka }e dojde do zabavuvawe do krajot na 2010 godina, i vo tekot na prvite {est meseci od slednata godina. MMF isto predupreduva, deka bogatite zemji bi trebalo da izrabotat kreditni planovi za smaluvawe na buxetskiot deficit, duri i vo uslovi na slab ekonomski razvoj. Vo zabele{kata na MMF kako potencijalen faktor na

VODAFON PLANIRA DA GO PRODADE UDELOT VO FRANCUSKI SFR

B

ritanskiot telekomunikaciski operator Vodafon se podgotvuva da go prodade svojot udel vo francuskata telekomunikaciska kompanija SFR, ~ija vrednost se procenuva na pove}e milijardi funti. Spored objasnuvaweto od kompanijata, proda`bata na udelot e kako del od strategijata na naso~uvawe

godi{no raste vkupniot BDP na Afrika

 Noviot finansiski kvart vo Johanesburg

MMF PREDVIDUVA NOVA KRIZA e|unarodniot monetaren fond (MMF) predupredi deka globalnoto ekonomsko zazdravuvawe e dovedeno pod znak pra{alnik, bidej}i mnogu vladi se borat so dolgovite, a finansiskiot sektor i natamu e slab. Vo informacijata dostavena do zamenicite ministri za finansii na G 20, MMF naveduva deka i pokraj pogolemiot ekonomski rast vo prvata

4,9%

kon osnovnite pazari na koi raboti Vodafon. Kako {to pi{uva londonskiot vesnik “Sandej Tajms”, povikuvaj}i se na izvori od kompanijata, izvr{niot direktor na Vodafon, Vitorio Kolao odlu~il da go prodade udelot vo francuskata kompanija so dogovor koj bi mo`el da vredi sedum milijardi funti (8,4 milijardi evra).

dolgogodi{nite konflikti. Kreatorite na politikata, isto taka, ja reduciraa i inflacijata, go namalija buxetskiot deficit, gi namalija trgovskite barieri, gi namalija danocite, gi privatiziraa kompaniite i liberaliziraa pove}e sektori, kako {to e bankarstvoto. Kako rezultat na seto ova, napreduva{e i dinami~niot afrikanski biznis-sektor. Na ovoj kontinet denes postojat pove}e od 1.400 kompanii koi se javno listirani na berza. Afrika mo`e da se pofali so pove}e od 100 kompanii koi imaat prihod pgolem od 1 milijarda dolari. Brojot na pretplatnici na telekomunikaciskite kompanii porasnal za 316 milioni novi korisnici od 2000 godina, {to e pove}e od celata populacija na SAD. Bankarstvoto i trgovijata na malo cvetaat so rasteweto na prihodite na doma}instvata. Vo grade`ni{tvoto nastanuva bum zaradi pojavata na novi gradovi i urbanizacijata na postoe~kite. Idniot ekonomski rast na

Afrika najverojatno }e bide poddr`an od nekolku dolgoro~ni trendovi. Me|u niv golem pridones }e imaat zgolemenata globalna pobaruva~ka na nafta, zlato, dijamanti i drugi produkti. Ovaa pobaruva~ka najmnogu se zabele`uva na brzoraste~kite ekonomii, osobeno vo Azija i na Sredniot Istok. I pokraj istoriskite vrski so Evropa, Afrika sega sobira polovina od totalnata razmena so razvienite ekonomski regioni. Vo 2008 godina trgovskata razmena na aziskite ekonomii bila 28% od vkupnata razmena na Afrika. Za vreme na istiot period, trgovskata razmena na Zapadna Evropa se namalila od 51% na 28%. RAST NA URBANIZACIJATA I SOLARNATA ENERGIJA Postoi golem potencijal za Evropa da gi revitalizira vrskite so Afrika i da sozdade novi. Evropskite biznismeni toa mo`e da go zapo~nat dokolku poglednat podaleku od izvorot na surovini koj se nao|a na afrikanskoto tlo. Tie treba K

rizik se naveduva mo`noto vlo{uvawe na sostojbata na amerikanskiot pazar na nedvi`nosti. Pokraj sovetite do vladite da gi „rebalansiraat” svoite ekonomii, MMF gi povika raste~kite ekonomii vo Azija da go namalat izvozot i da ja stimuliraat doma{nata potro{uva~ka, dodeka na bogatite im sovetuva sprotivno, da go zgolemat izvozot i da go namalat buxetskiot deficit.

Od kompanijata nema komentar na ovaa informacija. Edinstvenata informacija od portparolot na Vodafon e deka kompanijata e sopstvenik na udel od 44% vo SFR, bez komentar na navodite za proda`ba. Vodafon, minatata nedela go prodade udelot koj go poseduva{e vo kineskiot mobilen operator ^ajna mobil za 4,3 milijardi funti.

O

M

E

R

da se naso~at kon raste~kata mo} na urbaniot afrikanski potro{uva~. Denes 40% od Afrikancite `iveat vo gradovite. Ovoj broj e pribli`en do onoj vo Kina, a kontinuirano prodol`uva i da se zgolemuva. Kontinentot ve}e ima 52 gradovi so populcija pogolema od eden milion `iteli, {to e ednakvo na Zapadna Evropa, a se prognozira deka ovaa brojka }e se zgolemi za 32 gradovi do 2030 godina. Isto kako i vo ostanatite ekonomii vo razvoj, urbanizacijata vo Afrika sozdava novi rabotni mesta, ja zgolemuva produktivnosta i gi poka~uva prihodite. Se proektira deka brojot na doma}instva so diskrecionen prihod }e porasne za 50% vo narednite 10 godini, dostignuvaj}i ja brojkata od 128 milioni. Potro{uva~kata na afrikanskite doma}instva vo 2008 godina izensuvala 860 milijardi dolari, pove}e od onaa vo Indija i Rusija. Potro{uva~kite pazari na kontinetot rastat za dva do tri pati pobrzo od onie na C

I

J

A

L

E

N

zemjite na OECD, a do 2020 godina mo`e da dostignat vrednost od 1,4 milijardi dolari godi{en prihod. Kako rezultat na seto ova golem del od evropskite kompanii se {irat vo Afrika. Me|u niv se Unilever, Standard ^arterd i SAB Miler, koi operiraat vo pove}eto afrikanski zemji. So urbanizacijata se zgolemuva i pobaruva~kata za investirawe vo infrastruktura, za izgradba na novi pati{ta, `elezni~ki sistemi, ~ista voda, energija i vo ostanata infrastruktura. Nekoi od kompaniite ja gledaat mo`nosta vo Afrika da stanat izvoznici na ~ista energija. Ako se zeme predvid industriskata incijativa Desertek, koja e lansirana od Konzorciumot od evropski kompanii, vklu~uvaj}i go Simens, koj ima cel da prenesuva energija do Evropa preku mre`a od solarni centrali i farmi so veternici preku pustinite vo Severna Afrika i Sredniot Istok, mo`e da se ka`e deka Afrika ima golemi energetski potencijali. No, ovoj proekt s$ u{te se soo~uva so tehni~ki problemi, a za negovo ostvaruvawe }e bidat potrebni nekolku godini. Ovoj proekt vo Afrika mo`e da donese lokalna investicija od 400 milijardi dolari. O

G

L

A

S


FEQTON

18 14.09.2010 NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI: J.P. MORGAN

J.P. MORGAN – KOMBINACIJA NA NAJSTARITE BANKI OD WUJORK VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

J

PM PMorgan Ch Chase & Co. e edna od najstarite kompanii za finansiski uslugi vo svetot. So pretstavni{tva vo pove}e od 60 zemji, ovaa banka se nao|a pome|u liderite vo industrijata za finansiski uslugi so aktiva od 2 bilioni dolari i najgolema pazarna kapitalizacija. JP Morgan e tretata po golemina depozitna baza pome|u bankarskite ku}i vo SAD, vedna{ posle Wells Fargo i Bank of America. Hex-fond, edinicata na ovaa banka pretstavuva najgolem hex-fond vo SAD so kapital od 53,5 milijardi dolari na krajot od 2009 godina. Formirana vo 2000 godina so spojuvaweto na Chase Menhattan Corporation i JP Morgan & Co., kompanijata uslu`uva milioni potro{uva~i vo SAD i mnogu od najistaknatite svetski korporacii i institucii, a isto taka pome|u klientite na ovaa finansiska ku}a se nekoi od najistaknatite svetski vladi. Brendot JP Morgan go koristat Investiciskata banka, kako i diviziite za menaxment so sredstva na kompaniite, divizijata za privatno bankarstvo, divizijata za portfolio-menaxment kako i diviziite za uslugi za rakovodewe so dr`avnite i privatnite hartii od vrednost. Povereni~kata aktivnost vo ramkite na privatnoto bankarstvo i uslugite za portfoliomenaxment se vr{i pod nadzor na bankata JPMorgan Chase. Posle spojuvaweto, brendot Chase se koristi za uslugite za kreditni karti~ki vo SAD i Kanada, kako i

 JPMorgan Chase e edna od ~etirite najgolemi banki vo SAD, zaedno so Bank of America, Citigroup i Wells Fargo. Dene{nata struktura na bankata JPMorgan Chase pretstavuva rezultat na spojuvawata pome|u nekolku golemi amerikanski bankarski kompanii, napraveni vo minatata dekada za aktivnostite na bankarstvoto na malo vo SAD, kako i za komercijalnoto bankarstvo. JPMorgan Chase e edna od ~etirite najgolemi banki vo SAD, zaedno so Bank of America, Citigroup i Wells Fargo. Dene{nata struktura na bankata JPMorgan Chase pretstavuva rezultat na kombinacijata pome|u nekolku golemi amerikanski bankarski kompanii, napravena vo minatata dekada, vklu~uvaj}i gi spoju-

vawata so Chase Manhattan Bank, J.P. Morgan & Co., Bank One, Bear Stearns i Washington Mutual. Dokolku se navratime niz istorijata, kon ovoj brend se vklu~ile i Chemical Bank, Manufacturers Hanover, First Chicago Bank, National Bank of Detroit, Texas Commerce Bank, Providian Financial i Great Western Bank. ISTORIJA NA J.P. MORGAN & COMPANY Brendot J.P. Morgan gi vle~e svoite koreni od dale~nata

1895 godina, koga partnerstvoto pome|u Dreksel i Morgan bilo preimenuvano vo J.P. Morgan & Co. Vo ovoj period, ovaa finansiska ku}a bila edna od najvlijatelnite, pa go finansirala osnovaweto na Korporacijata za ~elik na SAD, so {to go prezela i biznisot na Endrju Karnegi, koj vo toa vreme bil eden od prvite milioneri, a negovata korporacija imala vrednost od milijarda dolari.

Vo 1895 godina, J.P. Morgan & Co. ja snabduva Vladata na SAD so zlato vo vrednost od 62 milioni dolari, so cel da izdadat obvrznici i da ja obnovat dr`avnata kasa so 100 milioni dolari. U{te od 1892 godina, kompanijata po~nuva da gi finansira `eleznicite na Wujork, Wu Heven i Hatford, zaradi {to podocna kompanijata napravila serija akvizicii so {to stanala dominanten igra~

vo `elezni~kiot transport vo Nova Anglija. I pokraj toa {to prezimeto na familijata Morgan e nositelot na ovoj brend, samiot Morgan bil sopstvenik na samo 19% od kompanijata. Ostatokot od kompanijata bil vo sopstvenost na familijata Rot{ild, zaradi kontinuiranite kupuvawa na udelite od kompanijata, predizvikani od tvrdoglavoto rabotewe na Morgan i negovite pogre{ni investicii.

PRIKAZNI OD WALL STREET

“GALAMXIJA” OD REDOVITE NA HEX Pretsedatelot na uspe{nata kompanija za hex-fondovi, Eklektika Aset Menaxment, Hju Hendri, minatiot maj na britanska televizija verbalno se spre~ka i so Xefri D. Saks, direktorot na Nacionalniot institut na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork i mo`ebi najpoznatiot ekonomist koj se zanimava so razvojnite pra{awa

B

ez somnenie, be{e toa Hju Hendri koj pred edna godina prv otvoreno se spre~ka so nobelovecot Jozef Stiglic za idninata na evroto. “Dobro utro, dali Vie ste slu{nale za realniot svet?”, go prekina

Hendri vo odreden moment nobelovecot za ekonomija, a snimkata od raspravata stana hit na Jutjub. Vo svoite 41 godina Hendri ispliva od tipi~no tajniot svet na hex-fondovite i so iznenaduva~ka iskrenost gi ma|epsa fanovite, no i neprijatelite.

Pretsedatelot na uspe{nata kompanija za hex-fondovi, Eklektika Aset Menaxment, Hju Hendri, minatiot maj na britanska televizija verbalno se spre~ka i so Xefri D. Saks, direktorot na Nacionalniot institut na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork i mo`ebi

najpoznatiot ekonomist koj se zanimava so razvojnite pra{awa. “Mnogu laam”, veli Hendri. “Mora da vnimavam {to zboruvam”. No, tokmu poradi svojata direktnost toj stana poznat po toa {to go razbranuva ekonomskiot establi{ment. ^ovekot koj denes predviduva deka mo`e da nastane globalna kriza za hrana kako rezultat od porastot na Azija e roden kako sin na kamionxija. Hendri e prviot vo svojata familija {to zavr{il fakultet, i toa fakultetot Stratklajd vo Glazgov. Po zavr{uvaweto na studiite po~nal da raboti vo golema

finansiska kompanija vo Edinburg. Frustriran deka ne smeel da se raspra{uva za investiciskite strategii na svoite {efovi, zaminal vo Kredit Suis, oddel za uravuvawe so aktivi, vo London. Tamu slu~ajno se sretnal so isto takov svoeglav menaxer za hexfondovi, Krispi Odej, pa ja dobil rabotata. Kratko vreme potoa ja osnoval sopstvenata kompanija. Negovata kompanija za makroekonomski fondovi, Eklektika Aset Menaxment, e kompanija koja razmisluva {iroko i globalno, no po malku i starinski. Vo 2008 godina Eklektika Fand eden mesec bila vo plus

za 50%, a ve}e drugiot vo minus za 15%. Fondot to~no predvidel deka gr~kata nevolja }e se odrazi i na germanskite obvrznici na pazarot. No, i izgubi koga minatata godina stavi pari “oblo`uvaj}i se” na evropskiot dr`aven dolg. Pretsedatelot na fondot, ~ija kancelarija se nao|a vo London, zad prometen trgovski centar, vo posledno vreme najmnogu se gri`i za Kina. Uveren e deka denovite na silniot kineski rast se izbroeni. “Denes mnogu lesno mo`at da se slu~at raboti za koi site mislat deka se nevozmo`ni, a najzna~ajnata od niv e celosen presvrt


FEQTON

14.09.2010

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii Izgradena vo 1914 godina, na Vol strit broj 23, zgradata kade {to se nao|alo sedi{teto na J.P. Morgan & Co. bila poznata kako “Ku}ata na Morgan”. So decenii, ovaa adresa na Vol strit bila edna od najva`nite vo amerikanskiot finansiski sektor. TERORISTI^KI NAPAD NA VOL STRIT Na 16 septemvri 1920 godina, napladne bil izvr{en teroristi~ki napad vrz J.P. Morgan & Co. So eksplozijata na bombata bile povredeni 400 lu|e, a zaginale 38. Neposredno pred eksplozijata, vo po{tenskoto sanda~e na Morgan bilo prateno predupreduva~ko pismo, vo koe pi{uvalo deka pove}e nema da bide tolerirano raboteweto na bankata, a bilo pobarano da se oslobodat politi~kite zatvorenici, vo sprotivno }e nastane smrt. Pismoto bilo potpi{ano od Amerikanskite anarhisti. Vo sledniot period se razvivale pove}e teorii za toa koj to~no stoel zad

KLU^NI ^EKORI KOI DOVELE DO FORMIRAWE NA J.P. MORGAN CHASE

 “Ku}ata na Morgan” sedi{teto na bankata vo 1920 godina bombardiraweto na ku}ata na Morgan i dotoga{ najgolemiot teroristi~ki akt na Vol Strit. Sepak, posle 20 godini pominati vo istra`uvawe na ovoj slu~aj, FBI go zatvora bez da najde dokazi za storitelot. Vo avgust 1914 godina, Henri P. Dejvidson, partnerot na Morgan, patuva vo Velika Britanija da sklu~i dogovor so Bankata na Anglija, so koj J.P. Morgan & Co. }e sozdadat monopol rabotej}i so voenite hartii od vrednost na Britanija i Francija. Bankata na Anglija stanuva “fiskalen agent” na Morgan i obratno. Kompanijata vo ovoj period investira i vo snabduvawe na voena

oprema na Britanija i Francija. Sepak, ku}ata na Morgan najmnogu profitira od finansiraweto i kupuvaweto na aktivite na dvete evropski vladi. Vo 30-tite godini od minatiot vek, J.P. Morgan & Co. be{e prinudena da go razdvoi svojot integriran bankarski biznis, na dve posebni divizii- investicisko i komercijalno bankarstvo, bidej}i toa bilo propi{ano so noviot finansiski zakon vo SAD. J.P. Morgan & Co. izbira da funkcionira kako komercijalna banka, zaradi toa {to vo toa vreme kon komercijalnoto bankarstvo se gledalo kako pove}e profitabilen i popresti`en

biznis. No, i pokraj ovaa promena vo funkcioniraweto, mnogumina vo kompanijata veruvale deka so promenata na politi~kata klima, eventualno }e ja dovede kompanijata da go restartira svojot biznis so menaxirawe hartii od vrednost, no sepak, bilo skoro nevozmo`no da se prodlo`i so ovoj vid bankarstvo od to~kata kade {to bankata prestanala da raboti. Na 16 septemvri 1935 godina, otkako bankata ne raboti so investirawe pove}e od edna godina, pod vodstvo na partnerite na J.P. Morgan, Henri S. Morgan, koj e sin na Xek Morgan i vnuk na X. Pierpont

KOJ BIL XON PIERPONT MORGAN?

Nositelot na denes dobropoznatiot bankarski brend J.P. Morgan e Xon Pierpont Morgan (17 april, 1837- 31 mart, 1913). Toj bil amerikanski finansier, bankar i kolekcioner na umetni~ki dela koj dominiral so korporativnoto bankarstvo i industriskata konsolidacija istovremeno. Vo 1892 godina toj gi spoil Edison Xeneral Elektrik i Tomson Hauston Elektrik, so {to se formiral denes dobropoznatiot brend Xeneral Elektrik. Podocna toj go finansira i nastanuvaweto na kompanijata Federal Stil, so spojuvawe na pove}e ~eli~arnici od SAD. Posle negovata smrt, toj mu go ostava nasledstvoto i site svoi binzisi na negoviot sin, Xon Pierpont “Xek” Morgan Xunior. Do 1901 godina toj bil eden od najbogatite lu|e na svetot. Na po~etokot od dvesettiot vek, Morgan i negovite partneri bile kritikuvani zaradi toa {to imale visoka kontrola nad nacionalnite finansii. Toj ja oformil bankarskata koalicija koja ja stopirala panikata od 1907 godina koja nastanala na Vol strit. Morgan bil finansiski lider vo progresivnata era, a negovata posvetenost na efikasnosta i modernizacijata pomognale da se transformira amerikanskiot biznis.

-FONDOVITE na Kina”, smeta Hju Hendri. INVESTITORITE IZBEGNUVAAT DA SPORAT SO HENDRI Mark Faber, ekonomist poznat i kako “doktor Propast” poradi svoite tmurni predviduvawa, go narekuva Hendri “Mislitel”. “Ima silni gledi{ta koi ne se pla{i da gi izrazi, ne za da stane slaven, tuku zatoa {to navistina go poznava pazarot”, izjavi Faber. Nekoi londonski investitori, pak, se kriti~ni kon nego. Pove}eto od niv odbivaat na koj bilo na~in da go prokomentiraat Hendri, bidej}i ne sakaat so nego da “vlezat vo spor”. “Da postoi na~in da go otpu{tam i Obama, }e go

19

napravam i toa”, veli Hendri. Inspiracijata za negoviot investiciski pristap doa|a od nevoobi~aen izvor: romanot “Otvor vo zavesata” od Xon Buhan od 1932 godina. Zapletot se vrti okolu petmina protagonisti {to nau~nicite gi izbrale za sorabotka vo eksperiment koj }e im ovozmo`i da poglednat edna godina napred vo idninata. Hendri go narekuva romanot “najdobriot napi{an investiciski u~ebnik”, bidej}i nego go nau~il da ja predviduva idninata bez zanemaruvawe na nastanite koi dovele do nea, {to e, kako {to smeta, gre{ka koja ja pravat golem broj investitori.

 Evroto? “Kaput”! Kina? Na pat kon nadolu, proglasi Hju Hendri. Obama? “Da postoi na~in da go otpu{tam i Obama, vedna{ bi go storil toa”, veli Hju Hendri, menaxer na hex-fondovi

Dene{nata struktura na bankata JPMorgan Chase pretstavuva rezultat na kombinacijata pome|u nekolku golemi amerikanski bankarski kompanii, napraveni vo minatata dekada, vklu~uvaj}i gi spojuvawata so Chase Manhattan Bank, J.P. Morgan & Co., Bank One, Bear Stearns i Washington Mutual. Dokolku se navratime niz istorijata, kon ovoj brend se vklu~ile i Chemical Bank, Manufacturers Hanover, First Chicago Bank, National Bank of Detroit, Texas Commerce Bank, Providian Financial i Great Western Bank. Ova se klu~nite transakcii koi dovele do formirawe na J.P. Morgan Chase:  Vo 1991 godina, korporacijata Chemical Banking Corp. se spojuva so Manufacturers Hanover Corp. za~uvuvaj}i go staroto ime. Vo toa vreme ovaa korporacija pretstavuva vtora po golemina bankarska institucija vo SAD.  Vo 1995 godina First Chicago Corp. se spojuva so Nacionalnata banka na Detroit, vo ~ija sopstvenost bila i NBD Bankorp, so {to se formira First Chicago NBD, koja e najgolemata bankarska kompanija na sredniot zapad na SAD.  Vo 1996 godina, korporacijata ^ejs Menheten se spojuva so Kemikal Banking, so {to se formira najgolemiot bankarski holding vo SAD.  Vo 1998, Bank One Corp. se spojuva so First Chicago NBD, pod imeto Bank One Corp. Vedna{ potoa ovaa bankarska korporacija se spojuva so First Commerce Corp. od Luizijana, so {to nastanuva najgolemata bankarska institucija na zapadot od SAD. Ovaa korporacija istovremeno vo ovoj period e i ~etvrta najgolema finansiska instistucija vo SAD i najgolem izdava~ na kreditni karti~ki Viza vo svetot.  Vo 2000 godina, J.P. Morgan & Co. se spojuva so Chase Manhattan Corp. so {to nastanuva spojuvawe na ~etirite najgolemi i najstari bankarski institucii vo Wujork (J.P. Morgan, Chase, Chemical i Manufacturers Hanover) so {to nastanuva kompanijata koja denes nasekade e poznata kako J.P. Morgan Chase & Co. Morgan, zaedno so Herold Stenli, ja formiraat investiciskata banka- Morgan Stenli, so akcii na J.P. Morgan & Co. vo vrednost od 6,6 milioni dolari. So cel da ja podobri svojata pozicija na pazarot na investicionoto bankarstvo, vo 1959 godina, J.P. Morgan se spojuva so kompanijata Guaranty Trust Company od Wujork, i zaedno ja formiraat Morgan Guaranty Trust Company. Kompanijata pod ova ime prodol`uva da raboti do sredinata na osumdesettite, koga povtorno po~nuva da pravi spojuvawe, a so toa po~nuva i povtorno da go koristi brendot J.P. Morgan. Vo

1984 godina kompanijata kone~no ja kupuva korporacijata Purdue National od Lafajet, Indijana. Ovaa korporacija ja pretstavuva istorijata na sorabotkata pome|u dvete markantni figuri na bankarstvotoSalmon Portland ^ejs i Xon Purdju. Od 1988 godina, ovaa kompanija ekskluzivno raboti pod ~adorot na J.P. Morgan & Co. Vo utre{niot broj na “Kapital” ~itajte za u{te edna golema kompanija od Vol Strit, investiciskata banka Goldman Saks, nejziniot klu~ za uspehot i kontroverzite povrzani so nejzinata involviranost vo svetskata finansiska kriza.


FUN BUSINESS

20 14.09.2010 MTV VIDEO AWARDS

LEJDI GAGA SOBRA SÉ [TO IMA[E OD NAGRADI  Kontroverznata amerikanska peja~ka, Lejdi Gaga, koja za edna godina stana edna od najpoznatite vo celiot

svet blagodarenie na svojot stil, peeweto, neverojatniot na~in na pretstavuvawe vo javnosta, triumfira{e na godine{niot izbor na muzi~kata televizija Em-Ti-Vi za najdobro video na godinata. Pesnata Bad romance be{e apsoluten pobednik vo duri sedum kategorii i so toa se zaokru`ija statuetkite na vkupno osum. “Bev tolku nervozna deka ve~erva }e gi razo~aram moite fanovi”, so nasolzeni o~i izjavila 24-godi{nata Lejdi Gaga, dodeka ja primala najvrednata nagrada, za video-spot na godinata. Najavi deka vo podgotovka e noviot album koj }e se vika Born This Way. Ova e prv pat eden izveduva~ da dobie tolku mnogu nagradi u{te od 1986-ta godina, koga norve{kiot bend Aha (A-ha) osvoi isto taka osum nagradi. No, rekordot s$ u{te ostanuva kaj Piter Gabriel, koj vo 1987-ta godina osvoi devet nagradi so inovativniot spot za Sledgehammer. Se poka`a deka kontroverznosta i ludiot stil preovladuva vo posledno vreme, a Stefani Xermanota (Lejdi Gaga) e tokmu takva. Kaj nea nema ni{to obi~no i normalno, s$ e pros-

SILVANA JOVANOVSKA

N

jovanovska@kapital.com.mk

a dodeluvaweto na muzi~kite nagradi na Em-Ti-Vi, koi vo nedelata ve~erta se odr`aa vo Los Anxeles vo teatarot Nokia, apsoluten pobednik be{e Lejdi Gaga, koja od 16 kategorii be{e nominirana duri vo 13. Od niv vkupno pobedi vo osum kategorii, od koi sedum bea za pesnata “Lo{a romansa” (Bad Romance). Ve~erta bukvalno pomina vo nejzin znak i nema{e ni potreba da se simne od scenata. Í pripadnaa nagradite: video na godinata, najdobar `enski video-spot, najdobro pop-video, najdobro tancuva~ko video, koreografija, monta`a i re`ija. Kako toa da ne be{e dovolno, osvoi nagrada i vo kategorijata za najdobra sorabotka za duetot so Bijonse “Telefon”, K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

ledeno so senzacija. Obo`avatelite samo {to }e pomislat deka go dostignala vrvot, taa povtorno iznenaduva. Taka i na ova dodeluvawe ne be{e ni{to pomalku “normalno” od porano. Svoite nagradi gi prima{e vo razni kombinacii, a onaa koja gi {okira{e prisutnite be{e “fustanot” od par~iwa `ivo meso. Me|u drugite koi osvoija po nekoja nagrada be{e i Eminem, koj za spotot Not afraid dobi dve statuetki i toa za najdobar ma{ki videospot i najdobro hip –hop video. Toj i Riana ja otvorija ve~erta so golemiot hit Love the Way you Lie. Za tinejxerska senzacija nagradata ja dobi kanadskiot 16-godi{en peja~ Xastin Biber. Svoi nastapi ve~erta imaa Kanje Vest, Linkin Park, Meri Xej Blajx, Drejk, A{er i Xastin Biber. O

G

L

A

 Lejdi Gaga i nejzinata pridru`ba pred dodeluvaweto na nagradite

S

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:     

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk


FUN BUSINESS

21

14.09.2010

NAJPLATENI AKTERI

LUDITE ULOGI NOSAT NAJGOLEMA ZARABOTKA  Najpoznatiot magazin na svetot za svetskite biznislideri ili, poednostavno, za lu|eto koi najmnogu zarabotuvaat, objavi nova analiza. Ovojpat stanuva zbor za akterite koi ostvarile najgolema zarabotka vo poslednava godina. Na nivnata lista na top deset najplateni akteri vo Holivud na prvata pozicija stoi edno od najomilenite lica na svetot, Xoni Dep. Negovata zarabotka samo vo izminatava godina iznesuva 75 milioni dolari

SILVANA JOVANOVSKA idejata na po~etokot bila jovanovska@kapital.com.mk da bide stra{en pirat, potoa Vili Vonka vo “^arli agazinot i fabrikata za ~okoladi” “Forbs” objavi i u{te mnogu drugi. u{te edna svoja MILIONITE NA rang-lista, OSTANATITE ovojpat na najBen Stiler, koj e poznat po platenite akteri na svetot. svoite komi~ni ulogi, e na Ovaa godina toj primat

M

75

milioni dolari iznesuva zarabotkata na Xoni Dep vo poslednava godina. So toa toj e naplateniot akter vo Holivud.

milioni dolari). Henks svoite milioni (pokraj toa {to producira serii za HBO) gi zaraboti so filmovi kako “Angeli i demoni” i filmot koj doprva }e se promovira, “Leri Kraun”, vo koj glumi zaedno so Xulija Roberts. Najnoviot film na Adam Sendler, Grown Up’s, na po~etokot ne zapo~na

koja ja ostvari filmot, dosega okolu 700 milioni, a se pretpostavuva deka krajnata zarabotka na Di Kaprio samo od toj film }e bide 50 milioni dolari. So toa dogodina mo`ebi }e se poka~i negovata pozicija na listata. Najdobro plateniot akter vo Velika Britanija, Daniel Retklif, na ovaa lista na “Forbs” se nao|a na {estoto mesto so zarabotka od 25 milioni dolari, pred Tom Kruz. Ako se presmeta vkupnata zarabotka na desette najdobro plateni akteri vo Holivud, taa bi iznesuvala pribli`no 349 milioni dolari. Iako minatata godina be{e na vrvot na listata, godinava Harison Ford ne se ni najde na istata.“Forbs” svojata lista ja pravi vrz osnova na pove}e kriteriumi, preku istra`uvawa od agenti, menaxeri, producenti i advokati, za da se utvrdat nivnite prihodi pred, za vreme snimaweto na nekoj film i potoa. Tuka vleguva i zarabotkata koja ja ostvaruvaat akterite od reklami.

K

 XONI DEP: Se poka`a kako isplatliva negovata neverojatna fantazija so koja gi tolkuva ulogite mu pripadna na yvezdata na filmot “Piratite od Karibite”, Xoni Dep. Vo poslednava godina ima ostvareno zarabotka od 75 milioni dolari. Toa e dovolna pri~ina za akterot, koj sekoga{ igra ekscentri~ni i nesekojdnevni ulogi, da bide na samiot vrv na listata na “Forbs” kako najdobro platen. Ulogata na ludiot {e{irxija vo filmot na Tim Barton “Alisa vo zmejata na ~udata” i snimaweto na najnovoto ostvaruvawe The Tourist, go dovedoa popularniot Dep do pozicija na akter koj najmnogu zarabotuva vo Holivud. Interesno e toa {to od minatata godina napredna mnogu, i toa duri 10 pozicii na listata. Dep e poznat po toa {to sekoja uloga ja pravi posebna na svoj na~in i sekoga{ go izvlekuva najludoto i najinteresnoto od nea. Tuka e poznatiot Edvard Sizerhends (race kako no`i~ki), piratot Xek Sperou od koj napravi komi~en lik, a

vtoroto mesto, bidej}i od juni 2009 do juni 2010 godina zarabotil 53 milioni dolari. Toj e poznat po ulogata vo filmot “Ve~er vo Muzejot” (Night at the Museum), a sleduva treto prodol`enie na komi~niot film “Zapoznavawe so roditelite” (Meet the Parents), od koj prvite dva dela gi napolnija kasite na kino-salite vo svetot. Ostanatite akteri koi se nao|aat na prvite top pet pozicii se: Tom Henks (45 milioni dolari), Adam Sendler (40 milioni) i Leonardo di Kaprio (28

najuspe{no, no sega e tretiot film na Sendler po zarabotka (ostvari profit od 230 milioni od proda`ba na bileti za kino vo svetot). Di Kaprio ima dva filma koi ne bea dovolni za da ja zgolemi svojata pozicija na ovaa lista na “Forbs”, no negovata zarabotka od 28 milioni ne e za potcenuvawe. Toj sekoga{ }e ostane zapameten so “Titanik”, pokraj neverojatnata gluma i popularnost, i so neverojatnata zarabotka

LISTATA NA “FORBS” NA TOP DESET NAJPLATENI AKTERI VO HOLIVUD IZGLEDA VAKA: 1. XONI DEP – 75 milioni dolari 2. BEN STILER – 53 milioni dolari 3. TOM HENKS – 45 milioni dolari 4. ADAM SENDLER – 40 milioni dolari 5. LEONARDO DI KAPRIO – 28 milioni dolari 6. DANIEL RETKLIF – 25 milioni dolari 7. ROBERT DAUNI JUNIOR – 22 milioni dolari 8. TOM KRUZ – 22 milioni dolari 9. BRED PIT – 20 milioni dolari 10. XORX KLUNI – 19 milioni dolari

O

M

E

 ADAM SENDLER e u{te eden akter koj svoite milioni gi zarabotuva so toa {to ja smee i zabavuva publikata

 TOM HENKS ne e samo akter, tuku i re`iser na serii, zatoa mu pripadna tretoto mesto R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


SPORTLIFE

22 14.09.2010 SP KO[ARKA

KO[ARKARSKIOT TROFEJ SE VRATI VO AMERIKA  Ekipata be{e predvodena od univerzitetskiot trener Majk Kri`evski, koj, iako so sebe dovede nekolku istaknati profesionalci, glavnata uloga vo napadot mu ja dodeli na kolex-igra~ot Kevin Durant, koj otkako postigna najmnogu poeni na prvenstvoto sosema zaslu`eno be{e odbran i za MVP na {ampionatot  Nitu Hidaet Turkoglu ne mo`e{e da go sopre MVP na prvenstvoto, Kevin Durant

 Du{an Ivkovi} pobara smena na ~elnite lu|e vo FIBA

 Po 16 godini SAD ja osvoi svetskata titula vo ko{arka SR\AN IVANOVI]

S

ivanovic@kapital.com.mk

elekcijata na SAD dojde do ~etvrtata titula svetski prvak vo ko{arka. Vo golemoto finale, odigrano vo Istanbul, Amerikancite ja sovladaa selekcijata na organizatorot Turcija so ubedlivi 81:64. Ova e ~etvrti trofej za zemjata od kade {to poteknuva ko{arkata, a prv po {esnaeset godini pauza. Od 1994 godina reprezentativcite na SAD ~ekaa pogoden moment za da dojdat do najvredniot trofej, iako timovite {to gi ispra}aa naj~esto bea sostaveni od NBA yvezdi.

 Odigravme mnogu kvaliteten natprevar vo polufinaleto, no vo tekot na celata sredba imavme sosema razli~en kriterium vo noseweto na sudiskite odluki. Po cena na razvojot na ko{arkata se pravat grubi kr{ewa na pravilata, so cel da se zadovolat visokite sponzorski dogovori, a {to e u{te poskandalozno, ne dobivme nikakvo izvinuvawe - istakna Du{an Ivkovi} Ekipata be{e predvodena od univerzitetskiot trener Majk Kri`evski, koj, iako so sebe dovede nekolku istaknati profesionalci, glavnata uloga vo napadot mu ja dodeli na kolex-igra~ot Kevin Durant, koj otkako postigna najmnogu poeni na prvenstvoto, sosema zaslu`eno be{e odbran i za MVP na {ampionatot. Vo prvata petorka, pokraj

Durant, se u{te i Srbinot Milo{ Teodosi}, Tur~inot Hidaet Turkoglu, Argentinecot Luis Skola, kako i Linas Klejza od Litvanija. Golem uspeh ostvari i selekcijata na Turcija, koja po edno evropsko finale osvoi srebren medal i na Mundijalot. Turcite odigraa odli~no na turnirot, iskoristuvaj}i ja golemata poddr{ka od svoite

fanati~ni naviva~i, koi sozdavaa izvonredna atmosfera sekoga{ koga nastapuva{e doma{nata selekcija. Pritisokot od publikata be{e klu~niot faktor vo polufinalniot natprevar so Srbija, vo koj Turcija so poen na pet desetinki do istekot na regularniot del od me~ot se izbori za golemoto finale. No, tokmu freneti~nata atmosfera

vo salata be{e pri~ina i za nekolku somnitelni sudiski odluki, na koi srpskiot tabor ima{e golem broj `albi. “Odigravme mnogu kvaliteten natprevar vo polufinaleto, no vo tekot na celata sredba imavme sosema razli~en kriterium vo noseweto na sudiskite odluki. Po cena na razvojot na ko{arkata se pravat grubi kr{ewa na pravilata, so cel

da se zadovolat visokite visokit sponzorski dogovori, a {to e u{te poskandalozno, ne dobivme nikakvo izvinuvawe�, istakna Du{an Ivkovi}, selektorot na Srbija, koj voedno gi povika ~elnicite na FIBA da si podnesat ostavka ili da go re{at problemot so organizacijata na ko{arkarskite sudii. Popularniot Duda ne uspea da gi podgotvi svoite izbranici za natprevarot za treto mesto, vo koj Srbija be{e sovladana od Litvanija so 99:88. Narednata golema ko{arkarska smotra e zaka`ana za narednata godina, koga vo Litvanija }e se organizira evropskoto prvenstvo. Na ovoj {ampionat u~estvo }e zeme i makedonskata reprezentacija.


SPORT

14.09.2010

SPORT

23

TENIS

FUDBAL

FERGI SO ULTIMATUM DO RUNI

V

erojatno najdobriot fudbaler na Anglija vo momentov Vejn Runi stana u{te edna `rtva na tabloidite vo zemjata, koi uspeaja da ja razotkrijat negovata vonbra~na vrska i toa so profesionalna prostitutka. Runi e postojano na meta na novinarite, no i na publikata, a od postojaniot pritisok, kako i od sosema realniot strav deka }e ostane bez soprugata Kolin, toj ne uspeva dovolno da mu se posveti na fudbalot. Tokmu od tie pri~ini toj be{e izostaven od sostavot na Man~ester junajted od posledniot natprevar vo premier-ligata. Sosema neo~ekuvano i mnogu nesre}no Junajted propu{ti da gi osvoi trite bodovi na gostuvaweto protiv Everton, koga pri vodstvo od 3:1, “|avolite” primija dva gola vo sudiskoto prodol`enie. Kako {to javuvaat del od angliskite mediumi, menaxerot na ekipata Aleks Ferguson iznervi-

K

O

M

E

R

C

I

J

A

Vejn Runi vo najkus rok }e mora da gi re{i doma{nite problemi ili mu visi mestoto vo Man~ester junajted ran od nesre}niot rezultat mu dal ultimatum na Runi, vo najbrz mo`en rok da ja sredi svojata sostojba. Ne se naveduva {to to~no mu ka`al, Fergi na Runi, vo soblekuvalnata, no odredeni anonimni izvori tvrdat deka menaxerot istaknal deka e podgotven da go isfrli reprezentativecot na transfer-listata. Angliskite fudbaleri se poznati po toa deka mnogu te{ko ostanuvaat verni na svoite `ivotni sopatni~ki. Minatata sezona fudbalskata javnost se zanimava{e so prequbni~kite izleti na fudbalerite na ^elzi, kapitenot Xon Teri i krilniot bek E{li Kol. L

E

N

O

G

L

A

S

NOVAK GO POVIKA DO@DOT

 Ro`e Federer ne mo`e{e da ja sokrie tagata po porazot od \okovi}

 Definitivno po te{kiot natprevar so Ro`e mi be{e potreben odmor za da se oladam, {to zna~i deka ovaa pauza, mene mi odi vo prilog. No, mora da potenciram deka koga se raboti za finale, toga{ sigurno deka }e uspeev da izvle~am do sebe dopolnitelna sila - izjavi Novak

V

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

oobi~aeno natprevarite na Otvorenoto prvenstvo na SAD zavr{uvaa so finaleto vo nedela, no poradi silniot do`d vo Wujork, poslednata presmetka pome|u Rafael Nadal i Novak \okovi} be{e odlo`ena za sino}a. Ova pomestuvawe na terminot be{e posakuvano scenario od srpskiot teniser, koj po iscrpuva~kiot polufinalen natprevar so Ro`e Federer, posaka eden den pauza. “Ne znam kako se povikuva do`d, no dobro bi mi do{la kusa pauza”, izjavi \okovi} po duelot so Federer, vo koj triumfira{e so 3:2 vo setovi. Sepak, otkako be{e potvrdeno deka finaleto se pomestuva za ponedelnik, \okovi} istakna deka iako dobil odmor, sepak koga se raboti za finale toj i pokraj zamorot }e prona{ol sila za duelot so Nadal. “Definitivno po te{kiot natprevar so Ro`e mi be{e potreben odmor za da se oladam, {to zna~i deka ovaa pauza, mene mi odi vo prilog. No, mora da potenciram deka koga se raboti za finale, toga{ sigurno deka }e uspeev da izvle~am od sebe dopolnitelna sila”, izjavi Novak. Inaku vistinski emocionalen krah po polufinalniot natprevar so \okovi} do`iveaja najdobriot teniser vo istorijata, [vajcarecot Ro`e Federer, koj mo{ne deprimirano im se obrati na novinarite po krajot na duelot, koj vo momentov e vtoriot na

ATP-listata. “Ne znam dali e sre}a ili Novak navistina dobro igra{e. Mo`ebi i jas ne bev dovolno dobar vo re{ava~kite momenti, verojatno ne go izbrav vistinskiot udar, a protivnikot toa o~igledno deka go stori. Ima golem broj mo`nosti. Razli~nite porazi i razli~no bolat. Mnogu sum ne sre}en vo momentov, no znam i deka mnogu pove}e }e me bole{e dokolku bev porazen vo

zavr{i finalniot natprevar. “Finaleto ne me interesira premnogu. Bi sakal Rafa da pobedi i da gi kompletira site ~etiri turniri. Toj toa go zaslu`i”, mo{ne lakonski zaklu~i [vajcarecot, koj po kratkata sredba so novinarite vedna{ zapo~na so podgotovkite za negovoto vra}awe vo semejnata ku}a vo Bazel. Srbinot igra za svojata vtora Gren Slem titula, no

 Finaleto ne me interesira premnogu. Bi sakal Rafa da pobedi i da gi kompletira site ~etiri turniri. Toj toa go zaslu`i - izjavi Federer finaleto. Se ~uvstvuvam mnogu prazno, znam deka toa e normalno posle eden vakov poraz, no sepak mnogu sum razo~aran”, istakna Federer. [vajcarecot nema{e sila nitu ako ni{to drugo da odglumi nekakva uloga na dobra volja, otkako glasno izjavi deka voop{to ne go ni interesira kako }e

prva na Fle{ing Medous, dodeka, pak Rafael Nadal so eventualniot triumf vo prestojniot natprevar }e gi kompletira ~etirite golemi turniri. Vo `enska konkurencija, titulata od 2009-ta ja odbrani Belgijkata Kim Klajsters, koja {to za samo 59 minuti igra ja sovlada Vera Zvonareva. Ova e

prv slu~aj po 2001-ta da se odbrani titulata na US Open, toga{ doma{nata teniserka Venus Vilijams uspea dvapati po red da dojde do trofejot. Inaku organizatorot, iako redovno ima golemi problemi so neboto nad Wujork, ne se re{ava da trgne po primerot na Vimbldon i avstraliskiot Gren Slem, kade {to od minatata godina se postaveni podvi`ni pokrivi na terenite, so {to e izbegnato odlo`uvaweto na me~evite. Kako glavna pri~ina za ovaa stagnacija na US Open se naveduva nedostigot na finansiski sredstva. “Za pokrivawe na terenite, potrebni se 150 milioni dolari. Dokolku se re{ime na takva investicija, toga{ }e treba da zaboravime na razvojnata programa i pomagaweto na mladite talenti”, izjavija od sedi{teto na amerikanskata teniska Asocijacija. Do krajot na godinata, kako pogolem teniski nastan mo`e da se izdvoi zavr{niot Masters turnir.

Kim Klajsters ja odbrani titulata na US Open


Br.122-kapital-14.09.2010  

STRANA 4 STRANA 8 ENERGIJA NEMA PRE^KI ZA NABAVKA NA NOVITE AVTOMOBILI BO@IDAR \ELI] O^EKUVA DOBRA VEST VO OKTOMVRI VMRO – DPMNE PRODOL@UV...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you