30 MOJOT KAPITAL proceni i da ne dodeli kredit”, objasnuva Trajkovska-Ko~anovska. NAJTE[KO DO PARI ZA NOVO PROIZVODSTVO! Profesorot Radmil Polenakovi} od Centarot za razvoj na novi biznisi na Ma{inskiot fakultet veli deka od dosega{noto pet-{estgodi{no iskustvo vo poddr{kata i razvojot na start ap biznisite, se doka`alo deka pokraj toa {to finansiraweto sepak e najgolem problem za biznis-idei za proizvodstvo. “Suma od 5-6.000 evra e dovolna za po~nuvawe biznis vo uslu`niot sektor, zna~i IT-firma, konsalting, dizajn i sli~no. Me|utoa, dokolku stanuva zbor za nekoj vid proizvodstvo ili trgovija od pogolem obem, toga{ potrebni se sredstva vo desetici iljadi evra, pa i pove} e. E, tuka ve}e se javuvaat problemite so finansiraweto. Bankite, kolku i da se reklamiraat deka se bliski do stopanstvoto ne sakaat da prezemat rizik i da vlezat vo finansirawe na po~etni biznisi. Re~isi nema banka koja nema da bara minimum 6-mese~na istorija i nekakva hipoteka ili poseriozno pokritie za kredititot”, potencira Polenakovi}.
BIZNIS-ANGELITE PREGOVARAAT SO PRETPRIEMA^ITE! @arko Pop Iliev, pretsedatel na Centarot za inovacii vo Proektot na konkurentnost na USAID i proekt-menaxer na mre`ata na biznis–angeli koja neodamna se formira{e vo Makedonija, veli deka e napravena prvata investiciska ve~era me|u pretpriema~ite ~ii biznis-idei gi odbrale i angeliteinvestitori. “Vo momentov angelite se vo faza na pregovori so dvajca pretpriema~i, odnosno se pregovara za dve biznis-idei, od vkupno pet proekti. Vo ovaa faza e va`no prvi~nata ideja ubavo da se spakuva spored uslovite na investitorot, za toj da odlu~i da vlo`i pari”, objasnuva Pop Iliev. Spored nego, vo dekemvri }e se odr`i vtora investiciska ve~era, kade {to najavuva deka }e ima pove}e proekti za razgleduvawe. No, pokraj vakvata politika na bankite, koja na nekoj na~in e i legitimna. Pogolem problem e {to nema alternativni izvori na finansirawe na start ap biznisi, kako ven~r kapital fondovite, koi po definicija pottiknuvaat i poddr`uvaat novi biznisi, nitu pak dr`avni fondovi specijalizirani za ovaa namena. Poradi vakvata situacija, Polenakovi} predlaga dr`avata da formira garanten fond, koj }e prezeme del od rizikot na komercijalnite banki pri finansiraweto na biznisite vo po~etok.
“Ubav primer za vakvo funkcionirawe ima vo Avstrija, kade {to dr`avata formirala institucija koja obezbeduva garancii za start ap i inovativni proekti. Institucijata e golema i ima pove}e od 350 vraboteni koi imaat cel da gi analiziraat biznis-planovite na pretpriema~ite i da obezbeduvaat garancii na komercijalnite banki, odnosno obezbeduvaat kofinansirawe. Dr`avata direktno preku institucijata vlo`uva vo razvojot na inovativnite idei i start ap firmite”, veli toj.
15 GODINI OD PRVATA KARTI^KA
10 GODINI VISA VO MAKEDONIJA topanska banka ovaa godina proslavi 15 godini od promoviraweto na prvata plate`na karti~ka i 10 godini od prvata VISA karti~ka na makedonskiot pazar. Ottoga{ Bankata vo kontinuitet go razviva{e svoeto karti~no portfolio koe vo momentov broi desetina razli~ni karti~ki (kreditni, debitni, devizni, denarski, biznis, zlatni, internet i sl.). Vo zavisnost od barawata i potrebite na klientite Bankata razviva razli~ni karti~ni proizvodi pa ottuka se ovozmo`uva segmentacija na klientite i Bankata e vo mo`nost da im posveti posebno i soodvetno vnimanie na VIP klientite, na klientite koi platata ja primaat vo Stopanska banka i tn. Pa taka, vo sorabotka so Visa Ints. na{ata zlatna karti~ka Visa nudi privilegii za korisnicite vo pogled na medicinska ili pravna pomo{ pri patuvawe, popusti, poddr{ka vo slu~aj na gubewe na karti~kata i pogolemi kreditni limiti. Vo momentov na pazarot vo Make-
S
donija vo cirkulacija se pove}e od 220.000 debitni karti~ki i okolu 100.000 kreditni karti~ki izdadeni od Stopanska banka. Stopanska banka ima 33% pazarno u~estvo vo brojot na izdadeni karti~ki i 41% u~estvo vo vkupnite kreditnite iznosi na kreditni karti~ki. Pod brendot i-bank Stopanska bankata vo poslednite nekolku godini promovira{e pove}e uslugi dostapni 24 ~asa za klientite preku internet, telefon i bankomat. Sekoj korisnik na karti~ka od Stopanska banka ve}e edna godina ima mo`nost da realizira niza bezgotovinski transakcii preku na{ite bankomati - transfer na sredstva, pla}awe na rati za krediti/karti~ki, pla}awe na smetki, dopolna na vau~er za mobilen telefon, promena na PIN i sl. Stopanska banka AD – Skopje prva vovede pla}awe na rati bez kamata vo trgovskata mre`a u{te vo 2006 godina koga bea povle~eni od upotreba ~ekovite kako plate`ni sredstva. Blagodarenie na ovaa usluga Bankata na pove}e od 1800 trgovski lokacii im nudi mo`nost na korisnicite na kreditni karti~ki da pla}aat na 2 do
36 rati bez kamata i da go kupat toa {to im e potrebno na odlo`eno pla}awe. Porastot na lokaciite kaj {to e dostapna ovaa mo`nost pridonese porastot vo brojot na transakcii na rati da porasne za 100% vo sporedba so 2009 godina. Vo uslovi na seriozni ekonomski predizvici, mo`nosta za proda`ba na rati bez kamata i mo`nosta za kupuvawe na rati bez kamata se pove}e dobivaat na popularnost kaj na{ite klienti (trgovci i korisnici na kreditni karti~ki). Golemata baza na klienti za nas zna~i golema odgovornost, pa zatoa Bankata na bezbednosta na karti~kite posvetuva posebno vnimanie. Vo taa nasoka Bankata zapo~na so migracija na karti~kite kon ~ip tehnologija, ovozmo`uvaj}i im na klientite mnogu povisoko nivo na bezbednost. Pogolem del od karti~kite se ve}e migrirani na karti~ki so ~ip tehnologija, a o~ekuvame vo naredniov period ovaa migracija da dobie vo dinamika so cel vo tekot na naskoro site na{i klienti da ja imaat privegijata na koristewe na karti~ki so ~ip tehnologija. Visa Internet karti~kata e u{te eden proizvod koj poka`uva deka Bankata e fokusirana da obezbedi maksimalna bezbednost kaj karti~kite i e edinstvena karti~ka na pazarot specijalizirana za bezbedni pla}awa preku internet.