Page 1

COVER STORY: ZEMJODELCI OKRUPNUVAJTE SE! biznis magazin

foto: FILIP POPOVSKI

M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

INTERVIEW

TRAJKO TRPEVSKI GENERALEN DIREKTOR NA BETON

DOA\AAT DOBRI DENOVI ZA GRADE@NI[TVOTO! ...samo samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

BROJ 630 CENA 100 DEN.|23 NOEMVRI, 2011, SREDA|GODINA 13

WWW.KAPITAL.MK


COVER STORY: ZEMJODELCI OKRUPNUVAJTE SE! biznis magazin

foto: FILIP POPOVSKI

4M

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

TRAJKO TRPEVSKI GENERALEN DIREKTOR NA BETON

DOA\AAT DOBRI DENOVI ZA GRADE@NI[TVOTO! BROJ 630 CENA 100 DEN.|23 NOEMVRI, 2011, SREDA| SREDA|GODINA GODINA 13

IZDVOJUVAME

06 PORTFOLIO 12 COVER STORY Makedonija ja menuva agrarnata politika Okrupnuvajte se. Samo golemite zemjodelci }e zemaat subvencii!

TE[KO ZA START AP

18 INTERVJU Trajko Trpevski, generalen direktor na Beton Doa|aat dobri denovi za grade`ni{tvoto!

INTERVIEW

...samo samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

SODR@INA SODR@INA

WWW.KAPITAL.MK

Prviot broj na Kapital se pojavi na 24 septemvri 1999 godina. Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul. Veqko Vlahovi} br 11, Skopje (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat), p.fah: 503, Republika Makedonija; telefon: ++ 389 2 3298 110 faks: ++ 389 2 3298 111 direktor i glaven urednik: Qup~o Zikov izvr{en direktor (marketing i finansii): Gordana Mihajlovska grafi~ki i IT direktor: Nikolaj Toma{evski odgovoren urednik: Biqana Zdravkovska Stoj~evska pomo{nik na odgovorniot urednik: Igor Petrovski odgovoren urednik na specijalni dodatoci: Verica Jordanova odgovoren urednik na www.kapital.mk: Aleksandar Jan~evski grafi~ki prelom: Nade Toma{evska Igor Toma{evski Office manager i finansii: Aleksandra Nikolova; ++389 2 3298 110/ lok:101 nikolova@kapital.com.mk Pretplata na dnevniot vesnik Kapital i na magazinot Kapital: Sawa Savovska ++ 389 2 3298 110/ lok.104 pretplati@kapital.com.mk Reklama: Aleksandra Stojmenova ++389 2 3298 110/ lok.103 marketing@kapital.com.mk aleksandra@kapital.com.mk Oglasi: Dijana Gulakova ++389 2 3298 110/ lok.105 gulakova@kapital.com.mk Specijalni prilozi: Jasmina Savovska Tro{anovski jasmina@kapital.com.mk Sorabotnici: kolumnisti po dogovor Fotografija: Aleksandar Ivanovski Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka.

24 KOMPANII D-r Andreja Arsovski, v.d. pretsedatel na Grupacijata na privatni zdravstveni ustanovi pri Stopanskata komora na Makedonija Privatnite bolnici obedineti }e se borat za pokvalitetno zdravstvo

Bankite ne finansiraat firmi koi {totuku po~nale so rabota, a osven nekolku mali fondovi koi funcioniraat vo ramkite na biznis-inkubatorite vo Skopje i vo Bitola, Centarot za razvoj na novi biznisi i mre`ata na biznis-angeli, koja neodamna se formira, vo Makedonija nema alternativni na~ini za finansirawe start ap kompanii. Nema nitu ven~r kapital fondovi, nitu dr`avni fondovi, koi bi mo`ele da pokrenat novi proizvodstva i da sozdadat multimilionski biznisi samo od inovativni biznis-idei!

 Str.28

Mojot kapital

28 MOJOT KAPITAL Nikoj ne saka da gi finansira novite biznis-idei vo Makedonija Bez dr`avni fondovi - nema razvoj na novi biznisi! 32 INTERVJU Stevan [ap~evski, direktor na Centralen depozitar na Makedonija Centralniot depozitar ja zgolemi doverbata vo pazarot na kapital 34 MENAXER Koga e vreme da se bara strate{ki partner? Prodavajte koga ste na vrvot, a ne koga }e zaglavite 40 NA RU^EK SO... Kristijan Polenak, upravuva~ki partner vo advokatskoto dru{tvo Polenak Imeto i reputacijata gradat brend 60 TEHNOLOGII I BIZNIS „Besplatniot” piratski softver ~ini mnogu

28 STRATE[KI PARTNER Pritisnati od recesijata i nelikvidnosta, mnogu mali i sredni kompanii vo zemjava probuvaat da najdat pogolem, posilen i postabilen partner {to bi im pomognal vo nadminuvaweto na momentalnite te{kotii, no pra{aweto e dali site kompanii {to sega se vo te{kotii im se atraktivni na potencijalnite strate{ki partneri. Stru~wacite za prezemawa i spojuvawa sovetuvaat strate{ki partner da se bara koga ste go dostignale zenitot na va{ata kompanija, a ne koga kolata vi e otidena “nizbrdo”.

 Str. 34

Menaxer

34


6 PORTFOLIO  BUSINESS SBRIEF 30% PORASNAA POLISITE ZA ZEMJODELSKO OSIGURUVAWE rojot na polisite za osiguruvawe na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo od 2008 godina e zgolemen za 30%. Od Triglav osiguruvawe, koi na pazarot na zemjodelskoto osiguruvawe u~estvuvaat so 85-90%, smetaat deka ovoj rast e minimalen i deka svesta za ova osiguruvawe }e raste. “Osiguruvame primarno zemjodelsko proizvodstvo, oprema i kapital na vinarnicite. Na zemjodelskoto primarno proizvodstvo edinstvena za{tita mu e osiguruvaweto, bidej}i e na otvoreno i e podlo`no na klimatskite vlijanija, koi se izrazeni vo poslednite nekolku godini i mu nanesuvaat {teti. Dr`avata ja subvencionira premijata za osiguruvawe od 60%, {to zna~i deka samo 40% od vrednosta ostanuva da ja platat zemjodelskite proizvoditeli”, veli Traj~e Latinovski, generalen direktor na Triglav osiguruvawe.

B

TRETA PO RED RABOTILNICA NA KAPITAL AKADE

PROBLEMITE SO DVOJNOT ODANO^UVAWE GO KO^AT iskata svest kaj makedonskite kompanii i nadle`nite institucii, brojnite nejasnotii i nedovolno reguliranata pravna ramka se glavnite pri~ini za problemot so dvojnoto odano~uvawe. Ova se zaklu~ocite od tretata rabotilnica vo organizacija na Kapital Akademija, na tema “Me|unarodnoto dvojno odano~uvawe”.

N

 GRAFIK NA NEDELATA

Problemot so dvojnoto odano~uvawe nastanuva vo uslovi koga postoi ekonomska integracija, dvi`ewe na kapital, rabotna sila i tehnologija. Vo Makedonija, kako zemja vo razvoj koja e del od globalniot pazar, kompaniite koi sorabotuvaat so stranski partneri se soo~uvaat so problemot so dvojnoto odano~uvawe. So prifa}awe i primena na model-konvencijata na OECD i dogoOD JANUARI DO AVGUST GODINAVA

IZVOZOT NA USLUGI PORASNA 28% zvozot na uslugi od januari do avgust godinava porasnal za 28%, poka`uvaat podatocite na Narodnata banka od izve{tajot za platniot bilans na dr`avata. Ako vo januari od Makedonija bile izvezeni 61,2 milioni evra uslugi, za sedum meseci, odnosno vo avgust izvozot na uslugi od zemjava a se s zgolemil na 78,4 milioni evra, odnosno porasnal za 28,1%. o I uvozot na uslugi vo ovoj period porasnal za 34%, od 45,5 milioni p evra na 61,1 milion evra. Vo use lugi spa|aat site vidovi transport, l prenosot na elektri~na energija, p patuvawata, po{tenskite i telekop munikaciskite uslugi, osigurum vaweto, grade`ni{tvoto, finansiite, v kompjuterskite i IT-uslugite, pravni, k smetkovodni, marketing, mediumski, s arhitektonski, zemjodelski, kulturni a i rekreativni uslugi, kako i vladinite uslugi.

I

Uslugi, neto

Izvoz

Uvoz

(VO MILIONI EVRA)

90,0 68,1

61,2

70,0

78,4

75,3

70,3

64,0

50,3

50,0 30,0

15,7

12,2

14,9

13,5

6,4

-4,7

10,0

17,2

-10,0 -30,0

-50,0

-45,5

-55,0

-55,9

-70,0

IZVOR: “PLATEN BILANS NA R.M.”- USLUGI, NBRM

-57,6

-56,8

-60,4

-61,1




23/11/2011



7

www.kapital.mk

foto: FILIP POPOVSKI

BROJ 630

EMIJA

OTO T BIZNISOT vorite za izbegnuvawe na me|unarodnoto dvojno odano~uvawe, zemjata se bori so ovaa problematika. Niskata svest kaj makedonskite kompanii i kaj nadle`nite institucii, brojnite nejasnotii i nedovolno reguliranata pravna ramka se glavnite pri~ini za problemot so dvojnoto odano~uvawe. Ova se zaklu~ocite doneseni na tretata rabotilnica na Kapital Aka-

demija, na tema “Me|unarodnoto dvojno odano~uvawe”. Na rabotilnicata u~esnicite debatiraa i razmenuvaa iskustva za problemite so koi sekojdnevno se soo~uvaat pri raboteweto so stranskite partneri i dano~nata politika. Tie istaknaa deka pri sklu~uvaweto na dogovorite za izbegnuvawe na me|unarodnoto dvojno odano~uvawe s$ u{te postojat brojni problemi i nejasnotii za koi e potrebna pomo{ od nadle`nite institucii. Spored niv, regulativata treba da bide pojasna i da se primenuva podosledno, za da mo`e poefikasno da se sproveduvaat dogovorite i odano~uvaweto na ostvareniot prihod. Kako negativnost go istaknaa necelosnoto i nedovolno jasnoto definirawe na odredenite stavki vo zakonot, {to sozdava prostor za subjektivno tolkuvawe na dogovorite. “Mora da postoi mehanizam za regulirawe na ovoj problem i nadle`nite institucii da imaat pogolema kontrola. institu Sega se borime za primena i za realizacija na dogovorite za izbegnuvawe odano~uvawe. Mal broj na dvojnoto dvoj kompanii, prete`no golemite, znaat kompani vakvite dogovori, a golem del ne za vakv zapoznaeni so realnata implementse zapo Nedostiga pogolema edukacija kaj acija. N firmite, {to proizleguva od niskata firmite svet za ovoj problem i negovoto nadminuvawe”, smeta Katerina Bo{evska, finansiski direktor na EOS Matrix i predava~ na rabotilnicata. Pove}e za toa {to se debatira{e na tretata po rd rabotilnica na Kapital Akademija }e pro~itate vo sledniot broj na magazinot “Kapital”.

 BUSINESSBRIEF

KAKO DO POGOLEM IZVOZ?

IZVOZNICITE BARAAT DR@AVNI SUBVENCII ogovor za bescarinska trgovija so Ruskata Federacija, namaluvawe na carinite i na carinskite stapki za repromaterijali i oprema, pogolemi dano~ni olesnuvawa, subvencii za izvoz, podobruvawe na delovnata klima so poefikasni institucii, kako i ponatamo{na liberalizacija na trgovijata. Ova se del od barawata na izvoznite kompanii do Ministerstvoto za ekonomija na rabotnata sredba koja se odr`a vo Stopanskata komora na Makedonija. Izvoznicite velat deka }e bidat mnogu pokonkurentni dokolku im se ovozmo`i carinewe na stokata za izvoz na pove}e grani~ni premini, ako bidat oslobodeni od carina pri uvoz na opremata {to ja koristat vo proizvodstvoto isklu~ivo za izvoz i ako se sozdadat uslovi za prebivawe na DDV pri uvoz na repromaterijali nameneti za izvoz.

D

 NAJGOLEMITE INTERNET-PAZARI VO EVROPA ompanijata za digitalni istra`uvawa Comscore objavi podatoci za koristeweto Internet vo Evropa vo tekot ne mesec septemvri. Rezultatite poka`uvaat deka vo tekot na septemvri vo Evropa

K

RUSIJA

 Poedine~ni posetiteli: 50.810.000  Prose~no pominati ~asovi po korisnik na Internet: 22,4  Prose~no otvoreni internet-stranici: 2.439

GERMANIJA

 Poedine~ni posetiteli: 50.810.000  Prose~no pominati ~asovi po korisnik na Internet: 22,4  Prose~no otvoreni internet-stranici: 2.750

imalo 373 milioni poedine~ni korisnici na Internet koi vo tekot na mesecot potro{ile prose~no 26,4 ~asa onlajn i otvorile okolu 3.000 internet-stranici. Eve koi se najgolemite internet-pazari vo Evropa: FRANCIJA

 Poedine~ni posetiteli: 42.349.000  Prose~no pominati ~asovi po korisnik na Internet: 27,2  Prose~no otvoreni internet-stranici: 2.780

VELIKA BRITANIJA

 Poedine~ni posetiteli: 37.197.000  Prose~no pominati ~asovi po korisnik na Internet: 35,6  Prose~no otvoreni internet-stranici: 3.272


PORTFOLIO  VO FOKUS

 BROJKI:

15

milioni evra se dokapitalizira{e [parkase banka

Deneska na{eto stopanstvo vo celost e mnogu pohomogeno i posilno otkolku {to se stopanstvata na zemjite od Evropskata unija.

30%

vo prosek Rusija }e gi namali carinite otkako }e vleze vo STO

108

milioni evra vreden imot na firmi prodavaat bankite

DMITRIJ MEDVEDEV PRETSEDATEL NA RUSIJA

 TRENDOVI

BIZNISOT DOBIVA NOVO LICE

@ENITE GO VRTAT SVETOT pored podatocite na kompanijata za istra`uvawa na pazarot, Nielsen, re~isi celiot rast na prihodite vo SAD vo izminatite 15-20 godini e sozdaden od strana na `enite. Ekonomskoto vlijanie na `enite stanuva s$ pogolemo i toa e fakt koj treba sekoja kompanija navreme da si go vgradi vo site svoi strategii, planovi i kampawi. Spored nekoi istra`uvawa na Nielsen `enite denes se odgovorni za 83% od site kupuvawa, vklu~uvaj}i i 53% od site investicii vo hartii od vrednost, 62% od kupuvawata na novi avtomobili i 55% od site kupuvawa na elektronski aparati za {iroka potro{uva~ka. Procenkite se deka godi{no `enite tro{at 20 iljadi milijardi dolari, a ekonomskata mo} na `enite raste dvojno pobrzo od ekonomiite na Indija i Kina zaedno.

S

NAMESTO SPAS ZA EVROZONATA

MERKEL I SARKOZI PAK SE SKARAA

odeka svetot o~ekuva da po~ne realizacijata na paketot-merki za spas na evrzonata koj na krajot na oktomvri go dogovorija zemjite od evrozonata, dvajcata evropski lideri germanskata kancelarka Angela Merkel i francuskiot pretsedatel Nikola Sarkozi povtorno se vo konflikt. Razli~nite mislewa koi Merkel i Sarkozi gi imaat za toa kako Evropskata centralna banka treba da se odnesuva vo ovaa kriza povtorno ja vratija gri`ata na investitorite deka evropskite lideri nemaat mo} da ja spasat evrozonata od propast. Duri i prviot ~ovek na ECB, Mario Dragi, javno gi povika evropskite lideri, pove}e ne smee da se ~eka za akcija.

D


10 VOVEDNIK

Zemjodelcite od socijalci treba da stanat pretpriema~i. Te{ko!? Биљана Здравковска Стојчевска zdravkovska@kapital.com.mk

Idejata na Ministerstvoto za zemjodelstvo za okrupnuvawe na zemji{teto e dobra. U{te ako najde na~in kako da ja dobli`i do zemjodelcite }e bide odli~na. Ako ne za drugo, barem dava nade` deka za nekoja godina i vo Makedonija }e stane jasno deka zemjodelcite treba da bidat tretirani kako pretpriema~i, a ne kako socijalni slu~ai. Deka zemjodelec mo`e i treba da bide samo ~ovek koj znae kako zemjata da ja koristi i od nea da pravi profit, a ne ~ovek koj ne znae {to drugo da pravi vo `ivotot. Sigurno }e bide te{ko. Posebno da se prevospitaat zemjodelcite, od koi golem del se vo zemjodelstvoto samo poradi dr`avnite subvencii, deka mora da po~nat da mislat so svoja glava za biznis i profit

akedonija kone~no stana svesna deka zemji{teto mora da se okrupni. Ministerstvoto za zemjodelstvo }e izgotvi poseben zakon so koj na zemjodelcite }e im ovozmo`i da se zdru`uvaat vo zadrugi i zaedni~ki da investiraat vo mehanizacija i oprema, vo marketing i izvoz, i da ostvarat pogolemi prinosi i profiti od zemjata koja sega sami ja obrabotuvaat. Idejata vedna{ be{e do~ekana na no`. Nekoi de`urni analiti~ari na potezite na vlasta ovaa inicijativa ja iskoristija da si gi doka`at svoite tezi deka Vladata diktatortski se odnesuva kon s$, pa sega i kon zemjodelstvoto, deka }e n$ vra} ale vo 65-tata godina od minatiot vek... Idejata na Ministerstvoto za zemjodelstvo za okrupnuvawe na zemji{teto e dobra. U{te ako najde na~in kako da ja dobli`i do zemjodelcite }e bide odli~na. Ako ne za drugo, barem dava nade` deka za nekoja godina i vo Makedonija }e stane jasno deka zemjodelcite treba da bidat tretirani kako pretpriema~i, a ne kako socijalni slu~ai. Deka zemjodelec mo`e i treba da bide samo ~ovek koj znae kako da ja koristi zemjata i od nea da pravi profit, a ne ~ovek koj ne znae {to drugo da pravi vo `ivotot. Sigurno }e bide te{ko. Posebno da se prevospitaat zemjodelcite, od koi golem del se vo zemjodelstvoto samo poradi dr`avnite subvencii, deka mora da po~nat da mislat so svoja glava za biznis i profit. Pred nekolku godini imav mo`nost zaedno so u{te dvaesetina novinari od celiot svet da go posetam Izrael na pokana na nivnoto Ministerstvo za zemjodelstvo i na samoto mesto da se uveram {to e zemjodelstvo. Izraelcite mnogu odamna sfatile deka obrabotkata na zemjata, odnosno sopstvenosto proizvodstvo na hrana e na~in da si obezbedat nacionalna i ekonomska sigurnost i nezavisnost. Makedonija ima teritorija od 25.713 kilometri kvadratni od koi okolu 25 % se obrabotliva povr{ina. Izrael ima povr{ina od 20.770 kilometri kvadratni i obrabotliva povr{ina od 15,45%, a duri 65% od povr{inata e pustina. E sega, na taa povr{ina Izrael uspeva da proizvede pove}e od 90% od hranata koja ja tro{at, i plus godi{no

M

da izvezuvaat hrana vo vrednost od nekolku stotici milioni dolari. Poradi nedostig od plodna po~va i voda, Izraelcite se zavisni samo od uvoz na `itarki, masla, crveno meso, kafe, kakao i {e}er. No, za Izraelcite zemjodelstvoto e mnogu pove}e od samo zemjodelstvo. Toa e borba za opstanok, na~in na razmisluvawe, predizvikuvawe na prirodata, na~in za nametnuvawe vo globalniot svet. Soo~eni so nedostig od voda i plodna zemja, Izraelcite imaat razvieno unikatni na~ini na odgleduvawe na zemjodelski kulturi so minimum potro{uva~ka na voda i zemja. So nivnata upornost tie uspeaja da ja pobedat i prirodata. Vo izraelskata pustina denes se proizveduva pove}e od 50% od izraelskiot izvoz na zelen~uk. Izraelskata hraborost, upornost i kreativnost koja e prisutna vo zemjodelstvoto, isto kako i vo drugite sferi na `iveewe, ednostavno inspirira. Toa e primer za patriotizam, uspe{nost, intelektualna nadmo} i liderstvo. No, vo Izrael ne mo`e sekoj da se zanimava so zemjodelstvo. Odnosno sekoj {to saka da bide zemjodelec e prinuden da gi primenuva najnovite tehnolo{ki dostignuvawa, najnovite semiwa i sorti.. Izraelskoto zemjodelstvo e organizirano na principite na zaedni{tvo i kooperativnost. Prvite zemjodelci koi go naseluvale Izrael vo 20 vek se zdru`uvale vo kibuci i mo{avi. Kibucot e kolektivna zaednica na lu|e, vo koja site sredstva za proizvodstvo se zaedni~ki i pripa|aat na zaednicata, kako i site rezultati i dobivkite ostvareni so tie srestva. Daleku od umot e deka nekoj mo`e da misli deka vo Makedonija zemjodelcite doprva bi mo`ele da se zdru`uvaat vo nekakvi zadrugi nalik na kibuci. No, su{tinata poradi koja izraelskite zemjodelski pioneri se zdru`uvale pred eden vek e ista so su{tinata poradi koja makedonskite zemjodelci moraat da se zdru`uvaat denes. Formata kako toa }e se napravi mo`e da bide razli~na. No, mora da postoi dr`avna strategija i inicijativa vo celiot proces. Zemjodelcite mora da znaat deka ako ne najdat na~in da se zdru`at, pra{awe na vreme e koga }e propadnat i }e ja izgubat i taa malku zemja {to ja imaat.


 12 COVER STORY: MAKEDONIJA JA MENUVA AGRARN

OKRUPNUVAJTE SE! SAMO GOLEMITE ZEMJO ]E ZEMAAT SUBVENCII

KOI SE NAJGOLEMITE ZEMJOPOSEDNICI VO MAKEDON

 IVICA TODORI]

 MIROSLAV MI[KOVI]

 MIODRAG KOSTI]

 QUBISAV IVANOV


NATA POLITIKA

ODELCI I!

NIJA I REGIONOT

YINGO

 SLOBODAN DANEVSKI

 Sega{nata agrarna politika, so koja se subvencioniraat sitnite zemjodelci pove}e na socijalna, otkolku na biznisosnova, e pogubna za makedonskoto zemjodelstvo. Spored evropskite pravila, zemjodelcite koi imaat pomalku od 100 hektari nemaat pravo da konkuriraat za subvencii. Idejata na Ministerstvoto za zemjodelstvo za okrupnuvawe na zemjodelskoto zemji{te e dobra. Kone~no dava nade` deka i vo Makedonija zemjodelcite }e se tretiraat kako pretpriema~i, a ne kako socijalni slu~ai. Sigurno }e bide te{ko No, nema druga alternativa BIQANA ZDRAVKOVSKA-STOJ^EVSKA ALEKSANDRA SPASEVSKA

o Makedonija kone~no }e po~ne postapkata za okrupnuvawe na zemji{teto. Ministerstvoto za zemjodelstvo raboti na strategija za okrupnuvawe na zemjodelskite povr{ini, koja }e startuva od slednata godina, a so nea zemjodelcite }e treba da se nateraat malite parceli da gi zdru`at vo zadrugi, da investiraat vo mehanizacija, vo izvoz i vo marketing, da gi zgolemat produktivnosta i prinosite. Ideja na Ministerstvoto za zemjodelstvo e dobra. No, se ~ini s$ u{te e daleku od toa da gi dade vistinskite celi, bidej}i iako mnogu zemjodelci i eksperti vedna{ pobrzaa da go osuetat okrupnuvaweto, fakt e deka toa e edinstven na~in vo Makedonija da se proizveduva pove}e hrana, da se zgolemi izvozot, a da se namali sega ogromniot uvoz na hrana, koj dostignuva frapantni 600 milioni, kako i da se zgolemi konkurentnosta na prehranbenata industrija. Bidej}i idejata na strategijata e zemjodelcite so pomali parceli da se zdru`at vo eden vid zadrugi i na ista povr{ina da sadat edna zemjodelska kultura, so {to }e imaat pogolemo proizvodstvo, podobar prinos i podobar plasman. Se predviduva sekoj zemjodelec da vleze vo zadrugata so pravoto na sopstvenost, no zadrugata da ne bide vo sopstvenost na poedinci. Strategijata predviduva okrupnuvawe preku dobrovolna razmena na zemji{teto me|u individualni zemjodelci do razmena na golemi i so pomali parceli. Zasega, ne e jasen modelot po koj{to treba da se zdru`uvaat zemjodelcite. Ne im e dokraj jasno dali }e treba da formiraat zaedni~ka kompanija ili eden vid zadruga, koj }e bide finansiskiot benefit za niv, dali }e treba da se otka`at od zemji{teto, koj }e upravuva, koj }e odlu~uva? Site treba da bidat svesni deka procesot na okrupnuvawe na zemji{teto vo praktika }e odi mnogu te{ko. Posebno te{ko }e bide da se ubedat zemjodelcite, od koi golem del se vo zemjodelstvoto samo zaradi dr`avnite subvencii, deka mora da po~nat da mislat za biznis i za profit.

V

Najgolem del od zemjodelcite se skepti~ni vo odnos na vladiniot proekt za okrupnuvawe na zemjodelskoto zemji{te. Iako spojuvaweto na malite i rascepkani parceli e edna od strate{kite agrarni politiki koi mora da se sprovedat s$ do vlezot vo Evropskata unija, zemjodelcite uveruvaat deka `elbata na Vladata te{ko }e se ostvari. Vakvoto tvrdewe go pravdaat so nekoga{noto zadrugarskoto zdru`uvawe, koga so zemji{teto upravuvaa zadrugi, model koj spored niv, ne e mnogu uspe{en. Velat deka nedefiniranata sopstvenost na zemji{teto, nere{enite imotno-pravni odnosi i slabata informiranost na zemjodelcite za zna~eweto na proektot se glavnite problemi koi mora da se re{at pred da se po~ne so okrupnuvawe na zemji{teto Kako da se napravi toa? Koi se modelite {to gi sprovele razvienite zemji i ve}e funkcioniraat? Ova se pra{awa na koi doprva }e treba da se najdat odgovorite. Za po~etok, dobro e Vladata iskreno da im ka`e na zemjodelcite deka procesot na okrupnuvawe e neminovnost koja mora da im se slu~i. Spored pravilata na Evropskata unija, subvencii }e dobivaat samo golemite zemjodelci koi imaat zemjodelsko proizvodstvo na nad 100 hektari. Zasega, od Ministerstvoto za zemjodelstvo ne mo`e javno da se dobie podatok koj i kolku zemja poseduva vo Makedonija, a toa e klu~no za da vidime kolku e rasitneto zemji{teto koe treba da se okrupnuva i za da se vidi dali ima i koi se makedonskite zemjoposednici koi bi mo`ele vo procesot na okrupnuvawe da stanat u{te pogolemi. DR@AVATA DA PRESTANE DA JA RASCEPKUVA ZEMJATA Ovaa strategija na okrupnuvawe e drasti~no svrtuvawe na agrarnata politika koja dosega se vodi vo Makedonija. I dosega zemjodelskite kombinati baraa parceli so povr{ina od 1.000 do 2.000 hektari, no spored odlukata na Ministerstvoto za zemjodelstvo, eden zemjodelec ili kompanija mo`e da zeme pod zakup parcela samo do 10 hektari na 15 do 30 godini. Ottuka, mo`e da se o~ekuva da se

13 


i ova dosega{no pravilo i da  14 menuva se dozvoli golemite agrokombinati da mo`at da zemaat pogolemi parceli na dr`avno zemji{te na podolg period. Bidej}i ako ova ne se promeni, bi bilo sosema nelogi~no dr`avata da bara od zemjodelcite okrupnuvawe vrz osnova na biznis-interesi, a dr`avata i ponatamu da prodol`i dr`avnoto zemjodelsko zemji{te da go izdava podeleno na parceli maksimum do 10 hektari. Spored postojnite pravila vo Makedonija, pravo da zakupat dr`avno zemjodelsko zemji{te imaat doma{ni fizi~ki lica, kako i doma{ni i stranski kompanii. Tie {to se vlezeni vo zemjodelstvoto so biznis-interesi dosega mnogupati reagiraa na ova ograni~uvawe. “Ne mo`e edna firma so eden vraboten i so eden telefon da dobie 10 hektari zemja i golema kompanija so 200 vraboteni isto taka da se ograni~uva da zakupi 10 hektari zemja. Agria ima potreba od nad 1.000 hektari zemji{te. Jas sum podgotven da go obrabotuvam toa zemji{te so celata agrotehni~ka mehanizacija i rentabilno da proizveduvam”, veli Pero Kolevski, direktor na agroindustriskata grupacija Agria od Veles. Biznismenite od agrosektorot smetaat deka za da se zgolemi i za da bide konkurentno makedonskoto zemjodelstvo, mora da se okrupni zemji{teto. Spored niv, za da ima pogolemi efekti od subvenciite, dr`avata treba da subvencionira oddelni kulturi na pogolemi zemjodelski povr{ini. Samo na toj na~in mo`e da se o~ekuva podinami~en rast na proizvodstvoto na hrana. ZEMJODELCI, OKRUPNUVAJTE SE! “Neophodno e da se okrupnuva zemjodelskoto zemji{te, bidej}i zemjodelcite koi imaat mali povr{ini ne mo`at da opstanat. Sitnite rascepkani parceli se najgolemiot problem vo makedonskoto zemjodelstvo, problem koj se provlekuva so godini i mora da se re{i. Mora da se najde konkreten model baziran na pazarna logika spored koj zemjodelcite na princip na zdru`uvawe }e gi soedinat svoite zemjodelski parceli i }e investiraat vo zgolemuvawe na proizvodstvoto”, veli Dragi Dimitrievski, dekan na Zemjodelskiot fakultet.

TOP O 5 NAJIZVEZUVANI O 5 NAJUVEZUVANI ZEM I TOP ZEM ZEMJODELSKI PROIZVODI ZEMJODELSKI PROIZVODI MESO I PRERABOTKI OD MESO OVO[JE I ZELEN^UK 1 OVO[J 1

743,31$

616,63$

MILIONI

2

@ITO I PRERABOTKI O @ITO OD

182,91$ MILIONI

I PRERABOTKI 3 MESO OD O MESO

150,13$ MILIONI

4

KAFE, ^AJ, KAKAO I ZA^INI

61,56$

MILIONI

2

416,49$ 3 321,88$ MILIONI

OVO[JE I ZELEN^UK OVO

MILIONI

4

RIBI I PRERABOTKI O OD RIBI

45,88$ MILIONI

KAF ^AJ, KAKAO KAFE, I ZA^INI

296,08$ MILIONI

MILIONI

5

@ITO I PRERABOTKI OD @ITO

5

[E]E , PRERABOTKI OD [E]ER [E]ER I MED

224,56$ MILIONI

 Najdeficitarni zemjodelski proizvodi vo Makedonija se mesoto i `itoto, so {to se potvrduva deka doma{noto proizvodstvo na meso i bra{no niz godinite e uni{teno poradi pogubna zemjodelska politika. So ogled na toa deka kaj izvozot, pak, dominiraat ovo{jeto i zelen~ukot, izleguva deka Makedonija izvezuva surovina i primaren proizvod, vo koj nema dodadena vrednost.

Spored nego, celata ideja za okrupnuvawe na zemjodelstvoto od po~etok mnogu pogre{no se sfa}a. “Zadrugarstvoto ne treba da se sporeduva so samoupravniot sistem, tuku so primerite vo evropskite zemji kade {to zemjodelcite se zdru`uvaat so zaedni~ki interes, odnosno za da go zgolemat proizvodstvoto”, veli Dimitrievski, koj pojasnuva deka spored evropskite pravila, malite zemjodelci nema da imaat mo`nost da koristat finansiska poddr{ka od dr`avata. “Tokmu ovoj proces na okrupnuvawe e vo nasoka na pribli`uvawe vo taa nasoka. Tie {to sakaat da bidat zemjodelci da rabotat na proizvodstvo bazirano na dobra zemjodelska praktika i okrupnuvawe na parcelite. Tie koi {to nema da gi ispolnat uslovite }e mora da go napu{tat sektorot. Toa be{e slu~aj i kaj drugite dr`ava {to vlegoa vo EU”, objasnuva Dimitrievski. Jovan A`derski, profesor na Katedrata za ekonomika i organizacija na Zemjodelskiot fakultet, smeta deka zemjodelcite treba dobro da se podgotvat za da ne mislat deka }e im se

odzeme zemji{teto, tuku da im se ka`at prednostite, koi }e bidat benefitite od zaedni~koto zdru`uvawe i od toa okrupnuvawe. “Ima pove}e iskustva vo Evropa kade {to zemji{teto se okrupnuva, ostanuva vo privatna sopstvenost na zemjodelecot, no toj mora da go otstapi ili da go izdava. Ova e proces koj ne mo`e da se realizira lesno. Potrebni se mnogu finansiski sredstva. Zemjodelcite ne sakaat lesno da se otka`at od imotot. Mora da se napravi zakonska promena, so konkretni pravila, koja treba i realno da se sprovede. Vakviot proces na okrupnuvawe realno trae od pet do deset godini i e povrzan so golemi finansiski fondovi od dr`avata”, veli A`derski, potenciraj}i deka ovoj proces na okrupnuvawe mora da zavr{i pred zemjata da vleze vo Evropskata unija. Spored nego, gre{kata na sega{nata agrarna politika e toa {to subvenciite se koristat za da se poddr`i sitnoto proizvodstvo, a ne golemite kapaciteti i golemite kombinati, koi sekade vo svetot se nositeli na zemjodelskoto proizvodstvo. TODORI] I MI[KOVI] SE NAJGOLEMI GAZDI VO REGIONOT. KOI SE VO MAKEDONIJA? Na prostorite na porane{na Jugoslavija 20 godini se forsira{e prikaznata


malite proizvoditeli se tie {to  16 deka mo`at da go dr`at zemjodelstvoto, politika koja u{te se forsira vo Makedonija. No, toj pogre{en stav pridonese za ogromen pad na proizvodstvoto i zapu{tawe na ogromnite zemjodelski povr{ini. Golemite investicii vo primarnoto proizvodstvo poslednive godini povtorno go pottiknaa rastot. Golemite agrokombinati na svoite povr{ini sega postignuvaat prinosi po hektar pogolemi od tie vo vode~kite zemjodelski zemji vo Evropa. Srbija na kartata na Evropa ve}e e definirana kako golem izvoznik na zemjodelski proizvodi i e respektirana na vode~kite evropski berzi, a Hrvatska s$ pove} e go osvojuva svetot. No, vo Srbija i vo Hrvatska javno se znae koi se najgolemite zemjoposednici, koj, kolku i {to proizveduva i kolku investira i profitira od agrobiznisot. Vo Hrvatska ~etvoricata najgolemi zemjoposednici - Ivica Todori} od Agrokor, Marko Pipuni} od Kandit grupa, Stipo Mati} od M-San i Enver Morali} - edni od najbogatite Hrvati, poseduvaat nad 60% od celoto obrabotlivo zemjodelsko zemji{te vo Hrvatska. Isto e i vo Srbija, kade {to najgolemi zemjoposednici se Miroslav Mi{kovi} i Miodrag Kosti}, koi poseduvaat pove}e od 100.000 hektari plodno zemji{te i poedine~no se posilni od

najgolemite evropski zemjoposednici. Vo Makedonija e mnogu te{ko da se dobie oficijalen podatok za toa koi pravni ili fizi~ki lica poseduvaat najmnogu zemja. Dr`avata, koja e najgolem sopstvenik na zemji{teto, e lo{ gazda i ne vodi smetka ili ne saka javno da objavuva koj i kako go koristi i go obrabotuva toa zemji{te, dali i kolku pla}a zakup. A javna tajna e deka mnogu mo}ni biznimeni, vrz osnova na bliskosta so odredeni politi~ki garnituri izminatava decenija, od dr`avata imaat dobieno iljadnici hektari zemja na dolgoro~no koristewe, za koe ili ne pla}aat ili pla}aat sme{no mal zakup. Za najgolem neoficijalen sopstvenik na zemja vo Makedonija va`i Qubisav Ivanov Yingo, sopstvenik na firmata Sileks od Kratovo i pretsedatel na Socijalisti~kata partija na Makedonija, koja izminative 20 godini e koalicionen partner na sekoja vlast. Oficijalno, kompanijata Sileks preku nejzinata }erka Zemsil raspolaga so re~isi 1.000 hektari zemji{te vo Kratovo i vo okolinata, {to e najgolem del od korisnoto i obrabotlivo zemji{te vo regionot. Neoficijalno, firmata Sileks ima na raspolagawe pove}e od pet iljadi hektari plodno i obrabotlivo zemji{te, na koe se proizveduva p~enka, p~enica, ja~men, dobito~na hrana, gradinarski kulturi,

no i kajsii, kru{i, jabolka i grozje. Vo grupata najgolemi sopstvenici na zemja vo Makedonija spa|a i Slobodan Danevski, porane{niot gradona~alnik na Sveti Nikole, koj poseduva re~isi polovina od zemjata vo gradot so koj upravuva{e. Neoficijalno, Slobodan Danevski e sopstvenik na okolu 6.000 hektari zemjodelsko zemji{te, firmata Xumajlija, vinarska vizba i na drug imot koj be{e del od porane{niot ZIK Ov~e Pole. Spored podatocite od posledniot popis vo zemjodelstvoto, koj go sprovede Dr`avniot zavod za statistika vo 2007 godina, vo Makedonija ima 334 iljadi hektari zemjodelsko zemji{te koe se koristi. Re~isi 290 delovni subjekti rabotat vo oblasta na zemjodelstvoto, koi koristat vkupno 69.000 hektari. Od ovaa zemja koja ja koristat delovnite subjekti duri 60.000 hektari e zemena na koristewe od dr`avata. Toa e pribli`no ista povr{ina zemja kolku {to imaat Todori} i Mi{kovi}. Inaku, vo Makedonija najgolem zemjoposednik e ZIK Pelagonija, koj koristi pove}e od 15 iljadi hektari zemja vo Pelagoniskiot region. Kolku se mali makedonskite kompanii vo zemjodelstvoto poka`uva i podatokot deka site kompanii vo agrobiznisot zaedno poseduvaat samo 7.500 hektari lozovi nasadi, 1.850 hektari ovo{tarnici i 9.700 hektari pasi{ta.


foto: FILIP POPOVSKI

INTERVIEW  18 INTERVIEW

TRAJKO TRPEVSKI

GENERALEN DIREKTOR NA BETON

DOA\AAT DOBRI DENOVI ZA GRADE@NI[TVOTO!


BROJ 630



23/11/2011



www.kapital.mk

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

o stranstvo s$ u{te e rizi~no. Pove}e ni se isplatuva da rabotime doma. Ova go konstatira generalniot direktor na grade`nata kompanija Beton, Trajko Trpevski, so kogo “Kapital� denovive napravi ekskluzivno intervju. Trpevski veruva deka Vladata i vo slednite godini }e prodol`i da otvora rabota za grade`nite kompanii i se nadeva deka pogolem del od nea }e bidat kapitalni proekti. So Trpevski zboruvame na mnogu temi, po~nuvaj}i od proektite na koi momentalno raboti Beton, preku postavenosta na tenderskite uslovi za golemite proekti vo Makedonija, problemite na stranskite pazari, s$ do pazarot na stanovi vo glavniot grad.

V

 Prvite devet meseci Beton gi zavr{i so 15,7% rast na dobivkata i nad 30% rast na prihodite. [to pridonese najmnogu za vakvoto pozitivno finansisko rabotewe? Koi bea najgolemite proekti na koi rabotevte i na koi proekti prodol`uvate da rabotite vo sledniot period?

Rezultatite za devette meseci se dol`at na toa {to kompletno ja zavr{ivme arenata Filip Vtori i na 24 april go predadovme objektot. Masovno rabotime na zgradata na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, na Javnoto obvinitelstvo, a vo ovie meseci go dovr{ivme i sve~eno go pu{tivme i posledniot objekt od kompleksot na vinarnicata Stobi, barik-oddelot. Vo ovoj period go zavr{ivme i patot Koloman-Blizansko, dolg osum kilometri, koj go povrzuva Skopje so Makedonski Brod, ja zavr{ivme fontanata na gradskiot plo{tad, aktivno rabotime na hidrocentralata Sveta Petka u{te od 2009 godina. O~ekuvame do krajot na godinava da se regulira i re~noto korito, a celiot proekt da se zavr{i do krajot na april 2012 godina, koga treba da prorabotat dvata agregati. Vo ovoj period ja zavr{ivme i ma{inskata zgrada na branata Zletovica. Me|utoa, sega }e ima dopolnitelni raboti, kako podgotovka na prostorot za hortikako i sanacija na kulturno ureduvawe, ureduv koj vodi do branata. svle~i{ta na patot p Sobranieto, kade {to ima Rabotime na So pove}e rabota, rabota no najgolem del }e ja Rabotime i na Mostot zavr{ime godinava. godina na umetnosta, kkoj }e go povrzuva Javnoto obvinitelstvo sso desnata strana na rePo~navme da rabotime na kata Vardar. P Gradskata ku}a, kade {to kopavme nadolu vo zemji{teto, zatoa {to }e ima i tri podzemno parkirawe. Od idnata nivoa za podzem nedela treba da d po~neme so kopawe na gradskiot stadion za izgradba terenot na grad koja treba da bide na atletska pateka, pat zavr{ena do mart ma slednata godina. Sega na igrali{teto nema nitu drenirawe na nitu avtomatsko voda, nitu zagrevawe, zagr

INTERVIEW  Koga sme anga`irani na golemi kapitalni proekti, vrabotuvame pove}e lu|e, upotrebuvame pove}e mehanizacija i taka sigurno efektot e podobar otkolku samo so upotreba na minimum rabotna sila. Spored toa {to go najavi vicepremierot Stavreski, vo buxetot za slednata godina ima predvideno mnogu pari za kapitalni objekti. Ako se po~ne da se gradi prugata kon Bugarija, Koridorot 8, branite Lukovo Pole i Bo{kov most, mislam deka doa|aat dobri denovi za makedonskoto grade`ni{tvo, veli Trajko Trpevski, generalen direktor na Beton navodnuvawe. So noviot proekt e predv- me|u stolbovite od 86 metri i dol`ina ideno seto toa da postoi, odnosno da se od 380 metri, go napravi Beton preku napravi igrali{te po site propisi na ezeroto Treska kaj branata Kozjak. FIFA i UEFA, koe }e mo`e da se koristi No, na tenderot za Demir Kapija-Smokvica vo tekot na celata godina. Rabotime na eden od uslovite e potencijalniot izveduizgradba na osnovno u~ili{te vo naselba va~ vo poslednite pet godini da ima Lisi~e, gradime mlekarnica vo Gradsko za izgradeno paten tunel ne pomal od 500 meVardar Gradsko, gradime most vo op{tina tri. Vo Makedonija posledniot paten tunel Kisela Voda vo Dra~evo. Vkupnata vred- e praven vo 70-tite godini, toa e tunelot nost na site proekti na koi rabotime vo Katlanovo na avtopatot. Drug paten momentalno e nad 80 milioni evra. tunel ottoga{ ne e napraven. Beton vo pos[to se odnesuva do lednite pet godini ima finansiskite rezultati, napraveno dva tuneli, sakam da objasnam deka no hidrotehni~ki, na vo 2009 godina imabranata Zletovica. vme i pogolem brutoImame n a p r a v e n o Nikoj nema problem prihod vo prvite devet tunel na hidrocenmeseci vo odnos na tralata Sveta Petka. so toa stranska kom2010 i 2011 godina. Pravevme tunel i na panija da dobie tender No, vo 2009 godina Kozjak. Zna~i, imame ja gradevme branata iskustvo vo rabo vo Makedonija. No, ako na hidrosistemot Zleteweto tuneli, me|utoa, go dobie, neka donese tovica i tamu rabotehidrotehni~ki. Tvrdam sopstvena oprema, vme po 20 ~asa dnevno. deka hidrotehni~kite Minatata godina be{e se pote{ki za rabota sopstveni ma{ini, poslaba bidej}i objekotkolku patnite, zatoa rabotnici i tehnologija. tite ni bea vo zavr{na {to hidrotehni~kiot Sekoj mo`e kako ~ovekfaza. tunel e krug, a patniot tunel e polukrug.  Grade`nite komfirma da dobie rabota, Hidrotehni~kiot e zatpanii reagiraa pa potoa da anga`ira voren tunel i niz nego deka Vladata gi te~e voda. No, uslovot drugi da mu ja zavr{at. privilegira strane uslov, a nie ne go skite kompanii so Vo najgolem broj slu~ai, postavenosta na ispolnuvame. Ponatamu, stranskite kompanii koi se bara firmata da tenderskite uslovi za avtopatot Demir gi dobivaat tenderite ne ima godi{en obrt ne Kapija-Smokvica. pomal od 250 milnosat nikakva oprema, Go prebolevte li ioni evra, a i Beton ovoj biznis ili s$ tuku rabotat preku loka- i Granit se daleku od u{te se nadevate toa. Kreditot e od Evlni firmi. deka mo`ete da ropskata investiciska bidete anga`irani banka i najverojatno od stranskata komtaa gi diktirala uspanija koja }e go dobie proektot? lovite. No, na{ata Vlada mo`e{e da Mnogu se nadevame za patot Demir Kapija–Smokvica. Za `al, kriteriumite insistira barem da se podeli avtopatot koi se predvideni ne gi ispolnuva nitu na dve ili tri delnici. Vo toj slu~aj, edna makedonska firma, duri ako odime zaedno so Granit }e mo`evme da gi ispolso Granit kako joint venture nema da gi nime uslovite, zatoa {to i tenderite za ispolnime uslovite. Stanuva zbor za pat delnicite }e se objavuvaa posebno. No, koj e dolg 25 kilometri, a }e ima i tuneli sega mo`eme da se nadevame samo deka i golemi mostovi i mostovi so konzolna kompanijata {to }e ja zeme rabotata }e gradba. Toa se mostovi so golem raspon bara lokalni firmi-partneri. Kolku {to na stolbovite. Edinstveniot most so kon- znam, nad 60 stranski firmi imaat pozolna gradba vo Makedonija, so raspon dignato tenderska dokumentacija. Ponudite

19 


 20 INTERVIEW treba da se dostavat na 6 dekemvri. Se nadevame deka }e baraat pomo{ od nas, zatoa {to dosega site stranski firmi {to rabotele anga`irale lokalni firmi.

 [to gubat makedonskite grade`ni kompanii so toa {to nema da bidat direktni izveduva~i na Demir KapijaSmokvica? Komunicira{eli Vladata so grade`nicite dodeka se kroe{e tenderot? Kolku stranskite kompanii uspevaat soodvetno da gi zavr{at proektite vo Makedonija?

Koga si nositel na proektot direktno komunicira{ so investitorot. Pla}awata doa|aat direktno od investitorot do firmata nositel na rabotata. A koga si vtora raka, sekoj {to }e ja zeme rabotata od cenata {to }e ja dogovori sigurno }e bara barem 10% profit za nego bez da raboti, a izveduva~ite }e gi zavr{at rabotite i }e dobijat tolku kolku {to }e im dade glavniot izveduva~. Makedonija e mala zemja. Se znae kolkav e godi{niot obrt, kolku ima Granit, kolku ima Beton. Siguren sum deka Vladata se obidela da napravi ne{to, no stavot na bankata e takov. Ja slu{av izjavata na potpretsedatelot na Vladata, Pe{evski, deka se obidele i s$ u{te se obiduvaat, me|utoa, bankata ne popu{ta. Znaete, toa se evropski pari i mo`ebi nim pove} e im odgovara nositel da bide stranska kompanija. Sigurno ima pri~ini zo{to tenderot e objaven taka kako {to e. Nikoj nema problem so toa stranska kompanija da dobie tender vo Makedonija. No, ako go dobie, neka donese sopstvena oprema, sopstveni ma{ini i rabotnici i

tehnologija i neka ja zavr{i i rabotata. Sekoj mo`e kako ~ovek-firma da dobie rabota, pa potoa da anga`ira drugi da mu ja zavr{at. Vo najgolem broj slu~ai stranskite kompanii {to go dobivaat tenderite se odnesuvaat tokmu taka. Tie ne nosat nikakva oprema, tuku rabotat preku drugi grade`ni firmi. A tenderite gi dobivaat so referenci od toa {to go rabotele vo nivnite zemji. Drugo pra{awe e ako po~neme da analizirame za kolku vreme stranskite kompanii gi zavr{uvaat proektite koi gi rabotat. Zatoa, treba da se po~ituva zakonot, spored koj glavniot izveduva~ na podizveduva~ot mo`e da mu otstapi maksimum 40% od rabotata. Mislam deka dr`avata tuka treba da go za{titi na{eto stopanstvo.

 Kolku se konkurentni makedonskite grade`nici na stranskite pazari i kakva e pozicijata na Beton vizavi stranskite pazari, otkako poslednite nekolku godini krizata gi odlo`i proektite na koi rabotevte? Vo koi stranski pazari gledate perspektiva sega?

Vo 2006 i 2007 godina rabotevme vo Bugarija, Srbija, Crna Gora, Albanija i vo Rusija, a bevme pred potpi{uvawe na dogovor vo Ukraina. So Titan od Atina rabotevme dva silosi za klinker od po 60.000 toni, eden vo Srbija, a drug vo Bugarija, rabotevme i na Kosovo stovari{te za cement i ima{e navestuvawe deka vo Bugarija }e se pravi u{te eden silos, no svetskata kriza i krizata vo Grcija gi odlo`i i ovie investicii.

1.430

vraboteni ima Beton i nad 200 vraboteni na opredeleno rabotno vreme

POGOLEMI OBJEKTI NA KOI RABOTI BETON:

 Javno obvinitelstvo;  Sobranie na RM;  Ministerstvo za nadvore{ni raboti;  Arena Filip Vtori;  U~ili{te vo naselba Lisi~e;  Spomenik Padnati heroi;  Ministerstvo za transport i vrski;  Dve katni gara`i;  Plo{tad Karpo{ovo vostanie;  Gradska ku}a;  Dopolnitelni raboti na branata Zletovica;  Dovr{uvawe na hidrocentralata Sveta Petka;  Most na umetnosta;  i drugi pomali objekti.

Pretstavni{tva imame vo Crna Gora, Rusija i vo Ukraina. Svetskata kriza s$ u{te ne e zavr{ena, no se nadevame deka poleka poleka ovie pazari }e po~nat povtorno da se otvoraat. Vo me|uvreme

LU\ETO JA PRAVAT FIRMATA!  Izminatite godini Beton do`ivea razli~ni rakovodstva kako rezultat na promenite koi se slu~uvaa vo akcionerskata struktura. Se soo~i i so kriza na stranskite pazari. Sepak, vo poslednite nekolku godini brojkata na proekti na koi rabotite e zna~ajno zgolemena. [to opfati vnatre{noto restrukturirawe vo firmata otkako dojdovte na pozicijata generalen direktor i kako uspeavte da postignete tolku golema anga`iranost za relativno kratko vreme?

Sekoja promena vo koja bilo firma, pa i vo Beton e te{ka. Kon krajot na 2007 godina bea prodadeni akciite na noviot sopstvenik. Me|utoa, lu|eto koi dojdoa ovde, a dojdoa dosta lu|e, okolu 15-20, smetaa deka tie treba da rakovodat. Nemavme ni{to protiv i tie da rakovodat, me|utoa, mnogu malku znaeja {to e grade`ni{tvoto i vodeweto firma. Zatoa, od avgust 2008 godina od pozicijata zamenik-

generalen direktor stanav generalen direktor. Za mene toa ne be{e ni{to novo, zatoa {to site me poznavaat, site gi poznavam, vklu~uvaj}i gi i rabotnicite. Vo Beton sum od prva godina grade`notehni~ko u~ili{te kako stipendist na Beton, na Grade`en fakultet potoa isto taka bev stipendist na Beton. Prvoto vrabotuvawe mi be{e vo Beton i osven Beton ni{to drugo ne znam. I pred doa|aweto na novata struktura nie funkcioniravme, rabotevme i Beton se nema{e najdeno vo situacija da ne dade plata. Me|utoa, so doa|aweto na novata garnitura prvo, dojdoa lu|e koi{to ne vodele firmi, koi ne ja poznavaa dejnosta na grade`ni{tvoto, ne poznavaa kako se doa|a do rabota i se slu~i toa {to se slu~i. Istovremeno nastapi i svetskata ekonomska kriza i do`iveavme kriza na stranskite pazari. Sepak, sakam da nagla-

sam deka do krajot na 2007 godina i po~etokot na 2008 godina rabotevme vo Crna Gora i na Kosovo. Vo Crna Gora imame pretstavni{tvo i s$ u{te odr`uvame kontakti. No, pokraj efektite od krizata, novoto rakovodstvo vo toj period ne im be{e poznato na na{ite stranski partneri. A lu|eto ja pravat firmata. Poradi nepodgotvenosta na toga{noto rakovodstvo, vo toj period po~navme poslabo da kontaktirame so investitorite, no sepak, najgolem problem be{e svetskata ekonomska kriza. Re~isi site tie lu|e koi dojdoa po proda`bata go napu{tija Beton. A koga gi snema ostvarivme dvojno pogolema realizacija i toa timot od istite lu|e koi prethodno so godini sme bile vo firmata. No, toa ne be{e te{ko da se postigne, osobeno ne koga imate dobar tim. Koga stanav generalen direktor na klu~nite rakovodni pozicii staviv kolegi koi


BROJ 630



23/11/2011



INTERVIEW

www.kapital.mk

se obiduvavme na tenderi vo Srbija so gr~ka kompanija kako joint venture. No, edna kompanija koja ode{e so mnogu niski ponudi zede 5-6 tenderi. Istovremeno se slu~i krizata vo Grcija, so damping-ceni po~naa da nastapuvaat i Grcite i zatoa go otka`avme partnerstvoto so gr~kata firma. Tie zedoa nekoi proekti, ni nudat rabota, no po cenite po koi rabotat nie ne mo`eme, zatoa {to ne e isplatlivo. So tie ceni samo }e sozdavame zagubi. Vo odnos na perspektivata, mislam deka povtorno treba da se orientirame na ruskiot i na crnogorskiot pazar, iako na ruskiot pazar sega e mnogu pote{ko da se vleze od porano. Vo Crna Gora imame na povidok deloven objekt od 25.000 metri kvadratni vo Budva, me|utoa, ne e po~nat otkako zafati krizata. Proektite se napraveni i ~ekaat podobri vremiwa. Vo Rusija pak, treba{e da gradime `elezarnica, investitorot be{e Ukrainec. Vo 2009 godina, koga ruskata ekonomija ja zafati svetskata ekonomska kriza, koja osobeno go pogodi metalur{kiot sektor, investicijata se otka`a i sega se ~ekaat podobri vremiwa. Vo So~i isto taka ni se nude{e golem proekt. Treba{e da gradime naselba za zimskata olimpijada, no partnerstvoto be{e so druga stranska firma kako nositel na proektot. Ne ni odgovaraa cenite i mu otka`avme. Ruskiot pazar najdobro go poznavame, a imame i pretstavni{tva vo Moskva i vo Ekateringburg, no tamu sega e mnogu te{ko, pred s$ poradi toa {to mnogu te{ko se doa|a do vizi. Imame kontakti, gi odr`uvame. Neodamna ni nudea eden so godini rabotat vo firmata, koi znaeme koi se, kolku znaat i kolku mo`at. Ne mi be{e te{ko da se organizirame i da po~neme seriozno da rabotime, bidej}i site se znaevme, site tie se lu|e od Beton. Retko nekoj {to se vrabotil vo Beton go napu{til. So vodewe politika bez realizacija ne mo`e. Ako ne ostvarime, nikoj nema da ni plati. Sepak, postojano pravime podmladuvawe na kadarot, zatoa {to site nie koi sme na rakovodni pozicii za pet{est godini }e odime vo penzija. Mora da ima kadar koj }e n$ nasledi. Vo poslednite dve godini imame primeno pove}e od 20 novi mladi in`eneri od site struki. No, toa {to tie go nau~ile na fakultet e samo za polesno da se snajdat. Zanaetot se pe~e. Ako novite lu|e ne gi frli{ vo ogan, nema da nau~at. Po nekoe vreme im davame samostojno da vodat nekoi od proektite na koi{to rabotime.

 Za edna godina, od 2009 do 2010, neto-dobivkata na Beton porasna 66%. Od 2008 do 2010 godina e zgolemena za 55%, a vo poslednite ~etiri godini, od 2007 do 2010, rastot e 15%. proekt vo Sankt Peterburg, no ne e isto kako {to be{e. Sega mora nekoj od Rusija da garantira za da dobieme viza. I Ukraina isto taka interesen pazar be{e, no i tamu fati krizata. Vo momentov imame dovolno rabota vo zemjava. Mislam deka mnogu ispraven poteg na Vladata e {to oddeluva pari za kapitalni investicii. Zatoa {to i Beton, a i drugite grade`ni firmi zad nas nosime 300 drugi firmi: za rezervni delovi, za nafta, za armatura, za prozorci i vrati, s$ {to treba da se napravi vo edna zgrada. Grade`ni{tvoto vle~e barem 30 ekonomski granki zad sebe. Ako vo Makedonija po~nat da se gradat ^ebren i Gali{te, Lukovo Pole, Demir Kapija-Smokvica, pove}e ni se isplatuva da rabotime doma otkolku vo stranstvo, zatoa {to vo stranstvo i tro{ocite za plati ni se pogolemi, a treba da se dogovorat takvi ceni so koi }e gi zadovolime rabotnicite i }e ostane profit i za firmata. Vo stranstvo mo`e mnogu lesno i da se zaglavi firmata ako ne & platat.

 Zo{to makedonskite grade`nici imaat problem so obezbeduvawe

bankarski garancii? Edno vreme ima{e ideja za formirawe dr`aven garanten fond...

Toa so bankarskite garancii e posebna prikazna. Koga konkurirame za sekoj proekt se baraat garancii po nekolku osnovi. Za licitacija se bara bankarska garancija minimum 3% od vkupnata vrednost na proektot. Tuka }e se navratam pak na avtopatot Smokvica-Gevgelija. Za toj tender se bara garancija od tri milioni evra za ponudata. Minimalnata garancija za navremeno i dobro izvr{uvawe e 10% od vkupnata vrednost na presmetkata. Takov proekt kako {to e ovoj avtopat sigurno }e ima minimum 20% avans. So koj kapital Beton i Granit, kako konzorcium, bi mo`ele da gi obezbedat site tie garancii? Tri milioni evra }e obezbedime po~etna garancija, no drugite? Rabotata e vredna 250 milioni evra i eve, da re~eme deka bi ja zele. 10% za navremeno izvr{uvawe se 25 milioni evra ako e 20% avansot, toa zna~i u{te 50 milioni evra bankarska garancija za avans. Nitu Beton, nitu Granit, nitu pak, zaedno vo konzorcium ne mo`eme da obezbedime 80 milioni evra garancii. I da obezbedime ednokratno, ponatamu ne mo`eme da u~estvuvame na nitu eden tender, zatoa {to imame limiti na izlo`enost kon bankite. Znam deka vo stranstvo posto-

21 


 22 INTERVIEW jat razni modeli na dr`avna poddr{ka. Na primer, vo Turcija dr`avata porano obezbeduva{e 20% od vrednosta na proektot, {to e eden vid direktna subvencija na grade`ni{tvoto na stranskite pazari.

 Kolku ste zadovolni od obemot na kapitalnite proekti {to se otvoraat vo dr`avata? Kolku nedostigaat golemi proekti vo va{eto portfolio za da go iskoristite celiot potencijal {to go imate kako grade`na kompanija?

Hidrocentralata Sveta Petka treba da se zavr{i do april slednata godina. A spored toa {to go najavuva Vladata, se nadevam deka slednata godina }e se otvorat novi proekti, kako {to e Bo{kov most i Lukovo Pole. Nam ni trebaat kapitalni objekti za da ja upotrebime mehanizacijata. Inaku, koga gradime zgrada, }e iskopame i tolku e rabotata za ma{inite. Ni trebaat proekti od infrastruktura, hidrotehni~ki proekti, kako {to se brani, hidrocentrali, proekti ~ija izgradba trae nekolku godini, proekti za koi gradime posebni `iveali{ta pokraj samata lokacija i taka efektivnosta e pogolema. Koga sme anga`irani na golemi kapitalni proekti vrabotuvame pove}e lu|e, upotrebuvame pove}e mehanizacija i taka sigurno efektot e podobar otkolku samo so upotreba na minimum rabotna sila. Spored toa {to go najavi vicepremierot Stavreski, vo Buxetot za slednata godina ima predvideno mnogu pari za kapitalni objekti. Ako se po~ne da se gradi prugata kon Bugarija, odnosno rekonstrukcijata na delot {to e izgraden do Beqakovce, a vo vtorata polovina na 2012 godina da prodol`i izgradbata na ostanatiot del, ako se po~nat lokalnite pati{ta, Koridorot 8, branite Lukovo Pole i Bo{kov most, mislam deka doa|aat dobri denovi za makedonskoto grade`ni{tvo.

 Prugata kon Bugarija e kapitalen proekt koj po~na da se gradi, no prestanaa. Ottoga{ navamu e samo “mrtvo slovo” vo predizbornite programi na politi~kite partii. Neodamna grade`en konzorcium vo Hrvatska pobara ot{teta od dr`avata za prekinatata izgradba na Peqe{kiot most poradi tro{ocite za podgotovka koi gi imale. Zrel li e slu~ajot so prugata za barawe ot{teta i dali ste pobarale?

Ot{teta baravme za prugata, no nie imame i neopravdan avans. Imavme podneseno tu`bi protiv Makedonski @eleznici, no potoa imavme sostanok so niv deka }e se prodol`i so gradba i gi povlekovme tu`bite. No, ima u{te eden moment, a toa e deka vo 1996 godina M@ Infrastruktura ni dade avans. Sigurno deka imame {teti na prugata, zatoa {to site grade`ni kompanii imavme naselbi i kranovi. Sega duri ne znaeme vo kakva sostojba e seto toa {to sme go izgradile. Na{iot del od prugata od toga{ be{e procenet na 30 milioni marki, a od

Vo poslednite nekolku godini krizata predizvika sostojba vo koja grade`nite kompanii konkuriraat na tenderite so damping-ceni samo za da gi dobijat. Od druga strana, na stranskite pazari s$ u{te e rizi~no da se raboti i mnogu lesno mo`e da se zaglavi ako investitorot ne pla} a. Zatoa, na Beton ne mu se isplatuva da prifati rabota vo stranstvo, tuku se fokusira na doma{niot pazar b k 60% Beton ja toa izrabotivme okolu 60%. grade{e delnicata vo dol`ina od sedum kilometri od Beqakovce kon Rankovce, so {est mostovi. Dogovorot e potpi{an vo 1996 godina, a vo mart 2003 godina definitivno se prekina raboteweto na prugata koga dobivme pismo od Vladata deka site raboti treba da se stopiraat poradi nemawe pari. Vo konzorciumot bevme anga`irani nie, Mavrovo, Granit i Pelagonija. Kamo sre}a da prodol`i da se gradi prugata. Nie sme podgotveni da rabotime bez da barame ot{teta.

 Kolku dohodoven biznis za grade`nite kompanii }e bide stanbenata izgradba so vladiniot proekt “Kupi ku}a, kupi stan”? Kolku e atraktiven ovoj proekt i planirate li da gradite stanbeni kompleksi?

Vo momentov ras~istuvame lokacija vo naselbata Aerodrom, kaj porane{nite voeni baraki, nasproti Voenata ambulanta. Imame tri dogovoreni lokacii so sopstvenicite na barakite i }e po~neme stanbena izgradba. ]e gradime tri zgradi, sekoja so povr{ina od okolu 6.000 kvadratni metri. Zemji{teto go ima{e Akcionerskoto dru{tvo za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor, pa dr`avata im go odzede korisni~koto pravo i sega sopstvenicite, spored noviot zakon, mo`at da si go kupat zemji{teto za edno evro za metar kvadraten, po {to }e po~neme da gradime. Proektite se gotovi, ~ekame samo da go otkupime zemji{teto. Stanarite }e gi obes{tetime, odnosno }e im pla}ame kirija dodeka gradime, a potoa }e im dademe od novoizgradenite stanovi. Ova }e bidat stanovi za pazar. [to se odnesuva

do proektot “Kupi ku}a, kupi stan”, toa }e odi preku dr`avata. Ako dr`avata se obrati do nas, }e formirame cena. Ako & odgovara, nema problem. Me|utoa, toa s$ u{te ne e definirano do kraj. Kako i da e, sekoga{ koga nie sme gradele stanbena zgrada, sme nemale problem so proda`bata na stanovite, zatoa {to s$ u{te vladee misleweto deka golemite firmi gradat najkvalitetni stanovi. Ne sakam da gi omalova`uvam pomalite firmi, me|utoa, sigurnosta na golema firma ne mo`e da se meri so firma-~ovek ili so firma so 10 vraboteni. Site znaeme {to se slu~i so Fikom, so Samarija i zatoa gra|anite imaat pogolema doverba vo golemite firmi.

 Cenite na stanovite naglo porasnaa pred 3-4 godini, za poslednava godina da padnat i sega se so tendencija na dopolnitelno opa|awe poradi zgolemenata ponuda. Dopolnitelen pritisok }e bidat novoizgradenite stanovi so vladiniot proekt. ]e poevtinat li, kone~no, stanovite vo Skopje i kolku?

Sakale ili ne sopstvenicite, stanovite }e poevtinat. Samo za primer, vo Novo Lisi~e privatni firmi gi kupija lokaciite i se napravija mo`ebi 8-10 zgradi. Kolku {to znam, proda`bata te{ko odi, a cenata ja dr`at na 1.000 evra za metar kvadraten. Mislam deka }e moraat da ja spu{tat cenata ako sakaat da gi prodadat. Mi se ~ini deka cenata na stanovite nema da se ka~uva, duri smetam deka treba da se spu{ti. Spored mene, za da mo`at da se prodadat site novoizgradeni stanovi, cenite, generalno, }e se spu{tat za minimum 10% do 15%.


 24 KOMPANII

ANDREJA ARSOVSKI

D-R V.D. PRETSEDATEL NA GRUPACIJATA NA PRIVATNI ZDRAVSTVENI USTANOVI PRI STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

PRIVATNITE BOLNICI SE OBEDINUVAAT

 Privatnite zdravstveni ustanovi se obedinija i formiraa svoja asocijacija so cel da ostvarat podobra za{tita, no i za da zemat aktivno u~estvo vo kreiraweto na zdravstvenata politika. Inicijatori za formirawe na Grupacijata na privatni zdravstveni ustanovi koja funkcionira pri Stopanskata komora na Makedonija se Klini~ka bolnica AxibademSistina - Skopje, Specijalna bolnica za hirur{ki bolesti, Filip Vtori – Skopje, Prva privatna op{ta bolnica Remedika - Skopje, Neuromedika - Skopje i Evropska o~na bolnica - Skopje. “Kapital” razgovara{e so prvite lu|e na ovie privatni ustanovi so cel da doznaeme koi se nivnite sledni ~ekori

 Zo{to e formirana Grupacija na privatni zdravstveni ustanovi pri Stopanskata komora na Makedonija?

Pove}e od 20 stopanski subjekti, reprezenti vo farmacevtskata i zdravstvenata dejnost vo Makedonija na 30 mart godinava ja konstituiraa Asocijacijata za zdravstvo pri Stopanskata komora na Makedonija. Osnova~i na asocijacijata se pretstavnici na: proizvoditelite na farmacevtski proizvodi, najgolemite distributivni sinxiri na lekovi – veledrogeriite, pretstavnici na trgovija so lekovi na malo, proizvoditeli na herbalni lekovi, zastapen e segmentot na dijagnostika i laboratorii i privatnite zdravstveni ustanovi. So cel efikasno ostvaruvawe na specifi~nite interesi na privatnite zdravstveni ustanovi vo vr{eweto na dejnosta, vo ramki na Asocijacijata za zdravstvo, na 22.09.2011 godina, po inicijativa na privatnite zdravstveni ustanovi: Klini~ka bolnica AxibademSistina - Skopje, Specijalna bolnica za hirur{ki bolesti, Filip Vtori – Skopje, Prva privatna op{ta bolnica Remedika - Skopje, Neuromedika - Skopje i Evropska o~na bolnica - Skopje se formira{e Grupacija na privatni

zdravstveni ustanovi.

 Koi se celite i zada~ite na grupacijata?

Grupacijata ima za cel da gi artikulira i koordinira potrebite na privatnite zdravstveni ustanovi, vo funkcija na ostvaruvawe na {to podobra za{tita na pacientite i nivnite prava. Grupacijata }e bide partner na Ministerstvoto za zdravstvo, Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Republika Makedonija, kako i na drugite nositeli na zdravstvenata politika, so cel aktivno vklu~uvawe, kako zainteresirana strana, vo podgotovkata na pravnata regulativa povrzana so zdravstvenata dejnost, kako i drugi aktivnosti koi se vo nasoka na podobruvawe na realnite sostojbi vo zdravstveniot sektor. Grupacijata organizirano }e u~estvuva vo podobruvawe na kvalitetot na zdravstvenite uslugi i }e bide aktven ~initel vo obezbeduvawe pogolema dostapnost na svoite kvalitetni uslugi do pacientite.

 Kako }e dejstvuva grupacijata?

Analiziraj}i gi problemite od ekonomsko-praven aspekt so koi se soo~uvaat privatnite zdravstveni ustanovi vo


BROJ 630



23/11/2011



KOMPANII

www.kapital.mk

Republika Makedonija, od edna strana, i znaeweto, potencijalite i ogromnata volja za natamo{en napredok na ovaa dejnost i vo ramkite na privatniot sektor, od druga strana, za razre{uvawe na klu~nite pra{awa {to se pretpostavka za uspe{no funkcionirawe na ovoj sektor, neophoden e kontinuiran dijalog, postojana konsultacija so site zainteresirani strani za site pravni i ekonomski pra{awa povrzani so ovoj sektor i neposredna i postojana podgotvenost na dr`avata da gi zeme predvid mislewata, zabele{kite i predlozite na privatniot sektor vo oblasta na zdravstvoto. Tokmu poradi ovie pri~ini, privatnite zdravstveni ustanovi vo idnina }e dejstvuvaat koordinirani i organizirani vo ramki na Grupacijata na privatnite zdravstveni ustanovi pri Stopanskata komora na Makedonija. Zdru`uvaweto vo grupacijata e slobodno i na dobrovolna osnova. Pritoa, grupacijata e otvorena za ~lenstvo za site zainteresirani subjekti koi imaat interes da ~lenuvaat vo nea. Ovaa mo`nost ja koristam da gi povikam site

privatni zdravstveni ustanovi da ni se pridru`at! Vedna{ po formiraweto na grupacijata, prethodnata nedelna ostvarena e sredba so direktorkata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, m-r Maja ParnarxievaZmejkova, na koja grupacijata gi pretstavi svoite celi i zada~i na idnoto deluvawe, be{e potencirana spremnosta od gradewe partnerski odnos so fondot, argumenturano i institucionalno u~estvo so aktiven pridones po zakonskite i podzakonskite akti, preku dostavuvawe zabele{ki, mislewa i konstruktivni predlozi koi }e bidat od obostran interes, a sekako pred s$ od interes za krajnite korisnici - pacientite. I od strana na direktorkata na FZO, be{e istaknata spremnosta na fondot za sorabotka, gradewe partnerski odnos i kontinuirana komunikacija so grupacijata po site pra{awa koi se od domenot na rabotewe na fondot. Osven so Fondot, ostvarena e sredba i so Lekarskata komora na Makedonija, a denovive o~ekuvame sredba i so ministersot za zdravstvo, Nikola Todorov.

JORDAN KAM^EV GENERALEN DIREKTOR NA KLINI^KA BOLNICA AXIBADEM - SISTINA - SKOPJE

ormiraweto na Grupacijata na privatni zdravstveni ustanovi kako prv ~ekor, poradi lo{ata finansiska sostojba na Fondot za zdravstveno osigururvawe, }e se zalaga za formirawe privaten dobrovolen fond za osigururvawe. Ovoj fond mo`e da funkcionira vo sostav na Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Na ovoj na~in }e postigneme dvojna dobivka. ]e se podobri finansiskata sostojba na fondot, a istovremeno gra|anite }e imaat mo`nost da odberat kade }e se lekuvaat. Gi poddr`uvame site promeni vo makedonskoto zdravstvo, kako voveduvaweto na elektronska zdravstvena karti~ka koja vo edinstven sistem gi povrzuva dr`avnite i privatnite bolnici. Ubedeni sme deka Grupacijata na privatni zdravstveni ustanovi }e pomogne vo kreiraweto kvaliteten zdravstven sistem, koj{to na{ite gra|ani go zaslu`uvaat.

F

25 


 26 KOMPANII D-R TAWA AN\U[EVA MEDICINSKI DIREKTOR NA SPECIJALNA BOLNICA ZA HIRUR[KI BOLESTI, FILIP VTORI – SKOPJE:

rupacijata na privatni zdravstveni ustanovi pri Stopanskata komora na Makedonija e organizacionen oblik koj si postavi za cel podignuvawe na kvalitetot na zdravstevni uslugi vo Republikata imaj}i gi za krajna cel potrebite na sekoj pacient kako edinka. Idejata i celta za formirawe na ovaa grupacija e vo sorabotka so Ministerstvoto za zdravstvo, Fondot i Lekarskata komora, da se ovozmo`i primenata na site korisni noviteti vo oblasta na medicinata da bidat dostapni do sekoj pacient. Nezavisno dali se raboti za javno ili privatno zdravstvo od aspekt na sopstvenosta, zdravstvoto e javna dejnost, kade {to treba da se po~ituva pravoto na pacientot kade }e gi ostvaruva svoite prava. Tendencijata na ovaa grupacija sekoga{ }e bide visok kvalitet, visoko stru~na i navremena zdravstvena usluga.

NIJAZI ISMAIL MENAXER VO EVROPSKA O^NA BOLNICA - SKOPJE:

ako specijalizirana oftalmolo{ka institucija za kratok period vo Makedonija vovedovme evropska procedura za dijagnostika i operacii so vrvna tehnologija i iskusen tim. Veruvame deka na{ite prethodni iskustva od R. Turcija }e gi implementirame i vo R. Makedonija. Znaeme deka nadle`nite institucii se pozitivno nastroeni za idninata na zdravstveniot sistem. Trgnuvaj}i od toa deka postojaniot razvoj e filozofija na uslugite koi gi nudime, vizijata na na{ata grupacija e prezemawe na site potrebni merki za za{tita na na{ite pacienti, vrabotenite i `ivotnata sredina, kako i sozdavwe svest za kvalitetni zdravstveni uslugi vo op{testvoto.

K

G

D-R EMIL UGRINOVSKI GENERALEN DIREKTOR NA NEUROMEDIKA - SKOPJE:

o 20 godini postoewe na privatnoto zdravstvo kone~no se najde na~in i sila najgolemite relevantni privatni zdravstveni institucii vo Makedonija da sednat na zaedni~ka masa i da formiraat Grupacija za privatnoto zdravstvo. Dolgo vreme nie kako Neuromedika se obiduvavme da uka`eme deka e neophodno postoewe na takva grupacija koja }e bide seriozen faktor za pregovori so soodvetnite avtoriteti vo zdravstvoto. Mislam deka formiraweto na grupacijata e odli~na ideja koja }e bide seriozen faktor na pregovorite i predlo`uvaweto na zdravstvenite noviteti, s$ so edna cel – za dobroto na pacientite.

P


 28 MOJOT KAPITAL

NIKOJ NE SAKA DA GI FINANSIRA NOVITE BIZNIS-IDEI V

BEZ DR@AVNI FOND NEMA RAZVOJ NA NO

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

ladimir Stojkoski e srednove~en taksist od Skopje, koj 13 godini ne mo`e da najde pari za da go finansira svojot pronajdok – ekolo{ki sadovi za hrana proizvedeni od `itarki. Iako proizvodot go za{titil vo Dr`avniot zavod za za{tita na industriska sopstvenost, a samostojno uspeal da napravi i prototip, veli deka so godini maka ma~i da najde izvor na finansirawe za da kupi ma{ina. Veli deka kredit od banka ne mo`e da zeme, zatoa {to ne gi ispolnuva uslovite koi gi baraat bankite. Toa {to mu preostanuva e da vozi taksi pove}e od 15 ~asa na den, no od platata uspeva samo da pre`ivee. “Ova e proizvod koj ne postoi kaj nas, nitu vo po{irokiot region. Se proizveduva edinstveno vo Kina, no tamu go pravat od oriz. Jas uspeav da go napravam so miks na pove}e `itarki, {to e poevtina varijanta, a pritoa vo nego da mo`e da se spakuva sekakov vid hrana. Teksturata e kako kornet, no ne propu{ta te~nost. Istovremeno e ekolo{ki i celosno mo`e da ja zameni plasti~nata ambala`a koja se koristi vo prehranbenata industrija”, potencira Stojkoski, koj otkako 13 godini ostanal bez rabota pominal mnogu neprospani no} i razmisluvaj}i kakov biznis da po~ne za da go prehrani semejstvoto. Koga im ja raska`al idejata na kompanii-proiz-

V

RADMIL POLENAKOVI] Suma od 5-6.000 evra e dovolna za po~nuvawe biznis vo uslu`niot sektor, zna~i IT-firma, konsalting, dizajn i sli~no. Me|utoa, dokolku stanuva zbor za nekoj vid proizvodstvo ili trgovija od pogolem obem, toga{ potrebni se sredstva vo desetici iljadi evra, pa i pove}e. E, tuka ve}e se javuvaat problemite so finansiraweto. Bankite, kolku i da se reklamiraat deka se bliski do stopanstvoto ne sakaat da prezemat rizik i da vlezat vo finansirawe na po~etni biznisi. Re~isi nema banka koja nema da bara minimum 6-mese~na istorija i nekakva hipoteka ili poseriozno pokritie za kreditot.

voditeli na hrana i na sopstvenicite na golemite marketi - site mu rekle “nema problem }e ti kupime, ti samo proizvedi gi”. No, tokmu proizvodstvoto e toa {to toj ne uspeva da go pokrene, zatoa {to nema pari da kupi ma{ini. Kako prikaznata na Stojkoski, vo Makedonija ima bezbroj. Te{kiot pristap do pari za finansirawe na start ap biznisi, koi bankite vo start gi odbivaat zatoa {to gi cenat kako premnogu rizi~ni, e problem i na mladata generacija. Vo Makedonija ima samo nekolku mali fondovi osnovani od stranski vladini proekti koi finansiraat biznisi vo po~etok. Toa se fondovi vo ramki na biznis-inkubatorite vo Skopje i vo Bitola i vo Centarot za razvoj na novi biznisi na Ma{inskiot fakultet. Ova, i mre`ata na biznis-angeli, koja e vo po~etokot od svoeto rabotewe, e re~isi s$ {to postoi kako alternativen izvor na finansirawe na novi biznisi vo zemjava. Vo Makedonija nema venture capital fondovi, koi vo svetot po definicija se tie koi finansiraat dobri biznisidei koi potoa prerasnuvaat vo multimilionski biznisi. Nitu, pak, ima dr`avni fondovi specijalizirani tokmu za finansirawe na novi biznisi. Vo Ministerstvoto za ekonomija za godinava, so Programata za razvoj na pretpriemni{tvoto, konkurentnosta i inovativnosta na malite i sredni pret-

SUZANA TRAJKOVSKAKO^ANOVSKA BIZNIS-INKUBATOR OD BITOLA

Toa {to e edinstveno kaj nas i mnogu povolno kaj ovie krediti za start ap biznisi, e {to i pokraj toa {to se odobruvaat vo banka, ne se bara kreditna istorija, kako {to vo osnova rabotat bankite. Pri~inata za toa e {to bankata gi razgleduva kreditnite barawa samo na lu|eto ~ii biznis-planovi pominale niz na{iot filter i toa za nea e dokaz deka biznisot ima potencijal. Se razbira, bankata go ima pravoto, ako proceni, i da ne dodeli kredit.


BROJ 630



23/11/2011



MOJOT KAPITAL

www.kapital.mk

VO MAKEDONIJA

KOJ FINANSIRA NOVI BIZNISI VO MAKEDONIJA?

DOVI 1 OVI BIZNISI!  Osven nekolku mali fondovi koi funcioniraat vo ramki na biznisinkubatorite vo Skopje i vo Bitola, Centarot za razvoj na novi biznisi i mre`ata na biznis-angeli koja neodamna se formira, vo Makedonija nema alternativni na~ini na finansirawe na start ap kompanii. Nema nitu ven~r kapital fondovi, nitu dr`avni fondovi, koi bi mo`ele da pokrenat novi proizvodstva i da sozdadat multimilionski biznisi samo od inovativni biznis-idei!

8,5

milioni denari e vkupniot buxet na Programata za razvoj na pretpriemni{tvo, konkurentnost, inovativnost na mali i sredni pretprijatija na Ministerstvoto za ekonomija za 2011 godina

prijatija, se predvideni 8.526.000 denari. No, kako {to objasnuvaat od Ministerstvoto, ovoj buxet ne e namenet za direktna poddr{ka na start ap biznisi, tuku se poddr`uvaat proekti na institucii za poddr{ka na mali i sredni pretprijatija, kako {to se biznis-centrite, biznisinkubartorite, koi realiziraat razni obuki i treninzi za start ap biznisi. Qup~o Despotovski, izvr{en direktor na PSM fondacijata, odnosno Yes inkubatorot, veli deka ako porano davale grantovi od 500 do 1.000 evra, kolku da se pokrijat tro{ocite za osnovawe firma i da se kupi kancelariska oprema, od pred 1,5 godina nemaat nikakov mehanizam so koj finansiski bi pomognale mladi lu|e da ja razvijat sopstvenata ideja vo biznis. “Dodeka bevme proektno finansirani davavme mali grantovi na mladi so dobri biznis-planovi za da osnovaat firma. Sredstvata se davaa namenski, ne vo gotovo, tuku im gi pla}avme fakturite za registracija na firma, nabavka na materijali, nabavka na kompjuter, pe~ata~. Pokraj nas, postojat i nekolku drugi sli~ni proekti. Site dodeluvaat mnogu mali sumi na pari, koi ne mo`e duri da se ka`e deka se inicijalen kapital. Za `al, sevo ova ne e dovolno za vistinsko finansirawe na start ap biznis”, veli Despotovski. Toj objasnuva deka pokraj ovie grantovi koi gi dodeluvale vrz osnova na finansiraweto od strana na razni me|unarodni donori,

izminatite godini vo ramki na PSM inkubatorot postoel i fond so vkupen kapital od 200.000 evra, osnovan od Soros fondacijata, namenet isklu~ivo kako garancija za kreditirawe na start ap biznisi. Kreditite gi dodeluvala Halk banka, a maksimalniot iznos bil do 15.000 evra. Vo vreme koga kamatnite stapki na bankite vo Makedonija bea povisoki, so kamata od 7% bile navistina povolni za lu|eto koi po~nuvale biznis. No, i ovaa mo`nost ve}e ne postoi, pa taka vo momentov edinstveni formi za finansirawe na novi biznisi koi postojat vo Makedonija se grantovite koi so pomo{ na Avstriskata razvojna fondacija se dodeluvaat vo ramki na Centarot za razvoj na nov biznis na Ma{inskiot fakultet i kreditite koi gi dodeluva biznis-inkubatorot vo Bitola, preku programata na USAID “Biznis bez granici”. Principot na koj ovoj inkubator finansira biznisi vo po~etok e identi~en na toj na koj PSM inkubatorot vo Skopje finansiral izminatite godini. Suzana Trajkovska-Ko~anovska, menaxer na biznis-inkubatorot od Bitola, objasnuva deka parite vsu{nost gi dava bankata, a fondot od 200.000 dolari formiran od USAID e garant za dobivawe na kreditite. Spored nea, kamatata od 7% e povolna, so 1% manipulativen tro{ok i rok na vra}awe 36 meseci (6 meseci se grejs period kade se vra}a samo kamata bez glavnica). Kako pokritie se potrebni `iranti, hipoteka e mo`na kako alternativno pokritie, no ne e osnoven uslov. Eden `irant e potreben za iznos do 5.000 evra, a dvajca za iznos do 10.000 evra. “Toa {to e edinstveno kaj nas i mnogu povolno kaj ovie krediti za start ap biznisi, e {to i pokraj toa {to se odobruvaat vo banka, ne se bara kreditna

Centar za razvoj na novi biznisi na Ma{inski fakultet. Vo tek e nov ciklus od nacionalniot natprevar za najinovativen biznis-plan. ]e se formiraat 10 novi start ap firmi za koi ima vkupen nagraden fond od 21.000 evra. Prijavuvaweto na ideite e vo tek i sekoj koj e zainteresiran za zapo~nuvawe na sopstven biznis mo`e da ja prijavi svojata ideja na www.ncdiel.mk. Dosega preku ovoj Centar se formirale 40 start ap kompanii, kade so poddr{ka na Avstriskata razvojna fondacija kako grantovi se plasirani blizu 80.000 evra (eden grant od 1.000 do 5.000 evra) Biznis-inkubatorot vo Bitola so pomo{ na proektot na USAID, “Biznis bez granici”, koj od godinava }e trae do 2013 godina, na lu|e koi sakaat da po~nat biznis momentalno im nudat bankarski krediti poddr`ani od garanten fond so vkupen iznos od 200.000 evra. Pretpriema~ite odat na obuki, im se modelira idejata {to prvi~no ja imale, izrabotuvaat biznis-plan i ako toj gi pomine filtrite na stru~nata komisija na inkubatorot, mo`e da konkurira za kredit vo banka. Ovoj inkubator dosega ima proizvedeno 96 start ap kompanii, prete`no vo uslu`niot sektor. Po~nal da finansira novi biznisi od 2007 godina, so krediten fond vreden 250.000 evra.

2

istorija, kako {to vo osnova rabotat bankite. Pri~inata za toa e {to bankata gi razgleduva kreditnite barawa samo na lu|eto ~ii biznis-planovi pominale niz na{iot filter i toa za nea e dokaz deka biznisot ima potencijal”, veli Trajkovska-Ko~anovska. Biznis-inkubatorot vo Bitola vo ramki na ovoj proekt momentalno sorabotuva so Eurostandard bankata, a vo momentov pet krediti za start ap biznisi se vo faza na isplata, vo vkupen iznos od 40.000 dolari. “Na po~etokot ima{e nedoverba deka } e se kreditiraat start ap biznisi kaj site {to doa|aa vo inkubatorot so ideja. Site se pla{ea da go probijat mrazot, no sega sfatija deka so toa {to nie sme go odobrile nivniot biznis-plan kako validen, bankata im bara samo da imaat registrirano firma i potoa nivnata ideja e predmet na soodvetna kreditna analiza. Se razbira, bankata go ima pravoto, ako

29 


 30 MOJOT KAPITAL proceni i da ne dodeli kredit”, objasnuva Trajkovska-Ko~anovska. NAJTE[KO DO PARI ZA NOVO PROIZVODSTVO! Profesorot Radmil Polenakovi} od Centarot za razvoj na novi biznisi na Ma{inskiot fakultet veli deka od dosega{noto pet-{estgodi{no iskustvo vo poddr{kata i razvojot na start ap biznisite, se doka`alo deka pokraj toa {to finansiraweto sepak e najgolem problem za biznis-idei za proizvodstvo. “Suma od 5-6.000 evra e dovolna za po~nuvawe biznis vo uslu`niot sektor, zna~i IT-firma, konsalting, dizajn i sli~no. Me|utoa, dokolku stanuva zbor za nekoj vid proizvodstvo ili trgovija od pogolem obem, toga{ potrebni se sredstva vo desetici iljadi evra, pa i pove} e. E, tuka ve}e se javuvaat problemite so finansiraweto. Bankite, kolku i da se reklamiraat deka se bliski do stopanstvoto ne sakaat da prezemat rizik i da vlezat vo finansirawe na po~etni biznisi. Re~isi nema banka koja nema da bara minimum 6-mese~na istorija i nekakva hipoteka ili poseriozno pokritie za kredititot”, potencira Polenakovi}.

BIZNIS-ANGELITE PREGOVARAAT SO PRETPRIEMA^ITE! @arko Pop Iliev, pretsedatel na Centarot za inovacii vo Proektot na konkurentnost na USAID i proekt-menaxer na mre`ata na biznis–angeli koja neodamna se formira{e vo Makedonija, veli deka e napravena prvata investiciska ve~era me|u pretpriema~ite ~ii biznis-idei gi odbrale i angeliteinvestitori. “Vo momentov angelite se vo faza na pregovori so dvajca pretpriema~i, odnosno se pregovara za dve biznis-idei, od vkupno pet proekti. Vo ovaa faza e va`no prvi~nata ideja ubavo da se spakuva spored uslovite na investitorot, za toj da odlu~i da vlo`i pari”, objasnuva Pop Iliev. Spored nego, vo dekemvri }e se odr`i vtora investiciska ve~era, kade {to najavuva deka }e ima pove}e proekti za razgleduvawe. No, pokraj vakvata politika na bankite, koja na nekoj na~in e i legitimna. Pogolem problem e {to nema alternativni izvori na finansirawe na start ap biznisi, kako ven~r kapital fondovite, koi po definicija pottiknuvaat i poddr`uvaat novi biznisi, nitu pak dr`avni fondovi specijalizirani za ovaa namena. Poradi vakvata situacija, Polenakovi} predlaga dr`avata da formira garanten fond, koj }e prezeme del od rizikot na komercijalnite banki pri finansiraweto na biznisite vo po~etok.

“Ubav primer za vakvo funkcionirawe ima vo Avstrija, kade {to dr`avata formirala institucija koja obezbeduva garancii za start ap i inovativni proekti. Institucijata e golema i ima pove}e od 350 vraboteni koi imaat cel da gi analiziraat biznis-planovite na pretpriema~ite i da obezbeduvaat garancii na komercijalnite banki, odnosno obezbeduvaat kofinansirawe. Dr`avata direktno preku institucijata vlo`uva vo razvojot na inovativnite idei i start ap firmite”, veli toj.

15 GODINI OD PRVATA KARTI^KA

10 GODINI VISA VO MAKEDONIJA topanska banka ovaa godina proslavi 15 godini od promoviraweto na prvata plate`na karti~ka i 10 godini od prvata VISA karti~ka na makedonskiot pazar. Ottoga{ Bankata vo kontinuitet go razviva{e svoeto karti~no portfolio koe vo momentov broi desetina razli~ni karti~ki (kreditni, debitni, devizni, denarski, biznis, zlatni, internet i sl.). Vo zavisnost od barawata i potrebite na klientite Bankata razviva razli~ni karti~ni proizvodi pa ottuka se ovozmo`uva segmentacija na klientite i Bankata e vo mo`nost da im posveti posebno i soodvetno vnimanie na VIP klientite, na klientite koi platata ja primaat vo Stopanska banka i tn. Pa taka, vo sorabotka so Visa Ints. na{ata zlatna karti~ka Visa nudi privilegii za korisnicite vo pogled na medicinska ili pravna pomo{ pri patuvawe, popusti, poddr{ka vo slu~aj na gubewe na karti~kata i pogolemi kreditni limiti. Vo momentov na pazarot vo Make-

S

donija vo cirkulacija se pove}e od 220.000 debitni karti~ki i okolu 100.000 kreditni karti~ki izdadeni od Stopanska banka. Stopanska banka ima 33% pazarno u~estvo vo brojot na izdadeni karti~ki i 41% u~estvo vo vkupnite kreditnite iznosi na kreditni karti~ki. Pod brendot i-bank Stopanska bankata vo poslednite nekolku godini promovira{e pove}e uslugi dostapni 24 ~asa za klientite preku internet, telefon i bankomat. Sekoj korisnik na karti~ka od Stopanska banka ve}e edna godina ima mo`nost da realizira niza bezgotovinski transakcii preku na{ite bankomati - transfer na sredstva, pla}awe na rati za krediti/karti~ki, pla}awe na smetki, dopolna na vau~er za mobilen telefon, promena na PIN i sl. Stopanska banka AD – Skopje prva vovede pla}awe na rati bez kamata vo trgovskata mre`a u{te vo 2006 godina koga bea povle~eni od upotreba ~ekovite kako plate`ni sredstva. Blagodarenie na ovaa usluga Bankata na pove}e od 1800 trgovski lokacii im nudi mo`nost na korisnicite na kreditni karti~ki da pla}aat na 2 do

36 rati bez kamata i da go kupat toa {to im e potrebno na odlo`eno pla}awe. Porastot na lokaciite kaj {to e dostapna ovaa mo`nost pridonese porastot vo brojot na transakcii na rati da porasne za 100% vo sporedba so 2009 godina. Vo uslovi na seriozni ekonomski predizvici, mo`nosta za proda`ba na rati bez kamata i mo`nosta za kupuvawe na rati bez kamata se pove}e dobivaat na popularnost kaj na{ite klienti (trgovci i korisnici na kreditni karti~ki). Golemata baza na klienti za nas zna~i golema odgovornost, pa zatoa Bankata na bezbednosta na karti~kite posvetuva posebno vnimanie. Vo taa nasoka Bankata zapo~na so migracija na karti~kite kon ~ip tehnologija, ovozmo`uvaj}i im na klientite mnogu povisoko nivo na bezbednost. Pogolem del od karti~kite se ve}e migrirani na karti~ki so ~ip tehnologija, a o~ekuvame vo naredniov period ovaa migracija da dobie vo dinamika so cel vo tekot na naskoro site na{i klienti da ja imaat privegijata na koristewe na karti~ki so ~ip tehnologija. Visa Internet karti~kata e u{te eden proizvod koj poka`uva deka Bankata e fokusirana da obezbedi maksimalna bezbednost kaj karti~kite i e edinstvena karti~ka na pazarot specijalizirana za bezbedni pla}awa preku internet.


 32 INTERVJU

STEVAN [AP^EVSKI

DIREKTOR NA CENTRALEN DEPOZITAR NA MAKEDONIJA

DEPOZITAROT JA ZGOLEMI DOVERBATA VO PAZAROT NA KAPITAL

 Zo{to Centralniot depozitar gi objavuva samo akcionerite koi imaat nad 5%. Vo drugi zemji, na primer Srbija, javno se objavuvaat site akcioneri vo akcionerskite dru{tva. Zo{to se krijat “malite” akcioneri vo Makedonija i dali dosega imalo nekakva inicijativa za promena na ovaa odredba?

Odgovorot e ednostaven. Toa {to go propi{uva ropi{uva zakonot, Centralniot depozitar ar go sproveduva. Dokolku se promeni zakonot, Centralniot depozitar }e gi objavuva kompletno akcionerskite knigi. Sepak, stepenot na tajnosta na podatocite za sopstvenosta na hartiite od vrednost vo razli~ni zemji e razli~en. Vo Makedonija objavuvaweto na toa koj poseduva nad 5% od akciite so pravo na glas se odnesuva samo na kompaniite koi soglasno Zakonot za hartii od vrednost, se definirani kako akcionerski dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe. Zakonodavecot procenil deka kaj ovie dru{tva stepenot na obelodenuvawe na informaciite za toa koj ima odreden broj akcii e od zna~ewe za investitorite i za akcionerite. Se raboti za kompanii koi ili kotiraat na berzata ili pak, imaat nominalen kapital nad 1.000.000 evra i nad 50 akcioneri.

 Na koj na~in nekoj mo`e da dobie informacija koi s$ e akcioner vo edno akcionersko dru{tvo?

Samo so zakon ovlasteni organi i istitucii, kako i dru{tvata izdava~i na konkretnite akcii imaat pravo da poba-

raat vakva informacija od Centralniot depozitar. Toa mo`e da go stori i akcioner koj poseduva najmalku edna akcija od odredeno dru{tvo.

 Centralniot depozitar za hartii od vrednost godinava slavi 10 godini od osnovaweto. Kolku Centralniot depozitar uspea efikasno da ja ispolni celta zaradi koja be{e osnovan? Koja vsu{nost, misijata i ulogata na Cen Cenee, vsu{nost tralniot depozitar?

So osnovaweto na Centralniot depozitar kon krajot na 2001 godina cel segment od makedonskata ekonomija, a toa e pazarot na kapital, ja dobi alkata koja nedostiga{e za negovo poefikasno funkcionirawe. Imeno, do osnovaweto na depozitarot site hartii od vrednost koi bea izdadeni vo dr`avata bea vo hartiena, materijalna forma. Ova za izdava~ite, berzata, brokerite i sopstvenicite zna~e{e proces na komplicirano izdavawe, trguvawe i evidencija na sopstvenosta nad hartiite od vrednost. Izdava~ite menaxiraa so komplicirana procedura na samoto izdavawe na hartiite od vrednost koi im se predavaa na sopstvenicite vo hartiena forma, a akcionerskata kniga ja vodea dru{tvata. Brokerite trguvaa na berzata na parket po sistem na glasovno-zborovno naddavawe, a po kompletiraweto na transakcijata, dokumentite od sprovedenata transakcija se prezentiraa na dru{tvoto izdava~ za da bide napravena promena

A CIO I POD AKCIONERITE OD 5% KOGA ]E SE ] S OBJAVAT O J O ]E SE SMENI ZAKONOT Centralniot depozitar godinava odbele`uva 10 godini od svoeto osnovawe. Iako nekoj mo`ebi ne znae to~no {to ozna~uva ovaa funkcija, Centralniot depozitar e edna od klu~nite alki bez koi ne mo`e da se zamisli efikasnoto rabotewe na Berzata i pazarot na kapital, voop{to. “Kapital” napravi intervju so direktorot na Centralniot depozitar, Stevan [ap~evski, koj e na ~elo na ovaa institucija od samiot po~etok. vo akcionerskata kniga. So po~etokot na rabota na depozitarot hartiite od vrednost bea dematerijalizirani i evidentirani na smetki za hartii od vrednost vo forma na elektronski zapis. Vo toj moment slo`enite postapki bea zameneti so centralizirana i efikasna evidencija na sopstvenosta nad hartiite od vrednost. Dru{tvata kompletno bea oslobodeni od obvrskata za vodewe na akcionerskite knigi, koja pomina na depozitarot, a trguvaweto na parket zamina vo istorijata, bidej}i brokerite po~naa so elektronsko trguvawe, od svoite delovni prostorii. Poramnuvaweto na berzanskite transakcii od edna tromava postapka se svede na ednostavna i efikasna procedura, vo s$


BROJ 630



23/11/2011



INTERVJU

www.kapital.mk

kompatibilna so me|unarodnite standardi koi se odnesuvaat na poramnuvaweto. Korista za nadle`nite organi za koi podatocite koi se evidentirani vo depozitarot se od zna~ewe vo postapkite koi gi vodat isto taka e ogromna. Sega instituciite za potrebnite podatoci se obra}aat na edno mesto.

kako i procesot na okrupnuvawe na ve} e privatiziraniot kapital, akcionerite koi bile i vraboteni gi otu|uvaa svoite akcii. Naj~esto kupuva~i bea ve} e dominantni sopstvenici ili akcioneri koi sakale da go zgolemat svojot udel vo odredena kompanija. Se slu~ija i pove} e prezemawa na akcionerski dru{tva, postapki vo koi kupuva~ot mora da objavi javna ponuda za otkup i koja se odnesuva na site akcioneri. Brojot na aktivni dru{tva isto taka e namalen. Ako na krajot na 2003 godina iznesuval 681, sega toj broj e 552. Vakvite promeni isto taka se dol`at na pove}e faktori. Se slu~uvaat statusni promeni, spojuvawa i podelbi, prestanoci, kako i preobrazbi vo drugi formi, na primer, vo dru{tva so ograni~ena odgovornost. Sepak, ste~ajnite postapki imaat najgolem udel vo namaluvaweto na brojot na aktivni akcionerski dru{tva.

denes takvite se retki.

 Vie ste na ~elo na ovaa institucija od samiot po~etok. [to smetate za najgolem uspeh i neuspeh vo dosega{noto rabotewe i upravuvawe so Centralniot depozitar?

Periodot na osnovaweto na institucijata i uspe{no sprovedenata dematerijalizacija na akcionerskite knigi na akcioner [to e najzna~ajnata funkcija na ovaa skite dru{tva vo isto vreme za mene i institucija i dali go ima vistinskoto za ostanatite vraboteni pretstavuvaa i mesto vo ekonomijata so ogled na negonajte`ok period, no proces koj smetam voto zna~ewe? deka za institucijata, no i za mene, kako Navistina bi bilo te{ko da se izdvoi lice koj menaxiralo so celiot proces, e koja e najzna~ajnata funkcija na Cennajgolem uspeh. Jas ne samo {to u~estvuvav tralniot depozitar. Site funkcii koi mu vo osnovaweto na institucijata, tuku bev se dodeleni soglasno zakonskite propisi del i od proektniot tim koj go sozdade Centralniot depozitar gi sproveduva bez softverskoto re{enie, taka {to sum bil problemi od svoeto osnovawe. Sekoja od del od prikaznata i pred po~etokot so tie funkcii za sekoj od u~esnicite na rabota na institucijata. Mora da ka`am pazarot na kapital, sopstvenicite na deka vo period od 10 godini neuspesite hartiite od vrednost ili ovlastenite har ne bea del od funkcioniraweto na Cenorgani i institucii ili korisnicite org tralniot depozitar. Najgolem uspeh na na uslugite na Centralniot depozitar,  Kolku akcionerstvoto vo Makedonija institucijata e nejzinoto besprekorno voop{to, imaat osobeno zna~ewe. Na voo uspea navistina da za`ivee izminafunkcionirawe vo celiot 10-godi{en primer, bez postoeweto na Centralniot pri tive deset godini? Kolku akcionerot period. depozitar, vo dene{ni uslovi ne dep Vo 2004 godina Centralniot depozmo`e da se zamisli kompletirawe mo` itar stana ~len na Asocijacijata na edna berzanska transakcija na nacionalni numeri~ki agencii so hartii od vrednost. Finalniot Ovaa decenija izmina vo znakot na ~ekor go sproveduva Centralniot posvetenost i pridones vo gradeweto pogole- ANNA, asocijacija koja e pos~ek vetena na kompletno proaktivno depozitar, toa e poramnuvaweto dep promovirawe, implementirawe – rrazmenata na hartiite od vred- ma doverba vo makedonskiot pazar na kapinost i pari~nite sredstva me|u tal, {to sum ubeden deka }e ostane deviza na i dostapnost na standardite za nos hartii od vrednost i povrzanprodava~ite i kupuva~ite na harti- Centralniot depozitar i vo idnina pro ite finansiski instrumenti na ite od vrednost. Obezbeduvaweto unificiran i precizen na~in. efikasno poramnuvawe i evidenefi Od 2003 godina Centralniot cijata na hartiite od vrednost, cij depozitar stana ~len i na Federacijata vo koe rizicite za neporamnuvawe se mo`e navistina da gi praktikuva na evroaziski berzi FEAS, ~ija cel na svedeni na minimum, e funkcija bez koja e sve pravata koi mu gi nosi akcijata vo postoewe e da kreira fer, efikasen i nezamislivo funkcioniraweto na pazarot nez praktika? na kapital vo dene{ni uslovi. Koga zboruvame za pravata na akcioner- transparenten pazar na hartii od vredite, mora da se naglasi deka toa {to gi nost kaj svoite ~lenovi, da gi minimizira K Kolku akcioneri ima vo Makedonija? Kako se dvi`i brojot na akcioneri K garantira tie prava e zakonskata regula- barierite preku prifa}awe na najdovo izminatite godini? Makedonija go tiva. Od 2001 godina, po osnovaweto na brite praktiki za kotirawe, trguvawe po~na procesot na privatizacija, a Centralniot depozitar, Zakonot za hartii i poramnuvawe, kako i kreirawe na koja e sostojbata denes? od vrednost i Zakonot za trgovski dru{tva mre`a od svoite ~lenovi za prekugrani~na Procesot na privatizacija be{e po~nat pretrpea zna~itelni promeni vo odnos trgovija. nekolku godini pred da se konstituira na pravata na akcionerite. Bea vovedeni CDHV e objaven na listata od 122 depoziCentralniot depozitar. Poradi ova, ne novi odredbi koi se odnesuvaat na pra- tari od 94 zemji od strana na Asocijacibi mo`el da {pekuliram so brojki koi voto na informirawe na akcionerite, jata na globalni pokroviteli, AGC. bi se odnesuvale na privatizacijata. nivnite prava vo pogled na pobivawe Koga dojde momentot za sumirawe na Soglasno na{ite podatoci, vo momentov na odlukite na sobranieto na akcioneri rezultatite od 10-godi{noto rabotewe ima 101.158 imateli na smetki so hartii na dru{tvoto i sudskata za{tita. Takvo na ovaa institucija, izbroivme deka sme od vrednost na koi se evidentirani re{enie postoi i vo pogled na Central- poramnile transakcii vo vrednost od nad hartii od vrednost od izdava~i koi se niot depozitar, koj ima obvrska da obez- 150 milijardi denari, sme registrirale aktivni (ne se vo postapka na ste~aj ili bedi uvid vo akcionerskite knigi, dokolku nad 15 milioni hartii od vrednost, sme likvidacija). Vo odnos na 2003 godina, na toa go pobaraat akcionerite. Vo Zakonot imale nad 370.000 poramneti transakcii, primer, koga bile evidentirani 154.341 za trgovski dru{tva ve}e se transponirani {to se navistina impozantni brojki. imateli na smetki za hartii od vrednost, i site evropski direktivi koi se odne- Najgolem uspeh na institucijata vo celiot se gleda eden trend na namaluvawe na suvaat na pravata na akcionerite. Taka 10-godi{en period e nejzinoto besprekorno brojot na akcioneri. Toa se dol`i na- {to, generalno, vo pogled na pravata na funkcionirawe, so {to vo celost gi jmnogu na modelot na privatizacija koj akcionerite zakonskata regulativa denes ispolni i o~ekuvawata na akcionerite be{e prifaten vo Makedonija, a toa e ne se razlikuva mnogu od regulativite na pri nejzinoto osnovawe. Ovaa decenija vrabotenite vo toga{nite op{testveni zemjite-~lenki na Evropskata unija. Ova izmina vo znakot na posvetenost i pripretprijatija pri nivnata transformacija mo`e da se potvrdi i od iskustvoto na dones na gradeweto pogolema doverba vo da dobijat akcii od dru{tvoto. So tekot Centralniot depozitar, vo koj pred pet makedonskiot pazar na kapital, {to sum na vremeto, so zgolemuvaweto na likvid- godini dobivavme golem broj poplaki za ubeden deka }e ostane deviza na ovaa nosta na akciite izdadeni od kompaniite, popre~uvawe na akcionerskite prava, a institucija i vo idnina.

33 


34 ANALIZA

Pretpriema~ &...

KOGA E VREME DA SE BARA STRATE[KI PARTNER?

PRODAVAJTE KOGA STE NA VRVOT, A NE KOGA ]E ZAGLAVITE


BROJ 630



23/11/2011



ANALIZA

www.kapital.mk

KOMPANIJATA ZA PRODAVAWE E KAKO MOMA ZA MA@EWE - [TO POGOLEM MIRAZ, TOLKU POPRIVLE^NA E ZA MLADO@ENECOT, ODNOSNO STRATE[KIOT PARTNER. VAKA, MALKU NA [EGA, VELAT LU\ETO [TO SE RAZBIRAAT VO KOMPANISKI PREZEMAWA I SPOJUVAWA, PREDUPREDUVAJ]I DEKA KOGA BIZNISOT ]E ZAGLAVI DO GU[A, MO@E DA BIDE PREDOCNA ZA BARAWE STRATE[KI PARTNER KOJ ]E GO SPASUVA IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ritisnati od recesijata i od nelikvidnosta, mnogu mali i sredni kompanii vo zemjava probuvaat da najdat pogolem, posilen i postabilen partner koj bi im pomognal vo nadminuvaweto na momentalnite te{kotii, no takvite ppotencijalni partneri vo vreme na kkriza se osobeno vnimatelni i prebbirlivi. Sopstvenicite na kompanii {to padnale vo finansiski prob{ llemi, a imaat pristap edinstveno do rrelativno skapite izvori na finanssirawe, kako bankarskite krediti, ssigurno sega pove}e razmisluvaat za proda`ba na biznisot otkolku vvo vremeto na kreditnata ekspanzija pred krizata. No, pra{aweto zi e dali site kompanii {to sega se vvo te{kotii im se atraktivni na ppotencijalnite strate{ki partneri. Deka interes i `elba za partnerstvo D iili proda`ba me|u malite i srednnite biznismeni ima pove}e otkolku vvo normalni vremiwa ni potvrdija i nekolku konsultantski ku}i koi{to pposreduvaat vo takvi transakcii. No, site istaknuvaat deka, za `al, N ppotencijalnite prezema~i ne se premnnogu zainteresirani ili ka`ano so rre~nikot na ma{ko-`enskite odnosi, aagenciite za spojuvawe parovi imaat mnogu barawa, no uspevaat da sklm oopat mnogu malku brakovi. ““Kapital” neodamna pi{uva{e za pproblemite na kompaniite Fonko i Pilko, ~ii sopstvenici baraat strate{ki partneri za da mo`at svoite firmi da gi spasat od bankrot. Qup~o Trajkovski, sopstvenik i direktor na Fonko, re~e deka najdobro re{enie za izlez od finansiskata kriza vo koja padnala kompanijata toj gleda vo vlezot na strate{ki investitor so svoj udel. “Vo momentov pregovaram so pove}

P

e zainteresirani biznismeni za kupuvawe udel vo Fonko. Nemam limit kolkav udel bi prodal, s$ e rabota na dogovor. Se razbira, pod uslov noviot partner i sopstvenik da ja prodol`i istata dejnost, zatoa {to Fonko, sepak, e brend na pazarot”, re~e Trajkovski. Pilko pak, koj{to dr`e{e 80% od pazarot na sve`o pile{ko vo Makedonija, ve}e nekolku meseci go ima zapreno proizvodstvoto poradi problemi so likvidnosta. Qubomir Drenkovski, sopstvenik na kompanijata, ni prizna deka ima seriozni finansiski problemi poradi mnogute nenaplateni pobaruvawa i nemo`nosta da zeme kredit za obrtni sredstva so koi{to }e go prodol`i proizvodstvoto. Toj re~e deka bara strate{ki partner {to go razbira biznisot, {to spored nego, e mnogu specifi~en, bidej}i se raboti za proizvodstvo i plasman na sve`o meso. Pilko vo 2008 godina bil vo pregovori za prezemawe od strana na hrvatskata grupacija Vindija, no tie zavr{ile neuspe{no. Stru~wacite za prezemawa i spojuvawa so koi{to razgovaravme velat deka firmite {to rabotat vo profitabilen segment od pazarot so prepoznatlivi brendovi koi{to imaat potencijal za rast mo`e da bidat atraktivni za strate{ki partneri, iako imaat problemi so likvidnosta. Me|utoa, me|u biznismenite so problemi ima i takvi koi{to nemaat mnogu dobra pazarna perspektiva, pa me|u niv }e ima mnogu bolni rezovi slednite dve godini, velat ekspertite. KOGA KOMPANIJATA ]E STANE PREGOLEMA ZA UPRAVUVAWE Za volja na vistinata, vo izminatite dvaesetina godini otkako Makedonija znae za pazarna ekonomija i pretpriemni{tvo i nema{e tolku mnogu primeri na strate{ki povrzuvawa ili prezemawa vo redovite na malite i srednite kompanii. Edno od retkite uspe{ni prezemawa se slu~i

35 


 36 ANALIZA

pred tri godini, koga Peksim, makedonska kompanija od IT-sektorot, koja ve}e ima{e i golemo regionalno prisustvo, be{e prezemena od pogolema evropska grupacija, odnosno polskata Aseko. Vsu{nost, Peksim spored obemot na godi{nite prihodi od nad 20 milioni evra i 600 vraboteni vo vremeto na prezemaweto pove}e vleguva{e vo sektorot na golemite kompanii, no sepak, e eden od prvite pretpriema~ki obidi vo vremeto na tranzicijata, koja, vodena od nejziniot osnova~ Mihail Petreski, uspea da stane eden od najgolemite proizvoditeli na bankarski softver vo regionov. Vo lanskoto intervju za “Kapital” Petreski re~e deka re{il da ja prodade kompanijata zatoa {to vo svojot razvoj taa vo eden moment stanala pregolema za upravuvawe. “Peksim vo eden moment izrasna vo svoevidna korporacija i pretpriema~kiot na~in na upravuvawe ve}e ne be{e

efikasen. Ako ve}e ste izrasnale vo korporacija, toga{ treba da se odnesuvate i da upravuvate so kompanijata na soodveten na~in. Jas smetav deka e najdobro Peksim da vleze vo pogolema korporacija koja ve}e gi ima vospostaveno takvite proceduri, a ne jas da gi izmisluvam ili da improviziram”, izjavi toga{ Petreski. Toj objasni deka za novi predizvici i novi razvojni celi na Peksim bila potrebna pogolema i po{iroka infrastruktura, bilo za pristap do novi pazari nadvor od Jugoisto~na Evropa ili za ponuda na novi produkti na postoe~kite klienti. “Noviot ~ekor, po moe mislewe, be{e pregolem za da go napravime sami. Prakti~ki, treba{e da birame me|u samozadovolstvo od postignatoto i vozbudata od skok vo nepoznato. Go odbravme vtoroto, no so pomo{ na poiskusni i pogolemi partneri od Evropa”, re~e Petreski.

^EKAWE DA DOGORI DO NOKTI Za `al, vo makedonskite pretpriema~ki prikazni retko ima vakov rasplet. Sopstvenicite, koi naj~esto se i glavni menaxeri na kompaniite {to porasnaa do nivo kade {to ve}e ne mo`e eden ~ovek da kontrolira s$ {to se slu~uva vo niv, koga e te{ko samostojno da se obezbedi potreben kapital i znaewe za ponatamo{en rast i razvoj, mnogu te{ko dozvoluvaat nekoj drug da vleze so kapital vo firmata. Toa bi zna~elo podelba na ingerenciite, pogolema transparentnost vo raboteweto, podelba na profitot, za {to najgolem del od makedonskite biznismeni s$ u{te ne se podgotveni. Nesvesni deka rastot na kompanijata go nadminal kapacitetot na nivnite sposobnosti i ve{tini na menaxirawe, ostavaat firmata da se ra{iri na mnogu strani, da se prezadol`i,

MIHAIL PETRESKI

GORAN MITRESKI

OSNOVA^ NA PEKSIM I POTPRETSEDATEL NA ASEKO

SOPSTVENIK NA KABTEL

Koga godi{no pravite prihodi pogolemi od 20 milioni evra, mora da imate soodvetno strate{ko planirawe, buxetirawe, planirawe na tro{oci. Ako ve}e ste izrasnale vo korporacija, toga{ treba da se odnesuvate i da upravuvate so kompanijata na soodveten na~in. Jas smetav deka e najdobro Peksim da vleze vo pogolema korporacija koja ve}e gi ima vospostaveno takvite proceduri, a ne jas da gi izmisluvam ili da improviziram.

Strate{kite partnerstva mo`am da gi razberam samo dokolku e jasna celta {to saka da se postigne so prezemaweto, spojuvaweto ili koj bilo drug vid strate{ka operacija - dali toa }e bide pomo{ pri probivawe na novi pazari, primena na ponapredni tehnologii ili pak, obezbeduvawe kapital za ponatamo{no razvivawe na biznisot.


 38 ANALIZA da investira premnogu vo ramkite na samo edna aktivnost i na krajot od uspe{na kompanija so dvocifreni godi{ni stapki na rast da stane nelikvidna, zaglavena so krediti i nenaplateni pobaruvawa, so odliv na najdobrite kadri. Potoa mnogu e te{ko vakvite kompanii

da najdat strate{ki partner, zatoa {to pri dlabinskoto snimawe }e se vidi deka zagubile mnogu od svojata vrednost bidej}i nivnite sopstvenici ja odlo`uvale proda`bata do posleden moment. Pri prezemawata neizbe`en faktor se i bankite, koi{to pak, ne sakaat da finansiraat proekti za koi

smetaat deka vo odreden rok nema da donesat povrat na investicijata, istaknuvaat ekspertite za spojuvawa i akvizicii. NETRANSPARENTNOSTA GI ODBIVA POTENCIJALNITE PARTNERI Na siroma{niot pazar na spojuvawa i akvizicii vo Makedonija prezemawata na mikrokompanii, iako se transakcii koi{to ne predizvikuvaat nekoe pogolemo vnimanie kaj javnosta, za partnerite se zna~aen moment za idniot razvoj na nivnite biznisi. Kabtel, isto kako i prethodniot primer, e kompanija od IT-sektorot koja{to denovive gi privr{uva formalnostite za prezemawe na edna mala kompanija za razvoj na softver, poto~no aplikacii za biznis-procesi. “Zaklu~ivme deka na pazarot vo Makedonija, a i globalno ima dosta prostor za razvoj na procesno bazirani aplikacii, segment kade {to nie sakame da se razvivame i zatoa re{ivme da kupime kompanija {to ima dosta iskustvo i znaewe tokmu vo taa oblast”, objasnuva Goran Mitreski, sopstvenik i generalen menaxer na Kabtel. Toj veli deka nekolku pati dosega mu pri{le i pogolemi kompanii od negovata, opipuvaj}i go pulsot za toa kakvo e negovoto raspolo`enie da ja prodade kompanijata ili da dozvoli vlez na sopstveni~ki udel. Isto taka, na Kabtel mu prio|ale i pomali firmi koi{to se nudele na proda`ba. “Strate{kite partnerstva mo`am da gi razberam samo dokolku e jasna celta {to saka da se postigne so prezemaweto, spojuvaweto ili koj bilo drug vid strate{ka operacija - dali toa }e bide pomo{ pri probivawe na novi pazari, primena na ponapredni tehnologii ili pak, obezbeduvawe kapital za ponatamo{no razvivawe na biznisot”, smeta Mitreski. Spored nego, dosega ne se slu~ile pove}e prezemawa na mali i sredni doma{ni kompanii od strana na pogolemi regionalni ili evropski igra~i zatoa {to na lokalnite biznisi im nedostiga pogolema transparetnost. “Kaj golem del od makedonskite kompanii koi{to ne se akcionerski dru{tva i ne kotiraat na berza mnogu e te{ko da se napravi dlabinsko snimawe zatoa {to procesite na finansiskoto rabotewe ne se dovolno jasni. Nie vo Kabtel rabotevme mnogu izminatiov period za da vovedeme sistem taka {to sekoj {to }e saka da go vidi na{eto rabotewe, vo koj bilo moment da mo`e da go stori toa i da ima to~na slika za toa {to se slu~uva vo kompanijata”, veli Mitreski.


 40 NA RU^EK SO...

KRISTIJAN POLENAK

IMETO I REPUTACIJATA GRADAT BREND PETRE DIMITROV dimitrov@kapital.com.mk

aboti kako advokat, a vsu{nost, e promotor vo vistinska smisla na biznis-mo`nostite na na{ata zemja. Zainteresiranite stranski investitori koi poka`uvaat interes ili se podgotvuvaat da vlezat vo Makedonija vo delot na pravnite raboti ~esto go kontaktiraat tokmu advokatskoto dru{tvo Polenak, kade {to Kristijan Polenak e upravuva~ki partner. “Prviot kontakt na potencijalnite investitori vo najgolem broj slu~aei e so odredena nedoverba. Nekoi duri se arogantni, pa mora{ da im doka`uva{ deka vo Makedonija imame strukturirano op{testvo so regulativa i ambient vo poddr{ka na biznisot. Smetam deka maliot broj investicii ne se posledica samo na maliot pazar i toa {to ne sme ~lenka na NATO i na EU, tuku i na seriozniot problem so kvalifikuvani kadri, {to e rezultat na nedostig od komunikacija me|u pazarot i obrazovnite institucii. Pokraj toa, so mali isklu~oci, mladite generacii s$ polo{o se podgotveni, {to se dol`i delumno na kvalitetot na obrazovanieto,

R

 Kristijan Polenak e predvodnik na tretata generacija advokati vo poznatoto semejstvo Polenak, koe iznedrilo mnogu advokati i pravnici. Veren na tradicijata na familijata, no i na qubovta kon pravoto, va`i za ugleden advokat i vistinski profesionalec. Predizvik mu e korporativnoto pravo, pa bez nego ne pominuva ni edna poseriozna biznis-zdelka vo zemjava a delumno na nedostigot od ambicija i motivacija”, veli Polenak. Ne se soglasuva celosno so konstaticiite koi sekojdnevno gi slu{ame od razli~ni strani, deka sudstvoto ni e neefikasno i partizirano. “Su{tinata na problemot le`i vo toa {to nie vo start izgradivme partisko sudstvo i sega iako se trudime, te{ko e da izlezeme od tie ramki. Dobro e {to imame vlada koja go slu{a biznisot i iska`uva `elba da gi sanira nedostatocite vo drugite segmenti na sistemot, {to kaj sudstvoto se reflektira vo kontinuirani reformi.” Predvodnik e na tretata generacija advokati vo poznatoto semejstvo Polenak, vo koe najgolem del od ~lenovite se advokati i pravnici. Opkolen so tolku

mnogu poznava~i na pravoto, i kaj nego se razvila qubovta kon taa profesija. Po zavr{uvaweto na pravniot fakultet, prvoto iskustvo go steknuva kaj negoviot tatko, Nikola Polenak. “Po~nav, normalno, vo kancelarijata na tatko mi. Interesno e toa {to nikoga{, vsu{nost, ne rabotev krivi~no pravo, tuku interes mi pobudi korporativnata advokatura”, veli Polenak. Toa {to poteknuva od pravni~ka familija za nego bil u{te pogolem predizvik za da sozdade sopstven imix. “Ne mo`am da ka`am deka nikoga{ ne sum bil vo senka na mojata familija. No, toa {to poteknuvam od poznato semejstvo mi gi zgolemi {ansite za uspeh, bidej}i roditelite nikoga{ ne gi krijat tajnite na uspehot. Toa {to me vodi vo celata

foto: FILIP POPOVSKI

UPRAVUVA^KI PARTNER VO ADVOKATSKOTO DRU[TVO POLENAK


BROJ 630 629



16/11/2011 23/11/2011

 

NA RU^EK SO...

www.kapital.mk www.kapital.mk mk

moja kariera e predizvikot da sozdavam sopstven imix.” Veli deka ~ovek mo`e da bide uspe{en ako si ja saka rabotata. “Toj {to ima vizija i kapacitet ednostavno e predodreden da uspee.” Pravoto e more so milion sitnici, a toa na {to prvo aludiraat lu|eto koga }e slu{nat deka nekoj raboti kako advokat e etikata i moralot. Toj li~no nikoga{ nemal dilemi dali pri zastapuvaweto odredeni klienti gi naru{il osnovnite principi na moralot i profesionalnosta. “Nikoga{ ne sum gi imal ovie dilemi, za{to sekoga{ rabotam vo ramkite na zakonot. Imeto i reputacijata gradat odreden brend. Ne ni pomisluvam i ne dozvoluvam da se naru{i ne{to I EN M {to e gradeno so O ET [ NA godini. Toa {to ak en ol I so P najmnogu mi pre~i za e se odlu~ivm . e etikiraweto na ni me t” “polaj li~nostite, pri {to ni me Od bogatoto postoi percepcija na Arabeska se deka sekoj mora odlu~ivme za reze” da bide politi~ki oboen. Nikoga{ ne salatite “kap sum razmisluval i “parmezan”. za vlez vo politika, nitu pak, sakam nekoj da me povrzuva so odredena polit politi~ka partija. Jas otsekoga{ sum te`ne da bidam samo profesionalec. te`neel ` Za `al, kaj nas te{ko se prifa}aat profe profesionalcite, ili si takov ili si onako onakov.” Kako i sekoj uspe{en ~ovek koj e celosno posveten na rabotata, se trudi od da odvoi kvalitetno vreme i za svoeto j semejstvo. “Tatko sum na dve deca, koi imaat ~etirinaeset i edinaeset godini. Se obiduvam i kaj niv da go vsadam seto toa {to go nau~iv. Ponekoga{ e te{ko da se najde vreme za s$, no so dobra organizacija i `elba s$ e ostvarlivo. Na po~etokot na karierata za mene ne postoe{e vikend. Duri poslednive nekolku godini malku gi olabaviv rabotite, no s$ u{te mnogu rabotam.” Rabotniot den mu po~nuva vo osum nautro, doma, pa prodol`uva vo deset vo kancelarija. Vobi~aeno vo kancelarija zavr{uva vo sedum popladne. “Toa e cenata na uspe{nata kariera. Posvetenost i mnogu rabota.” Socijalniot `ivot, kako {to veli, naj~esto mu se sveduva na protokolarni ve~eri i nastani. Vo slobodno vreme, koe go ima s$ pomalku, saka da slu{a muzika. “Golem qubitel sum na xezot. Edvaj ~ekam gradot kone~no da dobie vistinski xezklub. Skopje s$ pove}e gubi od svojata urbanost i toa mnogu mi pre~i.”

 Toj {to ima vizi ja i kapacitet edno stavno e predodre den da

uspee.

 Posvetenost i mnogu rabota. Toa e cenata na uspehot.

 Ne mo`am da ka`a poteknuvam od pravm deka nikoga{ ne sum bil vo senk ni~ko semejstvo mi a mojata famili nikoga{ ne gi kr gi zgolemi {ansna No, toa {to ijat tajnite na usp ite za uspeh, bideja. ehot. j}i roditelite

41 


 60 TEHNOLOGII I BIZNIS

“BESPLATNIOT” PIRATSKI SOFTVER ^INI MNOGU


BROJ 630



23/11/2011



www.kapital.mk

ELEKTRONSKITE TRANSAKCII NA[A REALNOST Televiziite i vesnicite se prepolni so reklami za mo`nosta gra|anite i firmite da koristat elektronsko bankarstvo. Ona {to vo svetot ve}e so godini funkcionira besprekorno, kaj nas poleka no sigurno zapo~nuva da se probiva i da si go nao|a patot do krajnite korisnici. Se pove}e lu|e „ne ~ekaat vo red i gi obavuvaat transkaciite od bilo koe mesto vo bilo koe vreme” i se {to im e potrebno e kompjuter i internet konekcija. Sepak, vo ovie slu~ai e neizbe`no pra{aweto okolu bezbednosta i sigurnosta na ovie transakcii koi poradi na~inot na koi se realiziraat se poznati kako elektronski ili e-transakcii. Tokmu ovie gri`i se i pri~ina zo{to lu|eto (koi ne se dovolno informirani) stravuvaa do sega i posigurno im be{e da si idat na {alter kade {to maksimum {to mo`e da izgubat se nervite od sekoga{ nervoznite vraboteni ☺. MALKU REALNI SCENARIJA Za da go razgledame pra{aweto na bezbednosta na transakciite mora da gi razgledame posebno dvete strani, bankata i korisnikot od drugata strana na konekcijata. Kaj bankite rabotata e relativno ednostavna. Tie mora da po~ituvaat nekoi strogi pravila za enkripcija na celata konekcija, moraat da implementiraat niza sigurnosni i bezbednosni protokoli i mora da izdavaat edinstveni sertifikati i elektronski klu~evi (vo forma na nadvore{ni uredi ili pak instalirani vo sistemot) so koi korisnikot }e se najavi na nivniot sajt. Toj sajt mora da bide so prefiksot https, {to vo prevod bi zna~elo siguren protokol za transfer na informacii i podatoci. Velime rabotata e jasna zatoa {to tie nemaat mnogu izbor i za da se za{titat i sebe si i klientite ne {tedat ni sredstva ni lu|e za da gi nabavat site potrebni softverski i hardverski re{enija. Legalni, se razbira. No kaj krajnite korisnici

TEHNOLOGII I BIZNIS (fizi~kite lica, pa i nekoi od pomalite kompanii) rabotata e sosema razli~na. Чesto optereteni od site drugi `ivotni tro{oci i problemi so likvidnosta, lu|eto i kompaniite obrnuvaat malku vnimanie na toa kakov operativen sistem (pa i drugi softverski re{enija) koristat na nivnite kompjuteri preku koi naj~esto gi izvr{uvaat ovie e-transakcii. Sre}ni ako kupat poeftin kompjuter, ne ni obrnuvaat vnimanie na toa kakov e operativniot sistem, dali e leglno nabaven, dali imaat poddr{ka ili nadgradbi i sli~no. Ili narodski ka`ano, dali koristat legalen ili piratski softver. Razlikata e mnogu pogolema od ona {to e vidlivo, a legalnoto mo`e da ispadne mnogu poeftino iako na prva raka ne se ~ini taka. Za da ne genarilzirame za primer }e go zememe operativniot sistem koj go koristi najgolem del od na{ite firmi i fizi~ki lica a toa e Windows, bez razlika na toa koja verzija e instalirana. Dokolku sakate da za{tedite pri kupuvawe na kompjuter ili instalacija na operativen sistem, toga{ najlogi~no vi izgleda da prezemete od torent ili na drug na~in da dojdete do operativen sistem za koj pi{uva deka e 100% siguren i aktivator za koj kreatorot tvrdi deka }e gi „izla`e” sistemite za verifikacija na proizvoditelot Mikrosoft i deka tie nema da zabele`at deka ovoj sistem ne e legalen i nepre~eno }e mo`e da si rabotite. I na po~etok mo`ebi toa }e bide to~no. No, timovite na Mikrosoft zadol`eni za za{tita i bezbednost postojano objavuvaat nadgradbi i nadopolnuvawa na sistemot se so cel toj da bide poza{titen i posiguren. Vie za `al }e nemate pristap do tie novi nadgradbi od koi del se kriti~ni i avtomtski va{iot sistem stanuva ranliiv na odreden vid na opasnost. No, {to ako kreatorot na piratskiot softver ne bil ba{ tolku ~esen pobornik za besplatna distribucija na komercijalen softver, tuku za li~na korist vo sistemot vmetnal kod ili programa koja {to bi mu ovozmo`ila pristap

do nego, do ona {to vnesuvate od tastatura ili snimate na kompjuter? Toga{ mo`e da se oprostite od privatnosta, od tajnosta na lozinkite ili pak od va`nite dokumenti. Va{iot `ivot i va{eto rabotewe }e bidat izlo`eni pred nekoj (a golem del od niv se takvi) ~ija cel e kra`ba na identitet. Dokolku se raboti samo za lozinki na mail ili socijalni mre`i, toga{ e pomaloto zlo, no da se vratime malku na e-transakciite so koi go zapo~navme tekstot. Vo toj slu~aj va{iot „napa|a~” mo`e da dojde i do sertifikatoto koj se snima lokalno na va{iot kompjuterot i so koj se identifikuvate pred bankata, va{ata lozinka i korisni~ko ime i vo va{e ime da pravi transakcii koi gledano od strana na bankata }e izgledaat sosema legalni. Da, vie mo`ete da ja blokirate smetkata i da pobarate promena na generaliite za logirawe, no za `al, toa naj~esto se slu~uva predocna. I se samo zatoa {to na po~etok ne ste investirale vo legalen softver za koj ste dobile i originalen disk i za{titat i nadgradba. Preskapo neli? SOVETI Sekoga{ kupuvajte i koristete legalen softver, operativen sistem vo sekoj slu~aj. Pak da se vratime na Mikrosoft. Ogromnata ponuda na Windows 7 edicii e kreirana taka da gi zadovoli potrebite na site korisnici i toa vo zavisnost od nivnite mo`nosti. Pokraj ve}e vgradenite za{titni i sigurnosni re{enija vie }e imate pristap i do redovnite nadgradbi. So legalen Windows mo`ete da go dobiete i besplatniot Internet Explorer koj {to e najsiguren i bankite naj~esto insistiraat na koristewe na nego pri vr{ewe na e-transakciite. Sekoja ~est i na konkurencijata (drugite prelistuva~i), no realnata situacija e taa. So legalen Windows u{te imate pristap i do antivisrusni i antispajver repenija (besplatni) so {to }e se zaokru`i celiot bezbednosen IT eko-sistem na va{iot kompjuter i vie mo`ete bez nikakov problem da rabotite, pla}ate i da primate pari.

61 


630-kapital magazin  

630-kapital magazin

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you