Navigator
2
PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.
SREDA 10 AVGUST 2011
D
KOJ ]E GI SPASI SPASUVA^ITE?
Dali svetot e pred bankrot? Ova pra{awe si go postavi denovive germanski “[pigel” vo svojata analiza na momentalnite slu~uvawa vo svetskata ekonomija. Toj {to malku podetalno sledi {to se slu~uva so svetskite finansii verojatno }e se zapra{a istoto, kolku neverojatno da zvu~i. Amerika e “dol`na kako Gr~ka”, Evropa pak, ne znae kaj poprvin da se svrti i da isturi pari za spasuvawe na svoite prezadol`eni ~lenki, me|u koi, pazi sega, dominiraat ju`nite dr`avi. “[to ju`nije, to tu`nije”, ne badijala rekle. Vo isto vreme Japonija i [vajcarija se ma~at da gi oslabat svoite valuti, zatoa {to nivnoto jaknewe vo odnos na dolarot i evroto im go ubiva izvozot. [to se slu~uva vo svetskata ekonomija, po |avolite? Standard i Purs se drzna da go sni`i kreditniot rejting na SAD za prv pat vo istorijata i svetskite berzi poludea od panika. Seto toa doa|a otkako amerikanskata administracija na pretsedatelot Obama re{i da namali so tro{eweto za da go ubla`i ogromniot buxetski deficit, prosledeno so teatralna bitka me|u demokratite i republikancite za toa kako da se realizira {tedeweto. Me|utoa, so ogled na toa {to amerikanskiot dolg vo momentov e re~isi 15 iljadi milijardi dolari, so tendencija da porasne na 20 iljadi milijardi vo slednite deset godini, vkupnata suma od 2.400 milijardi dolari {to SAD treba da gi za{tedi vo istiot period nalikuva kako stavawe mevlem na skr{ena noga. Od druga strana, dobar del od ekspertskata javnost tvrdi deka {tedeweto vo amerikanskiot buxet doa|a vo najlo{ mo`en moment, zatoa {to i taka praznata dr`avna kasa nema da mo`e nikako da go stimulira idniot ekonomski
rast, koj, vsu{nost, e lekot za re{avawe na dolgot. Vo ovoj kontekst da ja spomenam analizata {to neodamna ja objavi Me|unarodniot monetaren fond, studija za 170 merki na fiskalnata politika {to razni dr`avi vo svetot gi sproveduvale od 1930 godina navamu. Analiti~arite na MMF zaklu~ile deka namaluvaweto na dr`avnite tro{oci go ko~i ekonomskiot rast. Poto~no, sekoe {tedewe vo buxetot vo iznos od 1% od bruto-doma{niot proizvod na zemjata vodi kon namaluvawe na ekonomskiot rast za 0,62% vo slednite dve godini. Sega, zamislete kako }e vlijae vrz ekonomskiot rast na SAD planot da se {tedat pari vo iznos od 16% od amerikanskiot BDP slednata dekada. Toa neminovno }e ja slizne SAD vo nova recesija. A najoptimisti~nite analiti~ari od Volstrit izminative meseci se otepaa prognoziraj}i deka n$ o~ekuva trend na visok ekonomski rast i recesijata e definitivno zad nas. Koj kogo zafrkaval celo vreme? Pred nepolni tri godini svetskata ekonomija be{e na rabot na ambis otkako pukna balonot na pazarot za nedvi`nosti vo SAD. Za da gi spasat svoite prezadol`eni banki i osiguritelni kompanii zapadnite vladi im pozajmija ogromni sumi pari. Gi nacionaliziraa bankite i sprovedoa programi za finansiska pomo{ od golemi razmeri, dodeka istovremeno centralnite banki ja preplavija ekonomijata so evtini pari. Ova pomogna da se spre~i svetska ekonomska kriza kako taa od 1930 godina, no isto taka donese po`ar vo sedi{tata na svetskite ekonomski po`arnikari. Koj sega }e gi spasuva spasuva~ite? Ova pra{awe ve}e go postavija nekoi i vo 2008 godina, no sega osobeno e aktuelno koga dolgovite na zapadnite dr`avi stanaa golemi kako Himalaite. SAD so decenii tro{e{e pari {to gi nema{e, no nema{e problem da se `ivee od pozajmeni pari s$ dodeka ekonomijata raste{e i go polne{e bux-
IGOR PETROVSKI igo igor@kapital.com.mk g r@k @ api p tal.com.mk
etot so pari od danocite. A sega buxetot e prazen, a dr`avata re{i da {tedi tokmu vo momentot koga recesijata so dvojno dno e na povidok. Germanija pak, lokomotivata na evropskiot ekonomski razvoj, kako {to mnogumina ja narekuvaat, pretstavuva{e svoevidno ekonomsko ~udo izminative godina-dve so ekonomski rast podgrean od nejziniot ogromen izvoz. No, komu }e prodava sega Germanija koga SAD i Italija, dva od pette najgolemi trgovski partneri, se vo dolgovi do gu{a. A i Kina, raspolo`ena da kupuva germanski ma{ini i avtomobili poslednive nekolku godini, po~na da ja ladi zabrevtanata ekonomija, soo~ena so visoka inflacija i pa|awe na kupovnata mo} na naselenieto. Ako germanskata ekonomija zabavi, koj }e gi finansira grevovite na Grcija, Portugalija, [panija, dr`avi za koi sega retko koj se vozdr`uva da ka`e deka, vsu{nost, ne bile za primawe vo evrozonata?! Suma sumarum, rabotata e vrvka. Svetot e povtorno nadvisnat nad ekonomski ambis i voobi~aeniot krizen menaxment so telefonski samiti na G-7, G-8 i site ostanati G, kolku i da gi ima, nema da bidat dovolni za spas. Potrebni se energi~ni merki od dvete strani na Atlantikot.
Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,
ODGOVOREN UREDNIK
kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital
Spasijka Jovanova
ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;
POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK
Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI
IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)
Gordana Mihajlovska
Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska
GRAFI^KI I IT DIREKTOR
Nikolaj Toma{evski
ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI
OFFICE MANAGER I FINANSII
Verica Jordanova
Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101
ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK
nikolova@kapital.com.mk
Aleksandar Jan~eski
PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL
Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA
Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk
OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk
1,1
iljarda dolari stranski investicii vlegle vo Albanija minatata godina, {to pretstavuva rekordno nivo na investicii vo ovaa zemja. Ova nivo na stranski investicii pretstavuva 36,7% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Vo 1995 godina tie iznesuvale 8,5%, vo 2008 godina 21,6%, dodeka vo 2009 godina 29,1% od BDP. Pozitivniot trend na stranski investicii zabele`an lani se ~ini nema da prodol`i i godinava. Vo prvoto trimese~je od godinava rastot na stranskite investicii vo Albanija raste, no istovremeno vidno porasnal odlivot na kapital nadvor od zemjata. Toa uslovuva vidno namaluvawe na neto-direktnite stranski investicii. Premierot Sali Beri{a izjavi deka vo poslednite ~etiri godini Albanija zabele`ala ~etiri milijardi dolari direktni stranski investicii
М
METALCITE PORADI KRIZATA VE]E NE MO@
Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk
DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov
KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA
Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555
POTOPOT NA BE GI STOPI CENI MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA
L
bajalska@kapital.com.mk
Lo{ite vesti za namaleniot krediten rejting na SAD ne gi urnaa samo berzanskite indeksi, tuku i cenite na site berzanski proizvodi, osven na zlatoto i srebroto. Taka, vo ekot na panikata na crniot ponedelnik drasti~en dneven pad na cenite do`iveaja fju~ersite na site metali koi se trguvaat na berzata za metali vo London. Najgolem pad od 9,6% na dnevno nivo ima{e kaj trimese~nite fju~ersi na cinkot, a cenata na fju~ersite na nikelot, koi izminatava godina imaa fantasti~en rast, vo samo eden den se namali za 6,6%. Potopot na berzite ja stopi i cenata na bakarot za 3,7%, dodeka cenata na aluminiumot se namali za 0,9%. I v~era cenite na ovie metali do`iveaja nadolna korekcija, {to zna~ajno gi urna visokite nivoa koi gi nabildaa izminatava godina. Dali e ova samo momentalna berzanska {pekulacija ili mo`ebi najava za nov nadolen ciklus na metalskiot sektor? [to o~ekuvaat makedonskite metalur{ki kompanii ako se imaat predvid najavite deka svetot go o~ekuva
nova epizoda na globalnata recesija od 2008 godina? ]e padne li pobaruva~kata za metali i metalni proizvodi ako recesijata gi zapre golemite investiciski proekti? ANALIZITE NA RENOMIRANITE SVETSKI EKONOMSKI MAGAZINI, KAKO [TO E GERMANSKI “[PIGEL”, PROGNOZIRAAT VLO[UVAWE NA SOSTOJBITE ZA PROIZVODITELITE NA METALI I METALNI PROIZVODI. Germanskiot vesnik pi{uva deka se o~ekuva vo Kina da zapre golemiot investiciski ciklus, koj go predizvika
CRNIOT PONEDELNIK GI URNA CENITE NA METALITE CINK 9,6% NIKEL 6,6% BAKAR 3,7% ALUMINIUM 0,9% (DNEVEN PAD NA 8 AVGUST)
kineskata Vlada so pumpawe 450 milijardi evra vo ekonomijata. Dopolnitelno predupreduvawe za metalnata industrija mo`e da bide i prognozata na wujor{kiot ekonomist Nuriel Rubini, koj ja predvide krizata vo 2008 godina.
ENERGENSITE POSTOJANO POSKAPUVAAT!
25,6% PORASNA CENATA NA STRUJATA VO POSLEDNITE DVA MESECI
16% PORASNA CENATA NA PRIRODNIOT GAS OD MAJ DOSEGA