Page 1

sreda. 10 avgust. 2011 МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2,590.88 МБИД 2,639.56

ОМБ 117.44

-2,66% % % -0,75% % -0,13%

 Izvor: Makedonska Berza

КУРСЕВИ И ВАЛУТИ ЕМУ € САД $ В.Британија £

61.51 43.24 70.77

WWW.KAPITAL.MK

 Kursna lista na Narodna banka na Makedonija, koja gi sodr`i odnosite me|u srednite kursevi na stranskite valuti

FILIP RIKER SO NOVATA FUNKCIJA VO PRVA POSETA NA MAKEDONIJA  STRANA 7 NASKORO!!! MESE^NIK

NA 30 SEPTEMVRI MESE^NIK

NA 15 OKTOMVRI

sreda. 10 avgust. 2011

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

[TO PO MERKATA NA VLADATA ZA POLESNO KUPUVAWE STAN

3,000

МБИ10

2,66%

2,800 2,600 2,400 2,200

sreda-10. sreda 10. avgust avgust. 2011 | broj 343 | godina 2 | cena 20 den. | tel. 3 298 110 | faks. 3 298 111

2,000 1,800

07/10

Bankite }e gi olabavat uslovite za stanben kredit?!

03/11

06/11

]e se gradi stanben kompleks na mestoto na FAS 11 Oktomvri  STRANA 4

Potopot na berzite gi stopi cenite na metalite  STRANA 2-3

Ne se vinovni ni deficitot, ni rejtingot, tuku politikata!  STRANA 13

KOLUMNA NURIEL RUBINI

NEVOZMO@NA MISIJA: DA SE ZAPRE U[TE EDNA RECESIJA?  STRANA 12

FEQTON VO KAPITAL: UMETNOSTA NA STRATEGIJA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI F

MAKEDONIJA

12/10

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na oficijalniot pazar na Makedonska berza

 STRANA 10-11

MRA^NATA SENKA VRZ

09/10

18

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

KOJ ]E GI SPASI SPASUVA^ITE?  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 10 AVGUST 2011

D

KOJ ]E GI SPASI SPASUVA^ITE?

Dali svetot e pred bankrot? Ova pra{awe si go postavi denovive germanski “[pigel” vo svojata analiza na momentalnite slu~uvawa vo svetskata ekonomija. Toj {to malku podetalno sledi {to se slu~uva so svetskite finansii verojatno }e se zapra{a istoto, kolku neverojatno da zvu~i. Amerika e “dol`na kako Gr~ka”, Evropa pak, ne znae kaj poprvin da se svrti i da isturi pari za spasuvawe na svoite prezadol`eni ~lenki, me|u koi, pazi sega, dominiraat ju`nite dr`avi. “[to ju`nije, to tu`nije”, ne badijala rekle. Vo isto vreme Japonija i [vajcarija se ma~at da gi oslabat svoite valuti, zatoa {to nivnoto jaknewe vo odnos na dolarot i evroto im go ubiva izvozot. [to se slu~uva vo svetskata ekonomija, po |avolite? Standard i Purs se drzna da go sni`i kreditniot rejting na SAD za prv pat vo istorijata i svetskite berzi poludea od panika. Seto toa doa|a otkako amerikanskata administracija na pretsedatelot Obama re{i da namali so tro{eweto za da go ubla`i ogromniot buxetski deficit, prosledeno so teatralna bitka me|u demokratite i republikancite za toa kako da se realizira {tedeweto. Me|utoa, so ogled na toa {to amerikanskiot dolg vo momentov e re~isi 15 iljadi milijardi dolari, so tendencija da porasne na 20 iljadi milijardi vo slednite deset godini, vkupnata suma od 2.400 milijardi dolari {to SAD treba da gi za{tedi vo istiot period nalikuva kako stavawe mevlem na skr{ena noga. Od druga strana, dobar del od ekspertskata javnost tvrdi deka {tedeweto vo amerikanskiot buxet doa|a vo najlo{ mo`en moment, zatoa {to i taka praznata dr`avna kasa nema da mo`e nikako da go stimulira idniot ekonomski

rast, koj, vsu{nost, e lekot za re{avawe na dolgot. Vo ovoj kontekst da ja spomenam analizata {to neodamna ja objavi Me|unarodniot monetaren fond, studija za 170 merki na fiskalnata politika {to razni dr`avi vo svetot gi sproveduvale od 1930 godina navamu. Analiti~arite na MMF zaklu~ile deka namaluvaweto na dr`avnite tro{oci go ko~i ekonomskiot rast. Poto~no, sekoe {tedewe vo buxetot vo iznos od 1% od bruto-doma{niot proizvod na zemjata vodi kon namaluvawe na ekonomskiot rast za 0,62% vo slednite dve godini. Sega, zamislete kako }e vlijae vrz ekonomskiot rast na SAD planot da se {tedat pari vo iznos od 16% od amerikanskiot BDP slednata dekada. Toa neminovno }e ja slizne SAD vo nova recesija. A najoptimisti~nite analiti~ari od Volstrit izminative meseci se otepaa prognoziraj}i deka n$ o~ekuva trend na visok ekonomski rast i recesijata e definitivno zad nas. Koj kogo zafrkaval celo vreme? Pred nepolni tri godini svetskata ekonomija be{e na rabot na ambis otkako pukna balonot na pazarot za nedvi`nosti vo SAD. Za da gi spasat svoite prezadol`eni banki i osiguritelni kompanii zapadnite vladi im pozajmija ogromni sumi pari. Gi nacionaliziraa bankite i sprovedoa programi za finansiska pomo{ od golemi razmeri, dodeka istovremeno centralnite banki ja preplavija ekonomijata so evtini pari. Ova pomogna da se spre~i svetska ekonomska kriza kako taa od 1930 godina, no isto taka donese po`ar vo sedi{tata na svetskite ekonomski po`arnikari. Koj sega }e gi spasuva spasuva~ite? Ova pra{awe ve}e go postavija nekoi i vo 2008 godina, no sega osobeno e aktuelno koga dolgovite na zapadnite dr`avi stanaa golemi kako Himalaite. SAD so decenii tro{e{e pari {to gi nema{e, no nema{e problem da se `ivee od pozajmeni pari s$ dodeka ekonomijata raste{e i go polne{e bux-

IGOR PETROVSKI igo igor@kapital.com.mk g r@k @ api p tal.com.mk

etot so pari od danocite. A sega buxetot e prazen, a dr`avata re{i da {tedi tokmu vo momentot koga recesijata so dvojno dno e na povidok. Germanija pak, lokomotivata na evropskiot ekonomski razvoj, kako {to mnogumina ja narekuvaat, pretstavuva{e svoevidno ekonomsko ~udo izminative godina-dve so ekonomski rast podgrean od nejziniot ogromen izvoz. No, komu }e prodava sega Germanija koga SAD i Italija, dva od pette najgolemi trgovski partneri, se vo dolgovi do gu{a. A i Kina, raspolo`ena da kupuva germanski ma{ini i avtomobili poslednive nekolku godini, po~na da ja ladi zabrevtanata ekonomija, soo~ena so visoka inflacija i pa|awe na kupovnata mo} na naselenieto. Ako germanskata ekonomija zabavi, koj }e gi finansira grevovite na Grcija, Portugalija, [panija, dr`avi za koi sega retko koj se vozdr`uva da ka`e deka, vsu{nost, ne bile za primawe vo evrozonata?! Suma sumarum, rabotata e vrvka. Svetot e povtorno nadvisnat nad ekonomski ambis i voobi~aeniot krizen menaxment so telefonski samiti na G-7, G-8 i site ostanati G, kolku i da gi ima, nema da bidat dovolni za spas. Potrebni se energi~ni merki od dvete strani na Atlantikot.

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje,

ODGOVOREN UREDNIK

kompanijata e formirana vo 1999 godina, koga e izdaden prviot broj na magazinot Kapital

Spasijka Jovanova

ul. Veqko Vlahovi} br 11, (delovna zgrada na Tehnometal Vardar AD, 2 kat) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija;

POMO[NICI NA ODGOVORNIOT UREDNIK

Katerina Sinadinovska (politika) Katerina Poposka (ekonomija) UREDNICI

IZVR[EN DIREKTOR (MARKETING I FINANSII)

Gordana Mihajlovska

Maja Bajalska, Aleksandar Janev, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

ODGOVOREN UREDNIK NA SPECIJALNI DODATOCI

OFFICE MANAGER I FINANSII

Verica Jordanova

Aleksandra Nikolova: ++389 2 3298 110/ lok:101

ODGOVOREN UREDNIK NA WWW.KAPITAL.MK

nikolova@kapital.com.mk

Aleksandar Jan~eski

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL

Sawa Savovska: ++ 389 2 3298 110/ lok:104 pretplati@kapital.com.mk REKLAMA

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 3298 110/ lok:103 marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASI: Dijana Gulakova: ++389 2 3298 110/ lok:105 gulakova@kapital.com.mk SPECIJALNI PRILOZI: Jasmina Savovska Tro{anovski ++389 2 3298 110/ lok:102; prilozi@kapital.com.mk

1,1

iljarda dolari stranski investicii vlegle vo Albanija minatata godina, {to pretstavuva rekordno nivo na investicii vo ovaa zemja. Ova nivo na stranski investicii pretstavuva 36,7% od bruto-doma{niot proizvod (BDP). Vo 1995 godina tie iznesuvale 8,5%, vo 2008 godina 21,6%, dodeka vo 2009 godina 29,1% od BDP. Pozitivniot trend na stranski investicii zabele`an lani se ~ini nema da prodol`i i godinava. Vo prvoto trimese~je od godinava rastot na stranskite investicii vo Albanija raste, no istovremeno vidno porasnal odlivot na kapital nadvor od zemjata. Toa uslovuva vidno namaluvawe na neto-direktnite stranski investicii. Premierot Sali Beri{a izjavi deka vo poslednite ~etiri godini Albanija zabele`ala ~etiri milijardi dolari direktni stranski investicii

М

METALCITE PORADI KRIZATA VE]E NE MO@

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 3 298 110 Фaks: 3 298 111 e-mail: kontakt@kapital.com.mk

DIREKTOR I GLAVEN UREDNIK: Qup~o Zikov

KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

POTOPOT NA BE GI STOPI CENI MAJA BAJALSKAGEORGIEVSKA

L

bajalska@kapital.com.mk

Lo{ite vesti za namaleniot krediten rejting na SAD ne gi urnaa samo berzanskite indeksi, tuku i cenite na site berzanski proizvodi, osven na zlatoto i srebroto. Taka, vo ekot na panikata na crniot ponedelnik drasti~en dneven pad na cenite do`iveaja fju~ersite na site metali koi se trguvaat na berzata za metali vo London. Najgolem pad od 9,6% na dnevno nivo ima{e kaj trimese~nite fju~ersi na cinkot, a cenata na fju~ersite na nikelot, koi izminatava godina imaa fantasti~en rast, vo samo eden den se namali za 6,6%. Potopot na berzite ja stopi i cenata na bakarot za 3,7%, dodeka cenata na aluminiumot se namali za 0,9%. I v~era cenite na ovie metali do`iveaja nadolna korekcija, {to zna~ajno gi urna visokite nivoa koi gi nabildaa izminatava godina. Dali e ova samo momentalna berzanska {pekulacija ili mo`ebi najava za nov nadolen ciklus na metalskiot sektor? [to o~ekuvaat makedonskite metalur{ki kompanii ako se imaat predvid najavite deka svetot go o~ekuva

nova epizoda na globalnata recesija od 2008 godina? ]e padne li pobaruva~kata za metali i metalni proizvodi ako recesijata gi zapre golemite investiciski proekti? ANALIZITE NA RENOMIRANITE SVETSKI EKONOMSKI MAGAZINI, KAKO [TO E GERMANSKI “[PIGEL”, PROGNOZIRAAT VLO[UVAWE NA SOSTOJBITE ZA PROIZVODITELITE NA METALI I METALNI PROIZVODI. Germanskiot vesnik pi{uva deka se o~ekuva vo Kina da zapre golemiot investiciski ciklus, koj go predizvika

CRNIOT PONEDELNIK GI URNA CENITE NA METALITE CINK 9,6% NIKEL 6,6% BAKAR 3,7% ALUMINIUM 0,9% (DNEVEN PAD NA 8 AVGUST)

kineskata Vlada so pumpawe 450 milijardi evra vo ekonomijata. Dopolnitelno predupreduvawe za metalnata industrija mo`e da bide i prognozata na wujor{kiot ekonomist Nuriel Rubini, koj ja predvide krizata vo 2008 godina.

ENERGENSITE POSTOJANO POSKAPUVAAT!

25,6% PORASNA CENATA NA STRUJATA VO POSLEDNITE DVA MESECI

16% PORASNA CENATA NA PRIRODNIOT GAS OD MAJ DOSEGA




Navigator

KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

3

 POBEDNIK

S

PRV VO SVETOT

SIMONE FILIPINI

ENVER HOXAJ

BENJAMIN NETENJAHU

EVANGELOS VENIZELOS

olan|anite ja spasija Izrael “izgore” od naosovo ne se otka`uva od ol`ni~kata kriza vo Grcija H turisti~kata sezona vo Kpregovorite so Srbija, a Dgi uni{ti i investitorite I maluvaweto na kreditOhrid, a golema zasluga za toa ministerot za nadvore{ni na Atinskata berza, kade {to niot rejting na SAD, bidej}i ima i porane{nata holandska ambasadorka so site aktivnosti za promocija na Makedonija

raboti veti deka }e nema novi tenzii na severot na Kosovo, nitu sudiri vo regionot

obvrznicite na ovaa zemja ve}e nemaat AAA rejting, tuku AA+

akciite vo ponedelnikot padnaa na najnisko nivo vo poslednite 14 godini

@AT NI DA PLANIRAAT!

ERZITE ITE NA METALITE

Menaxerite na najgolemite makedonski kompanii od metalur{kiot sektor velat deka od krizata od 2008 godina navamu ve}e ne mo`at da planiraat na dolg rok zatoa {to ekonomskite tekovi ne se stabilni. Iako potopot na berzite denovive gi stopi i cenite na metalite, tie najmnogu stravuvaat od raste~kite ceni na energensite Toj stravuva deka poradi ogromnite zalihi na cement, ~elik i aluminium Kina mo`e da predizvika damping ceni na ovie proizvodi na svetskiot pazar. Kolku i kako }e vlijae seto toa na makedonskite metalur{ki kapaciteti, koi sozdavaat najgolem procent od vkupniot izvoz na Makedonija? Direktorot za investicii i razvoj vo Makstil, Mitko Ko~ovski, veli deka vo momentov kompanijata ima blago namaluvawe na proda`nite ceni na dolgite ~eli~ni proizvodi, koi se osnova za investiciskite proekti vo grade`ni{tvoto. “Imame izvesen pritisok za namaluvawe na cenite na proizvodite, odnosno na delot od proizvodstvoto na Makstil (20% od vkupnite plasmani) koe ne se plasira preku grupacijata Duferko. Iako ova e otstapuvawe od prvi~nite najavi za dvi`eweto na cenite, spored koi vo tretiot kvartal od godinava, osobeno na po~etokot od 2012 godina, se o~ekuva{e za`ivuvawe na pazarot i zna~ajno zgolemuvawe na pobaruva~kata”, objasnuva Ko~ovski. Toj potencira deka najgolem problem za niv, vsu{nost, e nemo`nosta biznisot da se planira, zatoa {to krizata od 2008 godina izmesti mnogu raboti na pazarot na metali. Ko~ovski veli deka sega ve}e ne mo`at da se pravat prognozi na dolg rok, iako toa mu e potrebno na biznisot na Makstil poradi negovata priroda. “Ni{to ve}e ne mo`e da se planira kako porano. Ako pred 2008 godina mo`e{e da se napravat prognozi zatoa {to ekonomijata ima{e nekakvi ciklusi od po dvetri godini, sega ~esto se slu~uva i prognozite na va`ni lu|e od pazarot na metali da bidat kontradiktorni vo period od samo nekolku meseci. Eve, nie momentalno imame pora~ki od hrvatska brodska kompanija, koja ni bara cena za period od sedum meseci, {to e normalno vo ovaa

rabota. No, kako da ja odredime vistinskata proda`na cena koga ne znaeme kako }e se dvi`at cenite na inputite, koi postojano osciliraat i se so nagorna tendencija?”, veli Ko~ovski. Direktorot na Bu~im, Nikolaj~o Nikolov, veli deka po novite ekonomski slu~uvawa vo svetot mo`e da se o~ekuva i nova ekonomska kriza, no toj smeta deka pobaruva~kata za metali nema da bide osobeno pogodena. “Ne o~ekuvam seriozno vlijanie vrz pobaruva~kata za metali, odnosno sektorot rudarstvo vo Makedonija nema da bide seriozno pogodeno. Mo`no e da ima oscilacii kaj cenite na odredeni metali i ve}e ima, no tie i taka bea forsirani, nerealno golemi, taka {to mislam deka so ova }e dojde do stabilizacija. Kaj bakarot osobeno ne o~ekuvam golemi turbulencii, zatoa {to stanuva zbor za metal koj e deficitaren”, veli Nikolov.

 Najgolem problem za metalur{kite kompanii vo na-

redniot period mo`e da bide poskapuvaweto na energensite Spored Ko~ovski, od maj dosega cenite na strujata i na prirodniot gas, koi Makstil gi koristi, se zna~ajno porasnati i imaat tendencija na ponatamo{no zgolemuvawe. “Vo maj eden megavat-~as struja se kupuva{e za 56,5 evra, a sega ~ini 71 evro. Isto taka, pred dva meseci 1.000 metri priroden gas pla}avme po 329 evra, a sega ~inat 381 evro. Mo`ete da vidite kolkav rast na cenite e ova”, dodava Ko~ovski. So ogled na toa {to se zatvoraat nuklearni centrali, toj stravuva deka ovoj nagoren trend na cenite na energensite }e prodol`i, a toa }e vlijae negativno na biznisot na ~eli~arnicata. Spored nego, momentalno blago zgolemuvawe na cenata bele`i i staroto `elezo, kako input vo procesot na proizvodstvo na Makstil, no od druga strana, cenite na aluminiumot i na nikelot, odnosno ferolegurite najverojatno }e odat nadolu,

zatoa {to pokraj golemite ukrainski proizvoditeli, na svetskiot pazar se pojavila i ponuda od Indija, koja pritiska na cenite. Vo odnos na pobaruva~kata od stranskite partneri, Ko~ovski veli deka zasega Makstil e pokrien so pora~ki, no ako svetot se soo~i so nova kriza vo finansiskiot sektor, taa mnogu brzo }e se prelee i vo realniot sektor, a tuka nesomneno prvi na udar }e bidat biznisite koi se povrzani so investiciskata potro{uva~ka. Spored Nikolov od Bu~im pak, novata globalna kriza koja se najavuva }e bide parcijalna, pove}e od finansiski aspekt, zatoa {to parite }e poskapat otkako kreditniot rejting na SAD padna. “A ko f i n a n s i r a w e to e ote`nato, sigurno deka toa }e se odrazi na investiciite, no toa nema da vlijae na pobaruva~kata na bakarot, koj se koristi vo grade`nata industrija, koja vo svetot e vo ekspanzija, a osobeno raste pobaruva~kata od Azija”, objasnuva Nikolov.

MITKO KO^OVSKI DIREKTOR VO MAKSTIL

“Ni{to ve}e ne mo`e da se planira kako porano. Ako pred 2008 godina mo`e{e da se napravat prognozi zatoa {to ekonomijata ima{e nekakvi ciklusi od po dve-tri godini, sega ~esto se slu~uva i prognozite na va`ni lu|e od pazarot na metali da bidat kontradiktorni vo period od samo nekolku meseci. Momentalno imame pora~ki od hrvatska brodska kompanija, koja ni bara cena za period od sedum meseci, {to e normalno vo ovaa rabota. No, kako da ja odredime vistinskata proda`na cena koga ne znaeme kako }e se dvi`at cenite na inputite, koi postojano osciliraat i se so nagorna tendencija?”

NIKOLAJ^O NIKOLOV DIREKTOR NA BU^IM

“Ne o~ekuvam seriozno vlijanie vrz pobaruva~kata za metali, odnosno sektorot rudarstvo vo Makedonija nema da bide seriozno pogoden. Mo`no e da ima oscilacii kaj cenite na odredeni metali i ve}e ima, no tie i taka bea forsirani, nerealno golemi, taka {to mislam deka so ova }e dojde do stabilizacija. Kaj bakarot osobeno ne o~ekuvam golemi turbulencii, zatoa {to stanuva zbor za metal koj e deficitaren.”

Se ~ini deka nema kraj na uspesite na Novak \okovi}. Najdobriot srpski teniser v~era vo Montreal dobi specijalna nagrada od ATP za prv svetski reket. \okovi} e 25-ti teniser koj se najde na pozicijata broj eden. Ovaa presti`na nagrada \okovi} ja dobi bidej}i uspea da osvoi osum turniri vo 2011 godina i slave{e na 48 od 49 me~evi sezonava. Plasmanot vo finaleto na Vimbldon so pobedata nad Conga, {to mu go donese brojot eden na ATP listata, \okovi} go obedini so prva titula na presti`niot Gren slem so triumf nad direktniot konkurent, Rafael Nadal. [panecot be{e na vrvot 56 nedeli, od juni 2010 godina ili vkupno 102 nedeli vo celata sezona. \okovi} e prv teniser od Srbija {to e rangiran na vode~kata pozicija. Toj ja prekina dominacijata na

NOVAK \OKOVI] Federer i Nadal. Kako posleden pred erata na [vajcarecot i [panecot, vo januari 2004 godina prv be{e Endi Rodik. Voedno, na vozrast od 24 godini \okovi} e 25-ti teniser ili 14-ti Evropeec na vrvot od ATP listata, vovedena vo 1973 godina. “Osvojuvaweto na Vimbldon be{e neverojatno ~uvstvo, za koe sonuvav cel `ivot. Stanav i prv teniser vo svetot i seto toa za nekolku dena. Ima u{te mnogu raboti koi mo`am da gi napravam. Imam samo 24 godini i sakam da prodol`am so pobedi i osvojuvawe gren slemovi”, izjavi Xokovi}.



 GUBITNIK

ZADOCNETA REAKCIJA!

P

Po s$ izgleda, mnogu e dolg patot od italijanskiot breg do London sudej}i po toa deka na britanskiot premier mu trebaa tri dena da pristigne doma i da po~ne da go gasne po`arot i da go smiri branot nasilstvo koe od glavniot grad se prefrli vo ostanatite delovi na Kralstvoto. Britanskiot premier, Dejvid Kameron, koj u{te ovaa nedela treba{e da bide na odmor, duri v~era go prekina letuvaweto vo Italija i se vrati vo London, no za `al, predocna. Vo britanskiot glaven grad bezbednosnata situacija alarmira po tridnevnite uli~ni nemiri, masovni grabe`i i brojni podmetnati po`ari vo re~isi dvaesetina kvartovi i

DEJVID KAMERON naselbi. Opozicijata upati serija kritiki kon Kameron bidej}i e na odmor dodeka London e vo plamen. Negova gre{ka e i toa {to im dozvolil na pova`nite ministri i na gradona~alnikot na London vo isto vreme da zaminat na odmor, pa zemjata vo vreme na vakva vonredna situacija ostana bez lider. Lu|eto se voznemireni {to policijata ne uspeva da vospostavi red, a brojot na nasilstvata i na grabe`ite postojano se zgolemuva.

 MISLA NA DENOT

GENIJALNOSTA E SPOSOBNOST ZA ^UVAWE NA SOPSTVENATA VIZIJA SÉ DODEKA NE STANE

BENXAMIN FRENKLIN AMERIKANSKI DR`AVNIK


Navigator

4  GRAFIK NA DENOT...

KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

 FOTO NA DENOT...

KILOGRAM ZLATO ZA EDEN STAN CENA NA ZLATO ( dolari/1 kg ) 60000 55000 50000

56260 38600

45000 40000

30550

35000

27300

30000 25000

20900

21200

20000 15000 9 avgust 2006

9 avgust 2007

9 avgust 2008

9 avgust 2009

9 avgust 2010

9 avgust 2011

 Cenata na zlatoto za prv pat nadmina 1.700 dolari za unca otkako Standard & Poor’s vo petokot go namali kreditniot rejting na SAD. So ovaa rekordna cena zlatoto bele`i nagoren trend 11 godini po red, a samo poslednava godina poskape za re~isi 50%. Nie Makedoncite pove}e rabotime so kilogrami otkolku so unci, pa kolku za ilustracija, kilogram zlato vo momentov ~ini okolu 56 iljadi dolari ili kolku eden dvosoben stan vo Skopje.

REVOLTOT SE PREFRLA VO DRUGITE BRITANSKI GRADOVI

L

ondon gori ~etvrta no} po red, a Birmingem e vo haos. Branot nasilstvo {to go zafati glavniot britanski grad prodol`uva da se {iri. Neredi se zabele`ani i vo drugi gradovi. Premierot Dejvid Kameron go prekina odmorot i se vrati vo London da ja smiri situacijata. Lu|eto se voznemireni {to policijata ne uspeva da vospostavi red, a brojot na nasilstvata i na grabe`ite postojano se zgolemuva.

 SVETOT NIZ MEDIUMITE DNEVNIK Bugarskiot dneven vesnik na svojata naslovna stranica pi{uva “O~ekuvan pad na svetskite berzi”, a vo podnaslovot “Na rabot na nova recesija” se nudi iscrpna analiza na poslednite slu~uvawa na svetskite finaniski pazari. Padot na svetskite pazari na kapital se odrazi i na Sofiskata berza, ~ij glaven indeks vo ponedelnikot zagubi 2,32% od vrednosta. 

TH THE HE GUARDIAN Bitkata za London” e Bit dramati~niot naslov dra na The T Guardian, koj pi{uva op{irno pi{ za nnasilnite nemiri vo London, mir koi se pretvorija vo ddemolirawe i pqa~kosuvawe propqa davnici, a po~naa dav kako protest poradi kak smrtta na eden mlad smr londonec, ubien lon vo ppresmetka so policijata. pol   

LE MONDE Francuski Le Monde na naslovna stranica gi ima istaknato naporite na Evropskata centralna banka i G-20 zemjite za smiruvawe na finansiskite pazari, kako i za sostojbata vo Sirija, kade {to pretsedalot Ba{ar Al Asad е bezmilosен so protivnicite. 

ZAMAN Turskiot dneven vesnik Zaman pi{uva za apseweto na 14 visoki oficeri na turskata armija koi se obvineti deka preku Internet sproveduvale kampawa za potkopuvawe na islamski orientaranata vlada vo zemjata. 

PRODADENO ZEMJIШTETO NA SKOPSKATA FABRIKA ZA AVTOBUSI

]E NIKNE STANBEN KOMPLEKS NA MESTOTO NA FAS 11 OKTOMVRI Fabrikata e prodadena kako hipoteka vrz nedvi`en imot od strana na edna banka, a kupuva~ e poznat skopski biznismen, doznava “Kapital” VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

a mestoto na fabrikata za avtobusi FAS 11 Oktomvri vo op{tina Gazi Baba vo Skopje }e se gradi luksuzna stanbena naselba. Fabrikata e prodadena kako hipoteka vrz nedvi`en imot od strana na edna banka, a kupuva~ e poznat skopski biznismen, doznava “Kapital”. Spored na{ite informacii, ogromnata povr{ina zemji{te od nad 50.000 metri kvadratni na koe se nao|a FAS 11 oktomvri e kupena za okolu dva milioni evra na javno naddavawe. Site pogoni }e se urivaat i na nivno mesto }e se gradi stanben kompleks. Neoficijalno, ve} e e podgotven i proekt kako treba da izgleda naselbata, no s$ u{te te~e procedurata za dobivawe dozvoli za gradba. Koga }e po~nat da rabotat ma{inite na prostorot na FAS 11 Oktomvri, koj se nao|a vo neposredna blizina

N

50.652

kvadratni metri e povr{inata {to ja zafa} aat objektite koi se del od porane{nata fabrika FAS 11 Oktomvri

na centarot na Skopje, zad Skopski saem, na levata strana od rekata Vardar, ne e poznato. Se {pekulira deka vo ovaa zdelka }e se vklu~at i drugi investitori. Se spomenuva imeto na biznismenot Orce Kam~ev, no toj v~era kategori~no demantira{e deka e del od ovoj proekt. Ovie informacii toj gi nare~e ~isti {pekulacii. Porane{niot sopstvenik na fabrikata FAS

11 Oktomvri pak, Slave Raspa{kovski, tvrdi deka ni{to ne znae. Toj veli deka nema informacija dali zemji{teto na nekoga{nata fabrika e prodadeno, iako tokmu negovata kompanija Unitajers zalo`i del od objektite na FAS 11 Oktomvri kako hipoteka za krediti od bankite. Spored dosega objavenite informacii, objektite so vkupna korisna povr{ina od 50.652 kvadratni metri {to se nao|aat na zemji{teto na porane{nata fabrika za avtobusi bea staveni na licitacija so po~etna cena od 17,5 milioni evra. Od Sektorot za urbanizam pri op{tina Gazi Baba velat deka na toj prostor spored Detalniot urbanisti~ki plan “Keramidnica 1” e

predvidena izgradba na golemi trgovski edinici. Spored oglasot za licitacijata, kupuva~ot na objektite ima mo`nost po tranformacijata na grade`noto urbanizirano zemji{te i pla}aweto na iznosot za komunalno ureduvawe placot da go ~ini okolu 100 evra po kvadraten metar. Naselbata Keramidnica se planira da stane elitna naselba, niz koja }e pominuva bulevar koj preku most na Vardar }e se povrze so naselbata Aerodrom. Fabrikata FAS 11 Oktomvri be{e zagubar. Vo 2003 godina be{e kupena od Raspa{kovski za okolu 1,5 milioni evra, no toj ne uspea da go obnovi proizvodstvoto na avtobusi.

FAS 11 OKTOMVRI SE VODI VO STE^AJ Vo Centralniot registar Fabrikata za avtobusi 11 Oktomvri e zavedena O kako kompanija vo ste~aj, a nejzinata sopstvenost e nedefinirana. Ovaa formulacija se dol`i na faktot {to ovaa institucija ve}e nema pravo da objavuva sopstvenost na kompaniite vo zemjava. Taa informacija ja ima samo Centralniot depozitar, no e tajna.Spored Edinstveniot trgovski registar, osnovnata glavnina na FAS 11 Oktomvri iznesuva 1,2 milijardi denari. Ste~aen upravnik na fabrikata e Simon Mihajlovski, no toj v~era ostana nedostapen za komentar poradi godi{en odmor.


 3 FAKTI ZA...

3% 105% 53%

60 SEKUNDI BRIFING

Navigator

KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

E precenet kineskiot juan vo odnos na dolarot, poka`a Big Mac indeksot, koj go meri The Economist E preceneta norve{kata kruna vo odnos na dolarot, {to e najvisoka vrednost, poka`a ova istra`uvawe E potcenet hongkon{kiot dolar i vredi najmalku vo svetot

 PROCENKI...  @AN-KLOD

 VESTI...

TRI[E

PRETSEDATEL NA EVROPSKATA CENTRALNA BANKA

MORA DA PREZEMEME VONREDNI MERKI

K

oga pazarite se tolku razdrmani mora da prezememe vonredni merki”, veli @an-Klod Tri{e, pretsedatel na Evropskata centralna banka. “Me|u vonrednite merki e i kupuvaweto dr`avni dolgovi koga pazarite se tolku nemirni i na{ata monetarna politika ne mo`e da vlijae na drug na~in”, istakna Tri{e. ECB ve}e otkupi okolu 76 milijardi evra obvrznici na Grcija, Irska i Portugalija

NA 30-ti SEPTEMVRI

BANKAR BA

TAV MAKEDONIJA JA ZGOLEMI GLAVNINATA ZA 27,4 MILIONI EVRA a 17% se zgolemil brojot na patnici vo juli na dvata makedonski aerodromi, Aleksandar Veliki vo Skopje i Sveti Apostol Pavle vo Ohrid. Spored statisti~kite podatoci na TAV holdingot, vo juli na dvata aerodromi vo Makedonija se registrirani vkupno 113.819 patnici, {to e za 17% pove}e sporedeno so juni 2010 godina, koga se registrirani vkupno 97.610 patnici. Zgolemuvawe na brojot na patnici ima i za prvite sedum meseci od godinata. Vo periodot januari-juli se registrirani vkupno 453.527 patnici, {to e za 13% pove}e sporedeno so istiot period minatata godina, koga se registrirani vkupno 401.692 patnici. Rast e zabele`an i kaj aviosoobra}ajot. Vo juli na dvata aerodromi preletale vkupno 1.349 avioni, {to e za 2% pove}e sporedeno so istiot mesec vo 2010 godina. Vo prvite sedum meseci preletale vkupno 6.366 avioni, {to e za 4% pove}e sporedeno so 6.357 preletuvawa registrirani vo prvite sedum meseci minatata godina. Osven rast na brojot na patnici i prometot na avioni, TAV Makedonija, kompanijata koja upravuva so dvata makedonski aerodromi, ja zgolemi i osnovnata glavnina na dru{tvoto registrirano vo Makedonija. Spored podatocite od Centralniot registar na Makedonija, Dru{tvoto za trgovija i uslugi TAV Makedonija DOOEL-Petrovec ja zgolemi osnovnata glavnina za 27,4 milioni evra. Uplatata ja izvr{i TAV holdingot od Istanbul.

Z

RO! O K NAS

e mese~nik! m

nov proizvod na KAPITAL TAL MEDIA GROUP  KO KOGA IZLEGUVA? Pr r Prviot broj na bankar }e izleze na 30 septemvri (petok), a ponatamu sekoj prv petok vo mesecot (12 pati vo godinata) me  BR BROJ NA STRANICI: 100  SO SODR@INA: Istra`uvawa na finansiski pazari Is (makedonija/balkan/evropa/svet, (m slu~ai, analizi, komentari, kolumni, sl in intervjua, strategii, finansirawe na investiciite, finansirawe na iz izvozot… psihologijata na pobednicite i gubitps ni nicite (makedonski slu~ai)… C CELNA GRUPA: Za bankari, finansiski eksperti, konsu sultanti, u investitori i pretpriema~i, advokati, profesori i studenti… ad i idni bankari, investitori i pretpriema~i… pr retpriema~i…  SP SPECIJALNO PECIJALNO INTERNET IZDANIE: Golemi Go olemi popusti i gratisi za pretplatni nici ici na KAPITAL MEDIA GROUP

RUSIJA TROJNO ]E GO ZGOLEMI DOLGOT usija planira trojno da go zgolemi javniot dolg vo slednite tri godini poradi anemi~niot rast i golemata potro{uva~ka, objavi Ministerstvoto za finansii. Moskva planira da pozajmi nekolku stotici milijardi dolari, glavno na doma{niot pazar na obvrznici, so {to ruskiot javen dolg do 2014 godina }e dostigne 17% od bruto-doma{niot proizvod. Zadol`uvaweto }e & pomogne na Rusija da go pokrie buxetskiot deficit, koj }e padne na 2,3% od BDP vo 2014 godina. Za 2012 i 2013 godina se planira da iznesuva 2,7%. Ruskiot dr`aven dolg na 1. juli iznesuva{e 112,3 milijardi evra

R

O! R O K NAS

NA A 15 15-ti 5-ti i OKTOMVRI I

MENAXER

e mese~nik!

nov proizvod na KAPITAL MEDIA GROUP  KOGA IZLEGUVA? Prviot broj na Menaxerr ke izleze na 15 oktomvri (sabota), a ponatamuu sekoj 15-ti vo mesecot (12 pati vo godinata)  BROJ NA STRANICI: 1000  SODR@INA: rri investirawe r Istra`uvawa na pazari i izvoz (Makedonija/Balkan/Evropa/Svet, lkan/Evropa/Svet, r slu~ai (Makedonija i Svetot), vetot), analizi, komena, delovni strategii, tari, kolumni, intervjua, rrni svetski umovi, planetarni r u pobednici, modeli na uupravuvanwe, tirawe, r , izvoz – kako? dobri odluki za investirawe, acija j i obrazovanie r business modeli… edukacija na menaxerite i osniva-~ite a-~ite na kompanii, na~ini na nao|awe oekti, {to e dobarr finansii za va{ite proekti, -upp business proekti, proekt, inovacii, start-up koj vi pomaga? psihologijata gijata j nicite (make-donski na pobednicite i gubitnicite slu~ai)…  CELNA GRUPA: Za pretpriema~i, izvr{ni {ni direktori, osniva~i i investitori, i, investiciski eksperti i sovetnici eksperti, r konsultanti, advokati, profesori r f r i studenti... u i idni pretpriema~i, investitori nvestitori i bankari...  SPECIJALNO INTERNETT IZDANIE: Golemi popusti i gratisi si za pretplatnici na KAPITAL MEDIA GROUP  kontakt: zikov@kapital.com.mk com.mk kontakt@kapital.com.mk marketing@kapital.com.mk  lice za kontakt: Qup~o Zikov, direktor na KAPITAL MEDIA GROUP

BERZA MBI 10 3,000 2,800 2,600 2,400 2,200 2,000 07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

2,320.23 2010/2011 2010/2011

Max. 2 2,827.62 827 62 Min. 2,084.04

Na Makedonskata berza v~era prodol`i nadolniot trend koj po~na vo ~etvrtokot minatata nedela. Indeksot MBI-10 padna za 2,66%. Зa ~etiri trgovski dena negovata vrednost se namali za re~isi 7%, od 2.493,71 indeksen poen na 4. avgust na 2.320,23 indeksni poeni. Пreku bloktransakcija в~erа se istrguva 71,01% od Kozjak Kumanovo, za nad 81.000 evra. Najgolem gubitnik be{e akcijata na Kjubi, koja padna za dramati~ni 17,59%, a po nea akcijata na Stopanska banka Bitola, ~ija vrednost se namali za 4,97%.

НАЈГОЛЕМ ДОБИТНИК Усје

18,060.00 +10,00

+0,06% 0 06%

НАЈГОЛЕМ ГУБИТНИК Кјуби

342.00 17 59% -17,59%

-73,00

DOW JONES 13,000 12,500 12,000 11,500

11,000 10,500 10,000 9,500 01/0706/0711/0716/0721/0726/0731/0705/08

10,809.80 -634,76

-5,55% 5 55%

Aziskite berzi v~era utroto bea zatvorani za da se spre~i totalna rasproda`ba. Stravot od globalna ekonomska recesija na aziskite pazari v~era predizvika ponatamo{en ostar pad na cenite na akciite, pri {to indeksite vo Hong Kong i vo Ju`na Koreja vo eden moment potonaa za 7%

DRUGI PAZARI FTSE 100 Nikkei S&P 500 Nasdaq 100 DAX TOPIX

5,078.91 8,944.48 1,119.46 2,357.69 5,834.19 770.39

VALUTI

+0,20% -1,68% -6,66% -6,90% -1,50% -1,59%

£ €

€ $

1.1453

1.4267

-0,5%

+0,3%

СТАПКА

СТАПКА

ПРОМЕНА

ПРОМЕНА

ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.10

FJU^ERSI ZLATO

1.754,100 $ +2,39% 2 39% ПОВЕЌЕ ИНФОРМАЦИИ НА СТР.11

NAFTA BRENT

104,910 $ +1,13% 1 13% ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

BARAK OBAMA

Pazarite pa|aat i se zgolemuvaat, no nie sme Soedinetite Amerikanski Dr`avi.


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI SINDIKALNIOT LIDER NA NOVINARITE DOBI OTKAZ OD RABOTA retsedatelkata na Samostojniot sindikat na novinari i mediumski rabotnici, Tamara ^ausidis, pred dva dena dobila otkaz od rabotnoto mesto novinar vo Alsat M televizija. Na ^ausidis & e prekinat rabotniot odnos vrz osnova na spogodben dogovor, vo koj postoi klauzula za dobrovolno prifa}awe otkaz. Taa najavi deka }e pokrene sudska postapka bidej}i, kako {to tvrdi, ne potpi{ala takov dogovor. ^ausidis potencira deka ne saka da ja iskoristi svojata pozicija kako sindikalen lider za da go personificira problemot i predupredi deka vakvi dogovori postojat vo site mediumski ku}i. SSNM, Zdru`enieto na novinarite i Makedonskiot institut za mediumi alarmiraat deka vakvata praktika ja primenuvaat rabotodavcite za da se oslobodat od neposlu{nite rabotnici, osobeno vo mediumskiot sektor. Tie upatija apel do site drugi reprezentativni sindikati vo Makedonija da se aktiviraat so cel takvata pojava da se iskoreni, bidej}i, me|u drugoto, go suspendira zakonot vrz osnova na koj se brani sindikalnoto ~lenstvo. Apelot e upaten pred s$ do Trudovata inspekcija i do sudovite so cel da se za{titi pravnata dr`ava.

P

NOVA FAZA OD SPOROT TARBS PROTIV MAKEDONIJA

MTV SE OSLOBODUVA OD “NEPO@ELNI” SVEDOCI VO SPOROT SO TARBS?

 Pretsedatelot na Sovetot na MTV, Slobodan ^a{ule, ne otkriva detali za tekot na sporot, no veli deka na sednicata na Sovetot v ~etvrtok slu~ajot Tarbs }e go stavi na dneven red MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

udskiot proces Tarbs protiv Makedonija, {to se vodi pred Komercijalniot sud vo London, mesecov prodol`uva so soslu{uvawe na svedocite na dvete strani. Spored dinamikata za odvivawe na procesot, koja Sudot ja utvrdi vo mart, vo oktomvri }e sleduva izlagawe na eksperti od oblasta na problematikata, vo noemvri razmena na ekspertskite mislewa i na kraj, vo april 2012 godina Sudot }e ja izre~e presudata. Pretsedatelot na Sovetot na Makedonskata radiotelevizija, koja e edna od tu`enite makedonski institucii, Slobodan ^a{ule, ne otkriva detali za tekot na

S

OTSTRANETA, PA VRATENA SPOMEN-PLO^ATA KAJ KARPALAK edna{ po zavr{uvaweto na panihidata za desettemina zaginati pripadnici na ARM kaj mesnosta Karpalak spomen-plo~ata bila otstraneta i frlena vo kanalot kraj patot, informiraat od tetovskata policija. Vo tekot na v~era{niot den plo~ata e vratena nazad po izvr{eniot uvid od policijata vo konsultacija so tetovskiot garnizon na ARM koj e zadol`en za nejzino postavuvawe i odr`uvawe. Plo~ata ne e o{tetena. Policijata s$ u{te raboti na otkrivawe na storitelite. Spomen-plo~ata na Karpalak dosega nekolkupati e kr{ena i otstranuvana od mestoto, no ne e pronajden nitu eden storitel na ovie incidenti.

V

U

SVE^ENA PESNA ZA PROSLAVA NA 20 GODINI NEZAVISNOST onkursot na Ministerstvoto za kultura za izrabotka na kompozicija {to }e bide izvedena na centralnata proslava na 8. septemvri po povod 20godi{ninata od nezavisnosta na Makedonija zavr{uva vo ponedelnik, koga istekuva rokot za dostavuvawe predlozi. Rezultatite od konkursot }e bidat objaveni najdocna dva dena po negovoto zavr{uvawe. “Avtorite treba da dostavat kompozicija vo koja }e preovladuva sve~ena nota zbogatena so makedonska meloritmika, koja }e bide izvedena od najdobrite makedonski interpretatori i instrumentalni umetnici. Tekstualniot pristap treba da bide vo duhot na proslavata na 20-godi{ninata od nezavisnosta na Makedonija”, se veli vo uslovite za u~estvo na konkursot. Eden avtor mo`e da prijavi edna kompozicija, koja treba da bide originalna i dosega neizvedena. Pobednikot na konkursot }e go izbere devet~leno stru~no `iri. Nagradata e pari~na, vo iznos od 2.000 evra, od koi 50% }e dobie kompozitorot, 25% aran`erot i 25% tekstopisecot. Ostanatite tro{oci (aran`man za finalnata verzija, studiski tro{oci i drugi nadomestoci) Ministerstvoto za kultura }e gi pokrie so suma od 6.000 evra.

K

sporot, no veli deka na narednata sednica na Sovetot, {to }e se odr`i v ~etvrtok, slu~ajot Tarbs }e go stavi na dneven red. “Izvr{nite direktori na MRT, koi se najinvolvirani vo slu~ajot, zaedno so advokatite koi rabotat na na{a strana me uveruvaat deka imame pobedni~ka pozicija i vo dvata sporovi pred londonskiot sud. Moj stav e deka samoto sklu~uvawe na dogovorot so Tarbs e {tetno za Makedonija i nekoj treba da snosi odgovornost za toa”, izjavi ^a{ule za “Kapital”. ^a{ule denovive se spomenuva i vo kontekst na edna druga sporna situacija razre{uvaweto na Upravniot odbor na MTV, {to lesno mo`e da se dovede vo vrska so slu~ajot Tarbs. [pekulaciite se deka so razre{uvawe na odborot rakovodstvoto saka da se oslobodi od “neprijatnite” svedoci na slu~uvawata povrzani so sporot so Tarbs, koi se ~uvaat daleku od o~ite na javnosta. Porane{niot ~len na Upravniot odbor

na MRT, Leonid Nakov, koj e ~len na opoziciskata SDSM, lani progovori za dotoga{ nepoznatite, skandalozni momenti koi dovedoa do po~nuvawe na sudskiot proces vo koj Makedonija mo`e da izgubi 72 milioni evra. Na neodamna odr`ana sednica na Sovetot na MRT, ^a{ule pobaral da se razre{at site ~lenovi na Upravniot odbor poradi istekuvawe na mandatot. Najglasen vo reakcijata protiv kolektivnoto razre{uvawe e Aco Dukovski, koj smeta deka mandatot im istekol samo na dvajca od ~lenovite, a ostanatite pet na taa pozicija bile razli~en vremenski period – nekoj samo {est-sedum meseci, nekoj 1,5 godina, a nekoj dve. ^a{ule tvrdi deka spored zakonot, odborot se izbira i razre{uva celosno, a ~lenovite izbrani vo me|uvreme kako zamena za prethodno izbranite, koi od razni pri~ini ne se vo mo`nost da ja izvr{uvaat funkcijata, po kolektivnoto razre{uvawe povtorno se izbiraat. “Reakcijata za razre{uvaweto

na Upravniot odbor na MRT e od samo eden ~len, Aco Dukovski, a razre{eni se site ~lenovi. Celiot sostav se izbira, celiot i se razre{uva po istekot na mandatot. V ~etvrtok }e bide objaven oglas za novi ~lenovi”, veli ^a{ule. Dukovski vo otvorenoto pismo vo koe go izrazuva svojot revolt go spomenuva i imeto na pratenikot na VMRODPMNE, Ilija Dimovski, koj e pretsedatel na sobraniskata Komisija za izbori i imenuvawa, tvrdej}i deka funkcionerot na vladeja~kata partija mu sugeriral na ^a{ule da go razre{i Upravniot odbor. Dimovski negira kakva i da e vrska so slu~ajot. “Nemam nikakva vrska so slu~uvawata povrzani so promenite vo Upravniot odbor na Makedonskata radiotelevizija. MRT funkcionira po Zakon, a Sobranieto ima nadle`nost da go bira isklu~ivo Sovetot na javniot servis i toa spored strogo utvrdena postapka”, izjavi Dimovski.

SUDSKIOT SPOR SO TARBS SE VLE^E OD 2008 GODINA Slu~ajot {to Tarbs go vodi protiv Makedonija po~na vo 2008 godina so dva odvoeni procesi pred londonskiot sud, vo koi se tu`eni Vladata, Ministerstvoto za transport, Makedonskata radio-televizija i Makedonskata radiodifuzija. Vo pogolemiot proces, te`ok 72 milioni evra, Tarbs obvinuva za zaguba predizvikana poradi onevozmo`uvawe na biznisot so nivniot satelitski teleport-centar vo Makedonija. Vo pomaliot proces avstraliskata kompanija bara 1,8 milioni evra od MRT poradi nepla}awe na obvrskite na javniot radiodifuzer za emituvawe na

UKIM SO 230 STIPENDII ZA NAJDOBRITE BRUCO[I niverzitetot Sveti Kiril i Metodij ovaa godina dvojno }e go zgolemi brojot na stipendii {to tradicionalno gi dodeluva za najdobrite bruxo{i. Na po~etokot na akademskata godina }e dodeli 230 stipendii, ~ija cel e podobruvawe na studentskiot standard. “Stipendiite }e im bidat dodeleni na desettemina najdobro rangirani studenti na prv ciklus studii na sekoj fakultet na UKIM vo akademskata 2011/2012 godina, koi imaat polo`eno dr`avna matura i }e se zapi{at vo kategorijata redovni studenti vo dr`avnata kvota”, informiraat od UKIM.

KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

negoviot satelitski kanal so posredstvo na Tarbs. Najsporen i sekako, najskap moment vo tekot na sudskiot spor e netransparentnoto anga`irawe na advokatite od tu`enite makedonski institucii. Vo april godinava advokatskata firma {to go brani Ministerstvoto za transport, Herber Smit, gi izvestila svoite klienti deka nivnite tro{oci vo sudskiot spor }e iznesuvaat 3,2 milioni evra. Se o~ekuva tro{ocite za anga`manot na ku}ata TLT, koja }e ja brani MRT, da bidat ne{to pomali, {to zaedno pravi tro{ocite za advokati da iznesuvaat me|u 6,5 i sedum milioni evra.

GAZI BABA GI ODBI IZMENITE NA PROEKTOT KOSMOS

TRAJKOVSKI: PO KOJ PROEKT GRADI CANOSKI? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

d b i e n i se izme nite i dopolnuvawata na osnovniot proekt na Kosmos na investitorot Fine, informiraat od op{tina Gazi Baba. Gradona~alnikot Toni Trajkovski istakna deka site aktivnosti koi gi prezel investitorot sleduvale otkako inspektorot konstatiral neregularnosti pri izgradbata na objektot. Pokraj toa, stru~nata slu`ba od Sektorot za urbanizam i prostorno planirawe utvrdila deka i izmenite i dopolnuvawata koi gi pobaruvale od Kosmos bile sprotivni na Detalniot urbanisti~ki plan i Zakonot za gradewe. “Proektiranata povr{ina na prizemjeto izleguva nadvor od grade`nata linija. Vo meza-

O

ninot vo prodol`enie na katot ima prostor planiran za parkirawe na cela povr{ina za gradewe i toa 50% do 60% pogolema od povr{inata koja mu e dozvolena vo DUP. Soobra}ajnoto re{enie mu e totalno proma{eno i mnogu drugi neregularnosti”, izjavi Trajkovski. Gradona~alnikot u{te edna{ upati pra{awe do investitorot i izveduva~ na Kosmos po koj proekt se vr{i izgradbata na objektot bidej}i, kako {to veli, proektot go dobile vo juli, a kompleksot po~nal da se gradi u{te vo dekemvri minatata godina. “Ovoj proekt e izgotven vo sedmi mesec, revidiran e vo sedmi mesec, ne bi mo`el toj da gradi od dekemvri dosega po ovoj proekt zatoa {to go nemal. Go pra{uvam po koj proekt ja izveduval postoe~kata gradba”, dodade

Trajkovski. Poradi vakvite utvrdeni nepravilnosti, Trajkovski najavi i krivi~na prijava za proektantot. Op{tinata ja podgotvuva i krivi~nata prijava za firmata koja go vr{ela nadzorot na objektot, ELSA in`enering, kade {to Kata Drakulovska se javuva kako glaven nadzoren in`ener. Krivi~ni prijavi do Osnovnoto javno obvinitelstvo ve}e se podneseni protiv investitorot i izveduva~ na Kosmos. Od op{tinata ne potenciraat na {to se odnesuvaat prijavite. Seta dokumentacija so koja raspolagale ja predale na obvinitelstvoto, koe }e odlu~i za koi dela }e gi tovari investitorot i izveduva~ na Kosmos, koi, kako {to tvrdat od op{tinata, go prekr{ile Zakonot za gradewe. Od kancelarijata na investi-

torot na Kosmos, Fijat Canoski, informiraat deka dosega ne gi primile re{enijata na op{tinata. Koga }e gi dobijat i }e gi razgledaat }e izlezat so stav. Gradona~alnikot Trajkovski tvrdi deka Canoski imal nekorekten odnos i odbival da gi primi dokumentite ko i mu g i d o s ta vu v a l a op{tinata. Vo me|uvreme prodol`uva urivaweto na objektot. Trajkovski istakna deka ne mo`e da predvidi so kakva dinamika }e se odvivaat aktivnostite na teren. Kompleksot Kosmos po~na da se ru{i minatata nedela, bidej}i celiot objekt, spored op{tina Gazi Baba, e nadvor od ramkite na proektot {to dobil odobrenie za gradba od slu`bite na op{tinata. Celata gradba bila povisoka za metar i 43 santimetri.


KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

Politika / Pari / Dr`ava

7

 PREGLED VESTI SE U[TE NE SE PRIJAVIL DRUG DOVERITEL NA A1 OSVEN DR@AVATA ako ima u{te 20 dena da gi dostavat svoite barawa, dosega ne se prijavil nitu eden doveritel na koi A1 televizija im e dol`nik, osven Upravata za javni prihodi. Ste~ajniot upravnik na A1 televizija, Aco Petrov, o~ekuva deka vo vremenskiot rok daden za prijavuvawe }e odgovorat site doveriteli. Spored ste~ajnata postapka, otkako }e se prijavat doveritelite Petrov treba da utvrdi kolku od nivnite pobaruvawa se realni i kolku od niv }e bidat priznaeni. Vo me|uvreme, oficijalno e prekinat rabotniot odnos na 230 vraboteni vo televizijata, odnosno se zavr{eni site aktivnosti povrzani so odjavata na vrabotenite od Agencijata za vrabotuvawe i fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Pokraj toa, Petrov s$ u{te ja “~e{la” delovno-knigovodstvenata dokumentacija na A1 televizija. “Po razgleduvaweto na kompletnata dokumentacija } e bide utvrden i brojot i visinata na sredstvata koi A1 gi ima kako pobaruvawa od treti lica”, dodava Petrov. Vo me|uvreme, za idnata nedela e zaka`ana sednica na Sovetot za radiodifuzija. Dnevniot red, kako {to informiraat od Sovetot, s$ u{te ne e utvrden, no se o~ekuva na nego da se najde i ste~ajot na A1. Po barawe na pretsedatelot na Sovetot, Zoran Stefanovski, sednicata }e bide javna. Agencijata za elektronski komunikacii & ja odzede koncesijata na A1 televizija, so {to taa prestana da emituva vo eterot. Iako Sovetot s$ u{te nema doneseno odluka za odzemawe na licencata, ottamu velat deka kakvo i da bide nivnoto re{enie, A1 ne mo`e da prodol`i da emituva programa. “Koncesijata i licencata za rabota se kako vrzani sadovi - dokolku bide odzemena ednata, vo slu~ajot koncesijata, frekvencijata ne mo`e da bide vratena. Pokraj toa, postoi i moratorium za dodeluvawe novi koncesii”, veli portparolot na Sovetot, Bor~e Manevski.

I

 Ke ima li bilateralna sredba Gruevski-Riker?

NE SE O^EKUVAAT GOLEMI PORAKI OD SAD

PRVA POSETA NA FILIP RIKER SO NOVATA FUNKCIJA

 Ako Riker ne uspea da napravi pove}e vo odnos na sporot za imeto dodeka be{e ambasador vo Makedonija, te{ko deka }e napravi sega od novata pozicija, so koja e zadol`en za celiot region, smetaat ekspertite GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

orane{niot ambasador na SAD v o M a ke d o n ij a, Filip Riker, koj od pred dva dena i oficijalno ja prezede novata funkcija, zamenikpomo{nik vo Kabinetot na Hilari Klinton za Evropa i Evroazija, vo petok doa|a vo Makedonija. Povod e proslavata za 10-godi{ninata od potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor. Iako oficijalno s$ u{te nema potvrda nitu od amerikanskata ambasada, nitu od Vladata za eventualni bilateralni sredbi, neoficijalno, izvori za “Kapital” potvrduvaat deka visokiot gostin od SAD, sepak, }e se sretne so dr`avniot vrv vo zemjava. Soglasno istite izvori, osven za vikendot, koga e oficijalnata proslava, Riker svojata poseta na zemjava }e ja prodol`i i narednata nedela, koga se o~ekuva da gi ostvari bilateralnite sredbi. Iako agendata za negovata poseta, kako {to velat od Ambasadata na SAD vo Skopje, s$ u{te ne e izgotvena, doma{nite eksperti ne o~ekuvaat mnogu od posetata na Riker. Tie velat deka koga Riker ne uspea da napravi pove}e koga be{e ambasador i direktno vklu~en vo doma{nite politiki, sega }e

P

mo`e da napravi mnogu pomalku koga e zadol`en za celiot Balkan. Prognoziraat deka Riker so vladiniot vrv }e razgovara za sporot so Grcija, za me|uetni~kite odnosi i za politi~ko-bezbednosniot aspekt na regionot vo kontekst na poslednite slu~uvawa na Kosovo. Slobodata na mediumite i demokratskiot ambient vo zemjava, velat tie, sigurno }e bidat del od razgovorite. “Ako Riker ne uspea pove} e da napravi koga be{e direktno vklu~en kako ambasador na SAD vo zemjava, sega so negovata dol`nost, koja se odnesuva za celiot region, }e mo`e samo vo generalni crti da uka`e na problemite. Dosega toj direktno sorabotuva{e so politi~kiot vrv vo zemjava, no takvata sorabotka ne rezultira{e so plod, pa od edna vakva poseta i ne mo`e da se o~ekuva mnogu”, veli porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Denko Maleski. Toj smeta deka politikata na SAD vo odnos na zemjava e smeneta. “SAD si ima svoi problemi i od zemjite koi imaat sojuzni{tvo so niv, kako {to e Makedonija, o~ekuvaat sami da si gi re{at problemite. Toa e nivnata filozofija, a toa i Riker nekolku pati go potencira, velej}i deka SAD ka`a {to mo`e da napravite, no toa e va{ problem koj SAD ne mo`e da go re{i”, dodava Maleski. Za promenetata pozicija

na SAD vo odnos na Makedonija zboruva i Daniel Server od Institutot za mir vo Va{ington i ekspert za Balkanot, koj veli deka iako odnosite me|u dvete zemji se dobri, sepak, SAD e “s$ pomalku zainteresirana za Makedonija”. “Mora da priznaam deka vo momentov malkumina vo Va{ington gi gledaat problemite na Makedonija me|u

]E POMINE LI PROSLAVATA BEZ GRUEVSKI? Na samo dva dena od proslavata “10 godini od potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor” prisustvoto na premierot Nikola Gruevski na ovoj sve~en nastan ostanuva neizvesno. Soglasno agendata na Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor, vo ~ija nadle`nost e organizacijata na nastanot, svoeto prisustvo s$ u{te go nema potvrdeno premierot Gruevski. Osven negovoto, zasega ne e potvrdeno nitu prisustvoto na potpisnicite na dogovorot, po~esniot lider na VMRO-Narodna, Qub~o Georgievski i po~esniot pretsedatel na DPA, Arben Xaferi. Svoeto prisustvo ne go potvrdil nitu ministerot za nadvore{ni raboti, Nikola Poposki.

DOA\A LI BAROSO VO ZEMJAVA? Iako na Biroto za javni nabavki u{te pred desetina dena be{e objavena informacija od Generalniot sekretarijat na Vladata za sklu~en dogovor za ugostitelski uslugi po povod rabotnata poseta na pretsedatelot na Evropskata komisija, @oze Manuel Baroso, za potvrda na vakvata informacija i za pri~inite za posetata na evropskiot visok pretstavnik nema potvrda nitu od Vladata, nitu od Direkcijata na EU vo zemjava. Istiot den na Biroto za javni nabavki, isto taka od Generalniot sekretarijat, be{e objaven i dogovor za ugostitelski uslugi po povod 20-godi{ninata od nezavisnosta na zemjava. Dali evrokomesarot Baroso }e bide eden od visokite gosti na ovaa proslava od Vladata ostanaa nedostapni za komentar.

vrvnite amerikanski prioriteti”, veli Server, koj soglasno agendata na Sekretarijatot za implementacija na Ramkovniot dogovor, se o~ekuva da bide eden od gostite na proslavata “10 godini od potpi{uvaweto na Ramkovniot dovor”. So vakvata pozicija toj go ru{i optimizmot za mo`nosta za postignuvawe kompromis vo sporot za imeto do krajot na godinata, za koj ne se optimisti nitu doma{nite eksperti.

POZNATI LAUREATITE NA “MAKEDONSKI DUHOVNI KONACI” radicionalnata nagrada “Velja kutija” na manifestacijata “Makedonski duhovni konaci” godinava }e ja dobie pisatelot Jovan Strezovski za knigata “Kniga na `ivotot”. Nastanot, vo organizacija na Me|unarodnata asocijacija za kulturni dejnosti, po 13ti pat }e se odr`i vo Struga na 20. avgust. Nagradata “Duhoven voin” za avtor od Makedonija ovaa godina }e mu pripadne na akademikot Ta{ko Georgievski, a “Duhoven voin” nameneta za stranski avtor, {to ja dobivaat li~nosti karakterizirani kako beskompromisni voini za makedonskata kauza, }e mu bide dodelena na bugarskiot pisatel i profesor Stefan VlahovMicov.

T


Kompanii / Pazari / Finansii

8

 PREGLED VESTI VO STRUMI^KO OKOLU 2.000 HEKTARI SO ESENSKI ZELEN^UK o Strumi~kiot region letovo }e bidat poseani okolu 2.000 hektari so esenski zelen~uk. Seidbata na gradinarski kulturi koi glavno se nameneti za podgotvuvawe zimnica i se tretiraat kako vtora rekolta e vo poln ek i se o~ekuva da zavr{i za desetina dena. “Spored najavite na individualnite proizvoditeli i na zemjodelskite zdru`enija, godinava se o~ekuva da bide ostvareno rekordno proizvodstvo na esenski zelen~uk. So voveduvaweto na praktikata za ostvaruvawe vtora rekolta maksimalno se iskoristuvaat klimatskite i po~venite uslovi, kako i drugite komparativni prednosti na podnebjeto”, velat vo zemjodelskoto zdru`enie Gradinar. Povr{inite, osobeno vo nizinskiot del, koi bea zasadeni so proletna zelka, rani krastavici i bostan }e bidat poseani so industriski domati, korni{oni i esenska zelka. Se o~ekuva esenva da bidat nabrani pove}e od 40.000 toni zelen~uk.

V

SO KAMPAWA ]E SE U^AT GRA\ANITE KAKO DA GI ZADR@AT TURISTITE o nova kampawa Vladata }e go podobruva turisti~kiot imix na zemjata i }e gi u~i gra|anite kako da gi zadr`at turistite. Minatata nedela Generalniot sekretarijat objavi oglas vo koj bara marketing-agencija koja }e izraboti kampawa za promovirawe na pozitivnite iskustva i praktiki vo oblasta na turizmot. Kampawata isto taka }e ima cel da im nametne pozitivni naviki na gra|anite so cel privlekuvawe i zadr`uvawe na turistite. Spored oglasot objaven na Biroto za javni nabavki, marketing-agencijata {to }e bide izbrana }e treba da izraboti marketing-kampawa koja predviduva izrabotka i dizajnirawe na logo, dizajn i izrabotka na TV-spotovi i radiospotovi, dizajn i hostirawe na internet-stranica vo period od dve godini, veb-baneri i print-oglasi, kako i da podgotvi i da realizira media-plan i zakup na mediumski prostor vo elektronski i pe~ateni mediumi. Spored oglasot, site zainteresiranii kompanii svoite ponudi }e treba da gi dostavat na adresata na Generalniot sekretarijat na Vladata najdocna do 27. septemvri godinava. Kako kriteriumi za dodeluvawe na ponudata se prvo kvalitetot, a potoa cenata na ponudata. Od minatata nedela na nacionalnata televizija ve}e po~naa da se emituvaat reklamni TV-spotovi za turisti~kata ponuda na Makedonija i za toa kako da privlekuvame turisti. Dali stanuva zbor za istata kampawa ili pak, druga, ne se znae.

S

]E SE OTVORA RESTORAN NA MILENIUMSKIOT KRST askoro }e se otvora restoran na Mileniumskiot krst. Spored podatocite od Centralniot registar, ve}e e registrirana kompanijata koja }e upravuva so restoranot koj e predviden da se otvori na Mileniumskiot krst na vrvot na Vodno. Imeto na novata kompanija e Dru{tvo za ugostitelstvo i promet Mileniumski krst DOOEL-Skopje, a kako osnova~ se javuva Mi{o Stojanovski od Skopje. Osnovnata dejnost na novootvorenata kompanija e restorani i ostanati objekti za podgotovka i poslu`uvawe hrana. Firmata e registrirana so osnoven vlog od 310.000 denari ili 5.000 evra. Za upravitel na restoranot e nazna~ena Danijela Stojanovska od Skopje.

N

KOMERCIJALEN

OGLAS

Se prodava plac vo Orman 570 m2 - cena 3.000 evra telefon 072 233 146

KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

FZOM BARA I DO PET PATI PONISKI CENI?!

FARMACEVTITE NE POPU[TAAT - LEKOVITE ZASEGA NE POEVTINUVAAT  Po najavata na Fondot za poevtinuvawe na lekovite, 14 farmacevtski kompanii dostavile pismeni zabele{ki. Nema da gi prifatat novite nametnati ceni zatoa {to im se neisplativi VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

armacevtite ne popu{taat pred barawata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe da gi namalat cenite na odredeni lekovi od pozitivnata lista. Otkako se konsultirale so nivnite mati~ni firmi vo stranstvo i napravile detalni analizi, 14 farmacevtski komapnii dostavile pismeni zabele{ki do Fondot i ~ekaat da bidat povikani na razgovor. Velat, barawata na FZOM se nerazumni, a obvinuvawata deka nekoi od lekovite se nekolkukratno poskapi od zemjite vo regionot se neosnovani. Fondot minatiot mesec najavi poevtinuvawe na 115 lekovi, {to vedna{ naide na silni reakcii kaj proizvoditelite i uvoznicite na lekovi. Od britanskata farmacevtska kompanija Glakso Smit Klajn velat deka Fondot od niv pobaral duri pet pati poniska cena za odreden lek. “Lekot za hroni~ni zaboluvawa “avodart”, koj sega ~ini 1.100 denari, treba da go poevtinime na 240 denari. Ovaa golema razlika vo cenata, me|u drugoto, doka`uva i deka Fondot ne se dr`el do metodologijata na presmetuvawe na referentni ceni koga pobaral vakvo ne{to. Krajniot ishod od pregovorite so Fondot }e se znae za nekolku nedeli. Vo sekoj slu~aj, ponudenata cena na ovoj lek e neprifatliva za nas kako kompanija”, velat od Smit Klajn. Od edna od pogolemite veledrogerii pak, velat deka godinava ne ispratile prigovor za ponudenite ceni zatoa {to

F

od iskustvoto od minatata godina im poka`alo deka nema da postignat ni{to. “Pogolem del od stranskite farmacevtski kompanii se ve} e otrpnati od vakviot cenoven pritisok i pra{awe na vreme e koga }e go napu{tat makedonskiot pazar. Duri i tie {to imaat monopolski pozicii se revoltirani od del od ponudenite ceni. Ako takvoto scenario se slu~i, zdravstvenata vlast edinstven izlez }e bara vo uvoz na evtini lekovi od Indija

POVISOKI REFERENTNI CENI NA BOLNI^KITE USLUGI ondot za zdravstveno osiguruvawe vovede 87 novi referentni ceni na zdravstvenite uslugi i izmeni 27 postojni referentni ceni i vo delot na cenite za bolni~ki uslugi. Spored direktorot na Sektorot za finansii, Tatjana Lukanovska, na ovoj na~in Fondot }e im pla}a na bolnicite tolku kolku {to tro{at realno, namesto dosega{nata praktika tie sami da si

F

i od Kina”, veli za “Kapital” izvor od edna veledrogerija i dolgogodi{en poznava~ na farmacevtskiot biznis. Od farmacevtskata kompanija Kemofarm pak, velat deka ne znaat dali i kolku prigovori za ponudenite ceni na lekovite so koi rabotat se isprateni do Fondot. “Proizvoditelite koi gi zastapuvame imaat direktna komunikacija so Fondot, a nie gi doznavame samo krajnite ceni na lekovite toga{ koga ve}e s$ e zavr{eno”, velat ottamu.

dopi{uvaat uslugi koi ne gi izvr{ile. “]e postoi edna ista unificirana cena koja }e va`i za site zdravstveni uslugi, a soodvetno na toa osigurenicite }e pla}aat isto u~estvo za zdravstvena usluga vo razli~ni zdravstveni ustanovi. Najgolemo otstapuvawe se pojavuva vo DRG cenite na Infektivna klinika, vo delot na nevrohirurgija, kako i kaj transportniте tro{oci”, istakna Lukanovska.

RASTE UVOZOT NA LEKOVI OD INDIJA akedonija stanuva s$ pozavisna od indiski i kineski lekovi, poka`uvaat najnovite podatoci na Dr`avniot zavod za statistika. Samo vo prvite pet meseci od godinava zemjava uvezla isto tolku lekovi od Indija kolku {to lani uvezla za cela godina. Dodeka indiskiot uvoz na lekovi lani n$ ~inel 686.348 amerikanski dolari, samo od januari do maj godinava Makedonija plati 414.408 amerikanski dolari za lekovi proizvedeni vo Indija.

M

Od Fondot potvrduvaat deka dobile 14 dopisi od farmacevtski kompanii, dvojno

pomalku vo sporedba so lanskata revizija na referentnite ceni na lekovite.


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

9

PENZISKITE SISTEMI VO REGIONOT PRED KOLAPS

PENZISKATA REFORMA NE GI DAVA VETENITE REZULTATI  Privatnite penziski fondovi baraat vra}awe na starite, povisoki pridonesi, dodeka Vladata najavuva nivno ponatamo{no namaluvawe. Dali idnite penzioneri }e go izvle~at podebeliot kraj od penziskata reforma, ~ii benefiti s$ u{te ne se gledaat? penzija na idnite penzioneri. Vo period od tri godini (31.12.2007-31.12.2010) NLB Nov penziski fond ostvaril prinos od 2,67%, a KB Prvo dru{tvo za upravuvawe so zadol`itelni i privatni penziski fondovi prinos od 3,97% na uplatite od osigurenicite. Ekspertite smetaat deka namaluvaweto na socijalnite pridonesi, od 21,2 na 18%, koe ne be{e planirano koga se prave{e reformata, dopolnitelno ja ote`na rabotata na penziskite dru{tva. Ovoj poteg ja potkopa penziskata reforma i ja iscedi kasata na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. “Namaluvaweto na pridonesite e poteg koj predizvika dva efekti: relaksirawe na ekonomskiot ambient preku namaluvawe na dava~kite za rabotodavcite, no i pogolema finansiska dupka vo penziskite fondovi poradi zna~itelno pomalite uplati. Realno, po`elno e pridonesite da se vratat na prvi~noto nivo, zatoa {to ako pri voveduvaweto na vtoriot stolb osigurenicite

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

oveduvaweto vtor penziski stolb gi razni{a penziskite sistemi i ja dovede vo pr a{aw e isplatata na penzii na idnite penzioneri vo Hrvatska i vo Slovenija. So ogled na toa deka makedonskata penziska reforma e napravena po terk na hrvatskata, se postavuva dilemata dali i kaj nas }e eskalira sostojbata so nelikvidnite penziski stolbovi. Vo kampawata koja ja slede{e reformata pred {est godini, koga be{e voveden vtoriot penziski stolb, privatnite penziski dru{tva na gra|anite im vetuvaa sigurna penzija i vo najmala raka, na nivo na taa koja ja zemaat sega{nite penzioneri samo od priviot stolb. So ogled na niskite prinosi na dvete privatni penziski dru{tva, seriozno se otvora pra{aweto dali vetuvawata za oploduvawe na uplatite vo vtoriot stolb }e im donesat stabilna i sigurna

V

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

OPASNOSTI ZA PENZISKIOT SISTEM  Namaluvaweto na penziskoto osiguruvawe od 21,2 na 18%;  Relativno niska starost za penzionirawe, `eni - 62, ma`i - 64;  Vtoriot stolb go “jade” prviot zatoa {to po reformata del od pridonesite se vleva vo vtoriot;  Rekordna stapka na nevrabotenost i nedovolni prilivi vo socijalnite fondovi;  Kontinuiran porast na dotaciite od centralniot vo buxetot na PIOM. znaeja deka pridonesite }e se namalat, golem del tie {to bea vo pozicija da izberat }e ostanea samo vo prviot stolb”, veli Davor Vukadinovi}, direktor na NLB Nov penziski fond. I pokraj vakvite predupreduvawa, ministerot za trud i socijalna politika, Spiro Ristovski, za “Kapital” veli deka ne samo {to nema da gi zgolemat pridonesite, tuku soglasno vladinata programa }e predol`at so tendencijata za nivno namaluvawe. Toj u{te potvrduva deka ne se razmisluva ni za poka~uvawe na starosnata granica za O

G

L

A

S

INTERNATIONAL SOCIETY FOR PERFORMANCE IMPROVEMENT (ISPI) I WORLD LEARNING Ve pokanuvaat na devettata godi{na konferencija na ISPI Evropa, Bliskiot Istok i Afrika

TRANSFORMING PERFORMANCE CHALLENGES INTO OPPORTUNITIES IN AN ENVIRONMENT OF CONTINUOUS CHANGE 22-24 septemvri 2011 godina Holidej in, Skopje

Dojdete i slu{nete od renomirani me|unarodni eksperti za podobruvawe na produktivnosta na organizaciite i od izvr{ni direktori i sopstvenici na uspe{ni kompanii kako da gi iskoristite mo`nostite za zgolemuvawe na efikasnosta i efektivnosta na va{ata organizacija vo uslovi na dinami~no nadvore{no opkru`uvawe. Doznajte kako sistemskiot pristap vo raboteweto na organizacijata vlijae vrz nejzinite rezultati, kako i vrz korisnicite, partnerite, konkurentite, regulatornite tela i op{testvoto vo celina. Bidete i vie del od konferencijata za sistemsko i sistematsko podobruvawe na raboteweto na organizaciite {to za prv pat se organizira vo Makedonija. Kontaktirajte né vedna{ na 02/ 31 32 062 ili na http://ispi-europe. blogspot.com/ i iskoristete gi povolnostite i grupniot popust za rano prijavuvawe na u~estvo {to trae do 15 avgust 2011 godina.

Ekskluziven mediumski pokrovitel

DAVOR VUKADINOVI]

odewe vo penzija, {to e edna od merkite koi gi primenuvaat nekoi od evropskite zemji koi se soo~uvaat so te{kotii pri isplatata na penziite. P o r a n e { n i ot z ame n i kdirektor na MAPAS, Olga Mihajlovska-Tikvarovska, e kategori~na deka logikata na reformata bila idnite penzioneri da ja zemaat istata penzija kako i sega{nite, samo da ja crpat od dva stolbovi. "I ne samo {to nepromislenoto namaluvawe na pridonesite ja naru{i taa matematika, tuku denovive Vladata K

O

M

E

R

C

SPIRO RISTOVSKI

NLB NOV PENZISKI FOND Po`elno e pridonesite da se vratat na prvi~noto nivo, za{to ako pri voveduvaweto na vtoriot stolb osigurenicite znaeja deka pridonesite }e se namalat, golem del od niv }e ostanea samo vo prviot stolb.

MINISTER ZA TRUD I SOCIJALNA POLITIKA Vladata ne razgovarala za zgolemuvawe na starosniot prag za penzionirawe, a {to se odnesuva do pridonesite, prodol`uvame so tendencija na namaluvawe.

vetuva i 30% poka~uvawe na penziite", veli taa. PIOM SÉ POZAVISEN Od godina vo godina drasti~no rastat dotaciite za PIOM od centralniot Buxet. Ako buxetskite pari bile 27,1% od vkupniot buxet

na Fondot vo 2008 godina, vo 2009 ovoj procent se iska~i na 33,7%. Lani duri 35% od buxetot na PIOM bil transfer od centralniot Buxet. Vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika velat deka i godinava ovoj procent ne e namalen.

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Kompanii / Pazari / Finansii

10

 PREGLED VESTI HALK BANKA SE DOKAPITALIZIRA SO 23,8 MILIONI EVRA o izdavawe 146.545 novi obi~ni akcii po pat na privatna ponuda, so vkupen iznos od 1,5 milijardi denari ili 23,8 milioni evra, Halk banka od Skopje se dokapitalizira. Stanuva zbor za izdavawe na desettata emisija na akcii na bankata, koja se vr{i so novi vlogovi i e nameneta za institucionalniot investitor i dominanten akcioner, Hal banka od Turcija. Kako {to izvestuvaat od Komisijata za hartii od vrednost, koja ja odobri novata emisija na akcii na svojata posledna sednica, zgolemuvaweto na osnovnata glavnina na Halk banka od Skopje e za da se obezbedi optimalna adekvatnost na kapitalot vo naredniot period. Od dru{tvoto Halk banka isto taka izvestuvaat deka na 8. avgust ja zavr{ile desettata emisija na akcii so 100% realizacija na ponudenite akcii.

S

ZAPLENET EDEN TON P^ENICA arinskite slu`benici od Oddelenieto za operativni raboti spre~ile obid za nelegalno iznesuvawe od dr`avata na eden ton p~enica. Od Carinskata uprava informiraat deka na 8. avgust na grani~niot premin Stewe za izlez od Makedonija se prijavilo tovarno motorno vozilo kombe so albanski registarski oznaki, upravuvano od dr`avjanin na Republika Albanija. Pri kontrola na voziloto vo tovarniot del mobilnite timovi otkrile 18 vre}i p~enica, so vkupna te`ina od okolu 1.000 kilogrami, za koi voza~ot nemal izgotveno izvozna carinska deklaracija. Na toj na~in voza~ot se obidel nelegalno da ja iznese stokata od Republika Makedonija, poradi {to istata e privremeno zadr`ana, a protiv prekr{itelot }e bide podnesena soodvetna prijava za utvrduvawe na negovata odgovornost.

C

KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

[TO PO MERKATA NA VLADATA ZA POLESNO KUPUVAWE STA

BANKITE ]E GI OLABAVAT USL SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

roektot na Vladata za polesno kupuvawe stan gi natera bankite da razmislat za olesnuvawe na uslovite za davawe stanbeni krediti. Spored informaciite na “Kapital”, bankarite ve}e podgotvuvaat novi, porelaksirani uslovi za stanbeni krediti, no koga }e se slu~i toa i dali }e poevtinat kreditite u{te ne se znae. Spored informaciite od delovnite banki, najverojatno }e se odi so namaluvawe na procentot na u~estvo za dobivawe stanben kredit so cel da se dojde do predlogot na Vladata za pari~no u~estvo na kreditobaratelot od 25% od vkupnata suma na kreditot. Bankarite velat deka ova e prifatliva varijanta bidej}i stanuva zbor za krediti so mal rizik na otplata, so ogled na toa deka dr`avata se javuva kako garant. Doprva }e se utvrdi kamatata, kolku lica }e dobijat

P

pomo{ za kupuvawe stan i koi }e bidat finansiskite implikacii vrz semejnite i vrz dr`avniot buxet. Vrz osnova na dostapnite informacii od vladinata odluka i od sega{nite uslovi {to gi nudat bankite za kupuvawe stan na kredit “Kapital” napravi simulacija na nekolku na~ini i na tro{ocite koi gi povlekuvaat za kupuvawe stan na kredit. Vo momentov uslovite na pazarot se slednite: za da mo`e da zemete kredit od banka potrebno e da imate nekakva nedvi`nost {to }e ja stavite pod hipoteka i da ste vo redoven raboten odnos so odredeni prose~ni mese~ni primawa. Kamatnite stapki na stanbenite krediti se dvi`at od 6% do 10%, no so promenliva kamatna stapka po tri godini, do koga se primenuva fiksna kamatna stapka. [TO POKA@UVAAT SIMULACIITE NA “KAPITAL” Iako e te{ko da se odredi kolakva }e bide ratata {to }e treba da

kredit od 30.000 evra so kamata od 4,99% i rok na otplata od 20 godini mese~nata rata na korisnikot iznesuva 197,82 evra. Vo prvite pet godini korisnikot }e pla}a rata od 98,91 evra, a ostanatite }e gi pla}a dr`avata. No, bidej}i delovnite banki nemaat poniska kamata na stanbenite krediti od 6% i s$ u{te nema najava za nejzino namaluvawe, napravivme nova simulacija. Za stanben kredit od 30.000 evra so kamata od 6,22% korisnikot na kreditot, osven 98,91 evra, }e pla}a plus 120 evra za razlikata vo kamatata od 4,99% do 6,22%. Spored predlog-zakonot, korisnicite na subvencioniran kredit }e se biraat po elektronski pat, a prednost }e imaat tie {to }e treba da pla}aat pomala mese~na rata i {to }e imaat pobaruvawe za pomal stanben kredit.  MODEL 2: U^ESTVO NA DR@AVATA OD 50% Vtoriot proekt na Vladata predviduva dr`avata da pokrie polovina od sumata {to treba da ja uplati kako u~estvo korisnikot na kredit. Vo ovoj slu~aj za kredit od 30.000 evra i u~estvo od 25% kreditobaratelot }e treba da uplati 3.750 evra kako u~estvo, a u{te tolku }e plati dr`avata.

ja plati kreditobaratelot poradi toa {to mo`e da se plati razli~na visina na u~estvoto, a i vremenskiot period za otplata na kreditot mo`e da bide razli~en, “Kapital” napravi grubi presmetki kolku }e pla}a dr`avata, a kolku korisnikot na stanot.  MODEL 1: POLA-POLA RATA ZA KREDIT Za kupuvawe stan od 50 metri kvadratni vo Skopje po cena od 900 evra za metar kvadraten, na kredit od 20 godini, so kamata od 6,22%, potrebni se 45.000 evra. Spored predlog-zakonot za subvencionirawe na stanbeni krediti, dr`avata }e pla}a polovina od mese~nata rata na kreditot vo prvite pet godini od negovata otplata, no samo dokolku kamatata na kreditot iznesuva najmnogu 4,99% godi{no vo prvite tri godini. Ako kamatata e povisoka korisnikot na kreditot go pla}a iznosot nad subvencioniranata kamata od sopstveni sredstva. Vo toj slu~aj, spored na{ata simulacija, za

PREDLOG-ZAKON ZA SUBVENCIONIRAWE NA STANBENI KREDITI:

 }e se primenuva od 1 januari 2012 godina;  prednost za dobivawe subvencioniran kredit }e imaat gra|anite so poniski primawa i so barawe za pomala suma stanben kredit;  pred da aplicira za subvencioniran kredit kreditobaratelot mora da ima odobrenie od bankata za podignuvawe stanben kredit;  ako kreditobaratelot ne go otpla}a kreditot ili go prodade stanot vo tek na otplatata na kreditot bankata go proglasuva za dostasan kreditot i parite uplateni za subvencnionirawe na kreditot e dol`na da gi prefrli na smetka na Ministerstvoto za finansii;

 Idejata preku stimulirawe na stanbenata izgradba da im se pomogne na gra|anite i na grade`nite kompanii e pozitivno oceneta od site zasegnati strani.

USLOVI PO DOBIVAWE SUBVENCIONIRAN KREDIT: OTKUPOT NA ZEMJODELSKI PROIZVODI VO JUNI ZGOLEMEN ZA 37,3% kupniot otkup i proda`bata na zemjodelski proizvodi vo juni 2011 godina e za 37,3% pogolem sporedeno so istiot mesec minatata godina, soop{ti Dr`avniot zavod za statistika. Vo juni se otkupeni zemjodelski proizvodi vo vrednost od 755.300 iljadi denari. Spored soop{tenieto od Dr`avniot zavod za statistika, vrednosta na otkupenite zemjodelski proizvodi od individualnite zemjodelski proizvoditeli e zgolemena za 22,3%, a proda`bata od sopstvenoto proizvodstvo na pretprijatijata e zgolemena za 50,1%. Zgolemuvawe na vrednosta na vkupniot otkup i na proda`bata e zabele`eno kaj `itata, gradinarskite rastenija, alhoholnite pijalaci i kaj grupata sto~arstvo, dodeka namaluvawe e zabele`ano kaj fura`nite rastenija, ovo{jeto, `ivinata, jajcata i ribata.

V

+

8/9/2011

Република Македонија Цементарница УСЈЕ

раст

нова цена

+0,38% 98,00 +0,06% 18.060,00

 subvencioniraniot stan ne smee da se izdava pod zakup;  ne smee dopolnitelno da se optovaruva so hipoteka;  ne smee da se prodava stanot vo prvite pet godini od negovata otplata. vtornik - 09.08.2011

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка

3м 4.00%

6м 5.50%

24м 5.00%

36м 7.90%

Шпаркасе банка Охридска банка

4.80% 4.60%

5.60% 4.80%

8.10% 5.00%

8.50% 5.00%

Прокредит банка ТТК банка Алфа банка Уни банка Еуростандард банка

4.00% 4.60% 4.50% 5.00% 5.30%

5.00% 5.50% 5.90% 6.00% 6.50%

8.20% 8.50% 8.00% 9.00% 9.00%

8.30% 9.00% 8.30% 9.50% 9.50%

Инструмент Благајнички записи Ломбарден кредит СТАПКИ НА ЗАДОЛЖИТЕЛНА РЕЗЕРВА НА БАНКИ

3м 2.20% 2.10%

6м 2.70% 2.50%

24м 3.80% 3.60%

36м 4.10% 4.50%

Охридска банка Прокредит банка ТТК банка

2.50% 2.40% 2.70%

3.00% 2.90% 3.00%

3.75% 4.10% 4.20%

4.00% 4.50% 4.70%

Алфа банка Уни банка

2.40% 2.55%

3.00% 3.00%

4.20% 4.50%

4.50% 6.00%

Еуростандард банка

3.50%

4.00%

5.00%

5.50%

КЈУБИ Стопанска бан. Битола Стопанска бан. Скопје Гранит Алкалоид

-

пад

-17.59% -4.97% -3.61% -3.59% -3.50%

нова цена

342.00 2,256.00 187.00 561.00 4,150.00

Валута

Среден

ЕМУ САД

евро долар

61.5081 43.2394

В.Британија Швајцарија Канада Австралија

фунта франк долар долар

70.7722 56.6947 43.8435 44.7983

6%

ДВИЖЕЊЕ НА ИНФЛАЦИЈАТА ВО МАКЕДОНИЈА ПЕРИОДОТ 2010/2011

5% 4%

3%

12м

Euribor (EUR)

1.39%

1.56%

1.75%

2.09%

Libor (EUR) Libor (USD) Libor (CHF)

1.3% 0.21% 0.07%

1.5% 0.27% 0.10%

1.7% 0.44% 0.16%

2.1% 0.77% 0.45%

2% 1% 0% 01/10

03/10

05/10

06/10

08/10

10/10

12/10

02/11

04/11

Izvor: Dr`aven zavod za statistika

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

Држава

Извор: НБРМ

Podatocite se od veb-stranite na bankite. „Kapital” ne snosi odgovornost dokolku tie ne se navreme a`urirani.

10% 20% 13%

КУРСНА ЛИСТА

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕПОЗИТИ ВО ЕВРА КАЈ ДЕЛОВНИТЕ БАНКИ

Банка НЛБ Тутунска банка Шпаркасе банка

камата 4.00% 5.50%

Домашна валута Домашна валута со валутна клаузула Странска валута

ЕВРОПСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

8/9/2011

Doprva treba da se vidi dali vladinite proekti

Нето вредност

1M

3M

6M

1Y

YTD

ЗА ДЕН

Илирика Југоисточна Европа

26,714,494.83

-11.27%

-12.89%

-19.47%

-11.38%

-15.90%

8/8/2011

Илирика Глобал-Растечки пазари

43,562,813.22

-13.18%

-12.68%

-17.47%

-10.65%

-20.06%

8/8/2011

Иново Статус Акции

14,838,992.21

-3.81%

-2.64%

-9.20%

-4.70%

0.28%

8/8/2011

КД БРИК

36,900,912.07

-11.56%

-10.66%

-14.01%

-9.94%

-15.41%

8/8/2011

КД Нова ЕУ

21,914,956.43

-10.38%

-15.35%

-21.19%

-13.62%

-16.42%

8/8/2011

КБ Публикум - Балансиран

29,418,371.06

-4.13%

-4.69%

-9.26%

-3.79%

-4.25%

8/7/2011

КБ Публикум - Обврзници

34,100,206.20

0.11%

0.89%

0.00%

0.00%

0.00%

8/7/2011

КБ Публикум Паричен

52,543,821.83

0.27%

0.00%

0.00%

0.00%

0.00%

8/7/2011


Kompanii / Pazari / Finansii

KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

11

 PREGLED VESTI

AN

LOVITE ZA STANBEN KREDIT?!

AMERIKANCI ]E GRADAT ZGRADI VO MAKEDONIJA merikan konstrak{n }e gradi stanbeni i delovni zgradi vo Makedonija. Novata kompanija e osnovana minatata nedela so me{an, amerikansko-hrvatski kapital. Spored podatocite od Centralniot registar, celosniot naziv na grade`nata kompanija e Amerikan konstrak{n 2010 DOO Skopje. Sopstvenici i osnova~i se Hrvatot Burim Ismaili od Split i Amerikanecot Dimitar Kondak~iu od Florida. Kompanijata e osnovana so osnoven vlog od 5.000 evra. Osnovna dejnost na kompanijata, spored podatocite od Registarot, }e bide izgradba na stanbeni i nestanbeni zgradi. Za upravitel e nazna~en Burim Ismaili.

A

VLADATA SO KAMPAWA ]E GO POTTIKNUVA PRETPRIEMNI[TVOTO ladata so nova kampawa }e go pottiknuva pretprima~kiot duh na gra|anite. Generalniot sekretarijat objavi oglas so koj bara marketing-kompanija koja }e osmisli i realizira marketing-kampawa za pottiknuvawe i razvoj na pretpriema~kiot duh na gra|anite, kako i podobruvawe na pretpriema~kata klima i jaknewe na inovativniot sistem vo dr`avata. Marketing-agencijata {to }e go dobie dogovorot }e treba da izraboti marketing-kampawa koja opfa}a dizajn na logo, }e treba da izraboti TV-spotovi i radiospotovi, da dizajnira i da hostira internet-stranica vo period od dve godini, da dizajnira print-oglasi i posteri i flaeri, da podgotvi PR-strategija za promocija na kampawata i da podgotvi i da realizira media-plan za zakup na media-prostor vo elektronski i pe~ateni mediumi. Spored oglasot objaven vo Biroto za javni nabavki, ponudite }e se ocenuvaat prvo spored nivniot kvalitet, a potoa spored ponudenata cena. Ponudite treba da se dostavat najdocna do 17. avgust godinava. Vo oglasot na Vladata ne e nazna~eno kolku pari se predvideni za realizacija na ovaa kampawa.

V

 Vladata }e po~ne pregovori so delovnite banki za kamatnite stapki na stanbenite krediti koi }e gi subvencionira dr`avata, koi treba da po~nat da se delat od 1. januari idnata godina. “Kapital” doznava deka bankarite ve}e podgotvuvaat novi, porelaksirani uslovi za stanbeni krediti. Doprva }e se utvrdi kamatata, kolku lica }e dobijat pomo{ za kupuvawe stan i koi }e bidat finansiskite implikacii vrz semejnite i vrz dr`avniot buxet realno }e im pomognat na semejstvata so poniski primawa da dojdat do sopstveno `iveali{te i kolku od niv }e dobijat vakva privilegija. Spored ministerot za finansii, Zoran Stavreski, celta e parite da stignat do tie {to prvpat go re{avaat stanbenoto pra{awe, odnosno srednata i poniskata klasa gra|ani

da izgradat ku}a ili da kupat stan. [to se odnesuva do grade`nite kompanii, tie s$ u{te stojat na stavot deka vladinite proekti nema da ja namalat cenata na stanovite i deka za realizacija na proektite najdobra varijanta e stanovite da gi gradi Javnoto stanbeno pretprijatie, a ne privatnite

DOW JONES

10,809.80

-5,55%

-6,66%

Заеднички индекс на 500 котирани компании на двете најголеми американски берзи

МБИ10

Индекс на 40 најголеми компании котирани на париската Еуронекст берза

DAX 5,820.92

-1,73%

Индекс на 30 најголеми герм. компании котирани на Франкфуртска берза

2,600

108

2,000

2,400

104

1,800

2,200

100

2,200

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

NASDAQ 100 2,060.29

-6,11%

Индекс на 100 светски компании котирани на NASDAQ берзата, без финансиски компании

BRAZIL BOVESPA 48,668.30

-8,08%

Индекс на најликвидните акции на Берзата во Сао Паоло, Бразил

FTSE 100 5,077.68

Индекс на најголемите јапонски компании котирани на Токиска берза

TOPIX 770.39

-1,59%

Индекс на компании котирани на примарен пазар на Токиска берза Извор: Блумберг

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

+0,17% -1,66%

Индекс на 20 најголеми и најликвидни компании од швајцарскиот пазар на капитал

HANG SENG 19,330.70

-7,14%

-0,78%

Индекс на 30 најголеми компании котирани на берзата во Бомбај

-1,14%

Главен индекс на Сараевската берза

CROBEX 1,995.64

SOFIX 378.89

-1,88%

-2,87%

Главен индекс на Загребската берза

Главен индекс на Софиската берза

SBITOP 655.90

ATHEX 1,005.92

-5,88%

Бамби Бамат

19,239.00 Симпо

255.00 Сунчани Хвар Финвест

-5,66%

SASX 10 963.66

Главен индекс на Белградската берза

37.69

Индекс на најголеми компании котирани на берзата во Хонг Конг

BSE 30 16,857.90

ИНДЕКСИ РЕГИОН

Главен индекс на Љубљанската берза

Индекс на 100 најголеми британски компании котирани на Лондонска берза

SWISS 4,885.77

BELEX15 593.68

131.45

НФД Холдинг

0.32

Храм Холд.

0.13

-11.87%

ЗАГРЕБСКА БЕРЗА Јадроплов

+19,31%

119.93

-24.84%

240.00

ЛЕСНА СУРОВА

82,23$/барел BRENT

104,38$/барел

Соларис

-19.48%

Сава Ре

БАКАР 8868.50$/унца

ПЧЕНКА 672,75$/бушел ПЧЕНИЦА 688,75/бушел

+1,92% 6.00

СРЕБРО 38.11$/унца

+7,51%

ЉУБЉАНСКА БЕРЗА

-70.45%

ФЈУЧЕРСИ НАФТА

ЗЛАТО 1.752.10$/унца

+0,20%

334.00

07/10 08/10 10/10 12/10 02/11 04/11 06/11

+1,13% +0,62%

+0,89% 283,410$/галон +1.16%

ПРИРОДЕН ГАС

3,97$/ММБТу ЗА ЗАТОПЛ.

+0,77%

БЕЛГРАДСКА БЕРЗА

-12.07%

0,13%

 OMB e sostaven od najlikvidnite obvrznici kotirani na Makedonska berza

Главен индекс на Атинската берза

Глобос Осиг.

ОМБ

116

 MBI 10 e sostaven od 10 najlikvidni akcii na kompanii kotirani  MBID e sostaven od 15 najlikvidni akcii na kompanii kotirani na pazarot na javno poseduvani dru{tva na oficijalniot pazar na Makedonska berza

АЗИЈА ИНДЕКСИ

-1,68%

120

0,75%

112

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

NIKKEI 225 8,994.48

H

2,800

2,400

ЕВРОПА ИНДЕКСИ

+0,53%

МБИД

3,000

2,600

ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.

CAC 40 3,141.72

3,200

2,66%

2,800

АМЕРИКА ИНДЕКСИ

Заеднички индекс 30 големи американски компании котирани на Њујоршка берза

S&P 500 1,119.46

3,000

-2,66% -0,75% -0,13%

Извор: Македонска Берза

privatno lice. “Vo Skopje ne mo`e da se najde stan so cena 900 evra po kvadraten metar so platen DDV, osven na periferijata. Vo drugite gradovi, sekako, stanovite se poevtini, no pra{awe e kolku tamu se gradi i kolku ima interes kaj gra|anite da `iveat vo stan”, objasnuva Velkovski.

otelierstvoto, grade`ni{tvoto i tekstilnata industrija vo zemjava se najatraktivni oblasti za investirawe za belgiskite stopanstvenici. Spored informaciite na Ambasadata na Makedonija vo Brisel, investitorite gi privlekuvale namalenite danoci i slobodnata ekonomska zona Bunarxik, a za nivnata odluka golemo vlijanie imale reformite vo katastarskiot sistem. Od po~etokot na godinava makedonskite diplomati kontaktirale so 40 biznismeni od Belgija. Okolu 15 od niv ili 25% projavile interes za vlo`uvawee vo Makedonija i za sorabotka so firmi od ista ili sli~na dejnost. Daim Ilazi, minister sovetnik vo Ambasadata, ~ija aktivnost e vo nasoka na privlekuvawe stranski investicii i lokalen ekonomski razvoj na dr`avata, veli deka trgovskata razmena me|u Makedonija i Belgija vo poslednite dve godini e vo konstanten porast i vo poslednite {est meseci izvozot na stoki i uslugi iznesuva 46 milioni dolari.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 09.08.2011

МАКЕДОНСКА БЕРЗА МБИ 10 2,320.23 МБИД 2,462.00 ОМБ 117.74

firmi. Tie smetaat deka nitu edna grade`na kompanija ne saka da bide ucenuvana za da ja namali cenata na stanovite. Nikola Velkovski, pretsedatel na Zdru`enieto na grade`ni kompanii pri Stopanskata komora, veli deka za odreduvawe na cenata na stanovite voop{to ne e va`no dali pla}a dr`avata ili

BELGIJCITE SAKAAT DA INVESTIRAAT VO MAKEDONIJA

-10.43%

Податоците за акции со најголема промена во регионот, се земаат од веб страниците на Белградска, Загрепска и Љубљанска берза

КАФЕ 2.34$/бушел

МЕТАЛИ

+2,27% +2,72% -2,2%

НИКЕЛ 21,652.50 АЛУМИНИУМ

2265.00$/унца ЧЕЛИК 575.00$/унца

-2,9% -0,4% /

СУРОВИНИ

-2,92% -4,74% -0,11%

+0,71% ШЕЌЕР +3,45% 27.25 СОЈА 1306,00$/бушел -2,25% КАКАО 2,966.000 $/буш

Податоците за фјучерсите на нафта, метали и суровини се земаат од веб страната на американската финансиска агеција Блумберг ПОДАТОЦИТЕ СЕ ОД ПРЕТХОДНИОТ ДЕН ДО 15Ч.


Komentari / Analizi

12

KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

NEVOZMO@NA MISIJA: DA SE ZAPRE U[TE EDNA RECESIJA 

Niski kamatni stapki, prvo kvantitativno olesnuvawe, vtoro kvantitativno olesnuvawe, kreditno olesnuvawe, fiskalen stimul, finansiski ograduvawa, obezbeduvawe likvidnost na iljadnici milijardi dolari i spasuvawe banki i finansiski institucii – seto toa e ve}e isprobano. No, sega ve}e nemame novi zajaci

P

rvata polovina od 2011 godina poka`a zabavuvawe na rastot, ako ne i celosen zastoj vo najrazvienite ekonomii. Optimistite velea deka ova e privremena slabost. Ovaa iluzija e uni{tena. Duri i pred nastanuvaweto na minatonedelnata panika SAD i ostanatite razvieni ekonomii predviduvaa vtora golema recesija. Poslednite podatoci od Amerika se lo{i: ima mal broj novi rabotni mesta, slab rast i nezna~itelna potro{uva~ka i proizvodstvo. Sektorot na nedvi`nosti ostanuva pasiven. Doverbata na potro{uva~ite, kompaniite i investitorite opa|a, a }e prodol`i i ponatamu da se namaluva. Rizikot deka Italija ili [panija, a mo`ebi i dvete, }e go zagubat pristapot do dol`ni~kite pazari sega e mo{ne golem. Za razlika od Grcija, Portugalija i Irska, ovie dve zemji se premnogu golemi za da bidat spaseni. Vo me|uvreme, Velika Britanija ima nezna~itelen rast poradi merkite na {tedewe, a Japonija, koja strukturno stagnira, }e zakrepne za nekolku kvartali po krizata kako posledica na zemjotresot. No, povtorno }e stagnira koga stimulot }e zgasne. U{te polo{o, vode~kite indikatori na globalnoto proizvodstvo naglo zabavuvaat kako vo brzoraste~kite ekonomii od tipot na Kina, In-

dija i Brazil, taka i vo zemjite koi se orientirani kon izvoz ili se bogati so resursi, od tipot na Germanija i Avstralija. S$ do minatata godina politi~arite sekoga{ uspevaa da izvle~at nov zajak od {apkata i da pottiknat ekonomsko zakrepnuvawe. Niski kamatni stapki, prvo kvantitativno olesnuvawe, vtoro kvantitativno olesnuvawe, kreditno olesnuvawe, fiskalen stimul, finansiski ograduvawa, obezbeduvawe likvidnost na iljadnici milijardi dolari i spasuvawe banki i finansiski institucii – seto toa e ve}e isprobano. No, sega ve}e nemame novi zajaci. Pogre{nata odluka na Standard & Poor’s da go namali rejtingot na SAD

K

vo vreme na vakvi te{ki previrawa na pazarot i ekonomska slabost samo gi zgolemuva {ansite za nova kriza i u{te pogolemi fiskalni deficiti. Paradoksalno, dr`avnite obvrznici na SAD najverojatno }e ostanat najmalku grdite bezbedni sredstva: otstranuvaweto na rizikot, padot na kapitalot vo akcii i pretstojnata kriza }e pridonesat krivata na prinos na obvrznicite da opa|a namesto da raste. Fiskalnata politika sega e naso~ena kon kratewe i vo evrozonata i vo Britanija. Duri i vo SAD. Pra{aweto e samo za sumata koja }e se izvle~e, bidej}i dr`avnata i lokalnata vlast, a sega i federalnata vlast, gi namaluvaat tro{ocite,

O

M

E

R

C

I

J

A

transfernite isplati i (naskoro) gi zgolemuvaat danocite. U{te edna runda spasuvawe na bankite e politi~ki neprifatliva. No, duri i da ne be{e taka, pove}eto zemji, osobeno vo Evropa, se tolku osiroma{eni {to nivniot dr`aven rizik, vsu{nost, vodi kon bankarski rizik, bidej}i bankite se preoptovareni so dr`aven dolg na rabot od bankrot. Nade`ite za kvantitativno olesnuvawe }e bidat ograni~eni od inflacijata, koja zna~itelno ja nadminuva gornata granica vo najgolem del od zapadnite zemji. Federalnite rezervi na SAD verojatno }e po~nat treta runda kvantitativno olesnuvawe, no }e bide predocna. Minatogodi{noto vtoro kvantitativno olesnuvawe

L

N

I

O

G

L

A

od 600 milijardi dolari (zaedno so u{te 1.000 milijardi dolari od namaluvaweto na danoci i od transferi) predizvika rast od edvaj 3% za eden kvartal. Tretoto kvantitativno olesnuvawe }e bide mnogu pomalo i }e ima mnogu poslaba korist od nego. Nema da pomogne ni izvozot. Na site razvieni zemji im treba poslaba valuta, no ne mo`at site da ja dobijat istovremeno. Ako nekoj e poslab drug mora da bide posilen. Ova e igra so nulta suma (vo koja edniot dobiva na smetka na drugiot) i vodi edinstveno do prodol`uvawe na valutnite vojni. Ve}e po~nuvaat prvi~nite sudiri, bidej}i Japonija i [vajcarija se obiduvaat da go oslabat svojot devizen kurs. Naskoro }e se pojavat i drugi kako niv. Zna~i, mo`eme li da izbegneme u{te edna golema recesija? Mo`ebi, ednostavno, toa e nevozmo`na misija. Najdobra opcija e zemjite koi ne go izgubile pristapot do pazarite – Britanija, SAD, Japonija i Germanija – da vovedat nov kratkoro~en fiskalen stimul, a vo me|uvreme da se posvetat na srednoro~no fiskalno {tedewe. Sni`eniot rejting na SAD }e gi zabrza barawata za fiskalno namaluvawe, no tokmu Amerika treba da se posveti na zna~itelni srednoro~ni finansiski kratewa, a ne na naglo fiskalno povlekuvawe, koe }e gi vlo{i rastot i deficitot. Pove}eto zapadni cenS

NURIEL RUBINI

Pretsedatel na Roubini Global Economics, profesor vo Stern School na Wujor{kiot univerzitet i koavtor na knigata Crisis Economics

tralni banki isto taka treba da vovedat ponatamo{no kvantitativno olesnuvawe, iako korista od nego }e bide ograni~ena. Evropskata centralna banka ne treba samo da go zapre rastot na kamatnite stapki: treba da gi namali kamatnite stapki na nula i da kupi golem broj dr`avni obvrznici za da gi spre~i Italija ili [panija da go zagubat pristapot do pazarite - takviot rezultat bi dovel do navistina golema kriza i bi bilo potrebno dvojno (ili trojno) zgolemuvawe na sredstvata za finansiski spas ili restrukturirawe na dolgot i raspa|awe na evrozonata. Najposle, bidej}i ova e kriza na solventnost, kako i na likvidnost, mora da se po~ne so organizirano restrukturirawe na dolgot. Ova zna~i op{to namaluvawe na hipotekarniot dolg za re~isi polovina od amerikanskite doma}instva koi imaat negativen kapital i za kreditorite i bankite pred bankrot. Prinudnoto prodol`uvawe na dostasuvaweto, vo stilot na Grcija, mora da se slu~i i vo Portugalija i Irska, a po niv }e sleduvaat Italija i [panija ako go zagubat pristapot do pazarite. Mo`ebi ne mo`e da se spre~i nova recesija, no, politikata mo`e da zapre vtora depresija. Toa e dovolna pri~ina za brzo i naso~eno dejstvuvawe.

I

APEL ZA POMO[ Deteto NIKOLOVSKI DIMITAR, rodeno na 21.01.1999 godina vo Skopje, boleduva od tumor na mozokot (Dg. Tu cerebri– Epi) i ima sekojdnevni epilepti~ni napadi. Dimitar edna{ e operiran vo Qubqana pred 6 godini, no zdravstvenata sostojba ne mu se podobri. Sega se predlaga u{te eden operativen zafat, vo Turcija, kaj svetski poznatiot detski neurohirurg Dr. Memet Ozek. Pomaliot brat na Dimitar, FILIP NIKOLOVSKI, roden na 02.03.2005 godina vo Skopje, i e na vozrast od {est godini, boleduva od leukemija, i toj se nao|a na Detskata Klinika vo Skopje, na oddelenieto za hematoonkologija, i prima citostatska terapija. Lekuvaweto na Filip ke se odviva vo Skopje, no lekuvaweto na Dimitar potrebno e da se izvede vo Turcija vo bolnicata ACIBADEM. Cenata na operacijata vo Turcija iznesuva 30.000 dolari. Otvoreni se i telefonski broevi za donacii: za Filip 070/143-114, i za Dimitar 070/143-115 na koi {to so edno javuvawe se doniraat 100 denari. Vo ime na celoto semejstvo Nikolovski, najiskreno i najdlaboko gi zamoluvame site humanitarni lu|e, dokolku ste vo mo`nost da donirate pari~ni sredstva na `iro smetka 300007088792725 od Komercijalna Banka za humanitarna cel. Sredstvata ke bidat iskoristeni za sobirawe na potrebnata suma na pari za operacijata na Dimitar vo Turcija. Odnapred, na site vas, mnogu }e vi bideme blagodarni. So po~it do site vas, semejstvo Nikolovski. Kontakt telefon 070/ 305-915


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

13

 SVET

0-24 

...KOMEMORACIJA VO NAGASAKI

...PRESVRT

...NASLEDNIK NA DALAJ LAMA

Prv pat prisuten pretstavnik od SAD

Se raspu{ti libiskata buntovni~ka vlada

Tibetancite so nov {ef vo egzil

ustafa Abdelxalil, pretsedatel na Nacionalniot preoden o negovata pobeda na krajot od april, 43-godi{niot japonskiot grad Nagasaki se odbele`a godi{nina od atomVjataoskoto bombardirawe vo Vtorata svetska vojna, a na ceremoni- Msovet na politi~koto telo na libiskite buntovnici, ja PLobsang Sangaj v~era vo indiskiot grad Daramsala za prv pat prisustvuva{e pretstavnik od SAD, zemjata koja raspu{ti vladata. Odlukata doa|a edna nedela po ubistvoto podnese zakletva na funkcijata {ef na Vladata na Tibet na glavniot voen lider na buntovnicite.

pred 66 godini so nuklearni bombi ja sovlada Japonija.

vo egzil.

PRI^INI ZA POSLEDNITE POTRESI VO SVETSKATA EKONOMIJA

NE SE VINOVNI NI DEFICITOT, NI REJTINGOT, TUKU POLITIKATA!

 I Obama i del od ekspertite smetaat deka vinovnik za padot na svetskite berzi i namaluvaweto na rejtingot na SAD e politikata. Ekspertite vozdr`ani vo ocenkite, o~ekuvaat nova svetska recesija. VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

to }e se slu~uva vo svetot po crniot ponedelnik i panikata koja gi zafati investitorite, koi histeri~no reagiraat so proda`ba na akciite i drasti~en pad na svetskite berzi? Ako se sudi spored kontroverznite izjavi koi doa|aat od svetskite eksperti, se ~ini deka nikoj go nema odgovorot. Mnogu investitori, kako na primer nekoi od golemite investiciskite fondovi, veruvaat deka vo ovoj moment treba da se raboti isklu~ivo so zemjite

[

koi imaat najdobar rejting. Od druga strana, Japonskata nacionalna banka objavi deka i ponatamu veruva vo amerikanskata ekonomija i deka ima namera da gi zadr `i i obvrznicite na Va{ington. Investitortite na Vol Strit pak, vo nemo`nost da predvidat kakva idnina gi ~eka, sovetuvaat: “Prodavajte dodeka cenata s$ u{te e visoka!”. Pretsedatelot na SAD, Barak Obama, kako reakcija na padot na berzite i vo obid da gi smiri investitortite docna vo ponedelnikot izjavi deka SAD zasekoga{ }e ostane zemja so rejting od trojno A, iako vo petokot go izgubi takviot krediten rejting. Toj

isto taka najavi i deka vo ponatamo{nata borba protiv deficitot }e bide neophodno da se vovede dano~na reforma preku koja pobogatite Amerikanci }e dadat pogolem pridones. Poznatiot ekonomist i nobelovec Pol Krugman smeta deka amerikanskiot problem ima politi~ka priroda. Vo svojata posledna kolumna za “Wujork tajms” toj veli deka odlukata na Standard i Purs (Standard&Poor’s) ne treba da se sfati seriozno. “Toa {to ja pravi nesigurna Amerika vo momentov ne e rejtingot, nitu deficitot, tuku politikata”, veli Krugman. POLITIKATA GO SRU[I REJTINGOT NA SAD Kako reakcija na odlukata na rejting-agencijata Standard i Purs, Obama izjavi deka taa ne nastanala poradi nesposobnosta na zemjata da si gi pla}a svoite dolgovi, tuku poradi somne`ot vo sposobnosta na deluvawe na politi~kiot sistem. “Sekoga{ }e postojat faktori na koi }e mo`e da se vlijae, pazarite }e rastat i } e pa|aat, no ova e Amerika. [to i da ka`e nekoja agen-

BERZITE JA GUBAT BITKATA Berzite {irum svetot vtor den po red zabele`aa golemi padovi na vrednosta na akciite kako posledica na dol`ni~kite krizi vo SAD i Evropa. Vrednosta na akciite na Wujor{kata berza padna na najnisko nivo vo poslednite 10 meseci. Evropskite berzi se so minusno saldo, koe vo prosek v~era se dvi`e{e okolu 4%. Golemi zagubi od re~isi 10% zabele`aa berzite vo Ju`na Amerika. V~era pred zatvoraweto aziskite berzi zabele`aa negativa od 1% do 10%. Cenata na zlatoto prodol`uva da raste, a pa|a cenata na naftata. K

O

M

E

R

C

I

Ednodneven seminar: „NOVINI VO ZAKONOT ZA IZVR[UVAWE KOJ[TO SE PRIMENUVA OD 1 JULI 2011 GODINA” Predava~i: Ranko Maksimovski, Fidan~o Stoev i Teofil Tomanovi}, sudii vo penzija Od 1 juli 2011 godina se primenuva Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe. So ovoj zakon notarite dobivaat novi nadle`nosti da odlu~uvaat po predlozi za donesuvawe na re{enija za izvr{uvawe vrz osnova na verodostojni ispravi. Isto taka, so primenata na ovoj zakon od 1 juli 2011 godina site izvr{ni predmeti koi vo ovoj moment se nao|aat kaj izvr{nite sudovi, pred se’, po izjava na doveritelot }e bidat predadeni na opredeleniot izvr{itel ili na notarite kako poverenici na sudovite. So cel polesno tolkuvawe i sproveduvawe na Zakonot za izvr{uvawe, Stopanskata komora na Makedonija na 13 septemvri 2011 godina organizira ednodneven seminar. Lica za kontakt: Anita Mitrevska tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk

Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 lence@mchamber.mk

J

A

]E SE POVTORI LI KRIZATA OD 80-TITE?!

L

POL KRUGMAN

BARAK OBAMA

EKONOMIST I NOBELOVEC “Toa {to ja pravi nesigurna Amerika vo momentov ne e rejtingot, nitu deficitot, tuku politikata.”

PRETSEDATEL NA SAD “[to i da ka`e nekoja agencija za krediten rejting, nie otsekoga{ sme bile i }e bideme zemja so trojno A.”

cija za krediten rejting, nie otsekoga{ sme bile i }e bideme zemja so trojno A”, istakna Barak Obama. Spored nego, finansiskite pazari niz svetot i ponatamu veruvaat deka amerikanskiot kredite rejting e AAA, so {to se soglasuvaat i pove} eto investitori. “No, toa ne zna~i deka nemame problem. Nam ne ni e potrebna agencija za krediten rejting da ni ka`e deka ni e potreben izbalansiran dolgoro~en

pristap za uramnote`uvawe na deficitot”, naglasi Obama i dodade deka dobrata vest e vo toa {to problemite mo`e vedna{ da se re{at, a najva`no e toa {to negovata administracija znae kako da gi re{i. Pokraj postignatiot dogovor za kratewe na dr`avnite tro{oci, Obama najavi u{te dve te{ki, no zadol`itelni reformi - pogolemi danoci za poimotnite Amerikanci i

N

I

O

G

L

A

S

I

Lo{ite ekonomski pokazateli, pesimizmot na pazarite, posledicite od neodamne{nata recesija, kako i oslabnatiot kapacitet na dr`avite za finansiska intervencija mo`e da ja dovede ekonomijata na SAD do recesija so duplo dno kako taa od 1980 godina, prenesuvaat analiti~arite na Blumberg. Za razlika od toga{, kapacitetite za borba protiv novata recesija se mnogu pomali denes. umereno prilagoduvawe na programata za zdravstveno osiguruvawe. Pretsedatelot na SAD telefonski razgovara{e za vlo{uvaweto na svetskata ekonomska kriza so premierite na Italija i [panija, Silvio Berluskoni i Hose Luis Rodrigez Zapatero. Tie ja istaknaa potrebata za koordinirano deluvawe.


14

Feqton

KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

P Po~ituvani ~itateli, “Kapital” po~na nov feqton: “Umetnosta na strategijata na Aleksandar Makedonski”. Vo sorabotka so izdava~kata ku}a Ikona vi go pretstavuvame fantasti~niot bestM sseler na Parta Bose, Indiec koj `ivee i raboti na relacija London-Boston. Po dolgogodi{no istra`uvawe i prou~uvawe na `ivotot i vojskovodskata kariera na Aleksandar Makedonski, Bose i uuspeal da sogleda kako strategiskoto razmisluvawe i liderstvoto na najgolemiot imperator vo istorijata mo`e da se iskoristat za osvojuvawe na svetot na politikata i biznisot denes. i  Zlatniot kov~eg na Filip II Makedonski, {to se nao|a vo muzejot vo Vergina

MRA^NATA SENKA VRZ MAKEDONIJA o smrtta na Filip s$ odelo vo prilog na toa deka Aleksandar e naslednik. No, vo Makedonija ne postoel formalen plan za nasleduvawe. sleduvawe. Poradi toa, na sekogo kogo ne mu bilo vedna{ ili celosno jasno deka k Aleksandar, k kako najstar legitimen sin na Filip, avtomatski bil prestolonaslednik. [eesette blagorodnici koi upravuvale so Makedonija poseduvale dovolno mo} vo Pela so {to mo`ele da vlijaat na poinakov ishod. Listata so kandidati za tronot se zgolemuvala. Aminta, rodnina na Aleksandar, sin na negoviot ~i~ko Perdika, vo ~ie{to ime Filip vladeel so Makedonija, o~igledno imal prethodno smisleni i silni pretenzii kon prestolot. Aminta u{te pove}e mu se dodvoril na Filip taka {to se o`enil so negovata }erka, koja ja imal so negovata ilirska (albanska) qubovnica. Malku pred ovie nastani Filip dobil sin od svojata posledna sopruga, Kleopatra. Nekoi go smetale toj sin za Makedonec so sina krv, so pogolemo pravo na tronot od Aleksandar. Atal, vujkoto na Kleopatra, bil dosta vlijatelen

P

za da sobere nekolku makedonski blagorodnici koi ja poddr`uvale ovaa pretenzija. Potoa se slu~ile i nekolku neo~ekuvani obidi od strana na nekoi blagorodnici, koi se zainteresirale za nelegitimnite deca na Filip. Postoel obid vo igra da bide voveden Arhidej, ~ij mo`en brak so }erkata na persiskiot satrap bil miniran od strana na Aleksandar i negovite prijateli. Arhidej bil postar od Aleksandar i nekolku blagorodnici edvaj ~ekale toj da stane vladetel. Se razbira, ako Arhidej ja dobiel bitkata }e vladeel so Makedonija kako marioneta. Nekolku blagorodnici mislele deka Kleopatra, legitimna }erka na Filip (i postaro dete), mo`ebi ima pogolemo pravo na prestolot od Aleksandar. I navistina, vo makedonskite zakoni nikade ne pi{uvalo deka prestolot mo`e da go zazeme samo ma{ki naslednik. MANEVRIRAWE ZA PODOBRA POZICIJA I pokraj toa {to bil mlad, Aleksandar dobro gi poznaval zatkulisnite igri. Toj bil svesen za tekovnite intrigi koi bile kovani vo krugovite na mo}ta zad scenata so cel da mu go prepre~at patot kon prestolot. Iako tie

 Aleksandar ja ohrabruva falangata, minijatura od 1608 godina

ne pretstavuvale golema zakana, Aleksandar ne sakal ni{to da ostavi na slu~ajot. Istovremeno, nemal nekoja ogromna `elba da ja zgrabi mo}ta i kontrolata vrz tronot. Preranata smrt na Filip frlila mra~na senka vrz Makedonija. I taka ve}e imalo dovolno nesigurnost i dvosmislenost za toa kkakov ovaa k pat }e odbere b mo}na dr`ava, a sega go zagubila i svojot harizmati~en lider i tatko na nacijata. Aleksandar ne sakal u{te pove}e da ja pottikne dvosmislenosta. Vsu{nost, znael deka treba da ja namali dvosmislenosta, kako i nesigurnosta. Za da go stori tokmu toa, Aleksandar planiral da sprovede proces na tranzicija. Aleksandar znael deka pove}eto Makedonci go sakaat i go po~ituvaat. Ve}e se doka`al kako vojskovodec vo bitkata kaj Heroneja, koga ja predvodel te{kata kowica protiv tebanskiot Svet odred, so {to go zadal udarot koj pridonel za pobedata na Makedoncite. Toj predvodel i nekolku drugi uspe{ni voeni pohodi. Koga negoviot tatko bil otsuten od Makedonija toj vladeel mudro i pravedno kako regent. Iako Aleksandar nemal golemo iskustvo kako vladetel, vo kratkite periodi kako regent gi poka`al site neophodni

 Aleksandar znael deka pove}eto Makedonci go sakaat i go po~ituvaat. Ve}e se doka`al kako vojskovoditel vo bitkata kaj Heroneja, koga ja predvodel te{kata kowica protiv tebanskiot Svet odred, so {to go zadal udarot koj pridonel za pobedata na Makedoncite.

kvaliteti i sposobnosti na dobar vladetel. Pove}eto od Makedoncite odgleduvale strasten kult kon li~nosta na nivniot mlad princ. Negoviot fizi~ki izgled ne bil impozanten - bil krupen i muskulest. Imal svetlokafeava kosa i o~i so istata boja, a istori~arite go opi{ale kako k k prili~no zgoden. Bil snaodliv i brz, kako i izvonreden java~, duri i koga bil vooru`en do zabi. Aleksandar bil majstor za me~uvawe i za rakuvawe so kopje, a poka`uvaweto na negovata li~na hrabrost vo razni vojni i ekspedicii bilo tema na mnogu legendi, duri i na mitovi. Nekoi mu pripi{uvale natprirodni mo}i - deka tr~al pobrzo od tigar, deka ubival zmejovi ili deka lebdel vo vozduh. Kako i sekoj princ koj dobival s$ {to }e posaka, Aleksandar nekoga{ bil i poro~en. Sepak, prikaznite za razuzdanite zabavi bile skroteni taa godina otkako zaedno so negoviot tatko po~nal da upravuva so nacijata. MINIMIZIRAWE NA NEIZVESNOSTA I PRIMEROT SO ELIZABETA I Motivaciite vo `ivotot se te{ko odredlivi. Aleksandar nemalo lesno da doznae koj mu e lojalen,

 Aleksandar go ubiva lavot, minijatura od 1880 godina

koj ne. No, i pokraj toa, Aleksandar znael deka treba da sozdade visokotransparenten proces na tranzicija. Vo toj moment toa bilo va`no za nacijata. Sfatil i deka kolku pove}e izminuva vremeto za krunisuvaweto na naredniot kral, tolku pogolema e neizvesnosta. A postoela i zakana od zaboduvawe no` vo grbb i se~ewe na grklanot, k bukvalno. Aleksandar ne sakal da gubi vreme. Neizvesnosta i dvosmislenosta pri predavaweto na “{tafetnata palka” mo`e da se najgolema pri~ina za zatkulisni politi~ki igri vo edna organizacija, duri i vo edna nacija. ]e ja zememe za primer Elizabeta I i nejzinoto prezemawe na tronot na Anglija. Vo edno maglivo utro vo noemvri 1558 godina Anglija ja zagubi kralicata Meri Tjudor, koja po dolgo boleduvawe po~ina mirno vo son. Postoeja mnogu mo`ni naslednici na Meri, najstarata }erka na Henri VIII od negovata prva sopruga. Me|u ovie potencijalni naslednici be{e i nejzinata 16-godi{na rodnina i imeni~ka, Meri Stjuart, kralicata na [kotite. Taa be{e kandidat za angliskiot tron preku nejzinata baba Margaret, sestra na Henri VIII. Meri Stjuart ve}e go nasledi prestolot na [kotska

 Pove}eto od Makedoncite odgleduvale strasten kult kon li~nosta na nivniot mlad princ. Aleksandar bil majstor za me~uvawe i za rakuvawe so kopje, a poka`uvaweto na negovata li~na hrabrost vo razni vojni i ekspedicii bilo tema na mnogu legendi. Duri i na mitovi: nekoi mu pripi{uvale natprirodni mo}i - deka tr~al pobrzo od tigar, ubival zmejovi ili deka lebdel vo vozduh.


15

Feqton

KAPITAL / 10.08.2011 / SREDA

 Vo Makedonija ne postoel formalen plan za nasleduvawe. Poradi toa, na sekogo ne

mu bilo vedna{ ili celosno jasno deka Aleksandar, kako najstar legitimen sin na Filip, avtomatski bil prestolonaslednik. I pokraj toa {to bil mlad, Aleksandar dobro gi poznaval zatkulisnite igri i bil svesen za tekovnite intrigi koi bile kovani vo krugovite na mo}ta zad scenata so cel da mu go prepre~at patot kon prestolot

P

ARTA BOSE e marketingdirektor na Allen&Overy, edna od najgolemite i najistaknati pravni firmi na svetot, so sedi{te vo London. Do mart 2003 godina, Parta be{e partner i glaven rakovoditel za marketing vo Monitor Group, me|unarodna strategisko sovetodavna firma so pretstavni{tva vo 25 zemji {irum svetot. Toj be{e ~len na kancelarijata na pretsedava~ot so firmata i rabote{e vo sedi{teto na Monitor vo Kejmbrix, Masa~usets. Pred da se pridru`i na Monitor, Parta be{e partner i direktor za komunikacii vo McKinsey&Company i rabote{e vo Londonskoto biro na taa kompanija. Parta be{e i glaven urednik na McKinsey Quarterly. Ima diploma po in`enering od Univerzitetot vo Baroda, Indija, magisterska titula od novinarskoto u~ili{te pri Univerzitetot Kolumbija i po biznis-administracija od Sloun, u~ili{te za menaxment pri Institutot za tehnologija od Masa~usets. Toj be{e korisnik na The India Abroad stipendija na Univerzitetot Kolumbija i na stipendijata od Sloan Management Review. Dodeka be{e vo Sloun be{e urednik vo Sloan Management Review. @ivee vo Boston i vo London. Koga ne se razonoduva so svoite deca po trevnicite ili na igrali{teto za fudbal, u`iva da igra tenis, da prebaruva po antikvarnici ili da gi gleda natprevarite na fudbalskiot klub Чelzi vo angliskata Premier liga.

preku nejziniot tatko, Xejms V od [kotska. Taa u{te pove}e gi zasili pretenziite za prestolot na Anglija so ven~avkata so sinot na francuskiot kral Anri II. Pod vlasta na Meri Tjudor katolicizmot povtorno najde revnosen dom vo Anglija. Meri kako da saka{e da gi popravi odnosite so Rim poradi mo{ne javnata bitka koja nejziniot tatko ja vode{e so katoli~kata crkva. Zatoa, odu{eveno go nalo`uva{e katolicizmot vo Anglija. Henri VIII gi prekina odnosite so Rim koga ne mu be{e dozvolen razvod so Katerina od Aragon za da se o`eni so En Bolejn, sestrata na edna od negovite qubovnici. En, vtorata od negovite {est soprugi, be{e majka na Elizabeta. Meri pak, povtorno ja afirmira{e mo}ta na Rim vo Anglija. Taa ne bira{e sredstva za da go stori toa - fanatizam, prisila, duri i so nejzinata ven~avka so {panskiot kral Filip II, koj be{e revnosen katolik i neizmerno mo}en. Anglija u{te edna{ se afirmira{e kako katoli~ka zemja, a katolicite vo Anglija sesrdno sakaa krunata od Meri Tjudor da ja prezeme nejzinata katoli~ka rodnina, Meri Stjuart. Pritoa, vo toj proces treba{e da se zaobikoli nejzinata sestra, Elizabeta, ~ii religiozni sklonosti bea nejasni i neodredeni, a poradi toa i somnitelni. No, Meri Stjuart ne be{e edinstveniot mo`en naslednik na angliskiot prestol. Tuka bea i nekoi rodnini na Elizabeta, koi nejziniot polubrat, Edvard VI (sin na Henri VIII od negovata treta sopruga, Xejn Sejmur), gi imal poso~eno kako naslednici na prestolot. Me|utoa, utroto koga po~inala Meri Tjudor, Elizabeta bila edinstvenoto `ivo dete na Henri VIII. Taa ne samo {to imala mnogu mo`ni rivali za tronot, tuku bila i vo mo{ne nepovolna situacija. Kako za po~etok, mnogumina vo Anglija, no i mo}nite evropski katoli~ki nacii, kako Francija i [panija, ja smetale za nezakonsko

 Henri VIII

 Elizabeta I

SPECIJALISTI ZA DELOVNA LITERATURA  Kako Filip i Henri VIII po~inal koga negovata }erka-nasledni~ka Elizabeta bila u{te mlada. So negovata smrt zavr{il mirniot i privilegiran `ivot na 14godi{nata princeza. Mnogumina negirale kakva bilo pretenzii kon prestolot. dete na Henri. Za da se o`eni za majkata na Elizabeta, En Bolejn, Henri VIII gi prekinal odnosite so katoli~kata crkva. Toj bil tolku razbesnet za{to papata Klement VII ne mu dal dozvola za razvod od Katerina, taka {to ja vovel i reformacijata vo Anglija vospostavuvaj}i ja Anglikanskata crkva i nazna~uvaj}i se za nejzin poglavar. Ova se slu~ilo samo 17 godini otkako liderot na reformacijata, Martin Luter, gi zaka~il 95-te tezi (vo koi gi objasnuval zloupotrebite i izopa~uvawata na u~ewata na katoli~kata crkva) na vratata na Crkvata na site svetci vo Vitenberg, Germanija, na 31 oktomvri 1517 godina. Za `al, brakot so majkata na Elizabeta ne trael dolgo. A bidej}i “s$ {to Henri }e posakal i dobival”, angliskiot Parlament se soglasil so baraweto na Henri da mu go poni{ti brakot so En, poplo~uvaj}i mu go patot za tretiot od {este negovi braka. Henri ne se zadovolil samo so poni{tuvawe - toj naredil na En da & bide otse~ena glavata vo Londonskata kula vrz osnova na la`ni obvinenija za prequba i predavstvo. Toga{ Elizabeta imala samo tri godini. Za mnogumina, posebno za zakoravenite katolici, nepostoeweto dozvola za razvod i poni{tuvaweto na brakot od strana na Parlamentot zna~elo deka Elizabeta e nezakonsko dete na Henri, so {to se negirala kakva bilo nejzina mo`na pretenzija kon prestolot. Henri VIII po~inal koga Elizabeta imala 14 godini. So negovata smrt zavr{il mirniot i privilegiran `ivot na mladata princeza. Nejziniot 10-godi{en polubrat, Edvard, so kogo bila mo{ne bliska, go nasledil tronot. No, Edvard bil sin na Henri i na Xejn Sejmur, a semejstvoto Sejmur storilo s$ {to mo`elo za da zabie klin me|u bratot i dvete sestri. Vo toa imale golem uspeh. Taka, ako ne se slu~ela tuberkulozata i ako ne bile trupite lojalni na dvete sestri, Meri, kako postara od dvete, nikoga{ nemalo da bide krunisana za kralica. Meri i Elizabeta nikoga{ ne bile celosno bliski, kako “grn~e i kapa~e”. Nivniot odnos rapidno }e se vlo{i koga Meri, koja bila revnosen katolik, ja terala Elizabeta da mu se vrati na Rim. Elizabeta odbila. Zatoa, Meri ja zatvorila vo Londonskata kula pod obvinenie za predavstvo. No, Meri se razbolela. Vo tekot na nejzinata pove}emese~na bolest Elizabeta,

Izdava~ka ku}a Ikona postoi ~etiri godini, so izdava~ka politika posebno fokusirana na oblasta na delovnata literatura. Vo tekot na ovoj period se izdadeni pove}e od 30 naslovi, koi na nekoj na~in ostavile golemo vlijanie vrz teoretskite i prakti~nite aspekti na menaxmentot, a nekoi od niv se neodminlivo ~etivo za sekoj {to raboti vo ovaa sfera:

 Poradi site podgotovki koi gi sprovela, Elizabeta samo {est ~asa po smrtta na Meri cvrsto sedela na prestolot. Ve}e nikoj ne se somneval vo toa koj ja ima kontrolata i po koj pat }e odi nacijata.

koja vnimatelno i profitabilno go investirala nejziniot prihod od imotot na tatko &, li~ela na nekoj mafija{ki kum koj ja predvodi svojata biznis-imperija zad zatvorskite re{etki. Dodeka prestojuvala vo Londonskata kula Elizabeta ja konsolidirala i ja zacvrstuvala poddr{kata {to ja imala. @itelite na Anglija koi ne bile katolici se umorile od atmosferata na zaveri koja gi odlikuvala vladeewata na Edvard VI i na Meri Tjudor. Nacijata izobiluvala so kliki i nepotizam. Pod vlasta na Meri lu|eto morale da go trpat i katoli~kiot fanatizam i inkvizitorskite progoni, koja taa gi vovela. Zgora na toa, Anglija bila poni`ena vo serija voeni avanturi protiv nejziniot glaven istoriski neprijatel, Francija. Angli~anite kopneele za stabilnoto vladeewe koe go imale za vreme na Henri VIII. Toj za niv ne bil samo simbol na angliskata nacija i olicetvorenie na monarhijata, tuku ja predvodel i angliskata reformacija i vra}aweto kon nekoga{nata veli~ina na Anglija. Iako Elizabeta bila se~ij favorit za nasleduvawe na Meri, taa ne sakala da se potpira na svojata popularnost i da ~eka krunata sama da & padne na glava. Taa znaela, kako {to edna{ zabele`a izvonredniot Ximi Durante, deka “sekoj saka da se vme{a vo dejstvoto”. Vo mesecite koga na sekogo mu bilo jasno deka Meri Tjudor poleka go gubi `ivotot sledbenicite na Elizabeta odele {irum Anglija za da obezbedat poddr{ka za nejzinata pretenzija kon tronot. Kako i Aleksandar, koj se potprel na nekolku iskusni sovetnici vo koi imal golema doverba, Elizabeta soz d a l a so v e t od visoko ugledni, posveteni i prakti~ni sovetnici. Tie duri vospostavile i preodna uprava (relativno nepoznata politi~ka merka vo toa vreme) vo Broket Hol vo Hertford{ir, na nekolku ~asa javawe od Lond o n . Ta m u s e sostanuvale lu|e kako Vilijam Se-

sil (podocna Lord Burgli), koj pove}e od 40 godini }e & slu`i kako najblizok sovetnik, Tomas Pari, nejzin na~alnik na {tabot, Nikolas Trokmorton i Frensis Volsingem. Tie sozdale i potoa rakovodele so golema {pionska mre`a, planirale strategija, izrabotuvale scenarija, anga`irale prijateli i gi neutralizirale tie {to ne sakale Elizabeta da go zazeme prestolot. Tie duri i tajno sobrale vojska i skladirale oru`je {irum Anglija, za sekoj slu~aj. Ne samo ma`i, tuku i mnogu `eni tajno & se pridru`ile na Elizabeta i gi ubeduvale svoite sopruzi i prijateli da ja poddr`at nejzinata pretenzija. Vo seto toa Elizabeta zadr`ala ne~uvstvitelen stav i nikomu ne mu gi poka`uvala kartite. Vo tekot na `ivotot nejzinata javna li~nost }e bide vnimatelno upravuvan i kultiviran prikaz od pozicii, stavovi i pojavuvawa. Na primer, nikoj ne go znael nejziniot odnos kon katolicizmot. Ova ne samo {to pridonelo za toa {panskiot kral Filip II da stane pobornik za nejzinata pretenzija, tuku ja ubedilo i negovata sopruga - i nejzina sestra - Meri deka Elizabeta e naslednikot koj najmnogu }e gi {titi i neguva katoli~kite interesi. I dvajcata pogre{ile. Anglija vo tekot na nejzinoto vladeewe od katoli~ka }e stane monolitna protestantska nacija. A vlijanieto na Filip II od [panija vrz Anglija ne samo {to }e stane bezna~ajno, tuku }e bide vlijanie so koe nema da se pravat kompromisi. Toa }e zavr{i so porazot na mo}nata {panska Armada od s$ pove}e silnata britanska voena mornarica, komanduvana od Ser Frensis Drejk.



 

[TO E MENAXMENT

XOAN MAGRETA, kniga na godinata vo izbor na Business Week i The Economist

EFEKTIVEN DIREKTOR

PITER DRAKER

MENAXIRAWE ZA IDNINATA

Piter Draker  

DRAKER ZA SEKOJ DEN Piter Draker

UMETNOSTA NA STRATEGIJATA NA ALEKSANDAR MAKEDONSKI

PARTA BOSE 

MOTIVIRAWE NA VRABOTENITE

BERI SILVERSTAIN 

SOVR[EN BIZNIS PLAN

RON XONSON   

SOVR[ENO CV

MAKS EGERT

ODNOSI SO JAVNOSTA

ANTONI DEJVIS

48 ZAKONI NA MO]TA

ROBERT GRIN

Poradi site podgotovki koi gi sprovela, Elizabeta samo {est ~asa po smrtta na Meri cvrsto sedela na prestolot. Ve}e nikoj ne se somneval vo toa koj ja ima kontrolata i po koj pat }e odi nacijata. (PRODOL@UVA) VO UTRE[NIOT BROJ: ALEKSANDAR GI ODBIRA ANTIPATAR I PARMENON KAKO LU\E VO KOI IMA DOVERBA I PRIMERITE KAKO ODREDENI POTPRETSEDAVA^I VO DENE[NITE KORPORACII MU POMAGAAT NA NOVIOT GLAVEN IZVR[EN RAKOVODITEL DA SE SNAJDE VO NASLEDUVAWETO I VO PREODNIOT PROCES.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


7 OKTOMVRI, SPECIJALEN PRILOG

VINO “KAPITAL” PRAVI ANALIZA NA TOP 5 STRANSKI PAZARI ZA IZVOZ NA MAKEDONSKO VINO  KAKVI MARKETING STRATEGII TREBA DA SE PRIMENAT SOGLASNO KARAKTEROT NA POTRO[UVA^ITE?

 KAKO DOMA[NITE VINARII POVE]E DA GO KORISTAT POTENCIJALOT NA HOREKA (HOTELI, RESTORANI, KETERING) SEGMENTOT ZA PRODA@BA NA VINO I VO MAKEDONIJA I VO STRANSTVO?

 KAKO RESTORANITE I HOTELITE GI SOSTAVUVAAT VINSKITE LISTI?

 VINSKIOT TURIZAM VO MAKEDONIJA - KOI VINARII NUDAT VINSKI TURI, [TO TIE OPFA]AAT, KOLKU ^INAT, KOLKU SE POSETENI?

 KOI SE GLAVNITE PROBLEMI [TO GO KO^AT POSILNIOT RAZVOJ NA OVOJ BIZNIS?

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG VINO KOJ ]E IZLEZE NA 7 OKTOMVRI 2011 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

21 OKTOMVRI, SPECIJALEN PRILOG

TRANSPORT I LOGISTIKA  PATNI^KIOT PREVOZ NA STOKI - KOLKU TRANSPORTNITE (KAMIONSKI) KOMPANII SE NAVISTINA PARTNERI NA MAKEDONSKITE UVOZNOIZVOZNI KOMPANII?

 STRUKTURATA I STAROSTA NA VOZILATA, EKO STANDARDI, CEMT DOZVOLI, LICENCIRAWE, TAHOGRAFI...

 INFRASTRUKTURATA KAKO SERIOZNA PRE^KA ZA OZASILEN RAZVOJ NA TRANSPORTNATA INDUSTRIJA

 KOI SE NOVITE PONUDI OD LOGISTI^ARITE? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ]E ^ITATE VO SPECIJALNIOT PRILOG TRANSPORT I LOGISTIKA KOJ ]E IZLEZE NA 21. OKTOMVRI 2011 VO KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 3298 110 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO; P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 3298 110; FAKS. 02 3298 111

343-10.08.2011  

343-10.08.2011

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you