Svet / Biznis / Politika
18
KAPITAL / 22.03.2011 / VTORNIK
STE^AJNIOT UPRAVNIK NA LEMAN BRADERS JA TU@I SITIBANK ZA 1,3 MILIJARDI DOLARI
AIG O^EKUVA ZAGUBA OD 700 MILIONI DOLARI PORADI KATASTROFATA VO JAPONIJA
te~ajniot upravnik koj go nadgleduva bankrotot na brokerskiot oddel na Leman Braders ja tu`i Sitibank za pove}e od 1,3 milijardi dolari. Upravnikot Xejms Gidens podnese tu`ba so koja bara vra}awe na depozitot od edna milijarda dolari nameneti za devizni dogovori i pove}e od 300 milioni dolari vo depoziti koi Sitibank gi zamrzna otkako investiciskata banka pod-
dna od najgolemite svetski osiguritelni ku}i, amerikanskata AIG, objavi deka vo prviot kvartal od ovaa godina o~ekuva zaguba koja bi mo`ela da nadmine milijarda dolari. Sekako, najgolemiot del od zagubata }e bide povrzan so katastrofata vo Japonija – razorniot zemjotres i u{te porazornoto cunami. AIG o~ekuva deka zagubata povrzana so sostojbata vo
S
nese barawe za za{tita od bankrot vo septemvri 2008 godina. Sitigrup vo sabotata izjavi deka tu`bata e "neosnovana" i deka taa "`estoko }e gi brani svoite prava za vra}awe na zagubite". Bankata izjavi deka depozitot od edna milijarda dolari od brokerskiot sektor go barala za da gi pokrie potencijalnite zagubi koi bi mo`ele da se slu~at pri dogovorite na Leman za devizna trgovija. Sitigrup
izjavi deka pretrpela zagubi od preku edna milijarda dolari za da gi re{i ovie dogovori.
E
Japonija }e iznesuva vkupno 700 milioni dolari. A vkupnata zaguba re~isi sigurno }e se iska~i na edna milijarda dolari poradi drugite prirodni katastrofi – silnoto sne`no nevreme vo SAD i poplavata vo Avstralija. Da se potsetime, vo ekot na finansiskata kriza amerikanskite dano~ni obvrznici ja spasija AIG so rekordni 182,3 milijardi dolari.
DVA, TRI ZBORA
RADIJACIJATA OD JAPONIJA SE [IRI
HRANATA I VODATA VO JAPONIJA SE OZRA^ENI, PANIKATA VO SVETOT RASTE Vo proizvodite koi poteknuvaat od farmite vo blizina na nuklearnata
“Rezolucijata na Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii bez somnenie e pravosilna i {tetna. Taa dozvoluva s$ i potsetuva na sredovekovniot povik za krstonosen pohod. Fakti~ki dozvoluva upad vo suverena zemja." VLADIMIR PUTIN
premier na Rusija
central Fuku{ima se pronajdeni radioaktivni jod i cezium. Nivnoto nivo e nekolku pati povisoko od dozvolenoto. Japonskata Vlada smiruva deka nema opasnost po zdravjeto na lu|eto?! VASE CELESKA
celeska@kapital.com.mk
o vodata od slavinite vo Tokio, kako i vo mlekoto i spana}ot od farmite vo blizina na nuklearnata centrala Fuku{ima se pronajdeni tragi od radioaktivni supstancii. Dodeka japonskoto Ministerstvo za nauka smiruva deka radioaktivniot jod i cezium zasega ne se na nivo {to bi pretstavuvalo opasnost po zdravjeto na lu|eto, panikata me|u Japoncite ne stivnuva. Osven vo Tokio, prisustvo na radioaktiven jod e otkrieno vo vodite vo prefekturite To~igi, Gunma, Saitama, ^iba i Nigata. Ceziumot e pronajden vo vodite vo To~igi i Gunma. “Vo proizvodite koi poteknuvaat od farmite vo blizina na nuklearnata central Fuku{ima se pronajdeni radioaktivni jod i cezium. Nivnoto nivo e nekolku pati povisoko od dozvolenoto, no ne se opasni po zdravjeto na gra|anite”, izjavi portparolot na japonskata Vlada, Jukio Edano, dodavaj}i deka novite merewa }e dadat novi informacii i dokolku ima potreba }e bide zapreno snabduvaweto od kontaminiranite podra~ja. Od druga strana, Me|unarodnata agencija za atomska energija soop{ti deka radioaktivniot jod kratkoro~no mo`e da bide rizi~en po zdravjeto dokolku se vnese vo organizmot, prvenstveno koga se raboti za deca.
V
“Brazil e zemja koja poka`uva deka demokratijata im nosi i sloboda i mo`nosti na svoite lu|e. Toa e zemja koja poka`uva kako povikot za promeni, koj po~na na ulicite, mo`e da preobrazi cel grad, da preobrazi cela dr`ava, da go preobrazi celiot svet.” BARAK OBAMA
pretsedatel na SAD
Nivoto na radioaktivnost vo Japonija do 400 milisiverti (mSv) na ~as, a dozata pogolema od 100 (mSv), spored medicinski podatoci, mo`e da dovede do zaboluvawe od rak. Stravot vo nedelata dopolnitelno go podgrea i zastra{uva~kata izjava od tajvanskite oficijalni lica deka otkrile radijacija vo gravot uvezen od Japonija, iako stanuva zbor za nivo koe e premnogu nisko za da go zagrozi zdravjeto na lu|eto. Toa e prv slu~aj da se otkrijat tragi na radijacija vo produkti izvezeni od Japonija po krizata so Fuku{ima. Ova istovremeno e i prv signal deka stravot od radijacija vo svetot enormno e zgolemen poradi {to se o~ekuva drasti~no da porasne i pretpazlivosta kaj ostanatite zemji pri uvoz na proizvodi so poteklo od
Japonija. I SZO E ZAGRI@ENA Svetskata zdravstvena organizacija (SZO) v~era objavi deka e seriozen problemot po otkrivaweto radioaktivnost vo hranata vo Japonija, otkako vo zemjotres be{e o{tetena nuklearnata centrala Dai~i vo prefekturata Fuku{ima. “Toa e mnogu poseriozno otkolku {to se smeta{e vo prvite denovi koga mislevme deka toj problem }e se ograni~i na 20 do 30 kilometri od centralata”, izjavi Piter Kordingli, portparol na regionalnata kancelarija na SZO za zapaden Pacifik. Slu~aite na kontaminirano
AT&T JA PREZEMA AMERIKANSKATA FILIJALA NA DOJ^E TELEKOM merikanskata telekomunikaciska grupacija AT&T soop{ti deka ja prezema filijalata na germanskiot gigant Doj~e telekom vo SAD, T-Mobile SAD, za suma od okolu 39 milijardi dolari, so {to }e stane najgolema kompanija vo sektorot za mobilnata telefonija vo zemjata. So ova prezemawe, AT&T, koj sega e vtora po golemina mobilen opera-
A
tor vo SAD, }e go zgolemi brojot na svoite pretplatnici za okolu 34 milioni, so {to }e go nadmine glavniot konkurent Verizon vajerles. Analiti~arite procenuvaat deka toa najgolemo prezemawe vo amerikanskiot sektor na mobilnata telefonija po 2004 godina bi mo`elo da se najde pod lupa na dr`avnite organi za za{tita na konkurentnosta, zatoa {to
se zdru`uvaat vtoriot i ~etvrtiot po golemina mobilen operator vo SAD, so {to se namaluva izborot na potro{uva~ite. Interes za prezemawe na T-Mobile SAD od Doj~e telekom projavila i kompanijata Sprint, no spored izvori bliski do licata vklu~eni vo pregovorite, tie zavr{ile neuspe{no bidej}i ne bil postignat dogovor okolu cenata.
mleko, ovo{je i voda ve}e predizvikuvaat zagri`enost vo regionot i pokraj uveruvawata na japonskata vlast deka nivoto na radioaktivnost ne e opasno. Japonskata Vlada zabrani proda`ba na mleko i spana} od najzagrozenata prefektura. Kordingli veli deka SZO ne raspolaga so dokazi deka kontaminiranata hrana stignala vo drugi dr`avi. “Mo`e da se pretpostavi deka ne{to od taa hrana izleglo od toj region”, dodade Kordingli, no ne e mo`no da se doznae dali radioaktivnata hrana voop{to poteknuva od regionot okolu nuklearnata central Dai~i.
“Kako posledica od katastrofata vo nuklearnata elektrana Fuku{ima, edna poraka ve}e e jasna. Aktuelnata pravna ramka za reakcija vo slu~aj na incidenti mora da bide prerabotena. Taa ja reflektira realnosta od 80-tite godini od minatiot vek, a ne od 21 vek.” JUKIJO AMANO
generalen direktor na Me|unarodnata agencija za atomska energija (MAAE)
NAFTATA BLIZU 103 DOLARI ZA BAREL PORADI NAPADITE VO LIBIJA eneska na berzata vo Wujork naftata poskape na re~isi 103 dolari za barel, otkako libiskiot lider, Moamer Gadafi, za vreme na vtorata no} na sojuzni~kite napadi vrz taa ~lenka na Organizacijata na zemjiizvozni~ki na nafta (OPEK) veti "dolga vojna”. Cenata na amerikanskata "lesna” nafta za terminska isporaka vo april na Wujor{kata stokova berza se zgolemi za
D
1,82 dolari na 102,89 dolari za barel, dodeka vo isto vreme evropskata "brent” nafta na Me|unarodnata berza na nafta vo London poskape za 1,83 dolari na 115,76 dolari za barel. Poradi sudirite izminatiot mesec re~isi celosno e zapreno proizvodstvoto na nafta vo Libija od okolu 1,6 milioni bareli na den. Investitorite se zagri`eni deka me|unarodna intervencija bi mo`ela da
go prodol`i toj sudir i da dovede do problemi na snabduvaweto so nafta od taa zemja podolgo otkolku {to se o~ekuva{e.