Issuu on Google+

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA

REKS TILERSON, EKSON MOBIL NA RECESIJATA & PRKOSI SO NOVI INVESTICII  STRANA 14

RUBIN ZAREVSKI FLIPER  STRANA 13

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... VTORNIK, 20. APRIL. 2010 | BROJ 23 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

OPERACIJA

METASTAZA NAD 40 LEKARI I DRUGI SLU@BENI LICA V^ERA BEA UAPSENI. TIE SE OSOMNI^ENI DEKA ZEMALE MITO ZA DAVAWE NA INVALIDSKA PENZIJA. NEOFICIJALNO, EDEN ^LEN OD KOMISIJATA ZA ODLU^UVAWE NA INVALIDITET GODI[NO "ZARABOTUVAL" DO 350.000 EVRA, A POSREDNIKOT DO 150.000!

NA ZATVORAWE, PONDELNIK 19.04.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,25% 1 ,94% 0,62%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,61 45,51 1,35

NAFTA BRENT EURORIBOR

83,84 1,22%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (19.04)

3

ME\UNARODNIOT KONSULTANT IFC DAVA POZITIVNI VIBRACII IMA INTERES ZA ^EBREN I GALI[TE

10

NEMA SILA [TO ]E GO OBORI MINISTEROT MANEVSKI ]E PRE@IVEE. . . A SUDSTVOTO ?!

6

AFERA: TAMAN NI OLESNA, SE POJAVI GOLDMAN SAKS

24


2 20.04.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 20 APRIL 2010

QUO VADIS MAKEDONIJO? e|u galerijata na likovi od evropskite prestolnini koi ja posetuvaat Makedonija posledniot e Migel Anhel Moratinos, minister za nadvore{ni raboti na [panija i pretsedatel na Sovetot na ministrite na EU. Negovata poseta nosi posebna te`ina, bidej}i na 1 juli zavr{uva pretsedatelstvoto na negovata zemja so EU. I negovite prethodnici i toj imaat samo edno pra{awe za na{iot politi~ki establi{ment: “*Quo vadis Makedonijo”? Se ~ini deka strancite se mnogu pozagri`eni za na{iot pat vo idninata, otkolku nie samite. Zaglaveni vo me|upartiskite intrigi me|u pozicijata i opozicijata, galimatijasot vo koj se nao|a Makedonija prodol`uva. Dvodeceniskoto postoewe na edna dr`ava e sosema dovolno taa da se konsolidira, da gi odredi to~nite koordinati na kompasot po koi se dvi`i ili ako ve} e ne gi obezbedila, toga{ barem da gi poka`uva pravcite na blagosostojba kon koja se dvi`at nejzinite gra|ani. Stereotipnata mehani~ka smena na vlasta, koja e rezultat na kaznuvaweto na odredena politi~ka opcija, a ne rezultat na podobra politi~ka i ekonomska programa koja ja nudi odredena politi~ka partija, e brkawe na sopstvenata opa{ka. Namesto osmisleni sodr`ini, dvete najgolemi politi~ki partii vleguvaat vo me|usebnite zamki i nasednuvaat na provokaciite. Politi~kiot marketing

M

e trend i vo evropskite zemji i prakti~no po~nuva istiot den po pobedata na izborite, za da se zadr`i vnimanieto na gra|anite na opcijata koja pobedila. Nema somnevawe deka vladeja~kata garnitura se ~uvstvuva kako car vo ovaa oblast i vladeeweto na Gruevski }e se pameti po nevidenite mediumski kampawi. Se poka`a deka ovaa strategija odli~no funkcionira, pa sega ja kopira i opozicijata, “ten~ej}i” go partiskiot buxet. Taka instrumentite na dvete partii se izedna~ija i nema nikakva razlika vo nivnoto dejstvuvawe. Zo{to e toa taka? Zatoa {to dvete eliti se nesposobni da ponudat su{tinska, anga`irana politi~ka ideja, koja kako kraen ishod }e producira efektivni i nekonfliktni re{enija za ponatamo{niot razvoj i idninata na Makedonija. Vo nedostig na idei, duri ne se sposobni da ja sledat ni regionalnata politika koja ja vodat novonastanatite dr`avi proizvedeni so raspadot na nekoga{nata zaedni~ka dr`ava. Hrvatska go re{i sporot so Slovenija i gi prodol`i pregovorite za polnopravno ~lenstvo vo EU, otvoraj}i edno po edno novi poglavja {to sigurno }e & trasira pat kon polnopravno ~lenstvo vo EU vo 2012 godina. Srbite intenzivno im se izvinuvaat na Hrvatite i Bosancite za `rtvite od vojnata, otvoraj}i go patot kon kandidatskiot status. Srbija i Hrvatska, koi do v~era se gledaa preku ni{an, sega stanuvaat ne samo prijatelski zemji, tuku i lideri vo regionot so precizno naso~en kom-

ALEKSANDAR PISAREV pisarev@kapital.com.mk

pas kon EU. Nie, pak, sme zarobeni vo sopstveniot dvor vo koj po~nuvaat da ni pukaat {evovi. Nekoi eksperti predlo`uvaat duri i simulacija na nov Ohridski dogovor za idninata na Makedonija, vklu~uvajki go i re{avaweto na gr~komakedonskiot spor. A koga ne{to se simulira, sigurno i }e se slu~i. Taka povtorno se vra} ame na po~etokot. Kako onoj prokletiot Sizif koj sekoga{ koga }e uspeel da go doturka kamenot do vrvot, toj povtorno mu pa|al na po~etokot na brdoto. Zatoa, Migel Anhel Moratinos }e dojde i }e si zamine, postavuvaj}i si go samiot sebesi sterotipnoto pra{awe: kade odi{ Makedonijo? Redno e i nie da se zapra{ame istoto.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

 KAKO SE SOBIRAAT DONACII ZA MANASTIROT SV. JOVAN BIGORSKI?

Od donacii dosega se sobrani okolu 250.000 evra od potrebnite pove}e od pet milioni evra. Od otvorenata telefonska linija se obezbedeni 50.000 evra, isto tolku od donacii na vernici i pomali firmi, 10.000 evra se od vladata, 50.000 evra od op{tinite i okolu 70.000 evra od pogolemi firmi

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

H

VLADATA DONIRA[E 10.000 EVRA, A FINANSIRA[E SO 300.000 EVRA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

4.231

ektar dr`avno zemjodelsko zemji{te }e bidat dadeni pod zakup, za {to Ministerstvoto za zemjodelstvo raspi{a javen oglas. Stanuva zbor za povr{ini vo Strumica (2.252 hektari), Gazi Baba (1.060 hektari), Berovo (343 hektari), Kriva Palanka (203 hektari), Kratovo (197 hektari), Ko~ani (69 hektari), Vinica (58 hektari), ^air (32 hektari) i Kru{evo (14 hektari). Maksimalnata povr{ina za koja mo`e da aplicira eden ponuduva~ e 10 hektari. Vremetraeweto na zakupot e do 50 godini za podigawe maslinarnici, do 30 godini za lozje, ovo{tarnici ili hmeq, sportsko-rekreativni aktivnosti i za ruralen turizam, do 15 godini za odgleduvawe drugi zemjodelski kulturi i za livadi i do 20 godini za ribnici. Po~etnata cena na godi{nata zakupnina e 10% od prose~niot prinos vo poslednite pet godini na p~enicata ostvaren vo regionot kade {to se nao|a zemjodelskoto zemji{te.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102,

Meri Kondoska

prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ALEKSANDAR PISAREV pisarev@kapital.com.mk

anastirot Sv. Jovan Bigorski povtorno se vrati vo centarot na vnimanieto na makedonskata javnost. Otkako liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, donira{e 100.000 denari za obnova na opo`areniot manastir, a od manastirot soop{tija deka imaat dovolno pari, se otvori pra{aweto {to to~no se slu~uva. Dali i kolku vodime gri`a za ovoj vreden spomenik, koj e zna~aen kulturno-istoriski spomenik i centar na makedonskata duhovnost? Crvenkovski sugerira{e dr`avata da se otka`e od proektot “Skopje 2014” i parite da gi prenameni za obnovuvawe na opo`areniot manastir i za obnova na patot Mavrovo – Debar. Igumenot na manastirot, otec Partenie, posetata na Crvenkovski ja oceni kako politizacija na celata situacija i obid crkvata da se vme{a vo politikata, objasnuvaj}i deka vladata i nadle`nite institucii spored operativniot plan kontinuirano vodat gri`a i upla}aat sredstva za obnovubawe na manastirot. Toj duri be{e i navreden {to liderot na opozicijata kako donacija uplatil “samo 1.000 evra”,

M

5 50.000 250.000 300.000

na opo`areniot del od manastirot, vladata uplati u{te 18 milioni denari od buxetot za po~etok na obnovata. So tie pari milioni evra se potrebni e izraboten proekt za za obnova na manastirot restavracija na o{teteniot del. Nacionalniot konzervatorski centar podgotvi ideen proekt i formira bord od stru~waci koi }e vodat gri`a za obnovata”, veli Kuzman. dolari donira{e UNESKO Spored nego, vladata dala cvrsto vetuvawe deka i ponatamu }e pomaga za obnova na manastirot zavisno od dinamikata na vr{ewe na rabotite. Za obnova i za{tita na manastirot Sv. Jovan Bigorski evra se donacii na svoja donacija vo vrednost gra|anite i kompaniite od 50.000 dolari uplati i UNESKO. Spored otec Dositej, koj e zadol`en za donaciite, dosega se sobrani okolu 250.000 evra od potrebnite evra uplati vladata pove}e od pet milioni evra. Od otvorenata teleposo~uvaj}i deka i mnogu fonska linija se obezbedeposiroma{ni gra|ani na ni 50.000 evra, isto tolku Makedonija dale pogolemi od donacii na vernici i pomali firmi, 10.000 donacii. Pasko Kuzman, direktor evra se pomo{ od vladata, na Upravata za za{tita 50.000 evra od op{tinite na kulturnoto nasledstvo i okolu 70.000 evra od na Makedonija, tvrdi deka pogolemite firmi. dr`avata od momentot Arhimandritot Partenije na nesre}ata, a i pred veli deka vo obnova na toa, vodela kontinuirana manastirot u~estvuvaat eminentni stru~waci od gri`a za Bigorski. “Vedna{ po po`arot, Grade`niot fakultet, od v l a d a t a i n t e r v e n t n o Zavodot za ispituvawe na kako prva pomo{ uplati materijali i od Nacio620.000 denari. Otkako se nalniot konzervatorski napravi kompleten uvid centar.


20.04.2010

NAVIGATOR POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

 3

SVETSKATA PROMOCIJA PRODOL@UVA esta deka filmovite na re`iserot Mil~o Man~evski s$ u{te se aktuelni i barani vo svetot, potvrduva, po koj znae koj pat, deka Man~evski i negovoto tvore{tvo se edni od najzna~ajnite ambasadorii na Makedonija niz svetot. t. “Pred do`dot” naskoro }e bide dostapen na DVD vo Brazil, edna od zemjite te kade {to filmot be{e hit koga se pojavi pred 15 godini. Premierata vo Brazil ja ima{e so pobedata na festivalot vo Sao Paulo vo 1994 godina, koja be{e u{te edna vo nizata nagradi po osvojuvaweto na “Zlatniot lav” vo Venecija vo 1994 godina. Ova e u{te edno golemo priznanie za debi-filmot na Man~evski. Pred dve godini, ugledniot amerikanski izdava~ Krajtirion vo SAD go izdade “Pred do`dot” na DVD, ramo do ramo so Bergman, Kurosava i drugi velikani, so {to go vbroi me|u svetskite klasici. Posledniot film na Man~evski, “Senki”,

V IVO LAUREN^I]

ELIZABETA KAN^EVSKA-MILEVSKA

VAN^O MURATOVSKI

VASKO NAUMOVSKI

one~no gra|anite enoviraweto na Makeal mu e {to SSM osle site gafovi na K }e dobijat serija od Rdonskata opera i ba- @dobil pretsedatel Prelacija Vlada-Evropdoma{na produkcija let e eden od ~ekorite po merka na vlasta “de- ska komisija, ministerot za podigawe na nivoto na ovaa ku}a

mek” toj be{e po merka na rabotnicite

za evrointegracii mora{e da se pravda vo Brisel

 SPEKTAKULARNA OPERACIJA „METASTAZA”

^ETIRIESETINA UAPSENI ZA MITO SO INVALIDSKITE PENZII Nad 40 lekari i drugi slu`beni lica v~era bea uapseni. Tie se osomni~eni deka zemale mito za davawe na invalidska penzija. Neoficijalno, eden ~len od komisijata za odlu~uvawe na invaliditet godi{no “zarabotuval” do 350.000 evra, a posrednikot do 150.000 ! ALEKSANDRA SMILESKA smileska@kapital.com.mk

o spektakularna akcija policijata v~era uapsi 40-tina lekari i drugi slu`beni lica od komisiite za invalidski penzii pri Fondot za penzisko osiguruvawe. So lisici na racete tie bea uapseni od rabotnite mesta, no i od nivnite domovi pod somnenie za malverzacii pri dodeluvawe na invalidski penzii. Policijata se somneva deka tie ja zloupotrebile svojata funkcija i zemale potkup od lu|e koi barale invalidski penzii, a osomni~eni se i deka del od penziite na koi im stavale potpis se nelegalno izdadeni. I pokraj toa {to vo lekarskata fela se znae koi lekari se privedeni za zemawe potkup, nivnite imiwa od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e se obelodenat deneska. Kaj istra`niot sudija na razgovor se privedeni poznati kardiolozi, op{ti lekari, ortopedi, pulmolozi, internisti, nevropsihijatri, kako i visoki slu`benici vo Ministerstvoto za trud i socijala, lekari od Veles, Prilep, Tetovo i

V



GUBITNIK

[TO MU SE SLU^UVA VO SOPSTVENIOT DVOR irektorot na Fondot idza penzisko i invalidsko osiguruvawe, Isni ni na Jakupi, najverojatno ostana zateknat od poslednata akcija ija na policijata, “Metastaza”, ”, vo koja bea uapseni 400 lica koi direktno ili indirektno se povrzani so Fondot. Slu`benicite od Fondot se osomni~enii deka zemale mito za vadewee invalidski penzii. ka Kade bil direktorot dodeka negovite vraboteni zemale le evra pod rakav i koga gi k ? vr{ele valkanite zdelki? Rabotata na direktorot, pokraj drugoto, e i da go kontrolira na~inot na koj {to rabotat slu`benicite i da deli otkazi na onie {to zemaat mito i pravat dalaveri. Sekoja ~est na policijata, no dokolku Jakupi dobro menaxira{e so Fondot, }e nema{e potreba od spektakularni apsewa na involvirani lica. Zo{to toga{ Fondot ima direktor? Dali direktorite na dr`avnite institucii vo zemjava se samo marionetski instalacii, ~ii

D

drugi gradovi vo dr`avava. Najgolem del od privedenite se lekari od Voenata bolnica i Klini~ki centar vo Skopje. Portparolot na MVR, Ivo Kotevski veli deka me|u prijavenite se ~lenovi na prvostepenata i vtorostepenata komisija koi odlu~uvale po barawata za invalidski penzii. Kotevski informira{e deka site tie imale razli~na uloga vo kriminalnite dejstva. Za dobivawe pravo na invalidska penzija mitoto iznesuvalo najmalku iljada

 3 FAKTI ZA...

180 107 1

MIL^O O MAN^EVSKI MAN^ MA N^EEVSKI N^ }e ima premiera na javniot TV-servis vo Germanija na 23 maj. Filmot ja ima{e svetskata premiera pred tri godini, na festivalot vo Toronto, a pokraj deseticite festivali igra{e i na redovniot reportoar vo kinata vo Meksiko, SAD, Indija, Ungarija, Romanija, Turcija, Ju`na Koreja, Grcija, vo golem del od Evropa, na Balkanot i vo Ju`na Amerika. Bravo za Man~evski koj so svoite dela napravi najdobra mo`na promocija na Makedonija!

MINUTI MESE^NO VO PROSEK ZBORUVAAT MAKEDONCITE NA FIKSEN TELEFON

MINUTI SE PROSE^NITE MESE^NI RAZGOVORI NA GRA\ANITE NA MOBILEN TELEFON

MINUTA MESE^NO VO PROSEK SE RAZGOVORITE SO STRANSTVO

350

i petstotini evra. Pri pretresot na domovite na 15 lekari najdeni se ogromni sumi na evra i denari koi vedna{ se prateni na ve{ta~ewe. Spored MVR iljadi evra godi{no lekarite zemale potkup od “zarabotuva” eden ~len na dve do pet iljadi evra vo Komisijata za utvrduvawe na invaliditet zavisnot od toa za kolkava penzija stanuva zbor. Neoficijalno, so vakviot Od lekarskata fela ne gi organiziran kriminal pri opravduvaat malverzaciite davaweto invalidski penzii, na nivnite kolegi, no se eden ~len na Komisijata za pra{uvaat zo{to lekarite utvrduvawe na invaliditet se priveduvaat so tolkava godi{no zarabotuva okolu pompa, a identitetot na pe350 iljadi evra, a posred- dofilite i ubijcite se dr`i nikot 150 iljadi evra. vo tajnost.

 PROCENKI...

ISNI JAKUPI konci gi dvi`i visokata politika, ili, pak, imaat nekakvi ingerencii? Ako gi imaat, neka gi koristat. Titulata direktor postoi za da se menaxira so materijalnite i ~ove~kite resursi vo kompanijata ili dr`avnata institucija. Zo{to direktorot ne sprovel interna istraga za odnesuvaweto na rabotnicite za da naprave{e tivka ~istka vo Fondot, namesto toa spektakularno da go pravi policijata?

MISLA NA DENOT

 ROBERT ZELIK

pretsedatel na Svetska banka

NOV PRISTAP ZA UREDUVAWE NA SVETOT

tariot koncept za ureduvawe na svetot ve}e ne odgovara na novata multipolarna ekonomija. Potrebni se novi principi koi }e gi opfatat i barawata na zemjite od tretiot svet”, izjavi pretsedatelot na Svetska banka, Robert Zelik. “Va`nite pra{awa za idninata na globalnata ekonomija ne mo`at da bidat re{eni bez u~estvo na zemjite od Azija, Afrika i Latinska Amerika, ~ii ekonomii bele`at zabrzan rast. Ako 1989 godina e godina koga prestana podelbata na socijalisti~ki i kapitalisti~ki ekonomii, 2009 godina e godina koga prestana da postoi podelbata na razvieni i nerazvieni zemji. Sega e svet na multipolarna ekonomija”, smeta Zelik.

S

USPE[NIOT ^OVEK SOZDAVA NAVIKA OD PRAVEWETO NE[TA [TO NEUSPE[NIOT NE SAKA DA GI PRAVI

TOMAS EDISON AMERIKANSKI INOVATOR I PRETPRIEMA^


4 20.04.2010

NAVIGATOR

 SVET

0-24 

...SO^UVSTVO SO POLSKA

...INVESTICII VO KRIZA

...PO ZEMJOTRESOT VO KINA

Ekran na Trafalgar skver

Dubai ne zapira

Pre`iveanite pre`ivuvaat

{te eden megalomanski i, sekako, skap investiciski edej}i na glavniot plo{tad vo London, Trafalgar skver, den od pre`iveanite vo stravotniot zemjotres {to minatata U proekt na bogatite {eici od Obedinetite Arapski Emi- Enedela ja pogodi oblasta vo blizina na Tibet, vo Kina, Angli~anite imaa mo`nost da go sledat TV-prenosot od S rati. Krizata, iako gi pogodi, ne gi premisli vo odnos na mora da opstane i vo nenormalni uslovi za `ivot. pogrebot na Leh i Marija Ka~inski. planiranite investicii.

 FOTO NA DENOT

Spektakularno apsewe Nad 40 lekari i vraboteni vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe v~era bea uapseni so obvinuvawe deka zemale mito za davawe invalidska penzija. So spektakularno apsewe so lisici na racete od rabotnite mesta, no i od doma, bea uapseni lekarite i ~lenovite na komisii koi se vraboteni vo PIOM. Policijata gi privede pod somnenie deka ja zloupotrebile svojata funkcija i zemale potkup od lu|e koi barale invalidski penzii, a osomni~eni se i deka del od penziite na koi im stavale potpis se nelegalno izdadeni.

 DVA, TRI ZBORA “Ne go prekr{iv Ustavot. Ja povikuvam gospo|a Kosor vo Soborot da zapo~ne procedura za otpovikuvawe na pretsedatelot na Republikata, no ako ne uspee, o~ekuvam nejzina ostavka“ IVO JOSIPOVI] pretsedatel na Hrvatska

“MMF }e ja zgolemi prognozata za rast na svetskata ekonomija na 4%, a stapkata mo`e da bide i povisoka. Ju`na Amerika i Afrika se oporavuvaat, dodeka vo SAD, Japonija i Evropa li~nata pobaruva~ka s$ u{te e slaba“ DOMINIK [TROS KAN izvr{en direktor na MMF

“Amerikanskite astronauti ve}e nema da sletuvaat na Mese~inata bidej}i tamu bevme. NASA svojot buxet i umovite }e gi anga`ira za da patuvaat mnogu podaleku, da sletaat na nekoj asteroid, a potoa i na Mars“ BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

 GADGETS

BO[ PAUER BOKS 360 ZA ZABAVA DALEKU OD CIVILIZACIJATA o{ (Bosh) ne e kompanija koja asocira na audio-oprema, me|utoa za pozdravuvawe e faktot {to napravija obid da se poka`at i vo toa podra~je. Osven {to izgleda navistina izdr`livo, Bo{ Pauer Boks 360 (Bosch Power Box 360) ima za{tita kako retko koj ured od ovaa oblast, odnosno kafez od aluminium i gumi koi go {titat od pad. Koga stanuva zbor za funkcionalnosta, Bo{ Pauer ima bukvalno s$. Od mp3-pleer, visokokvalitetni zvu~nici,

B

USB-port, ~ita~ na SDkarti~ki, kako i polna~ za nekolku vidovi elektri~ni uredi. Dokolku se soberat site ovie performansi, dobivate idealen ured za ludi zabavi na otvoreno. Uredot e izdr`liv, baterijata trae mnogu dolgo, a i neverojatno e glasen. Ostanuva samo da go soberete dru{tvoto, da gi otvorite {atorite i da napravite nezaboravna zabava na nekoja od planinite. Cenata na ova zadovolstvo e 250 dolari.


6 20.04.2010

FOKUS

 NEMA SILA [TO ]E GO SOBORI MINISTEROT

MANEVSKI ]E PRE@IVEE. . . A SUDSTVOTO?! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

d crvena, preku sina, pa do portokalova, politi~kiot kameleon ministerot za pravda, Mihajlo Manevski gi smeni site boi i taka uspea od posleden komunisti~ki minister i bol{evist da stane prviot za{titinik na kriminalot na familijata na Gruevski,- vaka opoziciskata SDSM po~na da ja obrazlo`uva interpelacijata za rabotata na prviot ~ovek na Ministerstvoto za pravda. Sednicata {to prodol`i do popladnevnite ~asovi pomina vo krajno napnata atmosfera polna so prepukuvawa i li~ni

O

navredi pome|u pratenicite. Opozicijata go obvini Manevski deka e olicetvorenie i sinonim za nepravda i za antievropskata politka na vladata, kako direktno odgovoren za ko~eweto na evrointegraciite na zemjata i kreirawe na ispartiziranoto sudstvo. SDSM go okvalifikuva ministerot kako ~ovek koj gi “pere” matnite zdelki na VMRO –DPMNE, so {to do lakt gi ima “okrvaveno” racete vo presmetkite so neistomislenicite i direktnite uceni i zakani do sudiite. “Mihaljo Manevski e politi~ki muxahedin koj otkako }e im ja zavr{i rabotata }e bide poguben. Dotoga{ toj }e pro-dol`i da im se zakanuva na sudiite: ”Presudi kako {to naredi {efot Gruevski ili }e te snema, a decata } e ti bidat izbrkani”, ete vaka se zakanuva ministerot. A ako ovie zakani ne uspeat, toga{ zakanite stanuvaat

i fizi~ki. Ministre, vo nekoe idno vreme, zo{to sega ve}e ne postoi ve}e sudstvo, ovie sudii nema da se pla{at i } e svedo~at protiv vas, a vie i krivi~no }e odgovarate”, izjavi pratenikot na SDSM, Igor Ivanovski

PRE@IVUVAWE Svesni deka vladeja~koto mnozinstvo nema da ja poddr`i interpelacijata, od SDSM go povikaa ministerot da bide doblesten i samiot da si dade ostavka. “Se pra{uvav zo{to premierot Gruevski vodi mazohisti~ka politika i ne saka da ve smeni od funkcijata. Odgovorot e lesen, pa vie li~no preku pravna praznina gi sokrivte stanovite na negovata majka, kako prv antikorupcioner. Va{ata drskost nema granici, go doprevte dnoto i vreme e sam da si zaminete i da si ja terate penzijata so soprugata, namesto na 73 godini da “perete” kriminal”, veli pratenikot Emilijan Stankovi}. Opozicijata ne go po{tedi od kritiki i premierot Gruevski deka za da ja zaseni raspravata za interpelacijata na Mihajlo Manevski tokmu v~era organiziral spektakularno apsewe na pedesetina lekari i vraboteni vo Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Na obvinuvawata i prozivkite, ministerot Manevski, pak, odgovori deka ne samo {to nema namera da si zamine od funkcijata, tuku toj se pofali deka sudstvoto e vo najdobra sostojba dosega, a toj kako minister imal najmnogu uspesi. Navodite vo interpelacijata od opozicijata gi otfrli kako neto~ni i svesno iskreirani {pekulacii. “Kolku se pogolemi moite uspesi, tolku pogolemi se i napadite vrz mene. Ova se kontinuirani aferi proizlezeni od kujnata na SDSM i tie nema da me spre~at i ponatamu

 Opoziciskata

SDSM, svesna deka interpelacijata za prviot ~ovek na pravda, nema da pomine, go povika Mihajlo Manevski samiot da si dade ostavka. Ministerot ne samo {to nema namera da go stori toa, tuku se pofali deka vo negovo vreme sudstvoto se prerodilo. Interpelacijata e iskreiran i nizok udar od kujnata na SDSM.

uspe{no da rabotam. A reformite vo sudstvoto se o~igledni. Tie bea pofaleni i vo posledniot izve{taj na Brisel. Postignat e progres vo implementacijata na strategijata za sudski reformi od 2004-ta, doneseni se nad 100 zakoni, podzakonski akti i pravilnici, vo dve revizii ne se otkrieni nikakvi nepravilnosti, a celiot sudski sistem e povrzan preku Internet i site sudovi imaat svoi internet stranici”, gi rede{e Manevski uspesite. Od likot i deloto na Manevski sobraniskata rasprava prodol`i so debata okolu privatizacijata i prepukuvawa na vlasta i opozicijata vo ~ie vreme se izvr{eni najspornite privatizacii. Pratenicite na vlasta branej} i go Manevski, velea deka SDSM nema pravo nikogo da obvinuva za kriminal i korupcija oti tokmu vo nivno vreme se uni{teni najgolemite firmi, a rabotnicite se izbrkani od rabota. Od SDSM na ova vratija deka vo 1993-tata koga e izglasan Zakonot za privatizacija, mnozinstvoto vo parlamentot im pripa|a{e na VMRO –DPMNE. KOJ E MANEVSKI! Mandatot na Mihajlo Manevski, ministerot za pravda vo sedmata Vlada na nezavisna Makedonija e obele`an so

[TO VELI BRISEL Od posledniot izve{taj na Evropskata komisija za napredokot na Makedonija:  Sudstvoto ostanuva slabo i sproveduvaweto na odlukite na sudstvoto ne e zadovolitelno. Naporite da se vovede politika na nulta-tolerancija s$ u{te se nekonzistentni. Odlukite doneseni vo javna administracija ne se dovolno transparentni.  Posle izborite be{e voo~eno deka postoi nelegalno finansirawe na politi~kite partii i izbornite kampawi.  Mnogu malo vnimanie e posveteno na monitoringot na sproveduvawe na pravoto.  Pristapot vo suzbivaweto na korupcijata ne e dovolno jasen  Pristapot do bazite na podatoci za borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal se s$ u{te ograni~eni. Nedostiga istraga za identifikuvawe na prirodata i {ireweto na korupcijata vo javniot sektor.

SOSTOJBA VO ZATVORITE Najsilnite kritiki za svojata rabota, Manevski gi dobi od Va{ington. Vo izve{tajot na Stejt Departmentot za ~ovekovite prava duri pet stranici se odnesuvaat na lo{ata sostojba vo makedonskite zatvori, {to avtomatski gi problematiziraa 47 milioni evra koi, spored Manevski, se potro{eni za sanacija na kazneno-popravnite ustanovi. Pokraj ova, vo istiot izve{taj se zboruva za primena na politi~ki pritisok i zapla{uvawe na sudskite organi vo Makedonija, kako nesovladliva pre~ka za nezavisnosta na sudovite, a Stejt Departmentot konstatira i zastoj vo pogled na sproveduvaweto na sudskite reformi. niza skandali. Prviot be{e povrzan so penzioniraweto na negovata sopruga, Filimena Manevska, od pozicijata sudijka vo Apelaciskiot sud vo Skopje. Ministerot, koj e ~len i na Sudskiot sovet – neformalnata vlada na makedonskoto pravosudstvo, ~eka{e skoro ~etiri meseci otkako negovata sopruga gi ispolni uslovite za starosna penzija za da ja razre{i od dol`nosta. Za vakvoto docnewe Sudskiot sovet se pravda{e so nemo`nosta ovaa to~ka (razre{uvaweto na sudijkata Filimena Manevska) da dojde na dneven red, pokraj mnogu pova`nite raboti, za nabrgu po penzioniraweto na Manevska istata institucija da se amnestira od odgovornost, informiraj}i ja javnosta deka Sudskiot sovet ne glasa vo vakov slu~aj, tuku ednostavno se konstatira prestanok na funkcijata. Sega, gospo|ata Manevska e vrabotena kako sovetnik vo Kabinetot na pretsedatelot Ivanov. Slednata golema damka na mandatot na Manevski e prekr{uvaweto na Zakonot koe ministerot go napravi primaj}i i plata i penzija vo prvite ~etiri meseci od 2009 godina. Dokazite za ova tvrdewe mu bea dostaveni i na javniot obvinitel Qup~o [vrgovski od pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski, pri {to Manevski se brane{e tvrdej}i deka Bu~kovski mu se odmazduva za slu~ajot "Nabavka na tenkovski delovi". [vrgovski

nikoga{ ne pokrena postapka, a Manevski i ponatamu tvrdi deka se rabotelo za tehni~ka gre{ka vo Fondot. Samo dva meseci po ovoj skandal, ministerot Manevski povtorno se najde na tapet: ovojpat be{e obvinet deka 20 godini uzurpiral dr`avno zemji{te vo op{tinata Butel, so toa {to go pro{iril dvorot na svojata ku}a za 432 metri kvadratni bez da & plati za toa na dr`avata. Za bespravnoto koristewe na zemji{teto vo periodot od 1970 do 1989 godina, ministerot nelogi~no se pravda{e tvrdej}i deka negoviot ovo{tarnik (za {to bile upotrebeni spomenatite 432 metri kvadratni) bil neophoden za da se sredi {utot na zemji{teto. Na ovie aferi mo`e da se dodade i postapkata koja Manevski ja pokrena za razre{uvawe na Violeta Duma, sudijka vo Apelaciskiot sud, pri {to se {pekulira{e deka presuden faktor vo ovoj slu~aj bile naru{enite li~ni odnosi me|u bra~niot par Manevski i sudijkata Duma. Sudijkata tvrde{e deka procesot protiv nea ministerot go po~nal od `elba za li~na odmazda. Za slu~ajot da bide i posimptomati~en, ministerot re{i da ja “razre{uva” Duma na denot koga vo klubot na pratenici, ~etvoricata lideri imaa sredba za izmenite na Ustavot so koi VMRO – DPMNE planira da obezbedi nezavisno sudstvo i da go trgne ministerot za pravda od ~lenstvoto vo Republi~kiot sudski sovet. Na sedumdeset i tri godi{niot Manevski, ova ne mu e prv ministerski mandat – toj bil minister za pravosudstvo i uprava i vo Socijalisti~ka Republika Makedonija, vo periodot od 1986 do 1991 godina.


20.04.2010

FOKUS  Haosot koj {to nastana poradi nekolkudnevniot prekin na aviosoobra}ajot niz Evropa, ostavi milioni lu|e od celiot svet niz aerodromite. Ovaa dosega nevidena situacija, iako predizvika ogromni {teti na aviokompaniite, se o~ekuva da ima i nekoi pozitivni efekti: zbli`uvawe na lu|eto, zapoznavawe na drugi lu|e i soo~uvawe so razli~ni ~ove~ki sudbini.

7

 SE NORMALIZIRA AVIOSOOBRA]AJOT

AVIOKOMPANIITE KNI@AT ZAGUBI OD DVE MILIJARDI EVRA

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

vetot se normalizira otkako vulkanska pra{ina od Island napravi totalen haos vo aviosoobra}ajot vo Evropa. Aerodromite eden po eden se otvoraat, a milionite patnici koi ostanaa zaglaveni po aerodromite, kone~no se vra}aat doma. Edna od pri~inite za vra}awe vo normala, osven stabiliraweto so pra{inata, e i pritisokot {to aviokompaniite go vr{ea izminative denovi vrz svoite vladi i Evropskata komisija deka rokot za zatvoraweto e premnogu dolg. Ministrite za transport na zemjite-~lenki na EU v~era preku videokonferencija }e raspravaat za posledicite od ovaa situacija i eventualnite alternativi za vozdu{niot soobra}aj. Od prekinot na aviosoobra}ajot vo Evropa, direkno bea zateknati nad osum milioni patnici. Dosega{nata {teta na avioindustrijata se procenuva na dve milijardi dolari. Se o~ekuva prekinot na aviosoobra}ajot niz Evropa, da bide najgolem finansiski {ok za avioindustrijata. Prethodno, kako rezultat na epidemijata na napadot na Svetskiot trgovski centar vo Wujork na 11 septemvri, epidemijata na SARS vo 2004 godina, kako i naftenata kriza vo 2008 godina, aviokompaniite pretrpea {teti od 50 milijardi dolari. Ovoj udar za aviokompaniite dojde vo vreme koga tie s$ u{te bea na stakleni noze i bavno se oporavuvaa od vlo{enite finansiski rezultati, kako rezultat na finansiskata kriza. Pred da se slu~i haosot vo aviosoobra}ajot za godinava ekspertite predviduvaat deka avioindustrijata }e pretrpi zagubi od 2,8 milijardi dolari, {to sepak }e bide zna~itelno pomalku od minatata godina, koga zabele`aa vkupna zaguba od 9,4 milijardi dolari.

S

SE OTVORIJA DEL OD AERODROMITE Oblakot od pepel od vulkanot vo Island v~era s$ u{te gi blokira{e letovite od Evropa kon Skopje i obratno. Na skopskiot aerodrom Alek-

sandar Veliki v~era ima{e poletuvawe samo kon Zagreb na aviokompanijata Kroacija erlajns. Ostanatite predvideni letovi se odlo`uvaat, a aerodromoskite slu`bi nemaat informacii dali }e se realiziraat. Vo planot za letawe na skopskiot aerodrom za deneska e predvideno poletuvawe kon Brisel, Dizeldorf, Istanbul, Praga, Viena, Budimpe{ta, Qubqana i Zagreb. NAMESTO U@IVAWE, HAOS VO MILANO Prvite asocijacii koi vi doa|aat koga }e go slu{nete zborot Milano se fudbal, moda, avtomobili, dizajn i glamur. Doterani lu|e, oble~eni po najnovite modni trendovi, fudbalski fanatici, qubiteli na avtomobilite. Site sakaat da potro{at {to e mno`no podolgo vreme vo ovoj italijanski grad, da poglednat nekoj fudbalski natprevar, da napravat dobar {oping ili ednostavno da u`ivaat vo italjanskiot kreativen centar. Me|utoa deka s$ e relativno, poka`a mojata prva poseta na ovoj grad na 17april, koga Milano go do`iveav kako grad na iljadnici zalo`nici od celiot svet, koi na sekoj mo`en na~in se obiduvaa da zaminat od gradot i {to pobrgu da si otidam doma. Ne gi interesira{e nitu fudbalot, nitu modata, nitu avtomobilite. Umorni, nervozni, nenaspani, gi proveruvaa site mo`ni opcii na alternativen prevoz, otkako utrinata Me|unarodniot aerodrom, poradi vulkanskiot oblak gi otka`a site letovi kon svetot. @elezni~kata stanica vo gradot kako nikoga{ dosega be{e prepolna so lu|e koi vo dolgite koloni o~ajno baraa karti do doma. Vo Milano izminatiot vikend se odr`uvaa mnogu va`ni nastani, me|u koi i Saemot za mebel koj {to go posetija eden milion lu|e. Vedna{ po vesta deka aerodromot e zatvoren, hotelite vo gradot i okolinata bea prepolneti. Tie {to ne najdoa soba ostanaa na ulica. POA\AWE Trgnavme kon aerodromot, na-

8

milioni patnici ostanaa zaglaveni po aerodromite {irum svetot

2

milijardi evra se zagubite na aviokompaniite devaj}i se deka letot za Rim, a potoa za Belgrad ne e otka`an bidej}i oblakot s$ u{te go nema{e pokrieno neboto nad ovie zemji. Aerodromot go zateknavme polu prazen. Otidovme do {alterot na Eritalija da gi bukirame kartite i tamu ja dobivme vesta deka aerodromot }e bide zatvoren vo narednite dva dena. “Nema potreba da gi prebukirate kartite za nekoj od narednite denovi. Hotelite vo gradot ve}e se ispolneti, pa zatoa e najdobro da se upatite kon `elezni~kata i tamu da se obidete da najdete bileti za doma. Toa im go vikame na site patnici, avionite te{ko deka }e poletaat vo narednite nekolku denovi”, ni rekoa na {alterot. Otidovme kon `elezni~kata stanica. Istata pove}e nalikuva{e na kamp na emigranti, otkolku na `elezni~ka. Iljadnici lu|e go baraa patot do svoite domovi. Del od patnicite uporno ~ekaa vo kolonite da dojdat do bileti, a golem del se otka`aa i spieja vrz kuferite ~ekaj}i da se is~isti mete`ot. Patnicite koi doa|aa od nekoi od evropskite metropoli bea vo najlo{a polo`ba. Kartite za Viena, Brisel, Amsterdam, London, bea prodadeni za tri dena odnapred,. @elezni~kata stanica vo Milano denta be{e neverojaten miks na bogati i siroma{ni lu|e. Nema{e VIP salon, nema{e poseben tretman, nema{e “vrski”. Lu|e oble~eni vo “armani”, ~ekaa red zaedno so mladite studenti i fudbalski naviva~i koi do{le vo gradot da se zabavuvaat. Site imaa

zaedni~ka tema na razgovor. Ne se zboruva{e za biznis, nitu za zabava, tuku site zboruvaa za sopstvenite maki, kade bile, {to s$ }e propu{tat so toa deka ne se doma. PAT ZA “JUGOSLAVIJA” Posle ~etiri~asovna borba vo kolonata uspeavme da kupime karta za voz do Belgrad, preku Venecija. Radosni {to }e stigneme barem do Belgrad. “Ako uspeeme da stigneme do Belgrad e isto kako da stigneme doma”. Sre}ni {to } e ~ekame u{te samo tri ~asa do trgnuvawe, sednavme vo eden restoran na `elezni~kata zateknuvaj}i neverojatna gletka. Se ka~uvame vo prepolniot voz za Venecija. “Imavme golema sre}a {to patuvavme za Balkanot, pa nema{e tolku golem broj na patnici. Vo drug slu~aj sigurno na `elezni~kata }e treba{e da ostaneme u{te najmalku 24 ~asa”. Se ka~ivme vo italijanskiot voz do Venecija, koj na lik, osven {to be{e ~ist, ne se razlikuva{e mnogu od na{ite vozovi (patnici ~ii mileni~iwa {etaa niz vozot izvr{uvaj}i gi svoite fiziolo{ki potrebi nasekade, nedostiga{e u{te nekoj so koko{ki i }e si pomislev deka ne patuvam od Milano za Venecija, tuku od Bitola za Skopje). Dojde i kondukterot koj {to se obide da zaraboti 50 evra, sakaj}i da ni napi{e globa bidej}i ne sme gi bukirale kartite vo celiot toj haos na `elezni~kata. Posle nekolku minutno ubeduvawe na “makedonski na~in” uspeavme da se spasime od visokata kazna. “Kolku i da zvu~i apstraktno, sepak, mislam deka erupcijata na vulkanot i blokadata na aviosoobra}ajot vo Evropa se slu~i so pri~ina. Pod vlijanie na tehnologijata i brziot razvoj, lu|eto tolku zdivea {to ja zaboravija vrednosta na toa da se bide so lu|eto. Site patuvame so avioni, podeleni vo razli~ni klasi, komunicirame preku Fejsbuk i Skajp so svoite partneri. Avionite se tolku brzi {to ednostavno ja nemaat istata magija kako vozovite. Vo tendencijata da bideme {to e mo`no poefikasni i pobrzo da

 @elezni~kata stanica vo Milano be{e prepolna so lu|e koi o~ajni, vo dolgi koloni baraa karti. Vikendov vo Milano se odr`uvaa golem broj va`ni nastani, me|u koi samo na Saemot za mebel ima{e milion lu|e

 Golem del od patnicite koi {to patuvaa kon evropskite metropoli, kupija bileti za nekoj od narednite denovi. Onie koi imaa sre}a uspeaja da rezerviraat soba niz prepolnite hoteli vo Milano, a golem del od lu|eto ostanaa da spijat na `elezni~kata stanica vrz svoite kuferi gi zavr{ime obvrskite, ednostavno zaboravivme na pridobivkite od `ivata komunikacija. ”, ni re~e Ukrainkata Aleksandra, glaven i odgovren urednik na magazin za mebel i dizajn od Kiev. Vozej}i se na dolgiot pat do Belgrad ima{e vreme i da se zapra{ame, kolku inspiracija sme izgubile dodeka sme se trkale so vremeto. Dovolno e samo da se prisetime kolku knigi se napi{ani kako rezultat na tie dolgi patuvawa. Tamu se sozdadeni i golem broj na va`ni prijatelstva, koj slu~ajniot patnik posle izleguvaweto od vozot so sebe gi nosi niz celiot `ivot. Haosot koj {to nastana

kako rezultat na nekolkudnevniot prekin na aviosoobra}ajot niz Evropa, zatekna milioni lu|e od celiot svet niz aerodromite. Ovaa dosega nevidena situacija barem malku }e go vrati balansot na zapoznavawe na drugi lu|e i soo~uvawe so razli~ni ~ove~ki sudbini. . Patot od Milano do Skopje trae{e 38 ~asa. Za toa vreme sretnavme desetici lu|e, od desetici razli~ni dr`avi, so u{te tolku razli~ni prikazni. Od celoto maltretirawe i izgubenite pari i vreme, sepak, golem broj od “zalo`nicite”, doma }e se vratat pobogati. Ne so pari tuku so prijateli.


20.04.2010

VESTI IVANOV: VA@NO E RUSIJA ITNO DA GO VRATI KLIRIN[KIOT DOLG retsedatelot \orge Ivanov planira da u~estvuva na ekonomskiot samit {to }e se odr`i vo juni godinava vo Sankt Petersburg, so cel da pridonese za zajaknuvawe na ekonomskite odnosi me|u Makedonija i ruskata federacija, osobeno vo energetskiot sektor, soobra}ajot, grade`ni{tvoto i turizmot. “Mnogu e zna~ajno zaokru-`uvaweto na procesot na regulirawe na klirin{kiot dolg. Na{a `elba e dogovorot da se potpi{e {to poitno”, izjavi Ivanov vo intervjuto za ruskata

P

SE PRODAVA ZEMJI[TE KAJ BOGORODICA ZA TRGOVSKI CENTAR

inisterstvoto za transport raspi{a oglas za javno naddavawe za otu|uvawe na dr`avno grade`no zemji{te kaj grani~niot premin Bogorodica, nameneto za izgradba na trgovski centar. “Predmet na javno naddavawe e grade`na parcela so povr{ina od 23.088 kvadratni metri. Pravo na u~estvo imaat fizi~ki i pravni lica, dr`avjani na Republika Makedonija”, soop{ti Ministerstvoto. Po~etnata cena na javnoto naddavawe iznesuva 2.000 denari po kvadraten metar. Prijavite za u~estvo mo`at da se dostavat najdocna do 20 maj, a naddavaweto }e se odr`i na 31 maj godinava vo prostoriite na Ministerstvoto.

M

MITREVSKI STANA V.D. PRETSEDATEL NA SSM o nekolkudnevni previrawa, @ivko Mitrevski v~era ja prezede funkcijata v.d. pretsedatel na Sojuzot na sindikatite na Makedonija. Toj sedna vo foteljata na dosega{niot pretsedatel, Van~o Muratovski, koj do posleden moment ja ~uva{e tvrdej}i deka smenata e nezakonska. Mitrevski, po primopredavaweto najavi deka e otvoren za sorabotka so site, duri i so tie koi ne ja poddr`ale inicijativata za smena na Muratovski. Za idnata sreda najavi sednica na Pretsedatelstvoto na SSM, na koja }e se razgleduvaat pove}e aktuelni pra{awa od oblasta na kolektivnoto rabotewe i utvrduvaweto na reprezentativnosta na sindikatot soglasno najnovite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za rabotni odnosi. Eden od prioritetite {to }e se re{avaat vo sledniot period }e bidat i problemite vo finansiskoto rabotewe na SSM i zapo~nuvawe kampawa za povikuvawe na ~lenovite, posebno na onie od privatniot sektor, za za~lenuvawe po sindikati.

P

MO@E DA SE APLICIRA ZA PREKUGRANI^NI PROEKTI bjaven e vtoriot javen povik za proekti za prekugrani~na sorabotka so Albanija, soop{ti v~era ministerot za lokalna samouprava, Musa Xaferi. Javniot povik }e bide otvoren slednite tri meseci, do 19 juli. “Sorabotka, razvoj i pove}e mo`nosti za site e porakata {to ja upatuvam do potencijalnite nositeli na proektite. Gi povikuvam da apliciraat i da bidat del od evropskata idnina na svojata dr`ava”, re~e Xaferi. Proektite }e bidat finansirani so pari od evropskite pretpristapni fondovi. Na raspolagawe se 3,5 milioni evra, od koi 2,2 milioni se za Makedonija, a 1,3 za Albanija. Predlozite treba da se odnesuvaat na tri oblasti - ekonomski razvoj so akcent na turizmot, odr`liv razvoj na `ivotnata sredina i socijalna kohezija i kulturna razmena.

O

GOLEM INTERES VO ARM ZA EVTINI STANOVI kolu 4.300 pripadnici na ARM go poddr`ale proektot “ARM moj vistinski dom” koj treba da im go re{i stanbenoto pra{awe, informira Ministerstvoto za odbrana. Ministerot Zoran Kowanovski gi informira{e pripadnicite na ARM deka ovoj proekt predviduva tie samite da si go kupat stanot, za {to } e potpi{at dogovor so Javnoto stanbeno pretprijatie i bankata-finansier.

O

novinska agencija ITAR TASS. Toj najavi deka vladata ja razgleduva mo`nosta za dopolnitelna liberalizacija na viznata politika za gra|anite od Rusija za vlez i tranzit niz Makedonija. Spored nego, ova pozitivno }e se odrazi na ekonomskata, nau~no-tehni~kata, turisti~kata i drugite vidovi sorabotka me|u dvete zemji.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

“Toj odnos ne mo`e da bide promenet vo idnina od nitu edna vlada. Standardite i kvalitetot na stanovite se utvrdeni spored zaedni~ki definirani normativi. Edna od osnovnite celi na ovoj proekt e da dobiete isklu~itelno kvalitetni stanovi po isklu~itelno niski ceni”, im napi{a Kowanovski na vojnicite. Najgolem del od lokaciite se vo neposredna blizina na centralnite gradski podra~ja.

O

G

L

A

S

9


10 20.04.2010  Makedonija ima energetski potencijal, ama nikako da najde investitori za izgradba na elektranite {to za nas “`ivot zna~at”. Dali na povidok e realizacija na krucijalniot energetski proekt - ^ebren i Gali{te, prvi~no }e se znae za mesec i polovina. KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ma zainteresirani kompanii za izgradba na dvete najgolemi hidrocentrali vo zemjava, ^ebren i Gali{te, otkriva prviot ~ovek na Me|unarodnata finansiska korporacija ( IFC), Xovani Daniele, ekskluzivno za “Kapital”. Toj se nadeva deka do krajot na maj, u{te pove}e }e se zgolemi brojot na zainteresirani kompanii, koi navistina }e izdr`at do kraj. “Ima zainteresirani kompanii. Ve}e mnogumina seriozno go razgleduvaat proektot. Timot naporno raboti. Se obiduvaat da ja zavr{at analizata na proektot. Nie

I

OP[TESTVO

 ME\UNARODNIOT KONSULTANT IFC DAVA POZITIVNI VIBRACII

IMA INTERES ZA ^EBREN I GALI[TE

se nadevame deka }e mo`eme da go pro{irime brojot na u~esnici na tenderot {to }e bide golem uspeh i za Vladata i za Makedonija, bidej} i na{a uloga vo procesot i pri~inata zo{to IFC e vklu~ena ovde, e da se obide da go zgolemi brojot na investitori”, istaknuva Daniele. Ova gi podgreva nade`ite dotolku pove}e {to pove} e od 20 godini Makedonija ~eka na izgradbata na ovie dve krucijalni hidrocentrali za energetskiot sistem. Od Vladata objasnuvat deka ostanatiot mesec i polovina, koga istekuva rokot za prijavuvawe interes na potencijalnite koncesioneri, }e go iskoristat zaedno so anga`iraniot me|unaroden konsultatnt IFC, podobro da gi sogledaat problemite i K

O

700

hidrocentrali dosega najzainteresirani bea avstriskata Verbund, germanskata RVE i italijanskata ENEL. KOJ E INTERESOT NA DR@AVATA ZA REALIZACIJA NA ENERGETSKITE PROEKTI? Praktikata poznava dve mo`nosti za realizacija na infrastrukturnite proekti. Ili dr`avata sama, so sopstveni sredstva da gradi energetski i proekti od patnata infrastruktura, ili pak, realizacijata da ja doveri na stranski investitor. Javnoprivatnite partnerstva (JPP) vo mnogu zemji se klu~en instrument za realizacija na krucijalnite infrastrukturni proekti. Odlukata na zemjite da pristapat kon modelot na javno-privatno partnerstvo proizleguva ottamu {to namesto dr`avata

milioni evra ~ini izgradbata na ^ebren i Gali{te

mo`nostite za iznao|awe investitor za hidrocentralite na Crna Reka kaj Debar, vredni 700 milioni evra. Se predviduva hidrocentralite ?ebren i Gali{te da vlezat vo pogon najmnogu za devet godini, a vremeto potrebno za nivna izgradba e osum godini. Za realizacija na ovie hidrocentrali, dosega Vladata raspi{a ~etiri tenderi, od koi dva propadnaa, a dva bea odlo`eni. Vo celiot proekt, dr`avata }e vleze so vlog na HEC Tikve{ i na zemji{teto kade {to treba da se gradi. Vo trka za izgradbata na ovie M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

nepotrebno da se zadol`uva so krediti so visoki kamati, preku JPP mo`e da se obezbedi mnogu poednostaven na~in da se realiziraat golemite infrastrukturni proekti. Ako dr`avata, vo slu~ajov Makedonija, odlu~i sama gi gradi strate{kite energetski kapaciteti, toa zna~i deka vo celost stopanisuva so objektot i gi u`iva site benefiti od toa, i namesto dr`avata da bide organizator na celiot proekt, taa samo se javuva vo uloga na kontrolor i regulator. Od druga strana, ako Makedonija bara koncesioner, odnosno odi vo javno-privatno partnerstvo, toa zna~i deka namesto dr`avata, privatniot partner go finansira i gradi proektot, so pravo da stopanisuva so nego najmnogu do 30 godini, zavisno od dogovorot. Po toj period, koncesionerot & go vra}a proektot na dr`avata. Ministerot za finasii, Zoran Stavreski, na internet-stranicata na Vladata objasnuva deka, pogre{no e misleweto na javnosta deka koncesionerot vlo`uva sopstveni pari za realizacija na proektite. ”Finansiraweto na proektite e delumno od privatniot sektor (sopstveni ili kreditni sredstva), a ~esto i preku slo`eni dogovori vo koi participiraat nekolku investitori. Sopstvenoto u~estvo vo najgolem broj slu~ai se dvi`i me|u 10% i 20%. Privatniot sektor ima dominantna uloga vo dizajniraweto, proektiraweto, izgradbata, rekonstrukcijata, odr`uvaweto, finansiraweto i upravuvaweto so proektot, dodeka javniot sektor vo osnova se A

S

fokusira na definirawe na osnovnite celi {to }e se postignat, pred s$, kvalitetot na uslugite i nivnite ceni”, pi{uva Stavreski. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, neodamna vo intervju za “Kapital” izjavi deka za pogolemite hidroelektrani e neophodno da se bara koncesioner. Energetskite eksperti, pak, u{te pred edna godina pora~uvaa deka za pomalite hidrocentrali nikako ne treba da se baraat stranski invetitori, naprotiv, dr`avata sama treba da gi gradi. Eden od izgotvuva~ite na energetskata strategija na Makedonija vo slednite 20 godini, akademikot Tome Bo{evski, objasnuva koi se prednostite za dr`avata da bide nositel na ovoj proekt.“Ne se raboti za golemi pari i ELEM ima sila da go napravi toa. Na primer, HEC Bo{kov Most mnogu poekonomi~no e sami da ja gradime. Akumulacijata Lukovo Pole, pak, }e gi opslu`uva postoe~kite HEC Vrutok, Raven i Vrben so voda. Ovie proekti ne treba da se ottu|uvaat, zatoa {to se so dolg vek na eksploatacija, a vodata nema cena koga eden den }e ja nemame”, veli Bo{evski.Vladata pred tri meseci ja anga`ira{e finansiskata korporacija IFC da & pomogne da go spasi proektot ^ebren i Gali{te. Za sto iljadi evra, me|unarodnata IFC, koja e del od Svetka banka }e ja sovetuva i }e & pomogne na vlasta da podgotvi i da implementiraat otvorena i transparentna tenderska procedura za javniot oglas.


20.04.2010

OP[TESTVO MOST STARTUVA PROEKT ZA ODGOVORNA I KOOPERATIVNA LOKALNA SAMOUPRAVA o potpi{uvawe na Memorandum za sorabotka, gra|anskata asocijacija MOST i op{tinite [tip, Gostivar, Debarca, Oslomej, Kriva Palanka i Mogila, oficijalno go zapo~naa proektot za odgovorna, transparentna i kooperativna lokalna samouprava, zapo~nat vo fevruari ovaa godina. Celta e da se obezbedi pogolemo informirawe na gra|anite za nivnite pretstavnici vo op{tinite, za

S

procesot na javnite nabavki i pogolemo vklu~uvawe na gra|anite vo donesuvaweto odluki i kreirawe politiki. "Iznenaduva podatokot deka 80% od gra|anite ne gi znaat sovetnicite vo op{tinite, nitu pak znaat koj sovetnik gi zastapuva nivnite prava i interesi", re~e izvr{niot direktor na MOST, Darko Aleksov. Co cel da se sozdade kanal za dvonaso~na komunikacija pome|u op{tinata

TRIBINA ZA KRIVI^NITE DELA ZA PRIVATIZACIJATA

P

PO^NAA USOGLASUVAWATA ZA USTAVNITE IZMENI

abotnata grupa sostavena od pretstavnici na VMRO-DPMNE, SDSM, DUI i na Nova demokratija v~era go odr`a prviot sostanok posveten na predlog- izmenite na Ustavot. Na sostanokot prisustvuvaa Gordana Jankuloska i pratenicite Aleksandar Spasenovski i Blagorodna Duli} od VMRO-DPMNE, SDSM ja pretstavuva{e Renata Trenevska-Deskovska, DUI Adnan Ja{ari i Blerim Bexeti, a Nova demokratija Osman Kadriu i Xemali Saiti.Pokraj predlogot na VMRODPMNE za ustavni izmeni vo delot na Sudskiot sovet, rabotnata grupa treba da gi razgleda i barawata na DUI i na ND (okolu koi se krena najgolema vreva) za odlu~uvawe so #Badenterov princip” vo Ustavniot sud i pri usvojuvaweto na buxetot na dr`avata i izglasuvaweto na vladata, kako i barawata na SDSM za donesuvawe na amandman za nezastaruvawe na krivi~nite dela povrzani so privatizacijata.

R

POROTNICITE GO PREKINAA BOJKOTOT NA SUDEWATA

udiite porotnici go prekinaa bojkotot i se vratija na rabota na sudewata vo Osnovniot sud Skopje 1 i vo Osnovniot sud Skopje 2. Bojkotot e staven vo ednomese~no miruvawe po dene{nata sredba na ~lenovi na Inicijativniot odbor na sudiite porotnici so pretsedatelite na dvata skopski suda, otkako im be{e veteno deka }e im bide zgolemen dnevniot nadomest za nivnoto anga`irawe od 125 na 250 denari. "Dobivme vetuvawa da se prodol`i intenzivno so pregovarawe so Ministerstvoto za pravda za potpolno ispolnuvawe na na{eto barawe za nadomestokot na sudii porotnici da bide 500 denari. Se soglasivme da go stavime vo miruvawe bojkotot za eden mesec. Ako do toga{ ne se ispolni i vtoriot i najbiten del od na{ite barawa - zgolemuvawe na starosnata granica od 60 na 64-godi{na vozrast toga{ povtorno }e go aktivirame bojkotot", izjavi sudijata porotnik Branislava Janevska, ~len na Inicijativniot odbor.

S

i gra|anite, zdru`enieto MOST, na sekoi {est meseci }e gi objavuva podatocite za rabotata na op{tinite i rabotata na sovetnicite, nivnata vklu~enost i inicijativnost. "So zgolemuvawe na transparentnosta, sovetnicite }e stanat poodgovorni, poaktivni i poseriozno }e ja izvr{uvaat svojata rabota", re~e Arsen~o Aleksovski, gradona~olnik na op{tina Kriva Palanka.

K

redlog-amandmanot na pretsedatelot na SDSM Branko Crvenkovski za izmena na Ustavot vo delot za nezastaruvawe na krivi~nite dela povrzani so privatizacijata e politi~ki marketing, pravno neizdr`an i neostvarliv poradi principot na zakonitost, bidej}i makedonskoto kazneno zakonodavstvo ne go poznava terminot „zastaruvawe na krivi~na odgovornost”. Edinstveno mo`e da zastari goneweto ili izvr{uvaweto na kaznata za krivi~no delo.Ova e glavniot zaklu~ok na tribinata na tema „Opravdanosta na Predlog-amandmanot na Ustavot na RM za nezastaruvawe na krivi~nite dela povrzani so privatizacijata”, organizirana od Institutot Pavel [atev. Za profesorot Vlado Popovski baraweto na pretsedatelot na SDSM ima pove}e marketin{ki politi~ki karakter otkolku pravna izdr`anost. Toj pra{a zo{to dosega ni Obvinitelstvoto, ni sudovite ne se osudija da se vpu{tat vo proverkata na privatizacijata vo periodot koga tie dela ne bea zastareni.

N:

N:

[PANSKIOT MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI VO POSETA NA MAKEDONIJA

O

M

E

panskiot minister za nadvore{ni raboti Migel Anhel Moratinos deneska e vo bilateralna poseta na Makedonija. Toj vo zemjava pristigna v~era, a doa|a so dvojna funkcija, kako minister za nadvore{ni raboti na [panija i kako pretsedatel na Sovetot na Ministri na Evropskata unija. [efot na diplomatijata na [panija - aktuelniot pretsedava~ so EU, pokraj so svojot doma}

[

R

C

I

J

A

L

E

N

in ministerot za nadvore{ni raboti na Makedonija Antonio Milo{oski, }e se sretne i so pretsedatelot \orge Ivanov, premierot Nikola Gruevski, vicepremierot za evropski pra{awa Vasko Naumovski, kako i so pratenici vo Sobranieto. Na sredbite }e se razgovara za napredokot na Makedonija vo evrointegrativniot proces, i za mo`nostite za po~nuvawe na pristapnite pregovori so EU.

O

G

L

A

S

11


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


20.04.2010

KOMENTARI I ANALIZI

13

 KOMENTAR PEKI! kone~no se slu~i apsewe na site onie koi zemaa mito za dobivawe invalidska penzija. Vklu~itelno i lekarite. Ako se potvrdi deka se vinovni so pravo }e va`i narodnata „[to si poseale, toa }e si `neat”. Iako lekarite bombasti~no, vo beli mantili, bea uapseni na svoite rabotni mesta, za pofalba e {to kone~no se prezede ne{to za spre~uvawe na ovoj organiziran kriminal koj cveta u{te od osumdesettite godini. I sega nekoj }e bara milion pri~ini zo{to tokmu vo ovoj period se apsat lekarite no, sepak, fakt e deka so ovie apsewa se pravi obid za sosekuvawe na edna dolga i opasna metastaza na korupcija vo zdravstvoto. Metastaza koja so godini, so decenii se tolerira i e javna tajna. Toa najdobro go znaat mnoguminata koi iako gi ispolnuvale uslovite za invalidska penzija, poradi plitkiot xeb ne uepeale da dojdat do ona {to im sleduva. I obratno, koj mo`el da podma~ka, lesno doa|al do "sigurna" starost. Dokolku se doka`e deka se vinovni, ovie lekari

I

i ~lenovi na komisiite za invalidski penzii u{te pove}e }e go izbrukaat i onaka katastrofalnoto zdravstvo vo Makedonija. Kade nema medicinski aparati, kade te{ko se doa|a do

ALEKSANDRA A LEKSANDRA SMILESKA ssmileska@kapital.com.mk smi m les eska@ a@ @kap appita tal.c .com. o .mk

potrebnite lekovi, pa ni penzija ne mo`at da zemat onie koi navistina se invalidi. Korupcijata kaj belite mantili ne e nova rabota, no redno vreme e da se sose~e. Ostanuva samo dilemata dali i ovaa, edna od mnogute, spektakularna akcija na MVR nare~ena „Metastaza” }e zavr{i kako i nekoi drugi vo koi uapsenite eden po eden se osloboduvaa bez dokazi?

SEKOE RADUVAWE IMA KRAJ! aman kompaniite se "okura`ija" deka dr`avata misli na niv koga go poevtini transportot na gasot za re~isi 40%, ne pominaa 20 dena, a Regulatornata komisija za energetika im go skrati zadovolstvoto - go poskape ovoj energens za pet denari, {to, vsu{nost, zna~i poskapuvawe od 22%. Ako se znae deka 30ina firmi, poto~no najgolemite makedonski izvoznici, dominantno rabotat na gas, se otslikuva zastra{uva~kata slika vo stopanstvoto inicirana od poslednoto poskapuvawe na cenata na prirodniot gas. Vo vreme koga krizata ne e zavr{ena i koga kompaniite maka ma~at da go odr`at proizvodstvoto, a vo isto vreme da bidat i konkurentni na stranskite pazari, i da investiraat vo sopstvenite pogoni, regulatorite im ja isekoa grankata na koja {to sedat so povisoka cena na gasot za 22%. I sega, kako kompaniite }e izlezat na kraj? Da gi zaprat investiciite, da “skratat” na vrabotenite, da go namaluvaat proizvodstvoto ili gr~evito da se borat na pazarot, kako i dosega, edvaj obezbeduvaj}

T

i konkurentnost na evropskite pazari? Skapi energensi-skapi proizvodi. Kompaniite jasno uka`uvaat deka namalenite transportni tro{oci za gasot se nezna~itelni

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

vo sporedba so maloproda`nata cena {to ja pla}aat, no koj da gi ~ue? Makpetrol si bara povisoka cena za gasot, Regulatornata Komisija ja presmetuva i objavuva, kompaniite se pred svr{en ~in, a vladata mol~i. Mo`ebi cenata na gasot e edna od antikriznite merki so koja vladata treba vedna{ da se zafati?! Vo sprotivno makedonskata ekonomija u{te dolgo nema da izleze od recesijata.

akedonskata ekonomija i politikite koi ja upravu vaat vlegu vaat vo kriti~na faza. Prostorot koj s$ pove}e se stesnuva bara brzi re{enija koi mo`at da go ubla`at padot ili da proizvedat dramati~en razvoj so dalekuse`ni posledici. Izborot treba da zapo~ne so finansiskiot pazar. Padot na kamatite vo prviot kvartal od 2010 godina ne gi stimulira{e bankite da go zgolemat kreditiraweto. Za niv rizicite vo makedonskata ekonomija s$ u{te se visoki. Tie se primarno vodeni od podatokot za pad na industrijata od 13%. Kade e logikata bankite da gi naso~at plasmanite od obvrznici i blagajni~ki zapisi so sigurna dobivka od 5-6,5% kon kompaniite koi te{ko obezbeduvaat likvidnost? Edn os tavn o ne pos toi. NBM ne pritiska vrz cenite na pazarot bidej} i znae deka buxetskiot deficit i neproduktivnata potro{uva~ka ne se kontrolirani. Zatoa s$ u{te gi dr`i visoko kamatite na blagajni~kite zapisi. Od druga strana, signalite od trgovskata smetka povtorno zagri`uvaat. Deficitot se prodlabo~uva, a tekovniot bilans nema {ansi da se podobri poradi otsustvo na stranski direktni investicii (SDI), portfolio-inves ticii, krediti i nisko nivo na doznaki od s trans tvo. Jasno e deka centralnata banka posakuva aran`man so MMF, no vladata od nego bega kako od |avol. Spiralata koja e kreirana bara anticiklus, no nikoj nema sila da go zapo~ne. Makedoni ja se soo~u va so t.n. “domino efekt”. Toj zapo~na so inicijaln o isfrlu vawe na stopanskite subjekti od pazarot na kapital, koj preku zadol`u vawe ja monopolizira{e dr`avata. Ova be{e nedovolno da gi

M

FLIPER finansira s$ pogolemite buxetski tro{oci. Deficitot bara{e voveduvawe lista merki, ~ija cel be{e da se dojde do sekoja slobodna likvidnost na kompaniite. Zajaknata kaznena politika, brojni kontroli, zadol`itelni licencirawa, zgolemena akciza na naftenite derivati. Povtorno nedovolno. Mora{e da sleduva soodvetno reterirawe kaj del od kaznite bidej}i od “mrtov” subjekt ne mo`e da se dobie ni{to, pa podobro e da se ostavi da vegetira. Sleduva{e tretiot ~ekor, koj zna~e{e odlo`uvawe na obvrskite od dr`avata kon kompaniite i mnogu ograni~eno vra}awe na DDV. Ovaa politika e krajn o o pasna bid ej}i direktn o ja naru{u va likvidnosta na kompaniite. Vo maj 2009 godina vo "Kapital" napi{av deka nelikvidnosta }e stane glaven problem vo na{ata ekonomija. Posakuvav da gre{am, no site merki koi sleduvaa neizbe`no vodea kon prodlabo~uvawe na problemot. Vo celiot normalen biznis-svet aktivnosta na kompaniite zavr{uva so fakturirawe na proizvodot ili uslugata. Sekade, osven kaj nas. Vo Makedonija glavnata aktivn os t na kompaniite zapo~nu va po fakturiraweto. Top-listata na zagri`uva~ki tendencii prodol`u va so sos tojbata vo koja se nao|aat Fondot za zdravstvo so 50 milioni evra deficit i penziskiot fond, ~i j deficit stigna do neverojatnite 220 milioni evra. Mese~noto kreirawe n ovi d e ficiti samo ja prodlabo~uva krizata vo fondovite. Proektot brutoplata se poka`a nedovolen bidej}i sekoe slabeewe na ekonomijata vlijae i vrz prilivite. Panikata e evidentna i kako fliper odi od edno kon drugo kratewe na tro{ocite. Predmet be{e privatniot zdravstven sektor, kapitacijata,

ograni~uvawata vo dogovorite. Slede{e kaznuvawe na neprofitabilnite kliniki i nivnite menaxeri, odlo`uvawe na del od investiciite, namaluvawe na koli~estvoto lekovi po aptekite. Uslovite diktiraat odredeni rezovi, no otsustvuvaat plan i s trategi ja. Pra{aweto koe se postavuva e: {to e sledno i dali ima kraj? Makedonskata vlada na raspolagawe realno ima samo dve opcii. Prvata o pci ja e da prodol`i da kreira deficiti koi bi gi finansirale preku doma{no zadol`uvawe. Korist }e imaat delumno samo bankite koi mora da izlezat so soodvetni re{enija i kon kompaniite. Vakvata politika }e n$ pribli`uva kon rabot na neizvesnosta. Alternativata, eventualno na kratok rok, bi mo`ela da bide u{te edna emisija na evroobvrznica, no cenata e previsoka i kratkoro~na. Vtorata opcija direktno zavisi od mo`n os ta i podgotvenosta da se krati buxetskiot deficit preku namaluvawe na platite, vrabotuvawata, dogovorite na delo i sli~ni neproduktivni stavki. Procenkata direktno uslovuva dali vladata }e odi so o pcijata dogovor so MMF, koj ve}e ima lis ta na merki koi ni se poznati. Verojatno ne, bidej}i na toj na~in se ru{i celiot koncept na koj se zasnova ekonomskata politika na vladata. I kako {to e voobi~aeno na ovie prostori, najverojatno }e se odi na treta opcija, a ova zna~i odlo`u vawe na re{enieto. Prvo, }e se napravi procenka za visinata na realnite SDI koi }e dojdat. Sledno, }e se pritisne NBM, verojatno preku noviot guverner, da gi olabavi bankite da kreditiraat i na indirekten na~in da gi zgolemi prihodite. Vo me|uvreme }e se kalkulira so priliv od 40 milioni evra dividenda od Teleko-

RUBIN ZAREVSKI Konsultant za strate{ki menaxment me men axm x ent e i univerzitetski uuniiver errzit zi ets e ski kii docent ddoccent cent e

Dali vladata }e odi so opcijata dogovor so MMF, koj ve}e ima lista na merki koi ni se poznati? Verojatno ne, bidej}i na toj na~in se ru{i celiot koncept na koj se zasnova ekonomskata politika na vladata. I kako {to e voobi~aeno na ovie prostori, najverojatno }e se odi na treta opcija, a ova zna~i odlo`uvawe na re{enieto. Prvo, }e se napravi procenka za visinata na realnite SDI koi }e dojdat. Sledno, }e se pritisne NBM, verojatno preku noviot guverner, da gi olabavi bankite da kreditiraat i na indirekten na~in da gi zgolemi prihodite mot. Se razbira opcijata za proda`ba na minimum 10% od so ps tven os ta, koja bi im donela okolu 80 milioni evra, ne e isk lu~ena, duri ja smetam i za mnogu realna. Maj }e bide klu~en za ekonomskite politiki i trasirawe na idnite pati{ta na razvojot ili stagnacijata.


14 20.04.2010

FEQTON

FELJTON-11

“KAPITAL” PO^NA SO SERIJAL STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS -UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNATI BIZNIS -TEORETI^ARI VO TAA NASOKA.

SVETSKITE BIZNIS -LIDERI PROTIV KRIZATA: REKS TILERSON, EKSON MOBIL

NA RECESIJATA I PRKOSI SO NOVI INVESTICII  ”Opredelbata da tro{ime golemi pari za investicii za vreme na edna globalna kriza ja potencira na{ata sila nasproti konkurentite, koi {to napravija golemi kratewa na tro{ocite, reorganizacija i odlo`uvawe ili otka`uvawe na mnogu proekti. Nie re{ivme da igrame poinaku i da gi kapitalizirame mo`nostite {to gi otvora krizata”, veli {efot na najgolemata naftena kompanija na svetot IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

lobalnata recesija Ekson Mobil (Exxon Mobile) ja ~ine{e titulata: taa ve}e ne e najgolema kompanija vo svetot, tronot sega go prezede maloproda`niot sinxir Vol Mart (Wal-Mart).

G

Ekson isto taka ne ostvari rekordni profiti lani: dobivkata se prepolovi vo 2009 godina na 19,3 milijardi dolari, otkako proda`bite padnaa za pove}e od edna tretina. No, Ekson s$ u{te zarabotuva eden kup pari. Sumata od re~isi 20 milijardi dolari neto-profit e pogolema od bruto-doma{niot proizvod na edna cela dr`ava, kako {to e Makedonija, da re~eme. No, ona {to ja izdvojuva od ostanatite korporaciski giganti vo svetot e {to Ekson, i pokraj zna~itelniot pad na cenata na naftata za vreme na recesijata, veti deka }e gi zgolemi svoite investicii vo novi nafteni i gasni proekti slednite ~etiri godini, tro{ej}i za taa cel 150 milijardi dolari do 2015 godina. Samo lani, kompanijata izdvoi 27 milijardi dolari za investicii vo novi proekti. Glavniot izvr{en direktor na Ekson, Reks Tilerson, veli deka na makata se poznavaat junacite, odnosno te{kite vremiwa }e poka`at koja kompanija e pouspe{na. ”Na{ata opredelba da tro{ime golemi pari za investicii za vreme na edna globalna kriza ja potencira na{ata sila nasproti konkurentite, koi {to napravija golemi kratewa na tro{ocite, reorganizacija i odlo`uvawe ili otka`uvawe na mnogu proekti. Nie re{ivme da igrame poinaku i da gi kapitalizirame mo`nostite {to gi otvora krizata”, re~e Tilerson na godi{niot sostanok so analiti~arite na nafteniot biznis vo svetot. Minatiot dekemvri, Ekson se soglasi da plati 31 milijarda dolari vo akcii za EksTiOu Enerxi (XTO Energy), amerikanski proizvoditel na nafta i gas. So ovaa zdelka Ekson }e dobie posilna pozicija na doma{niot pazar za gas koj {to sekojdnevno raste vo SAD. Isto taka, Ekson ne se otka`uva od ponudata {to ja dade vo oktomvri za udel vo naftenoto pole Xubili vo Gana, Afrika, za koe {to vo naftenite industriski krugovi se veruva deka e del od novootkrienata naftena “`ica” {to se protega vo zapadna Afrika, od Siera Leone do Gana. Ekson se ponudi da plati ~etiri milijardi dolari za 24% udel vo Xubili, momentalno vo sopstvenost na Kosmos, nezavisna amerikanska kompanija za nafta, zad koja stoi investiciskiot fond Blekstoun (Blackstone). Me|utoa, proektot se iskomplicira zaradi protiveweto na vladata na Gana - dr`avnata Nacionalna naftena korporacija i samata saka da go kupi udelot, so poddr{ka na stranski partner.

 REKS TILERSON: “Na{ite biznis-planovi se napraveni na mnogu dolg ro A, toa {to sme sred privremena ekonomska kriza, nema voop{to da n$ pokoleba od ona {to sme go zacrtale kako razvoj na kompanijata za slednite 15-20 godini” BEZ OTPU[TAWA Nafteniot titan zaslu`i nekoi od negativnite kritiki {to gi dobi izminative godini, poradi incidentite kako {to be{e tankerskata nesre}a vo Aljaska, koga ogromna povr{ina od moreto se zagadi so isturenata nafta. Percepcijata kaj javnosta za golemite svetski nafteni kompanii e deka se “imperii na zloto” koi {to gi {titat interesite samo na svoite prebogati akcioneri i ne gi interesira ni{to drugo osven kako da napravat pove}e i pove}e milijardi dolari sekoja godina. Me|utoa, kako {to veli Xin Marks, konsultant i kolumnist vo “Biznisvik” (BusinessWeek): “Jas ne ja sakam Ekson zatoa {to napravi rekordni profiti vo 2008 godina, koga raste{e cenata na naftata. Ne, ne. Pri~inata poradi koja {to ja sakam ovaa kompanija e zatoa {to napravi edno brdo pari i narednata godina koga svetskata kriza dostigna kulminacija, a cenite na naftata bea prepoloveni. No, ~ekajte malku. Ako ja sakav Ekson zatoa {to zarabotuva tolku dobro i vo vreme na golema recesija, toga{ po taa logika treba da sakam i mnogu drugi golemi kompanii, zatoa {to i tie imaat odli~ni profiti. Proverete gi brojkite za Xonson i Xonson, Majkrosoft, Prokter i Gembl, Fajzer i ostanatite. Sekako, brojkite na site niv otidoa nadolu vo sporedba

so pretkriznite godini, no toa e normalno. Neli govorime za najlo{ata ekonomska kriza od Golemata depresija navamu? O~igledno nikoj ne im ka`al na ovie momci deka e kriza. Izgleda deka nim im odi dobro. No, sepak, tie se spravuvaat so krizata razli~no od Ekson. Tie pani~at. Tie pla~at. I tie re{ija deka vinovnici za krizata, me|u drugite, se i vrabotenite, pa po~naa da otpu{taat. No, ne i Ekson Mobil!”, veli Marks. I toa e to~no. Dodeka Fajzer otpu{ti 20.000 lu|e, IBM 7.800, Majkrosoft 5.000, Xonson i Xo-nson 1000 itn., Ekson ne otpu{ti nitu eden vraboten i pokraj prepolovuvaweto na svojata zarabotka. “S$ dodeka zarabotuva{ pari – a, osobeno vo vreme na kriza – mislam deka nema mnogu logika da se oslobodi{ od tvojot najvreden kapital, lu|eto”, veli prviot ~ovek na Ekson, Reks Ti-lerson. “Na{ite biznis-planovi se napraveni na mnogu dolg rok. A, toa {to sme sred privremena ekonomska kriza, nema voop{to da n$ pokoleba od ona {to sme go zacrtale kako razvoj na kompanijata za slednite 15-20 godini”, istaknuva toj. TRIKOVI ZA PRE@IVUVAWE: KAKO DA GO ZADR@ITE NAJVREDNIOT KAPITAL Reks Tilerson ne gi za~uva site svoi vraboteni i vo vreme na kriza zatoa {to e filantrop. Toa ne e altruizam. Toa

e od interes. Vrabotuvawe i trenirawe na kvalitetni lu|e ~ini mnogu. Da gi zagubite tie lu|e e samoubistvo, smetaat analiti~arite. Zatoa, menaxerite kako Tilerson, koi {to re{avaat da kratat tro{oci na site mo`ni na~ini, samo ne preku otpu{tawe na svoite vraboteni, go pravat toa zaradi dobroto na kompanijata, i na krajot na krai{tata, zaradi uspehot na svojata menaxerska pozicija. Iako e glaven izvr{en direktor na vtorata najgolema kompanija vo svetot, Tilerson vo krizata pove}e se odnesuva kako pretpriema~ {to rakovodi so firma od 50 lu|e. Nezavisnite pretpriema~i znaat deka vo `ivotot s$ e ciklus. Imate dobri vremiwa, pa lo{i, pa povtorno dobri. Pa, koga ne{tata }e zabavat malku, na svoite vraboteni }e im dadete drugi zada~i za da bidat anga`irani. “Recesijata n$ nau~i na nekoi trikovi za pre`ivuvawe. Mo`ete da ja namalite rabotnata nedela. Mo`ete da gi naterate vrabotenite da zemat odmor. Mo`ete privremeno da im gi namalite platite. Duri i da e neizbe`no da otpu{tite nekogo, mo`ete da mu vetite povtorno vrabotuvawe vedna{ {tom se popravi situacijata. Treba da napravite s$ {to mo`ete, za da go zadr`ite najvredniot kapital – va{ite vraboteni”, veli Tilerson.


KOMPANII & PAZARI 15

20/APRIL/2010

PRIRODNIOT GAS POSKAPE ZA 22%

GASOT POSKAPE, KOMPANIITE SE FA]AAT ZA GLAVA KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

gasna optimizmot na kompaniite po informacijata deka cenata na prirodniot gas, Makpetrol }e ja prodava za 22% poskapo. Regulatornata komisija za energetika pred dva dena objavi deka ovoj energens namesto dosega{nite 20,96 denari za metar kuben, sega }e se prodavaat za 25,46 denari. Kompanijata koja snabduva so nafta i nafteni derivati vo zemjava, Makpetrol, barala cenata da iznesuva 26 denari za normalen kuben metar gas, pravdaj}i go poskapuvaweto na prirodniot gas so promenite na cenite na mazutot i na dizelgorivoto na svetskiot pazar, kako i promenata na kursot na dolarot vo odnos na denarot. Poslednata cena na mazutot koja ja odobri Komisijata e 32,49 denari za metar kuben, {to e poskapuvawe od 1,4 denari za poslednite 14 dena. Vakvoto poskapuvawe na prirodniot gas doa|a samo 20-tina dena otkako Regulatornata komisija za energetika go namali transportot na ovoj energens za re~isi 40%! Nade`ta na kompaniite, deka cenata na prirodniot gas nema drasti~no da se zgolemi ja pomati odlukata na Regulatornata komisija za energetika. Kompaniite soo~eni so ova poskapuvawe velat deka s$ pote{ka e bitkata za konkurentnost na pazarite i realizirawe na investiciite, no i ote`nat opstanok. Mn:Kompaniite voznemireni od poskapuvaweto na gasot Od najgolemiot potro{uva~ na priroden gas vo zemjava, Makstil, velat deka ova poskapuvawe gi doveduva vo zonata na negativno rabotewe. “Se raboti za ogromen porast na cenata na gasot, {to lo{o }e se odrazi vrz na{eto rabotewe. Posle podolgo vreme, so namaluvaweto na transportnite tro{oci na gasot od 40%, nie dobivme prijatno ~uvstvo deka Vladata kone~no poka`a razbirawe na na{ite dolgogodi{ni uka`uvawa, vo odnos na cenite na energensite. No, ova sega e nerazbirlivo”, veli direktorot za razvoj na Makstil, Mitko Ko~ovski. Toj

Z

Za 30-tinata kompanii koi dominantno rabotat na gas, poskapuvaweto od 22% e zastra{uva~ko. Poskapiot gas, koj za niv e osnoven energens, }e dovede do otka`uvawe na investiciite i u{te pote{ko rabotewe. Pred samo 20-tina dena, Regulatorna go namali transportot na ovoj energens za re~isi 40%! objasnuva deka na vleznata strana, Makstil ima stra{ni tro{oci, a pritisokot sega }e bide u{te posilen. Vo tro{o~nata struktura na kompanijata gasot vleguva so okolu 7,5%, {to e okolu 30 milioni normalni metri kubni godi{no. “Nie pla}ame povisoki ceni od na{ite konkurenti, a ne mo`eme poskapuvaweto da go vkalkulirame vo krajnata cena. Ova e dotolku postra{no, ako se zeme predvid

22% 30 80 800

Se zgolemi maloproda`natacena na gasot

kompanii koristat gas vo Makedonija

milioni kubni metri gas se potro{eni vo Makedonija lani

milioni kubni metri gas e kapacitetot na postoe~kiot gasovod

deka Makstil ima ogromno vlijanie vrz makroekonomskata sostojba i izvozni bilansi na makedonskata ekonomija”, veli Ko~ovski i potsetuva deka so Nacionalnata strategija za prestruktuirawe na ~eli~nata industrija Vladata e obvrzana da & obezbedi na ~eli~nata industrija normalni uslovi za

PROEKTIRANI KOLI^INI ZA GAS ZA 2010 GODINA Spored energetskiot bilans na zemjava, za ovaa godina, kompaniite najavile potro{uva~ka od 302 milioni normalni metri kubni priroden gas, {to e ~etiri pati pogolema potro{uva~ka sporedeno so realizacijata vo 2009 godina. Bilansot poka`uva deka lani zemjava ispora~ala 137 milioni metri kubni prirode gas, dodeka pak vo 2008 godina 119 milioni. Najavenoto zgolemuvawe na potrebite od gas ovaa godina se objasnuva so vleguvaweto vo pogon na dva novi proizvodni kapaciteti koi kako energens }e koristat priroden gas. Vo ovoj energetski dokument stoi deka potrebite na gas na ovie kapaciteti u~estvuvaat so 60% vo vkupnata potro{uva~ka na poriroden gas vo zemjava. Celiot priroden gas Makedonija go uvezuva od Rusija preku me|unarodniot Koridor 8 koj pominuva preku Ukraina, Moldavija, Romanija i Bugarija. Vo zemjava, prioroden gas koristat 30-tina subjekti, industrii, toplani i termoelektrani i toplani.

pazarno stopanisuvawe. Cenite na gasot na stariot kontinent, se poniski za razlika od na{ite {to dopolnitelno go poskapuva makedonskiot izvoz. I od fabrikata za cevki od Kumanovo, 11 Oktomvri, koi celosno rabotat na gas, velat deka ova poskapuvawe e golemo razo~aruvawe i pre~ka za ponatamo{noto rabotewe. “Sekako deka negativno }e se odrazi ova poskapuvawe na gasot. Sega } e treba da se pravat i rebalansi na buxetite vo pogled na planiranite investicii. Poskapuvaweto e golemo, te{ko go pogoduva na{iot plasman, kako na sosednite pazari vo Srbija, Bugarija, Hrvatska, taka i vo evropskite. Nie i dosega te{ko rabotevme, a sega }e bide u{te pote{ko. Ako cenata ja presmetame vo krajnite proizvodi }e bideme apsolutno nekonkurentni. Ova }e gi zapre investiciite“, veli direktorot na FZC 11 Oktomvri, Slobodan Bogdanovski. I fabrikata od prehranbenata industrija, Evropa, u{te pri poevtinuvaweto na transportot na gasot, najavija deka za niv od krucijalno zna~ewe e proda`nata cena na gasot. Direktorkata na fabrikata Evropa, Savka Dimitrova izjavi deka rastot na cenata na gasot rezultira so zgolemuvawe na vlezovite, a od druga strana, pak, tie ne mo`at da gi zgolemat proda`nite ceni na proizvodite, {to }e im ja ote`ne bitkata na pazarot. Nivnata analiza poka`ala deka vo poslednite pet godini pri ista potro{uva~ka i nepromeneti devizni kursevi, cenata na gasot se zgolemila duri tri pati. Od dvete skopski toplani, Toplifikacija i Skopje-Sever objasnuvat deka bidej}i zavr{i grejnata sezona, tie }e ja ~ekaat junskata korekcija na cenata, koja dokolku e povisoka, sekako deka }e pridonese vo barawata za poskapuvawe i na parnotogreewe za korisnicite. “Nie, kako toplana Skopje-Sever koja gasot go koristi 70% vo vkupnite tro{oci i toa kako zavisime od cenata na prirodniot gas. Barawata za korekcija na cenata na toplinskata energija nie gi podnesuvame vo juni do regulatornata Komisija za energetika, i }e ja ~ekame junskata cena na prirodniot gas. Ako i toga{ ima nagorni promeni vo cenata, tie

MITKO KO^OVSKI

direktor vo Makstil: Se raboti za ogromen porast na cenata na gasot, {to lo{o }e se odrazi vrz na{eto rabotewe. Na vleznata strana, Makstil ima ogromni tro{oci, taka {to sega pritisokot e u{te posilen so poskapuvaweto na gasot. Vo tro{o~nata struktura, gasot vleguva so okolu 7,5% ili 30 milioni metri kubni godi{no verojatno }e bidat vkalkulirani vo cenata na toplinskata energija za slednata grejna sezona”, objasnuva Dragan Makenaxiev, direktor na toplanata Skopje-Sever. PEOVTINUVAWETO NA TRANSPORTOT NA GAS NEMA[E VLIJANIE Regulatornata komisija za energetika minatiot mesec ja namali cenata i za prenosot i za snabduvaweto na prirodniot gas za re~isi 40% za tarifnite potro{uva~ki koi se priklu~eni na prenosnata mre`a. Sega, cenata za prenos na normalen metar kuben priroden gas za GAMA iznesuva 2,2 denari, a za snabduva~ot Makpetrol 0,17 denari. Makedonskite menaxeri ova namaluvawe na transportnite tro{oci za gasot, generalno go pozdravija, no alarmiraa deka za da bidat pokonkurentni na stranskite pazari, za niv zna~ajna e maloproda`nata cena na gasot, koja e osnovniot energens vo nivnoto rabotewe. Tie baraat i {to pobrzo da se donese gasot do ostanatite delovi od Skopje, no i da zapo~ne gasifikacijata vo drugite gradovi.


16 20.04.2010

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

 vaat s$ pokonkurentni na bankite

So programiranite uplati fondovite stanu-

15% od udelite vo investiciskite fondovi se uplateni po pat na programirani uplati

85%

od vkupnite udeli vo fondovite se ednokratni

PROGRAMIRANI UPLATI KAJ INVESTICISKITE FONDOVI

NOV VID [TEDEWE METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

ru{tvata za upravuvawe so investiciski fondovi vo na{ata dr`ava zapo~naa so ponuda na programirani uplati na udeli pri vlo`uvaweto vo ramkite na fondot. Celta na ovoj vid investirawe e zbogatuvawe na paletata na proizvodi koi zakonski

D

istite se vo mo`nost da im ja ponudata na na{ite gra|ani. Ovoj na~in na vlo`uvawe vsu{nost mo`e da se definira i kako nov vid {tedewe, razli~en od onoj koj go nudat drugite finansiski institucii pred s$ bankite vo vid na depoziti. Na toj na~in investiraweto preku programiranite uplati mu ovozmo`uva na investitorot da go pravi kupuvaweto na udeli vrz

osnova na sopstvenite finansiski mo`nosti, posakuvanata dinamika na vlo`uvawe i vrz osnova na posakuvaniot period na vlo`uvawe odnosno {tedewe. So toa investitorot po mnogu popovolni uslovi ima pristap do me|unarodnite pazari i kompanii za razlika od ednokratnoto kupuvawe na udeli kade {to sekoe kupuvawe na udel e prosledeno so dopolnitelen vlezen

tro{ok. PRAKTI^NO ZA MALI INVESTITORI Vlo`uvaweto po pat na programirani uplati vo ramkite na investiciskite fondovi e nameneto za investitori koi sakaat so mali vlo`uvawa (kaj nas toj iznos e do iljada denari od udel) preku periodi~ni uplati da gi ostvarat svoite dolgoro~ni finansiski celi. Investitorot koj saka

da go primeni ovoj vid vlo`uvawe pred sklu~uvaweto na dogovorot za kupuvawe na udeli ja odreduva sumata koja saka da ja investira vo tekot na godinata. Na taa suma i se sklu~uva konkretniot dogovor za kupuvawe na udeli pri {to investitorot samo na po~etokot ja pla} a vleznata provizija na iznosot od celata suma, a ostanatite uplati gi pravi vo tekot na dogovorniot period bez uplata na dopolnitelni vlezni tro{oci. Vo dogovorot isto taka se naveduvaat i edine~nite iznosi na mese~ni uplati koi saka da gi pravi investitorot. Za taa cel po sklu~uvaweto na dogovorot za kupuvawe na udel po pat na programirani uplati investitorot mo`e da otvori traen nalog vo banka preku koj }e odvojuva sredstva za udelite vo tekot na dogovorniot period. PROGRAMIRANI EDNAKVI I NEEDNAKVI UPLATI NA UDELI Interesot za ovoj vid investirawe za `al s$ u{te e mal vo na{ata dr`ava. Spored Goran Markovski generalen izvr{en direktor na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi KBPublikum invest od Sko-

pje se o~ekuva vo idnina ovoj interes preku podobra ponuda na investiciski paketi da raste. “Za `al, interesot za vakov vid investirawe s$ u{te e mal no so tek na vreme istiot }e raste. Za taa cel na{eto dru{tvo zapo~na da nudi vakov vid investiciski paketi so poddr{ka na na{ata banka so {to }e se izbegne onoj subjektiven moment pri investiraweto odnosno da se kupuva {tom raste vrednosta na udelot ili da se prodava koga toj pa|a. Toa bi ovozmo`ilo kontinuitet vo investiraweto”, ni izjavi Markovski. So programiranite uplati koi ovoj fond gi nudi mo`at da bidat programirani ednakvi uplati i programirani neednakvi uplati. “Kaj prviot vid uplati odnapred e dogovoren delot koj }e se uplatuva na mese~no nivo, dodeka kaj vtoriot vid programirani neednakvi uplati, investitorot ja iska`uva vrednosta koja saka vo tekot na dogovorniot period da ja investira, no sam go odreduva iznosot na uplati koj }e gi pravi vrz osnova na posakuvanata dinamika i vrz osnova na svoite finansiski mo`nosti”, pojasnuva Markovski. I pokraj toa, podatocite na teren poka`uvaat deka gra|anite vo pogolema mera se zainteresirani za ednokratni uplati na udeli. Duri nad 85% od vkupnite udeli vo fondovite se ednokratni. Na programiranite uplati na udeli im otpa|a ne{to pomalku od 15% pri {to vo pogled na toj procent, investitorite se pove}e zainteresirani za neednakvi programirani uplati.

 BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik-19.04.2010)


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


18 20.04.2010

KOMPANII & PAZARI

AMSM OD V^ERA SO DVOJNO PONISKI CENI ZA TEHNI^KI PREGLED I HOMOLOGACIJA

VODATA [TO JA PIE BITOLA PODOBRO ]E SE KONTROLIRA

vto–moto sojuzot na Makedonija (AMSM) od ponedelnik startuva so novi, promotivni ceni - 799 denari za tehni~ki pregled i 2.830 denari za homologacija. Promotivnite ceni za patni~ki vozila se bez DDV, a se odnesuvaat na tehni~ki pregled pri registracija, {to dosega iznesuva{e 1.416 denari i na homologacija, koja

avnoto komunalno pretprijatie Vodovod-Bitola godinava }e izvr{i osovremenuvawe i doopremuvawe na hemiskata i mikrobiolo{kata laboratorija. Firmata }e nabavi pove}e instrumenti za svoite laboratorii, odnosno elektri~na plotna, kitovi za spektrofotometar, sterilizator, membranafilter, aparat za destilacija na voda, ultravio-

A

be{e 4.800 denari. “So ogled na zgolemeniot uvoz na vozila po promenata na zakonskite propisi, AMSM odlu~i da im izleze vo presret na gra|anite. Akcijata e nameneta da im pomogne, a }e trae do prvi juli”, soop{ti Avto–moto sojuzot. Vo stanicite za tehni~ki pregled Centar i ^air, vonredniot tehni~ki pregled }e ~ini 255 denari.

J

letova lamba, termostati i drugi potrebni alatki, informiraat pretstavnici na JKP Vodovod-Bitola. Spored investiciskata programa za 2010 godina, JKP Vodovod o~ekuva da izvr{i modernizacija na vodomernata rabotilnica, obnovuvawe na vozniot park i mehanizacijata, kako i nabavka na nov rotaciski bager vo vrednost od okolu 7,5 milioni denari.

 SO IZMENITE NA ZAKONOT ZA GRADE@NO ZEMJI[TE

ROKOVITE ZA GRADEWE NA DR@AVNO ZEMJI[TE I DO 10 GODINI EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

abavuvawe na makedonskata ekonomija, namesto stimulirawe na investitorite da gradat - ova e ocenkata na ekonomskite eksperti za izmenite na Zakonot za grade`no zemji{te koi od vladata bea prezentirani kako antikrizna merka. Namesto dosega{niot rok od 3 godini za gradewe na brani, pati{ta, tuneli i drugi golemi objekti koi }e se gradat na dr`avno zemji{te dadeno na koristewe, investitorite }e mo`at da se opu{tat i da gradat i do 10 godini, bez nikakvi negativni posledici. Grade`nite firmi smetaat deka ova nema da se odrazi negativno na grade`nata industrija, zatoa {to toa {to e vo interes na sekoj investitor e {to pobrzo da zavr{i so rabotata. Espertite, pak, smetaat deka so ovie izmeni se otvora mo`nosta zemji{teto da stoi neiskoristeno so godini, namesto vo me|uvreme da se iznajmi ili prenameni, so {to mo`e da se vleat dopolnitelni pari vo dr`avniot buxet. Izmenite na Zakonot za

Z

grade`no zemji{te po itna postapka gi pominaa sobraniskite komisii i naskoro }e bidat staveni na glasawe pred pratenicite. So niv se predviduva prodol`uvawe na rokovite za gradewe na dr`avno zemji{te koe investitorite go dobivaat na koristewe. Namesto dosega{niot rok od naj~esto dve godini za zavr{uvawe na grade`nite raboti na bilo koj objekt, na investitorite im se dodeluva pogolema vremenska sloboda. Prolongiraweto na rokovite e potencijalna opasnost za vkupnata investiciska klima vo dr`avata i zabavuvawe na i taka bavnoto tempo na ekonomski razvoj. Investitorite koi gradat na dr`avno zemji{te zemeno na koristewe imaat rok od 10 godini da gi zavr{at objektite od prva i vtora kategorija. Vo prvata kategorija vleguva izgradbata na avtopati, tuneli, hidrocentrali, aerodromi, glavni `eleznici, akumulaciski brani, centri za istra`uvawe i drugi grade`ni potfati od kapitalno zna~ewe, za ~ija realizacija se potrebni desetici milioni evra. Vo vtorata kategorija vleguvaat site gradbi koi se vo korist na dr`avata.

 Dokolku im se dade premnogu vreme na investitorite, postoi rizik tie da go “zarobat” zemji{teto koe vo me|uvreme mo`e poinaku da se iskoristi za drugi celi i vo toj period da se napravi dopolnitelen profit za dr`avata, velat ekspertite Me|u drugite, ovde vleguvaat diplomatskite i konzularni pretstavni{tva, gradbi za tehnolo{koindustriski razvojni zoni, zgradite na fakultetite, grani~nite premini. Investitorite koi gradat hoteli, stambeni zgradi i {oping-centri pogolemi od tri nivoa, osnovni i sredni u~ili{ta, lokalni pati{ta i `eleznici, otsega }e mo`at da gradat i do 6 godini, a site pomali objekti i do 4 godini. ZA DR@AVATA OVA E ANTIKRIZNA MERKA Postoi opasnost mnogu podolgo da se gradi so ovie izmeni, {to }e vlijae na vkupnata dr`avna ekonomija. Ekspertite predupreduvaat deka so ova }e se namali ekonomskata efikasnost i }e im se dade pregolema sloboda na investitorite koi }e mo`at postojano da ja odlo`uvaat rabotata. Deset godini e predolg period za zavr{uvawe

na kapitalnite proekti koi sega & se potrebni na Makedonija. Spored Ministerstvoto za transport i vrski, ovie izmeni se nova antikrizna merka so koja se pomagaat investitorite vo realizacijata na nivnite aktivnosti. “Ova e povolnost za investitorite poradi samiot fakt {to od finansiski aspekt }e im se ovozmo`i da dobijat podolgoro~ni krediti od komercijalnite i delovnite banki, kako bi napravile finansiska konstrukcija za izgradba na ovie objekti”, se veli vo objasnuvaweto na izmenite na Zakonot. Optimalen rok za edna investicija, od po~etnata ideja pa s$ do kamentemelnik za koj bilo proekt, e 24 meseci. Po zapo~uvaweto na grade`nite raboti, vo interes na sekoja kompanija e da zavr{i vo najkratok mo`en rok, no toa ~estopati se zloupotrebuva. “Efektot na prolongiraweto na rokovite za

izgradba ne mo`e da se pretpostavi, zatoa {to pretpostavi zavisi individualno od proekt do proekt. Vo osnova, sekoe prolongirawe predizvikuva ekonomska neefikasnost i so odlo`uvaweto se zabavuva investicioniot ciklus. Koga na nekoj investitor }e mu se dade dolg rok za izgradba, toj mo`e da se opu{ti, pobavno da gi vr{i rabotite i, ednostavno, e pomalku efikasen. Nerazumno e nekoj da bara namalena efikasnost”, veli profesorot Metodija Nestorovski. Toj objasnuva deka dokolku im se dade premnogu vreme na investitorite, postoi rizik tie da go zarobat zemji{teto koe vo me|uvreme mo`e oportunitetno da se iskoristi za drugi celi i vo toj period da se napravi dopolnitelen profit za dr`avata. So ovaa merka se zabavuva produktivnosta na makedonskata ekonomija. Del od grade`nite kompanii velat deka prodol`uvaweto na rokovite za gradba nema da se odrazi na grade`nata aktivnost vo dr`avava. “Vo prvata kategorija vleguvaat golemi objekti i investicii, koi ne sekoga{ mo`at da se zavr{at za period od tri godini. Pa taka, prodol`uvaweto na rokot za izgradba do

10 6

godini }e mo`e da se gradat kapitalnite objekti vo Makedonija

godini najmnogu }e mo`e da se gradat hoteli, stambeni zgradi i {oping-centri pogolemi od tri nivoa, osnovni i sredni u~ili{ta, lokalni pati{ta

4

godini }e bide maksimalniot rok za izgradba na pomali objekti

deset godini e dobro. Ako investitorot ima pari, mo`eme da zavr{ime pred predvideniot rok, i nema da se odolgovlekuva celata rabota. Na sekoj investitor mu odgovara da zavr{i pobrzo so grade`nite raboti”, objasnuva Trajko Trpevski, direktor na Beton. Rade Trajkovski, od stru{kata grade`na firma Ilinden, veli deka nikoj ne saka da gi odlo`uva rabotite i deka im e vo interes na investitorite da zavr{at {to e mo`no pobrzo.


20.04.2010

KOMPANII & PAZARI SLAB INTERES NA KOMPANIITE ZA "DENOVI NA KARIERA" o edukativen seminar na Ekonomskiot fakultet-Skopje, na tema "Razvoj na kariera�, a namenet za studentite, makedonskite kompanii i organizaciite, v~era po~naa 14-te "Denovi na kariera 2010". Organizator na "Denovi na kariera 2010" e AIESEC Makedonija, a godine{nava tema e vrabotuvaweto.

S

"Denovi na kariera 2010", pokraj edukativniot seminar, opfa}a i Saem na kompanii koj }e se odr`i na 21 i 22 april. Na saemot kompaniite so svoite promotivni {tandovi }e se pretstavat na platoto me|u fakultetite za op{testveni nauki. Godinava, pokraj Ekonomskiot fakultet }e se pretstavat i 12 firmi.

19

PLA]AWE NA PRETPLATA ZA BOOM TV PREKU MOBILEN Od 214 pokaneti kompanii, samo 12 se soglasile da u~estvuvaat, velat organizatorite i dodavaat deka prethodnite godini imalo pogolem broj u~esnici, no lani i godinava brojot e namalen. Sve~enoto otvorawe na "Denovi na kariera 2010" e predvideno na 21 april, vo 9 ~asot na platoto me|u fakultetite za op{testveni nauki.

o~nuvaj}i od 19 april, pri-pejd korisnicite na ONE mobilnata telefonija dobivaat nova usluga preku koja, so ispra}awe na sms- poraka, mo`e da pla} aat za poedine~nata usluga na Boom TV. Dokolku vo momentot na ispra}awe na sms-porakata korisnikot ve} e ima plateno za tekovniot mesec, novata pretplata }e se odnesuva za sledniot mesec. Vo slu~aj na zaostanat dolg, sumata }e bide iskoristena

P

da se servisira istiot. Cenata na sms-porakata iznesuva 5,9 denari bez razlika na toa za koj tarifen model se raboti. Isto taka site lica koi }e stanat korisnici na poedine~na Boom TV }e dobijat promotivna pri-pejd simkarti~ka so vklu~eni 100 denari razgovor. Ovaa promocija ne se odnesuva za ko-

risnici na paketite so dve ili tri uslugi.

 ISTRA@UVAWE NA PAZAROT NA ELEKTRONSKI KOMUNIKACII VO MAKEDONIJA

GRA\ANITE BARAAT ^ETVRT MOBILEN OPERATOR VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

nteresot za fiksnata telefonija godinava, vo sporedba so lani e opadnat, veli istra`uvaweto na Ipsos Strategic Puls (ISP), napraveno za potrebite na Agencijata za elektronski komunikacii. Spored nego, 23% od ispitanicite rekle deka ne koristat fiksen telefon, dodeka 67% od gra|anite koi poseduvaat fiksen telefon se izjas-

I

nile deka }e go promenat operatorot dokolku cenata na fiksnata telefonija se zgolemi za 10%. Godinava, 17% od vkupnata populacija koja koristi fiksen telefon go promenila operatorot, a 41% od niv go zadr`ale stariot broj zaedno so prefiksot, iako toa e usluga {to se napla}a dopolnitelno. DOMINIRA ADSL-INTERNETOT Vo sporedba so lani porast od 4% e zabele`an kaj interesot za internet uslugi. Najgolem del od korisnicite, koristat In-

ternet doma, pomal del od niv na rabota, a najmal-vo u~ili{tata. Interesen e faktot deka se namaluva procentot na korisnici na internet-uslugi vo ramkite na rabotnoto vreme. Vo odnos na vidot na konekcijata, 68% od korisnicite se odlu~ile za ADSL, 29% za kabelski internet i 2% za bez`i~en. Samo 1% od vkupniot broj korisnici, koristi Internet preku mobilen telefon. Istra`uvaweto poka`uva deka vo poslednite 12 meseci, konkurencijata na pazarot ne predizvika

drasti~na promena na kvalitetot na internetuslugite. Re~isi 70% od ispitanicite odgovorile deka cenata na Internetot e re~isi ista. Od lani, re~isi ne e promeneto generalnoto mislewe deka potrebno e vo zemjava da vleze u{te nekoja kompanija koja nudi mobilna telefonija, za zgolemenata konkurencija da predizvika namaluvawe na cenite na uslugite. Taka, celi 76% od korisnicite na mobilen telefon baraat pogolem izbor vo odnos na brojot

 Duri 76% od korisnicite na mobilen telefon vo zemjava baraat pogolem izbor vo odnos na brojot na kompanii {to ja nudat ovaa usluga

4%

zabele`an rast na interesot za internet- uslugi

68% na kompanii. Interesno e {to 17% od ispitanicite se izjasnile deka ne koristat mobilen telefon, a godinava, za samo 3% porasnal interesot za mobilna telefonija vo sporedba so lani. Od korisnicite, 18% imaat po dve SIM-karti~ki, a 8% od niv -duri i po tri. Pri odewe vo stranstvo, kako alternativa za namaluvawe na tro{ocite pri komunikacija, korisnicite na mobilni telefoni koi patuvaat, naj~esto koristat SMS/MMS, a re~isi duplo pomalku

od korisnicite se odlu~ile za ADSL, 29% za kabelski i 2% za bez`i~en internet

1%

od korisnicite na internet-uslugi, koristat Internet preku mobilen telefon

koristat SIM-karti~ka od zemjata vo koja prestojuvaat. Na pra{aweto �koj e va{iot glaven mobilen operator?�, 71% od ispitanicite odgovorile deka e T-Mobile, 18% One i 11% Vip.


20 20.04.2010

BANKI I FINANSII DOCNAT OTPLATITE ZA LIZING VO SRBIJA

UNI BANKA DVOJNO GO POEVTINI ELEKTRONSKOTO BANKARSTVO ni banka zapo~nuva akcija so koja do 15 maj site transakcii od platniot promet za pravni lica pri koristewe na uslugata elektronsko bankarstvo }e gi naplatuva po povlastena tarifa namalena za 50%. Elektronskoto bankarstvo ovozmo`uva koristewe na uslugite na platniot promet, kako {to se realizacija na nalozi, pla}awe smetki, dobivawe na izvodi, uvid

U

olgot na gra|anite i na kompaniite vo Srbija po osnova na lizingdogovori na krajot na mart e zgolemen za 1,5%, a vo isto vreme namalen e brojot na sklu~eni lizing-dogovori vo odnos na 2009 godina. Zdru`enieto na bankari vo Srbija objavi deka na krajot na mart bile sklu~eni 63.844 lizing-dogovori {to e za 1.580 dogovori pomalku sporedeno so prethodnata godina. Broj na dogovori vo koi se docni so pla}awe

D

vo sostojbata na smetkata i niza drugi uslugi 24 ~asa na den, 7 dena vo nedelata, so mo`nost za pristap od koja bilo lokacija vo svetot. Ovoj servis vodi kon racionalizacija na obemot na rabotewe, zgolemena efikasnost i za{teda na vreme i pari. Vo pogled na bezbednosta, elektronskite transakcii E-UNIBank se pravat so upotreba na najsovremeni tehnologii za za{tita.

na krajot na mart iznesuva 21.806 {to e za 1.579 pove} e, sporedeno so krajot na minatata godina. Najmnogu, za 1,6% e zgolemen brojot na pravni lica koi docnat so otplata na obvrskite za lizing-dogovorite. Istovremeno e namalen brojot na dogovori za 804, taka {to na krajot na mart vkupniot broj na sklu~eni dogovori iznesuva 43.774 sklu~eni dogovori na pravni lica.

VLADATA ODGOVORI NA BARAWATA NA STOPANSTVENICITE

KAMATATA NA KREDITITE OD EIB ]E SE FIKSIRA NA 6%

nedela, vicepremierot Vladimir Pe{evski  Minatata najavi deka kamatnata stapka od kreditnata linija na

EIB za mali i sredni pretprijatija }e bide limitirana na 6%. Vo me|uvreme, aneks-dogovorot so koj se utvrduva fiksirawe na kamatata e praten kaj bankite i se o~ekuva da bide potpi{an naskoro. Dosega se odobreni tri tran{i vo vkupna vrednost od pove}e od 30 milioni evra, a najdocna za eden mesec bi trebalo da bide odobrena i ~etvrtata tran{a ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

e se zgolemi interesot za koristewe na kreditnata linija od Evropskata investiciona banka (EIB), }e se namali rizikot i }e se namalat tro{ocite na kompaniite pri otplata na kreditite. So toa kompaniite }e bidat poizvesni vo nivnite investicii. Ovie pridobivki se o~ekuva da se dobijat so limitiraweto na 6% na kamatnata stapka na kreditnata linija od EIB vredna 100 milioni evra nameneta za mali

]

i sredni pretprijatija, novina koja minatata nedela ja najavi premierot Nikola Gruevski. Kako predlog vo posledniot paket antikrizni merki, na barawe na kompaniite, be{e predvideno fiksirawe na kamatnata stapka na kreditite od EIB na 6% vo celiot period, a ne samo vo prvata godina, a spored vicepremierot Vladimir Pe{evski, po korekciite i konsultaciite so bankite, ovaa promena ve}e e vo procedura. Od Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR), preku koja odi isplatata na parite i odobruvaweto na kreditite, velat deka ova }e im

odi vo prilog na stopanstvenicite bidej}i tie imale najmnogu zabele{ki vo odnos na kamatnata stapka koja ne bila stati~na. O~ekuvaat deka }e se zgolemi interesot za ovaa kreditna linija, a kompaniite }e imaat pogolema preglednost na tro{ocite i na raboteweto. "O~ekuvame deka }e se zgolemi interesot na kompaniite za koristewe na kreditnata linija. Ova e pozitivna novina za niv, so ogled na toa deka imaa najgolemi zabele{ki vo odnos na kamatnata stapka. So ova poizvesni }e bidat tro{ocite na kompanijata za isplata na kreditot i

}e bide pomal rizikot deka }e se zgolemi kamatnata stapka� veli Kenan Idrizi, zamenik na generalniot direktor na MBPR. Istata pretpostavka ja ima i Aleksandar Stanojkovski, direkor na Sektorot za kreditirawe vo MBPR. I toj o~ekuva deka }e ima pogolem interes od kompaniite za koristewe na ovaa kreditna linija i deka ova, vsu{nost, zna~i eden rizik pomalku. #Smetam deka so ova } e se zgolemi interesot na kompaniite za ovaa kreditna linija. Ako prethodno va`e{e promenlivata kamatna stapka, po prvata godina, vo zavisnost od dvi`eweto na Euriborot, postoe{e rizik da porasne krajnata kamatna stapka na kreditite koi kompaniite gi zemaat preku bankite do maksimum 7,5%." veli Stanojkovski. Spored nego iako nema{e golema opasnost ova da se slu~i, sepak, so vakvata odluka na vladata celosno se otstranuva rizikot za zgolemuvawe na kamatnata stapka na ovie krediti. "Pozitivn ocenki minatata nedela za ovaa novina dobivme i od Stopan-

KENAN IDRIZI ZAMENIK NA GENERALNIOT DIREKTOR NA MBPR O~ekuvame deka }e se zgolemi interesot na kompaniite za koristewe na kreditnata linija. Ova e pozitivna novina za niv, so ogled na toa deka imaa najgolemi zabele{ki vo odnos na kamatnata stapka. So ova }e bidat poizvesni tro{ocite na kompanijata za isplata na kreditot i }e bide pomal rizikot deka }e se zgolemi kamatnata stapka. skata komora i od bankite bidej}i i na stopanstvenicite i na bankarite ova im odi vo prilog", potencira toj. ^ETVRTATA TRAN[A ZA EDEN MESEC Aneks na dogovorot koj e sklu~en me|u MBPR, bankite i EIB ve}e e napraven i ispraten e kaj site na potpis, no kako {to velat od razvojnata banka, nema potreba od pritisok vo odnos na toa koga }e bide potpi{an bidej}i s$ u{te ne e pominat periodot od edna godina za koga kamatite se predvideni na 6%. Od MBPR velat deka ima dinamika vo plasiraweto na kreditnata linija i deka vo momentot pribiraat proekti za ~etvrtata tran{a koja treba da se pu{ti najdocna za eden mesec. "Po predlog na vladata napraven e aneks-dogovor koj e dostaven do bankite da go potpi{at. Nema nikakov vremenski pritisok vo odnos na toa koga }e bide potpi{an od site banki so ogled na toa deka u{te ne e pominat peri-

VLADIMIR PE[EVSKI VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA Vo posledniot paket predvidovme limitiraweto na kamatnata stapka od vtorata godina da bide maksimum 7,5%, a vo sorabotka so Ministerstvoto za finansii i MBPR napravivme dopolnitelni analizi i donesovme odluka kamatata da se limitira na 6%. odot od edna godina.� veli Stanojkovski. Toj objasnuva deka i dosega{noto tempo na plasirawe na kreditot imalo pobrza dinamika i deka bile odobreni pogolem broj krediti, a vo momentov se pribiraat i proektite za ~etvrtata tran{a. "Dosega se odobreni vkupno 31,1 milioni evra vo tri tran{i. Vo prvata tran{a bea odobreni 12,5 milioni evra, a bea poddr`ani 35 proekti. Vo vtorata tran{a bea poddr`ani 33 proekti so vkupna vrednost od 7,2 milioni evra. Dodeka, pak, tretata tran{a koja pomina pred nekolku nedeli iznesuva{e 11,4 milioni evra i bea poddr`ani vkupno 47 proekti. Vo site ovie 115 proekti predviduvaat otvarawe na 1.126 novi rabotni mesta� objasnuva direktorot na kreditirawe vo Bankata. Spored nego, spored vidot na proektite, najgolem del, odnosno 75% se za investiciski krediti so rok na otplata od pet godini, a ostanatite 25% se za krediti za trajni i obrtni srestva so rok na otplata od tri godini. Spored


20.04.2010

BANKI I FINANSII HRVATSKITE BANKI SO POPOVOLNI STANBENI KREDITI odeka vo Makedonija sme vo o~ekuvawe na namaluvawe na kamatnite stapki vo bankite, Hrvatite po~naa da rabotat na slu~ajot. Po~nuvaj} i od 16 april, Zagreba~ka banka zapo~nuva akcija pod imeto “Dan za stan� koja }e trae s$ do 29 maj ovaa godina. Vo ramkite na taa akcija, na site zainteresirani lica za kupuvawe na stanovi im nudi stanben kredit so fiksna kamatna stapka od samo 4,9 % za prvite tri godini ili 5,9% fiksna kamatna stapka za

D

prvite dve godini. Po istekot na ovoj vremenski period od tri, odnosno dve godini, kamatnata stapka prestanuva da bide fiksna, odnosno stanuva promenliva pri {to nejziniot iznos }e zavisi od vidot na samiot stanben kredit koj kupuva~ite go sklu~ile so bankata i izveduva~ot. Bankata se odlu~ila na ovoj ~ekor kako rezultat na sli~nata akcija koja ja organizirala minatata godina vo tekot na mesecite oktomvri i dekemvri. Samo za sporedba,

31,1 milion evra dosega se odobreni od kreditnata linija od EIB

75%

od odobrenite krediti se za investiciski proekti na kompaniite

115

proekti dosega se odobreni vo trite tran{i koi po~naa da se plasiraat od krajot na dekemvri minatata godina

negovata procenka vo odnos na tempoto so koe pristignuvaat novite proekti, najdocna za eden mesec bi trebalo da bide odobrena i ~etvrtata tran{a od ovaa kreditna linija. GRUEVSKI: RASTE INTERESOT ZA KREDITI, KRIZATA OLABAVUVA Na poslednata vladina sednica, vicepremierot Vladimir Pe{evski najavi deka kreditite od EIB }e mo`at da se dobivaat so fiksna kamatna stapka od 6%. Toj objasni deka e napraveno malo odlo`uvawe vo delot na izmenite kaj kreditnata linija od Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot, odnosno vo delot na vtoriot paket antikrizni merki i kreditnata linija od Evropskata investiciska banka od 100 milioni evra. "Vo posledniot paket predvidovme limitiraweto na kamatnata stapka od vtorata godina da bide maksimum 7,5%, a vo sorabotka so Ministerstvoto za finansii i MBPR napravivme dopolnitelni analizi i donesovme izmeni kamatata da se limitira na 6%. Poradi toa, malku gi odlo`ivme pregovorite so komercijalnite banki i tuka }e ima mo`ebi nedela-dve podolg rok, no smetam deka vo interes na kompaniite e da se dade proizvod na pazarot koj e mnogu pokonkurenten od postoe~kiot i koj }e pridonese za ponatamo{no namaluvawe na kamatnite stapki�, re~e Pe{evski. "Interesot za kreditite od EIB ve}e e zgolemen, a ovie parametri ka`uvaat deka krizata po~na da olabavuva. Ima pozitivni signali koi davaat nade` deka vo naredniot period }e imame eden pozitiven proces vo odnos na bankarstvoto i kamatite", izjavi Gruevski. Predvideno e vkupno planiranite 100 milioni evra krediti da se iskoristat do sredinata na slednata godina.

SLOVENE^KATA DR@AVA RAZMISLUVA ZA POVLEKUVAWE OD NOVA QUBQANSKA

kaj nas kamatnite stapki za stanben kredit, vo zavisnost od bankata, se dvi`at od 6,9% za prvite tri godini, a po istekot na toj period stapkata mo`e da stigne i do 9,68%.

K

O

M

E

21

o po~etokot na letoto Vladata na Slovenija treba da odlu~i za dokapitalizacija na Nova Qubqanska banka (NLB) koja e prisutna i vo Makedonija ili pak da se otka`e od mnozinskata sopstvenost na najgolemata slovene~ka banka, pi{uvaat slovene~kite mediumi. Se ~eka na odluka na Vladata koja treba da go zabrza baraweto na Upravata na NLB za pobrza dokapitalizacija od 200 do 250

D

R

C

I

J

A

L

E

N

milioni evra, a za toa treba da se zboruva na slednata sednica na Nadzorniot odbor. Slovene~kite vesnici pi{uvaat deka postojat tri scenarija za NLB. Prvoto e deka belgiskata bankarska grupacija KBC go zgolemi svojot udel na 51%, no toa ne e verojatno bidej}i KBC mora da & veti na Evropskata komisija deka }e go prodade svojot udel vo NLB za da dobie dr`avna pomo{. Vtoroto scenario e deka dr`avata

O

G

L

A

S

}e se povle~e od NLB pred dokapitalizacijata koja bi ja napravil noviot mnozinski sopstvenik, a tretata e povlekuvawe po dokapitalizacijata.

17.03.2010 21


22 20.04.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

GOLEM PAD NA STRANSKITE INVESTICII VO BUGARIJA

CRNOGORSKATA EKONOMIJA VO BLAGO OPORAVUVAWE

o Bugarija, vo prvite dva meseci e zabele`an pad na stranskite investicii za pove}e od 20 pati vo odnos na istiot period od minatata godina, soop{ti Bugarskata narodna banka. Vo prvite dva meseca od minatata godina stranskite investicii iznesuvaa 555 milioni evra. Stranskite investicii pokrivaat 18% od deficitot na tekovnata smetka, dodeka minatata godina pokrivale

ode~kite ekonomski i fiskalni indikatori vo prviot kvartal, kako {to se platniot promet vo maloproda`bata, podatocite od realniot sektor i ostvaruvaweto vo buxetskiot prihod, uka`uvaat na toa deka crnogorskata ekonomija e vo blago oporavuvawe, soop{ti crnogorskoto Ministerstvoto za finansii. Zamenik-ministerot za finansii, Nemawa Pavli~i} izjavi deka nadol-

V

64,2%. Deficitot ovaa godina e namalen za ~etiri pati i iznesuva 155 milioni evra, vo odnos na minatata godina koga iznesuva{e 864 milioni evra. Vo Bugarija vtora godina po red se namaluva trgovijata na malo. Vo tekot na 2009 godina namalena e za 30%, a takov procent se o~ekuva i ovaa godina. Najgolem pad od 50% e zabele`an vo proda`bata na tekstil.

V

niot trend zaprel u{te kon krajot na minatata godina. Toj izjavi deka buxetskite prihodi vo prvoto tromese~je se pogolemi za 8%, vo odnos na istiot period od minatata godina. ”Naplatata na akcizite e ne{to pomala od planot, poradi slabiot uvoz i pomala vo odnos na posledniot kvartal minatata godina”, soop{ti Pavli~i}. Spored nego, pozitivno vli-

janie na buxetskite prihodi imale promenetite danoci ~ija primena po~na od 1 januari.

HRVATSKA DOCNI ZA VLEZ VO EU VO 2012 GODINA

SEKOJA GODINA DOCNEWE HRVATSKA JA ^INI MILIJARDA EVRA VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

o pregovara~kiot proces za pristapuvawe kon ~lenstvoto na Evropskata unija (EU), na Hrvatska & se zakanuva u{te edno zadocnuvawe. S$ pomalku slu`benici na Unijata i dr`avi-~lenki veruvaat deka Hrvatska }e stigne da gi zaklu~i pregovorite vo tekot na ovaa godina, kako {to do neodamna se misle{e. Brojot na skeptici }e se zgolemi koga }e se utvrdi deka Hrvatska ne uspeala da gi otvori site preostanati poglavja vo april, {to be{e nu`en uslov za pregovorite da se zavr{at ovaa godina. Najverojatno, poglavjata koi nema da se otvorat do 19 april, }e se otvorat vo juni. Diplomat od EU koj smeta deka odredeni dr`avi od EU nema da dopu{tat Hrvatska da go zatvori te{koto i kontroverzno poglavje za pravosudstvoto samo pet meseci po otvoraweto, poradi {to celiot proces }e se oddol`i. Hrvatska dosega vo pretpristapnite pregovori ima otvoreno 30 od vkupno 33 poglavja. Od 30 otvoreni poglavja 17 se ve}e zatvoreni. Od Evropskata unija velat deka Hrvatska napravila ogromen napredok, no i ostanalo malku vreme da se dovr{at procesite vo pravosudstvoto i reformate vo javnata uprava. Hrvatska na slednata me|uvladina konferencija } e zatvori samo edno poglavje, slobodata na dvi`eweto na stokite, a nema da otvori nitu edno. Zna~i site tri dosega neotvoreni poglavja (pazarno natprevaruvawe, pravosudstvo i nadvore{na politika), ostanuvaat vo istiot status i

V

 Evropski diplomati tvrdat deka problemite so zatvoraweto na te{koto i kontroverzno poglavje za pravosudstvoto }e zna~at dopolnitelno ote`nuvawe na pregovara~kiot proces za vlez na Hrvatska vo Evropskata unija. Se smeta deka odredeni ~lenki na EU nema da dopu{tat Hrvatska da go zatvori ova te{ko poglavje poradi {to Hrvatska te{ko }e go postigne rokot do 2012 godina ponatamu. Ovie tri poglavja se glavnite prepreki koi ja spre~uvaat Hrvatska da gi dovr{i pregovorite vo tekot na 2010 godina. Edna od pogolemite pre~ki e i lo{oto iskustvo na EU po vlezot i ~lenstvoto na Romanija i Bugarija, poradi {to vo Brisel se rasprava i za toa dali bi trebalo Hrvatska da stane ~lenka so nekoi dopolnitelni mehanizmi na nadzor, kako vo Romanija i Bugarija. Evrokomesarot za pro{iruvawe na EU, [tefan File izjavi deka faktot {to Hrvatska docni so otvoraweto na poglavjeto za pravosudstvoto, go spre~uva da odgovori dali pregovorite }e zavr{at vo 2010 godina. Toj dodade deka momentalno se raboti

IKEA ]E VRABOTI 9.000 RABOTNICI VO SRBIJA leguvaweto na {vedskiot proizvoditel na

V

{vedskata kompanija za mebel, Ikea vo Srbija }e bide pogolema investicija i od Fiat, re~e ambasadorot na [vedska vo Srbija, Kristen Bringus. Bringus istakna deka stanuva zbor za biznis vreden 1,2 milijardi evra, i deka Ikea vo Srbija }e otvori okolu 9.000 rabotni mesta. Vo narednite pet godini,

evtin no, kvaliteten mebel i oprema za doma}instvo, vo Srbija }e otvori pet {oping-centri. Eden kaj aerodromot Nikola Tesla, drug ju`no od Belgrad, tret vo Novi Sad, i po eden vo Ni{ i vo okolinata na ^a~ak. Centarot vo Novi Sad najverojatno

na nacrt-kriteriumite za zatvorawe na poglavjeto za pravosudstvoto i se konsultiraat so dr`avite-~lenki, a tie kreteriumi }e gi odredat i rokovite za poslednata faza vo pristapnite pregovori. “I za Hrvatska i za EU va`no e toa poglavje da se otvori {to poskoro. Stanuva zbor za osnovni prava i sorabotka so Ha{kiot sud. Toa gi pokriva pra{awata koi dr`avite ~lenki, vo obnoveniot konsenzus za pro{iruvawe vo 2006 godina, gi identifikuvale kako va`ni, i koi treba da se sledat vo tekot na celiot pristapen period. Va`no e vo isto vreme da se odr`i sorabotkata so Ha{kiot tribunal za koj dr`avite ~lenki smetaat deka e od isklu~itelna va`nost”, izjavi File. Evrokomesarot za pro{iruvawe izjavi deka i ponatamu rabotat pod pretpostavka deka od 2012 godina }e imaat finansiski sredstva za Hrvatska kako nova zemja~lenka vo EU. “Blagodaren sum {to Hrvatska razbira deka kvalitetot e pova`en od brzinata i rokovite. Sekoja nova zemja ~lenka treba da bide podgotvena da gi prezeme site prava i obvrski koi proizleguvaat od ~lenstvoto. So toa se osiguruvate deka ne ste dodale samo u{te edna zemja-~lenka, tuku deka dr`avata mo`e da pridonese vo procesot na prodlabo~uvawe na integracijata” re~e File.

KOSOR: VLEZOT VO EVROPSKATA UNIJA E NAJGOLEMA CEL NA HRVATSKA Vlezot vo Evropskata unija za Hrvatska pretstavuva cel nad celite, izjavi hrvatskata premierka Jadranka Kosor. “Se nao|ame vo zavr{na faza na pregovorite so EU, a politi~kata volja na dr`avata e posilna od koga i da $”, re~e Kosor.

}e se otvori za dve do tri godini.

 Jadranka Kosor: “Se nao|ame vo zavr{na faza na pregovorite so EU, a politi~kata volja na dr`avata e posilna od koga i da $”

Od EU-fondovite za Hrvatska vo tekot na prvite dve godini ~lenstvo predvideni se 2,2 milijardi evra, plus posebni sredstva za zemjodelstvoto vo vrednost od 670 milioni evra, a od 2014 godina od fondovite bi trebalo godi{no da dobivaat po 1,6 milijardi evra. Site strate{ki prioriteti so vlezot vo EU }e bidat finansiski potpomognati, kako jaknewe na infrastrukturata, osobeno `elezni~kiot i vodniot soobra}aj, upravuvaweto so otpadot i jakneweto na biznis-infrastrukturata. “EU-fondovite se mo`nost za ekonomsko oporavuvawe na Hrvatska, ako znaeme da gi

iskoristime, no toa ne zavisi samo od vladata tuku i od op{tinite, gradovite, `upaniite i privatniot sektor”, izjavi hrvatskiot minister za finansii Ivan [uker. SEKOJA GODINA DOCNEWE ZA VLEZ VO EU, HRVATSKA JA ^INI MILIJARDA EVRA S$ poizvesno e deka Hrvatska ovaa godina nema da gi zavr{i pregovorite so EU, {to zna~i deka vlezot vo Unijata mo`e da se o~ekuva najrano vo 2013 godina. Vo ovoj slu~aj Hrvatska e golem gubitnik. Imeno, EU vo svojata finansiska strategija na Hrvatska kako o~ekuvana ~lenka vo 2012 godina, namenila tri

1,6

milijardi evra godi{no za Hrvatska od 2014

milijardi evra. Toa zna~i deka tie pari Hrvatite bi mo`ele da gi koristat do krajot na evropskata finansiska strategija, do 2014 godina. Iako apsorpcionite kapaciteti na Hrvatska se slabi, sepak, bi mo`ele godi{no da izvle~at milijarda evra. Ako ne stanat ~lenka tie milijarda evra za Hrvatite }e propadnat.

ROMANIJA GO ODLO@UVA VOVEDUVAWETO NA EVROTO uvernerot na Centralnata banka na Romanija, Mugur Isarescu izjavi deka negovata zemja go odlo`uva voveduvaweto na evroto, planirano za 2015 godina, bidej}i e potrebna podobra i podolga podgotovka za promena na monetarniot sistem. ”Odlo`uvaweto za godina ili dve e pomalku va`no od potrebata vo evrozonata da se priklu~ime dobro podgot-

G

veni”, izjavi Isarescu. Romanskata vlada }e prodol`i da se podgotvuva za voveduvawe na evroto vo 2015 godina, bidej}i ambicioznata cel vo toj period da se zavr{i {to pove}e rabota }e deluva kako katalizator vo podgotovkata za edinstvenata evropska valuta. Minatata nedela i bugarskata vlada otstapi od pretpristapnata programa za ~lenstvo vo evrozonata, otkako

registrira{e golem buxetski deficit.


20.04.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA K

PRETPRIEMNI[TVO VO SRBIJA

SRBITE ZAINTERESIRANI ZA START–AP KREDITI rbija godinava za start-ap krediti obezbedi 250 milioni evra, zna~itelno pomalku vo odnos na minatata godina. Konkursot }e trae do 30 april, a kamatnata stapka namesto dosega{nite 1%, }e iznesuva 2,5% godi{no. Poka~enata kamatna stapka e, kako {to tvrdi dr`avata, za da se spre~at zloupotrebite. Spored Fondot za razvoj, dosega{nata golema uspe{nost na proektite pokrenati od start-ap kreditite, garantira deka programata i ovaa godina }e predizvika golema zainteresiranost kaj pretpriema~ite. Olivera Bo`i}, direktorka na Fondot za razvoj, veli deka150 milioni evra }e bidat obezbedeni od buxetot, a 100 milioni evra od ve}e odobreni krediti. “Dosega uspe{nosta na kreditiraweto be{e na visoko nivo, procentualno me|u 85% i 87%, a ona {to se pojavi kako problem e faktot {to lu|eto sekoga{ pribegnuvaat kon razni manipulacii. Na primer, se slu~uva roditelite da otvorat firma, a potoa istoto da go storat i nivnite deca, i toga{ gi spojuvaat firmite. Toa ne e klasi~na zloupotreba, no na toj na~in se namaluva brojot na pravni lica, {to ne e dobro”, izjavi Bo`i}.

S

BRAN OD ZLOUPOTREBI Ministerstvoto za ekonomija i regionalen razvoj, poradi zloupotrebite zapo~na so kontrola na korisnicite na start-ap krediti i ve}e ima podneseno nekolku krivi~ni prijavi, a vo sorabotka so Fondot za razvoj i Agencijata za mali i sredni pretprijatija ovaa godina odlu~i kamatnata stapka od 1% da ja podigne na 2,5 % na godi{no nivo, {to spored Bo`i} i ponatamu e nizok procent, no }e se namali brojot na zloupotrebi. Od po~etokot na programata (2007 godina), spored podatocite na fondot, start –ap krediti imaat podignato 6.500 pretprijatija. Najzastapeni dejnosti za koi idnite pretpriema~i

podignuvaat krediti se proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi, pijalaci i tutun, potoa razli~ni vidovi na komunalni, socijalni i li~ni uslugi, prerabotka na drvo, grade`ni{tvo i proizvodstvo na celulozna hartija, izdava{tvo i pe~atewe. “Dosega{nite iskustva poka`uvaat deka prose~niot iznos na krediti iznesuva 15 iljadi evra. Zanaet~iite vo prosek zemaat po 13 iljadi evra, no treba da se ima predvid deka i koga pretpriema~ot zema maksimalen iznos od 25 iljadi evra, te{ko deka }e mo`e da po~ne seriozen biznis dokolku nema i svoi sredstva”, re~e Bo`i}. Spored statisti~kite podatoci na Ministerstvoto za ekonomija i regionalen razvoj, sekoe desetto pretprijatie koe podignalo start –ap kredit propadnalo, dodeka 90% uspevaat da pre`iveat i na vreme da go otplatat kreditot. Vo slu~aite koga pretpriema~ot ne mo`e navreme da gi ispolni svoite obvrski, dr`avata mu gi odzema ma{inite ili opremata koja ja zalo`il. OD IZDAVA[TVO DO VETERINA Nata{a Stojkovi}, koosnova~ i generalen direktor na kompanijata Kapital media, koja izdava biznis-magazin i se zanimava so menaxment i marketing, izjavi deka start –ap kreditite gi vlo`ila za kupuvawe na soodvetna visokokvalitetna oprema i legalen softver, zakup na prostorot i plati za vrabotenite vo prvite nekolku meseci, dodeka sredstvata ne po~nat da se vra}aat i firmata sama da po~ne da zarabotuva. “Vlo`ivme zna~itelno pove} e otkolku {to pozajmivme so start-ap kreditite. Spored na{iot biznis-plan, ne planiravme tolku golemi vlo`uvawa, no svetskata ekonomska kriza, ne n$ zaobikoli ni nas”, izjavi Nata{a Stojkovi}. Za idnite pretpriema~i koi imaat namera da po~nat bi-

 Od po~etokot na

programata (2007 godina), spored podatocite na Fondot, start–ap krediti imaat podignato 6.500 pretprijatija. Najzastapeni dejnosti za koi idnite pretpriema~i podignuvaat krediti se proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi, pijalaci i tutun, potoa razli~ni vidovi komunalni, socijalni i li~ni uslugi, prerabotka na drvo, grade`ni{tvo i proizvodstvo na celulozna hartija, izdava{tvo i pe~atewe

znis preku zemawe start –ap krediti, spored nea, va`no e pred da se po~ne procesot na dobivawe na kreditot da se doznae kakov e trendot na sektorot vo koj planira da raboti. “Za izrabotka na biznis-plan bi trebalo da se obratat na stru~waci. Najva`no e da se napravi realen biznisplan, na koj }e se potpiraat vo prvata godina od raboteweto i koj }e bide vistinski pokazatel za uspeh”, re~e Stojkovi}. Vladan Simi}, kosopstvenik na veterinarnata laboratorija Vet Lab, podignal start –ap kredit vo vrednost od od 12 iljadi evra vo 2007 godina i gi vlo`il vo kupuvawe na sovremeni aparati. “Uslov be{e da vrabotime barem trojca, a nie dosega vrabotivme ~etvorica. Kreditot po~na da se isplatuva po {est meseci, no treba da napomeneme deka ostatokot od parite za likvidnost sami gi obezbedivme”, re~e Simi}.

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

23 S


24 20.04.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

 NOVA FINANSISKA AFERA GO TRESE SVETOT I GI POTONA BERZITE

 Novata finansiska afera {to go trese

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

aman ni olesna, se pojavi Goldman Saks,bea glavnite komentari na berzanskite analiti~ari v~era poradi novata finansiska afera {to go trese svetot, a e te{ka 10,9 milijardi dolari. Poradi obvinenieto pokrenato protiv finansiskiot magnat Goldman Saks od Amerikanskata komisija za hartii od vrednost (SEK), svetskite berzi v~era potonaa vo crveno. SEK vo petokot ja obvini investiciskata banka Goldman Saks deka gi la`ela svoite investitori so naveduvawe pogre{ni fakti za finansiskite proizvodi od vtorata klasa zalo`ni~ki zaemi. Pokrenatiot spor, koj dosega pretstavuva najkrupen poteg na edna vlada so cel razjasnuvawe na finansiskata kriza, se odnesuva na periodot 2007-2008 godina. Vo tu`bata se tvrdi deka Goldman Saks gi strukturiral i gi stavil na proda`ba “sinteti~kite i kolateriziranite dol`ni~ki obvrski” (SDO) preku svojot paket-proizvodi Abakus, koi se zavisni od cenata na hartiite od vrednost, koi se odnesuvaat na vtorata klasa zaemi za nedvi`nosti (t.n. sekjuretizirani obvrznici), izvestuva Vol strit `urnal. “Goldman Saks strukturiral i prodaval SDO vo po~etokot na 2007 godina, koga pazarot na nedvi`nosti vo SAD i

svetot e te{ka 10,9 milijardi dolari. Poradi obvinenieto pokrenato protiv finansiskiot magnat Goldman Saks od Amerikanskata komisija za hartii od vrednost (SEK), svetskite berzi v~era potonaa vo crveno.

T

BERZITE POTONAA

TAMAN NI OLESNA, SE POJAVI GOLDMAN SAKS akciite koi se odnesuvaat na nego po~naa da poka`uvaat znaci na vlo{uvawe”, pi{uva izve{taj na SEK. Goldman Saks prvi~no ja oceni ovaa tu`ba kako celosno neosnovana. No, spored SEK, Goldman Saks na svoite investitori ne im gi nudel klu~nite informacii za SDO, a osobeno onie vo koi golema uloga igral hex-fondot Paulson i Ko vo procesot na izbirawe portfolija, kako i za faktot {to ovoj fond kratkoro~no vlo`uval na berzata za istite SDO. SEK, isto taka, K

O

go obvini Fabricio Turo, eden od potpretsedatelite na Goldman Saks, naveduvaj} i deka toj ja ima glavnata odgovornost za sozdavawe na SDO. Kru`at {pekulaciite deka pove}e visoki menaxeri od Goldman se involvirani vo slu~ajot. “Tu`bata protiv Goldman Saks e del od istragata vrz investiciskite banki i drugite finansiski ku} i koi garantiraa kompleksni finansiski derivati na pazarot na nedvi`nosti vo SAD”, veli Kenet Len~, rakovoditelot na oddelot

za strukturirani i novi proizvodi vo SEK. Amerikanskite istra`iteli velat deka vodat slu~ai koi se povrzani so padot na pazarot na hipotekarni zaemi i so ostanatite problem {to go zafatija Vol Strit vo 2008 godina, {to rezultira{e so ste~aj na bankata Leman Braders i so vladinoto prezemawe na nekolku vode~ki bankarski organizacii. Advokatite od SAD predvduvaat bran na legalni akcii i tu`bi povrzani so izmamata na Goldman Saks te{ka 10,9

M

L

E

R

C

I

J

A

E

N

O

G

Abakus e eden od 25 paketi koi vredat 10,9 milijardi dolari koi Goldman gi zaraboti za vreme na hipotekarnata kriza, a investitorite zagubija edna milijarda dolari. No, se prijavuvaat i drugi {teti. Osiguritelnata kompanija AIG isto taka zagubi pari bidej}i osigurala {est milijardi dolari preku investiciskiot paket na Goldman Saks, od koi sega izgubila dve milijardi dolari. Rojal bank od [kotska i IKB Doj~e industribank od Germanija izgubija okolu edna milijarda dolari po kupuvaweto na investiciskiot paket Abakus. Goldman Saks denovive treba da objavi izve{taj za rabotata vo prviot kvartal godinava, koj najverojatno go zavr{i so prihodi od okolu 11 milijardi dolari. Obvinuvawata protiv Goldman se pojavija nekolku dena pred Senatot na SAD da ja zapo~ne debatata za bankarskite reformi na pretsedatelot Barak Obama. Faktorot “Goldman Saks” }e ima zna~itelna uloga nedelava na Vol strit. Vo petokot, pred da bide objavena vesta za gra|anskata tu`ba protiv Goldman, indeksot Dow Jones porasna za 12,4%, a po objavuvaweto na vesta ekspresno padna za 1%. milijaradi dolari. Zav~era kongresmenite od Merilend i Oregon vo SAD pokrenaa istra`ni postapki poradi mo`nite dano~ni zagubi predizvikani od Goldman Saks, a i britanskiot premier Gordon Braun im naredi na regulatorite da go istra`at raboteweto na najmo}nata ku}a na Volstrit poradi zagubite od koi stradaa britanskite banki Gre~en L

A

S

10,9

milijardi dolari zaraboti Goldman Saks od kontroverzniot investiciski paket Abakus

Morgenson i Landon Tomas. Germanskata vlada isto taka pokrena tu`ba protiv Goldman Saks.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


26 20.04.2010

PATOT DO USPEHOT

IRENE ROZENFELD, GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA KRAFT FUDS

LIDEROT SEKOGA[ TREBA DA E NA USLUGA NA KOMPANIJATA”

 Glavnata menaxerka na vtoriot najgolem proizvoditel na hrana vo svetot, vo mladosta sonuvala eden den da stane pretsedatel na Amerika. Pretsedatel s$ u{te ne stanala, no zatoa tri godini po red e na listata na na jmo}ni `eni vo svetskiot biznis i politika, {to ja sostavuva magazinot Forbs. IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

raft Fuds (Kraft Foods) mo`ebi ne vi zvu~i mnogu poznato, no “milka”, “toblerone” ili “jakobs”, brendovi vo portfolioto na ovaa kompanija, sekako vi se me|u omilenite. Dvete slavni ~okoladi i poznatoto kafe se samo kapka vo moreto od trgovski marki koi se prodavaat pod kapata na Kraft, vtoriot najgolem proizvoditel na hrana vo svetot, vedna{ zad Nestle. Pogolemiot del od proizvodite se prodavaat na amerikanskiot pazar, kade {to e i sedi{teto na kompanijata, no ima desetina golemi brendovi, kako Oreo ili sireweto Filadelfia, koi {to se poznati i na pazarite nadvor od SAD. Na krajot od fevruari, ko-mpanijata soop{ti za profit vo ~etvrtiot kvartal re~isi udvoen vo odnos na istiot period edna godina prethodno, {to e rezultat na trigodi{niot plan za restrukturirawe na Kraft.

K

DOKTOR PO MARKETING [TO SONUVA[E DA BIDE PRETSEDATEL NA SAD Planot na Rozenfeld da gi namali tro{ocite preku zgasnuvawe na neprofitabilnite i fokusirawe na klu~nite brendovi, se ~ini deka uspeva, vo vreme na recesija, da gi zadr`i potro{uva~ite. Rozenfeld veli deka klu~ot za uspehot na nejzinata kompanija e sposobnosta da gi razbere potrebite na s$ poekonomi~nite kupuva~i. Taa e doktor po marketing i statistika na presti`niot univerzitet Kornel, a malku poznato za nea e deka vo mladosta sonuvala da stane pretsedatel na Amerika. Pretsedatel ne stanala (barem ne s$ u{te), no zatoa e izbrana pome|u desette najmo}ni `eni vo svetskiot biznis na listata {to sekoja godina ja objavuva magazinot Forbs. Doznajte koi liderski kvaliteti gi ceni Rozenfeld i koi se nejzinite osnovni menaxerski principi. REFORMIRAWETO NA ORGANIZACIJATA BE[E TEMELOT NA SE [TO NAPRAVIVME “S$ zapo~na so postavuvawe na vistinskite lu|e na vistinskite mesta. Prvata godina od moeto rakovodewe na Kraft, promeniv pove}e od polovina od najvisokite dve menaxerski nivoa. Nekoi od novite lu|e bea novi vo kompanijata, nekoi bea starosedelci, samo na novi pozicii. Ovoj ~ekor be{e potreben za na kompanijata da & dademe

1

 IRENE ROZENFELD: “GOLEM DEL OD VREMETO GO TRO[AM NA MOITE VRABOTENI. NA KRAJOT NA DENOT, REZULTATITE NA KOMPANIJATA NAJMNOGU ZAVISAT OD KVALITETOT NA LU\ETO [TO GO IMAME NA KLU^NITE POZICII” nov impuls i da gi postavime vrabotenite na patekata kon rastot”, veli Rozenfeld. OSIGURETE SE DEKA JA IMATE VISTINSKATA STRUKTURA NA BIZNISOT “Imavme visoko centralizirana organizacija, {to prave{e da bideme mnogu bavni na momenti, i {to e pova`no, ne reagiravme dovolno brzo na lokalnite uslovi na sekoj poedine~en pazar”. KLU^NITE MENAXERI MORA DA SE SO@IVEANI SO CELTA NA KOMPANIJATA “Bidete sigurni deka lu|eto na klu~nite liderski pozicii vo firmata se so`iveani so celtamenuvawe na traektorijata i performansite na kompanijata, kon pozicija na odr`liv rast. Toa be{e eden od najgolemite predizvici za mene”, veli Rozenfeld.

2 3

4

“LIDER NA USLUGA NA KOMPANIJATA” E NAJVA@NIOT ASPEKT NA USPE[EN BIZNIS -LIDER Rozenfeld ovaa svoja fraza ja objasnuva kako priznanie deka taa e vo firmata za da & pomogne da gi ostvari svoite celi, poprvo otkolku {to e tamu za da gi zadovoli svoite li~ni potrebi. “Edna{ {tom }e si gi priznaete toa, }e bidete sposobni da gi motivirate vrabotenite so seto srce i du{a da ve sledat i da postignat rezultati {to od niv gi o~ekuvate”, veli Rozenfeld. TRPENIE – SPASENIE “Trpenieto e mo`ebi edna od rabotite so koi si imam najgolem problem vo rabotata. Sakam da rabotam najvredno {to mo`am, brzam da gi postignam svoite celi {to e mo`no pobrzo, no ponekoga{ ne{tata ednostavno ne mo`e da se slu~uvaat onolku brzo kolku {to nie posakuvame. Trpenieto e mo{ne va`na osobina na dobriot lider”. RABOTETE NA SVOITE LU\E “Golem del od vremeto go tro{am na moite vraboteni. Na krajot na denot, rezultatite na kompanijata najmnogu zavisat od kvalitetot na lu|eto {to go imame na klu~nite pozicii i zatoa najgolemiot del

5

6

od vremeto go pominuvam gri`ej}i se dali gi imaat site potrebni resursi za da ja zavr{at rabotata kako {to treba”. NE GI ZABORAVAJTE SVOITE INVESTITORI “Mnogu vreme pominuvam i so investitorite. Znam da pominam i cel den razgovaraj}i so niv, objasnuvaj}i im zo{to go pravime toa {to go pravime”.

7


20.04.2010

MARKETING

27

INVESTIRAJTE VO RAZVOJOT NA VRABOTENITE azvojot na karierata i razvojot na ve{tinite kaj vraboteniot se na vrvot na listata na rabotni karakteristiki koi {to sekoj vraboten gi posakuva. Korista koja {to ja imaat organizaciite so razvojot na vrabotenite:  Se zgolemuva vrednosta na ~ove~kiot kapital vo kompanijata, koj {to vsu{nost go pretstavuva i glavniot kapital, voop{to,  Dava sigurnost deka kompetentni lu|e od samata organizacija }e bidat podgotveni i spremni da napreduvaat na povisoki rabotni mesta,  Vrabotenite ja razbiraat organizacijata i industrijata vo koja rabotat,  Pridonesuva za efektivno zadr`uvawe na vrabotenite vo ramkite na organizacijata. Mnogu kompanii smetaat deka e mnogu va`no investiraweto vo razvojot na vrabotenite. Vrabotenite se poefektivni vo svoeto rabotewe, {to od druga strana pridonesuva klientite da bidat pozadovolni. Me|utoa, kaj mnogumina postoi dilemata zo{to voop{to da investiraat vo obuka i razvoj na vrabotenite, osobeno vo vreme na visoka mobilnost na vrabotenite, od edna vo druga organizacija? Od edna strana, investiraweto vo obukite gi pravi vrabotenite povredni i pozadovolni so ona {to go dobivaat na svoeto rabotno mesto. Ova e osobeno mnogu zna~ajno za onie lu|e koi {to go poddr`uvaat konceptot

R

na kontinuirano nadgraduvawe i konceptot na do`ivotnoto u~ewe. Od druga strana, so samoto toa {to se zgolemuva vrednosta na vrabotenite, tie stanuvaat privle~ni na pazarot na trud. Me|utoa, sepak, gledano od strana na nefinansiskoto motivirawe na vrabotenite, kaj sekoj ~ovek postoi pogolema verojatnost deka }e ostane vo onaa kompanija koja {to mu ovozmo`uva da ja razviva svojata kariera, da se nadgraduva i postojano da u~i. Zatoa i golem broj svetski poznati organizacii i sekako golem del od makedonskite kompanii odlu~uvaat da bidat "organizacii koi {to u~at" i vlo`uvaat vo razvojot na svojot ~ove~ki kapital. Nekolku pri~ini zo{to se iniciraat obukite kaj vrabotenite:  Koga sistemot za procenka na performansite uka`uva potreba za podobruvawe na istite kaj vrabotenite,  Obukata pretstavuva del od programata za profesionalen razvoj na vrabotenite,  Koga nastanuvaat odredeni promeni vo organizacijata, pri {to ima potreba za soodvetna obuka kaj vrabotenite za polesno prifa}awe i adaptirawe na promenata. Obukite ne samo {to gi podobruvaat ve{tinite na vrabotenite, tuku i gradat cvrsta vrska me|u kompanijata i vrabotenite. Ottuka, mnogu e va`no sekoja organizacija da napravi soodvetna procenka na potrebite za obuka.

 Dali postoi sistematska programa za obuka koja {to bi trebalo da gi podobri ve{tinite na vrabotenite?  Kakvo e sogleduvaweto na vrabotenite za kvalitetot na dosega{nite odr`ani obuki?  Dali planot za obuki na vrabotenite e vo soglasnost so barawata i strategijata na organizacijata?  Dali imate opredeleni sredstva koi {to vo tekot na godinata }e bidat nameneti za podobruvawe na ve{tinite na va{ite vraboteni? Obukite za podobruvawe na ve{tinite pretstavuvaat osnova za razvoj na vrabotenite. Vo sebe sodr`at dve celi: Da se zadr`i momentalnoto nivo na ve{tini koe {to go imaat vrabotenite vo zna~itelno podobrenata i naprednata biznis-praktika. Da im pomogne na vrabotenite da gi usovr{at svoite ve{tini koi {to im se potrebni za efikasno i efektivno izvr{uvawe na rabotnite zada~i vo ramkite na organizacijata. Obukite za podobruvawe na ve{tinite kaj vrabotenite imaat dvojna korist, odnosno vrabotenite i organizacijata imaat zaemna korist. Kompaniite koi {to gi obezbeduvaat obukite za podobruvawe na ve{tinite na vrabotenite za vozvrat dobivaat poefikasno izvr{uvawe na rabotnite zada~i, pouspe{no re{avawe na problemite so koi {to se sre}avaat vrabotenite i,

1

2

sekako, zadovolni i lojalni klienti. Vrabotenite, od druga strana, imaat mo`nost da gi podobrat svoite ve{tini, a obukata pridonesuva i za ponatamo{niot razvoj na karierite kaj vrabotenite. Pridobivki od razvojot i obukata na vrabotenite:  Vlijae vrz podobruvawe na zadovolstvoto od rabotata i podobruvawe na moralot pome|u vrabotenite,  Zgolemuvawe na motivacijata kaj vrabotenite,  Podobruvawe na efektivnoto realizirawe na procesite vo organizacijata,  Podobruvawe na kapacitetot i mo`nostite na vrabotenite polesno da se prilagodat na novata tehnologija i na novite metodi na rabota,  Vlijae vrz pottiknuvaweto na inovativnoto i kreativnoto razmisluvawe kaj vrabotenite {to ponatamu pridonesuva za pribli`uvawe kon ispolnuvawe na strategijata na organizacijata,  Go podobruva imixot na kompanijata.

SMIQKA [O[KOSKA

TRIPL ES REKRUTMENT (Triple S Recruitment) e specijalizirana agencija za regrutacija, selekcija i poddr{ka na ~ove~kite resursi. Sè so cel da se fokusirate na uspe{no realizirawe na va{ite biznis-planovi, dozvolete Tripl Es Rekrutment da go zavr{i procesot na selekcija, razvoj i aktivirawe na ~ove~kiot kapital vo va{ata organizacija.

 PORAKA OD STRU^WACITE

TRGOVCI, POPUSTITE NEMA DA VI SE ISPLATAT! {to raboti  Kompanija so 30% mar`a, a na kupuva~ot mu nudi 10% popust, mora da prodade 50% pove}e dokolku saka da ostvari ednakva dobivka. Zatoa na trgovcite kompaniite

niot u~inok od rabotata. Ogilvi na biznis-felata & sovetuva najprvo kaj sebe da po~nat da ja voo~uvaat razlikata pome|u vremeto {to go posvetuvaat na rabotata i vremeto {to aktivno go pominuvaat vo razmisluvawe kako efektivno da se zgolemi dobivkata, planiraweto na idnite potezi i podobruvaweto na ve}e vovedenite sistemi i strategii. A, tokmu vremeto {to go posvetuvaat vo razmisluvawe za zgolemuvawe na dobivkata e ona klu~noto.

ompanija {to saka da ostvari pogolema dobivka mora da podgotvi nacrt na dobivkata i da gi ograni~i davawata popusti na kupuva~ite”, e prvata rabota na koja {to predupreduva Majkl Ogilvi, trener za zgolemuvawe na dobivka vo firmite, a go prenesuva slovene~kiot biznis-vesnik Finance. Ogilvi objasnuva u{te so koi drugi ednostavni merki e mo`no da se podobri delovniot rezultat. “Pove}eto od nas vo mladosta gi u~ea deka za uspeh e potrebno pred s$ naporno da se raboti, a toa e izvornata te{kotija na brojni pretpriema~i {to se fokusirani prvenstveno na rabotata, a ne na dobivkata”, veli Ogilvi. Tokmu zaradi toa biznismenite ~esto ~uvstvuvaat gri`a na sovesta ako ne se bez prestan koncentrirani na rabotata. Vo kompanijata i vrabotenite po~nuvaat da veruvaat deka merilo za vrednosta e pred s$ deluvaweto, odnosno toa {to nekoj mnogu raboti, a ne konkret-

PROMENETE JA KULTURATA NA KOMPANIJATA Ogilvi objasnuva kako vo negovata obuka na pretpriema~ite za podgotovka na strategija za zgolemuvawe na dobivkata, najprvo gi analizira pette klu~ni podra~ja: u~inokot na menaxmentot i komunikaciite, jasno definirana vizija i celi, efektivnosta na marketin{kite poraki, politikata na cenite i sistemite vo kompanijata. Potoa se posvetuva na poedinite podra~ja i nu`nite podobruvawa. Pokraj proizvodnite i proda`nite nacrti, planot na dobivkata e ednakvo va`en. Toa e akciski nacrt, sostaven vrz osnova na vizijata i strategijata na kompanijata, a gi sodr`i site proekti i raboti na kompanijata {to neposredno vlijaat na dobivkata. Vtoriot biten faktor {to mo`e da vlijae na delovniot rezultat e kulturata na kompanijata-taa mora da bide naso~ena kon dobivka. Toa zna~i deka sekoj vraboten mora da znae {to i zo{to raboti vo firmata.

K

Ogilvi na biznismenite {to sakaat da proverat dali vladee taa kultura vo nivnata kompanija im sovetuva da gi zapra{aat vrabotenite koj e niven {ef i koja e nivnata uloga. Koga odgovorot }e bide deka nivniot {ef e kupuva~ot na proizvodot ili uslugata, bidej}i bez nego ne bi imale rabota, i deka nivnata uloga e da & pomognat na kompanijata da ja podobri ponudata-toa }e bide znak deka vo firmata uspe{no ja vovele kulturata na fokusiranost kon dobivkata. TROJCA KRADCI NA DOBIVKATA  Popustot mo`e da bide golem tro{ok i eden od najgolemite kradlivci na dobivkata. Ako va{ata kompanija ima 30% mar`a i na kupuva~ot mu ponudite 10% popust, mora da prodadete 50% pove}e dokolku sakate da ostvarite ednakva dobivka, veli Majkl Ogilvi i sovetuva namesto popust na potro{uva~ite da im ponudite nekoja dopolnitelna mo`nost ili proizvod, {to obi~no ~ini mnogu pomlaku otkolku popustot.  Ne se potpirajte na odli~nite poedinci-poprvo postavete odli~ni sistemi. Ako firmata nema dobar sistem na proda`ba, mora da zavisi od individualnata sposobnost na prodava~ot za da ima izvonredna proda`ba. Ogilvi predlaga da postavite jasen i pregleden sistem na

proda`ba bidej}i vo toj slu~aj i prose~nite prodava~i }e postignuvaat mnogu dobri rezultati. Dobar primer e Raj Krok, osnova~ot na Mek Don-

alds (McDonalds), koj se bavel isklu~ivo so etablirawe na sistem, a toa mu ovozmo`ilo sekoj nov restoran na sinxirot da raboti odli~no.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


20.04.2010

KULTURA

29

 13-TI SKOPJE FILM-FESTIVAL

FILM NA VISTINSKI NA^IN STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

e e samo “baksuzniot” broj 13 toj {to }e go obele`i godine{noto izdanie na Skopje film-festival (SFF). Vo 9-te dena, od 21 do 29 april, mo`at da se najdat i mnogu drugi brojki kako simbolika me|u pedesetinata naslovi podeleni vo nekolku programi, koi }e se odvivaat na 3 kino-lokacii: “Milenium”, “Frosina” (MKC) i Kinoteka na Makedonija. Mnogu pova`en od simbolikata na brojkite e naporot na organizatorite na SFF, predvodeni od Ivo Antov od produkcijata “Na{e maalo”, povtorno da ja vratat onaa 20-iljadna publika od pred "cunamito" na filmskata piraterija i povtorno, kako {to glasi sloganot na festivalot, da gledame film na vistinskiot na~in. Vo kino-sala. Glavnata programa, koja tradicionalno ja selektira Tatjana Janevska, godinava sodr`i nekolku naslovi ve}e “provereni” na vode~kite evropski festivali. Re~isi celata lista e so aktuelni i ultimativni naslovi: “Antihrist” na Lar fon Trir (so kanskata nagrada za [arlot Genzbur za najdobra `enska uloga, no i so odli~niot Vilijem Defo), “@ivot za vreme na vojna” na Tod Solonc (venecijanski “Lav” za scenario, me|u ostanatoto), “Seriozen ~ovek” na bra}ata Koen (dve nominacii za Oskar), “Granici na kontrolata” na Xim Xarmu{, “Lo{iot poru~nik: Porta Wu Orleans”, verzijata na Verner Hercog na kultniot naslov na Abel Ferara, “Bra}a” na Xim [eridan, “Barija” na Xuzepe Tornatore, “Pra{inata na vremeto” na Teo Angelopulos i “Jas, Don Xovani” na Karlos Saura, so kogo i }e bide otvoren festivalot. Specijalnite proekcii vo programata na SFF }e gi so~inuvaat naslovite: “Soul kujna” na Fatih Akin, “Vremeto {to preostanuva” na Elija Sulejman, “Distrikt 9” na Nejl Bomkamp, “Meri i Maks” na Adam Eliot, “Vo vrska so goleminata” na Sipur Gadol, “Koko pred [anel” na An Fonten, “Glasnik” na Oren Moverman, “@iv” na Artan Minaroli, “Magare” na Antonio Nui}. Programata na avtorskite filmovi obedinuva naslovi kako “Liban” na Semjuel Maoz (venecijanski “Lav”), “Bela molwa” na Dominik Marfi, “Antiplano” na belgisko-germanskata dvojka Brosens i Vudvort, "Baroing" (Burrowing) na Helstrom i Venzel od [vedska, “Celata taa qubov” na Jacek Boroku~, kako i filmot "Hejdvi~" (Hadewijch) na nagraduvaniot Bruno Dimon. Ve}e nekolku izdanija

N

 Mnogu pova`en od simbolikata na brojkite e naporot na organizatorite na SFF, predvodeni od Ivo Antov od produkcijata “Na{e maalo”, povtorno da ja vratat onaa 20-iljadna publika od pred "cunamito" na filmskata piraterija

nanazad, SFF golemo vnimanie posvetuva i na muzi~kite dokumentarci, pa taka godinava }e gi vidime slovene~kite “Radio Apokaliptiko” na Marko Cvei} i “Ve~en Student” na Sini{a Ga~i}, bosansko-hrvatskiot “Sevdah” na Marina Andre [kop, kako i “Ve~ni deca” i “Najmalku potrebno ubistvo” na Holan|anecot David Klejveg. Programata na kratkite filmovi, pak, }e bide fokusirana na izborot na dela od {panski avtori, potoa eden pregled na balkanski avtori, kako i sedum drugi ostvaruvawa. Festivalskata retrospektiva na godine{noto izdanie na Skopje film-festival e rezervirana za kultniot Federiko Felini, so 90 godini od negovoto ra|awe

9

dena filmski praznik

kako povod. Skopskata publika }e ima mo`nost da se potseti na “Beliot {eik” (od 1952 godina), “Probisvet” (1955 godina), “Sladok `ivot” (1960 godina), “Xulieta i duhovite” (1965 godina), “Kazanova” (1976 godina) i “Gradot na `enite” (1979 godina). Ova ubavo del~e od opusot na Felini }e bide prika`ano vo kino-salata na Kinotekata na Makedonija, kade {to od 20 do 26 april ubavo }e se isprepletuva so "oma`ot" na nejziniot gostin, ungarskiot re`iser I{tvan Sabo.

 MILENIK NA SKOPSKATA PUBLIKA: FATIH AKIN NA SNIMAWETO NA “SOUL KUJNA”

OSKAROVECOT I[TVAN SABO VO KINOTEKA d ve~erva (vtornik, 20 april) do 25 april vo KiO notekata na Makedonija }e bidat prika`ani {est filmovi na slavniot ungarski avtor so internacionalno portfolio, I{tvan Sabo. Sabo (roden 1938 g.) e ~estvuvan so povelba od strana na Kinotekata za osoben pridones vo svetskata kinematografija. Denes na pladne treba{e da odr`i master-klas, no zaradi prekinatiot aviosoobra}aj Sabo ne dopatuva vo Skopje. Vo slednite {est dena }e bide prika`an del od negoviot bogat filmski opus: “Mefisto” (od 1981 g., nagraden so Oskar za najdobar stranski film), “Polkovnikot Redl” (1985 g.), “Astologot na Hitler” (1988 g.), “Drama Ema, sladok Bob – skici, aktovi” (1992 g.), “Son~evina” (1999 g.) i “Rodnini” (2006 g.). Vo terminot od 22 do 27 april ovoj filmski oma` }e bide prika`an i vo bitolskiot Dom na kulturata. Sabo vo negoviot skopski prestoj treba{e da bide pridru`uvan od negovata sopruga Vera \urej, ne pomalku zna~ajna za profesionalnata sorabotka na Kinotekata. Imeno, \urej e aktuelna direktorka na Nacionalniot filmski arhiv na Ungarija, koj se smeta za eden od najgolemite filmski arhivi vo Centralna Evropa, i koj e donator na {eesetina filmski kopii za makedonskata Kinoteka.  KLASIK: I[TVAN SABO

 EDEN OD FAVORITITE: [ARLOT GENZBUR VO “ANTIHRIST”


30 20.04.2010

LIFESTYLE

 SELEBRITI

ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

10-TE NAJBOGATI NASLEDNI^KI 1

ANA ANISIMOVA

4

LIDIJA HRST [O

Majkl Blumberg samo {to ja krena na noze svojata softverska kompanija, pa go do~eka svoeto prvo dete Xorxina. Dve dekadi podocna, Blumberg “te`i” 5.5 milijardi dolari i ima kancelarija vo Wujork kako onaa na gradona~alnikot. Xorxina ne poka`a interes za politika i biznis. Namesto toa, taa stana profesionalen java~ na kowi, natprevaruvaj}i se niz cela Amerika i Evropa, a pritoa osvojuvaj}i nekolku glavni nagradi.

Zaedno so Amanda Hrst, Lidija e edna od nasledni~kite na ogromnoto bogatstvo na Hrst media - kralstvoto. Iako ima ogromno bogatstvo, za koe nekoi samo bi sonuvale, Lidija, sepak, se pu{ti vo izvonredna manekenska kariera. So svojot "tvigi" - izgled i svetski prepoznatlivo prezime, Lidija e vlezena vo biznis-elitata na golema vrata, pravej}i milijardi sekoja godina.

6

7

DILAN LOREN

 Onie koi go nosat epitetot nasledni~ki nemaat “ednostaven” `ivot. Toa se devojki koi odbiraat dali }e `iveat slavno ili pak daleku od o~ite na javnosta. Vo golem broj slu~ai, mnogu od niv gi polnat stranicite na tabloidite najmnogu poradi nivnoto “neseriozno” odnesuvawe. Eve edna lista na najbogatite top 10-nasledni~ki:

1.6

milijardi dolari vredi Hind Hariri, najmladata milijarderka na svetot

2

AMANDA HRST

Prezimeto Hrst mnogu brzo prostrui niz xetseterskite redovi. Amanda Hrst e pravnukata na poznatiot gigant od izdava~kata industrija, Vilijam Rendolf Hrst. Vo srodstvo so Lidija Hrst [o, Amanda e blagoslovena so prirodna ubavina i dosta “te{ka” smetka vo banka. Sega e vo ranite dvaesetti i e dosta aktivna vo modnata agencija AjEmXi. Bidej}i ne e zadovolna so svojata finansiska sostojba, Amanda se zapi{a na studii po istorija na umetnosta. Spored rangiraweto na edno spisanie vo 2007 godina, Amanda va`i za edna od 14-te “najpo`elni” momi za ma`ewe, vodej}i se spored kriteriumite bogatstvo i izgled.

5

IVANKA TRAMP

[to dobivate koga edna ~ehoslova~ka olimpiska skija~ka }e se oma`i so eden gigant na nedvi`nosti? Ivanka Tramp, normalno. Rodena vo 1981 godina, Ivanka gi sobrala site najubavi raboti od dvajcata roditeli. Ostri crti na liceto, rusokosa kako svojata majka, Ivana, i mnogu dlaboki xebovi kako svojot tatko milijarder. U{te na 16 godini, Ivanka gi krase{e naslovnite stranici na magazinot "El", "Glamur", "Staf" i se dvi`e{e po modnite pisti na Versa~e, Mark Bauer. Nejzinite modni ”do`ivuvawa” zavr{ija koga Ivanka go zavr{i obrazovanieto. Taa e dosta pametna devojka koja ne e poznata po nedoli~no odnesuvawe, tuku naprotiv, taa e vistinski naslednik na svojot tatko. Taa e zamenik pretsedatel na organizacijata Tramp za razvoj na nedvi`nosti. Isto taka, zema u~estvo vo realnoto {ou na svojot tatko “Pripravnik”.

85

HIND HARIRI

Ovaa dama vredi ~isti 1.6 milijardi dolari. Hind Hariri e najmladata milijarderka na svetot. S$ u{te vo svoite 20-ti godini, taa stana naslednik na svojot tatko politi~ar i biznismen, Rafik Hariri, koj be{e ubien vo 2005 godina. Taa e mlada devojka koja re~isi i da nema sloboden termin na kalendarot za socijalni dru`ewa. Hind be{e edna od onie koi ja pravea kampawata na svojot brat Saad, koj se kandidira{e vo Libija.

3

XORXINA BLUMBERG

KEJSI XONSON

Ovaa mlada dama ne e samo }erka na Vudi Xonson, sopstvenikot na ragbi-timot Wujork Xets. Taa, isto taka, e nasledni~ka na bogatstvoto od Xonson& Xonson. Rodena e za da bide milijarder. Taa gi pravi site raboti koi edna nasledni~ka gi pravi, kako {to se rabota vo edna PRfirma kade {to e pretsedatel, a od druga strana, pak, se zanimava so filantropija. Kejsi e mnogu zafatena poslednive godini. Dodeka go ~uva svoeto dete, koe go posvoi od Kazahstan, taa isprobuva kremovi za lice napraveni na prirodna baza.

9

PARIS HILTON

Paris Hilton e dosta unikatna li~nost na listata za najpoznati nasledni~ki. Paris e li~nost koja e naviknata da ima svoja sopstvena orbita. Rodena vo 1981 godina, Paris e }erka na Keti Ri~ards i Ri~ard Hilton od klanot Hilton, poznati hotelieri. Statusot nasledni~ka go dobiva poradi toa {to se o~ekuva da nasledi nekade od 30 do 50 milioni dolari, otkako }e po~ine nejziniot pradedo Konrad Hilton, osnova~ot na hotelite Hilton. Parite ja napravija vistinska trendseterka, me|utoa Paris se obide i vo televiziskite vodi zaedno so kole{kata Nikol Ri~i (posvoena }erka na Lajonel Ri~i). Taa ja napi{a i knigata “Ispoved na edna nasledni~ka”. Vo 2006 godina zapo~na so promocija na svojot parfem, nare~en “Nasledni~ka”. Paris e devojka koja pravi pari na milion na~ini. Duri e i platena za da bide videna na odredeni mesta.

Ovaa mlada dama ja ima sre}ata da bide”malata princeza na tato”, koj e zadol`en da & gi ispolnuva site kaprici. Ana vodi vistinski "pariski" `ivot. Frli polovina milion dolari za da iznajmi ku}a za letuvawe. Stanuva zbor za mnogu ubava ku}a vo trendseterskoto mesto Hemptons, ama polovina milion dolari?! Nejziniot tatko e aluminiumskiot gigant Vasilij Anisimov, koj ja isprati }erka si vo Amerika za da ja izbegne studenata, te{ka Rusija. Negovata postara }erka, sestra & na Ana, be{e ubiena zatoa {to bogata{ite od vakov tip se ~esta cel vo Rusija. Me|utoa, taa stana vistinska gradska peperutka, koja vo Wujork vremeto go pominuva vo {oping, zabava, manekenstvo (povremeno) i pravej}i gi site onie raboti koi gi pravi eden xetseter. Vklu~ena e i vo biznisot so nedvi`nosti. Pokraj svoite domovi niz cela Amerika, taa kupi i studio vredno 23 milioni dolari, koe go pretvori vo apartmani.

Dilan e sega vo ranite 30-ti godini i e }erka na modniot gigant Ralf Loren. So toa {to otvori edna prodavnica za slatki raboti i ja postavi na ~etiri lokacii vo SAD, poka`a deka dlaboko vo sebe e vistinsko dete. Nejzinata prodavnica e vistinski brend. Mo`ebi e malata princeza na tato, vistinski milijarder i naslednik na negovoto kralstvo, me|utoa, toa ne ja spre~uva da si sozdava svoe bogatsvo

10 NIKI HILTON

Niki e rodena vo 1983 godina i ne samo {to izgleda neodolivo, taa ima odli~no oko za estetika. Taa ja pu{ti vo proda`ba svojata linija obleka koja e mnogu stilski dizajnirana za mladite devojki. Dodeka Niki se obiduva da gi ignorira “ispadite”na svojata pogolema sestra Paris, se obiduva i vo manekenskite vodi. Niki ima ~uvstvo za biznis. Saka da ja prodol`i tradicijata na svoeto semejstvo i da otvori hoteli pod imeto Niki O.


20.04.2010

SPORT

SPORT

VULKANOT GO PARALIZIRA[E INTERNACIONALNIOT SPORT

ODBOJKA

PODGOTOVKI SO POLOVINA REPREZENTACIJA! SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

tartuvaa podgotovkite na makedonskata odbojkarska reprezentacija, vo presret na kvalifikaciite za plasman na narednoto evropsko prvenstvo, ~ij doma}in e Avstrija. Selektorot Svetislav Peica objavi deka na startot od podgotvitelniot period na raspolagawe }e ima edvaj osum odbojkari, a pristignuvaweto na ostanatite reprezentativci } e zapo~ne od narednata nedela i toa vo nekolku etapi. “Toa e najgolemiot problem so koj se sudirame vo momentov. ^etvoricata odbojkari od doma{noto prvenstvo i u{te ~etvorica internacionalci na koi im zavr{ija obvrskite vo klubovite se staveni na rapolagawe, dodeka ostanatite }e ni se priklu~at vo podocne`niot period. Najneizvesn e Jovica Simovski, koj na reprezentacijata bi mo`el da & se prklu~i duri na desetina dena pred kvalifikaciskiot turnir vo Skopje”, izjavi selektorot

S Dali fanovite }e ostanat bez japonskoto GP? blakot od pra{ina {to ja prekri Evropa, sozdaden od vulkanskata erupcija na Island gi paralizira{e aerodromite na stariot kontinent, po {to i golem broj na sportski natprevari mora{e da bidat otka`ani. Makedonskata `enska ekipa na Metalurg ne be{e vo mo`nost da otpatuva za Germanija na revan{-duelot so timot na Bukstehude, vo ramkite od polufinaleto na evropskiot ^elenx kup. Doprva }e se bara termin za odigruvawe na ovaa sredba, koja spored prvi~nite informacii }e se preigra na po~etokot od naredniot mesec. Elementarnata nepogoda se zakanuva za odlo`uvawe ili spored crnite scenarija, potpolno otka`uvawe na pogolem broj me|unarodni priredbi i natprevari.

O

Organizatorite na golemata nagrada na Japonija, koja se odr`uva pod patrona`a na Moto GP {ampionatot, edna nedela pred trkata bea prinudeni da gi izvestat u~esnicite deka natprevarot e odlo`en. Sepak, ogromen problem }e prestavuva da se pronajde termin za odr`uvawe na ovaa trka, poradi nabieniot kalendar na prvenstvoto. Ednostavno ima premnogu trki, a premalku vreme za patuvawe, adaptacija i odmor. No, od druga strana ne odr`uvaweto na japonskoto GP mo`e da ostavi dolgotrajni posledici vrz organizatorite, a i kon samoto prvenstvo. Finansiskata konstrukcija e zavisna od kontinuirani natprevari vo kalendarot, a sekoe odlagawe predizvikuva zgolmuvawe na tro{ocite i namaluvawe na i onaka maliot profit.

31

HOLANDIJA E APSOLUTEN FAVORIT VO NA[ATA GRUPA, NO ZATOA, PAK, IMAME REALNI [ANSI ZA OSVOJUVAWE NA VTOROTO MESTO I POTOA SO GOLEM NAPOR I MALKU SRE]A DA IZVOJUVAME TRIUMF I MESTO NA ZAVR[NIOT TURNIR Svetislav Peica, za kogo {to ova e vtor obid so najdobrata selekcija na Makedonija, da se izbori za plasman na edno evropsko prvenstvo. Vo kvalifikaciskata grupa F, protivnici na na{iot nacionalen tim se selekciite na Holandija, [vedska i Portugalija. Soglasno propoziciite, prvoplasiranata ekipa obezbeduva direktno u~estvo na evrosobirot, dodeka, pak, timot {to }e ja osvoi vtorata pozicija na tabelata, }e odigra dopolnitelni natprevari vo bara`ot. “Holandija e apsoluten favorit vo na{ata grupa, no zatoa, pak, imame realni {ansi za osvojuvawe na vtoroto mesto i potoa so golem napor i malku sre}a da izvojuvame triumf i mesto na zavr{niot turnir. Smetam deka na{ite {ansi se mnogu golemi i sosema so pravo se nadevame na kone~en plasman na evropskoto prven-

N

e edinstveniot {to mo`e da ja rasipe “ma{inata” na Portugalecot.Stravuvaat i vo Barselona i vo Milano. Edinstveno neutralnite fudbalski naviva~i se raduvaat na duelot, okarakteriziran kako finale pred finale na {ampionskata liga. “@oze Muriwo mo`e da go urnisa Nou Kamp. Inter e mnogu te`ok protivnik za Barselona”, tvrdi fudbalerot na Barsa, Pedro Rodrigez. “Leo e broj eden. Toj e navistina neverojaten. Imav prilika da igram zaedno so nego vo dresot na Argentina i toa be{e golemo u`ivawe”, veli napa|a~ot na Inter, Diego Milito. Ovaa sredba e od golema va`nost i za Holan|anecot Vesli Snajder, koj go igra prvoto polufinale vo Ligata na

se edna nedela podocna vo Roterdam, Holandija.

Selektorot go brka bara`ot za plasman na evropskoto prvenstvo

MURIWO ILI MESI? LEO E BROJ EDEN. TOJ E NAVISTINA NEVEROJATEN

odbojkari na prvata prozivka

stvo”, dodade Peica. Vo podgotovkite zaka`ani se gostuvawa vo Bi Hi Srbija, kade {to selekcijata }e ima po dva kontrolni me~a so tamo{nite reprezentcii, kako i eden duel so timot na Bugarija, koj e zaka`an vo Skopje. Kvalifikaciite }e se odr`at vo dva turnira. Prviot }e se odr`i vo salata Boris Trajkovski vo Skopje vo periodot od 21 do 23 mart, dodeka, pak, revan{ite

LIGA NA [AMPIONI

ajdobriot fudbalski trener }e treba da go skroti najdobriot fudbaler na svetot. Ovaa sosema opravdana pridavska forma za @ oze Muriwo i Lionel Mesi e su{tinata na ve~era{niov duel me|u Inter i Barselona, vo polufinaleto od Ligata na {ampionite. Mnogumina dobri poznava~i na momentalnite {ansi vo fudbalot smetaat deka taktikata na Muriwo e edinstvenata {to e kadarna da go sopre Mesi, no od druga strana, pak, Argentinecot

8

4

`elbi za samo edna titula

{ampionite vo dresot na Inter. “Imame sila za osvojuvawe na tri trofei godinava. No, za nas najbiten e triumfot vo Evropa”, istakna Snajder. Golem problem za Barselona mo`e da pretstavuva toa {to do Milano }e mora da patuvaat so avtobus, poradi oblakot od ~ad {to ja pokri Evropa po vulkanskata erupcija na Island. Edinaeset ~asa pat vo presret na prviot polufinalen duel sekako e neplaniran hendikep za katalonskite fudbaleri, koi, pak, voop{to ne mislat da se vadat na avtobuskiot prevoz, smetaj}i deka dolgoto patuvawe mo`e da bide korisno za psiholo{kata podgotovka. “Vremeto pominato vo avtobus }e ni pomogne da go zacvrstime drugarskiot odnos. Vo ovaa faza od natprevaruvaweto, patot ili zamorot ne smeat da bidat faktor. Kako i sekoga{,

Koj }e se raduva na krajot?

@OZE MURIWO MO@E DA GO URNISA NOU KAMP. INTER E MNOGU TE@OK PROTIVNIK ZA BARSELONA nie odime na pobeda. Ova e najbitniot period od sezonata i }e mora da gi podrastegneme silite i da dademe s$ od sebe”, izjavi Serhio Buskets, defanzivecot na Barselona. Vtoriot polufinalen natprevar se igra utre - se sre} avaat Baern od Minhen i Olimpik od Lion.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


23_kapital