8
Politika / Pari / Dr`ava
PREGLED VESTI VINER OSIGURUVAWE JA ZAVR[I 2010 GODINA SO RAST OD 23% siguritelnata kompanija Viner osiguruvawe 2010 godina ja zavr{i so rast na polisiranata premija za 23%, so {to proda`bata e zgolemena za 71 milioni denari, sporedeno so 2009 godina. Od kompanijata velat deka so isplata na {teti na doma{niot pazar od 170 milioni denarii kompanijata stana lider po isplatata na ovoj tip {teti. "Rezultatite od izminatata godina poka`uvaat deka na{ata kompanija uspe{no gi implementira{e site principi na profesionalno odnesuvawe, efektivnost i seriozen deloven pristap, koi od nas gi bara partnerstvoto so takov mo}en osiguritelen brend, kako {to e Viena osiguritelna grupacija”, izjavi generalniot direktor na Viner osiguruvawe, Zoran Nara{anov. Na krajot na minatata godina Agencijata za supervizija na osiguruvaweto dade dozvola za osnovawe akcionersko dru{tvo za `ivotno osiguruvawe Viner lajf - Viena in{urens grup Skopje.
O
ZA PATI[TA GODINAVA ]E SE POTRO[AT 68,1 MILIONI EVRA a izgradba na pati{ta godinava dr`avata planira da potro{i samo 68,1 milioni evra. Iako godinava buxetot na Agencijata za pati{ta iznesuva 93,4 milioni evra, ovaa godina }e bidat izgradeni samo nekolku regionalni pati{ta, del od lokalnite, a }e se fini{ira izgradbata na ve}e po~natite delnici. Spored godi{nata programa na Agencijata, ovaa godina }e se gradi vtorata lenta od magistralata od Kumanovo, do grani~niot premin Tabanovce, a }e prodol`i i realizicijata na proektot za izgradba na lokalni i regionalni pati{ta finansiran od Svetskata banka i od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD). Godinava }e se gradat nekolku regionalni pati{ta me|u koi regionalniot pat Kolomot, do mostot vo Blizansko, patot od Kowsko, do ski-centarot Ko`uf, [tip-Strumica, KatlanovoVeles-Katlanovo, mostot do Plasnica, patot do grani~niot premin Xep~i{te-Trebi{te, a }e se zavr{i izgradbata na patnite pravci Tetovo-Ja`ince, kako i Kumanovo-LipkovoAra~inovo. Za studii za proektirawe i nadzor nad izgradba Agencijata planira da potro{i 7,8 milioni evra. Najgolem del od buxetot Agencijata planira da napolni od akcizi od nafteni derivati od 34,8 milioni evra, 20,3 milioni evra planira da pribere od patarini, 11,5 milioni evra od registracija na vozila i 24,1 milioni evra od stranski krediti, kako i od kreditite od EBRD i SB.
Z
INTERNET-STRANICITE SO DOMEJNOT .MK NEMAAT POLITIKA NA PRIVATNOST itu edna od 165 internet-stranici na vladini i nevladini dr`avni institucii nema politika na privatnost, poka`uvaat rezultatite na Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci. Vo Makedonija, od vkupno registrirani 14.000 internet-stranici so domejn.mk, samo 41 imaat politika na privatnost. Pri poslednata proverka na internet-stranicite na nevladinite organizacii, konstatirano e deka od registriranite 40, nitu edna nema politika na privatnost. Makedonskite gra|ani se predupreduvaat da bidat vnimatelni pri objavuvaweto na svojata privatnost, odnosno li~nite podatoci na internet-stranicite. Predupreduvaweto za po~ituvawe i za{tita na privatnosta va`i i za kreatorite na internet-stranicite koi nudat uslugi za registracija na ovie stranici. Nadle`nite za za{tita na li~nite podatoci poso~uvaat deka treba da se podigne javnata svest deka kolku pove}e se otkrivame, tolku pove}e ima mo`nost za zloupotreba na li~nite podatoci, a osobeno pri koristeweto na socijalnite mre`i.
N
KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK
NOVO REGULATORNO TELO ZA PARTISKITE SMETKI!
POVE]E TELA, POMALKU KONTROLA VRZ PARTIITE
Zaludni se i novi institucii i novi zakonski izmeni dodeka ne se vovedat poostri kazni za partiite koi se finansiraat na nelegalen na~in, velat ekspertite. GABRIELA DELOVA
delova@kapital.com.mk
o formirawe regulatorno telo, koe }e vr{i kontrola na na~inot na finansirawe na politi~kite partii i izbornite kampawi, }e ja podobrime kontrolata, tvrdi ministerot za pravda, Mihajlo Manevski za “Kapital”. "Vladata ja razgleda preporakata na GREKO za formirawe telo koe }e vr{i kontrola vrz finansiraweto na politi~kite partii. Taa e usvoena i vo tek e inicijativa za formirawe na vakvo telo vo ramkite na Dr`avniot zavod za revizija ili Upravata za javni prihodi. No, poverojatno, vo Zavodot za revizija", veli Manevski. I dodeka dr`avata so godini po~nuva i ne dovr{uva proekti za stavawe red vo smetkite na partiite, a ministerot se fali so novoto telo, ekspertite, se ednoglasni - za nadminuvawe na "crnite" fondovi ne e potrebno samo da se doprecizira Zakonot, tuku i da se zaostrat kaznite. Tie predlagaat i odzemawe na mandatot na partijata od Sobranieto, kako sankcija poradi netransparentno i nenavremeno ispolnuvawe na zakonskite obvrski. Nema somnenie, velat tie, deka na~inot na finansirawe na partiite vo zemjava e eden od osnovnite generatori na korupcijata. Neposredno po objavuvaweto na Izve{tajot na Unijata, i evroambasadorot Ervan Fuere istakna deka na zemjava & e potrebna podobra legislativa, no i poefikasna implementacija na Zakonot za finansirawe
S
na politi~kite partii i izbornite kampawi. PASIVNI INSTITUCII, AKTIVNI SMETKI! Pretsedatelot na Transparentnost Nulta korupcija, Sla|ana Taseva obelodeni deka li~no ministerot za finansii, Zoran Stavrevski, izgotvil upatstvo za raspredelba na buxetski pari na smetki na partiite. Iako Stavreski demantira{e, partiite izbegaa od ovaa tema, obiduvaj}i se da ja svedat na dnevno– politi~ka presmetka! I instituciite ne se ni{to podobri. Prviot ~ovek na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, veli deka e iznenaden {to partiite ne reagira na Izve{tajot. "Odredena partija, namesto pogolema suma pari dobila zna~itelno pomala i pritoa ne reagirala. Kolku e to~no – ne znam. Ne sme gi razgledale ovie navodi, no toa ne zna~i deka nema da gi razgledame", veli Selami. A Komisijata ne mo`e ni da se pofali deka osven “razgleduvawe” prezema i nekoj konkreten ~ekor.
HRVATSKI MODEL
Od 33 evropski zemji, samo ~etiri nemaat zakon za finansirawe na politi~kite partii i izbornite kampawi, me|u koi [vedska i [vajcarija, kade {to partiite sami gi izgotvuaat ovie izve{tai. Vo Hrvatska, koja e na ~ekor od vlezot vo EU, minatata nedela predmet na rasprava be{e tokmu ovoj zakon. Se predviduva sekoja partija od dr`avnata kasa da dobiva sredstva srazmerno so brojot na pretstavnici pri konstituiraweto na Sobranieto, dodeka partiite koi vo Sobranieto imaat `ena za sekoja od niv dobivaat 10% pove}e otkolku {to e predvideno za ma{kite kolegi. Po taa formula vo 2011 godina bile podeleni re~isi 8 milioni evra. Za izbori mo`at da potro{at najmnogu 2 milioni evra, kandidatite do 1 milion evra, a gradona~alnicite najmnogu 70.000 evra. Donacijata od gra|anite se ograni~uva na 4.000 evra, dodeka od pravnite lica na 27.000 evra. I Hrvatska planira formirawe na nezavisna regulativna agencija, za realen uvid vo pratiskite smetki. Inicijativa za krivi~no gonewe ili prijava nemaat dostaveno, i pokraj toa {to so godini go “ispituvaat” na~inot na koj se slevaat pari na smetkite na partiite. Na ist na~in rabotat i drugite institucii. Zavodot za revizija se ograduva so toa {to negovite ingerencii zavr{uvaat so izgotvuvaweto na izve{taite i detektiraweto na nepravilnostite vo niv. Ponatamu,
neka razgleduvaat DKSK i Javnoto obvinitelstvo (JO). No, i vo Obvinitelstvoto inicijativite ostanuvaat vo nekoja fioka ili biduvaat samo razgledani. Vo me|uvreme, ekspertite pora~uvaat deka na~inot na koj se finansiraat politi~kite partii, osobeno parite koi se slevaat vo gotovo, se siva zona za korupcija i milionski proneveri, koi nikoj ne gi kontrolira.