Page 1

KHV DOZVOLI DOKAPITALIZACIJA NA BANKATA

SDSM IZLEZE OD SOBRANIETO

KOMERCIJALNA BANKA OD 11 FEVRUARI ]E SOBIRA 15 MILIONI EVRA

IZBORI VO MAJ?!

 STRANA 11

 STRANA 12-13

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

CENATA NA KAKAOTO ]E RU[I REKORDI NA SVETSKITE BERZI

PO [E]EROT, KAKAOTO KAPAK ZA KONDITORITE! PO [OKOVITE OD POSKAPUVAWETO NA [E]EROT I DRUGITE PREHRANBENI SUROVINI, KONDITORSKATA INDUSTRIJA NASKORO ]E SE SOO^I SO NOV UDAR OD REKORDNIOT RAST NA CENATA NA KAKAOTO. EVROPA, VITAMINKA I MAKPROGRES VE]E NAJAVUVAAT POSKAPUVAWE NA NIVNITE PROIZVODI. ponedelnik.31. januari. 2011 | broj 216 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

 STRANA 2-3 NA ZATVORAWE, PETOK, 28.01.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,99% 1 3,04% 3 00,32%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 444,84 1,37

NAFTA BRENT EURORIBOR

97,87 9 1,62%

]E BIDE LI 2011 GODINA NA METALUR[KATA INDUSTRIJA?!

SAGATA SO MEDIUMITE NA RAMKOVSKI

Blokiraweto na smetkata mo`e da ja odvede A1 vo ste~aj?!  STRANA 6

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (28.01)

MALI ELEKTRANI

Lon-proizvodstvoto raste, makedonskite tekstilni brendovi tonat!  STRANA 10

Statistikata ja potvrdi lo{ata godina za makedonskite kompanii  STRANA 4

RASTAT CENITE, PA I PROIZVODSTVOTO NA ^ELIK

Od 47 firmi, samo eden gradi hidrocentrala  STRANA 9

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

NE-NORMAL-NO!

 STRANA 4

KOLUMNA

JO[IO TAMURA

SEDUM PATI[TA ZA IZLEZ OD KRIZATA  STRANA 14

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

UVOZ NA INFLACIJA  STRANA 12-13

 STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 31 JANUARI 2011

I

UVOZ NA INFLACIJA

Inflacijata vo globalni ramki po~nuva da stanuva glaven problem {to gi ma~i ekonomistite, a mnogu brzo mo`e da se vdomi i vo makedonskata ekonomija. Na golemo se polemizira dali rastot na cenite kako posledica na zgolemuvaweto na pobaruva~kata e signal na ekonomsko zakrepnuvawe ili, sepak, e alarm za nova kriza?! No, nema dilema deka rastot na cenite vo Makedonija ne e posledica na pogolema ekonomska aktivnost, nitu, pak, na zgolemuvawe na platite i na potro{uva~kata na gra|anite. Inflacijata vo Makedonija e uvozna! So vlezot na nafta, hrana i drugi surovini od stranstvo vleguvaat i povisokite ceni na pazarot. Poslednite statisti~ki podatoci, spored koi cenite na nekoi osnovni prehranbeni proizvodi porasnaa i do 35% za edna godina, se dovolen dokaz deka inflacijata }e bide glavniot predizvik vo ekonomijata godinava. Nekoi ekonomisti predviduvaat deka lesno mo`e da ni se povtori 2008 godina, koga inflacijata nadmina 10%, bidej}i se o~ekuva cenite na naftata, p~enicata, {e}erot, masloto na svetskite berzi dopolnitelno da rastat do krajot na godinava. Povisokite ceni go zagrozuvaat `ivotniot standard, platite ne samo {to ne rastat, tuku i gubat od svojata vrednost. Vo takov slu~aj,

gra|anite tro{at pomalku. Ako tie tro{at pomalku, se namaluva pobaruva~kata na proizvodi, kompaniite pomalku }e rabotat, ekonomijata }e stagnira. Dodeka porastot na cenite zema zagri`uva~ki razmeri, a Makedonija kako uvozno zavisna zemja ne mo`e da se odbrani od ovoj trend, se postavuva pra{aweto kako da se ubla`i cenovniot {ok, {to treba da napravat Vladata ili monetarnata vlast za da gi za{titat gra|anite od dopolnitelno zagrozuvawe na `ivotniot standard?! Evropskata centralna banka ve}e signalizira{e deka naskoro mo`e da se slu~i da gi zgolemi kamatnite stapki, iako odredeni evropski zemji ~uvstvuvaat seriozni posledici od dol`ni~kata kriza. Pretsedatelot na ECB, @an-Klod Tri{e, predupredi deka guvernerite na centralnite banki mora vnimatelno da gi sledat inflaciskite pritisoci. No, vo vakov slu~aj, monetarnata politika vo zemjava ne mo`e mnogu efikasno da deluva, bidej}i zgolemuvaweto na osnovnata kamata mo`e da postigne negativen efekt vrz zakrepnuvaweto na ekonomijata - izvlekuvawe na likvidnosta od stopanstvoto i povtorna kontrakcija na kreditnata aktivnost, {to samo dopolnitelno }e ja namali potro{uva~kata. Re{enieto na problemot go ima Vladata. Taa mo`e so nekolku instant-merki, kako {to se subvencionirawe na nekoi osnovni prehranbeni proizvodi ili intervencija od stokovite rezervi so nafta, p~enica ili maslo da go ubla`i momentalniot rast na cenite. Vo taa nasoka, kako preventivni merki, Vladata ve}e ja namali carinata na {e}erot od 30% na 5%, a go odlo`i i najavenoto poskapuvawe

PO [E]EROT, KA KAPAK ZA KOND

ALEKSANDAR JANEV jjanev@kapital.com.mk jan ev@ @kappital.com.mk

na strujata. No, re{enieto na problemot treba da se bara na dolg rok. Makedonija sega bi gi odbegnala posledicite od globalniot porast na cenite na hranata i na surovinite dokolku ne be{e do tolku uvozno zavisna zemja, i pokraj toa {to ima priroden potencijal za pogolem razvoj na sopstvenoto proizvodstvo. Obemot na zemjodelskoto proizvodstvo poka`uva deka ovoj sektor ne ja zadovoluva vo celost doma{nata pobaruva~ka i sozdava potreba za uvoz od stranstvo. Zatoa, potrebna e pogolema poddr{ka od Vladata i stimulirawe na doma{noto proizvodstvo na p~enica, {e}er i drugi kulturi, koi, iako sovr{eno uspevaat na ova podnebje, sepak, gi uvezuvame. Svetskite analiti~ari prognoziraat deka cenite kon krajot na 2011 godina }e se smirat, no, vo me|uvreme, Vladata mora budno da ja sledi inflacijata {to ni se zakanuva za da ja za~uva cenovnata stabilnost vo dr`avata i da go skroti narodot, koj ve}e ne se {tedi da izleze na ulica.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Porasna globalnoto proizvodstvo na aluminium vo 2010 godina vo odnos na 2009, dostignuvaj}i obem od 40,426 milioni toni, soop{ti Me|unarodniot institut za aluminium. Lani vo svetot, vo prosek dnevno se proizveduvale po 111.800 toni aluminium. Najgolem proizvoditel i ponatamu e Kina so 16,131 milioni toni, {to e zna~itelno pove}e od 12,964 milioni prozvedeni vo 2009 godina. Samo vo dekemvri minatata godina vo globalni ramki se proizvedeni 3,374 milioni toni aluminium, odnosno vo prosek 108.800 toni dnevno.

CENATA NA KAKAOTO ] ]E E RU[I REKORDI NA SVE

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

11,2%

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Po {okovite od poskapuvaweto na {e}erot i drugite prehranbeni surovini, konditorskata industrija naskoro }e se soo~i so nov udar od rekordniot rast na cenata na kakaoto. Evropa, Vitaminka i Makprogres ve}e najavuvaat poskapuvawe na nivnite proizvodi od 3.720 dolari za metri~ki ton, otkako najgolemiot proizvoditel na kakao vo svetot, Bregot na Slonovata Koska, zabrani izvoz na kakao poradi politi~kata kriza vo ovaa zemja so izborite za pretsedatel. Ova }e bide kapak na problemot so cenite na osnovnite surovini, so koj se soo~ija doma{nite konditorski fabriki. Kako rezultat na site poskapuvawa, tie ve}e presmetuvaat novi zgolemuvawa na cenite Cenata na kakaoto denovive se na nivnite krajni proizvodi i o~ekuva da go sru{i rekordot stravuvaat deka poradi toa }e im se namali proda`bata. “Kakaoto vo golem del od na{ite proizvodi u~estvuva so 50% do 60%. Go nabavuvame od kompaniidileri od zemjite na Evropskata unija, a minatata godina nabavnata cena mu porasna za 27%. Vlijanieto od poslednite

C

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

slu~uvawa vo Bregot na Slonovata Koska s$ u{te ne stignale do nas, bidej}i nabavuvame mese~no i imame nekoi zalihi. No, ako trendot prodol`i, sekako deka o~ekuvam novo poskapuvawe i na ovaa surovina”, veli Savka Dimitrova, generalen direktor na fabrikata Evropa od Skopje. Pokraj poskapuvaweto na kakaoto, Dimitrova potsetuva i na poskapuvaweto na cenite na {e}erot za 39%, bra{noto za 57%, bilnata mast za 18%, p~enkarniot skrob za 47% i glikozniot sirup za 18% vo minatata godina. Spored nea, seto toa zna~itelno vlijae na zgolemuvawe na cenata na proizvodite na Evropa. “Poradi kontinuiranoto poskapuvawe na site surovini koi gi koristime vo procesot na proizvodstvo, sekojdnevno ka-

SAVKA DIMITROVA GENERALEN DIREKTOR NA EVROPA Minatata godina cenata na kakaoto porasna za 27%. Poradi kontinuiranoto poskapuvawe na site surovini koi gi koristime vo procesot na proizvodstvo, sekojdnevno kalkulirame novi ceni, no nikako da zavr{ime so presmetuvaweto, zatoa {to nabavnite ceni postojano rastat. Vo sekoj slu~aj, novite poskapuvawa na na{ite proizvodi }e bidat od 5% do 7%. Sekoga{ koga ima drasti~ni zgolemuvawa na cenite, za ista koli~ina nabavna surovina se o~ekuva da ima i namalena potro{uva~ka na krajnite proizvodi.


Navigator

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK

Z

BRAVO ZA UPORNOSTA!

SVETO JANEVSKI

HAUARD STRINGER

ikve{ povtorno go iznenadi pazarot – tradicionalnite vina dobija nov izgled, podmladen i poatraktiven za potro{uva~ite

T

oni godinava na pazarot }e lansira u{te eden nov proizvod, Soni plej stej{n NGP, koj sigurno }e & donese mnogu prihodi na japonskata kompanija

S

MILE JANAKIESKI

ko ukrainskite avtobusi vozat niz Skopje so brzinata so koja doa|aat od Ukraina, te{ko na idnite patnici

A

NIKOLA TODOROV

itu masovnata mediumska kampawa koja ja po~na denovive nema da mu pomogne so izmenite vo Zakonot za visoko obrazovanie

N

TSKITE BERZI

AKAOTO DITORITE! KAKAOTO E DEFICITARNO, SE O^EKUVA DA PRODOL@I POSKAPUVAWETO

SIMON NAUMOSKI

Toa {to e interesno kaj kakaoto e deka za razlika od ostanatite berzanski surovini, ~ii ceni skokaat i {pekulativno, e deka toa e deficitarno. Za razlika od cenata na bra{noto, {e}erot, masloto za jadewe, bilnata mast i drugite inputi vo konditorskata industrija, kakaoto zavisi od ograni~enite koli~estva na proizvodstvo vo svetot. Pokraj Bregot na Slonovata Koska, kako golemi proizvoditel sleduvaat Gana, Indonezija i Brazil. So cenite vladeat multinacionalnite kompanii, nema novi nasadi, a se javuvaat novi potro{uva~i kako raste~kite pazari na Kina i Indija. Zatoa, poznava~ite o~ekuvaat ovoj trend na rekordno poskapuvawe da prodol`i vo godinite {to sleduvaat. Kakaoto na svetskite berzi od 2007 godina do 2010 godina poskape za 2.000 dolari za ton, od najniskata vrednost od 1.600 dolari do najvisokata od 3.600 dolari za ton. Vo 2010 godina cenata opa|a{e, dvi`ej}i se od 3.600 dolari do 3.200 dolari za ton, na krajot od godinata. Sega, spored analizite na Blumberg, se o~ekuva nov nagoren trend i urivawe na rekordite od 1979 godina.

PRETSEDATEL NA UO NA VITAMINKA Fakt e deka sekoja pratka {to ja pora~uvame e so nova cena. Nabavkite gi pravime na sekoi tri meseci direktno od proizvoditeli od Belgija i Holandija. Duri i ako gi zgolemime cenite na na{ite proizvodi, toa nema da gi kompenzira negativnite efekti od op{toto poskapuvawe na surovinite. Kakaoto u~estvuva so 60% vo proizvodstvoto na ~okoladi, koi, pak, vo vkupnoto proizvodstvo na Vitaminka opfa}aat okolu 30%.

Cvetanov, generalen direktor na Makprogres od Vinica. Vo nivnite proizvodi (80% se ~okoladirani) kakaoto 3720 u~estvuva so okolu 15%, a 3600 dopolnitelno go koristat i vo prelivite. Go nabavuvaat od 3200 dileri od zemjite na EU. Toa {to dopolnitelno ja ote`nuva sostojbata na proizvoditelite na ~okoladi i ~okoladni proizvodi e faktot {to od po~etokot na godinata carinata za uvoz na ~okoladi vo zemjava se ukina. Toa gi stava konditorite vo lo{a polo`ba na doma{niot pazar. Tie velat deka sega doma se ~uvstvuvaat isto kako i da rabotat na ev2010 2010 2011 ropskiot pazar, bez nikakva januari dekemvri fevruari za{tita. Ote`nuva~ki e {to dr`avata nema sklu~eno nitu pretsedatel na Upravniot odbor stranskite dostavuva~i deka me|unarodni spogodbi so koi na Vitaminka. trendot na poskapuvawe na bi im se olesnil plasmanot Toj objasnuva deka i kaj niv surovinite, vklu~uvaj}i go i {e} na stranskite pazari. kakaoto u~estvuva so 60% vo erot, }e potrae do polovinata proizvodstvoto na ~okoladi, koi, od godinava. pak, vo vkupnoto proizvodstvo “Izvozot vo januari opadna za opfa}aat okolu 30%. 50%, a proda`bata na doma{niot Za Makprogres od Vinica vo pazar e namalena za 40%. Ve}e tekot na minatata godina cenata rabotime so reducirani smeni vo na kakaoto se zgolemila za 200%. fabrikata, cenite gi zgolemivme Tie se pesimisti za biznisot vo za 5% do 7%, no rabotata ni 2011 godina poradi najavite od se namaluva”, veli Aleksandar

RAST NA CENATA NA KAKAOTO OD 2007 DO 2010 VO TONI 4500 4000 3500 3000 2500 2000

1600

1500

1000 2007

lkulirame novi ceni, no nikako da zavr{ime so presmetuvaweto, zatoa {to nabavnite ceni postojano rastat. Vo sekoj slu~aj, novite poskapuvawa na na{ite proizvodi }e bidat od 5% do 7%”, veli Dimitrova, objasnuvaj}i deka tie ne se zgolemeni od pred 3-4 meseci, koga porasnale od 3% do 4%. Taa predupreduva deka sekoga{ koga ima drasti~ni zgolemuvawa na cenite, za ista koli~ina nabavna surovina se o~ekuva da ima i namalena potro{uva~ka na krajnite proizvodi. Od Vitaminka o~ekuvaat trendot na rast na berzanskata cena na kakaoto da prodol`i, a toa }e povle~e poskapuvawa i kaj krajnite proizvodi. Lani tie poskapea za 2% do 4%. “Fakt e deka sekoja pratka {to ja pora~uvame izminatava godina e so nova cena. Nabavkite gi pravime na sekoi tri meseci direktno od proizvoditeli od Belgija i Holandija. Duri i ako gi zgolemime cenite na na{ite proizvodi, toa nema da gi kompenzira negativnite efekti od op{toto poskapuvawe na surovinite”, veli Simon Naumoski,

ALEKSANDAR CVETANOV GENERALEN DIREKTOR NA MAKPROGRES Cenata na kakaoto minatata godina se zgolemi za 200%. Spored najavite od stranskite dostavuva~i, trendot na poskapuvawe na surovinite, vklu~uvaj}i go i {e}erot, }e potrae do polovinata od godinava. Site tie poskapuvawa pridonesoa vo januari izvozot da ni opadne za 50%, a proda`bata na doma{niot pazar da se namali za 40%. Ve}e rabotime so reducirani smeni vo fabrikata, cenite gi zgolemivme od 5% do 7%, no rabotata ni se namaluva.

Za pozdravuvawe e upornosta na ministerot za vnatre{ni raboti na Srbija, Ivica Da~i}. Re{en e do kraj da ja istera idejata samo so li~ni karti da se pominuva makedonsko-srpskata granica. Iako minatata godina, koga be{e vo poseta na zemjava so ministerkata Gordana Jankulovska pregovaraa za realizacijata na ovaa ideja, toj sega donese i predlog-tekst, koj dokolku se usvoi, }e ovozmo`i pominuvawe na dr`avnite granici samo so li~ni karti. “I Srbija i Makedonija im dozvoluvaat na gra|anite na EU da vleguvaat vo na{ite zemji bez paso{i. Zo{to nie pove}e bi gi sakale Fincite, Estoncite ili ne

IVICA DA^I] znam koi drugi ~lenovi na EU, otkolku {to me|usebe se sakame i po~ituvame”, pra{a Da~i}. So ovaa izjava toj & dade primer na makedonskata vlast vo odnos na na~inot i nasokata vo treba da se razvivaat me|usosedskite odnosi. Namesto rivalstvo, srpskiot minister ponudi sorabotka, a namesto #neras~isteni dolgovi# od minatoto, poso~i na pove} evekovna zaedni~ka istorija na ovie dve zemji. Sekoja ~est za esnafskiot poteg, samo da se nadevame deka na{ata Vlada }e vozvrati so isto na podadenata raka od strana na srpskite kolegi.

 GUBITNIK

P

AVTORITETOT NA DELO

Pretsedatelot na Egipet, Hosni Mubarak, si prodol`i po svoe. Iako Belata ku}a go sovetuva{e da gi iskoristi protestite kako mo`nost da go slu{ne “glasot na narodot” i da gi sprovede potrebnite reformi, toj u{te edna{ go poka`a svojot avtoritet. So gumeni kur{umi, solzavec i topovi, negovata policija se obiduva{e da gi rastera protestite koi odnesoa pove}e od 130 `rtvi, a okolu 2.000 lu|e bea povredeni. Negoviot re`im otide dotamu {to naredi sekoj politi~ar ili biznismen koj }e se pojavi na ulicite za vreme na protestite da zavr{i vo zatvor, vo pritvor ili vo doma{en pritvor. Vo doma{en pritvor poradi u~estvo na protestite Mubarak



HOSNI MUBARAK go prati i porane{niot direktor na MAAE i opoziciski politi~ki aktivist, Mohamed el Baradej, a naredi da bidat brutalno pretepani i negovite privrzanici. Ova e daleku od dene{nata sovremena demokratija koja ja propagira me|unarodnata zaednica. Najprimamlivata turisti~ka destinacija za Makedoncite treba{e da bide posetena i od na{iot premier, Nikola Gruevski, koj, sepak, se odlu~i da ostane doma. Osven Gruevski, koj ja otka`a sredbata so Mubarak vo znak na poddr{ka za demokratijata, ne izostana poddr{kata za protestantite od celata me|unarodna zaednica.

 MISLA NA DENOT KOGA VA[ITE REZULTATI ZBORUVAAT SAMI ZA SEBE, NEMOJTE DA GI PREKINUVATE

HENRI X. KAISER AMERIKANSKI INDUSTRIJALIST


Navigator

4

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO VO 2010 GODINA PADNA ZA 4,3%

STATISTIKATA JA POTVRDI LO[ATA GODINA ZA KOMPANIITE

 Poslednite statisti~ki podatoci za pad na industriskoto proizvodstvo od 4,3% vo 2010 godina samo ja potvrdija lo{ata godina koja ja prebrodija makedonskite kompanii. Vo dekemvri industrijata padna za 7,7%, sporedeno so istiot mesec prethodnata godina, so {to negativniot trend prodol`i petti mesec po red

7,7% 5,2%

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapotal.com.mk

e se potvrdija proekciite na Vladata za rast na makedonskata industrija vo 2010 godina. Poslednite statisti~ki podatoci za pad na industriskoto proizvodstvo od 4,3% vo 2010 godina samo ja potvrdija lo{ata godina koja ja prebrodija makedonskite kompanii. Samo vo dekemvri industrijata padna za 7,7%, sporedeno so istiot mesec prethodnata godina, so {to negativniot trend prodol`i petti mesec po red. Podatocite na Zavodot za statistika u{te edna{ se sprotivni na vladinite. Vo buxetot za 2010 godina se prognozora rast na industriskoto proizvodstvo, posebno vo vtoroto polugodie, koga toj bi se dvi`el na nivo od 3% do 3,5%. No, po s$ izgleda deka Vladata go potcenila vlijanieto na krizata. Najgolem pad minatata godina zabele`a metaloprerabotuva~kata industrija za celi 55%, so {to se potvrdija i o~ekuvawata i proekciite na kompaniite vo ovoj sektor. Pad od 24,7% e zabele`an kaj izdava~kata dejnost, a proizvodstvoto na hemiski proizvodi padna za 8%. Proizvodstvoto na mebel minatata godina bele`i pad

N

od 9,3%, dodeka, pak, padot vo prerabotuva~kata industrija iznesuva 6,9%. Iako Vladata na po~etokot na godinata proektira{e rast od 3% vo grade`ni{tvoto, kako rezultat na ambicioznata programa za investicii vo infrastrukturata, izgradbata na aerodromite i regionalnite i lokalnite pati{ta, sepak, proekciite potfrlija, a grade`nata industrija minatata godina zabele`a pad od 15,8%. Industriskoto proizvodstvo, spored podatocite na Zavodot za statistika, lani go nosela metalnata industrija,

kade {to e zabele`an rast od 22,2% na proizvodstvoto na osnovni metali. Zgolemenite subvencii za tutunarite se reflektiraa so rast od 19,6% na proizvodstvoto na tutun, a za 14,3% porasnalo proizvodstvoto na elektri~na energija gas i voda. VLADATA PROEKTIRA RAST GODINAVA, KOMPANIITE PESIMISTI I za slednata godina Vladata o~ekuva glaven dvigatel na rastot na ekomomijata da bide industriskoto proizvodstvo, so proektiran rast

od 5,2%, kako i rast od 4,8% vo grade`ni{tvoto. No, spored proekciite i biznisplanovite na kompaniite, mnogu te{ko deka i ovoj rast }e se realizira. Makedonskite kompanii ne se optimisti deka godinava }e imaat bum po kriznata 2010 godina. Iako pogolem del od niv vo biznis-planovite za 2011 godina proektiraat pogolemi dobivki i prihodi, sepak, ne veruvaat deka ekonomijata izleze od kriza. Gledano po sektori, najlo{i proekcii za godinava imaat kompaniite vo ~eli~nata industrija, a farmacijata

padna industriskoto proizvodstvo vo dekemvri, sporedeno so istiot mesec prethodnata godina

rast na industriskoto proizvodstvo o~ekuva Vladata za 2011 godina

i grade`ni{tvoto o~ekuvaat da prodol`i pozitivniot trend od lani. Kompaniite od prehranbenata industrija, iako proektiraat pogolem prihod i izvoz, o~ekuvaat godinata da bide te{ka i ~ekaat da pomine prviot kvartal za da vidat {to gi o~ekuva. O~ekuvawata na najgolemiot proizvoditel na ~elik vo dr`avata, Makstil, se deka godinava nema da bide mnogu porazli~na od 2010 godina. Pri~inite se promenlivata cena i pobaruva~ka na metalite na svetskite berzi i efektite od globalnata ekonomska i finansiska kriza. “Na{ite proekcii za godinava se sli~ni so proekciite za 2010 godina. Lani ima{e pesimisti~ki prognozi za svetskata ekonomija i za pobaruva~kata na metali, zatoa i na{ite planovi bea so namaleno proizvodstvo. No, go nadminavme proizvodstvoto i napravivme revidirawe na planot za godinava. Za ovaa godina proekciite se na nivoto koe go imavme vo 2004 go-

dina”, veli Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil. Grade`nicite, kako rezultat na golemite kapitalni objekti koi gi gradi dr`avata, o~ekuvaat ovaa godina grade`ni{tvoto da bide celosno anga`irano. Trajko Trpevski, generalen direktor na Beton, najavuva mo`nost godinava da sklu~at zdelki i na stranskite pazari. “Ima najavi za izgradba na novi objekti. Vo plan e da se gradat katni gara`i i hidrocentralata Bo{kov most. Treba da po~neme i so vtorata faza od izgradbata na Zletovica, a ima najavi za izgradba na objekt od Agencijata za elektronski komunikacii (AEK). [to se odnesuva do stranstvo, veruvam deka godinava }e ima pogolemi anga`mani na grade`nata operativa tamu, bidej}i i ostanatite dr`avi vo prethodniot period bea pogodeni od krizata. So nivnoto zazdravuvawe, o~ekuvam tamu da se otvori mo`nost za rabota”, veli Trpevski.


Navigator

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

 3 FAKTI ZA...

20.633 20.471 1,9% K

5

 PROCENKI...  XORX SOROS

QUP^O ZIKOV

finansiski investitor i milijarder

DENARI E PROSE^NATA NETO-PLATA ISPLATENA VO NOEMVRI 2010 GODINA

VELIKA BRITANIJA - VO RECESIJA AKO NE JA IZMENI EKONOMSKATA POLITIKA

F

inansiskiot investitor i milijarder Xorx Soros go predupredi britanskiot premier, Dejvid Kameron, na mo`nosta od vra}awe na recesijata vo Velika Britanija dokolku koaliciskata Vlada ne go promeni sega{niot kurs vo ekonomijata. Soros smeta deka ostrite vladini merki za {tedewe }e mora da se modificiraat i izmenat za da se spre~i nova ekonomska kriza vo zemjata, zatoa {to, spored negovoto mislewe, “me{avinata” od zgolemuvawe na danocite i drasti~noto kratewe na buxetot se nebiten i nekvaliteten ekonomski plan. “Na Velika Britanija & e potreben “plan B” za da ja pridvi`i svojata ekonomija”, izjavi Soros.

DENARI E PROSE^NATA NETO-PLATA ISPLATENA VO PRVITE EDINAESET MESECI LANI

OD VRABOTENITE VO ZEMJAVA VO NOEMVRI 2010 GODINA NE PRIMILE PLATA

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

57

...POGLED NA DENOT...

NE-NOR-MAL-NO!

V

o slednite tri dena imam namera da pi{uvam za Velija i za negovata “borba”! ]e gi komentiram nekolkute iska`ani defetisti~ki stavovi na nekoi eksperti, i advokati, na Ramkovski...! Zna~i, mo`ni se kriminali na Velija Ramkovski! Taka? I konkretni cifri se vo igra! Advokatite na Ramkovski ne sporat so blokiraweto na smetkite, tuku velat “...imalo i drugi re{enija...”! ]e mi prostat advokatite... Nekolku pra{awa se nametnuvaat koga stanuva zbor za mediumskiot biznis vo ovaa zemja? Odamna sme zaklu~ile deka vo ovoj biznis kaj nas vo poslednite godini ima mnogu politika... i imalo otsekoga{! Starata “sicilijanska praksa”, dlaboko opi{ana vo “Kum”, veli deka “...ako ne trpi{ toplo, ne vleguvaj vo kujna...”!? Ottuka, ako nekoj biznis raste so godini edinstveno politi~ki (!?), toga{ i politi~ki propa|a koga }e dojde vreme... Toa e realnosta...(!?) E, sega... dilemite se: Mediumite, kako i site firmi, pred s$ se pravni lica koi pravat “finansiski tek na gotovi pari”, prihoduvaat, tro{at, a razlikata ja kni`at vo profit ili zaguba (!?), no otkako }e go platat danokot kon dr`avata. Taka kako {to site pravime! Pritoa, koga ima problem, pravnite lica pravat finansiski prekr{oci, a nivnite gazdi i upraviteli kako fizi~ki lica mo`no e da pravat konkretni krivi~ni dela... I toa denovive se istra`uva vo slu~ajot na Ramkovski! I {to e tuka problemot!? Nema problem, sekako... Patem, se znae deka spored zakonite vo Makedonija, pomal danok ili voop{to ne pla}aat danok samo organizacii kade {to rabotat hendikepirani lica!? Se nadevam deka vo firmite na Ramkovski ne rabotat hendikepirani, osven ako samite ne se ~uvstvuvaat za takvi. A ako e taka... toga{ “...Gospod e golem, neka pomaga...”! Ottuka, odgovorot na sive ovie pra{awa vo slednite denovi, na ova mesto, }e mi pomogne da vi argumentiram – “Zo{to jas ne sum vakov A1” (!?), kako {to mi se prodava denovive od pred Vladata! I ne samo tie imaat problem so nas koi ne{to i razbirame... Ima i drugi mediumi (televizii i vesnici) so “vrodeni maani” u{te pri

...Se znae deka spored zakonite vo Makedonija, pomal danok ili voop{to ne pla}aat danok samo organizacii kade {to rabotat hendikepirani lica...!? ra|awe... @ivotot e dolg... }e bideme svedoci i na drugi dramoletki, vo nekoi drugi konstelacii... ako im e za uteha na moite kolegi od A1. Na A1 i na site firmi na Pero Nakov im se blokirani smetkite!? Tuf, tuf... A znaete li na kolku firmi i lu|e vo Makedonija sekojdnevno im se blokiraat, no i im se deblokiraat smetkite? E, sega, ako smetkite se blokirani pove}e od 45 dena, sleduva ste~aj!!!? E, toa, advokate Vuji}, e isto kako Svedmilk (epizodata: Ramkovski – Vlada - Ala Al Kafagi)!? Vi teknuva li...? Toa e firmata kade {to Velija dol`i mnogu iljadnici, ako ne i milioni evra za zemeno, a neplateno mleko! Advokate Vuji}, toa e firmata kade {to “kravarite”, kako {to gi narekuva{e Ramkovski farmerite, denes se i bez pari, a i bez kravi, a, kako {to slu{am, i bez imot, oti morale da go zalo`at ili prodadat za da gi vratat kreditite vo bankite (oti transakciskite smetki im se blokirani so meseci!!!) od vremeto koga Velija i Vladata bea vo qubov i gi manipuliraa so subvenciite (od Svedmilk pravea golema stranska investicija), a vo istata godina na makedonskiot pazar vlegoa golema mlekarnica od Belgrad i golema mlekarnica od Zagreb!? Vi teknuva, toa e vremeto pred 2008 godina koga Velija Ramkovski so svojata “nakontena koleginica od zemjodelskiot sektor na A1” pregovaraa so Vladata, Ministerstvoto za zemjodelstvo, od racete na Yingo (Sitel TV) da premine vo racete na Velko (A1 TV)! Stojmenov (Kanal 5 TV), se razbira, ne be{e vo igra, oti ne se interesira{e za toj biznis. Tuka barajte go problemot... A i tuka: Kolku e kvalitetna pravnata ramka vo koja funkcionira mediumskiot biznis? Dali mediumite treba da se tretiraat “ezoteri~no” so taa naakana fraza koja denovive ja slu{ame vo “vestite vo 19” – “stolbovi na demokratijata” (!?) Pa, ako e A1 stolbot na demokratijata, nie drugite “vo{kari” li sme, bre...? Vo slednite denovi, po~ituvani, i za toa }e napi{am... Ponatamu... da vidime kako funkcionira reklamniot biznis vo Makedonija? Odnosot na mediumite i reklamnite agencii!? Kako tuka rabotel Ramkovski i negovite direktori? Za qubovta so Vladata! Dali se po~ituvaat zakonite koi ja reguliraat koncentracijata na mediumite (televizija plus vesnici!?). Li~no ne se soglasuvam so ovie ograni~uvawa, no zakonot e zakon... treba da se po~ituva, a niz demokratska procedura treba da se “tepame” za da go smenime! Zo{to sme gi zatvorile ustite... Ajde, utre }e prodol`am...


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI DA SE OBEDINAT MAKEDONIJA I GRCIJA akedonija i Grcija da se obedinat vo edna zemja so dva razli~ni parlamenti, predlaga Talis Milonas, pretsedatel na gr~kiot Institut za me|ubalkanski odnosi. Spored nego, na ovoj na~in }e se re{at problemite koi gi ima Makedonija so gra|anite na Kosovo, koi sakaat da go anektiraat zapadniot del od zemjata i so Bugarija, koja izdava s$ pove}e paso{i na makedonski dr`avjani poradi nejzinite teritorijalni pretenzii. #Da se obedini so Grcija i da ima duma, eden zaedni~ki parlament. Ostanuvaat parlamentite od ednata i od drugata strana i da ima eden centralen parlament od Skopjani i Grci, a da postoi edna dr`ava. Vo osnova, }e bide edna dr`ava so dva razli~ni parlamenti. Zaedno so Grcija }e vlezete vo NATO, }e vlezete vo Evropskata unija, toa }e se slu~i vedna{“, veli Milonas za Kanal 5 televizija. Spored nego, so ogled na aktuelnata situacija, ne se znae dali Makedonija nekoga{ }e se integrira vo Unijata i vo Alijansata.

M

SDSM: MRTV VRABOTUVA POSLU[NICI NA GRUEVSKI! RTV vrabotuva kadar so cel da mu slu`i na Gruevski vo svoite mediumski likvidacii, obvini opoziciskata SDSM, otkako javniot servis raspi{al oglasi za vrabotuvawe neposredno po, kako {to velat, hajkata protiv A1. "Vo momentot koga po partiska odluka se vr{i hajka protiv najvlijatelniot i najgledaniot medium vo dr`avata, A1 televizija, MRTV besramno objavuva oglasi za vrabotuvawe na mediumski rabotnici. Pred pet dena e objaven oglas za vrabotuvawe na 25 mediumski rabotnici. A vo poslednite tri meseci se primeni pove}e od 100 lu|e so cel da mu slu`at na re`imot na Gruevski vo svoite mediumski likvidacii", istakna potpretsedatelot na partijata, Gordan Georgiev. Toj potencira deka MRTV e fabrika za politi~ki kadri na VMRO-DPMNE, za {to, kako {to veli, govorat bezbrojnite javni oglasi preku koi se vrabotuvaat isklu~ivo partiski vojnici i megafoni, lu|e bez kakvo bilo iskustvo, ~ij edinstven kvalitet e toa {to se fanati~ni poslu{nici na Gruevski.

M

VEQANOVSKI: GRCIJA E FAKTOR ZA NESTABILNOST VO REGIONOT! retsedatelot na makedonskiot Parlament, Trajko Veqanovski, za vreme na svojot prestoj vo Crna Gora ja obvini Grcija deka stanala faktor na nestabilnost vo regionot, prenesuva srpskata agencija Beta. Toa toj go obrazlo`il so primerot so sporot za imeto koj go ima Makedonija so svojot sosed, naveduvaj}i deka poradi toa se blokira ponatamo{nata integracija na zemjata vo Evropskata unija i NATO, prenesuva ovaa agencija. Inaku, Veqanovski vo Podgorica ima{e sredba so pretsedatelot na Sobranieto na Crna Gora, Ranko Krivokapi}. Po sredbata tie izrazija kritiki za dejstvuvaweto na Srpskata pravoslavna crkva vo Makedonija i vo Crna Gora.

P

QUP^O TODOROVSKI GO TU@I ANDREJ PETROV ZA KLEVETA! irektorot na Biroto za javna bezbednost, Qup~o Todorovski, na sud }e se presmetuva so sekretarot na SDSM, Andrej Petrov. Nekolku dena otkako Petrov izjavi deka vladiniot funkcioner poseduva luksuzna hacienda od 1.900 kvadrati na Vodno, Todorovski go otfrli vakvoto tvrdewe kako nevistina. Po konsultacii so pravni eksperti, toj re{il da podnese tu`ba poradi kleveta, poradi za~uvuvawe na dostoinstvoto, ugledot i ~esta, no i poradi toa {to ~uvstvuval moralna obvrska za vakva razre{nica. "Kako ~ovek koj veruva vo zakonite, so tu`bata protiv Andrej Petrov o~ekuvam celata rasprava so koja se doveduva vo zabluda javnosta i so koja sum grubo o{teten i iskleveten da bide prefrlena kade {to & e mestoto, a toa e vo sudot", stoi vo izjavata na Todorovski. Pred pove}e od edna nedela Andrej Petrov iznese vo javnosta fotografija na koja tvrdi deka se nao|a luksuzna divogradba, koja, spored noviot zakon, }e ja legalizira za evtini pari.

D

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

PRODOL@UVA SAGATA SO MEDIUMITE NA VELIJA

BLOKIRAWETO NA SMETKATA ZNA^I STE^AJ ZA A1?!

 Iako javniot obvinitel [vrgovski tvrdi deka zamrznuvaweto na smetkite na A1 ne zna~i blokirawe na nejzinata rabota, sepak, ekspertite i zakonot velat drugo. Spored Zakonot za ste~aj, ako blokadata na firmata trae podolgo od 45 dena, kompanijata odi pod ste~aj MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ko smetkata na A1 ostane blokirana podolgo od 45 dena, toga{ televizijata }e otide pod ste~aj i }e bide zatvorena. Iako javniot obvinitel Qup~o [vrgovski tvrdi deka zamrznuvaweto na smetkite na A1 televizija ne zna~i blokirawe na nejzinata rabota, sepak, ekspertite i zakonot velat drugo. Spored Zakonot za ste~aj, ako blokadata na firmata poradi neplateni smetki trae podolgo od 45 dena, kompanijata odi pod ste~aj, a samata procedura dodeka da se zatvori firmata se odlo`uva na edna godina. Sudot objavuva odluka za ste~aj, se nazna~uva ste~aen upravnik, se pravi popis na ste~ajnata masa, istata se evidenira. Se izvestuvaat i se zadol`uvaat doveritelite, na koi vo slu~ajov A1 TV im e dol`nik, vo rok od 30 dena da gi prijavat svoite pobaruvawa {to gi dol`i subjektot. Se formira sovet na doveriteli i potoa si te~e zakonskata procedura. Ekspertite po pravo komentiraat deka zamrznuvaweto na smetkite na firmi koi

A

se aktivni mo`e da zna~i i smrt za tie firmi. Dragan Malinovski, advokat i porane{en prv antikorupcioner, komentira deka zamrznuvaweto na smetka na firma e isto kako odzemawe vozduh na ~ovek. "Blokiraweto na smetkata zna~i blokirawe na dejnosta. Dokolku postapkata trae dolgo, kako {to se o~ekuva vo vakov slu~aj, toa dopolnitelno }e gi obezvredni firmite i tie celosno }e zgasnat, a na krajot dr`avata nema da mo`e da si gi ostvari ot{tetnite pobaruvawa", objasnuva Malinovski. Minatata nedela Javnoto obvinitelstvo podnese barawe za blokada na smetkite na A1 televizija i na u{te deset kompanii na Pero Nakov bb. "Merkata e zakonska i ima za cel da gi za{titi interesite na dr`avata. Na smetkata na A1 ima samo 10 milioni denari i site prilivi vo idnina }e bidat zamrznati dodeka ne se dostigne sumata od 4,4 milioni evra, kolku {to iznesuva pobaruvaweto na Obvinitelstvoto", izjavi [vrgovski. Toj veli deka koga postoi visok stepen na osnovano somnenie deka e storen kriminal, se odlu~uva za obezbeduvawe na sredstvata.

“Nikoj nema ekskluzivitet. So~uvstvuvam so negativnite posledici {to }e gi osetat vrabotenite. Toa e moja li~na emocija, no jas ne sum zadol`en za socijalna politika, tuku da gi branam interesite na dr`avata”, veli [vrgovski. Pravnite zastapnici na A1 velat deka go dobile re{enieto i `alba }e podnesat otkako }e go razgledaat. "Sega treba da vidime dali nie }e najdeme nekakvi mo`nosti toa re{enie da go napadneme i da ovozmo`ime na drug na~in da se obezbedi toa pobaruvawe, na koe pretendira Javnoto obvinitelstvo, za da mo`at A1 i drugite pravni lica nepre~eno da rabotat”, veli Don~o Nakov, advokat na A1 televizija. Na ista linija e i branitelot na Velija Ramkovski, advokatot Miroslav Vuji}. “Dr`avata znae {to ima, znae za zgrada, za drugi podvi`ni raboti, ima mnogu drugi na~ini za obezbeduvawe, a dali saka toa da go napravi, toa e ve}e nivna rabota. Apsolutno imaat pra-

vo”, veli Miroslav Vuji}. Pretsedatelot na Krivi~niot sud, Lidija Nedelkova, veli deka smetkite mo`e da bidat blokirani do zavr{uvaweto na postapkata, no istra`niot sudija na sekoi 2 meseci }e ja preispituva opravdanosta na merkata. Vo me|uvreme, vo znak na protest, novinarite na A1 informativnata programa ja emituvaat od pred Vladata, a kon niv se priklu~eni i novinarite od vesnicite "[pic", "Vreme" i "Koha e re".

KARGOV MU ODGOVARA NA MAKRADULI

“SOFTVEROT NE SAMO [TO STIGNA, TUKU I NA GOLEMO SE UPOTREBUVA VO CARINA!" MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

irektorot na Carinskata uprava, Van~o Kargov, najostro gi demantira obvinuvawata od pratenikot na SDSM, Jani Makraduli, deka toj platil 150 iljadi evra za softver koj voop{to ne e ispora~an. Kargov se povikuva na Izve{tajot na Evropskata komisija za napredokot na Makedonija vo 2010 godina, kade {to vo delot {to se odnesuva na Carinata se veli: "Carinskata uprava vovede novi vnatre{ni postapki i elektronski alatki, kako elektronskiot sistem za upravuvawe so do-

D

kumenti, koi gi poddr`uvaat vnatre{nite napori za modernizacija na rabotnite metodi". Kargov i negoviot tim za "Kapital" gi prezentiraa mo`nostite na integriraniot informaciski sistem. Direktorot na Carina ubeduva deka u{te na krajot od 2008 godina e napraveno primopredavawe na sistemot od strana na slovene~kata kompanija SRC, koja go ima razvieno ovoj softver. Po fazata na testirawe, vo koja se otstraneti nedostatocite vo interakcija so vrabotenite vo Upravata, sistemot oficijalno startuval so po~etokot na 2010 godina. Bez ovoj softver denes Carinata voop{to ne bi mo`ela da raboti, tvrdi Kargov. "Doneseni se interni akti za

zadol`itelno koristewe na sistemot, so koj ni{to ne mo`e da se skrie – s$ e maksimalno transparentno. Sistemot e prezentiran i pred generalniot sekretar na Svetskata carinska organizacija, koj be{e iznenaden od mo`nostite na softverot. Carinskata uprava e najnapredna institucija vo Makedonija koga e vo pra{awe IT-razvojot. Svetskata banka ve}e ni odobri novi 50 iljadi evra za dorazvivawe na ovoj sistem", veli toj. Kargov objasnuva deka vo upravata so ovoj softver se vodi celata kadrovska politika, mereweto na rezultatite na vrabotenite, procesot na regrutirawe i vrabotuvawe. Na prezentacijata prisustvuva{e i pretstavnikot na SRC, Georgi Go{ev, koj e iznenaden od obvinuvawata na Makraduli, osobeno poradi faktot {to celiot proces so implementacija na softverot bil voden maksimalno transparentno. Smeta deka pratenikot na SDSM nanel {teta na ugledot na SRC, kompanija za koja od presudno zna~ewe se ref-

erencite, bidej}i prete`no proizveduva softver za potrebite na dr`avnata uprava. Re{enija kako sistemot vo Carinskata uprava, SRC implemetira vo pove}e zemji. Vo Slovenija, istiot softver go kupile Vladata i Parlamentot, a go koristi i Vladata na Crna Gora. Glavniot koordinator na implementacija na sistemot, Dragan Jolevski, pak, poso~i deka so softverot se opfateni okolu 138 iljadi dokumenti, od koi 80% se interni, a bidej}i so ovoj softver tie nema potreba da se pe~atat, spored nego, stanuva zbor za zna~itelna za{teda. "Vakov softver nema nitu edna institucija vo Makedonija, pritoa mislam i na privatnite kompanii. Od nego imaat korist i drugi institucii, kako Agencijata za zaplenet imot, na koja {to & vodime evidencija so ovoj sistem", izjavi Jolevski. Makraduli na poslednata sednica za prateni~ki pra{awa obvini deka Kargov pora~al softver od slovene~kata kompanija, go platil 150 iljadi evra, iako Carinata nikoga{ ne go dobila.

-


KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

PO BOJKOTOT NA PARLAMENTOT OD SDSM

-

IZBORI VO MAJ!? sinadinovska@kapital.com.mk

O

MILO[OSKI: IMAME SOLIDNI PARAMETRI ZA SLOBODA NA MEDIUMITE

Jankulovska, da go komentira ~ekorot na SDSM (!?) (koja go izrelativizira zna~eweto na situacijata so zborovite “Narodot znae {to pravi Branko! Ako re{il da go napu{ti Parlamentot, so sre}a neka mu e”), se javi i spikerot Trajko Veqanovski, a i ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski. Pretsedatelot na Sobranieto, Veqanovski, smeta deka site otvoreni pra{awa treba da se re{avaat so politi~ki dijalog i oti bojkotot na rabotata na Parlamentot ne e vistinskiot na~in da se napravi toa, za{to e sprotiven na nacionalnite interesi na dr`avata. ”Kako pretsedatel na Sobranieto, celosno sum podgotven da gi otvoram site pra{awa koi se detektirani od opozicijata kako problemati~ni za demokratskiot kapacitet na samiot Parlament i koja bilo druga institucija, a osobeno pra{awata povrzani so slobodata na mediumite", veli Veqanovski vo pismenata

izjava. [efot na diplomatijata e zagri`en kako }e vlijae ova na nadvore{no–politi~kite odnosi: “Ova odnesuvawe ne soodvetstvuva so odgovornosta na sekoj politi~ki ~initel vo dr`ava kade {to legitimitetot go potvrduvaat gra|anite, a izbranite pretstavnici ja sproveduvaat politikata vo klu~nite institucii. I vo drugi demokratski dr`avi mo`e da se slu~i politi~kata debata da bide poostra, pomeka ili ponapnata, no va`no e deka sekoga{, sekoj odgovoren i seriozen politi~ki ~initel, i zaradi vnatre{nite procesi i zaradi streme`ite na sopstvenata dr`ava pri postignuvaweto na nadvore{no-politi~kite celi, odgovornosta da ja primeni i demonstrira vo legitimnite dr`avni institucii kade {to taa debata spored demokratskite pravila i procesi e ovozmo`ena, potrebna i neophodna za edna dr`ava da se pretstavi kako zrel i sta-

bilen partner vo regionot i po{irokite evropski krugovi”, smeta Milo{oski. Vo me|uvreme, premierot, Nikola Gruevski, tret den mol~i za odlukata na najgolemata opoziciska partija da go bojkotira Parlamentot i za ocenkite na analiti~arite deka (bez razlika po ~ie scenario!) Makedonija vleguva vo buren period, koj vo vreme koga treba da se re{avaat krupni pra{awa od koi zavisi idninata na zemjata, mo`e samo dopolnitelno da ja komplicira situacijata. I NOVA DEMOKRATIJA IZLEZE OD SOBRANIETO Nova Demokratija od denes nema da u~estvuva vo rabotata na Sobranieto, odlu~i Centralniot sovet na partijata. “Demokracia e Re ne saka da ja legitimira ovaa diskriminatorska, razdeluva~ka i izolaciska politika na Vladata i parlamentarnoto mnozinstvo na VMRO-DPMNE i DUI”, izjavi pretsedatelot na partijata, Imer Selmani.

KAKO VLADATA ]E PODELI 250 ILJADI EVRA NA NVO SEKTOROT? ladata preku oglas }e dodeli celi 250 iljadi evra buxetski pari za finansiska poddr{ka na gra|anski zdru`enija i fondacii vo 2011 godina. Najgolemi {ansi za dobivawe na parite imaat nevladinite organizacii koi }e konkuriraat so proekti od slednive ~etiri oblasti: zgolemuvawe na ekonomskiot rast, integracija vo NATO i EU, prodol`uvawe na borbata protiv kriminalot i korupcijata i razvoj na obrazovanieto. Vladata } e gi dodeli sredstvata ednokratno, vo vid na grantovi, za period do krajot na 2011 godina. Od zainteresiranite organizacii vo kriteriumot za konkurirawe se bara da bidat registrirani spored Zakonot za zdru`enija i fondacii, da sproveduvaat aktivnosti najmalku edna godina, da dejstvuvaat vo javen interes i da ne dobile sredstva od drug organ na dr`avnata uprava ili od

V

o sporedba so izminatite nekolku godini, Makedonija postignuva pove}e vo delot na slobodata na mediumite. Vaka ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, ja komentira{e izjavata na ambasadorot Filip Riker za aktuelnata situacija so A1 televizija. "Sekoja kritika, razmisluvawe i komentar se dobredojdeni i seriozno treba da se zemat predvid, no parametrite za koi stanuva zbor vo izjavata na ambasadorot Filip Riker, sloboda na mediumi, borba protiv korupcija i organiziran kriminal, nezavisno sudstvo, se merlivi i vo poslednite nekolku godini poka`uvaat podobri rezultati", izjavi Milo{oski na javnata tribina za "Predizvicite na makedonskata nadvore{na politika vo 2011 godina”. Spored nego, treba da se napravi jasna distinkcija. Slobodata na mediumite e neprikosnoven i svet princip na evropskata demokratija, no toa ne zna~i deka e dozvoleno poedinec ili grupa zad paravanot na slobodniot medium da se zanimava so raboti {to ne se dozvoleni ili mo`e da bidat kvalifikuvani kako perewe pari, zatajuvawe danok, organiziran kriminal.

V

VO USLOVI NA CELOSNA PARTIZACIJA

risteski@kapital.com.mk

TRANSPORTNI DOZVOLI ]E SE IZDAVAAT I ZA VREME NA VIKEND

P

KATERINA SINADINOVSKA

MAKSIM RISTESKI

 PREGLED VESTI oedine~ni transportni dozvoli za prevoznicite na stoki od 12 fevruari }e mo`at da se vadat i vo sabota i vo nedela, soop{ti denes Ministerstvoto za transport i vrski. “Site zainteresirani prevoznici koi i za vreme na vikendite }e imaat potreba od dobivawe poedine~ni transportni dozvoli }e mo`at da go ostvarat svoeto pravo vo navedeniot termin vo Sektorot za paten soobra}aj i infrastruktura pri Ministerstvoto za transport i vrski, {to pretstavuva{e i barawe na samite pretstavnici na prevoznite kompanii vo Makedonija”, velat od Ministerstvoto za transport i vrski. Vo nego se dodava deka na ovoj na~in se ovozmo`uva neprekinato odvivawe na izvozot na stoka od Makedonija i organizirawe iten prevoz na stoka dokolku za toa se javi potreba.

 Dodeka premierot, Nikola Gruevski, tret den mol~i za odlukata na liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, da go bojkotira Parlamentot, ocenkite se deka opozicijata so ova go iskoristi i “posledniot demokratski metod za ru{ewe na vlasta”, po {to neminovni se izbori! Politi~kata kriza ve}e se slu~uva!

dlukata na liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, da gi povle~e svoite pratenici od zakonodavniot dom (poteg koj go slede{e i maliot partner vo opoziciskiot front, Tito Petkovski i negovata NSDP) vodi do scenarioto vonrednite izbori, koi stanuvaat s$ poizvesni, da se slu~at ovaa prolet. Spored najavite, verojatno e toa da bide u{te vo maj, vedna{ po sproveduvaweto na popisot. Visoki izvori od SDSM velat deka, spored nivnite presmetki, duri ne e isklu~eno popisot da se odlo`i za naesen, oti ako situacijata vo koja navleguva Makedonija, koja vo sekoj slu~aj zna~i politi~ka kriza, eskalira – neizbe`no }e bide taa da se re{ava. Sekako, preku merewe na silite na teren! Od SDSM, sepak, velat deka celta ne im bila da se sozdade op{testvena kriza, tuku ednostavno da se prati poraka deka “nevozmo`no e demokratsko funkcionirawe vo uslovi koga Nikola Gruevski vladee diktatorski”. “Radikalnata vlada na Gruevski bara radikalni merki za taa da se pobedi”, velat vo partijata na Crvenkovski. Vo VMRO–DPMNE nemaat komentar za najavite za proletni izbori. Otkako premierot prvo ja pu{ti ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana

7

drugi izvori za ista namena. Procenkata na kvalitetot na proektite }e se vr{i vrz osnova na organizaciskata struktura i resursi i sposobnosta za mre`no rabotewe i sorabotka na nevladinite organizacii, kako i spored procenkata na mo`nata efektivnost na proektot za zadadenata cel. Krajniot rok za podnesuvawe na prijavite e 28 fevruari. Direk tnata finansiska poddr{ka od dr`avata za gra|anskiot sektor e praktika vo site zemji, bidej}i nevladinite organizacii se va`en faktor na demokratskiot i ekonomskiot razvoj na op{testvoto. No, vo Makedonija na~inot na finansirawe na nevladiniot sektor e samo u{te edna pri~ina za negovo kompromitirawe. Posledniot slu~aj na sporno finansirawe e dodeluvaweto na sredstva od Ministerstvoto za kultura na nevladinata organizacija na ~lenot na Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija, Vasilka Kitanovi}. Taa, kako pretsedatel na Srpskiot kulturen centar, nekolku go-

dini nanazad dobivala pari za proekti od Ministerstvoto za kultura, kade {to zamenik-minister e Dragan Nedeqkovi}, vtoriot ~ovek vo partijata na Ivan Stoilkovi}. Spored tvrdewata na aktivisti od NVO sektorot, Kitanovi} vo izbornata 2009 godina na vakov na~in dobila pove}e od 60 iljadi evra, a lani 25.000 evra. Poznava~ite velat deka ovoj slu~aj ne e isklu~ok, tuku ~esta pojava vo finansiraweto na nevladiniot sektor vo Makedonija. Najgolema damka vrz raboteweto na nevladiniot sektor vo Makedonija frla povrzanosta na golem del od gra|anskite organizacii so politi~kite partii. Odredeni nevladini organizacii duri i ne se trudat da ja odr`uvaat iluzijata za potrebnata distanca. Seprisutni se primerite na instituti, organizacii, zdru`enija koi "{tancaat" anketi (po vladin ili opoziciski vkus), protestiraat, dr`at tribini. “Finansiraweto na nevladinite

organizacii e nesoodvetno i nedovolno, poradi {to tie prifa}aat najrazli~ni donacii.”, veli profesorot i od neodmna pretsedatel na Helsin{kiot komitet vo Makedonija, Osman Kadriu. Analiti~arite pora~uvaat deka edinstven na~in da se regulira ova e Vladata da odvojuva pove}e sredstva za finansirawe na gra|anskiot sektor, me|utoa, tie sredstva da bidat raspredeleni transparentno i soglasno vistinski kriteriumi.

SDSM: VLADATA DA SE SPRAVI SO POSKAPUVAWATA ladata da se otka`e od izgradbata na triumfalnata kapija i `i~arnicata na Vodno i so tie pari da ja vrati starata cena na lebot, pora~a v~era opoziciskata SDSM. "Vo ovie te{ki vremiwa, lebot e mnogu pova`en od triumfalna kapija i `i~arnica. Za sekoj tret gra|anin na na{ata zemja cenata na lebot e pra{awe dali }e se pre`ivee ili ne", istakna potpretsedatelot na partijata, Zoran Jovanovski. Spored SDSM, branot poskapuvawa {to intenzivno ja zafati Makedonija ovoj period ne e iznenaduvawe. Velat, se znae{e {to }e se slu~uva so svetskite ceni na naftata i p~enicata, pa Vladata ima{e vreme da se podgotvi. Jovanovski potencira deka ima najava koja alarmira deka firmite koi se finansiski iscrpeni nema da mo`at da gi izdr`at poskapuvawata na surovinite i energijata, pa svoite zgolemeni tro{oci }e gi prefrlat na grb na gra|anite. Toj pora~uva deka vladinoto taktizirawe so narodot ve}e e bescelno. Na ovie tvrdewa na Jovanovski, VMRO-DPMNE vozvrati deka toj, ili nema vrska od ekonomija, ili saka da manipulira so javnosta. Velat deka Vladata ne mo`e da vlijae na dvi`ewata na svetskite pazari.

V

-

KADRIU: MORA DA OBEZBEDIME CELOSNO NEZAVISNA SUDSKA VLAST e smee da ima me{awe vo sudskata vlast i nie, kako dr`ava, mora da obezbedime celosno nezavisno sudstvo, pora~uva pretsedatelot na Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava, Osman Kadriu, vo nedelnoto intervju za Radio Slobodna Evropa. "Najmnogu zabele{ki ima vo odnos na a`urnosta, pristrasnosta na sudstvoto, kako i odredeni devijantni pojavi, {to mora da priznaeme deka gi imame, kako korupcijata, sudeweto nadvor od razumnite rokovi, a ima indikacii deka vo odredeni postapki ima i sudewe vrz osnova na politi~ki diktat, so {to se naru{uva integritetot na sudskata vlast, se naru{uva onoj va`en princip {to e podvle~en i vo na{eto pravno i ustavno ureduvawe, deka sudskata vlast e ramnopravna so drugite dve vlasti, izvr{nata i zakonodavnata, bez pravo drugite vlasti da se me{aat vo sudskata. Ako nie imame me{awe vo sudskata vlast, toga{ sudstvoto ne e nezavisno, a ovaa borba treba da se dobie na toj na~in {to nie kako dr`ava mora da obezbedime da imame edna celosno nezavisna sudska vlast”, veli Kadriu. Spored nego, problem vo Makedonija e toa {to imame doneseno paket-zakoni od oblasta na sudstvoto, no tie s$ u{te ne se sproveduvaat vo celina i toa, spored nego, gi ko~i reformskite procesi vo sudstvoto i sudskata vlast.

N


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI VINER OSIGURUVAWE JA ZAVR[I 2010 GODINA SO RAST OD 23% siguritelnata kompanija Viner osiguruvawe 2010 godina ja zavr{i so rast na polisiranata premija za 23%, so {to proda`bata e zgolemena za 71 milioni denari, sporedeno so 2009 godina. Od kompanijata velat deka so isplata na {teti na doma{niot pazar od 170 milioni denarii kompanijata stana lider po isplatata na ovoj tip {teti. "Rezultatite od izminatata godina poka`uvaat deka na{ata kompanija uspe{no gi implementira{e site principi na profesionalno odnesuvawe, efektivnost i seriozen deloven pristap, koi od nas gi bara partnerstvoto so takov mo}en osiguritelen brend, kako {to e Viena osiguritelna grupacija”, izjavi generalniot direktor na Viner osiguruvawe, Zoran Nara{anov. Na krajot na minatata godina Agencijata za supervizija na osiguruvaweto dade dozvola za osnovawe akcionersko dru{tvo za `ivotno osiguruvawe Viner lajf - Viena in{urens grup Skopje.

O

ZA PATI[TA GODINAVA ]E SE POTRO[AT 68,1 MILIONI EVRA a izgradba na pati{ta godinava dr`avata planira da potro{i samo 68,1 milioni evra. Iako godinava buxetot na Agencijata za pati{ta iznesuva 93,4 milioni evra, ovaa godina }e bidat izgradeni samo nekolku regionalni pati{ta, del od lokalnite, a }e se fini{ira izgradbata na ve}e po~natite delnici. Spored godi{nata programa na Agencijata, ovaa godina }e se gradi vtorata lenta od magistralata od Kumanovo, do grani~niot premin Tabanovce, a }e prodol`i i realizicijata na proektot za izgradba na lokalni i regionalni pati{ta finansiran od Svetskata banka i od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD). Godinava }e se gradat nekolku regionalni pati{ta me|u koi regionalniot pat Kolomot, do mostot vo Blizansko, patot od Kowsko, do ski-centarot Ko`uf, [tip-Strumica, KatlanovoVeles-Katlanovo, mostot do Plasnica, patot do grani~niot premin Xep~i{te-Trebi{te, a }e se zavr{i izgradbata na patnite pravci Tetovo-Ja`ince, kako i Kumanovo-LipkovoAra~inovo. Za studii za proektirawe i nadzor nad izgradba Agencijata planira da potro{i 7,8 milioni evra. Najgolem del od buxetot Agencijata planira da napolni od akcizi od nafteni derivati od 34,8 milioni evra, 20,3 milioni evra planira da pribere od patarini, 11,5 milioni evra od registracija na vozila i 24,1 milioni evra od stranski krediti, kako i od kreditite od EBRD i SB.

Z

INTERNET-STRANICITE SO DOMEJNOT .MK NEMAAT POLITIKA NA PRIVATNOST itu edna od 165 internet-stranici na vladini i nevladini dr`avni institucii nema politika na privatnost, poka`uvaat rezultatite na Direkcijata za za{tita na li~nite podatoci. Vo Makedonija, od vkupno registrirani 14.000 internet-stranici so domejn.mk, samo 41 imaat politika na privatnost. Pri poslednata proverka na internet-stranicite na nevladinite organizacii, konstatirano e deka od registriranite 40, nitu edna nema politika na privatnost. Makedonskite gra|ani se predupreduvaat da bidat vnimatelni pri objavuvaweto na svojata privatnost, odnosno li~nite podatoci na internet-stranicite. Predupreduvaweto za po~ituvawe i za{tita na privatnosta va`i i za kreatorite na internet-stranicite koi nudat uslugi za registracija na ovie stranici. Nadle`nite za za{tita na li~nite podatoci poso~uvaat deka treba da se podigne javnata svest deka kolku pove}e se otkrivame, tolku pove}e ima mo`nost za zloupotreba na li~nite podatoci, a osobeno pri koristeweto na socijalnite mre`i.

N

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

NOVO REGULATORNO TELO ZA PARTISKITE SMETKI!

POVE]E TELA, POMALKU KONTROLA VRZ PARTIITE

 Zaludni se i novi institucii i novi zakonski izmeni dodeka ne se vovedat poostri kazni za partiite koi se finansiraat na nelegalen na~in, velat ekspertite. GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

o formirawe regulatorno telo, koe }e vr{i kontrola na na~inot na finansirawe na politi~kite partii i izbornite kampawi, }e ja podobrime kontrolata, tvrdi ministerot za pravda, Mihajlo Manevski za “Kapital”. "Vladata ja razgleda preporakata na GREKO za formirawe telo koe }e vr{i kontrola vrz finansiraweto na politi~kite partii. Taa e usvoena i vo tek e inicijativa za formirawe na vakvo telo vo ramkite na Dr`avniot zavod za revizija ili Upravata za javni prihodi. No, poverojatno, vo Zavodot za revizija", veli Manevski. I dodeka dr`avata so godini po~nuva i ne dovr{uva proekti za stavawe red vo smetkite na partiite, a ministerot se fali so novoto telo, ekspertite, se ednoglasni - za nadminuvawe na "crnite" fondovi ne e potrebno samo da se doprecizira Zakonot, tuku i da se zaostrat kaznite. Tie predlagaat i odzemawe na mandatot na partijata od Sobranieto, kako sankcija poradi netransparentno i nenavremeno ispolnuvawe na zakonskite obvrski. Nema somnenie, velat tie, deka na~inot na finansirawe na partiite vo zemjava e eden od osnovnite generatori na korupcijata. Neposredno po objavuvaweto na Izve{tajot na Unijata, i evroambasadorot Ervan Fuere istakna deka na zemjava & e potrebna podobra legislativa, no i poefikasna implementacija na Zakonot za finansirawe

S

na politi~kite partii i izbornite kampawi. PASIVNI INSTITUCII, AKTIVNI SMETKI! Pretsedatelot na Transparentnost Nulta korupcija, Sla|ana Taseva obelodeni deka li~no ministerot za finansii, Zoran Stavrevski, izgotvil upatstvo za raspredelba na buxetski pari na smetki na partiite. Iako Stavreski demantira{e, partiite izbegaa od ovaa tema, obiduvaj}i se da ja svedat na dnevno– politi~ka presmetka! I instituciite ne se ni{to podobri. Prviot ~ovek na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, veli deka e iznenaden {to partiite ne reagira na Izve{tajot. "Odredena partija, namesto pogolema suma pari dobila zna~itelno pomala i pritoa ne reagirala. Kolku e to~no – ne znam. Ne sme gi razgledale ovie navodi, no toa ne zna~i deka nema da gi razgledame", veli Selami. A Komisijata ne mo`e ni da se pofali deka osven “razgleduvawe” prezema i nekoj konkreten ~ekor.

HRVATSKI MODEL

Od 33 evropski zemji, samo ~etiri nemaat zakon za finansirawe na politi~kite partii i izbornite kampawi, me|u koi [vedska i [vajcarija, kade {to partiite sami gi izgotvuaat ovie izve{tai. Vo Hrvatska, koja e na ~ekor od vlezot vo EU, minatata nedela predmet na rasprava be{e tokmu ovoj zakon. Se predviduva sekoja partija od dr`avnata kasa da dobiva sredstva srazmerno so brojot na pretstavnici pri konstituiraweto na Sobranieto, dodeka partiite koi vo Sobranieto imaat `ena za sekoja od niv dobivaat 10% pove}e otkolku {to e predvideno za ma{kite kolegi. Po taa formula vo 2011 godina bile podeleni re~isi 8 milioni evra. Za izbori mo`at da potro{at najmnogu 2 milioni evra, kandidatite do 1 milion evra, a gradona~alnicite najmnogu 70.000 evra. Donacijata od gra|anite se ograni~uva na 4.000 evra, dodeka od pravnite lica na 27.000 evra. I Hrvatska planira formirawe na nezavisna regulativna agencija, za realen uvid vo pratiskite smetki. Inicijativa za krivi~no gonewe ili prijava nemaat dostaveno, i pokraj toa {to so godini go “ispituvaat” na~inot na koj se slevaat pari na smetkite na partiite. Na ist na~in rabotat i drugite institucii. Zavodot za revizija se ograduva so toa {to negovite ingerencii zavr{uvaat so izgotvuvaweto na izve{taite i detektiraweto na nepravilnostite vo niv. Ponatamu,

neka razgleduvaat DKSK i Javnoto obvinitelstvo (JO). No, i vo Obvinitelstvoto inicijativite ostanuvaat vo nekoja fioka ili biduvaat samo razgledani. Vo me|uvreme, ekspertite pora~uvaat deka na~inot na koj se finansiraat politi~kite partii, osobeno parite koi se slevaat vo gotovo, se siva zona za korupcija i milionski proneveri, koi nikoj ne gi kontrolira.


KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

NA 12 NOVI LOKACII TREBA DA SE GRADAT MALI ELEKTRANI

OD 47 FIRMI, SAMO EDNA GRADI HIDROCENTRALA  Slab e interesot na investiitorite za proektot 400 mali hidrocentrali, najaven od 2006 godina. Dosega Vladata sklu~ila dogovor za koncesija samo za 47 lokacii KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

l a d a ta i p e t doma{ni i stranski investitori potpi{aa 12 dogovori za izgradba na mali hidrocentrali vo zemjava, vredni 23,5 milioni evra. Ovie mali hidrocentrali treba godi{no da proizveduvaat vkupno 57 gigavati struja. Investitorite treba vo slednite tri godini da gi izgradat elektranite za koi potpi{aa dogovori so Ministerstvoto za ekonomija. Novite investitori optimisti~ki najavuvaat deka mnogu naskoro }e gi napravat i pu{tat vo upotreba elektranite. Pogolemi pesimisti se investitorite koi treba da po~nat da gradat. Nere{enite imotno-pravni odnosi, nepodgotvenosta na administracijata i dolgite proceduri se samo del od problemite koi ja onevozmo`uvaat navremenata izgradba na malite hidrocentrali vo zemjava. Od 2006 godina pa do denes, od najavenite 400 mali hidrocetrali Vladata sklu~ila dogovor za izgradba na samo 45. Deka proektot ne odi lesno potvrduva i ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi. Od dosega potpi{anite 47 dogovori, samo na edna lokacija mo`elo da se gradi, bidej}i investitorot duri sega dobil dozvola za gradewe. “Spored najavite na kompanijata, do krajot na juli edna mala hidrocentrala treba bide operativna.

V

O~ekuvam do krajot na fevruari da se dade dozvola za gradba i za drugi sedum lokacii, za ve}e do krajot na godinata ovie elektrani da po~nat da proizveduvaat elektri~na energija, dokolku s$ odi spored dinamikata. Svesni sme deka situacijata na teren bara mnogu napori, kako od aspekt na dokumentacijata, taka i od aspekt na realizacijata na investiciite. Problemite na teren se od razli~na priroda. Eden od naj~estite problemi e povrzan so imotno-pravnite odnosi. Se slu~uva nekoja od lokaciite za gradba na elektranata da e privatno zemji{te. Treba vreme dodeka da se dogovori investitorot so sopstvenicite na zemji{teto, a mo`e da ima i formalni i tehni~ki problemi”, objasnuva Besimi. Toj dodava deka nekoi od lokaciite ne se sekoga{ atraktivni za investitorite, no, i pokraj toa, Vladata }e gi nudi site predvideni lokacii dodeka ne se realizira celiot proekt. Postojnite investitori na malite hidrocentrali vo zemjava za "Kapital" obelodenuvaat deka docneweto na izgradbata na elektranite e rezultat na slo`enite administrativni proceduri, lo{o skroenata tenderska dokumentacija, kako i na nere{enite imotno-pravni problemi. Avstriskata energetska kompanija Energy Zoteer Bay docni so izgradbata na prvite mali hidrocentrali, od vkupno 16, za koi vo juli 2009 godina dobi koncesii za voda. Iako avstriskiot investitor najavi deka vo fevruari 2010 godina }e po~nat da gi proizveduvaat i prvite kilovat-~asovi struja od nekolkute mali

9

 PREGLED VESTI PO^NA “LOVOT” NA INVESTITORI ZA HEC ^EBREN I GALI[TE ladata po {esti pat }e se obide da najde strate{ki investitor koj }e gi izgradi najgolemite hidrocentrali na Crna reka - ^ebren i Gali{te. Vo javniot povik, Vladata gi pokanuva da u~estvuvaat site zainteresirani kompanii za proktot, ~ija vrednost e revidirana na 540 milioni evra, namesto dosega{nite 800 milioni. Do sredinata na mart site zainteresirani kompanii treba da gi dostavat svoite dokumenti za pretkvalifikacija do Ministerstvoto za ekonomija. Tenderskata dokumentacija za ^ebren i Gali{te zaintersiranite investitori }e gi ~ini 5.000 evra. Vladata ne ja isklu~uva mo`nosta da se gradi samo najgolemata hidrocentrala ^ebren, dokolku investitorite go pobaraat toa vo podocne`nata faza od tenderot. Zainteresiranite investitori treba da dostavat zaveren izve{taj za finansiskata sostojba na kompanijata za poslednite tri godini i da poka`at deka vo poslednite dve godini kompanijata imala vkupen prihod od 100 milioni evra.

V

IDNIOT MESEC, TRETIOT JAVEN POVIK ZA IPARD o vtorata polovina na fevruari }e bide objaven tretiot javen povik za dostavuvawe barawa za koristewe pari od pettata komponenta na Instrumentot za pretpristapna pomo{ na Evropskata unija za ruralen razvoj (IPARD) za periodot od 2007-2013 godina. Povikot }e trae 45 dena. Na Agencijata za finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj na raspolagawe }e & bidat staveni 20,72 milioni evra, od koi 75% se od EU, a 25% od buxetot na Makedonija. Parite se nameneti za merkata 101 - Investicii na zemjodelskite stopanstva za restrukturirawe i nadgradba za postignuvawe na standardite na EU, za merkata 103 Investicii za prerabotka i marketing na zemjodelski i ribni proizvodi i za merkata 302 - Diverzifikacija i razvoj na ruralnite ekonomski aktivnosti. So dosega{nite dva javni povika za IPARD bea ponudeni vkupno 64,3 milioni evra.

V

 Vladata so pet investitori sklu~i dogovor za izgradba na 12 mali hidrocentrali hidrocentrali, proektot s$ u{te e zaglaven vo administrativni lavirinti. Pretstavnikot na kompanijata, iako be{e prisuten na dodeluvaweto na novite 12 lokacii za izgradba na malite hidroelektrani, ne saka{e da zboruva so novinarite. Toj neodamna za "Kapital" hrabro zboruva{e za problemite so koi se soo~uvaat investitorite pri izgradbata na malite hidrocentrali. “Nie imavme presmetan rizik deka verojatno }e se soo~ime so svoevidni administrativni pre~ki. Glavnite problemi dosega se sveduvaa na nepostoewe na urbanisti~ki planovi na lokacii kade {to treba da gradime, kako i na slo`enite proceduri za da se dobijat dozvolite za gradewe. Nekoi op{tini kade {to treba da se gradat malite hidrocentrali nemaat dovolno kapacitet da go isturkaat proektot. Nam mnogu vreme ni odzede

vadeweto na dozvolite. Gi finaliziravme site postapki za dobivawe dozvoli za gradewe na odredeni lokacii, za donesuvawe urbanisti~ki planovi, taka {to najverojatno naprolet }e po~neme da gi gradime prvite mali hidroelektrani “, objasnuva pretstavnikot na Energy Zotter Bay vo zemjava, Samoil Celeski. Celeski priznava deka dinamikata na realizacijata na ovoj proekt se zabavila pove}e otkolku {to se nadevale, no uveruva deka proektot nema da propadne i deka vo slednite godina i pol, do koga zakonski mora da gi zavr{at site 16 mali hidrocentrali, }e go realiziraat ve}e potpi{aniot dogovor so Vladata. Ministerot za ekonomija, Besimi, veli deka dokolku investitorite ne go ispo~ituvat potpi{aniot dogovor, mo`at da se soo~at so kazna, duri i so raskinuvawe na dogovorot.

TONI DIMOVSKI DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO

KD FONDOVI ]E SE DOKAPITALIZIRA ZA 192.000 EVRA ru{tvoto za upravuvawe so investiciski fondovi KD Fondovi od Skopje, po pat na privatna ponuda na obi~ni akcii }e ja zgolemi osnovnata glavnina za 192.000 evra. Fondot }e izdade vtora emisija na 19.200 obi~ni akcii, koi }e bidat nameneti za postojniot akcioner KD Skladi dru`ba za upravqawe od Slovenija i za u{te ~etiri gra|ani koi se pojavuvaat kako novi investitori vo dru{tvoto. Od dru{tvoto velat deka celta na dokapitalizacijata e da se potvrdi serioznosta na dru{tvoto vo pogled na nivnite nameri i o~ekuvawa za rastot i razvojot na pazarot na kapital vo Makedonija. So dopolnitelnite sredstva isto taka bi se ovozmo`il i ponatamo{en rast i razvoj na KD Fondovi, kako dru{tvo za upravuvawe so investiciski fondovi.

D


Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.840

MBI 10

3.050

MBID

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

OMB 117,45

2.790

3.000 117,35

2.740 2.950

117,25

2.690 2.900

117,15

2.590

2.850

117,05

2.540

2.800

2.640

24/01/11

25/01/11

26/01/11

27/01/11

28/01/11

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

116,95

24/01/11

25/01/11

26/01/11

27/01/11

28/01/11

24/01/11

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

25/01/11

26/01/11

27/01/11

28/01/11

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

TEKSTILNATA INDUSTRIJA SE DVI@I VO DVE NASOKI

LON-PROIZVODSTVOTO RASTE, MAKEDONSKITE BRENDOVI TONAT! Lon-proizvoditelite se so sosema optimisti~ki proekcii za ovaa godina. Zgolemenata proda`ba gi vrati vo pogonite rabotnicite koi ostanale bez rabota vo ekot na krizata. Konfekciite, pak, koi rabotat gotov proizvod, bele`at polo{i rezultati od tie vo kriznite godini Po~navme da nabavuvame i novi ma{ini", veli sopstvenikot na konfekcijata Stevik od Kavadarci, Stefan Ivanovski. Spored nego, pri~inata za vakviot rast le`i vo nekvalitetnata kineska stoka, no i vo poskapite transportni tro{oci koi periodov gi pla}aat evropskite uvoznici. Spored poznava~ite, periodov se otvora realna mo`nost za da se otvorat i novi tekstilni pogoni ili, pak, da se restartiraat fabrikite koi zgasnaa izminatiov period. "Izminatata godina i pol ima{e tendencija na zatvorawe tekstilni fabriki. Tie koi uspeaja da opstanat vo krizata sega imaat golemi nara~ki. Godinava, otkako na{ite stranski partneri povtorno se vratija na evropskite pazari, o~ekuvam otvorawe na novi konfekciski pogoni", veli Marijana Perkovska, pretsedatel na tekstilniot klaster vo Makedonija i sopstvenik na Sanda. SKAPITE SUROVINI "GI GORAT MAKEDONSKITE BRENDOVI Konfekciite, pak, koi rabotat gotov proizvod i svojot brend go plasiraat nadvor od granicite, bele`at rezultati polo{i od rezultatite vo kriznite godini. Velat, cenite

VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

on-proizvodstvoto vo zemjava zakrepnuva, dodeka konfekciite koi proizveduvaat sopstven brend se soo~uvaat so nova kriza. Vo vreme koga proizvoditelite na lon bele`at rast na proda`bata od celi 20%, tie koi rabotat gotov proizvod se soo~uvaat so 30% namaleno proizvodstvo. Sostojbite vo tekstilnata industrija po~naa da se pridvi`uvaat, za ednite vo nagorna, za drugite vo nadolna linija. Lon-proizvoditelite velat deka zgolemenata proda`ba gi vrati vo pogonite rabotnicite koi ostanale bez rabota vo ekot na krizata. "Poleka, si gi vra}ame starite partneri. Germanija i Anglija go napu{taat kineskiot i se vra}aat na evropskiot pazar. Vakviot trend ni ja zgolemi proda`bata za 20%, a toa ni dozvoli ne samo da gi vratime otpu{tenite, tuku i da vrabotime novi rabotnici. Pred krizata na{ata kompanija ima{e 140 vraboteni, potoa otpu{tivme {eesetina. Sega rabotime so kapacitet od 160 vraboteni.

L

AKCIITE NA BERZITE VO REGIONOT VO TRETA BRZINA minatata nedela cenite na akciite na Makedonska berza go prodol`ija nagorniot trend koj po~na godinava. Iako nedelata be{e odbele`ana so golem interes za trguvawe so akcii, sepak, od druga strana, berzanskiot promet ne uspea da go sledi nivniot rast. Trendot na rast na cenite na akciite go odbele`a minatonedelnoto trguvawe i kaj berzite vo regionot. Minatata nedela berzanskoto trguvawe na Makedonska berza zavr{i so vkupen promet od 95 milioni denari, vklu~uvaj}i ja i blok-transakcijata so akciite na Ma{inopromet. Sporedeno so prometot od 124,5 milioni denari od prethodnata nedela, toj be{e pomal za 23,6%. Minatata nedela indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID porasna za 8%, dostignuvaj}i vrednost od duri 3.039,32 indeksni poeni, a vo isto vreme vrednosta na MBI-10 porasna za 7,4% na vkupno 2.771,38 indeksni poeni. Edinstveno indeksot na obvrznici OMB ima{e pad na vrednosta na nedelno nivo, 0,28%, na vrednost od 116,98 indeksni poeni. Isto kako i Makedonska berza, pad na prometot na minatonedelnoto trguvawe ima{e i berzata vo Zagreb. Prometot na ovaa berza padna za 15,6% na vkupno 29,2 milioni evra. Hrvatskiot berzanski indeks CROBEX zabele`a minimalen rast od 0,2%, zadr`uvaj}i se na 2.302,93 indeksni poeni. Berzata vo Belgrad, za razlika od doma{nata i od Zagrepskata, bele`i rast i na prometot i na osnovniot berzanski indeks Belex15. Berzanskiot promet iznesuva{e 8,6 milioni evra i e pogolem za 1,1% vo odnos na prethodnata nedela, dodeka, pak, indeksot Belex15 iznesuva{e 748,33 indeksni poeni, bele`ej}i rast od 1,3%. Na svetskite berzi daleku polo{i rezultati od tie vo regionot. Iako Dow Jones vo tekot na nedelata nadmina 12.000 indeksni poeni, po prv pat od 2008 godina navamu, sepak, poradi nemirite vo Egipet, nedelata ja zavr{i so pad od 0,4% na 11.823,70 indeksni poeni. Haosot vo Egipet vlijae{e i vrz evropskite akcii, poradi {to panevropskiot indeks FTSEurofirst ima{e pad od 1% na vrednost od 1.143,63 indeksni poeni. Pad od 0,8% nedelava ima{e i japonskiot berzanski indeks Nikkei 225, koj nedelata ja zavr{i so vrednost od 10.360,30 indeksni poeni.

I

30%

20%

porasna proda`bata na konfekciite koi rabotat lon

e namaleno proizvodstvoto na gotovi makedonski proizvodi

na surovinite na svetskite berzi sekojdnevno rastat. "S$ poskapite inputi gi pravat nekonkurentni i cenite na na{ite proizvodi. Konkretno, na{ata konfekcija prvpat dosega bele`i pad vo proda`bata i toa od celi 30%. Brendot postelnini Kalina go prodavame vo zemjava, no i vo Crna Gora, Kosovo, Albanija i Francija. Pobaruva~kata ottamu drasti~no pa|a", veli Predrag Jovan~ev od Doniteks-Sveti Nikole. Konfekciite koi do neodamna rabotea i lon i svoj proizvod velat deka periodov se

preorientiraat samo kon lon. Velat deka im e kontraproduktivno da go zadr`at i maliot procent na proizvodi koi gi plasirale prete`no nadvor od zemjava. Statistikata potvrduva zgolemuvawe na izvozot. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, vo noemvri minatata godina e zabele`an porast na vkupniot izvoz na stoki od 4%, vo sporedba so prethodniot mesec. Izvozot na lon, pak, e namalen za 4,4%. Zemjava najmnogu izvezuvala vo Germanija, Kosovo i Bugarija.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

28.01.2011 %

Износ (МКД)

112,00

21,74

12.880

550,00

17,02

24.750

168,60

8,8

234.350

Скопски Пазар Скопје

8.000,00

6,67

32.000

ОКТА Скопје

2.261,00

3,72

167.314

Просечна цена (МКД)

ОХИС Скопје КЈУБИ Македонија Скопје Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

Име на компанијата

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Макпетрол Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

28.01.2011

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

32.724.521,57

5,04%

14,27%

11,59%

4,99%

5,85%

27.01.2011

ILIRIKA GRP

45.662.213,22

-1,34%

2,92%

10,64%

-2,30%

11,98%

27.01.2011

Иново Статус Акции

20.581.236,29

11,63%

14,28%

6,70%

11,88%

-3,97%

27.01.2011

KD Brik

34.379.719,83

-1,51%

3,33%

5,13%

-1,78%

15,79%

27.01.2011

KD Nova EU

28.376.997,14

5,61%

7,96%

9,43%

5,29%

3,89%

27.01.2011

КБ Публикум балансиран

25.692.326,40

3,52%

5,04%

5,57%

3,59%

3,28%

26.01.2011

28.01.2011 Просечна цена (МКД)

Стопанска банка Скопје Реплек Скопје Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје

%

Износ (МКД)

33227,95

-4,12

631.331

255,65

-3,16

104.048

42.006,00

-2,90

126.018

3.502,25

-2,46

1.786.150

661,61

-2,39

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

1.167.750 28.01.2011

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

28.01.2011

Просечна цена

P/E

P/B

обврзници

135.037

16

685,61

4.501,42

390,18

11,54

1,03

обични акции

165.407

123

-25,87

54.562

8.580,00

341,43

25,13

0,25

Вкупно Официјален пазар

300.444

139

25,02

GRNT (2009)

3.071.377

661,61

105,83

6,25

0,66

обични акции

42.271

43

-6,94

KMB (2009)

2.014.067

3.502,25

533,81

6,56

1,01

Вкупно Редовен пазар

42.271

43

-6,94

0,93

ХВ ALK (2009)

%

MPT (2009)

112.382

33.227,95

/

/

Алкалоид Скопје

4501,42

-1,10

2.322.734

REPL (2009)

25.920

42.006,00

5.625,12

7,47

0,84

Комерцијална банка Скопје

3502,25

-2,46

1.786.150

SBT (2009)

389.779

3.733,21

211,39

17,66

0,85

3.986,12

-1,95

1.427.030

STIL (2009)

14.622.943

238,63

0,11

2.157,99

3,33

661,61

-2,39

1.167.750

TPLF (2009)

450.000

3.986,12

61,42

64,90

1,17

3733,21

-2,27

1.093.831

ZPKO (2009)

271.602

2.498,00

/

/

0,33

Гранит Скопје Стопанска банка Битола

% на промена

Нето добивка по акција

Износ (МКД)

Топлификација Скопје

28.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

Име на компанијата

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 28.01.2011)


KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

KHV DOZVOLI DOKAPITALIZACIJA NA BANKATA

17.03.2010 KOMERCIJALNA BANKA OD 11 FEVRUARI ]E SOBIRA 15 MILIONI EVRA

11

Za da bide uspe{na javnata ponuda na akcii, Komercijalna banka mora da prodade najmalku 60% od vkupnata koli~ina izdadeni akcii so novata emisija METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

omercijalna banka od petokot javno ponudi na proda`ba 265.000 obi~ni akcii po cena od 3.500 denari, koi se del od novata emisija. Bankata so ovoj poteg, koj vo petokot be{e odobren od Komisijata za hartii od vrednost (KHV), se obiduva da izr{i dokapitalizacija vo vrednost od 15 milioni evra. Dozvolata od KHV & go otvori patot na bankata za planiranata dokapitalizacija. Akciite }e se prodavaat preku Makedonska berza so koristewe na berzanskiot elektronski sistem za trguvawe BEST. Celta na novata emisija, {esta po red na Komercijalna banka, e da se zgolemi po~etniot kapital na bankata i da se obezbedi negova optimalna adekvatnost. Spored potadocite za minatata godina, osnovnata glavnina na bankata iznesuva 32,7 milioni evra, a adekvatnosta na kapitalot zaklu~no so noemvri iznesuva 11,11%. Vo soop{tenie na bankata, objaveno na internetstranicata od Makedonska berza, se veli deka so dokapitalizacijata i preku kontinuirano zgolemuvawe na rezervite izdvoeni od neto-dobivkata, adekvatnosta na kapitalot bi se zgolemila na 13,77%. No, poradi najaven rast na kreditnite aktivnosti, vo naredniot period se o~ekuva adekvatnosta na kapitalot da se promeni, no bankata }e nastojuva da ja odr`uva na 12%,

K

NEUSPE[NI OBIDI ZA DOKAPITALIZACIJA Komercijalna banka nekolku pati prave{e obidi za dokapitalizacija. Minatata godina najavi dokapitalizacija vo iznos od 13 milioni evra, preku emisija na obi~ni akcii preku privatna ponuda za poznat kupuva~, {vedskiot East Capital Explorer Investments AB i slovene~kiot Publikum Holding. No, taa ne se realizira bidej}i KHV ne ja dozvoli. Vo 2008 godina isto taka be{e napraven obid za dokapitalizacija. Javnata ponuda be{e otvorena cela edna godina i zavr{i neuspe{no. kako {to e prepora~ano od Narodnata banka na Makedonija. KAKO ]E SE SPROVEDUVA JAVNATA PONUDA? Realizacijata na javnata ponuda na obi~ni akcii e planirano da po~ne na 11 fevruari godinava i }e trae 15 dena, do 25 fevruari. Za da bide uspe{na, bankata mora da prodade najmalku 60% od vkupnata koli~ina izdadeni akcii od novata emisija. Dokolku akciite bidat celosno prodadeni pred istekot na rokot od 15 dena, Komercijalna banka }e ja prekine postapkata i preku soop{tenie za uspe{no realizirana emisija }e ja izvesti Komisijata za hartii od vrednost. Dokolku, pak, ponudata ne bide uspe{na, toga{ site zapi{ani obi~ni akcii se poni{tuvaat, a uplatenite pari, zgolemeni za depozitna kamata, se vra}aat vo rok od sedum dena od objavuvaweto na ponudata za neuspe{na. Spored brokerite, za razlika od prviot pat koga se planira{e da se napravi privatna ponuda za ve}e poznati investitori, sega kako kupuva~ mo`e da se

javi sekoj institucionalen investitor, kompanija i fizi~ko lice na koj im odgovara cenata od ponudata. So ogled na toa {to sumata e prili~no golema, brokerite smetaat deka najzainteresirani za akciite na Komercijalna banka }e bidat institucionalnite investitori. Tie velat deka bitna uloga pri trguvaweto }e ima i vremeto na realizacija na nalozite, bidej}i toa }e se pravi preku BEST sistemot na Makedonskata berza. Toa zna~i deka }e bidat realizirani nalozite koi najbrzo }e se vnesat vo sistemot. SE O^EKUVA USPE[NA DOKAPITALIZACIJA Vo bankata o~ekuvaat javnata ponuda na akcii da bide uspe{na. “O~ekuvame da ima interes za javnata ponuda i taa da se realizira uspe{no. Vo momentov, interes za akciite ima kaj institucionalni investitori, kako {to se fondovite, no i kaj fizi~ki lica”, izjavi Maja [terieva, finansiski direktor na Komercijalna banka. I brokerite smetaat deka dokapitalizacijata }e se realizira ekspresno, mo`ebi duri za samo eden

 Dokapitalizacijata }e & ovozmo`i na Komercijalna banka da ja zgolemi adekvatnosta na kapitalot

[TO TREBA DA ZNAAT POTENCIJALNITE INVESTITORI? Zainteresiranite investitori mo`e da kupat akcii od novata emisija na Komercijalna banka preku koja bilo brokerska ku}a ili direkcija za rabota so hartii od vrednost kaj bankite. Potencijalnite kupuva~i mo`e da se informiraat za site detali povrzani so emisijata vo poseben dokument, nare~en prospekt, koj go izdava Komercijalna banka. Ovoj prospekt treba da go ima sekoja brokerska ku}a, a da go dobie od bankata. Pri zapi{uvaweto na akciite, sekoj kupuva~ popolnuva upisnica, koja se dava istovremeno so nalogot za kupuvawe. Pla}aweto na akciite se pravi vo denari. Vo rok od dva dena od upisot i pla}aweto, Depozitarot za hartii od vrednost i brokerskata ku}a se dol`ni na investitorot da mu dostavat izve{taj deka e sklu~ena transakcijata. den. Komercijalna banka vo trite kvartali od minatata godina ostvari dobivka od 12,7 milioni evra, koja e za 10,3% povisoka od dobivkata za istiot period vo 2009 godina. So vakviot rezultat, bankata vo trite kvartali realizira{e 95% od planot za 2010 godina. So toa prodol`i i trendot na profitabilno rabotewe, a dokapitalizacijata

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,74%

3,63%

4,36%

5,34%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5077

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

44,8438

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

71,5580

Швајцарија

франк

47,5330

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

45,0573

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,4259

61,6

45,8

71,8

48

Извор: НБРМ

}e ovozmo`i podobruvawe vo ispolnuvaweto na supervizorskite standardi i dopolnitelen rast i odr`uvawe na pazarnoto u~estvo. Od bankata ocenuvaat deka blagodarenie na dokapitalizacijata i izdvojuvaweto na del od dobivkata za rezervi, i da ima minimalni promeni na depozitnata baza, godinava mo`e da se o~ekuva rast na vkupnata aktiva na

bankata od 6%. Prose~nata pazarna cena na akcijata na Komercijalna banka minatata godina iznesuva{e 3.239,93 denari za akcija i vo odnos na 2009 godina e povisoka za 15,71%. Trendot na rast na cenata prodol`i i godinava. Vo petokot na Makedonska berza akcijata na Komercijalna banka se prodava{e za 3502,25 denari za akcija


Fokus

12

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

]E BIDE LI 2011 GODINA NA METALUR[KATA INDUSTRIJA?!

RASTAT CENITE, PA I PROIZVODS BORO MIR^ESKI inansiskata kriza i globalniot rast na cenite ja napravija minatata godina mnogu turbulentna za metalnata industrija. Kaj edni sektori se zgolemi proizvodstvoto, kaj drugi se namali, no kaj site cenata na metalite do`ivea ogromen rast. Analiti~arite o~ekuvaat u{te pogolem cenoven rast vo 2011 godina. Spored Svetskata asocijacija na proizvoditeli na ~elik (WSA), proizvodstvoto na surov ~elik vo svetot lani dostigna rekordni 1.414 milioni toni, {to e za 15% pove}e otkolku vo 2009 godina. Site dr`avi koi se vbrojuvaat me|u pogolemite proizvoditeli na ~elik dostignaa duri dvocifren rast vo 2010 godina. Samo vo dekemvri proizvodstvoto na surov ~elik vo 66 zemji koi podnesoa izve{taj do WSA dostigna 116,2 milioni toni, {to e za 7,8% pove} e sporedeno so istiot period vo 2009 godina. Od organizacijata istaknuvaat deka iako se zabele`uva rekorden rast na proizvodstvoto na ~elik, sepak, na krajot na 2010 godina se namalila iskoristenosta na proizvodstvenite kapaciteti. Ovoj podatok poka`uva deka iako industrijata e vo podem, sepak, se obiduva da ja izbalansira sostojbata so cel ponudata da ne ja nadvladee pobaruva~kata. Ova e u{te eden dokaz za predviduvawata na ekspertite deka vo 2011 godina vo svetot mnogu pove}e }e se proizveduvaat metali, kako

F

 Iako Svetskata asocijacija na proizvoditeli na ~elik objavi deka proizvodstvoto na ovoj metal se zgolemi za 15% vo 2010 godina, ekspertite predupreduvaat deka toa ne e rezultat samo na zgolemenata pobaruva~ka, tuku i na namaluvaweto na rezervite na jaglen, predizvikano od poplavite vo Isto~na Avstralija TOP 5 DR@AVI VO PROIZVODSTVO NA ^ELIK

700 2010

600 500

2009 2008

2007 2006

400

300 200 2008 2007 2006

2010

100

2009

2010

2007 2006 2009 2008

2010 2009

2008

2007 2006

2010 2009 2008 2007 2006

0 Kina

Japonija

SAD

Rusija

Indija

IZVOR: SVETSKA ASOCIJACIJA ZA ^ELIK

sekundaren izbor na investitorite, na koi stabilnosta vo industrijata im otvora prostor za s$ pogolemi investicii. Spored izve{tajot na WSA, stepenot na iskoristenost na proizvodstvenite kapaciteti za surov ~elik vo dr`avite opfateni so analizata, sporedeno so noemvri, e namalen za 1,4%. Od asocijacijata istaknaa deka lider vo proizvodstvoto na ~elik vo svetot ostanuva Kina, koja e daleku ponapred od site drugi dr`avi. Zaedno so nea, vo grupata pet najgolemi proizvoditeli na ~elik spa|aat i Japonija, SAD, Rusija i Indija.

Svetskata asocijacija za ~elik e edna od najgolemite i najdinami~ni industriski asocijacii vo svetot, koja e pretstavnik na 170 proizvoditeli na ~elik, vklu~uvaj}i gi re~isi site najprofitabilni kompanii od ovaa industrija, nacionalni i regionalni asocijacii i instituti za istra`uvawa od ovaa oblast. ^lenovite na WSA proizveduvaat okolu 85% od vkupnoto svetsko proizvodstvo na ~elik. AVSTRALIJA “VINOVNA� ZA RASTOT NA CENATA ^elikot ne vlijae na rastot na cenite na proizvodite za {iroka

VEJN SVON VICEPREMIER NA AVSTRALIJA "Kako rezultat na poplavite vo Kvinslend, najgolemite rudnici za jaglen, kako Bouen basen, se zatvorija, a distributivnata mre`a e prekinata, {to }e ima ogromni posledici vrz izvozot na ovaa surovina, koja e tesno povrzana so proizvodstvoto na ~elik. Kvinslend proizveduva okolu 80% od jaglenot vo Avstralija, a pridonesuva so okolu 10% vo avstralijanskiot izvoz i so 2% vo bruto-doma{niot proizvod. Ova }e & nanese ogromni {teti na metalnata industrija vo svetot."

potro{uva~ka, no e klu~na surovina za proizvodstvo na mnogu proizvodi. Spored analizata na dnevniot vesnik "Fajnen{al tajms", samo vo noemvri i dekemvri lani cenata na ~elikot se zgolemila za edna tretina, kako rezultat na s$ pogolemite inflaciski pritisoci koi uspeaja rekordno da ja zgolemat i cenata na hranata i na naftata. Pove}eto eksperti ja poso~uvaat poplavata na isto~niot breg na Avstralija, koja uni{ti brojni rezervi i proizvodstveni kapaciteti za jaglen, kako glaven vinovnik za rastot na pobaruva~kata i na cenata na srodniot metal - ~elikot. Dr`avata Kvinslend u~estvuva so pove}e od 50% vo svetskoto proizvodstvo na ~elik. "Kako rezultat na poplavite vo Kvinslend, najgolemite rudnici za jaglen, kako Bouen basen, se zatvorija, a distributivnata mre`a e prekinata, {to }e ima ogromni posledici vrz izvozot na ovaa surovina, koja e tesno povrzana so proizvodstvoto na ~elik. Kvinslend proizveduva okolu 80% od jaglenot vo Avstralija, a pridonesuva so okolu 10% vo avstralijanskiot

izvoz i so 2% vo bruto-doma{niot proizvod. Ova }e & nanese ogromni {teti na metalnata industrija�, istakna vicepremierot na Avstralija, Vejn Svon. Najgolemite proizvoditeli na jaglen, BHP Biliton, Rio tinto grup i Ikstrata pretrpea zagubi od okolu 2,3 milijardi dolari, poka`a izve{tajot na Sovetot za resursi na Kvinslend. Prekinot na proizvodstvoto pridonese za namaluvawe na prihodite na kompaniite za najmalku 600 milioni dolari nedelno. Vakvata situacija ja "razdrma" stabilnosta na ovoj pazar, {to gi natera proizvoditelite da gi promenat kratkoro~nite strategii vo dolgoro~ni so proizvodstvo na golemi koli~ini ~elik. Del od niv }e se koristat kako rezerva, a del }e gi pokrivaat potrebite za jaglen. Spored analizata na "Fajnen{al tajms", se o~ekuva cenata na ~elikot vo 2011 godina da se zgolemi vo prosek za okolu 32%. Maksimalnata granica koja ekspertite ja predviduvaat e rast od 66%. Spored britanskata konsultantska kompanija za analiza na sostojbata

LIDERITE VO DAVOS SE DOGOVORIJA

SO PODOBRA BIZNIS-KLIMA ]E SE SPASUVA EVROZONATA BORO MIR^ESKI pravuvaweto so finansiskata kriza kaj dr`avite od evrozonata be{e "dvi`e~kata sila" na petdnevniot svetski ekonomski forum, koj se odr`a minatata nedela vo Davos, [vajcarija. Ovoj problem gi skara bankarskite lideri, ministrite za finansii, premierite, pa duri i biznismenite. Pove}e od 4.000 lideri od najrazli~ni oblasti go iska`aa svoeto mislewe za problemite i rizicite so koi }e se soo~uva svetot vo 2011 godina. Zgolemena regionalna sorabotka, kontrola na transferot na ekonomskata mo} od zapadnite kon isto~nite dr`avi, kako i pogolemi napori za industriski razvoj, bea glavnite temi

S

na koi site lideri im posvetija osobeno vnimanie. Ministrite za finansii na Germanija i Francija vo nekolku~asovnata sesija gi potenciraa site pri~ini koi ja dovedoa evrozonata vo dene{nata kriza i gi istaknaa site posledici so koi doprva }e se soo~at dr`avite-~lenki. "Na dr`avite od evrozonata im nedostigaat soodvetni instrumenti so koi }e ja odbranat celata zona. Poradi toa, najmalku 18 meseci }e bidat potrebni za da se pojavat prvite pozitivni znaci deka evrozonata po~nuva da zakrepnuva", re~e germanskiot minister za finansii, Volfgang [ojble. Spored nego, bliskosta na liderite od ovie dr`avi e od krucijalno zna~ewe, ne samo za evrozonata, tuku za cela Evropa.

Vakviot stav go poddr`aa i liderite od bankarskiot sektor. "Stravot deka dr`avite od evrozonata nema da se "dr`at" zaedno, is~ezna. Liderite vo Davos bea ednoglasni i site ja potenciraa zaemnata sorabotka kako klu~en faktor za re{enie na ovoj problem", potencira{e Bob Dajmond, izvr{niot direktor na bankarskiot gigant Berklis. U{te poostra vo svoite osuduvawa be{e francuskata ministerka za finansii, Kristin Lagard, koja ja poistovetuva krizata vo evrozonata so bolest. "Vo tekot na 2010 godina krizata vo evrozonata be{e akutna bolest na dr`avite od ovaa unija. Denes, taa stana hroni~na bolest", istakna taa. Od druga strana, liderite na na-

jgolemite evropski ekonomii zastanaa vo odbrana na edinstveniot valuten sistem. Germanskata kancelarka, Angela Merkel, pobara pogolema disciplina na liderite vo spravuvaweto so krizata. "Irska i Grcija se najgolemata opasnost za evrozonata. Javniot finansiski dolg koj go imaa ovie dr`avi be{e vo enormno visoki i nedozvoleni granici, a nie, sepak, ne bevme nemilosrdni i go pomognavme nivnoto zakrepnuvawe. Sega, ovie dr`avi ne uspevaat da go vratat dolgot na institucijata koja uspea da go odr`i nivnoto postoewe", izjavi Merkel. Na ova vozvrati gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstantinu, koj gi potseti prisutnite deka Grcija pregovara so Evropskata unija (EU)

i Me|unarodniot monetaren fond (MMF) za da mo`e povtorno da stane aktiven u~esnik na evropskiot pazar za hartii od vrednost, so {to }e & ovozmo`i na Grcija, preku investirawe vo evroobvrznici, da uspee da go vrati zaemot koj & go dodelija ovie institucii. "Grcija nema povtorno da bankrotira, nitu, pak, gr~kata Vlada planira da sproveduva nova postroga politika za {tedewe. Ni ostanuva samo da se nadevame deka pregovorite so EU i MMF }e bidat pozitivni i }e uspeeme da dobieme prodol`uvawe na rokot za vra}awe na zaemot i namaluvawe na kamatata", izjavi Papakonstantinu. Svojata poddr{ka za opstanokot na evroto vo Davos ja dade i francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi, koj istakna deka "Evropa


2

no.

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

TOP 10 MEMOARI NA I LIDERI POLITI^KI

STVOTO NA ^ELIK so jaglenot i ~elikot vo svetot, MEPS, rezultatite od istra`uvaweto na "Fajnen{al tajms" poka`uvaat deka cenata na ton ~elik do dekemvri ovaa godina }e se iska~i na 970 dolari. Dokolku ova se potvrdi, }e bide vtoro najgolemo zgolemuvawe na cenata na ~elikot od 1940 godina. Spored podatocite na MEPS, najgolemo zgolemuvawe na cenata na ~elikot se slu~i vo 2004 godina, 70%, poradi zgolemenata pobaruva~ka kako rezultat na ekspanzijata na svetskata ekonomija vo toa vreme. Izvr{niot direktor na Ha~ korporejt fajnens, Rob Bedvods, smeta deka cenata na ~elikot }e porasne za 66% do krajot na 2011 godina poradi zgolemuvaweto na cenite na surovite materijali, {to kompaniite go koristat kako prednost za da go zgolemat profitot, koj poradi finansiskata recesija vo 2008 i 2009 godina be{e drasti~no opadnat. Majkl [ilejker, analiti~ar od {vajcarskata banka Kredit suis, prognozira rast na cenata na ~elikot za 41% do krajot na ovaa godina. "Cenata na ~elikot kontinuirano }e se zgolemuva vo 2011 godina i vo prviot i po~etokot na vtoriot kvartal od 2012 godina, koga ovaa industrija bi trebalo da se stabilizira", izjavi toj. Od site menaxeri na kompanii koi bea anketirani od "Fajnen{al tajms", prvite lu|e na trite indiski kompanii za proizvodstvo na ~elik, Tata stil, JSV i Esar istaknaa deka o~ekuvaat cenata na ~elikot godinava da se zgolemi za najmalku edna ~etvrtina. Edinstvenite koi ne sakaa da prognoziraat bea direktorite na ruskata kompanija Severstal i na XFE od Japonija. Na pra{aweto za nivnite o~ekuvawa za proizvodstvoto na ovoj metal, kompaniite se nadevaat na zgolemuvawe za najmalku 6,2% vo odnos na minatata godina, koga proizvodstvoto se zgolemi za rekordni 15%, {to ne se slu~ilo od 1955 godina. KINA - LIDER VO PROIZVODSTVOTO NA ^ELIK Spored izve{tajot na WSA, godi{noto proizvodstvo na surov ~elik vo Azija minatata godina dostigna 881,2 milioni toni, {to e za 11,8% pove}e vo odnos na 2009 godina. Nejzinoto u~estvo vo svetskoto proizvodstvo na ~elik se zgolemi na 65,5% vo 2010 godina od 63,5% vo 2009 godina. Proizvodstvoto na surov ~elik vo Kina se iska~i na 626,7 milioni toni, a Japonija proizvede samo 109,6 milioni toni, {to e za 25,2% pove}e otkolku vo 2009 godina. Iako Evropskata unija lani proizvede samo 172,9 milioni toni surov ~elik, poradi ogromniot pad na proizvodstvoto vo Velika Britanija

100%

ISKORISTENOST NA KAPACITETITE 80%

na odlu~uvawe"  "Momenti politi~ki memoari vo koj

60% 40%

83,10% 74,90%

20% 0% Pred krizata (2007 godina)

$500

Za vreme na krizata (2010 godina)

ZGOLEMENI TRO[OCI ZA PROIZVODSTVO DOLARI/TONI

$400 $300 $200

$365

$452

$100 $0 Pred krizata (2007 godina)

Za vreme na krizata (2010 godina)

IZVOR: SVETSKA ASOCIJACIJA ZA ^ELIK

i Grcija, sepak, go nadmina proizvodstvoto na SAD. Amerikanskite kompanii proizvedoa samo 111,8 milioni toni ~elik. Rusija i Indija proizvedoa po okolu 67 milioni toni, {to pretstavuva zgolemuvawe za 12% sporedeno so 2009 godina. Spored ova, Kina e nesomneno lider, koja prizvede re~isi ~etiri pati pove}e ~elik od ostanatite dr`avi na listata na pet najgolemi proizvoditeli vo svetot. Od Kineskata asocijacija za `elezo i ~elik istaknuvaat deka cenata na kineskiot ~elik zna~itelno }e se zgolemi do krajot na godinava, no toa nema da zna~i i zgolemuvawe na izvozot. Zatoa, za da go zadr`i statusot lider vo proizvodstvoto, kineskata Vlada najavi investiciski bum vo ovaa industrija i napravi 10-godi{en plan za izgradba na okolu 10 milioni ku}i za socijalno zagrozenoto naselenie, nekolku stotici avtopati, metroa i `elezni~ki prugi. So ova }e uspee da go odr`i i visokoto nivo na pobaruva~ka na ~elik. Od Asocijacijata najavija deka Vladata na Kina planira da gi namali ili celosno da gi ukine danocite za proizvodite koi imaat negativno vlijanie vrz energetskata stabilnost i `ivotnata sredina, kade {to spa|a i ~elikot. Vo presret na finansiskata kriza, enormniot

rast na cenite i preventivnite merki koi treba da gi primenat vladite na dr`avite, kineskata Vlada, iako malku strogo, sepak, se odlu~i da ja namali decentralizacijata na rudnicite, koi momentalno se rasprostraneti vo nekolku desetici regioni. So planot za razvoj na metalnata industrija, taa }e im predlo`i na golemite kompanii da gi prezemat pomalite rivali so cel da se obedinat i zaedno da se obidat da go stabiliziraat "razmrdaniot" pazar. Kina saka da napravi nekolku giganti za proizvodstvo na ~elik namesto mnogubrojni neprofitni kompanii. Celta e da se formiraat grupacii koi }e bidat sposobni da proizvedat duri i po 50 milioni toni ~elik mese~no. Ovaa odluka ja poddr`aa i kompaniite. Najgolemite proizvoditeli na ~elik, Hebej `elezo i ~elik grupa, najavija deka }e otkupat najmalku 10% od akciite na nekolku privatni i mali kompanii {irum zemjata. Vtorata po golemina kompanija po izvoz na ~elik, Bao ~elik grupa, najavi deka }e go prezeme Gangdong, koja momentalno proizveduva okolu 10 milioni toni ~elik mese~no. Ekspertite ne se somnevaat vo uspe{nosta na planot na kineskata Vlada i smetaat deka Kina }e uspee da ja zadr`i liderskata pozicija vo ovaa industrija u{te najmalku 10 godini.

 Liderite na pove}e od 4.000 dr`avi i kompanii koi prisustvuvaa na godi{niot svetski ekonomski forum vo Davos gi proglasija Irska i Grcija za glavni vinovnici za eskalacijata na finansiskata kriza vo evrozonata. Se dogovorija so podobruvawe na biznis-klimata vo svetot da ja vratat stabilnosta na evroto na dolg rok nema nikoga{ da mu go svrti grbot na evroto." KOMPANIITE ]E GO POTTIKNAT RAZVOJOT NA SVETSKATA EKONOMIJA Liderite od korporativniot sektor ednoglasno zaklu~ija deka }e vlo`at ogromni napori da go pottiknat razvojot na svetskata ekonomija. Kako rezultat na toa, vo Davos se sklu~ija i nekolku biznis-dogovori. Najgolemite nafteni kompanii vo Rusija i SAD, Rosweft i Eksonmobil, potpi{aa dogovor za zaedni~ko istra`uvawe na nao|ali{ta na

nafta vo Crnoto More, vreden okolu edna milijarda dolari. Iako Erik [mit se povle~e od funkcijata izvr{en direktor na Gugl, vo Davos gi pretstavi namerite na kompanijata za premestuvawe na del od biznisot vo Kina. "Osven biznisot so onlajn-reklamirawe i kreirawe internet-stranici za kompaniite, Gugl planira da najde i kineski partner za operativniot sistem Android koj go nudi kompanijata na proizvoditelite na mobilni telefoni", izjavi [mit. Vo Davos pristigna i eden od najbogatite lu|e vo svetot, Bil Gejts,

POLITIKATA NA XORX BU[ E NEGOVIOT KARAKTER

no za razlika od site drugi biznislideri, toj ne dojde na forumot da sklu~uva novi biznis-dogovori, tuku da gi ubedi korporativnite lideri da se priklu~at na negovata nova kampawa, so koja bara liderite na vode~kite kompanii vo svetot da se otka`at od polovina od nivniot profit i da go doniraat vo humanitarni celi. Najgolemo vnimanie be{e posveteno na razvojnite ekonomii, kako Indija, Brazil i Kina, ~ii kompanii s$ pove}e po~naa da kupuvaat akcii vo najgolemite evropski i amerikanski korporacii.

se tipi~ni 43-ot amerikanski pretsedatel, Xorx Bu{, gi opi{uva politi~kite odluki koi gi donel vo tekot na pretsedatelskiot mandat

emoarite na porane{niot amerikanski pretsedatel Xorx Voker Bu{, "Momenti na odlu~uvawe", se avtobiografija koja se fokusira na negovite klu~ni politi~ki odluki i na odlukite koi gi nosel vo privatniot `ivot. Vo deloto, koe se najde vo kni`arnicite vo 2010 godina, se navedeni negovite najkontroverzni politi~ki odluki, kako i se}avawata za obidot da se otka`e od piewe alkohol vo 1986 godina, odlukata SAD da go napadne Irak vo 2003 godina, po~etokot na finansiskata kriza vo 2008 godina. Dnevniot vesnik "Wujork tajms" go opi{uva Bu{ kako pretsedatel so ogromni idei, a mali dostignuvawa, poznat po negoviot optimizam, tvrdoglavost i nedostig od qubopitnost. "Momenti na odlu~uvawe", nekoga{ namerno, nekoga{ slu~ajno, na ~itatelite im nudi neopislivo ~uvstvo kako karakternite osobini i golemata interakcija me|u najrazli~ni karakteri vo toga{nata pretsedatelska administracija mo`e da rezultiraat so donesuvawe politi~ki odluki koi }e vlijaat na svetot. Na iznenaduvawe na celata javnost, Bu{ gi prizna site pogre{ni politi~ki odluki. Za spravuvaweto so uraganot Katrina, toj veli deka trebalo mnogu porano da ja prepoznae zakanata i mnogu pobrzo da intervenira. Za odlukata Amerika da go napadne Irak istaknuva deka denes `ali {to vladata ne reagirala porano i ne nastapila poagresivno u{te na po~etokot koga stabilnosta vo regionot bila dovedena vo pra{awe, po padot na vladata na Sadam Husein. Za najgolem voen poraz go smeta prebrzoto povlekuvawe i premestuvawe od edno na drugo borbeno pole na amerikanskite vojnici, {to ja namalilo efikasnosta na obidot da se osnova demokratski sistem na Sredniot Istok. "Denes, s$ u{te se ~uvstvuvam vinoven poradi toa. Sepak, promenata na vlasta na Sadam vo Irak be{e edna od moite najuspe{ni celi. So site te{kotii koi sleduvaa, so eliminacijata na u{te eden diktator vo svetot uspeav da ja napravam Amerika pobezbedna. Se obidov i da go namalam terorot, koj s$ u{te besnee niz ulicite na Sredniot Istok", izjavi Bu{ za "Wujork tajms". Vo nekolku navrati ja spomenuva i bezuslovnata poddr{ka od svojot tatko, Xorx Herbert Voker Bu{. Osobeno vnimanie vo svetot predizvika izjavata na Bu{ za sovetite koi sekojdnevno gi spodeluvale so tatko mu, koj vladee{e so SAD do 1993 godina. "Sinko, znae{ kolku e te{ka voenata sostojba i najdobro e da napravi{ s$ {to e potrebno za da ja izbegne{. No, dokolku zasegnata strana odbiva da se pokori, toga{ nema{ drug izbor. Koga odlu~i SAD da go napadne Irak, postapi mnogu pravilno. Odlukata {to ja donese e najte{kata {to mora{e da ja donese{ dosega. No, mnogu sum gord na tebe {to ja donese mnogu cvrsto i so ogromna strast". So ovie zborovi tatkoto si go po-

M

falil sinot za vreme na nivnata bo`i}na ve~era vo nivniot dom vo 2002 godina. Vo memoarite nedostigaat informacii kako Bu{ odlu~il da gi premesti amerikanskite vojnici od Irak vo Avganistan. Samo napi{a deka multilateralniot pristap na SAD vo obidot za vospostavuvawe, promocija i odr`livost na demokratijata na Sredniot Istok, pobaran od celata me|unarodna zaednica, propadna. Vo "Momenti na odlu~uvawe" toj gi istaknuva problemite so zatvorot Gvantanamo bej, kade {to na zatvorenicite im bil ovozmo`en pristap do biblioteka, kade {to imalo duri i arapska transkripcija na Hari Poter. Najmnogu bil razo~aran od zatvorskata vlast koja na sekoj zatvorenik od muslimanskata religija mu go davala Kuranot da go ~ita vo svojata }elija. Vo borbata protiv teroristi~kite napadi od muslimanskite grupi za najgolem uspeh go opi{uva zakonot so koj zatvorskata vlast vo Gvantanamo Bej bila obvrzana da izvr{uva waterboarding vrz site zatvorenici koi bile del od rakovodstvoto na Al-Kaeda. Waterboarding e praktika na zatvorska kazna, stara nekolku decenii, koga so ogromen mlaz voda se prskale zatvorenicite za odreden vremenski period da ne di{at i da dobijat ~uvstvo deka se davat vo voda. Ovaa merka bila vovedena za vreme na vladeeweto na Bu{, a donesena od Centralnata razuznava~ka slu`ba i bila nameneta samo za osomni~enite za zavera, planirawe i izvr{uvawe teroristi~ki dela vrz SAD. “Dokolku ne ja sprovedev ovaa merka vrz niv, svesno }e go prifatev rizikot SAD da bide s$ po~esto napa|ana od Al-Kaeda�, veli Bu{ vo "Momenti na odlu~uvawe". Negoviot naslednik, Barak Obama, ja ukina merkata na vtoriot den od negoviot mandat. Bu{ gi zavr{uva memoarite "Momenti na odlu~uvawe" so izjavata deka sekoga{ postapuval kako {to mislel deka e pravilno. Denes, toj e povle~en od politikata i u`iva vo `ivotot na eden obi~en amerikanski gra|anin. prodol`uva


Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

SEDUM PATI[TA ZA IZLEZ OD KRIZATA  Novata

japonska strategija za rast na cvrsta ekonomija, silni javni finansii i sistem na socijalna za{tita gi zema predvid ne samo pazarnite mehanizmi, tuku i vrednostite kako moralot, ~ovekovite prava, pravnata dr`ava i `ivotnata sredina

vetot denes, da se poslu`ime so naslovot na knigata na Tomas Fridman “Svetot e ramna plo~a”, navistina e ramna plo~a. Fridman identifikuva{e deset raboti koi go izramnile svetot, kako {to se padot na Berlinskiot yid, pojavata na Netskejp (Internet), kupuvawe uslugi i stoki od nadvore{ni snabduva~i i da ne nabrojuvame ponatamu. Svetot kako navistina da stana ramna plo~a. Od druga strana, ne treba da se zanemari faktot deka globalizacijata se sovpa|a so lokalizacijata. Na primer, koga pred 30 godini rabotev vo japonskata ambasada vo Germanija, potreba be{e edna nedela za da mi stignat informacii od mojot roden grad vo Japonija. A sega, vo Zagreb, preku Internet gi dobivam site lokalni vesti {to mo`e da se posakaat, re~isi istovremeno kako i site drugi vo moeto sosedstvo. So ovoj primer sakam na slikovit na~in da ilustriram edna od pri~inite zo{to lokalizacijata ja sledi globalizacijata. MULTIPOLARIZACIJA Dene{niot svet na sekoe pole e multipolariziran. Na primer, pred 50-ina godini va`nite raboti vo svetskata politika, duri i vo ekonomijata, gi naso~uvaa dvete najgolemi svetski velesili. Po zavr{uvaweto na Studenata vojna osnovan e G-8 kako nov me|unaroden forum, a sega i G-20, vo koj pripa|aat zemji kako Kina i Indija. Fenomenot na multipolarizacija

S

prodol`uva na sekoe pole. @iveeme vo globaliziran, lokaliziran i multipolariziran svet. Vo dene{no vreme sekoja zemja ili duri sekoja mala zemja ima va`na uloga i od nea se o~ekuva da pridonesuva za svetot. Samo zaedno site zemji mo`at da sozdadat “prekrasen vodopad”, kako {to go napravi toa malata kapka od poznatata pesna na Dobri{a Cesari}. LEKCII OD ISTORIJATA Dozvolete nakratko da se osvrnam na neodamne{nata ekonomska kriza vo svetot i vo Japonija. Japonskata kriza ja pottikna prezadol`uvaweto na kompaniite, a na druga strana, svetskata kriza ja predizvika neodr`livoto prezadol`uvawe na amerikanskite doma}instva. Efikasniot recept za re{avawe na ekonomskata kriza bi mo`el da bide mnogu sli~en na toa. Periodot me|u 1993 i 2002 godina vo Japonija se narekuva izgubeno desetletie. Toa be{e vreme na golema recesija po periodot na ekonomski baloni. Brojni finansiski institucii vo toj period bankrotiraa, mnogu od niv moraa da se zdru`at ili da prezemat nekoi drugi krajni merki. Finansiskite insistucii ne reagiraa soodvetno, {to predizvika mnogu ekonomski te{kotii, kako padot i namaluvaweto na cenite na pazarot za nedvi`nosti. Toa be{e te{ko vreme za Japonija. SVETSKA KRIZA Po krahot na amerikanskite hipotekarni kreditori Fani Mae i Fredi

K

O

M

E

Mak, krizata, nare~ena “Crna nedela”, eruptira{e vo SAD na 14 juli 2008 godina, koga bankrotira{e investiciskata banka Leman braders. Nivniot ste~aj predizvika veri`na reakcija kaj nezavisnite banki i celiot finansiski sistem, nare~ena Lemanov {ok. Iako krizata vo pogolem del ja predizvika potro{uva~kata na amerikanskite doma}instva, treba da se zabele`i deka i Evropa ima{e problem so lo{oto upravuvawe so rizikot na finansiskata industrija i vo nekoi zemji prenaduvaniot balon na pazarot na stanovi. Od na{eto novosteknato iskustvo nau~ivme kako da se odnesuvame ako vo idnina se slu~i kakva bilo nova ekonomska kriza. Na primer, nau~ivme deka za soodveten odgovor na globalnata kriza najva`na e globalnata multilateralna sorabotka, vklu~uvaj}i ja sorabotkata me|u monetarnite institucii. Vidovme deka neuspesite na regulaciite i nadzorite, so neodgovorno rizikuvawe na bankite, sozdavaat opasna finansiska fragilnost. Sekoe ponatamo{no rizikuvawe mora da se spre~i. Kako soodvetni tehni~ki merki mo`eme da go spomeneme vbrizguvaweto kapital vo finansiskite institucii, otpi{uvaweto na kreditite, politikata na spas itn.. EKONOMSKI MODEL ZA IDNINATA Neodamne{nata ekonomska kriza be{e mnogu podlaboka otkolku {to izgleda{e na po~etokot. Potrebno

R

C

I

J

A

be{e da se pozanimava so nea na raznoviden na~in. Stariot ekonomski model go prenaglasuva{e pazarniot princip, pa sega treba da bide zamenet so modelot za idnina. Predvid treba da se zemat ne samo pazarnite mehanizmi, tuku i vrednostite kako moralot, ~ovekovite prava i pravnata dr`ava i `ivotnata sredina. So drugi zborovi, koga barame nov ekonomski model za idnina, treba da gi zememe predvid socijalnite aspekti i aspektite na `ivotnata sredina. Vo pogled na socijalnite aspekti, vo posledniot period ekonomskiot model sosema se potpre vrz pazarnite mehanizmi, gi ignorira{e socijalnite temi i ne dovede do novi socijalni opasnosti - izolacija na poedinci. Znaeme deka ~ovekot ne mo`e da `ivee bez poddr{ka od drugite lu|e, kako semejstvoto, prijatelite i zaednicata. Za `al, od neodamna e o~igledno kako tie vrski stanuvaat s$ poslabi, a izolacijata na poedincite e s$ pogolem problem poradi nagliot porast na novi tehnologii. Poa|aj}i od ovie soznanija, smetam deka vo idnina treba da se rasprava i za toa kolku ekonomskata politika go promovira sistemot na semejnata poddr{ka ili pridonesuvaat za zajaknuvawe na pravedno sproveduvawe na sistemot za sobirawe danok. Koga stanuva zbor za `ivotnata sredina, do neodamna toj aspekt be{e nadvor od sistemot na sovremenata ekonomija, a treba{e da bide von

L

E

N

O

nego. Morame da sfatime deka e isklu~itelno va`no vklu~uvaweto na ekolo{kite aspekti, kako zelenata tehnologija i sli~no vo ekonomskiot sistem. Noviot ekonomski model treba da bide praveden, efikasen i odr`liv so fleksibilen i otvoren pazar na trud i zna~itelno vklu~uvawe na ekolo{kite elementi. Toa }e bara dlaboki strukturni promeni, a vo ovoj moment s$ u{te ne znaeme kako treba da izgleda toj model. Vo sekoj slu~aj, mora da bide pohuman od ekonomskiot model koj e premnogu naso~en na pazarot i koj sega propa|a. JAPONSKA EKONOMIJA Japonskata ekonomija kone~no poka`uva znaci na zazdravuvawe. Japonija e vo te{ka situacija poradi visokata stapka na nevrabotenost. Kabinetot na premierot Naoto Kan na 18 juni 2010 godina, vo novata strategija za rast se odlu~i za silna ekonomija, silni javni finansii i socijalna gri`a. Taa strategija podrazbira vklu~uvawe na merki na strate{ka politika, kako kratewe na stapkata na korporativen danok vo fiskalnata 2011 godina. So toa bi se podobrila konkurentnosta na japonskite kompanii i bi se zacvrstila nade`ta deka toa }e pomogne vo zazdravuvaweto na ekonomijata. Celta e da se pomogne na zdru`eniot trud na javniot

G

L

A

S

JO[IO TAMURA Japonski ambasador vo Republika Republ u ika Hr Hrvatska rvatska

i privatniot sektor da ja ispolni 3% nominalna stapka na rast ili 2% realna stapka na rast vo 2020 godina. Strategijata na noviot rast e bazirana na sedum strate{ki podra~ja: 1. Zelena inovacija (brzo zgolemuvawe na obnovlivata energija) 2.@ivotna inovacija (sostavot odbira medicinski ustanovi so cel da se promovira prakti~nata primena na novata medicinska za{tita) 3. Plan za strategijata za ekonomsko partnerstvo preku slobodna trgovija na Azisko-pacifi~kata oblast 4. Promocija na turizmot i lokalna revitalizacija 5. Nacijata da se naso~i kon u~ewe i tehnologii 6. Strategija za vrabotuvawe i ~ove~ki resursi 7. Finansiska strategija Vode~kata ideja na ovaa strategija za nov rast }e sozdade praveden i odr`liv sistem za slednite generacii. Dokolku se sprovedat soodvetno, ova bi mo`el da bide eden od dobrite modeli za vo idnina, vo koj ekonomijata, `ivotnata sredina i op{testvoto }e se dopolnuvaat i }e se razvivaat za ostvaruvawe na odr`liv rast.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING  MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE  KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA?  KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD?  JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440


Balkan / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

BIZNISOT SO VODA STANUVA MNOGU INTERESEN

SRBITE BARAAT POEVTIN NADOMEST ZA POLNEWE VODA

 Za razlika od zemjite vo Evropskata unija i vo regionot, kade {to nadomestot za polnewe voda iznesuva okolu tri evra za kuben metar, srpskite proizvoditeli na mineralna voda pla}aat po 11 evra za kuben metar VESNA KOSTOVSKA

STOPANSKATA KOMORA ]E PREGOVARA ZA PROBLEMOT

v.kostovska@kapital.com.mk

roizvoditelite na mineralna voda vo Srbija baraat od dr`avata da go namali nadomestot za koristewe voda za ~etiri pati. Tie baraat cenata da se izedna~i so taa {to ja utvrduva Evropskata unija (EU), so cel da ne im bide zagrozeno proizvodstvoto. Proizvoditelite momentalno pla}aat nadomest od pove}e od 11 evra za kuben metar, a vo Evropskata unija najvisokiot iznesuva tri evra za kuben metar. Pretsedatelot na Upravniot odbor na Zdru`enieto na proizvoditeli na mineralna voda, Zorica Vuk~evi}-Kqaji}, istakna deka od minatiot septemvri ne uspeal ni eden obid da se sostanat so pretstavnici od Vladata i od Direkcijata za voda pri Ministerstvoto za zemjodelstvo za da razgovaraat za visinata na nadomestot za koristewe voda. Vuk~evi}Kqaji}, koja e direktor vo Kwaz Milo{, navede deka vo izminatite pet godini kompanijata za nadomest na

Sekretarot na Odborot za zemjodelstvo pri Stopanskata komora na Srbija, Milan Prostran, izjavi deka ovaa asocijacija gi poddr`uva barawata na proizvoditelite na mineralna voda i e podgotvena so Direkcijata za voda da go razgleda problemot za visina na nadomestot. Toj istakna deka ja razbira potrebata na dr`avata da sobira prihodi od ovoj nadomest, no smeta deka ne treba da se zagrozi opstanokot na kompanijata i da im se pravi {teta na kupuva~ite.

P

K

O

M

E

R

C

 Doa|aweto na golemite trgovski sinxiri vo Srbija bi mo`elo da ja uni{ti doma{nata industrija na mineralni vodi, bidej}i na pazarot }e bide ponudena poevtina voda dr`avata i na lokalnata samouprava im platila 20 milioni evra, koi bi mo`ela da gi iskoristi za obnovuvawe i iskoristuvawe na vodenite resursi. Taa tvrdi deka tie pari op{tinata ne gi iskoristila nitu za obnova, nitu za zgolemuvawe I

J

A

L

E

N

na kapacitetot na vodovodot vo Aran|elovac, ~ija voda fabrikata na Kwaz Milo{ ja koristi vo procesot na proizvodstvo. “Dokolku nadomestot za koristewe voda ne se dovede na prifatlivo nivo, so {to delumno }e se zgolemi O

G

L

A

S

konkurentnosta na doma{nite proizvoditeli, doa|aweto na golemite trgovski sinxiri, kako germanski Bil vo Srbija, bi mo`elo da zna~i uni{tuvawe na doma{nata industrija na mineralni vodi, bidej}i na pazarot }e bide ponudena poevtina voda K

O

M

E

R

C

strukturata na proizvodnata cena na vodata u~estvuva so 8% po litar, {to pretstavuva ogromna suma i e nepodnosliva za proizvoditelite. “Nikoj ne saka da go izbegne pla}aweto nadomest, no barame toa da bide razumen iznos“, istakna taa i dodava deka vo zemjite od balkanskiot region i vo EU postoel samo koncesiski nadomest, koj se dvi`el od edno do tri evra za kuben metar.

od stranski proizvoditeli”, veli taa. Direktorot na Delovnata zaednica na proizvoditeli na mineralna voda na Srbija, Branka [erovi}, izjavi deka minatata godina nadomestot za koristewe voda iznesuval 1,2 dinari za litar, a ovaa godina se o~ekuva zgolemuvawe za okolu 5%, {to dopolnitelno }e vlijae na zgolemuvawe na cenata na proizvodot. Taa smeta deka nadomestot vo I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

BUGARIJA VO PATI[TA INVESTIRA 5 MILIJARDI EVRA ugarija do 2020 godina }e izgradi sedum avtopati{ta, sedum brzi pati{ta i dva novi mosta na Dunav. Vo slednite deset godini vo bugarskite pati{ta }e bidat investirani pet milijardi evra. “Do krajot na mandatot }e izgradime 288 kilometri avtopati{ta, {to e pove} e od toa {to e izgradeno za 35 godini socijalizam”,

B

17

NAJSILNITE PROTESTI VO ALBANIJA ]E PRODOL@AT NA MIREN NA^IN

naglasi bugarskiot minister za regionalen razvoj, Rosen Plevnevliev. Za zavr{uvawe na izgradbata na avtopatot Trakija, koj ja povrzuva Sofija so cela Bugarija, }e bidat potro{eni 248,1 milioni evra. Do kone~na izgradba na ovoj paten pravec, so vkupna dol`ina od 400 kilometri, ostanati se u{te 116 kilometri.

rotestite koi vikendov bea organizirani vo ~est na zaginatite demonstranti koi zaginaa minatata nedela go preplavija plo{tadot Narodni heroi vo Tirana, no pominaa bez nitu eden incident. Liderot na opoziciskata partija vo Albanija, Edi Rama, za ovaa nedela na-

P

javi novi mirni protesti niz ulicite na Tirana. Toj istakna deka 2013 godina, koga treba da se odr`at redovnite parlamentarni izbori vo Albanija, e premnogu daleku i deka predvremenite izbori se edinstvenoto re{enie za politi~kata kriza koja vladee vo momentov. "Nie }e gi prodol`ime

na{ite demonstracii na plo{tadot, pred zgradata na Vladata, no na{iot otpor }e bide miren, bez nitu edna forma na nasilstvo", izjavi Rama na pres-konferencija za albanskite mediumi. Albanskiot premier, Sali Beri{a, za v~era najavi kontraprotesti, no, gi otka`a pod pritisok na Evropskata unija i SAD.

JADRANKA KOSOR SE OBIDUVA DA DOJDE DO SVE@ KAPITAL

DR@AVNI FIRMI ODAT NA PRODA@BA?!  Sovetnikot na Kosor, Lovrin~evi}, ocenuva deka ako dr`avata saka brzo da dojde do sve`i pari, podobro e da gi dade pod koncesija avtopatite, otkolku da gi privatizira kompaniite koi se od oblasta na infrastrukturata ELENA JOVANOVSKA ovetnikot na hrvatskiot premier, Jadranka Kosor, i eden od kreatorite na vladinata Programa za ekonomsko zazdravuvawe, Borislav [kegro, neodamna povika dr`avata da prodol`i so procesot na privatizacija na pretrijatija koi se vo dr`avna sopstvenost. Negovata ideja ja poddr`aa i novite ministri vo Vladata. Javnosta ova go protolkuva kako predizborie i mo`nost Vladata nabrzina da podgotvi inicijalna ponuda na akcii (IPO). So svoj stav i predlozi za modelite na privatizacija izleze u{te eden sovetnik na Jadranka Kosor, @eqko Lovrin~evi}. “Kompaniite koi rabotat vo sektorot infrastruktura ne se kompanii vrz koi mo`e da se sprovede brza privatizacija. Kaj niv klu~en problem e restrukturiraweto na tro{ocite, a toa ne mo`e da se sprovede za nekolku meseci. Politikata mo`e da izbere IPO. Veruvam deka i del od gra|anite bi go poddr`ale toa, no bi bilo lo{o op{tata populisti~ka klima da se svede na podelba na akcii preku IPO, a da se zanemarat tehni~koto i tehnolo{koto restrukturirawe na golemite sistemi”, veli Lovrin~evi}.

S

ZARABOTKATA NA HRVATSKITE FIRMI VO PRVITE DEVET MESECI OD 2010 GODINA

 Kroacija osiguruvawe: prihodi 364 milioni evra, neto-dobivka 10 milioni evra, bruto-premija 350.000 evra  Hrvatsko elektrostopanstvo (HEP): prihodi ({est meseci) 842 milioni evra, dolgovi 28 milioni evra  Hrvatski avtopati{ta: vkupni prihodi 135 milioni evra  Hrvatska po{tenska banka: imot 1,9 milijardi evra, operativna dobivka 19,6 milioni evra, adekvatnost na kapitalot 12.08%  Jadranski naftovod: neto-dobivka 12,3 milioni evra, vkupni prihodi 46,4 milioni evra Toj dodava deka koga e vo pra{awe infrastrukturata, dr`avnite kompanii ne treba da se prodavaat so potceneti akcii. “IPO e model za dokapitalizacija, ne za privatizacija. Toj e za privatni sopstvenici. Golemite sistemi imaat dovolno kapital, a niven problem e toa {to kapitalot e zamrznat, ne~ist, ne se koristi racionalno. Podelbata na nivnite akcii pod realnata cena nema ni{to da promeni. Vo ova ne gledam nikakva pridobivka za nacionalnata ekonomija. Ve}e vidovme kako pomina vakviot model vo 2007 godina, koga se naduja cenite na pazarot na kapital”, objasnuva Lovrin~evi}. Sovetnikot na Kosor dodava deka privatizacijata treba da se vodi na tri na~ini. Spored nego, site malcinski udeli na dr`avata treba da se prodadat ekspresno, isklu~uvaj}i gi tuka golemite kompanii koi treba da se

restrukturiraat. Vo vtorata grupa Lovrin~evi} gi stava firmite koi nemaat infrastrukturen karakter, a vo koi dr`avata ima zna~aen udel, kako {to se Kroacija osiguruvawe, Hrvatskata po{tenska banka (HPB), Jadranskiot naftovod Janaf. “Li~no smetam deka za kompaniite vo koi dr`avata ima zna~aen udel treba da se bara strate{ki partner i toa nadvor od krugot na postoe~kite sopstvenici, za da ne se zacvrstuva postoe~kata oligopolna struktura. Treba da se raboti na zajaknuvawe na konkurencijata. Pritoa, treba da se ima na um deka na Hrvatska isklu~itelno & treba stranski kapital. Udelite treba da se prodavaat na me|unaroden tender”, veli Lovrin~evi}. Toj objasnuva deka za Hrvatskata po{tenska banka celosno da se restrukturira i da se dobie ~isto port-

folio }e treba najmalku godina i pol. Otkako minatiot mesec dr`avata vnese 60,7 milioni evra dopolnitelen kapital vo ovaa banka, ekspertite pora~uvaat deka dr`avata mo`ebi ne treba da brza, bidej}i za dve godini kompanijata sigurno }e ima povisoka cena. Kako {to doznava “Ve~erwi list”, nekoi ruski banki ve}e se zainteresirale za HPB, kako i Evropskata banka za obnova i razvoj i francuskata banka Sosiete `eneral. Ima najavi deka za vlez vo hrvatskiot bankarski sistem e zainteresiran i evropskiot bankarski gigant, BNP Paribas. Sovetnikot na Jadranka Kosor, Lovrin~evi}, ocenuva deka ako dr`avata saka brzo da dojde do sve`i pari, podobro e da gi dade pod koncesija avtopatite, otkolku da gi privatizira kompaniite koi se od oblasta na infrastrukturata.

“Obvrskite za avtopatite se ogromni i del od parite treba da se napravat likvidni. Vo pozadina na s$ e kvalitetot na upravuvawe, a sopstvenosta e irelevantna. So javnite pretprijatija nekoj }e mora da po~ne da se zanimava. Ne e re{enie vedna{ da se prodadat dr`avnite kompanii po polovi~na cena, iako }e ima mnogu zainteresirani ako se slu~i ova. Mora da imame pazarni ceni za da dobieme me|unarodni investitori. Ne mo`ete da vodite socijalna politika so cenite na energensite i da o~ekuvate nekoj da vlo`i kapital”, kategori~en e Lovrin~evi}. Me|u “familijarnoto srebro”, so ~ie prodavawe ili davawe pod koncesija osiroma{enata dr`ava bi mo`ela da

dojde do pari, s$ pove}e se spomenuvaat i {umskite resursi. Za koncesija nad {umskoto bogatstvo ve}e stignala edna stranska ponuda od sedum milijardi evra, tvrdi za “Ve~erwi list” anonimen izvor od kompaniite od drvnata industrija. Ministerot za zemjodelstvo i potpretsedatel na Vladata, Petar ^obankovi}, denovive ja isklu~i mo`nosta za proda`ba na {umite, no ne i na lovi{tata, turisti~kite dejnosti i transportot, sektori vo sostavot na Hrvatski {umi.

 @EQKO LOVRIN^EVI]

SOVETNIK NA JADRANKA KOSOR


Svet / Biznis / Politika

18

PROTESTITE VO EGIPET NE STIVNUVAAT, MUBARAK NE SE OTKA@UVA rotestite vo Kairo, koi po~naa pred pove}e od 10 dena, s$ u{te ne stivnuvaat. Dosega, vo protestite protiv politi~kiot re`im na pretsedatelot Hosni Mubarak zaginaa najmalku 130 lica, a okolu 2.000 se povredeni. Dr`avata ja zafati nacionalen haos poradi po`arot koj go podmetnaa demonstrantite vo Dano~nata uprava vo Kairo i poradi begstvoto na okolu 700

P

zatvorenici od zatvorot vo pustinata Fajum izminatiot vikend. "Protestite se zaludni. Egipetskata vlast ne planira predvremeni pretsedatelski izbori pred oficijalnite, vo septemvri", izjavi pretsedatelot na egipetskiot Parlament. Na ovaa izjava se sprotistavi liderot na opoziciskata partija, Mohamed el Baradej. "Mubarak ne e sposoben da go slu{ne glasot na

MENAXERITE NA FONDOVI SE "LEJDI GAGA NA FINANSISKIOT SVET"

isatelot Toni Keler smisli teorija koja, spored nego, bi mo`ela da objasni zo{to menaxerite na fondovi zarabotuvaat tolku pari. Imeno, toj tvrdi deka menaxerite na fondovi se “Lejdi Gaga na finansiskiot svet”. Od druga strana, investiciskite bankari se “pomo{ni vokali” i “tekstopisci”, koi nikoga{ nema da zarabotat onolku kolku i lu|eto za koi rabotat. Keler svojata argumentacija

P

gra|anite. Toj ne gi ispolni nivnite barawa i poradi toa mora da si zamine od funkcijata", re~e toj. Poradi protestite, Vladata dobi brojni kritiki od me|unarodnata zaednica.

KRIZATA NE I NA[TETI MNOGU NA GERMANSKATA EKONOMIJA

GERMANIJA JA DR@I VO @IVOT EVROZONATA

 Vo vreme na kriza Germanija ostvari najvisoka stapka na vrabotenost vo 2010 godina i ostvari ekonomski rast od 3,7%, a godinava se prognozira rast od 2% BORO MIR^ESKI

ermanija e edinstvenata dr`ava vo evrozonata koja vo vreme na kriza do`ivuva ekonomski bum. Iako vo dekemvri nevrabotenosta porasna na 7,2%, Vladata gordo i sigurno tvrdi deka ekonomijata e vo najdobra sostojba vo Evropa. Spored Frank Jorgen Vajs, pretsedatel na federativnata Kancelarija za vrabotuvawe, rastot na nevrabotenosta ne se dol`i na vlo{uvaweto na ekonomskata sostojba, tuku na lo{ite vremenski uslovi, koi ja dovedoa grade`nata industrija vo zastoj. I ministerkata za trud i socijalna politika, Ursula fon der Lejen, smeta deka nema potreba za zagri`enost. Blagodarenie na minatogodi{niot ekonomski bum, Germanija momentalno ima najvisoka stapka na vrabotenost od obedinuvaweto pred 20 godini. Ekonomskiot rast od 3,7% vo 2010 godina rezultira{e so vrabotenost na 40,5 milioni od vkupno 82 milioni gra|ani. Spored Lejen, Germanija od ekonomskata kriza izleze u{te posilna i brziot ekonomski rast }e prodol`i so isto tempo i godinava. "Ako vo po~etokot na 2010 godina ekonomskiot rast be{e predizvikan od obemniot izvoz, ovaa godina motor na ekonomskiot

G

razvoj }e bide zgolemenata doma{na pobaruva~ka", potencira{e taa. Spored ekonomistite, germanskata ekonomija godinava }e ima rast od pove}e od 2%. Za rastot da prodol`i i vo narednite godini mora da se prezemat pogolemi napori za namaluvawe i efikasno menaxirawe na dol`ni~kata kriza vo site dr`avi od evrozonata. "Porastot na

germanskata ekonomija ne e stabilna i odr`liva pojava. Dokolku

se vlo{at fiskalnite problemi na dr`avite~lenki na evrozonata, toga{ i Germanija mo`e da se soo~i so stagnacija na ekonomskiot razvoj", veli direktorot na Makroekonomskiot institut od Dizeldorf, Gustav Horn. Ekspertite predupreduvaat deka "narcisoidnosta" na germanskata vlast mo`e da gi naso~i kon sproveduvawe preambicioz-

ni politiki i da ja odvede germanskata ekonomija vo propast. Horn smeta

MAJKROSOFT SO REKORDNI KVARTALNI PRIHODI merikanskiot softverski gigant, Majkrosoft, go objavi izve{tajot za posledniot kvartal od minatata godina, spored koj gi nadmina o~ekuvawata na site eksperti. Isto taka, ovaa kompanija minatata godina ostvari najgolemi prihodi dosega, {to e rezultat na zgolemenata proda`ba. Neto-dobivkata vo poslednite tri godini do`ivea namaluvawe na 6,63 milijardi dolari, vo sporedba so 6,66 milijardi dolari,

A

koi kompanijata gi ostvarila vo istiot period vo 2009 godina. I profitot od akciite gi nadmina o~ekuvawata na ekspertite. Iako tie o~ekuvaa akciite na Majkrosoft da se prodadat za 68 centi, sepak, akciite vo poslednoto trimese~je od 2010 godina se trguvaa za cena od 77 centi, {to ovozmo`i rast na prihodite na rekordni 20 milijardi dolari, {to e za 900 milioni dolari pove}e od istiot period vo 2009

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

godina. Ovie rezultati se dol`at na dobroto rabotewe na korporativniot sektor na kompanijata. Od Majkrosoft istaknaa deka kompaniite s$ pove}e kupuvale personalni kompjuteri, serveri, kako i licencirani Office programi. Od druga strana, onlajndivizijata na Majkrosoft, kade {to pripa|a i internetprebaruva~ot Bing, ostvari kvartalna zaguba na profitot za 543 milioni dolari.

deka treba da zajakne potro{uva~kata mo} na gra|anite, {to bi im pomognalo na drugite ~lenki na evrozonata da go zgolemat izvozot kon Germanija i pobrzo da ja prebrodat ekonomskata kriza. Ministerkata za trud, pak, gi povika biznismenite da gi zgolemat platite na rabotnicite za {to poaktivna participacija na gra|anite vo odr`livosta na ekonomskiot rast na Germanija. Spored oficijalnite podatoci, vo dekemvri brojot na nevraboteni se zgolemi za 85.000 i nadmina tri milioni lica. Spored ministerkata Lejen, mnogu e pova`en faktot deka pove}e od 50 milioni lu|e vo Germanija se vraboteni i deka brojot na nevraboteni e namalen za 260.000 sporedeno so dekemvri 2009 godina. No, opozicijata tvrdi deka 2010 godina bila proma{ena za germanskiot pazar na trud. "Takanare~enoto ~udo koe ja zgolemi vrabotenosta se odnesuva na porastot na vrabotuvawata za niski plati, praktikanstva ili vrabotuvawa so skrateno rabotno vreme", istakna Sabin Cimerman, portparol na opozicijata.

za teorijata ja prona{ol vo studijata “Ekonomska teorija na yvezdite”, koja vo 1981 godina ja izrabotil ekonomistot [ervin Rosen od Univerzitetot vo ^ikago. Spored teorijata na Rosen, planetarno popularnata Lejdi Gaga sozdava “softver” koj drugite `eni go posakuvaat ili im treba, taka {to ne postoi granica na koli~estvoto pari koe taa mo`e da go zaraboti. Nejziniot “softver”, spored studijata od 80-te godini,

mo`at da go kupat neograni~en broj lu|e i toa neograni~en broj pati. Menaxerite na fondovi, spored Keler, isto taka proizveduvaat nekoj vid “softver”, a toa se edinstvenite investiciski strategii koi tie odbivaat da gi delat so ostanatite, so ogled na nivnata golema vrednost. “I kaj menaxerite na fondovi postoi neograni~ena suma pari koja mo`at da ja zarabotat od investitorite”, smeta Keler.

 DVA, TRI ZBORA

“Jas i moite partneri vo evrozonata nikoga{ nema da & zavrtime grb na zaedni~kata valuta. Taa pretstavua glavna poddr{ka na mirot i prosperitetot, nasproti vladinite dol`ni~ki krizi koi gi zagri`uvaat liderite i investitorite vo svetot. Ve uveruvam deka so Merkel nikoga{ nema da se otka`eme od evroto.” NIKOLA SARKOZI

pretsedatel na Francija

“Tenziite za valutite dosega ne predizvikaa {teti na trgovijata, no postoi rizik da se zgolemi protekcionisti~kiot pritisok. O~ekuvam prodol`uvawe na sega{nite valutni tenzii. Zasega tenziite ne rezultiraa so {teti vrz trgovijata, no postoi rizik da dojde do toa.” PASKAL LAMI

generalen sekretar na Svetskata trgovska organizacija (STO)

“Sekako deka se postavuva pra{aweto na restrukturirawe. Mo`am da ka`am deka nema da bankrotirame, a nema nitu da prezememe merki za restrukturirawe na dolgot. ]e se prodol`i rokot za otplata na kreditot na MMF i EU, a sleduvat i razgovori za uslovite na kreditot.” JORGOS PAPANDREU

premier na Grcija

FIAT OSTVARI PROFIT BLAGODARENIE NA INDUSTRISKITE VOZILA

talijanskiot proizvoditel na motorni vozila, Fiat, soop{ti deka vo poslednoto trimese~je od 2010 godina ostvaril profit od 318 milioni evra, blagodarenie na dobrata proda`ba na kamioni i grade`ni i zemjodelski vozila. Vo soop{tenieto na grupacijata Fiat se naveduva deka kolku za sporedba, vo ~etvrtiot kvartal vo 2009 godina e zabele`ana zaguba od 283 milioni evra, kako i

I

deka prihodite istovremeno se zgolemeni na 15 od 13,6 milijardi evra. Kompanijata, koja ovoj mesec go zgolemi svojot del vo amerikanskiot proizvoditel na avtomobili Krajsler na 25%, a do krajot na godinata e mo`no toa i dopolnitelno da go zgolemi, neodamna go odvoi oddelot za industriski vozila od oddelot za patni~ki avtomobili so cel da ja zgolemi efikasnosta. Toa zna~i deka ova e

posleden pat da se objavuvaat podatoci za Fiat kako grupacija. Podatocite za cela 2010 godina poka`uvaat deka italijanskata kompanija ostvarila profit od 520 milioni. Od grupacijata prognoziraat deka ovaa godina novata kompanija na Fiat, koja go opfa}a oddelot za patni~ki avtomobili, }e ostvari profit od 37 milijardi evra, dodeka Fiat indastrijal }e zabele`i profit od 22 milijardi evra.


KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

19

 SVET

0-24 

...CENOVEN SKOK

...BLOKIRANO I VOZILOTO NA OBAMA

...KINESKA NOVA GODINA

Edna nabavka ja podigna globalnata cena na orizot?!

Severoistokot od SAD vo “sne`na opsada”

Godinata na zajakot }e im donese pogolem rast!

abotnici vo stovari{te vo Xakarta, Indonezija sortiraat vre}i so oriz od najgolemata nabavka {to dosega ja napravila ovaa zemja od Tajland. Nabavkata od 820.000 toni tajlanski oriz ja podigna cenata na orizot na globalniot pazar.

everoisto~niot del na SAD po petti pat ovaa godina e zafaten od sne`en bran, koj donese rekordni pade`i na sneg, promeni na finansiskite pazari, kako i problemi na avtopati{tata vo okolinata na Va{ington.

ineskite rabotnici po~naa so postavuvawe ukrasi i K svetilki po povod proslavata na kineskata Nova godina. Ovaa {to doa|a e vo znakot na zajakot, a se veruva deka }e

R

S

donese pove}e prosperitet.

BLUMBERG PREDVIDUVA KRAJ ZA KINESKIOT RAST

KINA DO 2016 GODINA ]E JA ZAFATI FINANSISKA KRIZA?!

 Re~isi polovina od anketiranite investitori i analiti~ari smetaat deka Kina vo slednite pet godini }e bide zafatena od finansiska kriza poradi neodr`liviot krediten balon VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

lobalnite investitori prognoziraat deka naskoro }e dojde krajot na “nezauzdaniot” rast na kineskata ekonomija. Rezultatite od istra`uvaweto Bloomberg Global Pool, sprovedeno me|u 1.000 svetski investitori, analiti~ari i brokeri, poka`uva deka 45% od niv o~ekuvaat Kina da se soo~i so finansiska kriza vo slednite pet godini. Okolu 40% od ispitanicite prognoziraat deka kineskata kriza }e izbie po 2016 godina, a samo 7% deka najnaselenata ekonomija vo svetot podolgoro~no }e uspee da izbegne finansiski potres. “Nema somne` deka Kina e izlo`ena na {pekulaciski balon pottiknat od kreditiraweto, koe ne e stabilno”, istaknuva Stanislav Panis, valuten strateg od slovene~koto dru{tvo TRIM Broker, kogo go anketira{e Blumberg. Posledicata na kineskiot finansiski balon ja sporeduva so padot na hipotekarnite krediti na amerikanskiot pazar, {to pretstavuva rezultat od

G

globalnata finansiska kriza. Interesno e deka 53% od anketiranite investitori smetaat deka vo Kina postoi neodr`liv krediten balon, no 42% ne se slo`uvaat so taa konstatacija. Najzagri`eni se investitorite i ekspertetite od sosednite aziski dr`avi: 40% od niv go identifikuvaa postoeweto neodr`liv pazaren balon vo vtorata najgolema ekonomija vo

svetot. Stravot postoi i poradi rastot na kineskite investicii, koi vo 2010 godina porasnaa za 24%. Postoi i realna opasnost da sozdadat “prazni delovno-stanbeni blokovi i nepotrebni fabriki”. KINA KAKO GLOBALNA OPASNOST Toa {to osobeno gi zagri`uva ekspertite i investitorite e faktot {to sekoj finansiski {ok koj

se slu~uva vo aziskata ekonomija odeknuva {irum svetot. Premnogu silni se brojkite za site kineski makroekonomski podatoci. Dr`avnata statisti~ka uprava izvesti deka kineskata ekonomija vo 2010 godina porasna za 10,3%, {to pretstavuva najbrz rast vo izminatite tri godini. Kineskiot brutodoma{en proizvod (BDP) izminatata godina dostigna 39,8 milijardi juani ({est

milijardi dolari). Vkupnata vrednost na kineskiot izvoz i uvoz vo minatata godina iznesuva{e tri milijardi dolari, a 13% od trgovskata razmena se odviva{e na relacija so SAD. Kina vo noemvri dr`e{e 896 milijardi dolari vo zapisite na amerikanskiot trezor. Trgovijata i investiciite me|u dvata ekonomski giganti bea tema i na minatonedelnata sredba me|u kineskiot pretsedatel, Hu Xintao, i amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, vo Belata ku}a. U{te na po~etokot istoriskiot sostanok be{e krunisan so delovni dogovori me|u kineski i amerikanski kompanii vo vrednost od okolu 45 milijardi dolari. UDAR OD INFLACIJATA Investitorite koi gi ispituva{e Blumberg se zagri`eni i poradi kontradiktornite postapki i stavovi na kineskata Vlada koga e vo pra{awe ekonomskata perspektiva. Politbiroto minatiot mesec soop{ti deka Kina }e ima “cvrsta baza” na stabilen i brz rast vo 2011 godina.

53% od anketiranite 1.000 investitori vo Bloomberg Global Pool smetaat deka vo Kina postoi neodr`liv krediten balon

Li Daokui, sovetnik vo centralnata banka na Kina, na Svetskiot ekonomski forum vo Davos izjavi deka ne o~ekuva ostro svrtuvawe na kineskiot rast i deka BDP ovaa godina mo`e da porasne za 9,5%. Li tvrdi deka “raste~kite ceni na nedvi`nostite se najgolema opasnost za kineskata ekonomija”. Spored nego, centralnata banka treba “postepeno da gi zgolemuva kamatnite stapki vo prvoto i vtoroto trimese~je ovaa godina”. Monetarniot regulator na Kina dva pati vo ~etvrtiot kvartal od minatata godina gi zgolemi klu~nite kamatni stapki za da ja prigu{i inflacijata, koja e mnogu ~uvstvitelno pra{awe u{te od vremeto na protestite vo Tijananmen vo 1989 godina, koga ima{e nekontroliran rast na cenite.


Feqton

20

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: FLICKR 24

TREBA LI “KLIKER” ZA FLIKER? PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

nternet-kompanijata Fliker (Flickr), denes edna od podru`nicite na Yahoo, operira so internet-stranica nameneta za hosting na fotografii, a vo posledno vreme i na videosodr`ini. Na ovaa internet-stranica mo`e da se prika~at fotografii vo sekakvi dimenzii, {to e nevozmo`no na drugite socijalni mre`i. Momentalno servisot e 34-ta najposetuvana internetlokacija na Internet vo celiot svet, a na golemo go upotrebuvaat blogerite, koi potoa fotografiite gi vmetnuvaat vo nivnite blogovi ili gi spodeluvaat po socijalnite mre`i. Minatata godina, vo septemvri dojde i vesta deka Fliker hostira pove}e od 5 milijardi fotografii. Onlajn-publikacijata PC Magazine ovaa internetstranica ja rangira{e na pettoto mesto me|u 100 najdobri internetlokacii vo 2010 godina, a magazinot “Tajm” ja proglasi za predvodnik na listata od 50 najdobri internetstranici za 2009 godina. Minatogodi{nite podobruvawa na interfejsot, kako dodavawe fotografii na mapite, ja pravat internet-stranicata u{te pokorisna, a za tie {to se re{ile da go koristat na svoite mobilni telefoni, Fliker lansira{e i svoja aplikacija za iPhone i Blackberry. SLU^AJNITE IDEI SE NAJDOBRI Fliker, vsu{nost, po~nal kako dodatok za Game Neverending, multikorisni~ka onlajnigra od kompanijata Ludicorp, koja pove}e bila fokusirana na socijalnata interakcija otkolku na

I

 Oficijalniot fotograf od Belata ku}a na golemo go koristi Fliker

Minatata godina, vo septemvri dojde i vesta deka Fliker hostira pove}e od 5 milijardi fotografii. Onlajn-publikacijata PC Magazine ovaa internet-stranica ja rangira{e na pettoto mesto me|u 100 najdobri internet-lokacii vo 2010 godina, a magazinot “Tajm” ja proglasi za predvodnik na listata od 50 najdobri internetstranici za 2009 godina tipi~nite “bitki”. Ludicorp (od latinskiot prevod za “igra”) bila male~ka kompanija za razvivawe igri, locirana vo Vankuver, osnovana od Katerina Fejk i nejziniot soprug Stujard Baterfild vo 2002 godina. No, iako brojot na korisnici na igrata se zgolemuval, kompanijata, sepak, ne mo`ela da ostvari profit. Poslednite sili vo razvojot na igrata bile vlo`eni za kreirawe na komponenta za spodeluvawe na fotografii. Katerina Fejk znaela deka se raboti za kapitalna ideja u{te vo momentot koga eden od in`enerite vo nejzinata kompanija kreiral “kul” alatka za spodeluvawe fotografii i mo`nost

za nivno za~uvuvawe na internet-stranicata dodeka trae igrata. Vedna{ po otkritieto, Fejk ja ukinala igrata od operaciite na kompanijata i zaedno so nejziniot soprug, programerot Baterfild, go transformirale celiot proekt i go narekle Fliker. Za pomalku od dve godini, internet-stranicata za spodeluvawe fotografii, sega sopstvenost na Yahoo, stana eden od najbrzoraste~kite biznisi na Internet. Vo edno intervju za USA TODAY, Fejk veli deka dokolku po~nele so aplikacija za fotografii, nemalo da uspeat tolku kolku {to uspeale so neo~ekuvanata ideja koja

morala nekoga{ da se rodi. A i ^ad Hrli, eden od osnova~ite na YouTube, koj e fan na Fliker, edna{ izjavi deka stranicata odeknala tolku brzo vo javnosta “bidej}i donese inovacija za problemot koj lu|eto mislea deka ve}e e re{en - kako onlajn da se spodelat fotografii”. Samo za edna godina od lansiraweto, soobra} ajot na Fliker porasnal za 448%, za {to potvrduvaat internet-merewata na firmata Nielsen. Toj uspeh go zabele`a Yahoo, pa vo mart 2006 godina, za toga{ nepoznata suma pari, ja kupi kompanijata na dvajcata sopru`nici i celiot edinaeset~len tim go preseli vo sedi{teto vo

Sanivejl. Migracijata na sodr`inite od kanadskite do amerikanskite serveri trae{e edna nedela i zavr{i vo juli, koga i site podatoci od internetstranicata stanaa predmet na za{tita pod Ustavot na SAD. Vo prvite 12 meseci po akvizicijata od Yahoo, Fliker porasnal od 250 iljadi do pove}e od 2 milioni registrirani korisnici. Inaku, ranata “kanadska” verzija na stranicata, nare~ena FlickrLive, be{e fokusirana na “~etuvawe”, so mo`nost za spodeluvawe fotografii vo realno vreme. Vo toa vreme akcentot pove}e be{e staven na sobirawe fotografii od Internet, otkolku sobirawe

fotografii vo sopstvenost na korisnicite. Vo tekot na evolutivniot razvoj, internet-stranicata go izostavi “~etuvaweto”, a isto taka se “otka~i” i od bazite nameneti za igrata {to ja razviva{e mati~nata kompanija. Edni od klu~nite alatki na Fliker koi bea pretstaveni podocna bea tagiraweto, obele`uvaweto na “omileni fotografii”, kako i grupnoto glasawe za fotografii. Za pravata za ovoj patent s$ u{te se vodat sudski postapki, zatoa {to, kako {to ve}e stana neizbe`no, ovie operacii se del do sekoja socijalna mre`a vo posledno vreme. PRODA@BATA NA FLIKER - HUMANITAREN ^IN Denes ve}e se znae deka Yahoo za Fliker dal 35 milioni dolari. Po akvizicijata, Fejk vleze vo timot za tehnolo{ki razvoj na Yahoo i be{e zadol`ena za kreirawe inovacii za novite proizvodi na gigantot. Vo intervjuto {to so osnova~ite go napravi wujor{kiot mese~nik Inc. bea objaveni pove}e detali za akvizicijata od Yahoo. Fejk ja opi{uva prvata sredba so rakovodstvoto na gigantot kako “u`asna”. Me|utoa, koga po {est meseci dobile povtorna pokana za razgovor, Fejk veli deka “duri toga{ ja po~uvstvuvale magijata”. Fejk veli deka edna od pri~inite za prodavawe na kompanijata bila bolesta na prijatelot na nejziniot soprug. So cel da mu pomognat so lekuvaweto, osnova~ite se re{ile na ~ekorot da ja prodadat kompanijata. Sepak, vo 2008 godina, Katerina i nejziniot soprug dadoa ostavka od Yahoo. Osobeno popularna be{e ostavkata na Baterfild, koj vo dolgo pismo do direktorot iznaka`al mno{tvo nejasni raboti, kako taa deka za nego “nema mesto vo kompanijata otkako taa gi napu{tila svoite metalur{ki koreni”. Potoa

PRIKAZNI OD WALL STREET

GOLUB: AIG NE TREBA DA PO  Porane{niot pretsedatel na najgolemata amerikanska osiguritelna kompanija AIG, Harvi Golub, smeta deka taa treba da bide podelena na osiguritelen del, pretstaven od SunAmerican Financial Group i del koj }e se zanimava so nedvi`nosti preku edinicata na Chartis arvi Golub, porane{niot pretsedatel na American International Group, gigantot vo osiguritelniot biznis, istakna deka spasuvaweto so dopolnitelni pari na ovaa kompanija ne treba da prodl`i, bidej}i dvata glavni biznisi na kompanijata me|usebno strate{ki ne se povrzani. “Poednostavno ka`ano, AIG ne treba da postoi vo vakov oblik. [tom }e se podeli, smetam deka kraen rezultat na tie dva dela }e bide nivna zgolemena vrednost, za razlika od sostojbata koga kompanijata bi ostanala zaedno”, veli Golub vo negovoto intervju za Bloomberg televizija.

H

 HARVI GOLUB, GOLUB, porane{en direktor na AIG: “[tom AIG bi se podelila, smetam deka kraen rezultat na tie dva dela }e bide nivna zgolemena vrednost”.

Kompanijata so sedi{te vo Wujork spored nego treba da bide podelena na dva dela. Osiguritelen del, koj }e go pretstavuva SunAmerican Financial Group i del koj }e se zanimava so nedvi`nosti preku edinicata na Chartis. Glavniot izvr{en direktor na kompanijata, Robert Benmo{, pravi golemi obidi da ja prestrukturira kompanijata so cel vladiniot dolg od 182,3 milijardi dolari da bide vraten na najlesen na~in. Toj se obiduva da napravi imix na kompanijata kako globalen nositel na rizici kaj nedvi`nostite i najgolem amerikanski prodava~ na polisi za

`ivotno osiguruvawe, so cel da gi ubedi investitorite da kupat del od 92%, vlog koj Ministerstvoto za finansii na SAD go ima vo kompanijata po dadenite sredstva za spasuvawe na kompanijata. Spored Golub, ovaa strategija nema da trae u{te dolgo vreme. Golub, koj sega ima 71 godina, vo AIG premina od American Express vo tekot na 2009 godina, kako odgovoren za proda`ba na sredstvata na kompanijata koja se zanimava{e so iznajmuvawe na avioni, ~uvawe finansiski derivati i osiguruvawe hipoteki. Pri~inata za negovoto zaminuvawe be{e sudirot so


Feqton

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

Po~ituvani ~itateli, Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

 ^ad Hrli, eden od osnova~ite na YouTube, koj e fan na Fliker, edna{ izjavi deka internet-stranicata Fliker tolku brzo odeknala vo javnosta “bidej}i donese inovacija za problemot koj lu|eto mislea deka ve}e e re{en - kako onlajn da se spodelat fotografii”

21

ИNVESTITORI  REID HOFFMAN,  TELEFILM

“BLOGERSKA QUBOVNA PRIKAZNA” Kako {to e poznato, Fliker na{iroko go upotrebuvaat blogerite. Inaku, osnova~ite i sopru`nici Katerina Fejk i Stujard Batefild gi zbli`ile tokmu blogovite, i toa pred desetina godini. Baterfild, internetprogramer, bil fan na razmisluvawata za `ivotot i tehnologijata, koi Katerina gi objavila na nejziniot blog caterina.net. Vo 2000 godina toj ja sretnal na nekoja zabava vo San Francisko, kade {to taa odgovorila na negovoto barawe za sostanok, ostavaj}i go sam Evan Vilijams, nejzinoto mom~e, inaku, denes proslaven kako osnova~ na Twitter. Po {est meseci od sredbata, na Kateriniot blog Baterfild pro~ital deka taa raskinala so Vilijams, pa re{il povtorno da si ja isproba sre}ata. Taka povtorno zaminal za San Francisko. Ovojpat ja pokanil vo negovata Kanada na skijawe. Na skija~kata pateka toj & predlo`il zaedno da po~nat nekoja internetstranica i taka po~nalo s$. Ostanatite detali se istorija koja sopru`nicite ne sakaat da ja spodelat so javnosta.

be{e objaveno deka ostavkata bila so cel pove} e da se posveti na svojata familija. Inaku, Fliker momentalno ima 40 milioni korisnici. Spored dene{niot generalen menaxer na kompanijata, Daglas Aleksander, toa {to ja pravi interesna ovaa mre`a e faktot deka za ~lenovite postoi mo`nost za profitabilnost od prika~uvaweto na fotografii. So toa {to na premium-korisnicite im e ovozmo`eno da gi prodavaat fotografiite, i toa po ceni koi stignuvaat duri 200 dolari, Fliker sozdava golema prepoznatlivost kako brend me|u fotoreporterite, frilenserite, kako i site

OSTOI! Benmo{ vo odnos na planot za deinvestirawe na grupacijata za `ivotno osiguruvawe AIA Group, po {to be{e zamenet so Stiv Miler vo juli ovaa godina. “Bob ima sosema poinakva pretstava za toa kako treba da funkcionira odborot na direktori za razlika od mene. Toj smeta deka odborot treba da dava poddr{ka i soglasnost za re{enijata, a mojot stav e deka treba da bide nezavisen i da sproveduva kontrola, a ne samo da dava soglasnosti za sekoe pra{awe”, veli Golub. Od kompanijata, a i samiot Benmo{, vo kompaniite SunAmerican i Chartis go gledaat srceto na biznisot na AIG, iako taa poseduva u{te nekolku drugi vakvi kompanii. No, Golub ne e edinstveniot koj razmisluva vo ovaa nasoka. Ima i drugi investitori koi gledaat pogolem benefit vo raboteweto

 Vo kancelariite na FLIKER

qubiteli na “zamrznatite momenti”. Vo maj 2009 godina, oficijalniot fotograf od Belata ku}a, Pit Suza, po~na da go koristi Fliker kako kanal za objavuvawe fotografii od rezidencijata i rabotnata kancelarija na amerikanskiot pretsedatel. Prvi~no, ovie fotografii bea objaveni so licenca za za{tita na avtorskite prava. Podocna Fliker kreira{e nova licenca

dokolku AIG se podeli na ovie dve kompanii. “Nikoj vo menaxmentot ova javno ne go istaknuva, bidej}i }e rezultira so nesigurnost vo raboteweto, no definitivno mo`e da ka`e deka kompanijata vredi pove}e dokolku se podeli. Duri i da ne se podeli, pretpostavuvam deka investitorite nejzinoto rabotewe }e go ocenuvaat spored nejzinite posebni delovi”, smeta analiti~arot Xonatatn Ha~er. Glavniot fokus na interes na osiguritelnite kompanii e naso~en prete`no kon pokrivawe na `ivotnoto osiguruvawe i posledicite od nastanat rizik kaj nedvi`nostite. Nekoi od osiguritelnite kompanii se koncentrirani i vo delot na osiguruvawe podvi`ni sredstva, kako {to se avtomobili, potoa domovi i zdravje. “SunAmerican i Chartis se i otsekoga{ bile posebni kompanii”, istakna portparolot na AIG, Mark Her, vo vrska so zabele{kite iska`ani od strana na Golub. Chartis, so koj rakovodi Kristijan Mor, ima operativen biznis vo pove}e od 160 dr`avi, dodeka, pak, SunAmerican be{e kupen od strana na AIG vo tekot na 1999 godina.

koja gi identifikuva{e kako US Government Work, pri {to za niv ne postojat nikakvi restrikcii povrzani so za{titnite prava. Edinstveno {to pi{uva na internetstranicata e deka tie “oficijalni fotografii od Belata ku}a se dostapni za publikacija samo od strana na novinarskite organizacii”. Inaku, vo dekemvri 2006 godina, limitot za postavuvawe od besplatnite smetki na korisnicite se zgolemi od 20 do 100 megabajti mese~no, a premium-korisnicite dobija mo`nost za neograni~eno postavuvawe fotografii od nivnite smetki. Prethodno i tie bea ograni~eni na 2 gigabajti mese~no.Pred re~isi tri godini, Fliker dozvoli pretplatenite korisnici da mo`at da postavuvaat ograni~eni videosodr`ini, a vo mart 2009 godina, pokraj povlekuvaweto na zabranata za postavuvawe normalni videa od strana na besplatnite korisnici, na pretplatenite im be{e dozvoleno da postavuvaat i videa so visoka rezolucija. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za internet-kompanijata Salesforce, koja e prepoznatliva po sozdavaweto na biznis - softver.

 AIG be{e edna od amerikanskite finansiski korporacii {to primi golema dr`avna pomo{ za da ne propadne poradi krizata


FunBusiness

22

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

-

 KIKI I VIKI, i pokraj ozboruvawata, omileni na publikata

 TAMARA e novata yvezda  SAY YES TO THE DRESS – koja sre}ata }e si ja pronao|aweto na nevestinski fusba na vakvo {ou tan e glavnata cel na ova {ou

 CAKE BOSS prikazna za slatkarnicata na Badi, koj pravi remek-dela so torti

REALNI [OU-PROGRAMI

VISTINSKA IMITACIJA NA @IVOTOT

u r r koi izminaa,, mo`ebi }e se r razo~arate r koga }e se pojavat j povtorno r na  Ako mislevte }e se spasite odd rrealnite {ou-programi va{iot mal ekran. Publikata se “zarazi” od niv, a tie, pak, profitiraat i prosperiraat. Spored ponudata na televiziite vo momentov mo`e da se ka`e deka 2011 }e bide mnogu “realna” godina. Na TV Pink treta nedela se prika`uva {outo “Dvorec”, a nema da ostaneme li{eni nitu od “Golemiot brat”, “Jas imam talent”, “Farma”, “Makedonski idol” i novi koi se vo najava SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

rodol`uva manijata nare~ena realni {ou-programi. I godinava glavnite nositeli na televiziskata sodr`ina na re~isi site programi, doma{ni i kabelski }e bidat tokmu ovie sodr`ini. Nekoi doma{no-sosedski, a nekoi otkupeni i prevedeni. “Pre`ivean” i “Farma” zavr{ija, “Golemiot brat” samo {to ne po~nal, “novoto” {ou “Dvorec” ("Dvor") trae petnaesetina dena, “Makedonskiot idol” nikako da premine vo nova faza, “M2” po nekolkugodi{na pauza povtorno bira talent, no i toa nekako izbledeno... Ako ova vi e mnogu ili mo`ebi malku, tuka se najavite za novite {ou-programi koi doprva }e po~nat: “Jas imam talent”, “Top-model”, “Doma}ine, o`eni se”, a vo me|uvreme sigurno }e se pojavi u{te nekoe. Kako i da e, nikoga{ nema da ostanete bez niv. Samo {to }e zavr{i edno, po~nuva drugo. Realnite {ou-programi stanaa novite {panski serii na televizijata. Tempirani vo udaren termin, ~esto vo isto vreme so programata na konkurentnite televizii,, sakale ili ne,, ur }e naletame na niv. So tekot na

P

vremeto se naviknuvame i stanuvame zavisni, bez razlika na kvalitetot. [OU KOE OD POZNATITE PRAVI DVORSKI [UTOVI Ako vi se zdosadi od dosega{nite {ou-programi koi go preplavuvaat mediumskiot prostor re~isi 24 ~asa, posledniov mesec mo`ete da gledate ne{to sosema “novo”. [outo “Dvorec” e vo celosna produkcija na srpskata televizija Pink. Sopstvenikot, @eqko Mitrovi}, koj denovive samiot gi re{ava problemite vo sopstveniot “dvor”, go najavuva{e proektot kako novo i originalno realno {ou, vo ~ie koncipirawe u~estvuval i samiot. Sega{nite slu~uvawa vo negovata mediumska imperija i baraweto vinovnik za negovoto truewe se “najrealnoto” realno {ou {to cirkulira niz mediumite vo porane{na Jugoslavija, koe duri go zaseni i “Dvorec”. Za “Dvorec” vele{e deka celta e Balkanot da bide vo ~ekor so svetskiot trend so sopstveno realno {ou, pa Mitrovi} po~naa da go narekuvaat i “televiziskiot Tito”, koj }e ja obedini stara Jugoslavija preku mediumite. Imperijata Pink ja pro{iri na site porane{ni zemji koi bea vo sostavot na porane{nata federacija, zasega bez Hrvatska, porane no vklu~uvaj}i ja i nedostapnata Slovenija, vklu

koja prva se otka`uva{e od u~estvata na site obedineti balkanski televiziski proekti i za kratko vreme vleze vo redot na najgledanite televizii na prostorot. [tom uspea vo toa, toga{ ne bi trebalo da bide problem da napravi sopstveno realno {ou. Namesto pari za licenca i otkupuvawe na pravata, sozdava originalen proizvod koj dokolku stane uspe{en, bi se prodaval kako i ostanatite negovi prethodnici. Za fidbekot i gledanosta u{te e rano da se zboruva. Gledanosta na po~etokot e golema, qubopitnosta na gleda~ite za noviot proizvod gi pobeduva i tie koi ne gi sakaat realnite {ou-programi. So tekot na vremeto, a mo`ebi i po prvata sezona od {outo, }e se vidi kolku navistina se gleda. Vo “Dvorec” ima po eden ili po dvajca pretstavnici od porane{nite jugoslovenski dr`avi, dodeka, pak tie od Srbija razbirlivo, dominiraat. Izborot za makedonski pretstavnik padna na makedonskata peja~ka Tamara Todevska, koja e poznata vo Srbija pokraj u~estvoto na nekolku nivni festivali i po toa {to e sestra na Tijana Dap~evi}, koja, pak, ima kariera na tie prostori, no e i dobra prijatelka na Mitrovi}. Od dosega videnoto, Tamara e edna od tie koi na {outo

mu davaat dinamika. Konceptot na “Dvorec” (novo i razli~no realno {ou) e sli~en kako i site drugi realni {ouprogrami, so malku poinakva prikazna. Trae 45 dena, u~estvuvaat 24 poznati li~nosti koi se borat za nagradata od 50 iljadi evra. Poznatite `iveat vo vistinski dvorec koj e izgraden vo filmskiot grad vo [imanovci, vo blizinata na Belgrad. Sli~no kako “Farma”, sekoja nedela se biraat slugi, dvorski dami, robovi, kralevi i kralici, no i dvorski {utovi. Vo zavisnost od “ulogata” koja }e im pripadne za taa nedela, }e `iveat ili vo luksuz ili vo beda. Se natprevaruvaat vo srednovekovnite vite{ki sportovi, kako me~uvawe, no imaat i kulturno-zabaven `ivot, kako balovi i natprevari vo tancuvawe. Po pat na eliminacija eden po eden otpa|aat u~esnicite, s$ do krajot. Pobednikot }e se bira od publikata, no i od samite “dvorjani”. VIRUSOT NARE^EN “GOLEMIOT BRAT” Naprolet se o~ekuva novata verzija na “Golemiot brat”. Iako se zboruva{e deka na {outo }e mu dojde krajot, otkako se uvide mo`nosta za prodol`uvawe na popularnosta, u{te pove}e zema zamav. Vo Srbija, po pove}egodi{no emituvawe gi vklu~ija Makedonija, Crna Gora i Bosna i Hercegovina. Preku no}

KRISTIJANO RONALDO I IRINA [AJK K

SPORTSKATA BRANXELINA  Pari, slava, fudbal, seksapil, skandali, surogat-majki... Toa se samo del od us-

lovite da stanete del od grupata poznati parovi, kade {to sega se nametnuvaat portugalskiot fudbaler i ruskiot model IVA BAL^EVA oa {to se Bred Pit i Anxelina Xoli vo svetot na filmot, toa vo ponovo vreme se Kristijano Ronaldo i Irina [ajk vo svetot na fudbalot. Irina, dvaeset i petgodi{en fotomodel i slavniot Kristijano se zapoznale za vreme na Kr reklamnata kampawa na Armani i verek }e edna godina se vo strasna qubovna vrska. Ottoga{ tie postojano privlekuvaat vrska vnimanie vo javnosta i se cel na mediuvnima mite poradi nivnata slava, pojavuvaweto mnogu reklami, kako i poradi golemiot vo mno koi se ednostavvno sostaven broj skandali sk del od `ivotot na svetskite selebriti i toa e, na nekoj na~in, cenata za noseweto epitet “slavni li~nosti”.

T

 RONALDO I [AJK mladi i neskrotlivi

Irina [ajk, so pojavuvaweto vo seksi dolna obleka, poka`uvaj}i gi gordo rasko{nite oblini, ve}e e vo centarot na vnimanieto. Nejzinoto posledno pojavuvawe vo javnosta be{e na zabavata na londonskiot dizajner Kinder Agugini (Kinder Aggugini) za najnovata kolekcija za sinxirot Mejsis (Macy’s) vo Gramersi park hotel (The Gramercy Park Hotel) vo Wujork. Taa nosela crn korset, crni visoki ~izmi na Lobutin i neverojatno tesni pantaloni, koi go istaknuvaa sekoj del od nejzinoto telo i pretstavuvala magnet za fotoreporterite koi sakale da go ovekove~at sekoj santimetar od nejzinoto perfektno telo. Vo me|uvreme, fudbalskata yvezda Kristijano Ronaldo, koj ne samo {to e uspe{en na fudbalskiot teren, tuku i kako model, sekoga{ bil vo centarot na glavnite slu~uvawa. Vo posledno vreme mediumite da pi{uvaat samo za nego i toa negovo prisustvo e neminovno vo svetot na

tabloidite. Otkako be{e objavena vesta deka Ronaldo ima dete i deka }e go priznae kako svoe, vedna{ po~naa najrazli~ni {pekulacii i intenzivno “kopawe” vo privatniot `ivot na fudbalerot. No, toj i negovoto semejstvo odlu~no i cvrsto go krijat identitetot na biolo{kata majka na Kristijano Junior. Sinot go dobi vo juli minatata godina i toga{ po~naa da kru`at informacii deka Ronaldo platil nekolku milioni evra na surogat-majka za da mu rodi dete. Po vakvite vesti, vedna{ se javija golem broj devojki koi tvrdea za svetskite mediumi deka tie se majki na deteto, {to poradi publicitet, {to za pari. No, fudbalerot takvite izjavi smireno gi karakterizira{e kako ne~isti lagi. Tokmu taa negova smirenost poka`a deka tie izjavi za surogat-majka ednostavno “ne dr`at voda”, pa vedna{ se pojavi nova vest za 20-godi{na Britanka koja ostanala vo bla`ena sostojba od ednono}na qubovna afera. Ronaldo, navodno, &


KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

ne samo {to ja vrati slavata, tuku virusot nare~en “Golemiot brat” se pro{iri na celiot Balkan. Novata sezona ja vklu~uva i Hrvatska, kade zainteresiranosta za u~estvo bila ogromna. Konceptot ostanuva nepromenet, odnosno nepredvidliv do samiot kraj. Na kastinzite samo vo Hrvatska se prijavile pove}e od 5.000 kandidati, a na niv imalo i lu|e od Slovenija, site so cel na brz na~in da stignat do lesna zarabotka i, sekako, pet minuti slava. Ili, vkupno, na kastinzite za “Golemiot brat” vo porane{nite jugoslovenski prostori se prijavile pove}e od 15.000 kandidati! Ova {ou se poka`a kako dobitna kombinacija za makedonskite make blizna~ki Viki i Kiki, koi pred u~ u~estvoto imale obidi za manekenstvo i po nekoe ne u~estvo na muzi~ki spotovi. U{te so prva prvata no} vo ku}ata na “Golemiot brat”, Viki stana sta edna od najozboruvanite u~esni~ki poradi romansata so 13 godini postariot Karlo. Prvite P dena be{e “sram” za dr`avata, no nabrzo nabr gleda~ite go promenija misleweto otkako se s “uverija” deka nivnata “qubov” e iskrena. Re~isi vedna{ otkako se spoija dvete iskrena sestri, Viki V izleze od {outo, pa Kiki prodol`i kade {to sestra & zastana. Vtorata be{e tamu kad posmirena i pointeresna za publikata, malku po no i taa ta potklekna na zborovite na zavodliviot fudbaler Manuel, koj be{e milenik na `enskata publika. Na krajot i dvete “zavr{ija” me|u poomilenite u~esnici, iako ne stignaa do finaleto. Toa {to gi odr`a vo centarot na vnimanieto podocna e vrskata na Viki i Karlo, za koja site se sakaa da doznaat kako }e zavr{i, a za da ostanat tamu, postojano pravea ne{to novo. Prvo Viki se preseli vo Belgrad, pa Karlo vo Skopje i po~na nov `ivot. Svadbenite yvona treba{e da se slu{nat za kratko vreme, no namesto toa ja raskinaa svr{uva~kata po ednogodi{no zabavuvawe. Karlo se vrati vo Belgrad i prikaznata zavr{i. Potoa euforijata zamre, a so toa i mediumskiot interes za akterite vo ova {ou. Sestrite imaat 20 godini i se vratija na svojot “normalen” `ivot... Ovaa prikazna za Viki i Kiki, vsu{nost, e najdobriot primer za toa {to s$ mo`e da se slu~i so va{iot `ivot ako se prijavite na vakvo {ou. SVETLATA STRANA NA REALNITE [OU-PROGRAMI No, realnite {ou-programi imaat i posvetla strana. Nivnata cel e da ja zabavuvaat publikata, pa, taka, ima i takvi koi ne gi obvrzuvaat u~esnicite da `iveat nekolku nedeli vo ku}a so nepoznati lu|e, pod odredeni pravila. Takvo e {outo “Jas imam talent”, koe naskoro }e po~ne da se emituva. Tuka se prijavuvaat lu|e koi imaat vistinski talenti, koi ne mora da se povrzani samo so peeweto.

FunBusiness U{te edno novo {ou koe }e se emituva naskoro e “Doma}ine, o`eni se”, koe e po princip na amerikanskoto “Farmerot saka `ena”. Vo emisijata }e se pretstavuva na~inot na koj `ivee srpskiot selanec, na koj mu nedostiga u{te edna rabota za da bide sre}en, a toa e sopruga. Vo ova {ou }e se vlo`at site napori za da se najde srodnata du{a na toj koj se prijavil za u~estvo. Ova e edna od pozabavnite realni {ou-programi koja naide na golema popularnost vo svetot, pa ne se o~ekuva ni{to pomalku nitu kaj nas. “Top-model” }e bide emisija sozdadena spored istoimenuvanoto amerikansko {ou. Mladite devojki }e imaat mo`nost da stanat supermodeli. Pobedni~kata }e potpi{e ekskluziven dogovor, a nejzinoto lice }e se najde na naslovnite stranici na svetskite spisanija. Mo`ebi najrealna od site ovie realni {ou-programi }e bide taa vo koja }e se promeni celosniot izgled na nekoja li~nost. Vo emisijata so pomo{ na estetskite hirurgii, frizeri, {minkeri, stilisti }e se promeni izgledot na tie koi }e se prijavat za u~estvo. Temite na realnite {ou-programi se razli~ni i odat od krajnost vo krajnost. Vo posledno vreme stanaa mesto na natprevar me|u poznatite li~nosti. Na po~etokot u~estvuvaa obi~nite lu|e, no sega toa e promeneto. Re~isi i da nema nekoj koj ne e poznat na javnosta. Za volja na vistinata, re~isi site ne se vo ekot na svojata popularnost i u~estvata gi prifa}aat za “spas” na karierata, pokrivawe na nekoj dolg, da napravat ili promoviraat nov album i sli~no. Za makedonskite u~esnici, pak, ovie {ou-programi se poka`aa pove}e kako pozitivni, bidej}i, iako nikoj dosega nema pobedeno, vpe~atokot koj tie go ostavile kaj gleda~ite vo sosednite zemji rezultiral so pro{iruvawe na nivnata kariera na tie prostori. Takov e slu~ajot so Toni Zen, koj gi osvoii simpatiite na site gleda~i. Ova se poka`a i kako uspe{no za karierata na Boki 13, koj e poznat po svojata nesekojdnevnost. So u~estvoto na “Golemiot brat” i “Farma” se pretstavi sebesi na najubav na~in. Na po~etokot nesfaten od publikata, no otkako stana najgolemiot zabavuva~, gi osvoi nejzinite simpatii. Tamara u{te pove} e }e ja zasaka publikata i ova u~estvo vo “Dvorec” }e bide samo nejzina promocija plus. Tie koi imaat kabelska televizija u{te podobro se zapoznaeni so poubavata strana na realnite {ou-programi. Diskaveri ima poseben kanal samo za niv, kade 24 ~asa se emituvaat emisii od takov tip. Takvo e Cake boss ("Majstor za torti"), kade se pravat najneverojatni torti so sekakvi formi, od krivata kula vo Piza, do celi gradovi kako Wujork zaedno so site negovi detali, seto toa od torta. Say yes to the dress ("Ka`i da za fustanot") e prikazna za najpoznatata prodavnica za ven~anici vo SAD, a toa {to ja pravi tolku popularna e posvetenosta na vrabotenite na sekoja idna nevesta da & ja najdat ven~anicata od soni{tata. Ova se samo del od mnogubrojnite realni {ou-programi koi se najgledani vo svetot. Popularnosta se pro{irila vo svetski ramki poradi nesekojdnevnite nastani na sekojdnevnite lu|e. A toa, vsu{nost, e zna~eweto na realnoto {ou...

23

TRUEWETO NA @EQKO MITROVI]

“SOMNITELNITE LICA” VO ROZOVIOT DVOREC  Baxanakot

Krmpoti}, koj vodi na listata na somnitelni sorabotnici koi go truele gazdata na Pink, mu pora~a na Mitrovi} deka mora da go pome{al negoviot identitet pod dejstvo na “lekovite”

Koj e Zlatko Krmpoti}, navodniot truja~ na @eqko Mitrovi}? Krmpoti} & e relativno dobro poznat i na makedonskata javnost. o ekspresnoto {irewe na infor- Povozrasnite sekako deka go pametat kako macijata za navodnoto truewe na fudbaler na Crvena zvezda, i toa kako ~len sopstvenikot na imperijata Pink, na {ampionskata generacija, predvodena @eqko Mitrovi}, i somne`ite za od legendarnite Vladimir Petrovi}-Pi`on, negovite “truja~i” koi vodat do ne- Dragan [esti} i Dule Savi}. Negovata sopruga goviot baxanak i blizok sorabotnik, Zlatko Lola e sestra na Milica Mitrovi}, sopruga Krmpoti}, Ministerstvoto za vnatre{ni na mediumskiot magnat, no i kosopstvenik na raboti na Srbija raboti na krivi~nata TV Pink. Otkako be{e poso~en kako navodniot prijava podnesena od strana na Mitrovi} truja~, vedna{ mu be{e zabranet vlezot vo pred pove}e od 15 dena. Kriminalisti~kite prostoriite na televizijata. “Jas nikoga{ ne sum bil vraboten vo Pink, pa sega inspektori vo Belnekoj da mi go zabranuva vlezot. grad gi prezemaat site Vo poslednite godini samo dva potrebni operativni pati sum vlegol vo televizijata, i raboti, a i ministerot toa vo poseta na mojata sopruga, Ivica Da~i} najavuva koja e vrabotena tamu”, izjavi brza razvrska. Krmpoti} za srpskite mediumi, Za tvrdewata na pora~uvaj}i mu na Mitrovi} Mitrovi} deka poseduva deka pod dejstvo na negovite stenogram so snimeni “lekovi” mora da go pome{al razgovori od lu|eto negoviot identitet. Krmpoti} go od negovoto blisko nose{e crveno-beliot dres vo opkru`uvawe, srpskoperiodot od 1978 do 1986 godina. to MVR veli deka tie  MITROVIЌ – go Be{e del od sostavot koj vo 1979 }e bidat zemeni predgodina igra{e vo finaleto na bara truja~ot vid ako trueweto go toga{niot kup na UEFA, potvrdat lekarite od me|u bliskite a be{e i na stadionot germanskata klinika, Poqud vo Split, edna kade {to vo momentov godina podocna, koga na se pribiraat medicinskite dokupredvreme prekinatiot mentacii od negovoto le~ewe. Se natprevar, zaedno so vodat informativni razgovori ostanatite fudbaleri so lu|eto za koi se veruva deka na Hajduk, rone{e solzi nivnoto svedo~ewe }e pomogne za za po~inatiot pretsedauviduvawe na realnite fakti so tel na Socijalisti~kata podnesenata krivi~na prijava, a federacija, Josip Broz me|u niv se i lekarite od belgrad-  KRMPOTIЌ – Krmpoti} be{e vo skata bolnica. `al po Tito, no Tito. sostavot na jugoslovenPortparolot na Pink, Tatjana Vojtene i po @eqko skata reprezentacija na hovski, soop{tila deka Mitrovi} Svetskoto prvenstvo vo podnel krivi~ni prijavi protiv pove}e lica, a me|u glavnite osomni~eni se [panija vo 1982 godina. Od ovaa selekcija negoviot baxanak, Zlatko Krmpoti}, kako i javnosta toga{ o~ekuva{e vo najmala raka nekoi pobliski sorabotnici. Taa potvrdila borba za bronzen medal, no Krmpoti} i ostadeka momentalnata zdravstvena sostojba na natite se vratija posramoteni u{te po prvata Mitrovi} s$ pove}e se podobruva i se ~uvst- runda na Mundijalot. Iako be{e standarden defanzivec vo Crvena zvezda, ne uspea da vuva s$ podobro. “Dobro e {to organizmot mnogu dobro mu napravi golem transfer vo stranstvo, pa reagira na terapijata. Nam ni e mnogu va`no vo 1987 godina premina vo toa vreme nea{to i doktorite potvrdija deka kaj @eqko firmiraniot tim na Gen~erbirligi od Turcija. nema ni{to od ~ar{iskite {pekulacii. Kako trener, Krmpoti} rabote{e vo mali i Nema rak, nema sida, nema hepatitis, ne se neatraktivni klubovi, a vo Makedonija e vo pra{awe drogi, apsolutno nema ni{to poznat kako porane{en {ef na stru~niot {tab na Sloga jugomagnat. od toa!”, izjavi Vojtehovski. SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

P

ОТКАЗИ И NAGRADI

Slu~ajot “trueweto na Mitrovi}” se slu~i vedna{ po startot na makedonskata filijala na imperijata Pink. Vo Pink-15 s$ u{te gi nema najavenite programi, bidej}i gazdata zavr{i vo bolnica. Od izvori na "Kapital" doznavame deka Mitrovi} bil zadovolen od lojalnosta na vrabotenite vo Pink-15, za razlika od nivnite kolegi vo Slovenija i Srbija, koi predni~ele vo {irewe na tra~evite za nego. Zatoa i skopskata filijala ne e na listata so najaveni otkazi, tuku }e bide nagradena...

K O M E R C I J A L E N

dal 1,5 milioni evra za devojkata da mol~i i da se otka`e od roditelskite prava, no taa se predomislila i sakala da go vidi deteto. Tie navodi, luto i ostro, gi demantira{e sestrata na Kristijano, revoltirana od mediumskata hajka i haosot vo nivniot privaten `ivot {to go predizvikale tokmu mediumite. “Ne sakam da komentiram kako deteto dojde vo na{eto semejstvo, no toj e sin na mojot brat

i e moj vnuk. Negova majka e `enata koja e so nego 24 ~asa na den, a toa e mojata majka i nikoj drug”, veli Katja Aveiro, sestrata na portugalskata fudbalska yvezda. Taa tvrdi deka nejziniot brat ne e zame{an vo nikakva sudska borba za staratelstvo na negoviot sin, zatoa {to majkata na deteto e “mrtva”. “Ne postoi `ena koja se javuva sekoj den i saka da si go slu{ne sinot".

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


Rabota / Finansii / Обrazovanie

24

Izbor na aktuelni oglasi FARMACIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 27.01.2011 Farmacevtskata kompanija DEMAKS NOVA od Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe na 3 stru~ni sorabotnika (medicinski pretstavnici). Potrebni kvalifikacii: -visoko obrazovanie (medicinski fakultet), -aktivno poznavawe na angliski jazik -odli~no poznavawe na MS office, Power Point - polo`en voza~ki ispit. Ve{tini i sposobnosti: -odli~ni komunikaciski, analiti~ki i organizaciski sposobnosti -stru~nost i elokventnost, energi~nost -po`elno e prethodno iskustvo pri grupni prezentacii i rabota na teren. Nudime: -rabota vo dinami~na sredina, dobri uslovi, vrvna obuka, mo`nost za doka`uvawe na va{ite profesionalni sposobnosti. Internacionalna kariera Site zainteresirani kandidati da dostavat CV fotografija i motivaciono pismo na makedonski jazik na e-mail: demaxnova@gmail. com. Nepotponite aplikacii nema da bidat razgledani. OBRAZOVANIE Izvor: Vest

Objaveno: 28.01.2011 Dekanot na Fakultetot za bezbednost-Skopje na Univerzitetot „Sv.Kliment Ohridski”-Bitola, raspi{uva konkurs za izbor na: 1.Nastavnik 1.1. Katedra za op{testveno politi~ki i pravni nauki: 2.Sorabotnik 2.1. Katedra za krivi~no pravni i kriminolo{ki nauki Prijavite se podnesuvaat do Arhivata na Fakultetot ili po po{ta na adresa Fakultet za bezbednost, ul.„Idrizovo” b.b. p.fah 103 Skopje, so naznaka „Za konkurs”. Konkursot trae 8(osum) dena od denot na objavuvaweto.

PRETPLATETE SE NA

OBRAZOVANIE Izvor: Vreme

Objaveno: 28.01.2011 Rektorot na prviot privaten , univerzitet-FON raspi{uva: Konkurs za izbor/reizbor na nastavnici i sorabotnici. Konkursot trae 8(osum) dena. Dokumentite se dostavuvaat li~no vo arhivata na FON ili po po{ta na bul.Vojvodina b.b. vo Skopje. OBRAZOVANIE Izvor: Vreme

Objaveno: 28.01.2011 PSU „Jahja Kemal” objavuva konkurs za slednite rabotni mesta: 1) profesor po Informatika, na opredeleno vreme so poln fond na ~asovi za obrazovnata edinica vo Skopje. Kandidatite treba da gi ispolnat slednite uslovi: -Da imaat zavr{eno soodveten fakultet i odli~no da go poznavaat angliskiot jazik. Potrebnite dokumenti da se dostavat li~no do Centralnata Uprava na PSU „Jahja Kemal”, Plo{tad Makedonija-Skopje, Tel:02/3240-024 Konkursot trae do 01.02.2011 godina. Kandidatite treba da dostavat fotokopija na diplomata za zavr{eno obrazovanie i CV. PROIZVODSTVO Izvor: Ve~er

Objaveno: 28.01.2011 Dru{tvoto za proizvodstvo, trgovija i uslugi JUGOHROM FEROALOJS DOO Jegunovce objavuva oglas za potreba od vrabotuvawe na rabotnicidiplomirani in`eneri na opredeleno vreme na 6({est) meseci. 1.In`ener za bezbednost i zdravje pri rabota -2(dve) lica so ili bez rabotno iskustvo. -Potrebna stru~na sprema: diplomiran in`ener od tehni~ka struka (metalurg,elektro,ma{inski fakultet) so polo`en stru~en ispit za bezbednost i zdravje pri rabota. Oglasot va`i do 04.02.2011 godina. Oglasot e objaven isto taka i vo Agencijata za posreduvawe pri vrabotuvawe Tetovo. Aplikaciite da se dostavuvaat na E-mail adresa: zvonko@ferroalloys.mk. Adresa: Jugohrom Feroalojs DOO 1215 s.Jegunovce Kontakt telefoni: 044/398/430; 398-444 Faks: 044/398-491; 044/398-498

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK


KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

Ednodneven seminar „VNATRE[NATA REVIZIJA VO TRGOVSKITE DRU[TVA I JAVNITE PRETPRIJATIJA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA” PREDAVA^: 

Trajko Spasovski, rakovoditel vo Sektorot za centralna vnatre{na revizija, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija.



10 fevruari 2011 godina



10:00-16:30 ~asot



Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat

Site u~esnici na seminarot }e dobijat raboten materijal i sertifikat za u~estvo. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 4 fevruari 2011 godina. Prijavniot list i podetalni informacii mo`e da se prevzemat od sajtot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT: Len~e Zikova tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail:lence@mchamber.mk

Anita Mitrevska tel: 02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 anita.mitrevska@mchamber.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

25


26

Obuki / Menaxment / HR / EU OBUKA: MENAXIRAWE NA EU PROEKTI (EU PROJECT MANAGEMENT) Vremetraewe: 2 meseci/ 2 pati nedelno h 2 ~asa (vkupno 32 ~asa) Sleden termin: 1 fevruari 2011 OBUKATA E NAMENETA ZA MLADI LU\E SO ILI BEZ RABOTNO ISKUSTVO KOI IMAAT INTERES ZA RABOTA NA EVROPSKI PROEKTI VO NEPROFITNIOT,PROFITNIOT, ILI VO JAVNIOT SEKTOR.

OBUKATA OPFAЌA:

 Оsnovi na proekten menaxment, {to e proekt, {to zna~i terminot proekten menaxment, menaxirawe so proekti nasproti menaxirawe na organizacii,

 Фazi vo proektniot ciklus, voved vo osnovnite fazi i komponenti na proektniot ciklus,

 Аnalizi na potrebi, problemi, rizici, efektivnost, cost-benefit, zainteresirani strani (stakeholders),

 Фormulirawe na celi i aktivnosti, inputs, outputs, outcomes, deliverables; definirawe na analiza na konceptite na effectiveness, efficiency, impact;

 Voved vo vremensko planirawe  Voved vo analiza na logikata na proektot (logical framework analysis)  Menaxirawe na timovi, menaxirawe na vreme, menaxirawe na tro{oci, menaxirawe na rizici, itn.

 Voved vo evropskite fondovi i programi  Evropski programi otvoreni za Makedonija i regionot (IPA, FP7, TEMPUS, Europe

for Citizens, Culture, CIP, IPARD, Cross-Border Cooperation, itn.); tekovno sledewe na mo`nostite vo ramkite na EU programite, razliki pome|u EU i drugi progami, razliki pome|u razli~ni evropski programi, itn.  Podgotvuvawe na proekti, identifikacija i selektirawe na partneri, dogovarawe i pregovarawe na partnerstva, osnovni nasoki za sproveduvawe na proekti, menaxirawe na odnosi so donatori, gradewe na odnosi so donatori, analiza na donatoriski principi i praktiki, itn.  Buxetirawe, buxetsko planirwe, finansisko rakovodewe so proekti  Analiza na vistinski, odobreni i sprovedeni EU proekti, prakti~na rabota so EU formati i instrumenti koi se koristat vo EU proekti, itn.

CENA: Cena za eden u~esnik e 4,000 den (+DDV). Mo`no e pla}awe na rati. Na krajot na obukata sekoj u~esni dobiva sertifikat.

NA^IN NA PRIJAVUVAWE: Prijavete go va{eto u~estvo na telefonite: 02 3 103 673 / 02 5 296 589, ili elektronski na info@consulting-macedonia.com Direktor na obukata e Dr. Risto Karajkov. Dr. Karajkov ima doktorat po me|unaroden razvoj od Univerzitetot vo Bolowa, Italija. Negovite istra`uva~ki sorabotki vklu~uvaat i prestoj pri presti`niot Center for Civil Society Studies na Johns Hopkins University, vo SAD, kako i na UNU WIDER vo Helsinki. Dr. Karajkov ima pove}e od 10-godi{no iskustvo vo NVO sektorot vo Makedonija, regionot, i po{iroko. ZABELE[KA: PO@ELNO E (NO NE NEOPHODNO) U^ESNICITE NA OBUKITE DA IMAAT OSNOVNI POZNAVAWA NA ANGLISKI JAZIK I RABOTEWE SO KOMPJUTER.

KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK


KAPITAL / 31.01.2011 / PONEDELNIK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Bosilovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  ^istewe na odvodnata kanalska mre`a vo Op{tina Bosilovo.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=b12a48b1-2a15-40a6-8d4b-9dadfcb4499e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Rekonstrukcija na postoe~ka ulica 1010, naselba Kozle, Op{tina Karpo{.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=5a896f0c-355f-4c2d-882a-2c689ab1b368&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Univerzitetska Klinika za Nefrologija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Sistem za evidencija na rabotno vreme, kompjuterska oprema i ma{ina za perewe.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=43eebbba-a2cb-40cf-b585-604822ce625f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Institut po belodrobni zaboluvawa kaj decata Kozle Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nafta i nafteni derivati.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=22694c9d-21df-459d-8c17-5b9f2686c707&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izgradba na Gradska pla`a 2 na lokacija na major korito na reka Vardar od kameni most do most Goce Del~ev (lev breg)  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=93a70bb0-360e-4b73-810922c9510cf7ce&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Zdravstven dom Tetovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Lekovi na tovar na FZOM.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=48c7a2eb-090a-4cd0-8f0d-78f472af9baa&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Makedonska Radiotelevizija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka i instalirawe na dvokanalen HD/SD server.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=519e6316-4fa7-4557-9ea4-02d321d7cce2&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP “Solidarnost” Vinica PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Uslugi za privremeno vrabotuvawe na rabotnici za potrebite na JP Solidarnost Vinica.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0b77a07b-25b2-4604-aa36-47aa7a750776&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Aerodrom PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izbor na firma za odr`uvawe na sportski i detski igrali{ta na teritorija na op{tina Aerodrom.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=0c3b28ca-4a33-44dd-8aac-99fabee30237&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniite Januari 2011 Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Januari 2011

Sinergija Plus Kurs za ofis menaxer Januari 2011 KDS Interna revizija Januari 2011 Primeko Obuka za odnosi so javnost Januari 2011 ITC Konsalting

Relaxed Management (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Choose your perfect job. Start creating your future today!!!

Na 22 i 23 mart 2011 godina Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Francija

BIZNIS-FORUM VO DI@ON Za vreme na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on, }e se odr`i binzis-forum (brokerski nastan) na koj{to }e mo`at da se razmenat iskustva so drugi u~esnici za vreme na kongresot. 

Ovoj nastan gi targetira industriite za prehranbeni proizvodi, laboratoriite, tehni~ki centri koi se zanimavaat so hrana i ishrana. Poentata na ovoj nastan vo sporedba so drugi nastani so sli~ni temi e senzorskiot pristap (vkus, aroma, struktura/sostav....).



Sekoja organizacija (industrija, javna ili privatna istra`uva~ka laboratorija, tehni~ki centar), koja ima tehnolo{ka ili know-how ponuda ili barawe ili koja bara partneri e dobredojdena za da se priklu~i vo delovnite sredbi so kompanii od cela Evropa.



Brokerskiot nastan se organizira vo ramkite na 6. Me|unaroden kongres za ishrana i zdravstvo vo Di`on. Nad 370 sredbi me|u kompaniite se organizirani za vreme na posledniot Kongres vo 2010 godina. Site informacii i registracija ( pred registracija na brokerskiot nastan) mo`e da se najdat na www.taste-nutrition-health.com ili na linkot na gorenavedeniot kongres. On-line Registracija http://b2match.eu/taste-nutrition-health2011/participants/new

EEN Proekt www.een.mk SOF^E JOVANOVSKA sofce@mchamber.mk, Tel: +389 (02) 3244060 LAZO ANGELEVSKI laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090

Internet marketing Januari 2011 ITC Konsalting Creative communication (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Kurs za smetkovodstvo Januari 2011 KDS

Nau~i i zbogati se! Januari 2011 Sinergija Plus Finansiski menaxment Januari 2011 Primeko Pi{uvawe CV i Motivaciono pismo; Komunikaciski ve{tini; i Podgotovka za intervju za vrabotuvawe

Januari 2011 ITC Konsalting @ivotni ve{tini i li~en razvoj Sekoj petok Zorba Konsalting

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

KONSALTING

ZDRAVI I AKTIVNI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TRANSPORT I LOGISTIKA

216 Kapital 31 01 2011  

UVOZ NA INFLACIJA STRANA 12-13 NE-NOR- MAL-NO! STRANA 2 STRANA 4 STRANA 4 STRANA 9 STRANA 6 STRANA 10 STRANA 14 VOVEDNIK ALEKSANDAR...