Page 1

PO PORAZITELNITE PODATOCI ZA STRANSKITE INVESTICII VO 2010

TRETINA OD PODDR@UVA^ITE NA PARTIITE NE GI SAKAAT LIDERITE

VLADATA GODINAVA O^EKUVA DVE-TRI STRANSKI INVESTICII?!

GRUEVSKI I CRVENKOVSKI PA\AAT VO SOPSTVENITE REDOVI!

 STRANA 12-13

 STRANA 7

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

OTKAKO GRCIJA GI UKINA BENEFICIITE ZA SVOITE FIRMI VO ZEMJAVA

INVESTITORITE BARAAT MAKEDONIJA DA BIDE IZZEMENA OD NOVATA GR^KA REGULATIVA NA SREDBATA SO GR^KIOT ATA[E ZA TRGOVIJA, DIREKTORITE NA GR^KITE KOMPANII VO ZEMJAVA SE OBIDELE DA OBJASNAT DEKA UKINUVAWETO NA SUBVENCIITE ]E PREDIZVIKA SERIOZEN UDAR VRZ NIVNIOT BIZNIS, I ]E GO DOVEDE VO PRA[AWE KAPACITETOT ZA NOVI INVESTICII ~etvrtok.20. januari. 2011 | broj 209 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

 STRANA 4

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 18.01.2011, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

5,96% 5 33,42% 00,12%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 446,20 1,31

NAFTA BRENT EURORIBOR

97,22 9 1,55%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (18.01)

MBI 10 2.582

2.532

2.482

2.432

2.382

2.332 12.1

14.1

16.1

18.1

ZA [TO I KOLKU ]E SE ZADOL@UVA MAKEDONIJA VO 2011?!

320 MILIONI EVRA ZA PATI[TA, HIDROCENTRALI, NO I ZA STARI DOLGOVI

HU XINTAO H PRETSEDATEL NA NR.KINA PR

DDominacijata na amerikanskiot dolar e minato!  STRANA 19

VLATKO ^INGOSKI GENERALEN DIREKTOR NA AD ELEM

Bez investicii vo energetikata ni se zakanuva kolaps!  STRANA 10 KOLUMNA KOLU ALEKSANDA JAN^ESKI ALEKSANDAR STANISLAV STANISLA PIGON

IINVEST IINVESTICISKA MUZIKA MUZ

Blago za`ivuvawe na pazarot na lizing vo 2011a

 STRANA 14

 STRANA 11

VOVEDNIK KATERINA POPOSKA

Hugo Bos, Beneton, Versa~e i Kavali made in Srbija  STRANA 17

 STRANA 2-3

SKAP BENZIN VO KRIZA  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 20 JANUARI 2011

N

SKAP BENZIN VO KRIZA

Ne treba mnogu da se raduva Vladata {to rastat prihodite od DDV na nafteni derivati, kako {to raste cenata na benzinite vo zemjava. Toa mo`e da & se vrati kako bumerang na dr`avnata kasa, vo momentot koga kompaniite }e go namalat proizvodstvoto za da gi namalat tro{ocite, a gra|anite }e gi parkiraat vozilata. Efektot mo`e da otide i vo druga nasoka – da porasnat cenite na mnogu proizvodi, {to za dr`avanata kasa ne e problem, bidej}i i po taa osnova }e sobira pove}e prihodi od DDV. Ama, pra{aweto e do koga? Ceni te na benz ini te so poslednoto poskapuvawe vivnaa nagore i go dostigna rekordot od 2008 godina. Litar benzin po cena od 77,5 denari e blisku od famoznite 80 denari od 2008 godina, no, toga{ cenata na surovata nafta na svetskite berzi iznesuva{e 147 dolari za barel, a ne 98 dolari, kako sega. Pra{aweto e {to }e se slu~i koga svetskata cena na naftata povtorno }e dostigne 150 dolari za barel. A, toa }e se slu~i, zatoa {to prognozite na analiti~arite se deka naskoro }e bide pominata psiholo{kata granica od 100 dolari za barel. ^udno e {to cenite na gorivata vo Makedonija rastat, iako pa|a vrednosta na dolarot. Iako taa malku vlijae vrz nivoto na cenite na gorivata, sepak, poslednite meseci be{e klu~en faktor za rast na cenite. Ova e pove}e od apsurd! Tokmu ovie nelogi~nosti

upatuvaat na somne` deka Regulatornata komisija za energetika premnogu slobodno (da ne re~am, politi~ki) ja opredeluva cenata na benzinite vo zemjava. Pove}e od o~igledno e deka najverojatno od godina vo godina se vodi razli~na politika koga se utvrduvaat cenite na benzinite. Gra|anite i firmite doprva treba da se podgotvat za cenovniot {ok ako se ostvarat najavite na svetskite analiti~ari deka godinava cenata na surovata nafta povtorno }e se prodava po 150 dolari za barel. Nikoj ne saka da zboruva, ni od Regulatornata komisija za energetika, ni od Vladata, za “zalo`ni~kata” formula za opredeluvawe na cenite na benzinite. Od ovaa nelogi~na formula trijat race so godini, pokraj dr`avata, i naftenata kompanija Okta, na koja kupoproda`niot dogovor od pred 10 godini & obezbedi dolgogodi{na udobnost na pazarot. Akcizata, DDV, dava~kite za `ivotna sredina i za polnewe na zadol`itelnite rezervi na nafta, kako i tro{ocite za transport i {pedicija drasti~no ja zgolemuvaat proizvodnata cena na benzinite, koja iznesuva 39,3 denari za litar. Na akciza otpa|aat 21,7 denari od proda`nata cena od 77,5 denari. Danokot na dodadena vrednost e zna~ajna prihodna stavka vo buxetot, bidej}i se presmetuva na krajnata maloproda`na cena. Neverojatno e da se o~ekuva deka vo vakvi uslovi i dr`avata i proizvoditelite }e se otka`at od “slatkiot” del od kola~ot {to go sozdava “crnoto zlato”. Vladata tvrdi deka }e vodi “konzistentna dano~na politika” i nema da ja namaluva akcizata na benzinite. Vo red. No, ne mo`e da se ignorira faktot deka rastot na cenite na derivatite gi poskapuva proizvodstvoto, transportot, ja podgreva inflacijata... Te{ko e da

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk ppop p poska@k @ api p tal.com.mk

veruvame deka so ovie ceni na benzinite, koi pretendiraat da rastat u{te pove}e, }e ja “zauzdame” inflacijata na samo 2% od BDP. Zatoa, Vladata }e bide ispravena pred predizvikot da bara re{enie za cenovniot udar od naftata vrz ekonomijata. Tuka povtorno se otvora bolnoto pra{awe. Ima li ekonomijata alternativa na skapata nafta? Ima - skapata struja. Gas – nema. Gasifikacijata s$ u{te e samo proekt na hartija. Ministerstvoto za finansii isplanira deka Vladata vo buxetot za godinava od akciza }e sobere 240 milioni evra (ovde vleguva i akcizata za alkoholni pijalaci, cigari i avtomobili). Ubava suma. Ama vo Vladata treba da razmislat i tie pari da gi vratat vo ekonomijata, za rastot na cenata na naftata da ne bide tolku seriozen {ok za doma{nite kompanii. Ako ne se slu~i toa, na kompaniite ne im ostanuva ni{to drugo osven da ~ekaat popazarno formirawe na cenata na benzinite vo 2020 godina, koga istekuva famozniot dogovor na dr`avata so OKTA. Ako i toga{ ne izleze na videlina ne~ij drug interes!?

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

110

milijardi dolari vo vid na krediti plasirale Kineskata banka za razvoj i Kineskata eksport-import banka vo poslednite dve godini, kako svoeviden pridones vo borbata protiv globalnata kriza kaj zemjite vo razvoj. Spored istra`uvaweto na “Fajnen{al tajms”, so toa Kina go zgolemi svoeto globalno vlijanie i ja prestigna Svetskata banka, koja isto taka vo periodot na krizata od 2008 do 2010 godina investira{e pove}e od 100 milijardi dolari vo razvoj na ekonomiite. Analiti~arite objasnuvaat deka kineskite krediti se poatraktivni za zemjite vo razvoj, bidej}i polesno se odobruvaat, za razlika od Svetska banka, koja voobi~aeno bara mnogu uslovi i detalno ja razgleduva vladinata politika.

ZA [TO I KOLKU ]E SE ZADOL@UVA MAKEDONI

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

320 MILIONI ZA PATI[TA, H NO I ZA STARI

V

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Vladata vo 2011 godina so krediti od me|unarodnite finansiski institucii i so izdavawe evroobvrznica planira da ja zadol`i dr`avata dopolnitelni 320 milioni evra. Od niv, 190 milioni evra se potrebni za pokrivawe na dupkata {to }e se pojavi vo buxetot, bidej}i }e se potro{at pove}e pari otkolku {to }e se soberat od danoci i pridonesi, a so ostanatite 130 milioni evra }e se otpla}aat stari dolgovi, koi dostasuvaat godinava. Najgolem del od parite, okolu 315 milioni evra, }e bidat pozajmeni od stranstvo, a samo pet milioni evra neto -zadol`uvawe se planira da se ostvari na doma{en pazar, preku dr`avni zapisi. Vladata ve}e obezbedi i kreditna linija od Me|unarodniot monetaren fond vo vrednost od 480 milioni evra za slednite dve godini, no parite nema da se tro{at, osven ako ne se pojavat negativni efekti vrz prihodite vo buxetot ili, pak, dokolku povtorno bezuspe{no zavr{i obidot za izdavawe evroobvrznica. Najgolemata dilema me|u ekonomistite, koga e vo pra{awe zadol`uvaweto na dr`avata, e dali e podobro da se pozajmuva kapital na komercijalnite pazari, kade {to kamatnite stapki se voobi~aeno povisoki ili, pak, da se baraat krediti od me|unarodnite finansiski institucii, kako {to se Svetskata banka, MMF, Evropskata investiciska banka (EIB) i Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD). Makedonskata Vlada o~igledno odlu~i da praktikuva kombinirana politika na zadol`uvawe, bidej}i ne se otka`a od planot za izdavawe evroobvrznica, a vo najava se nekolku krupni

VLADATA ]E IZDADE I EVROOBVRZNICA Osven kreditite od me|unarodnite institucii, izvesno e deka Vladata godinava }e izdade u{te edna evroobvrznica za finansirawe na buxetskiot deficit. Kako {to ve}e objavi “Kapital”, dokolku Makedonija odlu~i sega da izdade evroobvrznica na me|unarodniot finansiski pazar, so rok na dostasuvawe od tri do pet godini, bi mo`ela da postigne godi{na kamata od okolu 6%. Cenata za izdavawe na evroobvrznica vo momentov e mnogu popovolna od kamatata od okolu 10% {to ja postigna Makedonija minatata godina, koga Vladata najavi deka }e se zadol`uva so nova evroobvrznica. Uslovite na pazarot sega se podobreni, a Makedonija mo`e da dobie podobra cena, bidej}i ve}e ima garancija od 480 milioni evra, {to kako zaem gi obezbedi od MMF i podobren krediten rejting so stabilen izgled. proekti koi treba da se finansiraat so pari i od me|unarodni institucii. NAJMNOGU PARI OD EIB N a j go l e m a f i n a n s i s k a poddr{ka vo naredniot period se o~ekuva od EIB, za investicii vo zna~ajni infrastrukturni proekti vo oblasta na patnata i `elezni~kata infrastruktura, energetikata, obrazovanieto. Vo sferata na infrastrukturata EIB vr{i procenka na proektot za izgradba na Koridorot 10 i se o~ekuva vo sledniot period bordot na direktori da donese odluka dali i kolku pari }e investira vo ovoj proekt. Isto taka, se razgleduva fizibiliti studijata za Koridorot 8 za `elezni~kiot soobra}aj. Bankata najavi deka godinava e mo`no da obezbedi u{te edna kreditna linija za poddr{ka na malite i sredni kompanii vo Makedonija od 100 milioni evra, dokolku uspe{no se iscrpi ve}e postoe~kata. Osven EIB, poddr{ka za malite i srednite pretprijatija najavi i germanskata banka KFV, koja se o~ekuva da odobri 15 milioni evra za krediti preku Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR). Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, neodamna izjavi deka vo slednite nekolku godini o~ekuva finansiska poddr{ka od EIB od okolu 300-400 milioni evra po isklu~itelno dobri

uslovi - rok na otplata od 25 godini so vklu~en grejsperiod od pet godini i kamatna stapka od okolu 1,5%. Se planira finansirawe na 2-3 pokrupni proekti, a toa se prugata kon Bugarija, {to }e vredi okolu 400 milioni evra i }e bide zaedni~ka investicija na EBRD i EIB, i gasifikacijata na zemjata, za {to povtorno zaedni~ki se dogovaraat da investiraat ovie dve banki. Kako {to najavi i potpretsedatelot na EIB, Dario Skanapieko, s$ u{te ima raboti koi treba da se dopreciziraat, a koi se odnesuvaat na finansiskata strukt ura na samiot proekt. OD SVETSKA BANKA ^EKAME 50 MILIONI EVRA Kako del od ~etirigodi{nata strategija za investirawe vo zemjava od 200 milioni evra do 2014 godina, Svetskata banka godinava }e ni odobri na koristewe okolu 50 milioni evra. Parite se nameneti za reformi na `eleznicata, delovnoto opkru`uvawe, pravoto i pravosudstvoto, katastarot za nedvi`nosti, za izgradba na regionalni i lokalni pati{ta i za usloveni pari~ni transferi za decata koi redovno posetuvaat nastava vo u~ili{tata. Za godinava e najaven u{te eden proekt - za osiguruvawe od prirodni nepogodi i katastrofi. Spored ekonomistite, Makedonija ima prostor da se


Navigator

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

 3

 POBEDNIK

D

OBNOVA NA FILMSKOTO NASLEDSTVO

NASER SELMANI

dru`enieto na novinari na Makedonija po~na da se provetruva so potezite na novoto rakovodstvo, koe za po~etok gi ~isti tu`bite protiv novinarite

Z

ZORAN STREZOSKI

aemot za turizam vo Ohrid predizvika golem interes vo regionot, pa treba da bide pozitivno iskustvo kako da se organiziraat nastani za razvoj na turizmot vo Makedonija

S

NIKOLA GRUEVSKI

ejtingot na premierot padna na 16%, {to e najnisko nivo otkako e na vlast od 2006 godina i poka`uva deka rezultatite ne se isti kako posakuvanite

R

SALI BERIШA

rie na albanskata politi~ka scena, kade {to Vladata e na udar na opozicijata i na javnosta, a poradi toa premierot ne bira zborovi za da spasi {to mo`e da se spasi

V

IJA VO 2011?!

EVRA HIDROCENTRALI, DOLGOVI Vladata vo 2011 godina so krediti od me|unarodnite finansiski institucii i so izdavawe evroobvrznica mo`e da ja zadol`i dr`avata 320 milioni evra. Od niv, 190 milioni evra se potrebni za pokrivawe na dupkata {to }e se pojavi vo buxetot, bidej}i }e se potro{at pove}e pari otkolku {to }e se soberat od danoci i pridonesi, a so ostanatite 130 milioni evra }e treba da se otpla}aat stari dolgovi koi dostasuvaat godinava. Ne{to }e ostane i za kapitalni proekti

Deka nasledstvoto od makednoskata kinematografija s$ u{te vredi mo`e da se potvrdi so dobroto rabotewe na Kinotekata na Makedonija. Imeno, denovive (od 19 do 23 januari) na programata na Kinotekata na Makedonija }e bidat prika`ani pet restavrirani makedonski filmovi. Zaslugata za obnovuvaweto na makedonskite antologii od sedmata umetnost slobodno mo`eme da & ja pripi{eme na direktorkata na Kinotekata na Makedonija, Mimi \orgovska-Ilievska, koja voedno e i ~len na Komitetot na Evropskata asocijacija na kinoteki. Vo ramkite na revijata “Novorestavrirani makedonski filmovi”, do nedela }e bidat prika`ani i filmovite

MIMI \ORGOVSKA-ILIEVSKA “Viza na zloto” na re`iserot France [tiglic od 1959 godina; “Makedonskiot del od pekolot” na Vatroslav Mimica od 1971 godina; “Pod isto nebo”, vo re`ija na Qubi{a Georgievski i Miomir Stamenkovi}-Miki, snimen vo 1964 godina i “Do pobedata i po nea” na @ivorad @ika Mitrovi} od 1966 godina. Izrabotkata na za{titni kopii na makedonski igrani i dokumentarni filmovi pretstavuva dolgoro~en proekt na Kinotekata, dodeka naporite za aktuelizacija na na{eto audiovizuelno nasledstvo gi potkrepuva faktot {to proekciite za site filmovi se besplatni.

 GUBITNIK

L

NEOPRAVDANO OTSUTEN!

Liderot na DPA, Menduh Ta~i, nikako da izleze od filmot na bojkot. Ne samo {to godina i pol toj i negovite pratenici ja bojkotiraat rabotata na Sobranieto (a zemaat plati), Ta~i redovno gi bojkotira i liderskite sredbi. Na povikot na pretsedatelot, \orge Ivanov, za nova liderska sredba na koja bi se izgradil me|upartiski konsenzus za glavnite politi~ki pra{awa i predizvici koi n$ o~ekuvaat vo 2011 godina, Ta~i odgovori negativno. Samo toj od pokanetite lideri nema da se pojavi na ru~ekot vo Jasen. Veli deka sredbata nemalo da ima nikakov konkreten ishod, }e bila neiskrena i }e se vodel manipulativen dijalog. Demek, o~ekuvawata na Ta~i za kapacitetite na liderite da izgradat zaedni~ki pozicii bile nikakvi. No,



MENDUH TA^I isto takvi se o~ekuvawata i na drugite opoziciski lideri, pa duri i na Ali Ahmeti, pa tie, sepak, }e se pojavat na sredbata. Ne za da u~estvuvaat vo {aradata za koja obvinuva Ta~i (pa i tie), tuku za da se obidat da promenat ne{to. Od razgovor nema {teta! Razo~aranosta od neuspe{nite liderski sredbi kaj site e ista. No, sekako, toa ne zna~i deka liderite treba da se amnestiraat od politi~kata odgovornost i da krenat race od obidite za iznao|awe re{enija. Ako e taka, toga{ slobodno neka krenat race i od politikata! Politi~ari koi sedat doma i odvremenavreme samo komentiraat ne ni se potrebni!

 MISLA NA DENOT

IDEITE GO OBLIKUVAAT TEKOT NA ISTORIJATA

zadol`uva i, u{te pove}e, ima golema potreba da go pravi toa za da investira vo kapitalni proekti koi }e ja izvle~at ekonomijata od kriza.

Sugeriraat so kreditite od me|unarodnite finansiski institucii i parite od dr`avnite zapisi i evroobvrznicite da se finansiraat

proekti vo infrastrukturata, energetikata, obrazovanieto, zdravstvoto, no ne i platite na javnata administracija i drugite socijalni dava~ki,

bidej}i takvoto neproduktivno zadol`uvawe ja doveduva dr`avata vo opasnost eden den da ne mo`e da go otpla}a dolgot.

XON MAJNARD KEJNZ BRITANSKI EKONOMIST


Navigator

4

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

 REGION

0-24 

...ZASLUGA

...NOVA OPREMA!

...BOGOJAVLENIE VO SKOPJE

Pretsedatelot Ivanov go odlikuva Fon Habsburg

Bujar Osmani na medicinska promocija vo ^air

Prva sre}a za Qubi{a Xepi} od Volkovo

o orden za zaslugi za Makedonija za negoviot isklu~itelen pridones za jakneweto na me|unarodnata polo`ba i ugled na Makedonija i za promocija na evropskata idnina na zemjata, Ivanov go odlikuva doktor Oto fon Habsburg.

pecijalnata bolnica za ginekologija i aku{erstvo vo ^air dobi nova medicinska oprema, kako del od golemiot tender na Ministerstvoto za zdravstvo, a Osmani ja iskoristi posetata i napravi obikolka.

ubi{a Xepi} od Volkovo be{e najsre}niot koj go fati Q svetiot krst vo vodite na rekata Vardar. Xepi}, koj tri pati go fa}al krstot vo Volkovo, prvpat se prijavil da go

S

S

fa}a krstot na centralnata manifestacija vo Skopje.

OTKAKO GRCIJA GI UKINA BENEFICIITE ZA SVOITE FIRMI VO ZEMJAVA

INVESTITORITE BARAAT MAKEDONIJA DA BIDE IZZEMENA OD NOVATA GR^KA REGULATIVA

 Na sredbata so gr~kiot ata{e za trgovija, direktorite na gr~kite kompanii vo zemjava se obidele da objasnat deka ukinuvaweto na subvenciite }e predizvika seriozen udar vrz nivniot biznis, a i }e ja dovede vo pra{awe nivnata idnina vo zemjata i kapacitetot za novi investicii SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

r~kite investitori vo zemjava lobiraat kaj gr~kiot trgovski ata{e, Olga Meveridu i kaj ambasadorkata Aleksandra Papadopolu za Makedonija da bide izzemena od merkata na gr~kata Vlada koja se odnesuva na ukinuvawe na subvenciite za gr~kite kompanii vo zemjava. Na zaedni~kata sredba, koja pred dva dena se odr`a vo gr~kata ambasada, direktorite na najgolemite gr~ki kompanii vo Makedonija se obidele da objasnat deka ukinuvaweto na subvenciite }e predizvika seriozen udar vrz nivniot biznis vo zemjava. “Kapital” doznava deka na sredbata, koja traela nekolku ~asa, prisustvuvale direktorite na @ito Luks, na Okta, na tekstilnata kompanija Vasidora, kako i u{te nekolku pretstavnici od tekstilnite fabriki vo zemjava koi se vo sopstvenost na gr~ki investitori. Se pretpostavuva deka nivnoto rabotewe }e bide najpogodeno od novata merka.

G

“Ako se realizira prvi~nata najava, }e se soo~ime so seriozni problemi. ]e ni se blokira izvozot vo celost. Iskreno se nadevame deka ne{to }e se smeni”, izjavi neodamna Eftimos Vasilopulos, sopstvenik na konfekcijata Vasidora vo Makedonija. Dosega, spored gr~kata programa za pottiknuvawe na razvojot, dr`avata finansira{e 30% od vkupnata investicija na investitorite nadvor od Grcija. Novata merka za ukinuvawe na subvenciite Grcija ja donese pod pritisok od svetskata ekonomska organizacija OECD, koja & nalo`i na gr~kata Vlada da ja prekine sorabotkata so site gr~ki investitori vo zemji so koi nema potpi{ano bilateralen dogovor za transparentnost na dano~nite podatoci. Listata so takvi zemji e dolga, a Makedonija, koja e edinstvena zemja vo regionot, se nao|a na 40 mesto. Vo Stopanskata komora na Makedonija velat deka gr~kite kompanii vo zemjava sega se nao|aat vo prili~no konfuzna sostojba i se neinformirani za novite slu~uvawa, za {to go izdejstvuvale sostanokot vo gr~kata

 3 FAKTI ZA...

15 3,44 51

PROCENTI IZNESUVA GODI[NIOT PORAST NA DEPOZITITE VO BANKITE ZAKLU^NO SO NOEMVRI MILIJARDI EVRA IZNESUVA VKUPNIOT DEPOZITEN POTENCIJAL VO BANKITE DO NOEMVRI MINATATA GODINA PROCENT OD VKUPNITE DEPOZITI VO BANKITE SE VO STRANSKA VALUTA, DODEKA OSTANATIOT DEL SE ^UVAAT VO DENARI

ambasada vo zemjava. “Nie razgovaravme so gr~kiot ata{e vo zemjava i pobaravme da odr`ime zaedni~ka preskonferencija, kako bi ja objasnile novonastanatata situacija. Se raboti za edna obvrska na Grcija vo ramkite na OECD i Evropskata unija, a toa e da se sprovede pogolema kontrola vrz finansiite na nivnite investitori vo stranstvo. Znaete, ima dve grupi zemji vo ramkite na OECD - takanare~eni “dano~ni raevi” i nekooperativni zemji, odnosno zemji so koi Grcija nema razvieni bilateralni dogovori so koi bi razmenuvala finansiski informacii”, veli Qubica Nuri, direktor na Direkcijata za internacionalna poddr{ka pri Stopanskata komora na Makedonija. Nuri veli deka problemot e seriozen i se stravuva za idninata na gr~kite kompanii vo Makedonija i kolku tie }e imaat kapacitet za novi investicii. Taa potencira deka Makedonija e na listata na Grcija poradi toa {to tamo{nata Vlada odbiva da go potpi{e dogovorot za izbegnuvawe na dvojnoto odano~uvawe, {to ostavalo somne` za manipulacija.

TEKSTILNITE FIRMI VE]E STAVIJA KLU^ NA VRATA Nekoi gr~ki firmi vo Makedonija od poodamna bile zapoznaeni so vakvite planovi na vladiniot vrv vo Grcija. Del od niv ve}e gi zatvorile svoite pogoni, a od neodamna klu~ e staven i na edna od najgolemite gr~ki kompanii vo zemjava, Jorgo tekstil, locirana vo Kavadarci. “Mesecov, vrabotenite vo ovaa konfekcija se `alea deka sopstvenikot Jorgos si zaminal vo Grcija i ne gi isplatil. Sega gledam, gi raspu{tile rabotnicite, a fabrikata e zaklu~ena. Okolu {estotini gra|ani ostanaa na ulica”, veli na{iot izvor. Okolu 4.000 vraboteni ima vo gr~kite konfekcii vo zemjava, dodeka vkupniot broj vraboteni vo tekstilnata industrija iznesuva okolu 40.000, velat podatocite na Klasterot za tekstil na Makedonija.

 PROCENKI...  HERMAN VAN ROMPUJ pretsedatel na Sovetot na EU

EU ]E NAPRAVI SÈ [TO E POTREBNO ZA STABILNOST NA EVROZONATA

E

vropskata unija }e napravi s$ {to e potrebno da se garantira stabilnosta na evrozonata i energetskata sigurnost na ~lenkite, pora~uva pretsedatelot na Sovetot na EU,

Herman van Rompuj. “EU napravi mnogu vo borbata so finansiskata kriza i e podgotvena da napravi pove}e za da ja garantira stabilnosta na evrozonata. Osven toa, prioritet za EU ostanuva energetskata sigurnost - sozdavawe integriran evropski energetski pazar. Od toj pazar ne treba da bide isklu~ena nitu edna ~lenka”, naglasi Rompuj.

QUP^O ZIKOV ...POGLED NA DENOT...

PO^ITUVANI ^ITATELI, POVTORNO SE ^ITAME OD PONEDELNIK, 24 JANUARI 2011


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

IZMENITE NA KRIVI^NATA POSTAPKA NĂˆ FATIJA NEPODGOTVENI

OBVINITELSTVOTO NEMA NI LU\E, NI KANCELARII ZA DA GO SPROVEDE ZAKONOT! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

HABSBURG: IMATE PRAVO NA VA[ETO IME, NO POGLEDNETE JA REALNOSTA! akt e deka bilateralnite pra{awa ne treba da vlijaat vrz evrointegraciite. Vie imate pravo da go izberete imeto na va{ata dr`ava, no treba da ja poglednete i politi~kata realnost. Potrebno e da se iznajde re{enie za ova pra{awe. Ova go istakna Georg fon Habsburg, ambasador za evropski pra{awa vo Vladata na zemjata-pretsedava~ so EU, Ungarija, i pora~a deka zemjata }e bide mnogu pouspe{na ako svoite viduvawa vo odnos na sporot za imeto, no i za napredokot vo odnos na reformite potrebni za pristapuvawe kon EU, gi prika`e na pozitiven na~in. Za toa, veli, klu~no e da se lobira i da se bide prisuten vo evropskite institucii i organizacii. Osvrnuvaj}i se na prioritetite na ungarskoto pretsedavawe, toj podvle~e deka me|u niv e i poddr{kata za procesot na pro{iruvawe na Unijata. Spored nego, so priemot na Hrvatska i na drugite zemji od Zapaden Balkan }e se ovozmo`i stabilizacija na ovoj del od Evropa.

F

BOLIVISKI KOKAIN VO MAKEDONIJA! olicijata zapleni eden i pol kilogram boliviski kokain so 95-procentna ~istota i so maloproda`na cena od re~isi polovina milion evra. Pratkata bila ispratena od Santa Kruz vo Bolivija, preku Frankfurt, a trebalo da stigne do Ohrid. Vo akcijata se uapseni ~etvoricata narkodileri, makedonski dr`avjani, koi ja pre~ekale pratkata i protiv koi se podneseni krivi~ni prijavi za trgovija so droga. Spored istragata, prijavenite na po~etokot na mesecov kupile 1.465 kilogrami kokain od izvesen Viktor Hugo Salvatiera Sespedes (lice koe e navedeno kako ispra}a~ vo ispratnicata) od Santa Kruz. Na 9 ovoj mesec carinskite slu`bi vo Germanija, na me|unarodniot aerodrom vo Frankfurt detektirale po{tenska pratka so koja se transportiral filter za voda za vodna pumpa, vo ~ija{to vnatre{nost bil sokrien kokainot. Pratkata bila ispratena od Bolivija so krajna destinacija Ohrid, Makedonija.

P

ZNM GO OSUDI NAPADOT NA FOTOREPORTEROT BANSKOLIEV dru`enieto na novinari na Makedonija (ZNM) denes najostro go osudi napadot vrz fotoreporterot na vesnikot "Nova Makedonija", Igor Banskoliev, koj v~era na protestot na tutunarite pred Sobranieto be{e pogoden so kamen vo glavata dodeka gi izvr{uval profesionalnite dol`nosti. ZNM vo dene{nata pismena reakcija poso~uva deka sekoj ima neprikosnoveno pravo da protestira, me|utoa, nikoj nema pravo da gi spre~uva novinarite, fotoreporterite i snimatelite da gi sledat tie nastani, a u{te pomalku da ja naru{i nivnata bezbednost. Za da se spre~at vakvite napadi protiv mediumskite rabotnici vo idnina, ZNM bara od nadle`nite organi da gi otkrijat i da gi kaznat odgovornite {to go predizivikaa ovoj incident, vo koj nastrada fotoreporter. Od Sobranieto v~era soop{tija deka poradi frlaweto tvrdi predmeti od tutunarite kon zgradata na Parlamentot bile skr{eni 21 staklo od 14 prozorci, dve roletni, a bile napraveni i vnatre{ni o{tetuvawa vo tri kancelarii i pogolem broj o{tetuvawa na fasadata.

Z

aludni se obukite i treninzite za podgotovka na javnite obviniteli, koi }e treba da ja prezemat ulogata na istra`ni organi spored noviot Zakon za krivi~na postapka, koga elementarnite uslovi ne se ispolneti, pora~uva dr`avniot javen obvinitel, Qup~o [vrgovski. Toj veli deka toa {to treba da se prezeme e, pred s$, da se obezbedat prostorni i ~ove~ki resursi za obvinitelite da mo`at da ja primat svojata nova uloga. "Dr`avata treba da najde model i na~in na koj }e go finansira sproveduvaweto na Zakonot i toj buxet da ne vleguva vo buxetot na Javnoto obvinitelstvo. Nie izgotvivme strategija za tri godini, vo koja se vgradeni site na{i mislewa i potrebi vo pogled na finansiskite pretpostavki za implementacija na Zakonot. Toa ne se pari koi dr`avata treba da ni gi dade na nas, tuku taa da gi ovozmo`i siote preduslovi za implementacija na Zakonot", veli obvinitelot [vrgovski. Toj dodava deka osobeno mnogu }e treba da se vnimava vo

Z

 Dodeka makedonskite javni obviniteli tvrdat deka zakonskite izmeni se prerani, oti ni falat elementarni uslovi za rabota, strancite pora~uvaat da ne se sozdava revolt protiv noviot zakon, koj bil neophoden

obvinitelstvata so pro{irena nadle`nost, na koi }e padne celata obvrska za sproveduvawe na Zakonot. Obvinitelot e skepti~en deka so ova tempo i anga`irawe koe dosega e prika`ano, periodot od dve godini e dovolen za implementacija na Zakonot. "Jas predlagav tri godini za implementacija na Zakonot. Ne velam deka nema da uspeeme, no najva`no e Vladata i drugite nadle`ni institucii da sfatat kolku e va`en ovoj Zakon", dodava [vrgovski. I spored profesorot po krivi~no pravo, Gordan Kalajxiev, najte`ok del vo implementacijata na Zakonot }e bide obezbeduvaweto na materijalniot del koj bara vlo`uvawe vo Obvinitelstvoto vo kadar i prostor. "Nema nikakov progres vo zgolemuvawe na buxetot i od toj aspekt, se somnevam dali ima seriozen pristap kon primenata na ovoj Zakon ili se ostava prostor na toa deka }e se odlo`i negovata primena ili, pak, }e se primeni polovi~no i kilavo, koga }e se sfati deka Zakonot vo celost nema da funkcioni-

HRVATSKA SOVETUVA: OBVINITELITE DA SE POMIRAT SO NOVATA ULOGA! Hrvatite sovetuvaat celosna promena na razmisluvaweto najavniot obvinitel i negovo prilagoduvawe na novata istra`na uloga. Tie predupreduvaat deka voop{to ne e lesno, no obvinitelite }e mora da sfatat deka }e mora da sorabotuvaat so pravosudnata policija i sudiite. "Obvinitelstvoto i sudovite poslednite nekolku godini mnogu ja zajaknaa nivnata nezavisnost. Noviot ZKP go nudi tokmu toa - celosna nezavisnoost na pravosudnite organi", veli Damir Kos, sudija na Vrhoveniot sud od Hrvatska. ra", veli Kalajxiev. Spored profesorot, noviot zakon za javno obvinitelstvo, koj e vo podgotovka, mo`e da bide vo sudr so noviot ZKP, bidej} i na nego ne rabotat istite rabotni grupi. Mora da se vnimava site zakoni da bidat vo soglasnoost so ZKP, bidej}i, vo sprotivno, celiot koncept mo`e da propadne, pora~uva Kalajxiev. Od druga strana pak, Akademijata za sudii i javni obviniteli postojano organizira treninzi i obuki so hrvatski eksperti, sudii i javni obviniteli, poradi sli~nosta na modelot na zakonot koj se primenuva i

QUP^O [VRGOVSKI Zaludni se obukite i treninzite za podgotovka na javnite obviniteli, koga nemame prostorni i ~ove~ki resursi

vo ovaa zemja. "Zavr{eni se obukite na predava~ite, izgotveni se rabotnite materijali i }e se prodol`i so intenzivni obuki na obvinitelite. Dosega se napraveni nekolku podgotvitelni obuki", veli direktorot na Akademijata, Aneta Arnaudovska. Ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, tvrdi deka s$ e podgotveno za noviot ZKP. "Edukacijata e vo tek, a dokaz deka imame pari e faktot {to ovoj Zakon e poddr`an od IPA-proektot 2009 so 1,5 milioni evra, od koi 400.000 evra se nameneti za nabavka na tehni~ka oprema za snimawe na raspravite vo sudnicite", veli Manevski. Zakonot za krivi~na postapka be{e izglasan vo sredinata na noemvri minatata godina i ima odlo`ena primena od dve godini.

SELAMI PODNESE ^ETIRI KRIVI^NI PRIJAVI

DR@AVNI FUNKCIONERI SO GODINI PRONEVERUVALE PARI! GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ntikorupciskata komisija podnese ~etiri inicijativi za krivi~no gonewe na ~etiri funkcioneri. Profesor d-r Vesna Mirakovska, dekan na Tehni~kiot fakultet vo Bitola; Bo{ko Nelkovski, porane{en direktor na Nacionalnata agencija za Evropski obrazovni programi i mobilnost; Bratislav Miti}, Marjan Krstevski i Idriz Seka, site porane{ni direktori na javnoto pretprijatie Makedonija Pat, ja iskoristile svojata slu`bena dol`nost i se tovarat za nenamensko i nezakonsko koristewe na dr`avni pari. Dekanot na Tehni~kiot fakultet, Mirakovska, vo 2007 godina ovozmo`ila pri-

A

hodite ostvareni od davawe pod zakup na dr`avni objekti da ne se upla}aat vo buxetot, potoa naplata na nadomestoci sprotivno na utvrdeniot cenovnik, odobrila pe~atewe na indeksi, studentski legitimacii, prijavi za ispit, obrasci i gi prodavala istite sprotivno na zakonskite propisi. Mirakovska dozvolila prihodite od poslediplomskite studii da se raspredeluvaat isklu~ivo kako honorari, bez da zadr`i del od sredstvata za fakultetot, iako tro{ocite za organizirawe na studiite pa|aat na tovar na fakultetot. Poradi vakvoto odnesuvawe na Mirakovska, Antikorupciskata komisija, osven inicijativa za krivi~no gonewe, podnese i barawe za nejzino razre{uvawe. Komisijata podnese kriv-

i~na prijava i protiv porane{niot direktor na Nacionalnata agencija za evropski obrazovni programi, Bo{ko Nelkovski. Toj izbiral pravni i fizi~ki lica bliski do nego i do rakovodstvoto na Agencijata, odobruval grantovi od 5.000 do 8.000 evra, od koi mu gi ispla}ale 80% od sumite na bliski rodnini i prijateli, a bez potrebnata dokumentacija. Krivi~ni prijavi dobija i porane{nite direktori na javnoto pretprijatie Makedonija pat. Bratislav Miti}, Marjan Krstevski i Idriz Ceka, od 2002-2009 godina storile krivi~no delo zloupotreba na slu`bena dolnost, pri {to raspredeluvale sredstva od pretprijatijato za li~ni potrebi. Hasip Jusufi, direktor na pretprijatieto Komunalec vo

Gostivar, pak, bez sproveduvawe javni tenderi napravil nabavka na stoki i uslugi od 14.486.000 denari i si obezbedil finansiska korist od 250.000 denari. Selami upati i javna opomena do nekolku funkcioneri koi se nao|aat vo sostojba na sudir na interesi. Direktorot na Makedonija pat, Goran Stojkovi}, s$ u{te e ~len na Sovetot na op{ina Kumanovo, a @aklina Maxunska izvr{uva funkcija na direktor na detska gradinka vo Kriva Palanka, dodeka istovremeno e i ~len na op{tinskiot sovet na Palanka. Za sudir na interesi obvinet e i Adem Karaga, koj ne se otka`uva od istovremeno vr{ewe na funkciite ~len na Sovetot na op{tina Ki~evo i direktor na nacionalnata ustanova Albanski teatar-Skopje.


KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

Politika / Pari / Dr`ava

TRETINA OD PODDR@UVA^ITE NA PARTIITE NE SI GI SAKAAT LIDERITE

7

 PREGLED VESTI I GRUEVSKI ^EKA ATINA DA POPU[TI!

GRUEVSKI I CRVENKOVSKI O PA\AAT VO SOPSTVENITE REDOVI!  Dali najniskiot rejting na vladeja~kata VMRO–DPMNE i na premierot Nikola Gruevski dosega signalizira tektonski pomestuvawa na politi~kata scena? SDSM i nejziniot lider, Branko Crvenkovki, od druga strana, pak, imaat porast na doverbata kaj gra|anite, no dali tradicionalnata opredelenost na izbira~ite vo Makedonija da glasaat protiv, a ne za opredelna politi~ka opcija }e bide i presudna na izborite koi }e sleduvaat (vonredni ili ne) KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

adot na rejtingot na vladeja~kata VMRO –DPMNE za 3%, spored najnovata anketa na IRI, za analiti~arite e normalen i ne mo`e da se sfati kako drasti~en, no toa {to e zna~ajno e deka tuka se raboti za eden sistematski pad, za pove}e od 10 procentni poeni, od pred lokalnite i pretsedatelskite izbori vo 2009 godina do denes. Od fantasti~nite 38% doverba, VMRO-DPMNE padna na neceli 27%. Toa {to e u{te posimptomati~no e deka rejtingot na liderot Nikola Gruevski poslednava godina i pol ne samo {to padna mnogu pod toj na partijata, tuku i se dobli`i na samo 7% razlika do toj na glavniot oponent, pretsedatelot na SDSM, Branko Crvenkovski. Ova, vo sekoj slu~aj, e vredno za analiza, smetaat politikolozite so koi razgovara{e “Kapital”. Ako pred edna godina soodnosot me|u partiskite rejtinzi na VMRO–DPMNE i na SDSM bil dva i pol nasprema eden, sega toj iznesuva eden i pol nasprema eden. Ili vo brojki, 30% od ispitanicite vo dekemvri lani bi glasale za VMRO–DPMNE, a 12% za SDSM. Sega, VMRO–DPMNE bi dobila 27%, a SDSM 16% ili vo prateni~ki mesta – partijata na premierot Nikola Gruevski bi izgubila 10 pratenici, pa bi imala 63, a SDSM bi imal 39 namesto dosega{nite 27. Za prvpat, spored istra`uvawata, pove}e od polovina od gra|anite ili 53% od ispitanicite se protivat Nikola Gruevski povtorno da bide izbran za premier. Pred vonrednite izbori vo 2008 godina Gruevski ne go sakaa samo 13% od izbira~ite, a fantasti~ni 66% smetaa deka toj treba da bide makedonski premier. Kaj Albancite, Ahmeti e vo ubedlivo vodstvo pred Ta~i, {to se tolkuva kako rezultat na relativno uspe{noto sprotistavuvawe na DUI na skandalot so kodo{kite dosieja. Liderot na DUI u`iva poddr{ka kaj 8%, a Menduh Ta~i kaj samo 2%. Negativniot trend na vlasta se poka`uva i vo podatokot deka od septemvri do dekemvri za celi 5% porasnal brojot na gra|anite koi smetaat deka Makedonija se dvi`i vo pogre{na nasoka, a gra|anite ne veruvaat nitu deka Gruevski i VMRO-DPMNE imaat plan kako da ja izvadat Makedonija

P

od ekonomskata kriza, vo uslovi koga nevrabotenosta i ponatamu ostanuva najgolem problem. Site tie podatoci poznava~ite gi tolkuvaat kako pokazatel na toa deka vo Makedonija se povtoruva starata praktika – rejtingot na opozicijata se kreva, ne poradi aktivnosta i bogatstvoto so idei za nadminuvawe na problemite, tuku samo poradi gubeweto na doverbata vo Vladata. Od druga strana, toa {to e zabele`itelno e deka premierot ima re~isi 10% pomal rejting od toj na partijata, (rejtingot na Crvenkovski e za 7% pomal od toj na SDSM), {to zna~i deka golem broj od ~lenstvoto ili od tie koi se glasa~i na taa opcija ne smetaat deka toj lider zaslu`uva da ja vodi partijata. Ako se pravat, pak, sporedbi, za razlika od evropskite dr`avi ili SAD, kade {to liderite smetaat deka ako rejtingot im padne na pomalku od 50% toa e znak deka go gubat tloto pod nozete, kaj nas so godini vladeat lu|e so edvaj 30% poddr{ka, a brojot na neopredeleni sekojdnevno se zgolemuva. Pa, ottuka se otvora pra{aweto - kakov e kredibilitetot na na{ite lideri, za koi i tretina od poddr`uva~ite na nivnite partii ne mislat deka zaslu`uvaat da bidat na taa funkcija. NI VMRO–DPMNE, NI SDSM NE VERUVAAT VO ANKETATA! Dvete najgolemi partii vo makedonskiot blok velat deka ne gi zagri`uvaat podatocite od anketata. Premierot Gruevski e zadovolen od toa {to e postojano me|u gra|anite, gradej}i so niv odnos na bliskost i smetaj}i na nivnata poddr{ka vo reformite. Padot na rejtingot na partijata ne go zagri`uva, a u{te pomalku negoviot li~en. “Normalno e liderot da bide toj {to prv }e gi trpi udarite od gra|anite. Liderot e toj {to ja vodi partijata, pa toj ne samo {to gi ponesuva pobedite i naklonetosta, toj e prviot koj se nao|a na udar koga ima problemi. Niedna partija ne mo`e da ima konstanten rejting so godini po red. Sepak, na{ata poddr{ka kaj gra|anite e nesporno najgolema.” Za SDSM, pak, iako anketata go poka`uva i potvrduva seriozniot nadolen trend vo poddr{kata za VMRO–DPMNE, taa ne mo`e dokraj da bide verodostojna, oti u{te vo nea stoi deka SDSM bi izgubila na slednite izbori. SDSM tvrdi deka ne e taka. “Vo dene{na Makedonija, koga

d samiot po~etok posakuvam da se iznajde kompromis koj za nas, odnosno za na{ite gra|ani, bi bil prifatliv i bi pominal na referendum. Se razbira, sosema e jasno deka treba da e prifatliv i za Grcija. Se nadevam deka ovaa godina kaj drugata strana }e ima pove}e realna volja da se re{i ova pra{awe, koe pokraj toa {to }e n$ deblokira, }e gi otvori i portite za mnogu po{iroka sorabotka me|u dvete zemji. Ova go izjavi premierot Nikola Gruevski vo {estiot del od megaintervjuto za MIA. Spored Gruevski, edinstveniot napredok vo pregovorite zavisi od drugata strana. "Toga{ koga }e preovlada ~ove~kata dimenzija, namesto nacionalisti~kata, ne{tata }e trgnat. Ako takva retorika po~ne da provejuva vo Grcija, toga{ {ansite za kompromis drasti~no }e porasnat. S$ dodeka se vodi edna politika za doma, druga pred Evropa, nema da ima napredok. Duri i jas li~no vo eden period po~nav da veruvam deka kone~no imaat odluka da se re{i problemot. Za `al, po izjavite na ministerot za nadvore{ni raboti, Drucas, od septemvri 2010 godina, so koi u{te edna{ gi povtori najradikalnite pozicii na negovata zemja, takvata moja nade` splasna. Tie izjavi negoviot premier nikoga{ ne gi demantira{e”, veli Gruevski. Toj istaknuva deka ne e optimist vo odnos na zaka`anata sredba na 9 fevruari vo Wujork. Vo odnos na obvinuvawata deka odlo`uva i ne saka da go re{i sporot za imeto, Gruevski veli: "Me obvinuvaat tie koi dodeka bile na vlast ne go re{ile pra{aweto so Grcija. Crvenkovski gi menuva stavovite za imeto na sekoi {est meseci".

GRCIJA NE OTSTAPUVA OD CRVENITE LINII riemot na Makedonija vo NATO e nevozmo`en bez prethodno zatvorawe na pra{aweto za imeto, a za Atina re{enie za sporot e ime so geografska odrednica za sevkupna upotreba, izjavi gr~kiot minister za nadvore{ni raboti, Dimitris Drucas. "Takviot stav ne treba pogre{no da se tolkuva kako nedostig na `elba vo Atina za integracija na PJRM vo NATO", re~e Drucas na sostanok so {efovite na preskancelariite na gr~kite ambasadi i turisti~ki organizacii vo stranstvo. Drucas povtori deka Grcija ima konstruktiven stav za toa pra{awe i zatoa go povikuva rakovodstvoto vo Skopje da poka`e pogolema konstruktivnost.

P

pove}e od 60% od gra|anite velat deka nema sloboda na govor, ne mo`e da bide dokraj relevantna niedna anketa i da se o~ekuva deka taa }e go izrazi vistinskoto mislewe na gra|anite. Nie sme ubedeni vo pobeda, i toa vo silna pobeda, i utre da se slu~at izbori”, veli potpretsedatelot na SDSM, Gordan Georgiev. SIROMA[TIJATA GO IZEDE GRUEVSKI!? Analiti~arite Vladimir Mi{ev i Rizvan Sulejmani ocenuvaat deka na padot na doverbata vo vladeja~kata partija, od 32% na 27%, vlijaelo nere{avaweto na gorlivite problemi, kako {to se siroma{tijata, nevrabotenosta, zastojot vo evrointegraciite i pra{aweto so imeto. Sepak, Mi{ev naglasuva deka nitu edna politi~ka partija dosega ne uspeala vo tekot na 4-godi{noto vladeewe da ima 20% doverba. Rezultatite od anketite, analiti~arite gi objasnuvaat i so nedostig od alternativni re{enija od strana na opozicijata. Spored Mi{ev i Sulejmani, ne smee da se zanemari golemiot broj neodredeni glasa~i, bidej}i toa e signal deka apatijata na glasa~ite }e prodol`i da se zgolemuva dokolku partiite ne ponudat soodvetna politi~ka alternativa. Kako i da e, i dvajcata velat deka s$ dodeka gra|anite ne se po~uvstvuvaat ekonomski sigurni, tie s$ pove}e }e bidat nezadovolni so aktuelnata vlast, a so toa i prakti~no vturnati kaj opozicijata.


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

I PROFESORITE OD PRIVATNITE FAKULTETI BARAAT PARI

TODOROV DA GO ODVRZE ]ESETO ZA ISTRA@UVA^KI PROEKTI! POLITIKATA IM GO IZEDE LEBOT NA TUTUNARITE roblemite so otkupot na tutunot ostanuvaat, zatoa {to protestite na tutunarite i raspravata vo Sobranieto se pretvorija vo `estoka politi~ka vojna. Nitu pratenicite, nitu zemjodelcite ne go otvorija su{tinskiot problem, a toa e proizvodstvoto na tutun nadvor od Zakonot za tutun. Toa, pak, zna~i deka vi{okot tutun godinava najverojatno }e ostane neotkupen, a zemjodelcite }e baraat subvencii od dr`avata i za ovie koli~ini. Spored podatocite od Ministerstvoto za zemjodelstvo, vo 2010 godina se proizvedeni 25.000 toni tutun, a vo 2009 godina okolu 23.000 toni, {to zna~i deka poradi subvenciite i dobrata otkupna cena lani se proizvedeni 2.000 toni tutun pove}e. No, za ova nikoj ne diskutira. SDSM i VMRO-DPMNE gi iskoristija tutunarite za sobirawe sitni politi~ki poeni i za `estoka me|upartiska kavga. Spored pratenikot na VMRO-DPMNE, Vlatko \or~ev, najva`no e {to od 2006 godina dosega Vladata dala subvencii za zemjodelcite vo iznos od 365 milioni evra, a vladata na SDSM 20 milioni evra. Spored opozicijata, pak, Vladata, namesto da pravi apsurdni sporedbi, treba podetalno da go razgleda problemot. “Ako Vladata zadovolstvoto na tutunarite vo 2009 godina mo`e{e da si go pripi{e kako svoja zasluga, sega neka ja prifati odgovornosta za problemite na tutunarite”, pora~a Goran Sugarovski od SDSM. Na tutunoproizvoditelite ne im be{e dozvoleno da prisustvuvaat na sobraniskata sednica. Kire Nedelkovski od {trajkuva~kiot odbor izjavi deka pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanoski, edna{ ne im odgovoril na baraweto da imaat svoj pretstavnik na sednicata. Toj e deciden deka tutunarite nema da otstapat od barawata za izmena na Zakonot vo delot na klasifikacijata na tutunot vo tri grupi i za prose~na cena od 192 denari. Veqanoski, pak, veli deka dobil pismo vo koe nemalo nitu ime, nitu prezime i zatoa ne znael kogo da povika. Tutunarite priznavaat deka ovaa godina posadile pove}e tutun otkolku {to dogovorile so otkupnite pretprijatija. “Ovaa godina proizvedov tri toni tutun. Dva dogovoriv da gi prodadam na otkupnite firmi, a eden ton mi ostanuva, bidej}i za nego nemam dogovor”, veli Spase Bo`inovski, tutunoproizvoditel od Bitola. Nikoj ne go otvori ni pra{aweto za problemot so kategorizacijata na tutunot spored kvalitet, kade {to i dr`avnite inspektori utvrdija deka otkupuva~ite ne go po~ituvaat Zakonot i kvalitetniot tutun go ocenuvaat so niski klasi za poniska cena.

P

 Profesorite na privatnite fakulteti baraat pove}e proekti finansirani od dr`avata, za po nivnata realizacija da mo`at da objavuvaat statii vo me|unarodni nau~ni spisanija. Dr`avata ve}e dve godini ne finansira nau~ni proekti VIKTORIJA MILANOVSKA mlanovska@kapital.com.mk

ove}e pari od dr`avata za razvoj na naukata i za nau~ni proekti baraat i profesorite od privatnite fakulteti i univerziteti, otkako ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov, najavi izmeni vo Zakonot za visoko obrazovanie. Spored niv, novite kriteriumi za steknuvawe stepen doktor na nauki, redoven i vonreden profesor se prerigorozni, no i degradira~ki za akademskata fela. Za da se postigne visokiot plafon za objaveni nau~no-istra`uva~ki trudovi, koj se bara za napredok vo akademskata kariera, velat, ministerot mora prvo da go odvrze }eseto. "Nau~no-istra`uva~kite proekti pretstavuvaat javen interes. Za niv dr`avata treba da odvojuva sredstva, a kaj nas sega re~isi voop{to ne se predvideni buxetski sredstva za ovaa cel. Ako kolegite od dr`avnite fakulteti se nezadovolni, nie sme dvojno nezadovolni. Od platite si izdvojuvame sredstva za da mo`eme da dojdeme do rezultatite od istra`uvawata, koi treba da bidat objaveni vo me|unarodni spisanija", veli Mersel Biqaqi, profesor na FON, potenciraj}i deka i ostanatite zakonski izmeni se neprifatlivi, zatoa {to vo golem del ja naru{uvaat avtonomijata na univerzitetite. Profesorot Marijan Petreski od Amerikan kolex, koj lani MANU go proglasi za najdobar mlad istra`uva~, veli deka gi poddr`uva izmenite, no

P

MERSEL BIQAQI PROFESOR NA UNIVERZITETOT FON

potencira deka e neophodna pogolema finansiska poddr{ka od strana na dr`avata. "Definitivno, potrebno e dr`avata da izdvoi pove} e pari za razvoj na naukata, zatoa {to eden istra`uva~ki proces, realno, e mnogu skap. Ne e tolku golem problem objavuvaweto, kako {to e procesot da se dojde do rezultati. Iako gi poddr`uvam najavenite reformi, smetam deka barem na po~etokot treba da bidat malku porelaksirani. Na primer, prvo da se stavi akcent na posetata na konferencii, seminari i sli~no, kako eden vid stimulacija za istra`uva~ite. Li~no mene, finansiski najmnogu mi pomagale mentorite na doktorskite studii", veli Petreski, koj, sepak, dodava i deka ne treba da se ~eka samo na dr`avni pari, tuku i da se aplicira na otvoreni me|unarodni proekti. Profesorite od privatnite fakulteti, koi ne sakaa javno da komentiraat, velat deka so poslednite izmeni koi gi turka resorniot minister na najneeti~ki na~in se kr{at akademskite prava i slobodi. "Situacijava e tragikomi~na.

Gospodinot minister kako da ne znae deka prirodnite i tehni~kite fakulteti vo zemjava, bukvalno, nemaat hemikalii za profesorite da sprovedat ve`bi so studentite, a kamoli oprema, laboratorii i materijali za istra`uva~ki proekti. Ova ne se nikakvi reformi vo obrazovanieto, tuku politi~ko pre`ivuvawe na eden politi~ar", veli profesor od privatnite fakulteti, koj insistira{e da ostane anonimen. Ministerot Nikola Todorov vo nekolku navrati ka`a deka nema da otstapi od najavenite izmeni, i pokraj negoduvawata od profesorite, ~ii stavovi, veli, se alibi za da se zatskrijat zad izmislenite problemi. "Profesorite ne mo`at da kritikuvaat vo delot na nau~noistra`uva~kite trudovi, zatoa {to im e sram. Ako ka`at deka tri ili ~etiri trudovi se mnogu, }e im se smeat site okolni dr`avi, osven Kosovo i Albanija. I za da ne go ka`at toa, velat, naru{ena ni e avtonomijata, ova se katastrofalni merki i sli~no. Prvoto alibi im be{e deka se potreb-

Nau~noistra`uva~kite proekti pretstavuvaat javen interes i za niv pari treba da odvojuva dr`avata. No, re~isi nikakvi buxetski sredstva ne se predvideni za ovaa cel. Ako kolegite od dr`avnite fakulteti se nezadovolni, nie sme dvojno nezadovolni. ni pari za da se objavat trudovite. Koga doka`avme deka toa ne e taka, baraat pari za istra`uvawata", re~e toj, potenciraj}i deka dr`avata, sepak, }e im izleze vo presret na istra`uva~ite so novi laboratorii, so nabavka na kompjuter za presmetuvawe so visoki performansi, koj ~ini eden milion evra, a najavi i internet-portal www.nauka. mk za celata nau~na baza vo zemjata. Od Ministerstvoto za obrazovanie velat deka Zakonot e ist za site i novite odredbi i kriteriumi }e va`at ednakvo i za privatnite i za dr`avnite univerziteti.


KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

DVE GODINI DOCNI IZGRADBATA NA TRETATA ELEKTRANA NA REKATA TRESKA

HIDROCENTRALATA SVETA PETKA ]E VLEZE VO POGON LETOVO?!

 Hidrocentralata Sveta Petka, koja docni re~isi dve godini, treba da proizveduva 65 gigavati struja, a e del od hidrosistemot na rekata Treska KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

o re~isi dvegodi{no docnewe, Elektrani na Makedonija najavuva deka hidrocentralata Sveta Petka (Matka 2) treba da po~ne da proizveduva elektri~na energija letovo. Spored direktorot na dr`avnite elektrani, Vlatko ^ingoski, proektot se realiziral so zadovolitelna dinamika. Lo{iot teren i nedovolnoto iskustvo na izveduva~ot, slovene~kata kompanija Riko, bile glavnite pre~ki poradi koi proektot docnel. Sega bila vo tek izgradbata na teloto na branata, a treba da po~ne i montirawe na zafatnite cevkovodi niz teloto na branata. “Sveta Petka mnogu dobro napreduva. Imavme eden mnogu te`ok period, vo koj postoeja i objektivni i subjektivni pri~ini. Se raboti za isklu~itelno te`ok i opasen objekt i za mnogu te`ok teren. Terenot kade {to se gradi elektranata mo`e da se sporedi so toj kade {to treba da se gradi elektranata ^ebren. Odevme mnogu bavno i sigurno za da ne se slu~i da imame pogolemi {teti”, objasnuva ^ingoski. ZO[TO HEC SVETA PETKA DOCNI DVE GODINI? Spored ^ingoski, izgradbata na ovaa hidrocentrala docni i poradi subjektivni pri~ini kaj investitorot Riko. “Znaete deka izveduva~ot

P

9

 PREGLED VESTI MAKSTIL GODINAVA PLANIRA PRIHODI OD 97,7MILIONI EVRA ajgolemiot proizvoditel na ~elik vo zemjava, Makstil, prihodite za ovaa godina gi proektira na 97,7 milioni evra, preku proizvodstvo na slabovi od 340.000 toni i debel lim od vkupno 320.000 toni. Za da go realizira predvidenoto, na Makstil }e mu trebaat 400.000 toni staro `elezo i 365.714 toni slab. Od kompanijata objasnuvaat deka vo proizvodstvoto }e go iskoristat staroto `elezo od Duferko, od okolu 260.000 toni, a ostatokot planiraat da go obezbedat od sopstveni izvori, del od Makedonija, od Kosovo, a delumno i od otpadocite koi im ostanuvaat od proizvodstvoto. Spored proekciite na kompanijata, tro{ocite za godinava najverojatno }e iznesuvaat 97,7 milioni evra, od koi 53,1 milioni evra ili 54,4% se za surovini i materijali. Makstil za energensi godinava planira da izdvoi okolu 23 milioni evra, za odr`uvawe 6,5 milioni evra, a za plati na vrabotenite 5,3 milioni evra. Za ostanatite tro{oci kompanijata planira da potro{i re~isi 5 milioni evra.

N

HOTELI METROPOL ]E GI ZGOLEMI PRIHODITE ZA 20%  HEC Sveta Petka e elektranata koja nedostiga za optimalno iskoristuvawe na hidropotencijalot na rekata Treska. nikoga{ ne napravil brana. Ne navleguvam vo toa kako e izbran. Nie taa kompanija ja nasledivme. Kaj Riko se rabote{e za neiskustvo za rabota so vakov proekt. Grade`nite firmi, pak, nasred rabota im pobaraa povisoki ceni. I site tie raboti dovedoa do docnewe na proektot. Na krajot, najgolem problem be{e kvalitetot na rabotite. Nie vo nitu eden moment ne mo`evme, nitu sakavme da otstapime od predvideniot kvalitet. Stanuva zbor za objekt koj e direktno nad Skopje i toa ne e za zanemaruvawe. Nema da dozvolime nekvalitetot da bide kompenzacija za brzinata”, objasnuva ^ingoski. Energetskite eksperti vo zemjava neodamna alarmiraa deka hidrocentralata Sveta Petka, koja se gradi kaj Matka, docni poradi toa {to se ru{ela ve}e izgradenata brana. ^ingoski priznava deka sru{ile del od izgradenoto, pravdaj}i se so nekvalitetnata izgradba na del od objektot. Od slovene~ki Riko, pak, doc-

neweto go pravdaat so drugi argumenti. Za “Kapital” velat deka problemite vo tekot na izgradbata bile rezultat na necelosnata i neprecizna tenderska dokumentzacija za izgradba na hidrocentralata. “Po te{kotiite so izgradbata na hidrocentralata Sveta Petka, koi se rezultat na izmeni i dopolnuvawa na proektot, promena na zakonite za gradbata, dopolnitelnite podgotovki na terenot, te{kata i slo`ena geologija, koja ne be{e sodr`ana vo tenderskata dokumentacija, sega mo`am da ka`am deka proektot se razviva spored o~ekuvawata. Zaedno so proektantite i podizveduva~ite, Riko prezede niza aktivniosti za re{avawe na tekovnite problemi za da ja zabrzame izgradbata. Go zgolemivme i timot, koj raboti vo tri smeni”, veli Polona Lov{in, portparol na Riko. LETOVO TREBA DA SE PU[TAT TURBINITE I Vladata i ELEM, kako i izveduva~ot od Slovenija, se optimisti deka, Sveta Petka

POLONA LOV[IN PORTPAROL NA RIKO, SLOVENIJA

Po te{kotiite so izgradbata na hidrocentralata Sveta Petka, koi bea rezultat na izmenite i dopolnuvawata na proektot, promenata na zakonodavstvoto za gradba, dopolninitelnite podgotovki na terenot, te{kata i slo`ena geologija, koja ne be{e sodr`ana vo tenderskata dokumentacija, sega mo`am da ka`am deka proektot se razviva spored o~ekuvawata. }e po~ne da proizveduva struja za polovina godina. “O~ekuvam godinava HEC Sveta Petka da bide stavena vo upotreba. Pre~kite se otstraneti i. Sega se montira branata", izjavi vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski. Spored proekciite na ELEM, elektranata treba{e da bide gotova u{te vo 2009 godina. Investicijata e vredna okolu 65 milioni evra.

oteli Metropol vo biznis-planot za ovaa godina predviduva rast na prihodite za 20%, sporedeno so 2010 godina. Vo biznis-planot, objaven od strana na Makedonska berza, kompanijata gi pravi procenkite za ovaa godina vrz osnova na dosega{nite dogovori za prestoj na stranski gosti od Holandija, Finska i Izrael. Od Hoteli Metropol o~ekuvaat deka godinava }e gi zgolemat prihodite i od kongresniot turizam. Pokraj o~ekuvaniot rast na prihodite, od kompanijata velat deka za ovaa godina }e im se zgolemat rashodite, no samo za 10%, {to e rezultat na zalo`bata na kompanijata da gi namali re`iskite tro{oci. Od Hoteli Metropol najavuvaat deka godinava }e go namalat brojot na vraboteni, so {to na kompanijata }e & se namalat tro{ocite za vrabotenite. Vo 2011 godina kompanijata planira da ja doopremi kongresnata sala i spa-centarot, so {to }e ja zbogati ponudata za turistite.

H

]E SE SOVETUVAAT MAKEDONCITE KOI IMAT PRAVO NA GERMANSKI PENZII ermanskoto penzisko osiguruvawe }e gi sovetuva Makedoncite koi dosega rabotele vo Germanija i koi ostvarile pravo na penzija. Na 8 i 9 fevruari vo informativniot centar na grad Skopje, od 9 do 18 ~asot }e im se davaat soveti za penziite vo Skopje vrz osnova na Germansko-makedonskiot dogovor za socijalno osiguruvawe. Za ova sovetuvawe od Germanija }e dojdat dve sovetni~ki od Germanskoto penzisko osiguruvawe, a }e bidat prisutni i eksperti od Makedonskoto penzisko osiguruvawe, kako i preveduva~i na makedonski jazik. Organizatorot prepora~uva, vo interes na vremeto, zainteresiranite da prijavat termin koga sakaat da se sovetuvaat na telefonot 15215.

G


Kompanii / Pazari / Finansii

10 MBI 10

2.750

MBID

117,20

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

OMB

2.572 2.700

117,00

2.650

116,80

2.600

116,60

2.550

116,40

2.522 2.472 2.422 2.372 2.322

2.500

12/01/11

13/01/11

14/01/11

15/01/11

16/01/11

17/01/11

18/01/11

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

12/01/11

116,20 13/01/11

14/01/11

15/01/11

16/01/11

17/01/11

18/01/11

12/01/11

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

13/01/11

14/01/11

15/01/11

16/01/11

17/01/11

18/01/11

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

VLATKO ^INGOSKI, GENERALEN DIREKTOR NA AD ELEM

BEZ INVESTICII VO ENERGETIKATA NI SE ZAKANUVA KOLAPS! Dokolku prodol`ime da ne izdvojuvame sredstva za investicii }e dojdeme vo kriti~na sostojba vo koja ili }e treba 50% od strujata da ja uvezuvame po enormno visoki ceni ili }e ni kolabira celiot energetski sistem kapaciteti ne mo`e da se zamisli podolgoro~en ekonomski razvoj. Problemot e {to vo energetikata rabotite ne odat tolku brzo. Koga se zboruva za investicija vo energetikata, stanuva zbor za milionski sumi i za dolgi rokovi za realizacija”, veli ^ingoski, koj potencira deka sega{niot Upraven odbor na ELEM si postavil prioritet sekoja godina da se investiraat 40 milioni evra, a vo izminatite tri godini bile investirani 120 milioni evra vo energetskiot sistem. Pra{an dali cenata na strujata e realna ili ne, ^ingovski veli deka toa e mnogu te{ko da se ka`e. “Strujata e kako i koj bilo drug proizvod. Ako imate pogolema potro{uva~ka, cenite na strujata }e porasnat. Sosema drugo pra{awe e naselenieto, odnosno doma}instvata. Na{ata cel e za gra|anite da obezbedime i ispora~ame energija po najprifatlivi ekonomski uslovi”. [to se odnesuva, pak, na industrijata vo Makedonija, koja, za razlika od site ostanati evropski zemji, pla}a poskapa struja od naselenieto, ^ingovski objasnuva deka toa e taka zaradi toa {to Makedonija po Ustavot e socijalna zemja koja se gri`i za socijalnite sostojbi na gra|anite, no i zaradi lo{iot tarifnik od porane{na Jugoslavija, koj datira u{te od 1977 godina, koga se smetalo deka gra|anite mora da pla}aat najniska cena na strujata.

BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

vaa Vlada zazema stav deka ne mo`e pove}e da se prodol`i so eden nesakan deceniski trend, a toa, za `al, be{e da ne se odvojuvaat sredstva za investicii vo novi energetski objekti. Dokolku prodol`ime taka, nie }e koristime evtina struja u{te kratok period i gra|anite dotoga{ }e bidat sre}ni i zadovolni. No, po taa faza }e imame kriti~na sostojba vo koja ili }e treba 50% od strujata koja ja koristime da uvezuvame po enormno visoki ceni ili }e ni kolabira celiot energetski sistem. Toa nema da mo`eme da go popravime ni za 20 godini, bidej}i za eden najednostaven energetski objekt potrebni se minimum ~etiri godini za da se izgradi. Zatoa, cenite na energijata mora da bidat realni, za da mo`at da ovozmo`at silen i kontinuiran investiciski ciklus, - veli @ivko ^ingoski vo intervju za izdanijata na Kapital Media Grup, koe vo celost }e bide objaveno vo najnoviot broj na magazinot "Kapital". Spored ^ingoski, energijata e klu~na za ekonomskiot razvoj na zemjata. “Bez sigurni, dolgoro~ni i stabilni izvori na energija i proizvodstveni

O

MBI-10 PORASNA ZA 6%, PROMETOT ZA [EST PATI rguvaweto na Makedonskata berza vo vtornikot potseti na vremeto od berzanskiot bum vo tekot na 2007 godina. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 ostvari rast od 5,96%, zgolemuvaj}i ja svojata vrednost od 145,51 indeksni poeni na duri 2.585,19 indeksni poeni. Rastot na MBI-10 go slede{e i indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID, koj ja zgolemi vrednosta za 3,42%, na 2.732,34 indeksni poeni. Edinstveno indeksot na obvrznici OMB padna za 0,12% i sega e na nivo na 116,91 indeksni poeni. Vkupniot berzanski promet zabele`a silen rast, {est pati pogolem sporedeno so prometot od ponedelnikot. Vo ramkite na trguvaweto, prometot dostigna vrednost od 73,4 milioni denari, odnosno pove}e od eden milion evra. Vo strukturata na prometot, so 76% ili so 56 milioni denari dominiraa obvrznicite. So promet od 53,7 milioni denari, najtrguvana be{e ~etvrtata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Akciite i ovojpat bea atrak-

T

“No, ovoj tarifen sistem postepeno treba da se menuva. Mislam deka ve}e se po~nati promeni i tokmu so toj nov tarifen sistem postepeno tovarot treba poramnomerno da se raspredeluva me|u kompaniite i gra|anite. Industrijata treba da ima prifatliva cena. Ne velam deka taa treba da bide ni povisoka, ni poniska, no treba da bide prifatliva cena, za da mo`at kompaniite da imaat pomali tro{oci, da se razvivaat i da imaat pogolem broj vrabotuvawa i na toj na~in direktno da ja zgolemuvaat ekonomskata mo} na gra|anite, za da bidat

istite vo mo`nost da pla}aat poskapa struja”, objasnuva ^ingoski. [to se odnesuva do proektot ^ebren i Gali{te, ^ingoski smeta deka toa e eden od najzna~ajnite proekti za Makedonija. ^ingoski veli deka ne znae zo{to pa|aat tenderite za ^ebren i Gali{te, no e ubeden deka ne treba da se menuvaat tenderskite uslovi. “Proektot i tenderot ne se lo{i. Lo{i se vremiwata za realizacija. Jas o~ekuvam deka ako sega se objavi u{te edna{ tenderot deka, }e ima pogolema zainteresiranost”, smeta ^ingovski.

tivni za investitorite. Najgolem promet, re~isi identi~en, ostvarija akciite na Komercijalna banka i na Toplifikacija. I dvete kompanii trguvaweto go zavr{ija so promet od 4,6 milioni denari. Komercijalna banka istrguva 1.346 akcii, a Toplifikacija 1.237 akcii. Akcijata na Alkaloid, pak, vo vtornikot ostvari vkupen promet od 2,5 milioni denari i istrguvani 584 akcii po prose~na cena od 4.371,8 denari. Od redovniot pazar, za investitorite najinteresna be{e akcijata na Makedonski Telekom. Se kupija i prodadoa vkupno 2.211 akcii, vo vrednost od 1,2 milioni denari. Od 32 hartii od vrednost, kolku {to bea istrguvani zav~era, rast na cenata ima{e kaj duri 27. Najgolem rast od 14% ima{e akcijata na Teteks od Tetovo. Pad ima{e kaj ~etiri hartii od vrednost. Najgolem gubitnik be{e akcijata na Grade`en institut Makedonija, ~ija cena se namali za 59,99%. Nepromeneta ostana cenata samo na edna hartija od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

18.01.2011

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

18.01.2011

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

Тетекс Тетово Универзална Инвестициона Банка

570,00

14

173.280

ILIRIKA JIE

30.869.061,67

7,02%

14,77%

13,24%

4,85%

4,00%

17.01.2011

550,00

12,24

79.750

ILIRIKA GRP

38.651.349,61

1,57%

6,84%

15,19%

-0,07%

11,65%

17.01.2011

Стопанска банка Скопје

400,00

11,11

226.000

Иново Статус Акции

18.549.010,83

3,24%

6,12%

-0,99%

3,80%

-12,16%

17.01.2011

РЖ Услуги Скопје

270,00

9,75

15.390

KD Brik

32.964.706,96

2,50%

6,00%

12,39%

0,91%

13,46%

17.01.2011

Макстил Скопје

203,00

9,49

473.599

KD Nova EU

27.641.622,54

1,88%

6,76%

6,25%

2,78%

-1,95%

17.01.2011

КБ Публикум балансиран

25.294.991,41

2,51%

4,07%

5,56%

1,99%

1,63%

17.01.2011

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

18.01.2011

Име на компанијата Град. институт Македонија Скопје Топлификација Одржување

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

3001

-59,99

15.005

17900

-0,56

17.900

0

0,00

0,00

0

0

0,00

0,00

0

0

0,00

0,00

0

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Комерцијална банка Скопје Топлификација Скопје

18.01.2011 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

3477,6

2,28

4.680.849

3770,53

7,87

4.664.146

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

18.01.2011

18.01.2011 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена 1.199,38

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

910.785

13

4.371,81

390,18

11,20

1,00

обични акции

248.050

141

144,07

7.000,00

341,43

20,50

0,20

Вкупно Официјален пазар

1.158.836

154

574,82

GRNT (2009)

3.071.377

610,99

105,83

5,77

0,61

обични акции

30.980

38

62,67

KMB (2009)

2.014.067

3.477,60

533,81

6,51

1,01

Вкупно Редовен пазар

34.655

44

81,97

MPT (2009)

112.382

29.110,00

/

/

0,81

REPL (2009)

25.920

40.000,00

5.625,12

7,11

0,80

SBT (2009)

389.779

3.300,69

211,39

15,61

0,75

4.371,81

6,23

2.553.136

STIL (2009)

14.622.943

203,00

0,11

1.835,78

2,84

Македонски Телеком Скопје

549,38

2,41

1.214.685

TPLF (2009)

450.000

3.770,53

61,42

61,39

1,11

Гранит Скопје

610,99

7,42

953.152

ZPKO (2009)

271.602

2.300,00

/

/

0,30

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtorниk - 18.01.2011)


KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

TELEKOM SLOVENIJA OD PRVI FEVRUARI ]E GI NAMALUVA PLATITE NA VRABOTENITE

FARMACEVTSKATA KOMPANIJA ALKALOID PRIMENI NAJSOVREMEN PODATO^EN SISTEM

rabotenite vo Telekom Slovenija od prvi fevruari }e zemaat poniski plati, pi{uvaat slovene~kite mediumi. Spored {pekulaciite, platite na site vraboteni vo kompanijata najverojatno }e se namaluvaat od 10% do 20%. Na po~etokot od ovaa godina Telekom Slovenija najavi deka planira da gi krati tro{ocite od raboteweto, a so toa da

lkaloid KONS DOOEL Skopje, firma-}erka na Alkaloid AD Skopje, go implementira{e najsovremeniot podato~en informacionen sistem SAP, svetski lider vo ERP (Enterprise Resourse Planning) sistemite. So ova, Alkaloid AD Skopje zasega e edinstvenata makedonska kompanija koja go primenuva najkompleksnoto svetsko re{enie za integriran sistem za

V

gi namali i tro{ocite za vrabotenite. Dr`avniot Telekom najavi deka za ovaa godina planira da ostvari dobivka od 28 milioni evra. Zasega e nejasno dali ovie promeni vo Telekom Slovenija se rezultat na informaciite deka grupacijata najverojatno gi preplatila investiciite na Kosovo i vo Makedonija, Ipko i One. Telekom Slovenija vo

Makedonija, pokraj mobilniot operator One, go poseduva i fiksniot i internet-provajderot On-net, kako i digitalnata televizija Bum TV. So kupuvaweto na Kosmofon i sinxirot prodavnici Germanos, prezedoa pove}e od 700.000 korisnici vo mobilnata i okolu 30.000 korisnici vo fiksnata telefonija. Ovie biznisi na operatorot mu donesoa prihod od 66 milioni evra.

A

upravuvawe so podatocite vo sektorite finansii, kontroling, upravuvawe so materijali i magacini, kako i so proda`bata i distribucijata. Sistemot go vgradil proekten tim od 40 eksperti od razli~ni oblasti, vraboteni vo Alkaloid KONS, Alkaloid AD i hrvatskata softverska kompanija b4b. Od Alkaloid o~ekuvaat deka so primenta na ovoj sistem }e imaat pogolema efikasnost

vo raboteweto, kako na Alkaloid KONS DOOEL, taka i na mati~nata kompanija so negovite povrzani subjekti.

LIZING-KOMPANIITE SO UMEREN OPTIMIZAM ZA GODINAVA

BLAGO ZA@IVUVAWE NA PAZAROT NA LIZING VO 2011

17.03.2010 11

Lizing-pazarot godinava nema da do`ivee ponatamo{en pad, no nema da ima ni zna~itelen rast, prognoziraat od lizing-kompaniite vo zemjava. Spored niv, relaksiranata monetarna politika i namaluvaweto na kamatnite stapki kaj bankite }e ima svoe vlijanie i na uslovite pod koi }e se nudi lizingot ovaa godina. So eden zbor, gra|anite mo`at da o~ekuvaat podobri uslovi za lizing, no duri vo tekot na vtorata polovina od godinata METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

izing-pazarot godinava nema da do`ivee ponatamo{en pad, no nema da ima ni zna~itelen rast, prognoziraat od lizingkompaniite vo zemjava. Spored niv, relaksiranata monetarna politika i namaluvaweto na kamatnite stapki kaj bankite }e ima svoe vlijanie i na uslovite pod koi }e se nudi lizingot ovaa godina. So eden zbor, gra|anite mo`at da o~ekuvaat podobri uslovi za lizing, no duri vo tekot na vtorata polovina od godinata. Pri~ina za vakviot stav e {to, spored lizing-kompaniite, s$ u{te e rano za kakov bilo optimizam, bidej}i odobruvaweto na lizingot najmnogu zavisi od individualniot bonitet na sekoj potencijalen klient. “S$ u{te e mnogu te{ko da se predvidi kakva }e bide sostojbata na lizing-pazarot i dali }e ima mo`nost za podobruvawe na uslovite za lizing. Prvata polovina od godinata nie, kako i pogolem del od ostanatite lizing-kompanii, }e rabotime spored uslovite od minatata godina. Duri vo vtorata polovina mo`ni se nekoi promeni koi }e zavisat od prethodno ostvarenite rezultati, no ne samo kaj lizing-kompaniite, tuku i kaj bankite i kaj drugite finansiski institucii”, veli Sa{a Boko, direktor na S Leasing. Toj veli deka i vo regionot

L

nema nekoi pozna~ajni signali za nekoj silen rast na lizing-pazarot i prognozira deka ovaa godina }e bide za nijansa podobra od minatata. Sli~ni se o~ekuvawata za 2011 godina i kaj drugite lizing-kompanii. “Toa e posledica na faktot {to potencijalot na slobodni pari~ni sredstva kaj fizi~kite lica za u~estvo za nov avtomobil e ve}e potro{en na nabavkite na polovni avtomobili od stranstvo izminatata godina, a otsustvoto na investiciski aktivnosti kaj pravnite lica e vo korelacija so op{tata ekonomska sostojba vo zemjata. Isto taka, ne treba da se zaboravi deka postoi op{to vlo{uvawe na platnata disciplina i deka u~estvoto na lo{i plasmani e zgolemeno kaj site finansiski subjekti na pazarot”, veli Maja Lape-Trajkova, direktor na NLB Lizing, koj minatata godina ja zavr{i so namaleni plasmani od 14% vo sporedba so 2009 godina ili vkupni neto-plasmani od 8,5 milioni evra. MINATATA GODINA VO ZNAK NA KRIZATA Spored kompaniite, lizingpazarot kaj nas ja pomina 2010 godina vo znakot na ekonomskata kriza, koja po~na kon krajot na 2008 godina i za koja optimisti~ki se o~ekuva{e deka }e go do`ivee svojot vrv vo 2009 godina. “Za `al, vo 2010 godina, kako rezultat na recesijata, lizing-pazarot zabele`a najmal plasman dosega, sporedeno so prethodnite godini. Toa glavno mo`e da se pripi{e na ogrom-

niot pad na proda`bata na novi vozila poradi novite regulativi za uvoz na polovni vozila, no, sekako, i na recesijata, koja i toa kako gi pogodi kompaniite. Vo smisla na pazarnite dvi`ewa, uslovite koi gi nudi na{ata kompanija sekoga{ gi prilagoduvame kon momentalnite trendovi”, velat od Hypo Alpe Adria lizing, ~ii vkupni plasmani za 2010 godina iznesuvaa pove}e od 4 milioni evra, bele`ej}i pad od 70% vo odnos na 2009 godina Spored Trajkova, pak, edna od pri~inite za ovoj pad, sporedeno so prethodnata godina, le`i i vo promenite na zakonskata regulativa vo domenot na uvoz na polovni vozila i promenata na na~inot na

presmetuvawe na akcizi. “Tokmu toa pretstavuva{e najgolem problem, odnosno dovede do naru{uvawe na pazarot na novi avtomobili, {to rezultira{e so golem pad na proda`bata na novi avtomobili i enormno zgolemen uvoz na polovni vozila so starost do 15 godini”, veli Trajkova. Kako posledica na toa, spored Trajkova, sleduva{e zna~itelno namaluvawe na novite plasmani kaj site lizing-kompanii, bidej}i finansiraweto na vozila ima udel i do 80% od vkupnite plasmani. “Dopolnitelen negativen efekt se pojavi i vo domenot na replasman na odzemenite i vrateni vozila na lizing, bidej}i novonastanatata situacija so pad na

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,00%

СКИБОР

Ломбарден кредит

5,50%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,77%

3,64%

4,35%

5,34%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност

КУРСНА ЛИСТА

Банка

12м

24м

Стопанска

5,50%

6,25%

6,50%

9,15%

9,65%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5033

Комерцијална

5,50%

6,50%

6,80%

9,60%

10,00%

САД

долар

46,2049

НЛБ Тутунска

5,00%

6,30%

6,70%

9,50%

9,70%

В.Британија

фунта

73,5597

Швајцарија

франк

47,8476

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46,8097

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

45,9975

61,6

46,9

73,7

48,5

Извор: НБРМ

proda`bata na novi avtomobili predizvika korekcija na pazarot, odnosno namaluvawe na nivnite ceni”, smeta Trajkova. Celata taa sostojba kaj nekoi kompanii rezultira{e i so promeni vo strukturata na finansirawe po pat na lizing kaj vozilata i opremata. “Vo strukturata na plasmani na NLB Lizing vo 2010 godina dojde do promeni, vo smisla na zgolemuvawe na u~estvoto na segmentot tovarni vozila i oprema na smetka na segmentot patni~ki avtomobili. Na primer, vo 2010 godina 55% od plasmanite se odnesuvale na avtomobili, sporedeno so 68% vo 2009 godina. Segmentot na tovarni vozila, pak, pretstavuva{e 28% od plas-

manite minatata godina, sporedeno so 18% vo 2009 godina, {to se objasnuva so restriktivnata kreditna politika na bankite, koja gi naso~i klientite kon finansirawe na ovoj tip osnovni sredstva preku lizing. Finansiraweto na oprema iznesuva{e 17% od plasmanite, sporedeno so 14% vo 2009 godina”, veli Trajkova. Za 2011 godina lizingkompaniite se nadevaat i o~ekuvaat deka }e ima konsolidirawe na proda`bata na avtomobili, no i deka istovremeno }e ima i razvoj na drugite segmenti vo finansiaraweto preku lizing, taka {to predviduvaat deka strukturata na lizing ovaa godina bi bila blago promeneta vo polza na avtomobilite.


Fokus

12

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

PO PORAZITELNITE PODATOCI ZA STRANSKITE INVESTICII VO 2010

VLADATA GODINAVA O^EKUVA DVE-TRI STRANSKI INVESTICII?! ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

akedonskata Vlada vo tekot na 2011 godina o~ekuva realizacija na samo dve-tri stranski investicii, so {to prakti~no ja potvrdi procenkata na UNKTAD deka Makedonija ne e na listata tranziciski zemji koi godinava }e bidat atraktivni destinacii za stranskite investitori. Ministerot bez resor, zadol`en za stranski investicii, Vele Samak, za "Kapital" veli deka Makedonija vlegla vo potesen izbor na zemji za nekolku seriozni investitori, poradi {to "se nadeva na s$ pove} e pozitivni odluki vo korist na Makedonija vo tekot na 2011 i 2012 godina". “Godinata ja zatvorivme so drasti~no zgolemen broj tekovni proekti vo sporedba so 2009 godina. Makedonija vleze kako edna od dve ili tri zemji vo tesen krug za izbor. Imavme zgolemen broj poseti od firmi, {to poka`uva deka sme na prav pat. Za nekoi proekti sme pri kraj i se nadevame deka }e mo`eme da objavime pozitivni vesti vo bliska idnina", veli Samak. Toj ne saka{e da komentira na {to se dol`i skromniot priliv od 132,5 milioni evra stranski investicii vo zemjava za prvite deset meseci od godinata. Edinstveno {to veti e deka "Vladata } e prodol`i so reformskite procesi vo nasoka na privlekuvawe stranski investicii". Vladata vo buxetot za 2011 godina proektira priliv na 240 milioni evra stranski in-

M

 Makedonija e na evropskoto dno spored prilivot na stranski investicii. Ja nema ni na listata na me|unarodni organizacii koi notiraat koi zemji }e bidat atraktivni za investitorite. Optimist, se ~ini, e samo Vladata, koja vo 2011 godina o~ekuva 240 milioni stranski direktni investicii vesticii. Vo posledniot izve{taj na Organizacijata za trgovija i razvoj, UNKTAD, objaven vo juli minatata godina, Makedonija be{e stavena

VELE SAMAK MINISTER BEZ RESOR, ZADOL@EN ZA STRANSKI INVESTICII "Imavme zgolemen broj poseti od firmi, {to poka`uva deka sme na prav pat. Za nekoi proekti sme pri kraj i se nadevame deka }e mo`eme da objavime pozitivni vesti vo bliska idnina."

me|u zemjite so najmalku SDI vo Jugoisto~na Evropa. Vo toj izve{taj se potencira deka stranskite investicii vo zemjava kontinuirano pa|aat od 2007 godina. Vo 2009 godina tie iznesuvale 248 milioni dolari, t.e. najmalku vo regionot. Toa e na isto nivo so Kirgistan, Azerbejxan i Taxikistan. Lo{ata situacija ja potvrduva i Narodnata banka vo posledniot izve{taj, spored koj vo prvite deset meseci godinava vo dr`avata vlegle samo 132,5 milioni evra stranski investicii. [TO PREDVIDUVA UNKTAD? Organizacijata za trgovija i razvoj godinava o~ekuva rast na

stranskite direktni investicii vo svetot na nivo od 1,3 do 1,5 iljadi milijardi dolari, {to e porast za 8%-25% vo odnos na realiziranite 1,2 iljadi milijardi dolari vo 2010 godina. Direktnite stranski investicii vo svetot minatata godina porasnale za 1%, na 1,22 iljadi miljardi dolari, a nositeli na rastot bile zemjite vo tranzicija i zemjite vo razvoj. Razvienite zemji minatata godina ne uspeaja da se vratat na rastot na stranskite investicii koj be{e zabele`an prethodnite godini. Najnovite podatoci na UNKTAD poka`uvaat deka prilivot na stran-

ski investicii vo ovie ekonomii minatata godina se namalil za 7%, na 527 milijardi dolari, i pokraj silnata ekonomija vo odredeni zemji. Najzabele`itelno, vo SAD stranskite direktni investicii porasnale za pove}e od 40%, sporedeno so nivoto od 2009 godina, na vkupna vrednost od okolu 56 milijardi dolari, {to e edinstven rast na investicii me|u razvienite ekonomii. Vo Evropa padot na stranskite direktni investicii be{e pooostar, a zemjite bea podeleni vo dve grupi. Vo prvata se Holandija i Luksemburg, koi zabele`aa zna~itelen pad kako

POMALKU VLO@ENI PARI NA BALKANOT VO 2010 GODINA

PAD NA STRANSKITE INVESTICII VO SLOVENIJA, HRVATSKA I CRNA GORA ELENA JOVANOVSKA ogolem del od dr`avite na Balkanot minatata godina ja zavr{ija so namalen priliv na stranski investicii. Pad za prv pat po deset godini zabele`a Slovenija. Vo Hrvatska prilivot na stranski kapital ima trend na opa|awe, kako i vo Crna Gora. Edinstveno proekciite na Srbija se optimisti~ni. Spored podatocite na Centralnata banka na Slovenija, vkupnata vrednost na stranskite investicii minatata

P

godina e namalena za 6,6%, a padna i vrednosta na slovene~kite investicii vo stranstvo. Od 10,5 milijardi direktni stranski investicii, 49,1% se na investitori od Avstrija. No, stranskite investitori imaat udeli vo samo 4,7% od slovene~kite firmi. Ekonomistite smetaat deka delumnoto povlekuvaweto na stranskite investitori e normalna pojava vo ekonomska kriza, no nekoi predupreduvaat na tradicionalnata konzervativnost i zatvorenost na Slovenija kon stranskiot kapital, osobeno vo bankarskiot sektor. Najgolemite stranski investicii vo Slovenija se vo osiguruvawe i

finansiski uslugi, farmacevtskata i avtomobilskata industrija. Vo Hrvatska, pak, vo prvite devet meseci od 2010 godina e zabele`an pad na stranskite investicii od 31,5% vo odnos na istiot period 2009. Ovoj pad e prodol`enie na trendot {to po~na vo 2009 godina. Najgolemi investicii se zabele`ani vo grade`ni{tvoto, prerabotuva~kata industrija, trgovijata, nedvi`nostite i prevozot i skladiraweto. Spored podatocite na Hrvatskata stopanska komora, vo prvata polovina od 2010 godina se investirani 645,8 milioni evra, {to e za 32% pomalku od istiot

period vo 2009. Toa e najnisko polugodi{no nivo na stranski investicii vo poslednite {est godini. No, istovremeno rastat hrvatskite investicii vo stranstvo i vo prvite {est meseci vo 2010 godina tie bea 210,3 milioni evra, {to e 3,3 pati pove}e od istiot period 2009 godina. Najmnogu pari se odleale vo Srbija i Velika Britanija za proizvodstvo na hrana i pijalaci. Spored podatocite na Centralnata banka na Crna Gora, neto-prilivot na direktni stranski investicii vo periodot od januari do avgust 2010 godina iznesuval 385,2 milioni evra, {to e za 16,6%

pomal od istiot period vo 2009 godina. Kako pri~ina se naveduva dokapitalizacijata i proda`bata na malcinskiot paket-akcii na Elektrostopanstvoto na Crna Gora. Najgolemiot priliv na direktni stranski investicii e ostvaren so vlo`uvawa vo doma{nite kompanii i banki vo iznos od 216,6 milioni evra, {to e za 3,8% pomalku vo odnos na istiot period vo 2009. Edinstveno Srbija ima rast na stranskite investicii za 2010 godina, a o~ekuvawata za godinava se dvojno pogolemi. Spored poslednite podatoci vo prvoto polugodie od minatata godina vo Srbija vlegle


5

no.

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

240

milioni evra stranski investicii o~ekuva Vladata vo 2011 godinava

1,22

iljadi milijardi dolari iznesuvaa SDI vo svetot vo 2010 godina

rezultat na nesigurnite prilivi od transakcii na finansiskite filijali. Vo vtorata grupa se Irska i Italija, koi poradi golemiot dr`aven dolg imaa namalen priliv na stranski investicii. Zna~itelno namaluvawe na stranskite investicii ima i vo Germanija i vo Francija. Vo grupata razvieni zemji so namalen priliv na stranski investicii lani e i Japonija. ZEMJITE VO RAZVOJ ZAZDRAVUVAAT Prilivot na stranski investicii vo zemjite vo razvoj porasna za okolu 10%, na 525 milijardi dolari, vo 2010 godina, blagodarenie na relativno brzoto zakrepnuvawe. Dvojno se zgolemi vrednosta na prekugrani~nite investicii. No, zad op{tiot zaklu~ok postojat zna~itelni razliki. Dodeka Latinska Amerika i Ju`na, Isto~na i Jugoisto~na Azija do`iveeja zna~itelen rast na prilivot na stranski investicii, Zapadna Azija i Afrika prodol`ija so nadolniot trend. Stranskite investicii vo Afrika, koi go dostignaa vrvot vo 2008 godina, pridvi`uvani od bumot so resursite, verojatno }e go prodol`at opa|a~kiot trend od prethodnata godina. UNKTAD procenuva deka investiciite vo ovoj region padnale za 14% na 50 milijardi dolari. Nadolniot trend na prilivot na stranski investicii vo Severna Afrika se stabilizira, dodeka vo Ju`na Afrika ostana na nivoto od 2009 godina. Blagodarenie na pozicijata kako lider vo globalnoto ekonomsko zakrepnuvawe, stranskite investicii kon Ju`na, Isto~na i Jugoisto~na Azija zna~itelno se zgolemija, nadminuvaj}i gi drugite regioni vo razvoj. Po padot od 17% vo 2009 godina, prilivot vo ovoj region porasna za okolu 18% vo 2010 godina, dostignuvaj}i 275 milijardi dolari, poradi ogromnite prilivi na investicii vo Singapur, Hong Kong, Kina, Indonezija, Malezija i Vietnam. Vkupniot priliv na stranski investicii vo Zapadna Azija, 57 milijardi dolari, prodol`i da bide pod vlijanie na globalnata ekonomska kriza i pokraj stabilnoto ekonomsko zakrepnuvawe zabele`ano kaj

TOP 10 DIREKTORSKI KTORSKI SKANDALI EURO^EMBERS: INVESTICIITE VO EVROPA ]E RASTAT Vo 2011 godina se o~ekuva podobruvawe na investiciskata klima, kako i rast na investiciite vo pove}eto dr`avi od Evropskata unija. Ova se o~ekuvawata i prognozite za rastot na investiciite vo Evropa, koj go objavi evropskata stopanska komora Euro~embers, kako rezultat na ispituvaweto me|u 70.500 kompanii-~lenki. Za godinava se predviduva zadr`uvawe na nivoto na investicii, dodeka 30% od ispitanicite smetaat deka godinava ni pretstoi rast na investiciite vo Evropa. Gledano po dr`avi, najpozitivni rezultati i o~ekuvawa za rastot na investiciite vo 2011 godina vo izve{tajot na Euro~embers se navedeni za Germanija i Francija. “Vo Germanija rastot mo`e da se objasni blagodarenie na rastot na doma{nata i stranskata pobaruva~ka na germanski proizvodi i kompanii i nivnata zgolemena konkurentnost. Vo Francija, pak, postepenoto zgolemuvawe na investiciite vo 2010 godina }e prodol`i i vo 2011 godina, kako rezultat na padot na kamatnite stapki i olabavuvaweto na monetarnata politika”, se veli vo izve{tajot od Euro~embers. Italijanskite firmi se mnogu pooptimisti~ni vo o~ekuvawata za 2011 godina. Pove}e od polovina od ispitanicite predviduvaat rast na investiciite, blagodarenie na zgolemenata doma{na pobaruva~ka. O~ekuvawata, pak, za [panija i za Velika Britanija se deka rastot na investiciite godinava bavno }e napreduva. Pozitivni salda kaj investiciite godinava o~ekuvaat i Latvija, Malta i Polska, a najgolemi promeni, pak, od godina vo godina o~ekuvaat Germanija, Estonija i Latvija. Trite zemji so najniski o~ekuvawa za bilansot na stranski investicii vo 2011 godina, spored izve{tajot na Euro~embers, se Grcija, Hrvatska i [panija, kako i Portugalija. Vakvite negativni o~ekuvawa se pod vlijanie na pomalata stranska i doma{na pobaruva~ka, kako i poradi dostapnosta i cenata na kapitalot. ekonomiite vo regionot. EKONOMIITE VO TRANZICIJA GO ZAPREA PADOT Ekonomiite vo tranzicija od Jugoisto~na Evropa i Komonveltot na nezavisni dr`avi – CIS - zabele`aa marginalen porast na prilivot na direktni stranski investicii od okolu 1% vo 2010 godina i dostignaa nivo od 71 milijardi dolari, sporedeno so padot od okolu 40% prethodnata godina. Prilivot na stranski investicii

vo Jugoisto~na Evropa go prodol`i svojot pad i vo 2010 godina se namali za 31%, kako rezultat na slabite investicii vo zemjite od EU. Nasproti toa, ekonomiite na CIS zabele`aa rast na prilivot na stranski investicii za 5%, blagodarenie na povisokite ceni na proizvodite, pobrzoto ekonomsko zakrepnuvawe i podobruvaweto na berzite. Stranskite investitori vo ruskata federacija s$ pove}e celat kon brzoraste~kite lokalni potro{uva~ki pazari. zari.

RASTOT NA STRANSKITE INNVESTICII ]E ZAVISI OD ZAKREPNUVAWETO NA RAZVIENITE ZEMJI Za 2011 godina UNKTAD procenuva deka direktnite stranski investicii vo svetot }e se dvi`at na nivo od 1,3 i 1,5 iljadi milijardi dolari. Podobrenata makroekonomska sostojba vo 2010 godina go zajakna korporativniot profit na multinacionalnite kompanii i ja zgolemi vrednosta na akciite. Ovie povolni uslovi, zaedno so raste~kata biznis-doverba, vo 2011 godina }e pridonesat za pretvorawe na rekordnite sumi gotovina na ovie multinacionalni kompanii, i, koi iznesuvaat od 4 do 5 iljadi milijardi dolari, i, vo novi investicii. Kako {to se veli vo izve{tajot, ajot, i multinacionalnite kompanii }e se soo~at so zgolemen lemen oi }e gi pritisok za da napravat strate{ki investicii, koi zacvrstat nivnite biznis-planovi vo postkrizniott period. Prezemaweto i spojuvaweto na kompanii {irum svetot isto taka se o~ekuva da porasne vo 2011 godina.

ranr  Slovenija minatata godina bele`i pad na stranskite investicii za prv pat od 2001 godina. Vo Hrvatska i Crna Gora ima trend na opa|awe.. Edinstveno proekciite na Srbija se optimisti~ni. i~ni. okolu 600 milioni evra stranski investicii, a proekciite na Vladata se deka za cela 2010 godina tie } e iznesuvaat vkupno dve milijardi evra, {to pretstavuva rast sporedeno so 1,5 milioni evra od 2009 godina. Za ovaa godina Srbija o~ekuva dvojno pove}e stranski investicii od lanskite proekcii. Spored direktorot na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot (SIEPA), Bo`idar Laganin, vo 2011 godina Srbija o~ekuva priliv na stranski investicii od 4 milijardi dolari. Spored nego, postojat golem broj proekti so sredna golemina ~ija realizacija e izvesna i se o~ekuva da se ostvari

13

vo tekot na godinava, najverojatno so po~etokot na grade`nata sezona. Laganin navede deka stranski investicii se o~ekuvaat prvenstveno vo avtomobilskata i elektronskata industrija. “Ovde ne mislam samo na pretstojnata privatizacija na Telekom, tuku mislam i na realizacijata na proekti od informati~ko-komunikaciska tehnologija, za koi ve}e podolgo vreme razgovarame”, izjavi direktorot na SIEPA. Od zemjite na Balkanot koi posledni vlegoa vo Evropskata unija pad bele`i Romanija, dodeka, pak, spored poslednite podatoci vo noemvri, stranskite investicii

bile vo nagorenn tren. Vo Romanija stranskite anskite direktni investicii vo prvite 11 meseci od 2010 godina iznesuvaa 2,269 milijardi rdi evra, {to e pomalku za 25,5% 5,5% od istiot period vo 2009 godina. Stranskite direktni investicii vo Bugarija iznesuvaa nesuvaa 895 milioni evra vo periodot od januari do noemvri oemvri 2010 godina, velat od Nacionalnata banka na Bugarija. Samo vo noemvri vri stranskite investiciii vo Bugarija iznesuvale 50 milioni evra, vo sporedba so 422 milioni evra vo noemvri 2009 godina. odina.

NI ZATVORSKATA KAZNA NE JA SOBORI MARTA STJUART OD MEDIUMSKATA SCENA Stjuart odle`a pet meseci zatvor  Marta poradi somnitelna proda`ba na akciite

na Imklon sistems vo vrednost od 228.000 dolari. Na listata so obvinenija bea navedeni zavera, finansiska malverzacija i la`no svedo~ewe za dogovorot za berzansko trguvawe so nejziniot li~en broker, Petar Bacanovi~

arta Stjuart e "`enazmej, koja se izgore od sopstveniot ogan", napi{aa brojni amerikanski mediumi za skandalot {to ja dovede do zatvorskite kelii. Tie go identifikuvaa zmejot so patot koj Stjuart go pomina za da se iska~i na vrvot vo amerikanskiot mediumski biznis, a oganot so nejzinoto neo~ekuvano zavr{uvawe vo zatvor. Marta Stjuart se “pojavi” vo 1976 godina, koga osnova{e sopstvena ketering-kompanija. Na javnosta & stana poznata so prvata kniga za kulinarski specijaliteti vo 1982 godina i so magazinot "@ivotot na Marta Stjuart" vo 1993 godina. So toa taa stana sinonim za uspe{nata amerikanska delovna `ena. Vo 1997 godina stana pretsedatel i izvr{en direktor na kompanijata Omnimedia-@ivotot na Marta Stjuart. Sepak, samo eden pogre{en ~ekor vo delovniot svet be{e be{ dovolen za da ja nnaru{i perfekcionisti~kata perfekcionisti slika za nea. Vo V 2004 zavr{ zad godina zavr{i re{etki, obvineta za obvin zavera, opstrukcija opstr na procedurite proceduri na agencijata za trguvawe so akcii na berz i za Wujor{kata berza la`no svedo~ewe svedo~ew pred Javnoto obvinitelobvi stvo za dogovorot za dogovo berzansko trguvawe tr so nejziniot nejzinio broker, Petar BacanoBa vi~. v Vo januari ja 2 2004 godina amerikanskoto o Javno obvinitelstvo podnes podnese devet pri krivi~ni prijavi za proda`ba na akcii biotehnolo od biotehnolo{kata I kompanija Imklon vr sistems vo vrednost d od 228.000 dolari, g prokoi Stjuart gi de pred dade samo eden den zd Regulatornata zdravstvena komisija da go odka bie lekot za kancerozaboluvaw "ergeni zaboluvawa bituks", {to predizivka pred ogromen pad na aakciite na ovaa kompanija. kompani Ako se doka`e{e nejzinata vina za site si devet obvinenija, Stjuart mo`e{e da pomine pomin duri 30 godini vo zatvor. zatv Spored listata na telefonski razgovori, koja k Obvinitelstvoto & ja pprilo`i na porotata vo wujor{kiot wujo sud, Stjuart razgovarala razgov so brokerot Bacanovi~ Baca od kompanijata Meril Lin~ samo 11 minuti pred da se slu~i ogromniot ogromnio pad

M

na akciite na Imklon. Asistentot na Bacanovi~, Daglas Fenjuil, gi prodava{e akciite na Stjuart vo Imklon za 60 dolari po akcija. So ova, taa uspea da za{tedi okolu 45.000 dolari. No, Stjuart ne e edinstveniot akter vo trguvaweto so ovie akcii toj den. Izvr{niot direktor na Imklon, Semjuel Vaskal, zaraboti kazna zatvor od sedum godini za bankarska izmama, opstrukcija na vladeewe na pravoto, zavera i vnatre{no trguvawe na okolu 12 milioni dolari, koi gi zaraboti od proda`ba na negoviot paket akcii od Imklon. Iako Bacanovi~ se javuva i vo ovoj slu~aj, kade {to }erkata na Vaskal, Aliza, uspea da ostvari profit od 2,5 milioni dolari, toj ostana edinstveniot {to be{e osloboden od site obvinenija. Spored Obvinitelstvoto, brokerot samo si ja vr{el rabotata. Advokatskiot tim na Stjuart odli~no si ja zavr{i rabota. Vtoriot element so koj odbranata uspea da ja minimizira kaznata be{e nejzinoto svedo~ewe pred porotata, koe ne otkri informacii koi ve}e ne & bea poznati na porotata i na celata amerikanska javnost. Spored niv, obvinenieto za izmama od Regulatornata komisija za bezbednost i razmena go prekr{uva osnovnoto ~ovekovo pravo za sloboda na izrazuvawe. Za vreme na sudskiot proces, advokatite na potenciraa deka Marta Stjuart e obvineta poradi nejzinata uloga vo amerikanskiot biznis-svet, a ne poradi toa {to napravila. Po zavr{uvaweto na edno od najatraktivnite sudewa vo istorijata na wujor{kiot sud, so ogromno prisustvo na mediumi, javnosta koja ja podr`uva{e "`enata- zmej", biznismeni, Obvinitelstvoto & dade minimalna kazna zatvor od samo pet meseci, koi Stjuart gi odle`a vo `enskiot zatvor vo Virxinija, koj pove}e nalikuva na mesto za odmor, otkolku na zatvorska }elija. Marta Stjuart nesomneno go potvrdi svojot prekar, {to & go dadoa mediumte. Iako "`enata- zmej" se izgore od sopstveniot ogan, za mnogu kratko vreme uspea da se izdigne na vrvot vo amerikanskiot korporativen svet. Denes, "zmejot" gordo ~ekori niz amerikanskite ulici. Za samo {est godini Stjuart go pro{iri svojot biznis vo izdava~kata dejnost so objavuvawe na svoite “vkusni” kulinarski specijaliteti vo svojot magazin. Gi zgolemi i brojot na televiziski {ou-programi, internet-uslugi, maloproda`ba. Denes, taa poseduva 50% od akciite na Omnimedia-@ ivotot na Marta Stjuart. Spored poslednite statisti~ki podatoci, vo tretiot kvartal od 2010 godina Omnimedia ostvari prihod od 49,7 milijardi dolari. Upravniot odbor prognozira rast na profitot od najmalku 10% do krajot na 2011 godina. prodol`uva


Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

INVESTICISKA MUZIKA ALEKSANDAR JAN^ESKI IGON: Vo godinite na golemata ekonomska kriza vo 30-te godini na 20ot vek, ruskiot kompozitor Josif [ilinger emigriral vo SAD i stanal mnogu poznat po svojata eksperimentalna muzika. Toj gi iznenadil lu|eto koga objasnil kako gi koristi grafikonite na dvi`ewe na cenite na akciite na berzite i gi pretvora vo muzi~ka melodija. Lu|eto mislele deka negovata muzika e inspirirana od Bah i Mocart, no faktot e deka, vpro~em, taa ja prika`uva ekonomskata realnost. JAN^ESKI: Bi bilo interesno da se slu{ne kakva muzika bi se komponirala vrz osnova na podatocite od momentalnata kriza vo Evropa. Ne{to me|u gr~ka i irska balada? Vo makedonskata ekonomska realnost, edna od najdiskutiranite to~ki se stranskite direktni investicii. Ako grafikonite za stranskite investicii vo Makedonija poslednite 4 godini bea inspiracija za nekoj kompozitor, kakva li muzika bi dobile? PIGON: Sit uaci jata so stranskite investicii vo Makedonija poslednite godini potsetuva na muzikata na eden drug kompozitor, Xon Kejx, koj ima napi{ano edno muzi~ko par~e koe se vika "4’33’’". Za ovaa muzika e potreben golem orkestar i dirigent koj }e dade znak za po~etok. I potoa... ni{to ne se slu{a 4 minuti i 33 sekundi. Zo{to? Zatoa {to kompozitorot smetal deka orkestarot treba da sedi i da ne pravi ni{to. Se slu{a samo “zvuk” na ti{ina. Ne{to sli~no se slu~uva i vo Makedonija: ima golem promotiven orkestar, mnogu solisti i dirigenti, no se slu{a malku vistinska investiciska muzika. No, ova }e se

P

promeni mnogu naskoro? Vestite se deka investiciskiot bum doa|a, taka? JAN^ESKI: Taka e. Mnogu vladini oficijalni lica zboruvaat za toa, a i nekoi mediumi izvestuvaat za mo`ni golemi proekti od energetskiot sektor. Na primer, eden e proektot za desetina hidroelektrani, nare~en “Vardarska dolina”, koj so kineska investicija od pove}e od milijarda evra mo`e da stane “Kineska dolina”. Golema vest ima{e vo nekoi mediumi i za edna iranska kompanija koja mo`ebi }e investirala vo Makedonija. Na krajot na minatata godina novoizbraniot pretsedatel na Sovetot na stranski investitori, koj e konsultant i ekspert za stranski investicii, dade nekolku izjavi za golem investiciski proekt koj doa|a nadvor od EU. Kako i da e, toj ne otkri koja e golemata petrohemiska kompanija {to ja pretstavuva. Toj re~e deka slednite 3 godini }e ima stagnacija, a ne bum na investiciite. PIGON: No, direktorot na Invest Makedonija ima poinakvo mislewe. Jasno ka`a na televizija deka vo prvata polovina na 2011 godina }e zapo~nat najmalku 4 proekti. Avstriska, italijanska, amerikanska i indiska kompanija }e bidat tie koi vo prvata polovina od narednata godina }e investiraat vo Makedonija. Interesno e {to toj ni{to ne ka`a za iranskata kompanija, koja mediumite ja najavija kako golem proekt na pretsedatelot na Sovetot na stranski investitori. JAN^ESKI: Ova zna~i deka nema dolgo da ~ekame za da slu{neme nov koncert na investiciska muzika vo Makedonija. Mo`ebi }e treba da po~ekame dodeka se pojavi pretsedatelot na Sovetot na stranski investitori povtorno vo dr`avata i da

K

O

M

E

objasni pove}e vo detali za planiranite aktivnosti za 2011 godina. Edno e sigurno. Vo 2011 godina vo Makedonija prodol`uvame da privlekuvame stranski investicii so golem orkestar i mnogu dirigenti. Dali so repertoarot }e privle~at publika, sega-zasega te{ko odi. Sre}a, imame prijateli koi sakaat da pomognat. PIGON: Da, tehni~kite progra-

pravo deka pretsedatelot na Sovetot na stranski investitori mo`ebi ja pretstavuva iranskata kompanija, ova mene mi izgleda kako nekakov vid eksperimentalna muzika. Amerikanskite konsultanti, finansirani od amerikanskata Vlada, }e sorabotuvaat so konsultanti ili eksperti koi mo`ebi rabotat za iranska kompanija? Zaedno, tie }e ja pomagaat makedonskata Vlada

mi za poddr{ka se od golema korist. Toa e ve}e jasno. Neodamna USAID go odobri proektot vo vrednost od 5,2 milioni dolari za poddr{ka na investiciskiot razvoj i unapreduvawe na izvozot vo Makedonija. Komponentata A na ovoj proekt e direktno povrzana so stranskite investicii i izvozot. No, ako makedonskite mediumi se vo

za da go zgolemi izvozot i da donesat pove}e investicii. Kako li }e se sviri ovaa iransko-amerikanska muzika vo Makedonija? JAN^ESKI: Nezavisno od seta tehni~ka pomo{ i sovetnici, nema dilema koj e dirigentot na ovoj koncert. Prvite denovi od ovaa godina visoka vladina delegacija be{e vo poseta na eden od

R

C

I

J

A

L

E

N

O

najstrate{kite investiciski proekti, koj e vo faza na implementacija. Tie na lice mesto se uverija i potvrdija deka proektot TAV, koj e 120 milioni evra vredna rekonstrukcija na dvata aerodromi vo Skopje i Ohrid, odi i podobro od planiranoto i }e bide gotov vo noemvri. Prethodno ima{e informacii i za turskata o~na klinika {to se gradi vo Skopje deka isto taka e vo finalna faza. Ova zna~i da bideme podgotveni za mnogu turska muzika! Ubavo }e “legne” na srce, zaedno so turskite serii koi se hit vo Makedonija! PIGON: Hahaha. Otvoraweto na aerodromot, kako {to e planiran o, ve}e nekolku pati be{e potvrdeno i ova e fantasti~na vest za Makedonija. Od ova {to mi go ka`uva{ izgleda vladinite oficijalni lica mo`ebi }e gi promenat svoite naviki. Porano, pra{awata za implementacija na investiciskite proekti gi prefrlaa na adresa na stranskite investitori. Sega proveruvaat s$ sami i gi potvrduvaat faktite. JAN^ESKI: [to se odnesu va do aerodromite, toa e vtoro i najvisoko nivo na nadzor. Prvoto go pravi Ministerstvoto za transport i vrski. Za eden milion evra, preku javen oglas, tie anga`iraa holandska konsultantska kompanija za dve godini, koja }e dava konsultantski, arhitektonski i in`enerski uslugi i }e sledi dali e s$ vo soglasnost so dogovorot za koncesija. PIGON: Bravo. Dvojna proverka. No, za `al, finalnata ocenka za muzikata doa|a sekoj mesec od NBRM, koga se objavuvaat podatocite za prilivot na stranski direktni investicii. Ne gledam mnogu veselba vo Makedonija vo odnos na poslednite objaveni podatoci?

G

L

A

S

STANISLAV PIGON JAN^ESKI: Seriozna e muzikata, nema fanfari. Interesno e kako glasno be{e svirena turskata investiciska muzika. Podatocite za stranskite investicii po zemji za prvite 9 meseci poka`uvaat vkupno investicii od 111,38 milioni evra, od koi samo 6,27 milioni evra doa|aat od Turcija! Ova mo`e da e znak za golem priliv na pari od Turcija vo posledniot kvartal na 2010 godina i vo 2011 godina ili mo`eme da o~ekuvame interesen model na finansirawe na turskite investicii vo Makedonija. PIGON: Aleksandar, finansiskite kombinacii kaj stranskite investicii nikoga{ ne se objavuvaat vo javnost s$ dodeka proektot ne se slu~i. Taka, kompanijata mo`e da e od dr`ava A, no parite mo`e da dojdat od dr`ava B, a proektot da ima glavna finansiska poddr{ka od vladata na dr`avata prima~ na investicijata. Da napravam muzi~ka komparacija. Najpopularniot “Turski mar{“ ne be{e komponiran vo Turcija, tuku vo Avstrija, od genijalniot kompozitor Mocart. JAN^ESKI: Sten, kako i da e. Makedonskite gra|ani poslednive godini se iznaslu{aa investiciska muzika. Grinfildinvesticii, slobodni zoni, tehnolo{ko-industriski razvojni zoni, ekonomski promotori, nepoznati i poznati, imeni i bezimeni stranski investitori, milioni, milijardi evra i dolari. Mnogu muzika, no i mnogu potro{eni pari. Sepak, vis tinski koncert na klasi~na muzika e daleku pogolemo zadovolstvo od koncertite na investiciska muzika koi s$ po~esto gi ima vo Makedonija.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING  MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE  KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA?  KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD?  JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

A

S


16

Balkan / Biznis / Politika

PROEKTI NA HRVATSKATA VLADA VO VREDNOST OD 13,8 MILIJARDI EVRA rvatskata Vlada do krajot na ovaa nedela treba da pretstavi 30 novi investiciski proekti {to }e ja pridvi`at ekonomijata, a nivnata vrednost dostignuva 13,8 milijardi evra, prenesuva portalot Dnevnik.hr. Proektite se prifateni u{te vo septemvri minatata godina i me|u niv centralno mesto zazema

H

izgradbata na nov patni~ki terminal na aerodromot Pleso vo Zagreb, za {to e planirano da se izdvojat 300 milioni evra. Poedine~no, najgolema vrednost ima proektot `elezni~ka pruga RiekaKarlovac-Zagreb-Koprivnica-Botovo, koj se procenuva na 3,65 milijardi evra. Za Peqe{kiot most se predvideni 320 milioni

evra. Vo proektite za razvoj na turizmot najgolem proekt e Brioni riviera, ~ija vrednost se procenuva na 895 milioni evra. Vladata me|u javnite proekti vo turizmot gi stavi i proektite Preluk na Kvarnerskiot breg, hrvatskiot olimpiski centar Bjelolasica i sportsko-rekreativniot centar Bijela kosa.

MERCEDES BENC ]E INVESTIRA 35 MILIONI EVRA VO TURCIJA ermanskiot proizveduva~ na vozila Mercedes Benc }e investira 35 milioni evra vo Turcija ovaa godina, izjavi izvr{niot direktor na ovaa kompanija. [efot na Mercedes Benc Turk, Volf Diter Kurc, istakna deka vo 2010 godina vo Turcija investirale 30 milioni evra, a planot za ovaa godina

G

e investiciite da se zgolemat na 35 milioni evra. “Vo periodot od 20092010 glavno investiravme vo na{ata fabrika vo Istanbul. Sega, so 25 milioni evra }e razvieme pogon za proizvodstvo na kamioni i }e odvoime 5 milioni za podobruvawa vo fabrikata vo Istanbul. Ostatokot od

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

sredstvata }e gi iskoristime za dopolnuvawe na buxetot predviden za istra`uvawa i razvoj.” Mercedes Benc Turk e osnovana vo 1967 godina i ottoga{ ima investirano pove}e od 670 milioni evra vo Turcija. Minatata godina ovaa firma uspea da prodade 12.300 vozila, {to e rekord na site vremiwa.

ANTALIJA E NAJUSPE[NIOT REGION VO TURCIJA

TURSKIOT IZVOZ RU[I REKORDI SO DOMATI, PAMUK I CVE]IWA

 Izvozot na zemjodelski proizvodi od Antalija lani nadmina 512 milioni dolari, a ovaa godina se o~ekuva da dostigne 600 milioni dolari

urcija bele`i zna~itelen ekonomski rast zatoa {to pove}e sektori gi zgolemuvaat proizvodstvoto i izvozot. I vo 2010 godina, koja be{e krizna za mnogu ekonomii vo svetot, turskite kompanii gi osvojuvaa svetskite pazari. Najuspe{en region be{e Antalija, od kade {to izvezot na sve`o ovo{je i zelen~uk porasna za 35% vo odnos na 2009 godina. Najizvezuvan zemjodelski proizvod se domatite. Uniite na zemjodelskite izvoznici vo ovaa oblast se nadevaat deka rastot }e prodol`i i vo 2011 godina. “Izvozot na domati vo 2010 godina porasna za 24%. Unijata }e prodol`i da ja zadovoluva pobaruva~kata na me|unarodnite pazari so visokokvalitetni zemjodelski proizvodi, sigurni pakuvawa i visokotehnolo{ki sistemi za poddr{ka", izjavi pretsedatelot na Unijata za sve`o ovo{je i

OD TURSKITE RUDNICI IZVADENO ZLATO VREDNO 800 MILIONI DOLARI

T

kupnata vrednost na zlatoto izvadeno od turskite rudnici iznesuva re~isi 800 milioni dolari vo 2010 godina, prodol`uvaj}i go rastot vo ovaa granka od 2001 godina. So rabota po~nuvaat i dva novi rudnici, od koi se o~ekuva dvojno da go zgolemat proizvodstvoto do krajot na ovaa godina. Spored neodamne{nite podatoci od Asocijacijata na rudarite na zlato, ima pet kompanii za iskopuvawe na zlato vo Turcija, koi iskopale 17 toni zlato vo vrednost od 800 milioni dolari. Od toa, 8,6 toni se iskopani od rudnikot Ki{ladag vo oblasta U{ak. Generalniot koordinator na Asocijacijata, Muhterem Kose, izjavi deka vkupnoto koli~estvo iskopano zlato vo Turcija e samo 10% od vkupnite rezervi. Kose zabele`a deka sektorot za proizvodstvo na zlato e vo centarot na vnimanieto izminatite nekolku godini. Ekspertite smetaat deka vkupnite rezervi na zlato vo rudnicite iznesuvaat okolu 6.500 toni.

V

zelen~uk, Mustafa Sati~i. Izvozot od Antalija prethodnata godina nadmina 512 milioni dolari. Ovaa godina, spored oficijalni izvori, se o~ekuva izvozot da iznesuva 600 milioni dolari. VRTOGLAVO RASTE SEKTOROT ZA UKRASNI CVE]IWA Me|u sektorite koi gi nadminaa o~ekuvawata za 2010 godina e proizvodstvoto na ukrasni cve}iwa. Antalija u~estvuva so

80% vo vkupniot izvoz na ukrasni cve}iwa od Turcija. Sektorot zaraboti 56 milioni dolari od izvozot minatata godina, {to e ednakvo na 15% rast, a predviduvawata za 2011 godina iznesuvaat prihod od 60 milioni dolari. Pretsedatelot na unijata, Osman Bagdatlioglu, ovoj rast go sporeduva so sostojbite vo grade`niot sektor vo dr`avata. Me|u pazarite na koi zna~itelno e zgolemen turskiot izvoz se i Azerbej-

MUSTAFA SATI^I

PRETSEDATEL NA UNIJATA ZA SVE@O OVO[JE I ZELEN^UK Izvozot na domati vo 2010 godina porasna za 24%. Unijata }e prodol`i da ja zadovoluva pobaruva~kata na me|unarodnite pazari so visokokvalitetni zemjodelski proizvodi, sigurni pakuvawa i visokotehnolo{ki sistemi za poddr{ka.

KINEZITE ]E PRAVAT VAGONI VO BUGARIJA on krajot na ovoj mesec vo Bugarija }e dopatuva kineska delegacija za podetalno da se razraboti mo`nosta za proizvodstvo na vagoni, najavi bugarskiot minister za soobra}aj, Aleksandar Cvetkov. “Kon krajot na mesecov }e pristigne delegacija od Kina za da ja razgledame mo`nosta za proizvodstvo na vagoni vo na{ata

K

zemja”, re~e Cvetkov pred bugarskite mediumi. Spored negovite zborovi, Bugarskata dr`avna `eleznica planira da go obnovi vozniot park i do krajot na ovaa godina da se podnovi so 30 do 40 novi vagoni za spiewe. Ministerot Cvetkov pri obra}aweto

kon novinarite najavi i kredit od me|unarodnite finansiski institucii za restrukturirawe na ovaa dr`avna kompanija.

xan, Turkmenistan i Irak. "Planirame da sozdademe dolgotrajni pazari vo zemjite kade {to grade`niot sektor poka`uva sli~en razvoj", izjavi Bagdatlioglu. CENATA NA PAMUKOT ]E RASTE Antalija ostvaruva zgolemeni izvozni prihodi i poradi rastot na cenata na pamukot. Iako ima{e odreden pad vo prihodite od pamukot vo 2010 godina, sepak, pobaruva~kata

se zgolemi, so {to se pojavija prognozi deka cenata na pamukot mo`e da se zgolemi i do 30% godinava. Pretsedatelot na Unijata na izvoznici na tekstil i tekstilni surovini vo Antalija, Azize Kalkavan, izjavi deka minatata godina imale vkupna zarabotka od izvoz od 110 milioni dolari. Za godinava predviduvaat izvozot da iznesuva 130 milioni dolari. So zabele{ka deka pamukot e “belo zlato", ne samo za Turcija, tuku i za mnogu drugi zemji, Kalkavan izjavi deka zgolemenata pobaruva~ka na pamuk i, kako

posledica na toa, porastot na cenite, }e imaat direktno vlijanie vrz proda`bata na pamu~na obleka narednata godina. Spored ekspertite, se o~ekuva zemjodelskite proizvoditeli da go naso~at vnimanieto kon proizvodstvoto na pamuk vo 2011 godina.

AZIZE KALKAVAN

PRETSEDATEL NA UNIJATA NA IZVOZNICI NA TEKSTIL I TEKSTILNI SUROVINI Minatata godina imale vkupna zarabotka od izvoz od 110 milioni dolari. Za godinava predviduvaat izvozot da iznesuva 130 milioni dolari.

ALBANSKIOT PARLAMENT GO IZGLASA UKAZOT ZA PROMENI VO VLADATA lbanskiot Parlament po `estokite diskusii i tenzi~na atmosfera, ispolneta so obvinuvawa i personalni navredi, go izglasa ukazot na pretsedatelot Bamir Topi za promeni vo Vladata. Promenite sleduvaa po ostavkata na vicepremierot i minister za ekonomija, Ilir Meta, koj e obvinet za korupcija. So mnozinstvo glasovi,

A

odnosno so 72 glasa "za” od vkupno 140 pratenici (opozicijata ne glasa{e) izglasan e Nasip Na~o za minister za ekonomija, trgovija i energetika, dodeka aktuelniot {ef na diplomatijata, Edmon Haxinasto, otsega e i zamenik-pretsedatel na Vladata. I dvajcata se od Socijalisti~koto dvi`ewe za integracija na Meta,

pomaliot koaliciski partner vo Vladata na Demokratskata partija na Sali Beri{a.


Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

17

TEKSTILEN BUM

HUGO BOS, BENETON, VERSA^E I KAVALI MADE IN SRBIJA

 Hugo Bos nedelava e vo poseta na Pirot, turskata Xinsi Istanbul nagolemo se podgotvuva da otvori pogon so 500 vraboteni vo Leskovac, a italijanski Beneton najverojatno }e sorabotuva so ni{ka fabrika VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ermanskiot moden brend Hugo Bos, poznatata turska kompanija Xinsi Istanbul i italijanskiot gigant Beneton ja osvojuvaat tekstilnata industrija vo Srbija. Pretstavnici od Hugo Bos nedelava se vo poseta na fabrikata Prvi maj vo Pirot, kade {to }e gi razgledaat mo`nostite za sorabotka. Ovie razgovori gi iniciraa srpskoto Ministerstvo za ekonomija i regionalen razvoj i Ministertsvoto za lokalna samouprava, vo obid da ja spasat poznatata pirotska fabrika, koja do neodamna se nao|a{e pred ste~aj. Nejziniot sega{en sopstvenik i lokalnata samouprava se vo potraga po strate{ki partner. “Za ~etiri meseci Prvi maj od Ministerstvoto za ekonomija i regionalen razvoj dobi pove}e pari otkolku {to op{tinata dobi od republikata. Pred toa Prvi maj be{e na rabot na provalija i mu se zakanuva{e ste~aj. Sega }e imavme prazni hali i rabotnici koi ne rabotat”, izjavi pretsedatelot na op{tina Pirot, Vladan

G

K

O

M

E

R

 Poznatite tekstilni brendovi sakaat da gi iskoristat investiciskite prednosti na Srbija i evtinata rabotna raka. Vasi}. Osven Pirot, koj mo`ebi }e za`ivee od Hugo Bos, u{te poizvesno e deka Leskovac }e ima benefit od vlezot na poznatata turska kompanija za proizvodstvo na garderoba od teksas, Xinsi Istanbul, koja se podgotvuva da otvori pogon vo ovoj grad i da vraboti 500 tekstilci. Turskata kompanija e del od Juliteks sistemi, koja raboti za modnite ku}i C

I

J

A

L

E

N

Versa~e, Kavali, Fere, Sko~ i Soda. Minatata godina ja zavr{ija so dobivka od 11 milioni evra. “Probnoto proizvodstvo }e po~ne naskoro, so 50 rabotnici, vo fabrikata Leteks, koja e pred ste~aj, dodeka sopstvenikot na Xinsi, Taner Bujuk~an, ne kupi dobro so~uvana fabrika, {to }e se slu~i mnogu nabrzo”, izjavi pretstavnikot na komO

G

L

A

S

vrabotuvawe novi rabotnici. BENETON VO NI[? Poznatata italijanska kompanija Beneton najverojatno }e bide nov sopstvenik na tekstilnata industrija Niteks od Ni{. Pritoa, dr`avata }e go subvencionira sekoe novootvoreno rabotno mesto so iznos od ~etiri do 10.000 evra. Zasega, nikoj od nadle`nite vo gradot Ni{ i od Niteks

panijata vo Srbija, Nenad Cvetkovi}. Vo prvite dve godini turskata kompanija }e investira tri milioni evra vo konfekcijata koja {to }e ja kupi. Najseriozno vo igra e fabrikata Sintetika, koja ima najso~uvani pogoni. Ako biznisot trgne dobro, ovaa investicija }e bide daleku pogolema, a isto taka }e se zgolemi i potrebata od K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

ne ja potvrdija oficijalno ovaa informacija. Sigurno e samo deka pretstavnici od Beneton minatata godina go posetija Niteks. “O~igledno e deka Beneton saka da sorabotuva so Niteks, a vo koj oblik, doprva bi trebalo da se razgovara. No, vo Ni{ i vo Ministerstvoto za ekonomija vladee mislewe deka perspektivata na Niteks e vo Beneton”, izjavi fabri~ki sindikalen lider. Deka postoi golema mo`nost Niteks da vleze vo sistem na edna golema evropska tekstilna kompanija potvrdi i direktorot na Kancelarijata za lokalen ekonomski razvoj, Milan Ranxelovi} . “Toa }e bide golemo iznenaduvawe. Taka }e finalizirame u{te edna golema rabota, so koja }e ja popravime neuspe{nata i propadnata privatizacija na Niteks. Svojot zbor treba da go dade i Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot (SIEPA) vo vrska so subvenciite za rabotni mesta, a toa {to e sigurno e deka Niteks po ovoj poteg }e vraboti mnogu pove}e rabotnici otkolku {to ima sega”, izjavi Ranxelovi}. O

G

L

A

S


Svet / Biznis / Politika

18

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

 SVET

0-24 

...PROPADNATI PLANOVI

...USPE[EN REFERENDUM

...POSTIGNAT DOGOVOR

I NASA bankrotira{e?!

Ju`en Sudan ja proglasi nezavisnosta!

Nemirite zavr{ija, rabotnicite vo Fiat zadovolni

merikanskata agencija za vselenski istra`uvawa (NASA) go izvesti Kongresot deka nema pari za proizvodstvo na raketata za prevoz na te`ok tovar vo vselenskata orbita.

onitoring-misijata na EU oceni deka referendumot za nezavisnost na Ju`en Sudan e kredibilen i dobro organiziran, vo presret na postavuvaweto na temelite na nova, demokratska, najmlada dr`ava vo svetot.

rabotenite vo fabrikite na Fiat vo Italija gi zavr{ija Vemuvawe protestite i postignaa dogovor so kompanijata za zgolna investiciite vo sopstvenata dr`ava, namesto vo

A

M

 DVA, TRI ZBORA

SO POBAVNO ZAZDRAVUVAWE OD LANI

GLOBALNIOT TURIZAM GODINAVA ]E PORASNE 4%-5%  Vo 2010 godina me|unarodniot turizam porasna za 6,7%, najmnogu blagodarenie na silniot rast vo Azija i ekonomskoto zazdravuvawe vo Evropa i SAD. Vo 2011 godina se o~ekuva pobaven rast. VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

o silnoto zazdravuvawe na turizmot vo 2010 godina, koe donese podobri rezultati od o~ekuvanite, Svetskata turisti~ka organizacija (UNWTO) prognozira deka globalniot turizam godinava }e zabele`i rast od samo 4% do 5%. Izminatava godina me|unarodniot turizam porasna za 6,7%, so 935 milioni turisti, najmnogu blagodarenie na silniot rast vo Azija i na ekonomskoto zazdravuvawe vo Evropa i SAD. Za razlika od lani, vo 2009 godina e zabele`an pad od 4%, pi{uva vo izve{tajot na UNWTO. “Se zabele`uva tempo na rast koe e o~ekuvano i vo dolgoro~nite prognozi. Predizvik za 2011 godina ostanuva da bide konsolidacijata na toj rast”, veli generalniot sekretar na UNWTO, Taleb Rifai. Iako vo momentov globalniot turizam povtorno se nao|a vo faza na rast, Rifai napomenuva deka merkite za {tedewe i povisokite danoci vo Evropa mo`e da imaat negativno vlijanie vrz patu-

P

vawata. Toj predupredi i deka turisti~kiot rast ovaa godina }e zabavi zaedno so pobavniot rast na svetskata ekonomija, a najgolemo vlijanie }e ima borbata protiv dol`ni~kata kriza vo Evropa. Minatata godina najbavno zazdravuvawe na turizmot e zabele`ano tokmu vo Evropa, koja mo`e da primi pove}e od polovina od svetskite turisti, a ima{e stapka na rast od samo 3%. 2010 - DOBRA GODINA ZA GLOBALNIOT TURIZAM Globalniot turizam vo 2010 godina zabele`a silna obnova, a najmnogu be{e pottiknat od turisti~kata aktivnost na lu|eto od brzoraste~kite ekonomii od Azija, Sredniot Istok i od amerikanskiot kontinent. Vo site regioni se zabele`uva zgolemuvawe na turistite, no vo izve{tajot na Svetskta turisti~ka organizacija se veli deka rastot vo Evropa i vo Afrika e minimalen. “Zazdravuvaweto na svetskiot turizam pretstavua dobra vest, osobeno za zemjite vo razvoj, na koi im se potrebni prihodi i otvorawe novi rabotni mesta vo ovoj sektor”, veli Rifai.

stranskite fabriki na Fiat.

“SAD e odgovorna za kibernetskiot napad vrz iranskata nuklearna programa, {to vo noemvri gi o{teti iranskite centrifugi za proizvodstvo na zbogaten uranium. Postojat dokumenti koi go doka`uvaat u~estvoto na SAD vo kibernetskiot napad preku kompjuterskiot virus Staksnet, so cel da se zabavi nuklearnata programa na Iran.” SAID XALILI

iranski pregovara~ za nuklearnata programa

 Vo 2010 godina Azija zabele`a najgolem rast vo turizmot, so zgolemuvawe od 13% na me|unarodnite turisti Azija e prviot region kade {to turizmot zna~itelno zazdravi, pa tamu se zabele`uva najsilen rast vo 2010 godina, od 13%. Brojot na me|unarodnite turisti vo Azija dostigna nov rekord, pa minatata godina iznesuva{e 204 milioni, {to pretstavuva zna~itelno zgolemuvawe od 181 milioni turisti vo 2009 godina. Na Sredniot Istok brojot na stranskite turisti se zgolemi za 14% i iznesuva{e 60 milioni. Turizmot na amerikanskiot kontinent porasna za 8%, na 151 milioni stranski

turisti. Vo 2010 godina najsilen rast turizmot bele`i vo Ju`na Amerika, na {to vlijae{e i podobruvaweto na ekonomijata vo SAD. Vo Afrika se zabele`uva rast od 6% na turizmot, a evidentirani se 49 milioni stranski turisti minatata godina, najmnogu kako rezultat na Svetskoto prvenstvo vo fudbal. Evropa, koja otsekoga{ be{e prva destinacija za stranskite turisti, so 471 milion turisti, vo 2010 godina zabele`a rast od samo 3%.

“Por{e naskoro mo`e da po~ne proizvodstvo na avtomobili vo fabriki vo Azija i SAD, a mo`no e i prefrluvawe na del od monta`ata vo Kina. Upravata na Por{e ovaa godina }e rasprava dali }e montira vozila vo Azija ili vo Severna Amerika. Najva`na rabota e vozilata da se proizveduvaat spored tehnologijata na Por{e, a kade }e se proizveduvaat pove}e ne e va`no.” MATIJAS MILER

glaven izvr{en direktor na Por{e

“Celta na Srbija e do krajot na 2011 godina da dobie status na kandidat za ~lenstvo vo Evropskata unija i, u{te pova`no, da bide odreden datumot za po~etok na pregovorite za pristapuvawe vo proletta 2012 godina. 2011 godina e i godinata vo koja }e po~ne dijalogot so Pri{tina, od koj se o~ekuva brzo da bidat postignati vidlivi rezultati.” BO@IDAR \ELI]

vicepremier na Srbija zadol`en za evrointegracija


KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

Svet / Biznis / Politika

DOMINACIJATA NA AMERIKANSKIOT DOLAR E MINATO!

r pred r ~etiridnevnata r poseta na SAD,  Neposredno pretsedatel, Hu dade intervju kkineskiot k H Xintao, X j za amerikanskite dnevni vesnici "Volstrit `urnal" i "Va{ington post". “Kapital� gi prenesuva stavovite i gledi{tata na Kina za odnosite so SAD, biznis-klimata, finansiskata kriza i ulogata na juanot vo svetskata valutna politika... Kako gledate na momentalnata sostojba vo kineskoamerikanskite odnosi? Koi oblasti gi smetate za najnade`ni za zaedni~ka sorabotka me|u Kina i SAD? U{te na po~etokot na 21 vek, blagodarenie na obidite na dvete strani, kinesko-amerikanskiot odnos vo golema mera u`iva{e stabilen rast. Od doa|aweto na Barak Obama, odr`uvame blizok odnos so razmena na poseti, sostanoci, telefonski razgovori i pisma. Se soglasivme da izgradime pozitiven, korporativen i jasen kinesko-amerikanski odnos i zaedno go vtemelivme mehanizmot za kinesko-

amerikanskite strate{ki i ekonomski dijalozi. Vo poslednite dve godini Kina i SAD izvr{ija prakti~na sorabotka vo pove}e oblasti, vklu~uvaj}i gi ekonomijata, trgovijata, energijata, `ivotnata sredina, antiterorizmot, policijata i kulturata. Dvete zemji odr`aa tesna sorabotka i koordinacija pri re{avawe na golemite me|unarodni i regionalni problemi i razgleduvawe na globalnite predizvici, kako {to se klimatskite promeni i me|unarodnata finansiska kriza. Strate{koto zna~ewe i globalnoto vlijanie na kinesko-amerikanskite odnosi se vo porast. Nema poreknu-

Kakvi ~ekori prezema Kina finansiska kriza i treba da flacijata vo Kina. za da obezbedi ednakvi se izgradat mehanizmi za Momentalniot me|unaroden uslovi na igra za amerispasuvawe. Me|unarodnata valuten sistem e proizvod na kanskite i stranskite finansiska kriza predizvika minatoto. Kako glavna rezervkompanii vo Kina? nepredvideni te{kotii vo na valuta, amerikanskiot Stranskite investicii se Kina. Za da odgovori na ovie dolar se koristi vo golem del va`en del od osnovnata predizvici i za da go odr`i od globalnata trgovija, kako kineska dr`avna politika. postojaniot i relativno brz i vo najgolem del od invesVo poslednata decenija od rast na ekonomijata, Kina ticiite i finansiskite tranvlezot vo Svetskata trgovska vedna{ ja prilagodi svojata sakcii. Monetarnata politika organizacija, Kina celosno makroekonomska politika, na SAD ima golemo vlijanie gi ispolni obvrskite so re{itelno ja prifati proak- vrz globalnata likvidnost i ukinuvawe na site doma{ni tivnata fiskalna politika prilivot na kapital, taka zakoni i regulativi koi i umerenoto olesnuvawe na {to likvidnosta na amerine bea vo soglasnost so monetarnata politika, iz- kanskiot dolar bi trebalo pravilata na STO i na raboti plan za pottiknuvawe da se odr`i na razumno i stranskite kompanii im na doma{nata pobaruva~ka i stabilno nivo. Potrebno e dade nacionalen tretman. za stimulacija na ekonomski- dolgo vreme za nekoja naNivnite inovacii, proizvod- ot rast, zna~itelno gi zgole- cionalna valuta da stane stvoto i biznis-operaciite mi vladinite investicii, op{toprifatena vo svetot. go u`ivaat istiot tretman sprovede industrisko pris- Kina ostvari zna~aen prikako i kineskite pretpri- posobuvawe, kako i golem dones kon svetskata ekonomija jatija. Politi~kite merki del od planovite za nejzi- vo pogled na vkupnoto ekonomkoi gi vovede sko proizvodkineskata stvo i trgovMomentalniot me|unaroden valuten Vlada protiv ija, a juanot me|unarodsistem e proizvod na minatoto. odigra uloga nata finanrazvojot Kako glavna rezervna valuta, vo siska kriza, na svetskata amerikanskiot dolar se koris- ekonomija. No, isto taka ovozmo`ija ti vo golem del od globalnata za`ivuvaweto dobri uslona juanot kako trgovija, kako i vo najgolem del me|unarodna vi za rast na site pretaluta }e od investiciite i finansiskite vbide prijatija vo prili~no transakcii. No, Kina ostvari dolg proces. Kina, vklu~uvaj}i gi i pizna~aen pridones kon svetskata Tekovnite stranskite. lot-programi ekonomija vo pogled na vkup- za koristewe Kakvi juanot vo noto ekonomsko proizvodstvo i na zaklu~oci me|unarodnasmetate deka trgovija, a juanot odigra uloga vo ta trgovija i mo`e da se razvojot na svetskata ekonomija. investicisizvle~at od transakme|unarodSepak, za`ivuvaweto na juanot, kite cii pretstanata finankako me|unarodna valuta, }e bide vuvaat konksiska kriza reten ~ekor od 2008 goprili~no dolg proces koj Kina go dina? Kakvi prezema za da efikasni odgovori na merki prezede Kina za da go no za`ivuvawe, energi~no me|unarodnata fnansiska ubla`i udarot od krizata? Me|unarodnata finansiska gi promovira{e nau~nite kriza, so cel da se unapredi kriza poka`a otsustvo od pronajdoci i tehnolo{kite trgovijata i da se olesnat regulirawe na finansiskite unapreduvawa, ja zgolemi investiciite. Ovie programi inovacii. Nejzinata osnovna socijalnata pomo{ i vo- dobro se vklopuvaat vo pri~ina le`i vo seriozni vede poaktivna politika na pobaruva~kata na pazarot, defekti od postoe~kiot fin- vrabotuvawe. Kako rezultat {to mo`e da se zabele`i ansiski sistem. Tie se glavno na ova, na{ata ekonomija vo spored brziot porast na slednite: prvo, me|unarodniot 2009 i 2010 godina odr`a ovie transakcii. finansiski sistem ne be{e stabilen i relativno brz Kina usvoi paket-plan za da vo ~ekor so razvojot na rast i pridonese za ekonom- ja spre~i inflacijata, koj ekonomskata i finansiska skoto zakrepnuvawe na re- vklu~uva i prilagoduvawe na globalizacija i ne be{e gionalno i svetsko nivo. Vo kamatnata stapka. Usvoivme sposoben da se spravi so idnina, Kina }e se naso~i re`im na fluktuira~ki kurs, rizicite i predizvicite pre- kon razvojot na nau~niot zasnovan na ponudata i dizvikani od masivnite fi- sektor i }e se fokusira na pobaruva~kata na pazarot. nansiski aktivnosti. Vtoro, zabrzana transformacija Promenite vo devizniot kurs me|unarodnite finansiski na ekonomskata razvojna se rezultat na brojni faktori, vklu~uvaj}i ja i ramnote`ata institucii ne uspeaja celosno {ema. me|u me|unarodnoto pla}awe da go prika`at promenliviot [to mislite, kakva }e bide i ponudata i pobaruva~kata status na zemjite vo razvoj vo idnata uloga na amerikanna pazarot. Vo ovaa smisla, svetskata ekonomija i finan- skiot dolar vo svetot? Kainflacijata ne mo`e da bide sii. Treto, me|unarodniot fi- kov e Va{iot stav za juanot glaven faktor vo odreduvawe nansiski sistem nema{e do- kako me|unarodna valuta? na politikata na devizniot volno resursi i sredstva da Postojat mislewa deka so kurs. se spravi so me|unarodnata ova mo`e da se zapre in-



HU XINTAO PRETSEDATEL NA NARODNA REPUBLIKA KINA

vawe deka postojat odredeni razliki i ~uvstvitelni pra{awa me|u nas. Dvete strani treba da se obidat da ja zadr`at vistinskata nasoka vo razvojot na odnosite, da ja zgolemat razmenata, da ja olesnat me|usebnata doverba, da baraat zaedni~ka osnova dodeka gi otstranuvaat razlikite, soodvetno da se spravat so razlikite i ~uvstvitelnite problemi i zaedni~ki da go promoviraat dolgotrajniot, poznat i stabilen razvoj na odnosite. I pokraj golemit rast na stranskite ivesticii vo Kina, odredeni amerikanski kompanii se po`alija na kineskata biznis-klima.

19


Feqton

20

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: MEEBO

17

SÉ NA EDNO MESTO PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

red pomalku od eden mesec internet-kompanijata Meebo obezbedi dopolnitelni 27,5 milioni dolari od investiciite na Khola Ventures, so {to vkupnata suma od investicii dostigna 70 milioni dolari. Kompanijata s$ u{te ne zazela del od teritorijata na Twitter, no raka na srce, parite investirani vo nea indiciraat deka taa gazi po nagorna traektorija. Iako originalno be{e lansiran kako svrzuva~ka platforma za servisite so instant-poraki, poslednive godini alatkata Meebo Bar, koja se pojavuva na golem broj internet-stranici so razni sodr`ini (onlajn-vesnici i sli~no) ovozmo`i kompanijata u{te podlaboko da navleze vo vodite na advertajzingot, od kade {to se o~ekuva da izvle~e golem profit. Inaku, Meebo e vo redot na internet-servisi za brzi poraki. Na korisnicite stranicata im ovozmo`uva pristap do smetkite od uredite koi gi koristat za instantporaki (Skype, MSN, Facebook chat i sli~no) i niv gi agregira na svojata platforma. Preku eliminacija na potrebata od soodveten softver, Meebo osobeno dobro im slu`i na korporativnite korisnici koi nemaat dozvola na rabotniot kompjuter da instaliraat aplikacii za “~atuvawe”. Pet-{est godini po red stariot Meebo zabele`uva{e neverojaten rast, do 2009 godina, koga stranicata stana s$ pove}e prifatena me|u korisnicite na socijalnite mre`i. Denes, kompanijata tvrdi deka ima pove}e od 40 milioni korisnici mese~no,

P

 Preku Meebo do site prijateli od Skype, Messinger, Google talk... ...

Meebo zabele`a neverojaten rast vo 2009 godina, koga stranicata stana s$ pove}e prifatena me|u korisnicite na socijalnite mre`i. Denes kompanijata tvrdi deka ima pove}e od 40 milioni korisnici mese~no, a spored analiti~kata kompanija Quantcast, brojot na korisnici na Meebo na globalno nivo dostignuva brojka od 190 milioni lu|e a spored analiti~kata kompanija Quantcast, brojot na korisnici na Meebo na globalno nivo dostignuva brojka od 190 milioni lu|e. Iako golem del od finansiskite informacii za kompanijata ostanuvaat nepoznati, vo Silikonskata Dolina, trgnuvaj}i od trguvaweto na nejzinite akcii na internet-berzata Sharespost, ja procenuvaat ovaa internet-kompanija na 185 milioni dolari. IME SMISLENO ZA VREME NA RU^EK Kompanijata Meebo e osnovana

vo septemvri 2005 godina, od strana na Sendi Xen, Set Sternberg i Ilejn Veri, a nejzinoto sedi{te se nao|a vo Mauntajn vju, Kalifornija. Iako osnova~ite ve}e dve godini prethodno rabotele na drugi proekti, tie edna{ nedelno se sre} avale za da go procenat progresot i da gi smislat direkciite na proektot vo potencijal, koj go narekle Meebo. Za toa vreme, dene{niot izvr{en direktor i guru na biznisot, Set Sternberg, duri go izu~il i programskiot jazik za internet-dizajn HTML. Inaku, imeto na kompanijata nema nikakvo zna~ewe.

Oficijalnata prikazna od osnova~ite, koja mo`e da se najde na internetstranicata, veli deka edno popladne, dodeka go ~ekale ru~ekot vo nekoj restoran, trojcata tvorci na Meebo po~nale so smisluvawe na mo`ni imiwa za nivnata ideja. Site potencijalni imiwa gi zapi{ale na hartija, a Ilejn insistirala imeto da po~nuva na bukvata M. Listata dostignala 50 imiwa. Igraj}i si so izgovarawe na imiwata, so cel da gi pronajdat tie koi najdobro se speluvaat, stignale do imeto Meebo, koe nema nikakvo zna~ewe, osven, kako {to velat,

sekoga{ se izgovara so nasmevka. Svojot po~eten kapital Meebo go dobi od investiciskata firma Sekvoja kapital, na 15 dekemvri 2005 godina. Slednata godina kompanijata lansira{e widget nare~en meebo me, koj na korisnicite im dozvoli da vgradat verzija od Meebo na nivnata personalna internet-stranica. Dopolnitelno, vo mesec oktomvri istata godina, kompanijata sklu~i dogovor za partnerstvo so onlajnmuzi~kata prodavnica Amie Street, so cel taa da gi vklu~i nivnite widgets na sekoja stranica od

nejzinite korisnici. Vo septemvri 2007 godina kompanijata soop{ti deka stranicata po~na so poddr{ka na transfer na podatoci i dokumneti me|u korisnicite. Faktot deka ova ja napravi stranicata u{te poefektivna, do krajot na godinata stana pridobivka i za korisnicite na operativniot sistem Linuks, koi dobija svoja verzija na Meebo. Bidej}i ovie podobruvawa vetuvaa svetla idnina, Meebo stana vidliv kaj investitorite i vo 2008 godina se zdobi so dopolnitelni 25 milioni dolari vo svojot kapital. Vo noemvri taa godina Meebo ja lansira{e svojata aplikacija za Android, a naredniot mesec vo svojata dostapnost gi vklu~i i servisot za brzi poraki na Myspace, kako i najaktuelniot Facebook chat. Iako za nekoi kompanii sorabotkata so iPhone e primarna, Meebo go lansira{e svojot softver-dvojnik za iPhone i iPad duri vo fevruari minatata godina, a za Blackberry duri vo septemvri 2010 godina. Vo 2009 godina kompanijata ne be{e mnogu aktivna vo smisla na inovacii, no, bidej}i privle~e golem del korisnici, verojatno i se trude{e da ostane {to pove}e fokusirana na pro{iruvawe na svojata prepoznatlivost. Edinstveno na krajot na godinata se pojavi Meebo Bar, gaxet koj ovozmo`uva korisnikot da se slu`i so Meebo od dolniot del na internetstranicata, no so podobruvawata koi se slu~ija minatata godina, na videlina izleze izvonredna alatka za reklamirawe, za koja }e stane zbor podocna. Vo maj minatata godina originalniot servis Meebo Rooms, eden od najstarite servisi koj go lansira{e kompanijata vo 2007 godina, be{e prekinat za{to kompanijata veruva{e deka toj pove}e ne se vklopuva so nivnata osnovna misija

PRIKAZNI OD WALL STREET

STIV XOBS POVTORN  Liderot na Epl po vtor pat vo poslednive 2-3 godini }e otsustvuva od firmata poradi zdravstveni problemi. ]e uspee li kompanijata u{te edna{ da bleska i bez nego? tiv Xobs, koj se izbori so rak na pankreasot i izvr{i transplantacija na crniot drob vo 2009 godina, zede u{te edno neo~ekuvano otsustvo od svojata direktorska funkcija vo Epl (Apple). So ova povtorno porasna neizvesnosta za negovoto zdravje i idninata na najvrednata tehnolo{ka kompanija vo svetot, spored pazarnata kapitalizacija vo momentov. Vo tekot na dolgata i siroma{na so

S  Xobs formalno ja zadr`a izvr{nata funkcija vo Epl, a negova zamena }e bide operativniot direktor, Tim Kuk

informacii debata za zdravjeto na Stiv Xobs, sekoga{ se pojavuvaat dve paralelni scenarija za toa {to }e se slu~i dokolku generalniot direktor na Epl predvreme ja napu{ti rabotata. Od edna strana, toa e pra{aweto {to }e se slu~i so Epl vo bliska idnina. Taa problematika be{e pomalku ili pove} e ostavena vo miruvawe za vreme na poslednite dva itni medicinski slu~ai poradi koi Xobs

zede privremeni otsustva - Epl potpevnuva{e bez nikoga{ da se zasrkne. Da, cenata na akciite padna. No, pod vodstvo na glavniot operativen direktor, Tim Kuk, Epl navistina ne napravi pauza. Pretstavi novi proizvodi, vraboti novi direktori, menaxira{e komplicirani ponudi na proizvodi i seto toa dodeka Xobs be{e vo razli~ni stadiumi od zakrepnuvaweto. Najgolemoto pra{awe zasega e {to }e se slu~uva

doprva, otkako se ostvareni site dosega{ni planovi na Xobs. Izgledite tuka se mnogu pomali od optimisti~ki. “Sekoj {to misli deka Epl mo`e da prodol`i ponatamu bez Stiv se la`e sebesi”, veli porane{en direktor vo Epl, koj ne e ne{to osobeno naklonet kon Xobs, no, bez ogled na toa, ima stravopo~it kon sposobnosta na glavniot izvr{en direktor naizmeni~no da gi {armira i zastra{i svoite potr~kovci.


Feqton

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

Po~ituvani ~itateli, Feqton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

 Iako golem del od finansiskite informacii za kompanijata ostanuvaat nepoznati, vo Silikonskata Dolina, trgnuvaj}i od trguvaweto na nejzinite akcii na internet-berzata Sharespost, ja procenuvaat ovaa internetkompanija na 185 milioni dolari

21

INVESTITORI       

JAFCO VENTURES, KTB VENTURES, TIME WARNER INVESTMENTS, SEQUOIA CAPITAL, DRAPER FISHER JURVETSON, TRUE VENTURES, KHOLA VENTURES

 Trojcata osnova~i na Meebo ILEJN, SENDI I SET

SET STERNBERG Pred Meebo, Sternberg rabotel vo IBM. Toj e roden vo 1979 godina vo Konektikat, a na Univerzitetot Jejl zav{il politi~ki nauki vo 2001 godina. Po diplomiraweto, po~nal so rabota vo Oddelot za spojuvawa i akvizicii na IBM. Ja napu{til kompanijata so cel da posetuva nastava na biznis-{kolata vo Stenford. Sepak, koga po~nala negovata vtora godina od studiite, toj ve}e go po~nal proektot Meebo i se otka`al od {koloto. Denes raboti “ful tajm” vo sopstvenata kompanija kako generalen izvr{en direktor.

za povrzuvawe na korisnicite so nivnite prijateli. Starite “sobi” ostanaa onlajn, no sega se edinstveno dostapni za korisnicite koi gi dodale vo nivnata lista na prijateli, pred servisot da prekine so rabota. Reakciite kon promenata kaj korisnicite bea izvonredno negativni, pa mnogumina opi{uvaa deka “sobite” bile edinstveno mesto koe im ovozmo`uvalo da kreiraat listi so najva`nite prijatelstva, {to bilo i bazi~na pri~ina za nivnoto koristewe na Meebo. Iako vo kompanijata najavuvaa deka }e gi razgledaat site mo`nosti za vra}awe ili, pak, sozdavawe nov servis nalik Meebo Rooms, zasega ostanuva neizvesna idninata na ovoj neaktiven servis. Vo godinata koga Meebo go

 Od minatata godina Meebo e dostapen i na iPhone i na Blackberry pridobi najgolemiot broj svoi korisnici, 2009 godina, kompanijata ja dobi i nagradata Think Social, koja mu ja dodeli timot na Think Social, neprofitnata inicijativa posvetena na razvivawe na prednostite na socijalnite mre`i. Lani, Meebo se nakiti i so titulata “Naj`e{ka kompanija od Silikonskata Dolina”, kako del od listata Lead 411. KAKO SE REKLAMIRA NA MEEBO? Platformata za poraki na

Meebo e bazirana na besplatniot softver so otvoren kod Libpurple, kreiran od programerite na Pidgin. Sepak, Meebo e unikatna ideja. Spored edno intervju so direktorot Sternberg, Meebo naj~esto go koristat mladi lu|e, a najmnogu e koristen od populacijata do 25-godi{na vozrast. Sepak, Sternberg otkriva deka demografskite podatoci govorat za golema diverzifikacija na

korisnicite na Meebo. Od amerikanskite vojnici vo Irak, na koi ova im be{e edinstven na~in za razgovor so nivnite familii osven preku telefon, pa s$ do prodava~i kako unclesamsdeals.com, koi preku Meebo razgovaraat so svoite mu{terii. Inaku, vo drugo intervju od 2006 godina Sternberg potvrduva deka dotoga{ Meebo ne napravil profit. Nade`ite koi gi objasnuva vo intervjuto s$ toa {to denes ve}e pretstavuva realnost, a toa e advertajzingot. Vo Meebo reklamiraweto go donese novata alatka Meebo Bar. Komunikaciskata platforma na stranicata na tie koi vodat biznis im ovozmo`uva da stignat do svoite klienti i na kreativen na~in, preku Meebo Bar, da im prenesat golem del od nivnite reklamni poraki. Na ist na~in, pak, korisnicite mo`at da ja spodelat sodr`inata na reklamata so svoite prijateli niz mre`ata. Ovaa alatka na korisnicite im ovozmo`uva da spodeluvaat sodr`ini na stotici stranici za sodr`ini niz Internet, vklu~itelno TV Guide, magazinot Slate, TMZ, CafeMom, Entertainment Weekly i drugi. Prvo, Meebo vi nudi ednostaven na~in na obrabotka na va{ata virtuelna izlo`bena vitrina, so sodr`ini koi gi nao|ate niz zdru`enata mre`a na stotici internet-stranici. Potoa, preku prenesuvawe na kakva bilo kreativna sodr`ina na stranicata na va{iot partner, so ednostavno vle~kawe so glu{ecot, Meebo ovozmo`uva da go zdobiete vnimanieto na va{ite kupuva~i so bogati sliki, zvuci i emocii. Site zainteresirani mo`at da dobijat dopolnitelni podatoci za ovoj na~in na reklamirawe i na samata internet-stranica, na koj se prika~eni videa koi ja objasnuvaat prednosta na Meebo Bar. Vo naredniot broj na “Kapital” }e ~itate za internet-kompanijata Digg, koja operira so socijalnata mre`a za vesti

NO ZAMINA NA BOLEDUVAWE Soop{tenieto dojde den pred kompanijata od Kalifornija da gi objavi rezultatite od posledniot kvartal. Isto taka, toa be{e objaveno na denot koga amerikanskata berza be{e zatvorena poradi komemorativniot rodenden na Martin Luter King. Bez znaewe za kakov nastan govori soop{tenieto, ne vredi ni{to toa {to izjavata doa|a vo den koga pazarite vo SAD se zatvoreni. Investitorite na Epl imaa cel den da gi pro~itaat vestite. Dvata kontakti napi{ani na soop{tenieto }e nemaa ni{to vredno da ka`at za reporterite koi }e gi pobaraat. Drug problem e toa {to

soop{tenieto na Epl voop{to ne e soop{tenie, tuku pove}e e imejl od Stiv Xobs do vrabotenite, adresirani kako “tim”. Vo prvite redovi pi{uva: “Po moe barawe, bordot na direktori mi garantira medicinsko otsustvo za da mo`am da se fokusiram na svoeto zdravje. ]e prodol`am kako glaven izvr{en direktor i }e bidam involviran vo glavnite strategiski odluki na kompanijata”. Pri poslednoto negovo zaminuvawe Xobs postavi i vremenska granica za negovoto zazdravuvawe. Ova e nedefinirano. Negovoto ostanuvawe na mestoto glaven izvr{en direktor e ne{to

nalik bole`liv despot na dr`ava, koj ne se otka`uva od svojata titula dodeka patuva vo stranstvo baraj} i medicinski tretman. Se razbira, toj s$ u{te e glaven izvr{en direktor. S$ dodeka negoviot iPhone raboti, Xobs mo`e da bide involviran vo “glavnite startegiski odluki”, bez razlika kade se nao|a. Xobs veli deka pobaral Tim Kuk “da bide odgovoren za site dnevni operacii na Epl”. Edinstveniot interesen zbor tuka e “site”. Kuk ve}e e odgovoren za dnevnite operacii na Epl, kako {to Xobs poso~i i prethodno. Potpolnosta na izjavata ja reflektira potrebata nekoj

da vladee so naredbite od sekoja golemina. “Epl e dr`ava”, zabele`uvaat nekoi direktori koi veruvaat deka Xobs e nezamenliv. “Kako takva, potreben & e lider”. No, i pokraj zagri`enosta za zdravjeto na Xobs, biznisot na Epl cveta. Vo poslednive fiskalni godini proda`bata na kompanijata se zgolemi pove}e od dvojno, na 65,2 milijardi dolari, a profitot re~isi trojno, na 14 milijardi dolari. Minatata godina Epl go nadmina i Majkrosoft vo pazarnata kapitalizacija i stana najvrednata tehnolo{ka kompanija vo svetot. Vo petokot, pred soop{tenieto za zaminu-

 Akcijata na Epl padna za 6,4% po objavata deka Xobs zaminal na boleduvawe vaweto, akciite go dostignaa svojot vrv od 348,48 dolari na NASDAQ, {to e pove} e od ~etiri pati od mestoto na koe bea pred dve godini.

Sepak, v~era akciite zabele`aa blag pad na amerikanskata berza, a na berzata vo Frankfurt akciite na Epl padnaa za 6,4% i iznesuvaa 239,5 evra.


FunBusiness

22

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

-

 Logoto na Starbaks niz istorijata

BIZNIS I ZADOVOLSTVO: STARBAKS KAFE

PR-KATASTROFA ILI DOBRO SMISLEN SPIN?  Niz 40-godi{nata istorija sirenata be{e na{iot za{titen znak. So novoto logo vnesovme sosema mali promeni

vo nejziniot lik, sakaj}i da dademe do znaewe deka ni e gri`a za na{ata bogata tradicija, izjavi pretsedatelot, a voedno i izvr{en direktor na Starbaks kafe, Hauard [ulc. No, [ulc podzaboravi da objasni zo{to se izvadeni bukvite od novoto logo na kompanijata, so koi {to be{e ispi{ano imeto na brendot. Navidum mala i nebitna promena vo dizajnot, koja, pak, predizvika lavina od reakcii na pasioniranite qubiteli na Starbaks SRЃAN IVANOVIЌ

ivanovic@kapital.com.mk

ieweto kafe e tradicionalna navika na ogromen broj lu|e. Za nekogo toa e lo{a navika, {tetna po zdravjeto, no, zatoa, visti-nskite kafexii ne ~itaat nikakvi predupreduvawa, dodeka so golema slast go pijat svoeto prvo kafe vo denot, koe voobi~aeno e i prvata fizi~ka aktivnost po stanuvaweto od krevet. Biznisot so kafe na svetsko nivo e ogromen, odli~no razvien i mnogu konkurenten. Postojat desetici globalni kompanii vo ~ija dejnost e proizvodstvoto, pakuvaweto i proda`bata na kafe, a i u{te eden mal milion lokalni i regionalni pretprijatija koi opstojuvaat na svoite pazari. Sepak, i pokraj ovoj galimatijas od proizvoditeli na kafe, postoi samo edno mesto kade {to pieweto na ovoj pijalak od ednostavna navika ili zavisnost preminuva vo hedonizam. Toa se kafuliwata na Starbaks kafe. Sinxirot od kafuliwa na Starbaks e unikaten

P

i ogromen, a bez razlika dali se nao|ate vo Wujork, Tokio ili mo`ebi Solun, u`ivaweto vo ~a{a od cenetiot pijalak vi e zagarantirano. KONTROVERZNOTO LOGO NA STARBAKS Godinava se navr{uva ~etvrtata decenija od formiraweto na kompanijata. Aktuelnoto rakovodstvo na Starbaks kafe re{i rodendenot da go proslavi so mal redizajn na logoto. “Niz 40-godi{nata istorija sirenata be{e na{iot za{titen znak. So novoto logo vnesovme sosema mali promeni vo nejziniot lik, sakaj}i da dademe do znaewe deka ni e gri`a za na{ata bogata tradicija”, izjavi pretsedatelot, a voedno i izvr{en direktor na Starbaks kafe, Hauard [ulc. No, [ulc podzaboravi da objasni zo{to se izvadeni bukvite od novoto logo na kompanijata, so koi {to be{e ispi{ano imeto na brendot. Navidum mala i nebitna promena vo dizajnot, koja, pak, predizvika lavina od reakcii na pasioniranite qubiteli na Starbaks. Samo eden ~as po pres-konferencijata na koja [ulc go prezentira{e noviot dizajn na logoto, nekolku stotici aktivni ~lenovi na klubot na

obo`avateli na Starbaks gi ispratija kritikite do menaxmentot, so posredstvo na virtuelnite mre`i Fejsbuk i Tviter. “Koj e tap~oto vo va{iot marketing-sektor koj se seti od novoto logo da go izostavi svetski poznatoto ime na proizvodot? Ovoj va{ klient, korisnik na zlatna ~lenska karta, ne e zadovelen”, be{e napi{ano na profilot na Fejsbuk na MimiKats, eden od prvite postovi so koi{to be{e iska`ano nezadovolstvoto od dizajnerskoto re{enie na novoto logo. Brojkata na vakvi i sli~ni komentari za samo eden den dostigna nekolku iljadi, a mo`ea da se pro~itaat i interesni mislewa vo koi sosema nedvosmisleno be{e istaknata lojalnosta na potro{uva~ite kon brendot, nivnata predanost kon kafeto, no i razo~aruvaweto od realiziranite promeni. “Otstranuvaweto na Starbaks od novoto logo mene mi nema smisla. Jas sum redoven posetitel na kafuliwata u{te odamna. Pla}av visoki smetki za taksi za da uspeam za vreme na pauzata da dojdam do Starbaks, a ne retko stoev i vo natrupan sneg, ~ekaj}i vo golemata redica za da dojdam do {ankot. Ne razbiram zo{to e ovaa promena. Razmislete

3,3 milijardi dolari e vrednosta na brendot na Starbaks kafe

deka so staroto logo dobivavte besplatna reklama na sekoja ~a{ka, sekoj den”, se veli vo komentarot na eden od razo~aranite idolopoklonici na Starbaks. Iako ima i nekolku komentari so koi se odobruva postapkata na menaxmentot, sepak, vo ogromen razmer preovladuvaat negativnite kritiki. Od ova se dobiva vpe~atok deka na Stabaks im se slu~ila vistinska PR-katastrofa. No, postojat navestuvawa deka seto toa e del od golemiot master plan. “Promenata na logoto predizvika golem broj reakcii i nie o~ekuvame da se razvie dolga diskusija”, istakna portparolot na kompanijata, Deb Trevino. Zna~i, dokolku pretpostavime deka se raboti

PROSLAVA NA UMETNOSTA VO MKC

SLAVENICI NA RODENDENOT N  So globalnata proslava na rodendenot na umetnosta, Makedonija im se priklu~i na zemjite koi pove}e od dve de-

cenii preku najrazli~ni manifestacii slavat vo imeto na umetnosta vetskiot rodenden na umetnosta vo ponedelnikot, na 17 januari, za prv pat se proslavi i vo na{ata dr`ava, so celodnevni programski aktivnosti vo Mladinskiot kulturen centar. Blagodarenie na ovoj nastan i nie bevme del od ovaa me|unarodna manifestacija koja se odr`uva vo pove}e od dvaesetina evropski zemji i koja so globalen radioprenos sekoja godina emituva brojni koncerti, art-performansi i instalacii, programi za deca... Mladinskiot kulturen centar na edno mesto gi sobra mladite obo`avateli na likovnata umetnost, na pi{aniot zbor, no tie koi sakaa da slu{nat eden malku porazli~en zvuk. Vo galerijata na MKC be{e otvorena izlo`bata na Kaliopi

S

Ilievska, so naslovot “Li~na legenda”, i na Mila Ivanovska, naslovena kako “Razgovor so mojata du{a (moeto ogledalo)”. Izlo`bata be{e prosledena so videoproekcija na videomaterijal, koj bil sozdaden vo vremeto koga nastanuvale delata. “Prikaznite za avgust” gi raska`a Dejan Velkovski. Toa {to be{e promovirano e kratok prikaz na qubovta, videna niz o~ite na eden sonuva~. Ova e zbirka ciklizirani raskazi, koi se povrzani so otsonuvaweto na edna qubovna prikazna. Sepak, qubovnata prikazna koja doprva }e ja otsonuva avtorot Dejan Velkovski }e bide tokmu negovata, bidej}i ovaa manifestacija so globalni razmeri be{e dovolno inspirativen moment za nego, pa vo stilot na {ou-emisijata

“S$ za qubov” ja pobara rakata na svojata sakana. Slovene~kiot film “Pejza` 2”, vo koj igraat Marko Mandi}, Petar Musevski i Janez Ho~evar, be{e prika`an vo kinoto Frosina. Filmot ja raska`uva prikaznata za sitnite kradci Sergej i Pole, koi sakaj}i da pobegnat samo so slikata so pejza`ot na eden penzioniran general, uspevaat po nekoja slu~ajnost da zemat i eden mnogu doverliv dokument. Ako krajot go krasi deloto, toga{ bi mo`elo da se ka`e deka nastapot na trioto Toni Kitanovski (gitara), Izet Kizil (perkusii) i na Kostas Teodoridu (kontrabas) be{e odli~en na~in za zaokru`uvawe na “Rodendenot na umetnosta”. So ovoj zaedni~ki koncert na muzi~ari od tri razli~ni dr`avi,

 DEJAN VELKOVSKI qubov kon umetnosta i umetnost za qubov


FunBusiness

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

 "Koj e tap~oto vo va{iot marketing-sektor koj se seti

od novoto logo da go izostavi svetski poznatoto ime na proizvodot? Ovoj va{ klient, korisnik na zlatna ~lenska karta, ne e zadovolen", be{e napi{ano na profilot na Fejsbuk na MimiKats, eden od prvite postovi so koi {to be{e iska`ano nezadovolstvoto od dizajnerskoto re{enie na novoto logo. Brojkata na vakvi i sli~ni komentari za samo eden den dostigna nekolku iljadi

23

MUZI^KI NAJAVI ZA 2011

INTERNETOT SÉ U[TE NE GI UBIL ALBUMITE

 I

pokraj recesijata, krizata i Internetot od koja strada muzi~kata industrija, se o~ekuva bogata muzi~ka 2011 godina. Situacijata na muzi~kata scena se o~ekuva da ja zgusnat albumite na Lejdi Gaga, Madona i Britni Spirs, a dokolku sobere sili (i se otrezni) i Ejmi Vajnhaus bi mo`ela da se najde na ovoj spisok

ako muzi~kata industrija s$ Muzi~arite rabotat so u{te ne izlegla od krizata polna parea. Born this i padot na proda`bata way na Lejdi Gaga, ~ie na cedeata s$ u{te raste, izleguvawe se o~ekuva sepak, {to se odnesuva naprolet, nesomneno e na muzi~ka 2011 godina najo~ekuvaniot album mo`e da se o~ekuva bogata ponuda od na godinata. Ako se muzi~arite, a ostanuva na publikata da vistiniti i najavite za odlu~i {to }e konsumira od nea. Pod nov album na Madona, pritisokot na recesijata vo 2010 godina toga{ presmetkata na bile prodadeni 12% pomalku vleznici  Britni Spirs na- “starata” i “novata” za koncerti. Zatoa, za 2011 godina javi nov album kralica na pop-muzikaima najavi za ta na top-listite i vo nivno poevtinumediumite navistina }e vawe, barem {to bide mnogu interesna. se odnesuva za No, za konfrontacijata Amerika. Vo tekot da bide u{te poinna minatata goditeresna, tuka doa|a i noviot na vo Britanija album na Britni Spirs, koj se bile zatvoreni o~ekuva da bide objaven vo 60 prodavnici mart. Koga bi stanalo zbor za cedea. Ova za najbarani izdanija, so ili se dol`i na toa bez nelegalni simnuvawa od {to na lu|eto ne Internet, definitivno tuka im e va`no dali  “novata i “starata” “vladeat” hip-hop yvezdite i imaat originali raperite, posebno na ameripop-kralica }e si gi ili ne, pa, bidejkanskiot pazar. Se najavuva izmerat silite }i na Internet sorabotka me|u Kanie Vest i ima s$, ottamu gi Xej Zi so naslov Watch the simnuvaat pesnite i albumite, besplatno ili Throne, a novi dela treba da objavat Lil poevtino otkolku da otidat vo prodavnica Vejn, Doktor Dre, Bisti Bojs... Vo Britanija se i da go kupat. Servisite kako Spotify i iTunes, o~ekuva ne{to novo i od The Streets i Dizzee (koi na diskografijata & zadavaat golemi Rascala. U{te nekolku “vojni” na muzi~ko tlo glavobolki) i ponatamu se nedostapni vo mo`e da ja zainteresiraat publikata. Vo mart regionot kaj nas, pa besplatnoto simnuvawe R.E.M. go najavuvaat albumot Collapse into now, od Internet ni e nedostapno. No, nelegalnoto snimen vo studio vo Berlin, koj go opi{uvaat simnuvawe od Internet s$ u{te ne mo`e da kako eden izrazeno rokerski album na koj gi ubie muzi~kite albumi. Iako se retki, vo povtorno }e gostuva Pati Smit. Direktni svetot s$ u{te postojat lu|e koi gi baraat, konkurenti na R.E.M. }e bidat U2 so albumot sakaat, kupuvaat i slu{aat originalnite Songs of Ascent. R.E.M i U2 nema sami da ja cedea. vodat ovaa “bitka”, bidej}i n$ o~ekuva nov Dobra, vozbudliva i intrigantna, nova album na Coldplay. No, rok-muzikata za 2011 i stara, od klasika i xez, preku bluz i godina ima u{te aduti. Se {u{ka za mo`ni kantri, do rok, rap, pop i elektronska novi albumi na Red Hot Chilli Pepers, Nickelback, muzika, golemi hitovi, interesni i navistina potoa i Aerosmith. Novi albumi }e izdadat brilijantni albumi ne nedostigaa vo 2010, Franc Ferdinand i Duran Duran, All you a nema da nedostigaat nitu vo 2011 godina. need is now w vo produkcija na Mark Ronson. I pokraj postepeniot pad na proda`bata Sleduva i u{te edno obedinuvawe na na cedea i porastot na legalnite MP3 grupata Blondie. Vra Vra}awe vo studioto simnuvawa od Internet, muzi~kiot alplaniraat i The W White Stripes. No, bum ostanuva pogonskoto gorivo na vra}aweto koe e najposakuvano i diskografijata. najnetrpelivo se ~eka ~e e toa na Ejmi Vajnhaus, no ne se znae z kolku e taa podgotvena za toa. S$ na s$, interesni i mnogu hrabri predviduvawa predv i najavi od muzi~arite. Kolku Ko }e se prodade }e poka`e fi finansiskata volja na narodot i nivniot muzi~ki slu sluh i vkus.  Vra}aweto na Ejmi Vajnhaus e

I  Vo kafuliwata na STARBAKS mu{teriite mnogu ~esto ~ekaat vo red i po polovina ~as za da dojdat do posakuvanoto kafe za marketin{ki spin, toga{ re{enieto na Starbaks e uspe{no. Ovaa storija predizvika ogromno vnimanie vo mediumite i gi natera klientite da komentiraat. Ova odi pod raka so teoretskata maksima deka ne postoi lo{ marketing, dobro e samo dodeka lu|eto zboruvaat za tvojot proizvod. Sli~no iskustvo minatata godina imaa i marketing-guruata na Gap, koi od “vedro nebo”, bez nikakva najava go promenija logoto na kompanijata. I toga{ ovaa dizajnerska “{ega” be{e prosledena so niza reakcii, {to rezultira{e so brza promena na misleweto vo redovite na rakovodstvoto. Novoto logo be{e povle~eno za samo edna nedela. Ostanuva da po~ekame dali i od Starbaks }e go storat istoto? INDIJA E NOVATA STANICA NA STARBAKS Vo momentov Starbaks ima 16.858 proda`ni mesta, locirani vo 50 dr`avi. 11.000 od prodavncite se na teritorijata na SAD, kade {to, pak, vo 2008 godina, vo ekot na finansiskata kriza bea zatvoreni pove}e od 700 od niv. Otkako po krajot na 2010 godina e obezbedena stabilnosta na Starbaks, menaxmentot objavi golemi investicii vo Indija, zemjata vo koja mnogu malku se pie kafe. No, ohrabreni od

ogromnot uspeh vo Kina, kade {to kafuliwata na Starbaks do`iveaja neviden uspeh, direktorite na sinxirot se re{eni da si ja probaat sre}ata i vo vtorata dr`ava vo svetot po brojot na `iteli. “Sekoga{ e predizvik da se otide na nov i sosema nepoznat pazar i rabotata da se po~ne od samiot po~etok. Indija e noviot proekt na Starbaks”, pi{uva na internet-stranicata na kompanijata, so {to e potvrdeno deka slednata golema investicija, proceneta na pove}e od 100 milioni dolari, }e bide realizirana vo Indija. Starbaks e globalen i mnogu popularen brend, so proceneta pazarna vrednost od 3,3 milijardi dolari i rast na kapitalot od 2% vo 2010 godina. Tokmu ovie impozantni brojki se dovolen materijal za razmisluvawe koga e vo pra{awe i logoto na kompanijata, koe ispadna deka im bilo premnogu bitno na kupuva~ite. Starbaks e mesto za u`ivawe i opu{tawe. Lu|eto {to na pauzite go pijat svoeto kafe, re~isi kako po Pavlov refleks reagiraat na slikata koja im dava ~uvstvo na mir, kratok, no presuden vo dnevnite zadol`enija. Ovoj psiholo{ki moment verojatno doprva }e treba da se prou~uva i da se vidi zo{to tolku mnogu imeto na Starbaks, koe sega e izvadeno od logoto, im nedostiga na kafexiite.

NA UMETNOSTA

najo~ekuvano za 2011 godina K O M E R C I J A L E N

 MKC – del od globalniot festival na umetnosta Makedonija, Grcija i Turcija, simboli~no poka`aa deka muzikata navistina nema granici i deka i na ovoj na~in mo`e da se formira edno evropsko muzi~ko semejstvo. Ova trio za prv pat se ima pojaveno na muzi~kata scena vo 2003 godina,

kako ~lenovi na sostavot na nivniot zaedni~ki prijatel Teodosij Spasov. Nivnata kreativna izvedba na koncertite se dol`i na me|usebnata doverba, qubopitnost i strast kon toa {to mo`e da se nare~e muzi~ka misla.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

VЕSЕЛАТА VДОVИЦА Ф.Леhаr (опеrета) 21.01.2011 Почеток: 20:00 ч. МАКЕДОNSКА ОПЕRА И БАЛЕТ


Rabota / Osiguruvawe / Nabavki

24

Izbor na aktuelni oglasi TRANSPORT, NABAVKI I LOGISTIKA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 11.01.2011 Cementarnica USJE AD Skopje bara da vraboti REFERENT ZA NABAVKI. Vrabotuvaweto e za neopredeleno rabotno vreme, so probna rabota od 6 meseci, so polno rabotno vreme. Izbraniot kandidat }e bide zadol`en za nabavka na materijali i uslugi od lokalniot i me|unarodnite pazari, istra`uvawe na pazarot i identifikuvawe na potencijalni novi dobavuva~i, izrabotka na pora~ki za nabavki, poddr{ka i koordinacija na planovite za sproveduvawe na uslovite vo dogovorite za nabavki, sledewe na trendovite na pazarot, identifikacija i koordinirawe na razli~ni transporti na lokalniot i me|unarodniot pazar za potrebite na kompanijata. 1. Potrebni kvalifikacii: - VSS/VII stepen, ekonomski, ma{inski, elektro ili tehnolo{ki fakultet - So ili bez rabotno iskustvo. Prethodno rabotno iskustvo vo oblasta na nabavki/ logistika }e se smeta za prednost - Odli~no poznavawe na angliski jazik - Odli~no ponavawe na Microsoft aplikacii Kandidatite treba da gi ispolnuvaat i op{tite uslovi predvideni so zakon. Kandidatite treba da ja prilo`at i slednava dokumentacija: 1. Pismo za aplicirawe na oglasot 2. Biografija na angliski jazik (CV) 3. Dokaz za zavr{eno obrazovanie 4. Dokaz za poznavawe na Angliski jazik. Oglasot trae 10 (deset) dena od denot na objavuvaweto. Dokumentacijata treba da se dostavi najdocna do 26.01.2011 godina na adresa: Cementarnica USJE AD Skopje, ul. Prvomajska bb, 1000 Skopje – Slu`ba za ~ove~ki resursi i kadrovski raboti, ili na e-mail: hr@usje.com.mk. Izborot na kandidatot za vrabotuvawe }e se izvr{i najdocna do 28.02.2011 god. Site aplikacii }e se smetaat za strogo doverlivi.

NEDVI@NOSTI Izvor: Dnevnik

Objaveno: 14.01.2011 KAM Market objavuva oglas za SORABOTNIK ZA NEDVI@NOSTI. Predlaga teritorijalen makro i mikro plan za otvarawe na novi marketi; Sorabotuva so op{tinskite oddelenija za urbanizam i gi prou~uva detalnite urbanisti~ki planovi; Podgotvuva i predlaga sklu~uvawe na dogovori za kupuvawe na novi lokacii i delovni prostorii; Gi sledi site tenderi, oglasi i drugi izvestuvawa koi se odnesuvaat na gradbata na objekti i lokacii na marketi. - Potrebni kvalifikacii: 1. VSS – prednost Arhitektonski, Grade`en ili Ekonomski fakultet; 2. Najmalku 5 godini rabotno iskustvo vo oblasta (prednost agencii za nedvi`nosti ili op{tinski oddelenija za urbanizam); 3. Odli~no poznavawe na kompjuterski (MS Office) programi; Kandidatite treba da bidat komunikativni i prilagodlivi podgotveni za rabota pod pritisok, sposobni za rabota vo dinami~na rabotna atmosfera i da se timski orientirani. Nie nudime rabota vo evropski orientirana firma, atraktivna plata, steknuvawe iskustvo kako del od profesionalen tim, kako i mo`nost za profesionalno usovr{uvawe i napredok vo karierata. Zainteresiranite mo`at da apliciraat so dostavuvawe na kratka biografija (CV) na makedonski jazik na podolnata e-po{ta ili adresa. Rokot za prijavuvawe e najdocna do 23.01.2011 god. Samo izbranite kandidati }e bidat kontaktirani. KAM Dooel, ul. Industriska bb, (Tovarna), 1000 Skopje; vrabotuvanje@kam.com.mk; www.kam.com.mk.

DELOVNO SOVETUVAWE/KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 14.01.2011 Agencijata za katastar na nedvi`nosti – Edinica za Upravuvawe so Proektot Katastar na Nedvi`nosti i Registracija, povtorno ja objavuva Pokanata za Izrazuvawe na Interes za konsultantski uslugi – INDIVIDUALEN KONSULTANT, za izrabotka na Predlog koj }e gi ispita uslovite za vospostavuvawe na Fond za obe{teti vo R. Makedonija i izrabotka na nacrt regulativa koja bi go vklu~ila prepora~aniot pristap. Zainteresiranite konsultanti treba da dostavat Pismo za izrazuvawe interes, CV na angliski jazik i ostanati informacii, najdocna do 04 Fevruari 2011 na adresa: Agency for Real Estate Cadastre, Project management unit, Ms. Tatjana Cenova Mitrevska, St. Trifun Hadzi Janev 10, 1000 Skopje, R. Macedonia; e-mail: t.cenova@katastar.gov.mk

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK


KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite. 1.Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer. 2.

Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj} i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti).

3.

Interna revizija 8 ~asa/ cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

25


26

Obuki / Menaxment / HR

KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodvete

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)

OBUKA: MENAXMENT NA NEVLADINI ORGANIZACII (NVO) Vremetraewe: 2 meseci/ 2 pati nedelno h 2 ~asa (vkupno 32 ~asa) Sleden termin: 1 fevruari 2011 OBUKATA E NAMENETA ZA MLADI LU\E SO ILI BEZ RABOTNO ISKUSTVO KOI IMAAT INTERES ZA RABOTA VO NEVLADINI ORGANIZACII (NVO) VO MAKEDONIJA ILI VO STRANSTVO. OBUKATA JA SPROVEDUVAAT ISKUSNI NVO PROFESIONALCI I AKTIVISTI, I PRETSTAVUVA DINAMI^EN SPOJ NA TEORETSKA I PRAKTI^NA RABOTA. OBUKATA OPFAЌA:  voved vo gra|ansko op{testvo i rabotata na nevladinite organizacii, me|unarodni, regionalni i lokalni iskustva, zna~eweto na me|unarodnoto civilno op{testvo (civil society) i negoviot podem vo izminatite decenii, goleminata i funkcioniraweto na me|unarodnoto civilno op{testvo,  istorija na gra|anskoto organizirawe vo Makedonija, registracija i normativna ramka za rabota na NVO sektorot, zna~ewe na NVO sektorot vo Republika Makedonija, odnosite na NVO sektorot so javnite institucii, privatniot sektor, mediumite i gra|anite, finansirawe na NVO sektorot, oblasti na anga`man na NVOi,  voved vo osnovnite koncepti i termini od zna~ewe za menaxmentot vo NVO sektorot: proekti, donatori, fandrejzing, volonterstvo, korporativna odgovornost, me|unarodna sorabotka, op{testven aktivizam, itn.  osnovni na odnosi so donatori, voved vo upravuvawe so proekti, zapoznavawe so rabotata na uspe{ni NVO, itn.  menaxirawe na proekti, obezbeduvawe na finansii za proekti, menaxment vo procesite na me|unarodna sorabotka, vodewe na regionalni i me|unarodni proekti, voved vo Evropskite fondovi i nivnosto zna~ewe za NVO sektorot vo Makedonija, itn. CENA: Cena za eden u~esnik e 4,000 den (+DDV). Mo`no e pla}awe na rati. Na krajot na obukata sekoj u~esniк dobiva sertifikat.

NA^IN NA PRIJAVUVAWE: Prijavete go va{eto u~estvo na telefonite: 02 3 103 673 / 02 5 296 589, ili elektronski na info@consulting-macedonia.com Direktor na obukata e Dr. Risto Karajkov. Dr. Karajkov ima doktorat po me|unaroden razvoj od Univerzitetot vo Bolowa, Italija. Negovite istra`uva~ki sorabotki vklu~uvaat i prestoj pri presti`niot Center for Civil Society Studies na Johns Hopkins University, vo SAD, kako i na UNU WIDER vo Helsinki. Dr. Karajkov ima pove}e od 10-godi{no iskustvo vo NVO sektorot vo Makedonija, regionot, i po{iroko. ZABELE[KA: PO@ELNO E (NO NE NEOPHODNO) U^ESNICITE NA OBUKITE DA IMAAT OSNOVNI POZNAVAWA NA ANGLISKI JAZIK I RABOTEWE SO KOMPJUTER.

Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk


KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK

Tenderi / Konferencii i saemi

27

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Rekonstrukcija na bolni~ki prostorii za vr{ewe dijaliza vo Op{ta Gradska bolnica „8mi Septemvri’’.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=25ae1fcc-2bd4-481d-8418e43dab08fc6d&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Regulatorna komisija za energetika na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Avio bileti.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=5344e95c-2500-4863-bf05-839c0978d188&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno pretprijatie za javni parkirali{ta Parkinzi na Op{tina Centar Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka i isporaka na hardver i softver za parking sistemi so avtomatska naplata za zonsko parkirawe i informati~ka i druga oprema.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=7dc9502b-335a-4a92-8e85-1cd16de1eb3f&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JPKD “KOMUNALEC” - Strumica PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Zdravstveni uslugi i analizi.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=77ffe87a-187e-4f02-ac00729828968dc1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izveduvawe na priklu~ok kon centralniot toplifikaciski sistem na gradot, dislokacija na podzemen vod D2 po ul.„Pra{ka” (kaj Granit).  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=746bc61b-8acb-418b-bc9c-893e44eaeb4b&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavki na materijali i sredstva za ambulantite vo REK Bitola.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=dd9c15cd-f8e9-482b-8d79-4b07925d1ce8&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Gazi Baba PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Obezbeduvawe na uslugi od mobilna telefonija za potrebite na administracijata i Sovetot na Op{tina Gazi Baba.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=daf3ff68-7a87-4e1d-b3b1-4767266fcd47&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Univerzitetska Klinika za ginekologija i aku{erstvo Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Sterilni hirurшki rakavici.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=506656e4-d19c-4c71-97d6-49cebb09dd41&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Пe~atewe u~ebnici, u~ebni pomagala, glasnici, vesnici, monografii, ukori~uvawe na bilteni, slu`beni vesnici i sl.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4a2c7c8f-20a8-474b-9ff3-51848b9a825a&Level=2

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniit Januari 2011 Primeko Business & Personal Coaching Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Januari 2011

Sinergija Plus Kurs za ofis menaxer Januari 2011 KDS Interna revizija Januari 2011 Primeko Obuka za odnosi so javnost Januari 2011 ITC Konsalting

Relaxed Management (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus Choose your perfect job. Start creating your future today!!!

Od 2 do 6 mart 2011 godina vo Republika Hrvatska

„GAST 2011” VO SPLIT Vo periodot od 2 do 6 mart 2011 godina, Stopanskata komora na Makedonija, organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na Me|unarodniot saem za hrana, pijaloci, kafe, hotelska i ugostitelska oprema, turizam i mebel „GAST 2011” vo Split, @wan, Republika Hrvatska. 

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so Splitskiot saem organizira u~estvo na makedonskite kompanii na zaedni~ki nacionalen {tand po privilegirani uslovi (20% popust za ureden {tand i 25% za neureden {tand, kako i besplatna stranica vo Katalogot na saemskite izlaga~i). Za site posetiteli od zemjava obezbedeni se besplatni vleznici za Saemot.



Na 35.000 metri kvadratni izlo`bena povr{ina „GAST 2011„ e edna od najgolemite specijalizirani saemski manifestacii i klu~no mesto kade {to se sre}avaat mnogubrojni proizvoditeli i trgovci od oblasta na prehranata, pijalocite, hotelska i ugostitelska oprema. Isto taka, GAST e vo biznis-krugovite poznat i kako mesto za dogovarawe i logistika za turisti~kata sezona.



Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii svoeto u~estvo za poseta i izlagawe na Me|unarodniot saem „GAST 2011„ da go prijavat najdocna do 31.1.2011 godina. Poop{irni podatoci i prijavniot list mo`e da se prezemat od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT: Venera Andrievska Tel: 3244037 Faks:3244088 E-adresa: venera@mchamber.mk

Internet marketing Januari 2011 ITC Konsalting Creative communication (Tailor Made Training) Januari 2011 Ksantika, Agencija za komunikacii Get prepared for a Job Interview!!! 21.01.11 CS Global

Obuki za NET programirawe 22.01 - 22.07.11 PSM Fondacija Kurs za smetkovodstvo Januari 2011 KDS Nau~i i zbogati se! Januari 2011 Sinergija Plus Korporativen Angliski Jazik

24.01.11 CS Global Obuka za protokol i etikecija 24.01 - 28.01.11 Akademija za protokol

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk


28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII  PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT  MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI  NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII  ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA


209 Kapital 20 01 2011  

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON STRANA 2 STRANA 7 STRANA 10 STRANA 14 STRANA 19 STRANA 17 STRANA 11 STRANA 12-13 ...samo...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you