13 kapital vtornik 06 2010

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA

KOLUMNA

VOREN BAFET: KOGA VRNE ZLATO, ZEMETE KOFA, A NE FILXAN

ILIJA DIMOVSKI: KOPII ILI ORIGINALI???

STRANA 28

STRANA 13

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

VTORNIK, 6. APRIL. 2010 | BROJ 13 | GODINA 1 | CENA 20 DEN | TEL. 2 55 1 4 41 | FAKS. 2 58 1 4 40

MAKEDONCITE NASKORO ]E KUPUVAAT AKCII VO STRANSTVO?! 16

NA ZATVORAWE, ^ET. 01.04.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,77% 0,23% 0,11%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,63 45,76 1,35

NAFTA BRENT EURORIBOR

84,41 1,21%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (01.04)

ANALIZA

SKANDAL

POPRVO VMRO – DPMNE ]E JA NAPU[TI VLADATA OTKOLKU DUI!?

PO APSEWETO NA PORANE[NIOT HRVATSKI VICEPREMIER DAMIR POLAN^EC ISTRAGATA ZA PODRAVKA VODI KON IVO SANADER?!

7

22

OSMANI: JAVNOTO ZDRAVSTVO E BEZ KONKURENCIJA

6

2 06.04.2010

NAVIGATOR

483.3

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 6 APRIL 2010

“TRAQAVO”!

a praznicite pominav ubavi momenti vo Ohrid (neka e za m n ogu godini praznikot!). Eden ru~ek izedovme mala grupa prijateli vo “Dalga”, nadaleku pro~ueniot ohridski restoran!

Im bev svrten so grb na edni de~ki, dva para - site ~etvorica vraboteni vo inspektoratite na Vladata (mislam deka bea nekoja kombinacija od Pazaren inspektorat i od Sanitarna inspekcija)! Vo eden moment dobiv vpe~atok deka tamu se zapoznale, pa se zele ... No, ne e toa va`no!

Va`no e ona {to be{e mnogu ta`no! Otkako tripati gi svrtea svoite “{efovi” na ogovarawe, {to s$ pravele (!?), koj kolkavi vrski imal vo VMRO-DPMNE, koj vo Vladata, koj bil poblisku do premierot ..., na kraj, otkako kelnerot tripati im donese po litar vino, od onaa “specijalna kolekcija” na “tikve{“ (mislam deka samo vinata vo restoranot ~inea pove}e od 120 evra (!?)), i verojatno “malku gi vrzaa glavite” po~naa da zaklu~uvaat – ne, ne biva tuka dr`ava (!?) ... mali se platite za tolku da primame kolnewe od gra|anite (!?)... pa, kako }e nemalo korupcija, koga glavite si gi “stavale vo torbi” koga odele vo kontrola (!?)

Ed en moj pri jatel, {to sede{e so mene, koga go slu{na ova, na masata izvika – “pa toga{ {to torbite ne si gi stavat na glava, pa da odat vo inspekcija” – na {to silno se iskikotevme na masata – tolku silno {to na inspektorite im stana neudobno!

Aj, malku da gi izogovarame i za trpezata! Koj znae za “Dalga”, prvo vedna{ razbira deka stanuva zbor za malku poskap ohridski restoran! Na trpezata site imaa pastrmki – {to podolgi! Edniot od inspektor~iwata (ohri|anec

Z

po poteklo), bukvalno go rasturi edniot od kelnerite (navamu-natamu), ovoj sirotiot ne znae{e {to prvo da donese – lutko, manxi~ka, pe~ur~iwa ... ajde, ajde, pobrzo, pobrzo dee ...!?

Ete taka, po~ituvani, mislam deka ni{to novo i ne vi ka`av, oti s$ si znaete na ovaa tema ... no, toa se na{ite inspektori ... Skapi restorani, skapi vina, “silni” trpezi, i seto toa so “na{ite” pari od platenite danoci! A, so ~ii pari, ako e jasno deka platite na inspektorite niz raznite upravi, i ne se tolku golemi (neli, javna administracija)!

Toga{, logi~no e ~ovek da pomisli deka ovde ima “mufte” – {to po na{ki zna~i i mito ...

E sega, makedonskata javna administracija (s$ {to se pla}a od Buxetot) broi blizu 140.000 lica! Vaka “naakani” se site od koi ne{to zavisi! Zamislete gi ovie novive (ramkovni) niz Tetovo i tetovsko {to pravat!?

Neodamna, na edna emisija na koja u~estvuvav zaedno so eden visok pretstavnik na opoziciskata SDSM, nitu jas, nitu gleda~ite ne dobivme ubeduvawe deka ako se vratat nekoga{ na vlast }e napravat reforma na javnata edministracija – {to bi zna~elo namaluvawe na brojot na vrabotenite, osobeno na vakvite “zdebeleni i pro{ireni” inspektor~iwa! Ne, SDSM ne zboruva za toa (i tie produciraa vakvi koi sose familijata potoa glasaa za niv), a sega{nite na vlast voop{to i ne vle~at takvi potezi! A, zo{to bi vle~ele?

Toga{ za kakvi, bre, rebalansi na buxetot zboruvame sekoja godina! Za onie koi za pri~ina imaat isprazen buxet poradi slabata naplata, pa posledica e {to inspektorite ne mo`ele da zemat plata!!? Pa, taka i treba? Zo{to da zemaat plata ako na biznisot i kompaniite koi pla}aat

QUP^O ZIKOV zikov@kapital.com.mk zikov@ @kappital.com.mk

danoci im e lo{o!? Zarem administracijata ne treba da spodeli so nas, koi kako “`uti mravi” se obiduvame da napravime ne{to za na{ite kompanii i za vrabotenite?!

Treba da se smeni itno logikata! I VMRO-DPMNE i SDSM, ili nekoi treti, mora da razberat deka rebalansi ne se potrebni ... Najgolemiot rebalans - e toj {to koga }e im go spomnete im se ide vo vece!? A toa e dramati~no namaluvawe na brojot na javnata administracija!

So parite {to }e ostanat, ne da se tro{i pove}e od strana na dr`avata, tuku taa (Vladata) da gi namaluva od slednata godina kontinuirano obvrskite na privatniot sektor – kompaniite, so {to }e im ostavi pove}e pari za investicii, i otvorawe novi rabotni mesta, kade {to bi se vrabotile izbrkanite “klenovi” od administracijata! Toa e reforma i “kvalitetno zatvorawe na krugot”! Ta, neli tie bile nekoi intelektualci!

Ajde neka se poka`at na “otvoren pazar”, a ne da primaat ~astenki – skapi, nezaraboteni rip~iwa po ohridskoto krajbre`je!? ]e vi puknat naduvanite mevovi eden den, bre ... aloo!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

M

KAPITAL EKSKLUZIVNO DOZNAVA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

ilioni evra iznesuva{e deficitot na tekovnata smetka na bilansot na pla}awa vo 2009 godina, {to e 7,4%.

Namaluvaweto na negativniot jaz na tekovnata smetka prvenstveno se dol`i na stesnuvaweto na negativnoto saldo vo razmenata na stoki so stranstvo za 3,3 procentni poeni od BDP, pri istovremen rast na neto-prilivite vrz osnova na tekovni transferi (~ij pridones iznesuva 2,1 procenten poen od BDP. Vo nasoka na namaluvawe na negativniot jaz deluva{e i zgolemeniot godi{en suficit kaj uslugite. Netoprilivite vo kapitalnata i finansiska smetka ovozmo`ija celosno pokrivawe na ostvareniot deficit na tekovnata smetka vo 2009 godina i dopolnitelen porast na deviznite rezervi.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102,

Meri Kondoska

prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.

Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SAUDISKI PRINCOVI GI FINANSIRAAT VAHABISTITE VO MAKEDONIJA!?

Vo izve{tajot za Makedonija, britanskite razuznava~ki slu`bi minatata nedela seriozno predupredile deka princovite od Saudiska Arabija go finansiraat ekstremniot islam vo Makedonija i regrutiraat volonteri za Avganistan ALEKSANDAR PISAREV

pisarev@kapital.com.mk

APITAL ekskluzivno dojde do Izve{tajot na britanskata razuznava~ka slu`ba M5 za Makedonija, od pred nekolku dena, vo koj se apostrofirani najnovite podatoci na nivnite oficeri od Skopje vo koj se naglasuva deka: “Princovite od Saudiska Arabija, koi imaat ogromni imoti vo centarot na London, kako i vo okolinata na glavniot grad, finansiraat izgradba na xamii na Balkanot i go propovedaat ekstremniot islam vo Makedonija”.

So toa, kako {to pi{uva vo ovoj izve{taj, “na Makedonija & se zakanuva golema opasnost nejzinite vernici muslimani da go napu{tat tradicionalniot islam i da se priklu~at na vahabistite”. Spored izve{tajot nasloven kako “Kur{um 2”, koj go potpi{al izvesen Xozef Farah od razuznava~kata slu`ba MI5, oficijalnite lica od Makedonija gi informirale britanskite razuznava~ki oficeri vo Skopje deka parite koi pristignuvaat na smetkite na muslimanskite organizacii vo Make-

K

donija pretstavuvaat zakana za destabilizacija na poumerenite islamski zaednici na Balkanot.

Spored ovoj izve{taj, britanskiot oficer vo Skopje izjavil deka 50 volonteri se regrutirani da zaminat vo Avganistan. Tie bea regrutirani od strana na nekolku islamisti~ki humanitarni organizacii, koi od neodamna se pojavija vo regionot i za koi postoi somne` deka {irat ekstremizam i deka perat pari za teroristi~kite organizacii”.

Prvoto seriozno predupreduvawe deka ekstremniot islam postoi i vo Makedonija dojde, neposredno posle Nova godina, i od izraelskiot vicepremier i minister za nadvore{ni raboti, Avigdor Liberman, za vreme na sredbata so na{iot premier, Nikola Gruevski, vo Erusalim, deka: “Na Balkanot mu pretstoi terorizam, i na ovoj prostor }e se {iri Al Kaeda koja }e instalira svoi }elii”.

I Liberman predupreduva deka dokaz za toa e patekata na parite na islamskite humanitarni agencii naso~eni kon oblastite kade {to `iveat etni~ki Bosanci i Albanci. Tie se celni grupi vrz ~ija ekstremno

islamska indoktrinacija Al Kaeda deluva so ke{.

Onie {to gi analiziraat bezbednosnite pra{awa, ocenuvaat deka vo Makedonija ima plodna po~va za instalirawe na islamskiot radikalizam.

Opasnosta od ovoj tip bezbednosni zakani za Makedonija e realna od dve pri~ini: na{ata dr`ava, Republika Makedonija, ima svoi vojnici vo Avganistan, a od skoro i vo Irak.

Od druga strana, nabquduvaj}i go globalniot sostav na naselenieto na Balkanot i silnoto vlijanie na islamskite zemji vrz nekoi negovi delovi, Makedonija ne mo`e da se izzeme od ona {to se slu~uva vo svetot. No, pri sekoja analiza i davawe ocenki, mora da se vnimava ovoj fenomen na terorizam da ne bide zloupotreben vo politi~ki celi. Makedonija mora pove}e od drugite da vodi smetka da ne se pretvori vo zemja na islamofobija vo borbata so islamskiot ekstremizam, bidejki toa bi bilo pogubno za me|uetni~kite i me|ukonfesionalnite odnosi vo zaednicata kako {to e na{ata.

NAVIGATOR LIDERI

06.04.2010 NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK

3

GO SLU[A NARODOT oza~ite navistina bea ea zbuneti so Pravilnikot kot za zadol`itelno posedu-vawe na protivpo`arnitee aparati vo patni~kite vozi-la. Ne e deka tie ne see korisni, tuku se sozdadee edna ra{omonijada. Novitee avtomobili, so potekloo od EU, fabri~ki imaatt kutija za “prva pomo{“ vo koja, pokraj triagolnikot ot i prira~nata apteka za prva pomo{, se nao|a i protivpo`aren aparat od 1 do 1,5 kilogrami, zavisno od modelot na avtomobilot.

Voza~ite opravdano reagiraa i negoduvaa na odlukata da kupuvaat aparati od 2 kilograma, bidej}i ispadna deka na{ata Direkcija za za{tita i spasuvawe podobro znae od evropskite institucii i proizvoditelite na avtomobili kakov i kolkav treba da bide protivpo`arniot aparat vo patni~kite avtomobili.

Po tri nedeli nategawe i nedoumici, premierot ima{e sluh za “glasot na narodot” i prese~e: “Da se preispita odlukata”. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, koe mu odgovara direktno na premierot, vedna{ napravi

V SIMONE FILIPINI

MILE JANAKIESKI

ALI AHMETI

KIRIL BO@INOVSKI

ejzinata humanitarna pogodbata so Crna ovtorno mu zadade rateni~kata BendN misija prodol`uva so SGora za ukinuvawe Prok na Gruevski, samo Pevska povtorno mu akcijata za opremuvawe na ekolo{kata taksa za {to dosega ni samiot go rasipa denot so obna Detskata klinika

prevoznicite mo`e da zavr{i golema rabota

ne si gi po~ituva{e rokovite

vinuvawe deka zel dve plati od dr`avata

MVR INFORMIRA

DOBAR ODZIV NA GRA\ANITE VO KAMPAWATA “MAKEDONIJA BEZ KORUPCIJA” Gra|anite, za korupcija, najmnogu gi somni~at vrabotenite vo sudstvoto, policijata, inspekciskite slu`bi, zdravstvoto, {umarstvoto, grade`ni{tvoto, obrazovanieto i lokalnata samouprava. Ova mo`e da se zaklu~i od prijavite na gra|anite na besplatniot telefonski broj 199, namenet za prijavuvawe korupcija

GUBITNIK

NA[A RABOTA to drugo da se ka`e `e okolu “zadol`itelnoto to poseduvawe na protivpo`arnite aparatii vo patni~kite avbtomobilii otkolku - “na{a rabota”.

Voveduvaweto na zadol`itelnoto nosewe protivpo`arni aparati vo vozilata “go izmisli”” Direkcijata za za{tita i spaasuvawe. Nejziniot direktor, r, [aban Saliu, bez podetalno no da analizira kakva e prakktikata vo evropskite dr`avi vi i bez da se konsultira so ekspertite od ovaa oblast, bez da gi pra{a dilerite na novi avtomobili dali fabrikite vgraduvaat vakva oprema vo novite modeli, “preku no}” donesol odluka “od utre” site da si stavat protivpo`aren aparat od 2 kilogrami vo svoite avtomobili – site, od ve}e zaboravenite “fi}ovci” i “pegli~ki”, do najnovite modeli na “audi” i “bmv”, bez ogled {to tie ve}e poseduvaat vakvi aparati, fabri~ki montirani, a najsofisticiranite modeli imaat ured za samogasnewe. Zatoa Vladata pobara direktno od Direkcijata da ja preispita celata

[

MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

a period od pove}e od dve godini, me|u 02.09.2007 i 31.12.2009 godina, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti primilo vkupno 2.845 prijavi od gra|ani, na besplatniot telefonski broj 199, a vo 1.191 slu~aj od niv bila prijavena korupcija. Za koruptivno odnesuvawe gra|anite obvinuvaat rakovodni lica i vraboteni vo sudstvoto, policijata, inspekciskite slu`bi,

Z

zdravstvoto, {umarstvoto, grade`ni{tvoto, obrazovanieto i lokalnata samouprava. Stru~nite slu`bi na MVR vo najgolem procent, ili vo 1.025 od slu~aite na prijavena korupcija, prezele soodvetni aktivnosti, ~ij rezultat e 30 podneseni krivi~ni prijavi za storeni 32 krivi~ni dela, kako i 15 podneseni prekr{o~ni prijavi, a za 101 prijava proverkite se vo tek.

Besplatniot telefonski broj 199 Vladata go stavi na raspolagawe na makedonskite gra|ani 24 ~asa vo tekot na denot, pokanuvaj} i gi da & pomognat vo borbata protiv korupcijata.

Zakonite {to se odnesuvaat

3 FAKTI ZA...

0,5% 7,6% 3,2%

PORASNAA TRO[OCITE ZA @IVOT VO MART, SPOREDENO SO PRETHODNIOT MESEC SE ZGOLEMIJA TRO[OCITE ZA PREHRANBENI PROIZVODI ZA EDEN MESEC SE POVISOKI TRO[OCITE NA GRA\ANITE ZA NAFTA I NAFTENI DERIVATI

na ovaa problematika go {titat gra|aninot duri i vo slu~aj da prijavi mito koe samiot mu go dal na nekoe slu`beno ili odgovorno lice, so {to se o~ekuva u{te pogolem odziv na gra|anite vo kampawata “Makedonija bez korupcija”.

Samo nekolku dena po po~etokot na kampawata, koj se slu~i na 02.09.2007 godina, besplatniot telefonski broj 199 bil zavrten od duri ~etiriesetina gra|ani vo eden den, pritoa najgolem broj prijavi se odnesuvale na sudii koi barale potkup za re{avawe imotno-pravni sporovi. Golemiot broj

prijavi od gra|anite, u{te na samiot po~etok be{e povod za zadovolstvo kaj Vladata kako organizator na kampawata, koja po toj povod oceni deka e nadminata barierata me|u gra|anite i instituciite, so cel ovozmo`uvawe na realna borba protiv korupcijata. Toga{ Vladata be{e pozitivno iznenadena i od faktot {to 80-90% od gra|anite koi prijavile koruptivni slu~ai sakaa da ja dostavat svojata dokumentacija do nadle`nite organi so podgotvenost da sorabotuvaat vo eventualnata istraga.

PROCENKI...

NIKOLA LA A GGRUEVSKI RUEEV RU EVSKI EVS SK konsultacii so Direkcijata za za{tita i spasuvawe okolu opravdanosta na Pravilnikot za izbor na vidovi i koli~estva na protivpo`arni aparati, i e odlu~eno da se napravat odredeni izmeni vo polza na voza~ite.

Kako {to i dolikuva, premierot pobara objasnuvawe od Direkcijata za celiot slu~aj. Na ovoj na~in, premierot so eden udar gi za{titi sopstvenicite na avtomobili, spre~uvaj}i gi zloupotrebite vo ovaa oblast i neopravdanoto bogatewe na razni trgovski posrednici.

So eden zbor, gi pobedi site koi sakaa i vo ovaa situacija da “lovat vo matno”.

[ABAN SALIU situacija i da vidi kako ovaa oblast e regulirana vo evropskite dr`avi. O~igledno e deka nekoj sakal dobro da profitira od seto toa, pa da napravi biznis so odlukata za nivnoto zadol`itelno poseduvawe. Spored grubata matematika, zarabotkata trebalo da iznesuva okolu 8 milioni evra plus kontinuirana zarabotka na sekoi {est meseci od nivnata proverka i dopolnuvawe.

Niz dr`avata se {pekulira deka lu|eto bliski do Direkcijata bile vme{ani vo biznisot.

MISLA NA DENOT

ERVAN FUERE ambasador na EU vo Makedonija

IMA VOLJA ZA RE[AVAWE NA SPOROT VO SLEDNITE MESECI

ema somne` deka postojat pozitivni o~ekuvawa za{to dvajcata premieri se sretnaa minatata nedela vo Brisel za da ja zacvrstat doverbata koja e neophodna za iznao|awe kone~no re{enie. ]e ima i nova runda pregovori, a i komesarot za pro{iruvawe [tefan Fule ~esto ja povtoruva potrebata od zabrzuvawe na ritamot na sredbite so cel nao|awe kompromis na zadovolstvo na dvete strani, bez natamo{ni odlo`uvawa izjavi evroambasadorot Ervan Fuere.Toj smeta deka postoi vistinska volja me|u Makedonija i Grcija za re{avawe na pra{aweto okolu imeto vo slednite meseci.

N

POLITI^ARITE VELAT - NE MO@EME DA SI DOZVOLIME NAMALUVAWE NA DANOCITE. A, MO@EBI NE MO`EME DA SI GI DOZVOLIME POLITI^ARITE?!

STIV FORBS SOPSTVENIK NA DELOVNIOT MAGAZIN “FORBS”

4 06.04.2010

NAVIGATOR

SVET

0-24

...DOBRO ZAVR[ENA RABOTA

...KRIZATA I KOMPANIITE

...POBLISKU DO NARODOT

Parite kone~no }e dojdat do vistinskite lu|e

Ford saka pogolema proda`ba

Ekonomski merki preku razgovori

retsedatelot na Ford, Alan Mulali, go pozdravi govorot retsedatelot na Haiti, Rene Preval, i dr`avniot sekitanskiot premier Gordon Braun vo svojot kabinet primi P na direktorot na Majkrosoft, Stiven Balmer, na avtosaemot Bmenaxeri na mali i sredni kompanii, {to se tolkuva P retar na SAD, Hilari Klinton, so aplauz ja pozdravija vo Wujork, na koj Ford se nadeva na zgolemena proda`ba. vesta na Ban Ki Mun deka na donatorskata konferencija vo kako obid za dobivawe politi~ki poeni pred pretstojnite Wujork se sobrani ~etiri milijardi dolari.

izbori.

FOTO NA DENOT

DVA, TRI ZBORA

Izvinuvawe na Germancite Germanskiot minister za odbrana, Karl Teodor fon Gutenberg, na konferencijata vo Bon gi informira{e mediumite za poslednite incidenti vo Avganistan.

Ministerot izjavi deka vo `estoka bitka so talibanskite buntovnici, pripadnicite na germanskata vojska vo nesre}en slu~aj ubile {est avganistanski vojnici. Vo istata bitka zaginale i tri germanski vojnici. Ovoj slu~aj naide na golemi osudi od avganistanskata javnost poradi toa {to ova e vtor vakov incident za polovina godina. Izvinuvaweto od germanskata strana be{e dobredojdeno, no se o~ekuva vakviot incident da gi zgolemi napadite kon germanskite vojnici.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

“Isto~noevropskite vladi i centralnite banki treba da go zaprat jakneweto na doma{nite valuti za nivniot rast da ne gi poni{ti efektite od ekonomskoto zazdravuvawe i da ja zagrozi konkurentnosta“ MAREK BELKA direktor na evropskata kancelarija na MMF

“Spored gabaritot na krivi~nata prijava protiv Polan~ec bi rekol deka vo ovoj slu~aj istragata ne vodi kon porane{niot premier (Ivo Sanader), no ne znam dali policijata i USKOK istra`uvaat u{te ne{to“ ANTE NOBILO advokat na Damir Polan~ec

“Usvojuvaweto na deklaracijata za zlostorstvata vo Srebrenica vo srpskiot parlament e va`en ~ekor za soo~uvawe na Srbija so neodamne{noto minato i klu~en poteg za pomiruvawe na celiot region“ KETRIN E[TON visok pretstavnik na EU za nadvore{na politika

GADGETS

[VAJCARSKA USB-MEMORIJA OTPORNA NA HAKERI

ompanijata Viktorinoks pretstavi u{te eden od serijata {vajcarski no`evi so vgradena USB-memorija, no ovojpat so dopolnitelna za{tita vo slu~aj no`ot da zavr{i vo pogre{ni race.USB-memorijata vgradena vo ovoj gadget ima tri nivoa na za{tita.

Prvo, postoi otpe~atok od prstot na ~itatelot, bez koj ne e mo`no da se pristapi do podatocite.

K

Podatocite se kriptirani so 256-biten AES-algoritam, {to e ogromen broj slu~ai, dovolno za za{tita na va{ite podatoci.

Najinteresen e stepenot na za{tita so principot na samouni{tuvawe, odnosno, dokolku nekoj se obiduva fizi~ki da ja otvori USBmemorijata, procesorot i memoriskite ~ipovi }e izgorat i podatocite }e bidat uni{teni.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

6 06.04.2010

INTERVJU

BUJAR OSMANI MINISTER ZA ZDRAVSTVO

JAVNOTO ZDRAVSTVO E BEZ KONKURENCIJA

JAVNOTO ZDRAVSTVO IMA SVOI PREDNOSTI, KOI ZASEGA SE BEZ KONKURENCIJA. TOA IMA HUMANA KOMPONENTA, ODNOSNO NUDI KOMPLETNA ZDRAVSTVENA USLUGA KOJA E DOSTAPNA ZA GRA|ANITE, A STRU^NOSTA NE ZAOSTANUVA ZAD PRIVATNITE ZDRAVSTVENI USTANOVI. ALEKSANDRA SMILESKA smileska@kapital.com.mk

ezadovolni pacienti, po~inati rodilki od sepsa, najava za nova medicinska oprema, rekonstrukcija na bolnici i nezadovolni lekari se samo del od ona {to vo izminatiot period se slu~uva{e vo makedonskoto zdravstvo. Direktno na udar e ministerot Bujar Osmani, koj tvrdi deka zdravstvoto vo Makedonija e na dobar pat, a so novata oprema }e bide i lider vo regionot. Za Kapital odgovori na pra{awata koi najmnogu gi interesiraat makedonskite gra|ani.

Na po~etokot na ekonomskata kriza izjavivte deka nema da se {tedi vo zdravstvoto i deka }e napravite s$ za da ne se vlijae vrz kvalitetot na lekuvaweto na gra|anite.

Kako toga{ ja objasnuvate merkata za namaluvawe na platite?

Ako dobro gi poglednete predlo`enite merki, }e vidite deka ne stanuva zbor samo za {tedewe. Vo toj kontekst e samo edna odluka.

Gi zaboravate drugite merki, kako {to se izmenite vo delot na specijalizacijata, so {to se zgolemuva mo`nosta za edukacija i podobruvawe na kapacitetot na stru~niot kadar vo javnite zdravstveni ustanovi. Isto taka ima merki koi predviduvaat

N

Ocenkata deka javnoto zdravstvo ne dava rezultati e prestroga i neto~na bidej}i sekojdnevno iljadnici gra|ani dobivaat zdravstvena za{tita tokmu vo javnoto zdravstvo. definirawe na odredeni modeli, so {to }e se podobri kvalitetot na uslugite.

Od druga strana, ovie merki ne se edinstvenite temi na koi raboti Ministerstvoto za zdravstvo. Ne treba da gi zaboravime i proektot za rekonstrukcija na bolnicite, nabavkata na nova oprema, kako i niza drugi proekti koi ve}e gi davaat prvite rezultati.

PRIVATNOTO NE MO@E DA GO ZAMENI JAVNOTO ZDRAVSTVO So novite merki za {tedewe vo zdravstvoto lekarite i drugiot medicinski personal gi ostavate slobodno da zaminat vo privatnoto zdravstvo.

Kako o~ekuvate da rabotat ako ne se stimuliraat i ne se zadovolni?

Konkurencijata e sekoga{ pozitivna i taka se

podobruva kvalitetot i na kadrite i na uslugite.

Sepak, mislam deka malku e predimenzionirano o~ekuvaweto deka privatnoto zdravstvo mo`e vo celost da go zameni javnoto i da go apsorbira celiot kadar.

Sekako deka toa nudi izbor, no javnoto zdravstvo ima i svoi prednosti, koi zasega se bez konkurencija.

Toa zdravstvo ima humana komponentna, odnosno nudi kompletna zdravstvena usluga koja e dostapna za gra|anite, a stru~nosta ne zaostanuva zad privatnite zdravstveni ustanovi.

Toa, voop{to, ne e lesna nitu ednostavna cel. Pokraj ova, Ministerstvoto za zdravstvo i Vladata imaat u{te edna dopolnitelna cel, a toa e podobruvawe na kvalitetot, a so toa i na konkurentnosta.

NE ZBORUVAM ZA VREMENSKA RAMKA Do koga e planirano da se po~ituva merkata za namaluvawe na kapitacioniot bod?

Ne bi zboruval za vremenska ramka. Vo slu~ajov stanuva zbor za vladina odluka donesena vrz osnova na presmetkite na Fondot za zdravstvo. Ovaa merka }e va`i s$ dodeka Fondot ne gi promeni svoite presmetki vrz osnova na vleznite parametri.

Na{a cel e tokmu toa, da go zadr`ime kvalitetot na uslugata vo delot na stru~nosta i da gi podobrime uslovite koi bile zapostavuvani so decenii. Merkite imaat za cel da gi podobrat sostojbite i toa }e se poka`e vo praktika.

Spored srabotenoto dodeka Vie ste na ~elo na Ministerstvoto, izleguva deka reformite vo zdravstvoto kaj nas se sveduvaat samo na izrabotka na bro{uri, sozdavawe koordinativni tela i nabavka na oprema, za {to se {pekulira deka nemate poddr{ka od koalicioniot partner VMRODPMNE? Voop{to ne e taka. Reformite ne se brz i bezbolen proces, nitu pak ednostaven. No, Ministerstvoto za zdravstvo i Vladata se cvrsto re{eni ovoj proces da se realizira i rabotime na toa. Rezultatite se ve}e vidlivi vo odredeni segmenti. Nabavkata na oprema vo vrednost od 68 milioni evra ne e voop{to za potcenuvawe bidej}i po deceniska stagnacija javnite zdravstveni ustanovi }e dobijat nova moderna oprema, {to direktno }e vlijae vrz kvalitetot na uslugata.

Sekako, toa e zna~aen del

od reformata i voop{to ne e za potcenuvawe, kako i rekonstrukcijata na bolnicite. Reformite kako temelni promeni ne se i ne mo`at da bidat odluka samo na eden ~ovek, tuku tie se rezultat na edinstvena politika.

POLITI^KI POENI NA SMETKA NA ZDRAVSTVOTO Ekspertite velat deka nema potreba da se {tedi vo primarnoto zdravstvo, odnosno tamu kade {to dosega se funkcionira. Zo{to Vie smetate deka e potrebno da se ~epka vo ovoj segment?

Ovaa odluka e donesena vrz osnova na konkretni presmetki {to gi pravea eksperti od Fondot za zdravstvo, a konsultirani se i nezavisni eksperti. Normalno e stru~nata javnost da ima razli~ni stavovi i toa e pozitivno, bidej}i debatata e sekoga{ produktivna.

I u{te edna{ da potsetam, ne stanuva zbor samo za {tedewe vo primarnoto zdravstvo, tuku za kompleten paket merki, koi imaat cel da ja podobrat efikasnosta vo zdravstveniot sistem.

Isto taka, golem del od merkite se stimulativni, a ako pogledneme perspektivno, site merki imaat za cel da stimuliraat poefikasno zdravstvo i da go podobrat kvalitetot. Kontrolata i redefiniraweto na rabotite zboruva deka Vladata postojano gi sledi sostojbite i intervenira tamu kade {to

e potrebno.

Porane{niot minister za zdravstvo Imer Selmani direktno Ve obvini deka ovie reformi nema da donesat nikakvo dobro, tuku samo }e gi zagrozat dosega napravenite reformi. Toj obvini i deka namesto da se sprovede DRX-modelot i plata spored srabotenoto, za da nema odliv na lekari vo privatnite bolnici, se pravi tokmu sprotivnoto!

Ja razbiram potrebata za pribirawe politi~ki poeni na dnevna baza i ne bi sakal da se vpu{tam vo takva polemika. Bi sakal da istaknam deka reformite se sproveduvaat, a tie vo su{tina zna~at koreniti promeni. Ottuka normalno e nekoi da navivaat tie da ne uspeat.

Dali spored kompletnata slika na momentalnata sostojba }e proizleze deka javnoto zdravstvo, pred s$, e tovar na dr`avata i ne dava nikakvi rezultati?

Javnoto zdravstvo e ustavno zagarantirano pravo na sekoj gra|anin i se finansira preku zdravstvenoto osiguruvawe. Javnoto zdravstvo nudi celosna zdravstvena za{tita i nezavisno od realnata cena na uslugata, pacientot dobiva dostapna usluga. Deka javnoto zdravstvo ne dava rezultati e prestroga i neto~na ocenka bidej}i sekojdnevno iljadnici gra|ani dobivaat zdravstvena za{tita tokmu vo javnoto zdravstvo.

FOKUS

06.04.2010

7

KAPITAL GI ANALIZIRA PRILIKITE VO ALBANSKIOT DEL NA KOALICIJATA NA NIKOLA GRUEVSKI

KIM MEHMETI

Poprvo }e veruvam deka VMRO – DPMNE }e izleze od vladata otkolku DUI. Nim osnovna cel im e da dojdat na vlast i tuka im zavr{uvaat ambiciite. Potoa tie stanuvaat sitni trgovci i ucenuvaat, i se pazarat. Za mnogu vladini proekti, Ahmeti veruvajte deka doznava od pe~atot

MERSEL BILJALI

Ahmeti ovoj pat nema alternativa. DUI }e bide vo situacija da mora da zamine od vlasta. Eve edno mo`no scenario – DUI }e ja napu{ti koalicijata, situacijata vo zemjata }e se iskomplicira na site poliwa, politi~kata klima }e se vlo{i, i tuka ve}e se otvora mo`nost pod stransko pokrovitelstvo da se formira edna me{ana Vlada {to bi go re{ila sporot so Grcija

POPRVO VMRO – DPMNE ]E JA NAPU[TI VLADATA OTKOLKU DUI!?

KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

ikoj ne gi sfa}a seriozno zakanite na liderot na DUI, Ali Ahmeti, deka ako koalicioniot partner Nikola Gruevski ne go re{i pra{aweto so imeto do juni, tie se podgotveni da ja napu{tat Vladata!?

Kako vo prikaznata so “ov~arot i volkot”, otkako dve godini periodi~no se zakanuva i uslovuva so negovoto ostanuvawe (zaminuvawe) vo koalicija so VMRO – DPMNE, “albanskiot pastir” ednostavno ve}e go izgubi kredibilitetot. Poradi toa, toj sega e vo pozicija koja kreira opasnost, duri i koga Ahmeti bi bil seriozen vo svoite nameri i zakani, tie da pominat nesfateno i nezabele`ano. Zatoa, i pokraj vakvata reputacija {to ja “u`iva” liderot od Mala Re~ica vo ovoj politi~ki moment, nekolku sostojbi se presudni, za, sepak, da se otvori pra{aweto – Dali i kolku e podgotven Ahmeti ovojpat da odi dokraj i kone~no da bide cvrst vo namerata da stavi kraj na destruktivnata “qubov” so Gruevski, za kakva ja ocenuvaat odredeni krugovi vo DUI? Prvo, DUI so svojata krajno inferiorna pozicija vo Vladata sozdava ogromno ~uvstvo na nezadovolstvo od neispolnetite o~ekuvawa kaj glasa~ite! Tie smetaat deka so svoite glasovi im

N

ovozmo`ile da sednat vo foteljte na vlasta i da gi tro{at dr`avnite pari (!?).

So vakvata politika i rejtingot, koj od den na den se topi, Ahmeti mo`ebi }e dojde vo situacija koga }e krene crveno znamence i }e ka`e deka e kraj – ne od {to taka saka, tuku od {to taka }e bide prinuden. . . Ako ne saka da go snajde sudbinata na DPA, koja otkako pomina niz ma{inata na Qub~o Georgievski, edvaj uspea da ostane pome|u “`ivite”.

Vtoro, vo odnos na pra{aweto za imeto, ~uvstvoto kaj Albancite e deka Ahmeti igra i pove}e od tolerantno, dozvoluvaj}i mu na partnerot da kalkurira so sopstvenite interesi vo odnos na onie na dr`avata. A vakvata pozicija ne mo`e da trae ve~no (ako vo samite negovi redovi se javija poedinci so izjavi deka Albancite } e vlezat vo EU I NATO, so ili bez Makedoncite, toga{ zamislete kakvo e misleweto na Albancite od drugite politi~ki prominencii i kolku ovaa igra so zborovi niz Parlamentot mo`e da stane opasna ako po~ne da se igra na teren!)

ULTIMATIVNITE BARAWA NA AHMETI DO GRUEVSKI!?

Otkako minatata nedela se sretnaa Gruevski i Ahmeti i dvete partii se zatvorija za javnosta (voobi~aeno za VMRO – DPMNE, no simptomati~no i netipi~no za DUI!). Oficijalnite brifinzi po sredbata bea deka se zboruvalo za aktuelnite sostojbi i problemi

ALBANSKITE ANALITI^ARI SE PODELENI VO MISLEWATA - DALI I KOLKU, I OVOJ PAT, ZAKANITE NA ALIJA AHMETI KON NIKOLA GRUEVSKI E SAMO DOBRO GLUMEWE ZA PO DOMA!? FAKT E DEKA LIDEROT OD MALA RE^ICA “U@IVA” REPUTACIJA NA POLITI^AR KOJ ODAMNA GO IMA IZGUBENO KREDIBILITETOT DA SE DR@I ZA ZBOR, A U[TE POMALKU E VO POZICIJA DA SE ZAKANUVA ILI DA MU SE VERUVA NA NEGOVITE ZAKANI vo dr`avata, no, deka nema ni{to spektakularno vo toa {to koalicionite parneri sednale na kafe-muabet.

Od DUI vedna{ informiraa za barawata {to gi dostavile do premierot, no otkako istiot den, preku spikerot Trajko Veqanovski, Gruevski – decidno ka`a “NE” na del od barawata (za promena na izbira~kiot model i pretvorawe na Makedonija vo edna izborna edinica), od DUI “meko i prili~no tivko” pora~aa deka ostanuvaat na barawata, i pokraj javnata #{lakanica#.

Ete, kade u{te edna{ na delo se poka`uva tolerantnosta na Ahmeti, negovata “sila”... (brifiraat za “Kapital” krugovi vo albanskiot politi~ki blok), no, samo na zborovi i toa samo preku ~elnicite na negovata partija.

Vakviot zaklu~ok, dotolku pove}e {to den potoa od VMRO – DPMNE izlegoa so informacija deka, voop{to, i ne postoi i ne im bila dostavena nikakva lista na barawa od strana na DUI, tuku, deka stanuva zbor za ~isto koketirawe na Ahmeti so glasa~ite kade {to ~uvstvuva “kriza na doverba”!

Davawe “infuzija” na nade`

na negovite privrzanici deka, sepak, i toj e del od vlasta.

Albanskite analiti~ari se do nekade podeleni vo mislewata {to e so barawata i ucenite od Ahmeti. Edinstveni se vo stavot deka, vo site vladi dosega, albanskite politi~ki partii se odnesuvaat krajno marginalizirano vo odnos na nivnite makedonski partneri, i deka vladeat samo onolku i so onolkav del, kolku {to }e se ispazarat, no nikoga{ ne se odnesuvaat kako vlast {to }e se gri`i za celata dr`ava. Analiti~arite ne se soglasuvaat okolu stavovite dali i kolku, i ovojpat, nastapot na Ahmeti e samo gluma.

Analiti~arot Kim Mehmeti za “Kapital” veli deka e siguren oti Ahmeti nema namera da ja napu{ti slatkata fotelja na vlasta.

“Poprvo }e poveruvam deka VMRO – DPMNE }e izleze od Vladata otkolku DUI. Nim osnovna cel im e da dojdat na vlast i tuka im zavr{uvaat ambiciite. Potoa tie stanuvaat sitni trgovci i ucenuvaat i se pazarat. Za mnogu vladini proekti, veruvajte deka Ahmeti doznava od pe~atot “ – veli Mehmeti.

“Gruevski ve}e i ne go krie

negoviot odnos kon DUI. Nema zo{to da go krie oti toj dobiva poeni vrz baza na toj odnos – kolku pove}e ja neguva ulogata na vladetel, tolku e popopularen kaj negovite glasa~i” – dodava Mehmeti.

Toj objasnuva deka ovaa pozicija na DUI e samo vrvno otslikuvawe i argumentacija na dosega{noto odnesuvawe na albanskite politi~ki partii, koi spored nego, site imale vazalski odnos kon makedonskite partneri i sekoga{ tr~ale zad nivnite proekti, namesto da bidat vistinski sovladeteli.

Profesorot Merseq Biqali se soglasuva so poslednata konstatacija na Mehmeti, no toj tvrdi deka liderot na DUI, za razlika od izminative dve godini, sega e donesen do rabot i navistina nema drugo re{enie osven da misli za izlez od Vladata.

“Ahmeti ovojpat nema alternativa. DUI }e bide vo situacija da mora da zamine od vlasta. Eve edno mo`no scenario – DUI }e ja napu{ti koalicijata, situacijata vo zemjata }e se iskomplicira na site poliwa, politi~kata klima }e se vlo{i, i tuka ve}e se otvora mo`nost da se formira edna me{ana Vlada,

pod stransko pokrovitelstvo, {to bi go re{ila sporot so Grcija” – veli Biqali.

Toj prognozira deka potoa, koga bi sledele izbori, VMRO – DPMNE bi preminala vo silna opozicija so okolu 40–ina pratenici.

“Zna~i, VMRO – DPMNE mo`ebi }e gi dobie slednite izbori, no veruvajte }e ja izgubi Vladata. Gruevski izgubi mnogu vo o~ite na Albancite, i treba da e svesen deka ako DUI si zamine, toj }e ostane bez koalicionen partner”, veli Biqali.

Vo sekoj slu~aj, predviduvawata na site relevantni politi~ki faktori se deka vo mesecite {to sleduvaat, n$ o~ekuvaat burni previrawa i na vnatre{en i na nadvore{no – politi~ki plan. Izbori, promena na imeto, promena na vlasta (ili nejzinata struktura) . . . po koj redosled, i ne e va`no. Va`no e deka analizite govorat deka do krajot na godinava Makedonija }e se soo~i so krupni promeni, mo`na politi~ka kriza (predizvikana od potrebata za nosewe krupni odluki!).

Seto toa bara stabilna i predvidliva politi~ka scena koja podobro da gi do~eka ne{tata podgotvena.

K

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

O

N

M

E

R

C

I

J

O

G

L

A

S

A

L

E

N

K

O

M

O

G

L

A

S

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

OP[TESTVO

06.04.2010

9

Avtopazari ima na sekoj ~ekor. Na nekoi ima stotici avtomobili, no ima i takvi na koi se prodavaat samo 5 vozila. I pokraj padot na dava~kite za polovni vozila, tro{ocite za uvoz mo`e da dostignat i do edna polovina od nivnata vrednost

1.500 10

evra se prose~nite tro{oci za uvoz na polovni vozila

dava~ki kon dr`avata.

Cenite se dvi`ea od 2.000 do 3.000 evra, a vozilata koi bea ponudeni se ponovi od 2.000 godina. Prodava~ot koj postojano n$ ubeduva{e deka mora da go posetime negoviot avtoplac naglasi deka do krajot na nedelata }e ima 8 vozila koi }e mo`e da se vidat vo sekoj moment. Istiot toj uvoznik, ima i sopstvena {pedicija i gi zavr{uva site raboti povrzani so uvozot, koi nekoga{ znaat da bidat ma~ni i odzemaat mnogu vreme i nervi, veli toj.

Vakvi prodava~i ima mnogu.

Naj~esto ovie vozila gi kupuvaat od avtoplacovite vo Germanija, [vajcarija, Slovenija, pa uvoznikot mo`e da potro{i i do 500 evra za transportot na avtomobilot do Makedonija.

Ovie pari se odnesuvaat na tro{ocite za benzin, patarina, hrana, hotelsko smestuvawe po pat i drugi propratni tro{oci.

Pravilata na makedonskata carina se jasni. Prvo se pla}a carina i DDV za uvoz, a potoa se pravi homologacija na voziloto.

Za neiskusnite postoi rizik, dokolku kupenoto

NIZ MAKEDONIJA NIKNAA AVTOPLACOVI

SE PODNOVIVME SO STARI VOZILA EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

iz celata dr`ava preku no} niknaa avtoplacovi, otkako Vladata gi namali akcizite za polovni vozila i ja spu{ti starosnata granica za uvoz. Sega, avtomobilite koi se stari i do15 godini mo`e da se vozat niz makedonskite ulici.

Novi avtopazari niknaa na sekoj ~ekor. Na nekoi ima stotici avtomobili, no ima i takvi na koi se prodavaat samo 5 vozila.

Dilerite vetuvaat deka sekoj moment treba da im stignat novi poubavi

N

vozila, evtini i vo odli~na sostojba. Samo vo Skopje ima 20 do 30 avtoplacovi na koi se parkirani starite vozila koi ~ekaat nov sopstvenik. Locirani se vo Maxari, Dra~evo, Singeli}, vo Momin Potok, na patot kon Skopsko Pole, vo Belimbegovo, na Ilindenska i na mnogu drugi lokacii.

Posetivme eden od niv, i toa na periferijata od gradot. Avtoplac na koj ima{e parkirano okolu pedesetina vozila. I pokraj toa {to pra{inata be{e na site strani, ima{e nekolku ubavici koi gi ~ekaa svoite novi sopstvenici. Dilerot gi fale{e vozilata kako nevesti pred ma`ewe.

Po~na da ni objasnuva za

eden “golf ~etvorka” koj ni se dopadna.“Ova e odli~no koli~e kakvo {to nema {ansi da najdete na drugo mesto. Proizveden e vo 2000 godina, i nema mnogu pominato. Samo {to go donesov, ima mnogu zainteresirani, dokolku ne go zemete vie, }e go dadam na bratu~etka mi. Prodadeno e od prviot sopstvenik, Germanka, koja ne go vozela mnogu. Malku tro{i, ima ubava crvena boja, nema da pogre{ite”, n$ ubeduva prodava~ot.

Trgovcite se qubezni i za sekoj avtomobil velat deka e “kako nov”, garancijata e po principot “dr`i bure voda”. Ubedlivi vo svoite zborovi, se obidu-

vaat da zarabotat nekoj denar, poto~no nekoe evro.

Profitot, sepak, ne e tolku golem, kolku {to mislat kupuva~ite i se dvi`i od 200 do 300 evra za eden avtomobil.

SAMO TRANSPORTOT NA “POLOVWAKOT” MO@E DA ^INI I PO 500 EVRA Dilerite gi reklamiraat polovnite vozila i preku internet, a del od niv i preku lokalnite radio stanici. So bombasti~ni najavi i bagatelni ceni, prosto da ne mo`e da im se odolee.

Eden od dilerite, za kogo doznavme od Internet, ni ponudi ~etiri avtomobili.

Site gotovi za proda`ba, so podmireni carinski i drugi

VELIGDENSKO TURISTI^KO FIJASKO VO OHRID hrid be{e slabo poseten za Veligden, a osobeno izostanaa stranskite turisti od sosednite Srbija, Bugarija i Turcija, koi se tradicionalni gosti na balkanskiot i slovenskiot Erusalim na ovoj praznik. Ugostitelite velat deka visokite ceni ne se pri~ina za lo{iot turisti~ki rezultat, za{to no}evawata vo Ohrid ~inat me|u 12 i 70 evra, {to zna~i ima ceni za sekogo,

O

no gra|anite gi sporeduvaat so cenite na more {to gi nudat Crna Gora i Grcija od 99 evra za 10-dneven aran`man. Od ohridskite hoteli se zagri`eni i poradi maliot interes na turistite od sosedstvoto za poseta na Ohrid za prvomajskite praznici, {to zna~i prodol`uvawe na lo{iot turisti~ki trend.

Ne sakaj}i nikogo da imenuva, Don~o Toneski od Hotelskata asocijacija

K

O

na Makedonija, odgovornosta za slabite rezultati od turizmot vo Ohrid ja locira{e vo nesposobnosta da se sprovede delotvorna turisti~ka strategija.

"Kaj nas problemot e vo na{ata neefikasnost, nesposobnost i nestru~na anga`iranost vo odnos na promocijata, marketingot i animiraweto na turisti~kiot pazar", izjavi Taneski.

(M.R)

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

pati e zgolemen interesot za uvoz na polovni avtomobili

vozilo ne gi ispolnuva makedonskite standari za uvoz, po platenite dava~ki kon dr`avata mo`e da se ~uva samo vo gara`a, ili eventualno da se vozi niz naselba, zatoa {to ne mo`e da se registrira. Carinata zaedno so DDV iznesuva okolu 25 % od vkupnata vrednost na voziloto. Dokolku noviot sopstvenik doka`e deka voziloto poteknuva od EU, toga{ ovie dava~ki se 21% od vrednosta na voziloto. Pa taka, za “golf 4” od 3.000 evra dava~kite kon dr`avata se okolu 700 evra. Potoa sleduvaat drugite dava~ki kon dr`avata koi se okolu 300 evra. Za pobrzo da se zavr{i s$, i za da se namali vremeto i nervozite, neophodno e da se anga`ira {pediterska slu`ba. Nivnata usluga se napla}a od 2.00 do 3.000 denari. Tie posreduvaat i okolu postapkata na pla}awe na carina i DDV.

10 06.04.2010

OP[TESTVO

KOJ GI “AMINUVA” DIVITE KOPA^I NA MINERALI?

ZAGROZENA BEZBEDNOSTA NA PRUGATA, NADLE@NITE SPIJAT! KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

rivatnata kavadare~ka firma, Juniori, letoto divo go kopala re~noto korito na Crna reka kaj op{tinata Rosoman, so {to ja dovela vo pra{awe bezbednosta na `elezni~kiot most na prugata Gradsko-[ivec, poka`uva dokumentot. Od Makedonski `eleznici Infrastruktura-Veles objasnuvaat deka se rabotelo za polu-divo kopawe na re~noto korito vo atarot na op{tina Rosoman. Firmata nekolku meseci letoto vadela mineralni surovini od Crna Reka i otvorila nekolku golemi dupki, so {to se poka`ala opasnost da “padne” prugata koja e na sedum kilometri do kavadare~kata fabrika za feronikel, FENI. Od M@ InfrastrukturaVeles velat deka zaedno so inspektorite, namesto sudski sporovi, tu`bi i pari~na kazna, pobarale kompanijata samo da gi zatvori dupkite onamu kade {to kopala nezakonski. ”Pred okolu sedum meseci ima{e edna privatna firma koja polu-divo kopa{e mineralni surovini od Crna Reka, no vleze vo zonata na `elezni~kiot

P

Kavadare~ka privatna firma, letoto, nekolku meseci rabotela na re~noto korito na Crna Reka kaj Rosoman, so {to vlegla vo zona na nelegalen iskop i ja potkopala `elezni~kata pruga.

most na Crna i otvori tri~etiri dupki. Za da nema problemi, firmata treba{e o{tetenata povr{ina da ja vrati vo prvobitnata sostojba, taka {to dupkite gi zatvorija so zemja i sega nema problemi od aspekt na sigurnosta na mostot na Crna Reka, koj voedno e i del od prugata koja vodi do fabrikata FENI.“, veli Dimitar ]amilovski od M@ Infrastruktura-Veles. ]amilovski apelira- za da ne se slu~uvaat vakvi problemi neophodno e nadle`nite inspektori da ja vr{at svojata rabota.

Deneska ne stapivme vo kontakt so kavadare~kata firma, bidej}i nikade nema podatoci za nea. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo, vo ~ija nadle`nost e

306

dozvoli za koncesii izdalo Ministerstvoto za ekonomija za 10 godini

9

milioni evra e trimese~niot profit na divite kopa~i

1

vodostopanski inspektor raboti vo dr`avava

i Upravata za vodostopanstvo, koja izdava dozvoli za podobruvawe na vodniot re`im, ne se zapoznaeni deka toa e nivna nadle`nost i poso~uvaat da go barame odgovorot vo drugi ministerstva. Iako ovoj dokument e adresiran do Ministerstvoto za zemjodelstvo, od M@ velat deka sami pregovarale so firmata. Izvori me|u koncesionerite objasnuvaat deka namesto koncesija, privatni firmi baraat dozvola za podobruvawe na re`imot na vodite od Upravata za vodostopanstvo, taka {to za platen voden nadomest, divite kopa~i

potoa vadat pesok i kopaat dupki na rastojanie i do 200-300 metri od koritoto na rekata, pritoa upropastuvaj}i zemjodelsko zemji{te.

Poznava~ite objasnuvaat deka divite kopa~i vo letniot period dnevno nezakonski kopaat okolu 10. 000 kubni metri pesok, ~akal i kamen koj na pazarot go prodavaat po 10 evra od kuben metar, a pritoa gi zaobikoluvaat zadol`itelnite dava~ki kon dr`avata, {to inaku gi pla}aat koncesionerite na mineralnite surovini i zad sebe ostavaat okolu dva hektari uni{teno zemjodelsko zemji{te.

ZAKONOT PREDVIDUVA KAZNI, AMA NEMA KOJ DA GO SPROVEDE Zakonot za mineralni surovini predviduva kazna i do osum milioni evra za pravno lice, ako vr{i detalni geolo{ki istra`uvawa nadvor od opredeleniot prostor, ili vadi pogolema koli~ina na mineralna surovina od

opredelenata so dozvola.

Krivi~niot zakonik, pak, pokraj pari~nite, predviduva duri i zatvorski kazni za divite eksploatatori na mineralnite surovini, no samo ako inspektorite gi “ulovat vo akcija” divite eksploatatori.

Koncesionerite obvinuvaat deka dr`avata svesno go dozvoluva ovoj kriminal so mineralnite surovini.

“Imame golemi problemi.

Dodeka nie se borime na

pazarot, divite eksploatatori vadat ekstra profiti.

Inspektorite mo`ebi i }e dojdat na teren, no prijavite zavr{uvaat vo nivnite fioki.”, veli Mile Stefanov od rudnici Bawani. So ovoj problem se otvora dilemata koj, kade i kako go iskoristuva rudnoto bogatstvo na zemjava. Zo{to dr`avata “zami`uva” pred ovoj kriminal? [to pravat inspekciite na terenot?

OP[TESTVO

06.04.2010

Dokolku momentalnata sostojba na Konstruktor vo Hrvatska predizvika kakvi bilo problemi so realizacijata na proektite vo Makedonija, nema da trpime finansiski {teti i }e se postapuva soglasno Zakonot za javni nabavki za negovo kone~no realizirawe, velat od grad Skopje, koj neodamna potpi{a dogovor so Konstruktor za nekolku grade`ni zafati.

OTKAKO VO HRVATSKA MU JA BLOKIRAA SMETKATA

ZAGROZENA LI E RABOTATA NA KONSTRUKTOR VO MAKEDONIJA? EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

rvatskata grade`na kompanija Konstruktor, i pokraj finansiskite problemi, blokiranata smetka poradi dolg od 7 milioni evra i nekolkute zagubeni golemi tenderi na Balkanot, sepak, bez pre~ki raboti vo Makedonija. Najnoviot dogovor na Konstruktor vo Makedonija e so grad Skopje koj be{e potpi{an vo sredinata na fevruari i e vreden 100.000 evra. Ovoj dogovor se odnesuva na izgradbata

H

na cevkovod vo naselbata Vodno. Osven ovoj, od 2009 godina navamu, Konstruktor ima potpi{ano u{te 13 drugi dogovori so vkupna vrednost od okolu 8,5 milioni evra. Od nadle`nite institucii velat deka kompanijata e odbrana kako najpovolen ponuduva~, i najavuvaat deka dokolku se slu~i nepo~ituvawe na dogovorot od strana na Konstruktor, }e se prezemat soodvetni merki. Hrvatski Konstruktor neodamna ja propu{ti rabotata na stoletieto gubejki na tenderot za izgradba na avtopat vo Crna Gora vreden 3 mili-

jardi evra.

“Javnata nabavka za cevkovod vo skopskata naselba Vodno, grad Skopje go raspi{a vo tekot na 2009 godina, a po zavr{uvaweto na postapkata, dogovorot e potpi{an na 17 fevruari ovaa godina.

Na po~etokot na tenderot, Konstruktor ima kompletna dokumentacija za fizi~kata i pravnata sposobnost na kompanijata. Dokolku momentalnata sostojba na firmata vo Hrvatska predizvika kakvi bilo problemi so realizacijata na proektot, grad Skopje nema da pretrpi finsiski {teti i }e postapi soglasno

MAKEDONIJA KAKO DA NE ^ULA ZA ^OVEKOVI PRAVA akedonija e zemja vo koja postoi visok stepen na nepo~ituvawe na ~ovekovite prava, diskriminacija po skoro sekoj osnov i korupcija.

Soglasno izve{tajot na Biroto za demokratija, ~ovekovi prava i trud pri Stejt departmentot na SAD, najzagrozeni sektori kade {to “caruva” diskriminacijata, netolerantnosta i

M

nepo~ituvaweto na ~ovekovite prava se zatvorite i sudstvoto, kako institucii koi se pod postojan politi~ki pritisok i ~ii vraboteni najmnogu podle`at na korupcija.

Vo poslednata godina golema netolerantnost i netrpelivost se zabele`uva i vo oblasta na kulturata, kade {to so proektot 2014 e zgolemena tenzijata na

me|uetni~ko nivo.

“Makedonija e konglomerat na razli~nosti, a e zemja koja nema tolerancija kon razli~nostite”, re~e makedonskiot pravobranitel, Ixet Memeti.

Spored Memeti, izve{tajot na ova Biro realno ja otslikuva sostojbata vo zemjata i vo golema mera se sovpa|a so izve{tajot na Narodniot pravobranitel.

11

100.000 8,5 evra e vreden najnoviot dogovor potpi{an so grad Skopje

milioni evra vredni dogovori ima potpi{ano Konstruktor vo Makedonija vo poslednite 2 godini

Zakonot za javni nabavki za negovo kone~no realizirawe, velat od sektorot za odnosi so javnosta vo grad Skopje.

Ottamu velat deka dosega{nite proekti bile izraboteni vo predvidenite rokovi i spored najvisokite tehni~ki standardi.

KONSTRUKTOR GUBI TENDERI NIZ BALKANOT Hrvatskata grade`na kompanija svoite uslugi gi ima ponudeno na desetici proekti koi se rabotat vo Makedonija, a vo poslednite dve godini ima potpi{ano dogovor za rabota na okolu 28 proekti vo dr`avava.

Grad Skopje, Agencijata za dr`avni pati{ta, Ministerstvoto za transport i vrski i nekolku drugi ministerstva i dr`avni institucii go imaat odbrano Konstruktor kako izveduva~ na nivnite proekti. Na tenderot za nadgradba na Sobranieto, Konstruktor ima{e najevtina ponuda (12 milioni evra), no sepak, ne be{e odbrana za izveduvawe na rabotite.

Konstruktor ima potpi{ano dogovor so Agencijata za dr`avni pati{ta za rabota na nekolku proekti za koi sorabotuva so grade`nata

kompanija Mavrovo, a koi se so vkupna vrednost od 4,3 milioni evra.

Pred dve nedeli bea blokirani bankarskite smetki na Konstruktor poradi dolg od 7 milioni evra.

Prethodno, hrvatskata firma go do`ivea najgolemiot udar koga poradi nedostig na bankarska garancija izgubi na tenderot za izgradba na avtopat vo Crna Gora vreden 3 milijardi evra.

Isto taka, ne go dobi tenderot za izgradba na avtopat vo Bugarija vreden pove} e od 70 milioni evra.

SVETSKA BANKA: PODOBREN KATASTAROT VO MAKEDONIJA pored Svetska banka, koja po tret pat pravi godi{en natprevar za procenka na "Kvalitetot na `ivotot na lu|eto od Evropa i Centralna Azija", Makedonija e me|u pobednicite. Makedonija od Svetska banka ja dobila nagradata za podobruvawe na Katastarot, koj {to dolgo vreme pretstavuva{e problem za makedonskite gra|ani. #Podobruvaweto na `ivotot na lu|eto od Evropa i Centralna Azija e su{tinata

S

na Svetska banka koja se trudi da im dade poddr{ka na zemjite-klienti. Imame golema privilegija da im pomagame na vladite da ja prebrodat siroma{tijata i da promoviraat podobruvawe na vnatre{nata sostojba vo dr`avite”, velat vo rakovodstvoto na Svetska banka.

Spored niv, pobednici ovaa godina se zemjite koi poka`ale vistinski rezultati, ja podobrile zdravstvenata za{tita, izgradile pati{ta

do ruralnite sredini i ovozmo`ile da ima zdrava voda vo nivnite dr`avi.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

KOMENTARI I ANALIZI

06.04.2010

13

KOMENTAR STO AKCII NA XENERAL ELEKTRIK, VE MOLAM! oznavam eden direktor vo golema makedonska kompanija, koj {to patem ima i dvojno dr`avjanstvo, makedonsko i edno od zemjite {to se na{i tradicionalni iseleni~ki destinacii.

Pred nekoj mesec toj mi se pofali deka “igraj}i” na Wujor{ka i u{te nekoi od stranskite golemi berzi spe~alil ubava pari~ka, kupuvaj}i akcii na pove}e zapadni banki i kompanii vo 2008 godina, koga bea evtini zaradi krizata {to se rasplamtuva{e, a podocna prodavaj}i gi poskapo koga po~naa da se oporavuvaat i poleka da raste nivnata vrednost. Ona so dvojnoto dr`avjanstvo {to go spomenav e bitno zatoa {to vo momentov makedonski dr`avjani ne mo`at direktno da trguvaat so akcii na stranski berzi. Neoficijalno doznavame deka i taa mo`nost naskoro } e stane realnost, otkako Ministerstvoto za finansii i Narodnata banka }e gi napravat dopolnuvawata na regulativata {to go ovozmo`uvaat ova. Restriktivnite odredbi od Zakonot za devizno rabotewe }e bidat trgnati i doma{nite

P

vlo`uva~i }e mo`at svoite pari da gi plasiraat vo istite kompanii kade {to vlo`uva i eden Voren

IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

Bafet, na primer. Od druga strana ova bi trebalo da gi mobilizira i organizatorite na doma{niot pazar na kapital i u~esnicite vo nego, da go dorazvijat so nova ponuda na hartii i instruenti za vlo`uvawe, za da ne se slu~i ionaka slabata likvidnost vo momentov, da se namali u{te pove}e so “begawe” na kapitalot na stranskite berzi.

]E BIDE LI OHRID PRAZEN LETOVO? evoobi~aeno prazno be{e na Veligd en pred skopskite crkvi.

O~igledno e deka skopjani patuvaa. No, mal del od turistite so po~etna destinacija Skopje zavr{ija vo Ohrid, {to delumno mo`e da se objasni so viznata liberalizacija koja u{te ni e "taze", pa onie koi imaat mo`nost, vakvite povodi od ~etiri nerabotni denovi gi koristat za patuvawe vo stranstvo.

Ona {to seriozno za~uduva i zagri`uva e nedostigot na stranski turisti, koi vo posled en moment gi otka` ale rezervaciite napraveni vo ohridskite hoteli. Nedoa|aweto na Grcite }e go objasnime so incidentot na voenata parada vo Atina, no, {to pravime so turistite od Srbija i Bugarija na koi Ohrid tradicionalno smeta za Veligden? Ugostitelite se opravduvaat deka ne se vinovni cenite, koi vo Ohrid gi ima za se~ij xeb. No, ostanuva faktot deka ezeroto e poskapo od atraktivnoto more, ako se zemat predvid cenite na aran`manite za Jadransko more, {to gi nudi Crna Gora. Tamo{n oto Ministerstvo za turizam momentalno pregovara so `elezni~kite i avtobuskite prevoznici za mo`nosta

N

dopolnitelno da ja namali cenata za prestoj vo nekoja od crnogorskite turisti~ki destinacii, namaluvaj} i gi cenite na prevozot.

Ugostitelite ne sakaat da zboruvaat otvoreno, no

MAKSIM RISTEVSKI

ristevski@kapital.com.mk ristevski@ka @ pit p al.com.mk

me|u redovi jasno se ~ita deka o~ekuvaat sli~na logisti~ka poddr{ka i od soodvetnoto ministerstvo kaj nas. Nekoj mora nabrzo da gi fati koncite na haoti~nite obidi od razni "turisti~ki institucii" da mu pomognat na makedonskiot turizam, za{to ima indicii deka Ohrid }e bide prazen i za prvomajskite praznici, {to treba da go vklu~i alarmot pred pretstojnata letna turisti~ka sezona.

Po~ituvani ~itateli ...

Va{ite komentari, zabele{ki i pofalbi na temite objaveni vo dnevniot vesnik Kapital, kako i vo magazinot Kapital, mo`ete da gi napi{ete i ispratite na na{iot meil: kontakt@kapital.com.mk i naskoro i na facebook ... Kontaktirajte so nas, ima zo{to ...

KOPII ILI ORIGINALI??? e ni e nepoznato praviloto deka nitu edna kopija ne e dobra kolku i originalot. Toa pravilo e vo va`nost skoro za s$. Za umetnosta, za naukata, za tehnologijata.

Toa pravilo va`i i za prirodnite nauki, va`i i za op{testvenite odnosi, no, va`i i za politi~kite procesi. Toa pravilo e eden od postulatite koi ja dvi`at civilizacijata napred i ja dvi`at kon postojani inovacii.

Makedonija niz ovie dvaesetina godini na demokratizacija pomina niz pove}e fazi na svojot op{testvenopoliti~ki i ekonomski razvoj. Makedonija izminatite dvaeset godini sprovede mnogu procesi. Del od niv bea avtohtoni, smisleni, kreirani i sprovedeni od vnatre, no del od niv bea poprimeni od strana (dobrovolno, ili pomalku dobrovolno).

Ona {to vredi da bide potencirano e faktot deka sekoga{ koga gra|anite su{tinski, ili pak vo forma ili procedura, davaa poddr{ka na odlukite i procesite, tie bea uspe{ni.

No, zatoa pak, sekoga{ koga na gra|anite im se nametnuva{e ne{to {to e tu|o, i {to nema elementarna osnova na ova politi~ko tlo, kako sodr`ina ili kako postapka, rezultatot ne be{e pozitiven i plodonosen za dr`avata.

Primeri ima iljadnici.

I takvi i takvi. Od edna strana se nezavisnosta na dr`avata, slobodata, sopstvenata armija, a od druga strana se tranzicijata, privatizacijata, promenata na imeto, politi~kata demagogija ...

Politi~kite partii vo Republika Makedoni ja, barem onie pogolemite, dosega mnogu uspe{no ostanaa imuni na fotokopir-tehnologijata. Barem vo su{tinata na svoeto politi~ko i programsko deluvawe. Sakam da potenciram deka toa ne e grev.

Naprotiv, toa e vrednost na na{iot politi~ki kolorit koj ima svoja osnova vo strukturata, i vo istorijata na na{ata dr`ava, i na{eto op{testveno i politi~ko ureduvawe vo poslednite stotina godini.

Politi~kite partii do ovoj moment uspeaja da odoleat na globalnite trendovi na uniformirawe, a so toa ostanaa mnogu pove} e bliski do avtohtonosta na ovaa dr`ava i na ova politi~ko podnebje.

Ona {to go prezedoa od svoite sestrinski partii

N

bea edinstveno tehnikite i marketing-strategiite. Ona {to e zna~ajno e deka vo utvrduvaweto na politikite i programskite na~ela, partiite strogo se zadr`aa do osnovata vrz koja se izgradeni vo ova podnebje, vo ova vreme i na ova mesto.

Ne deka nema {to da se nau~i i deka nema {to da se primeni. Naprotiv, ima iljadnici idei i elementi koi mo`at da bidat prezemeni bez nikakva gri`a na sovest. No, samo kako elementi na eden kola`, a ne kako celokupen model koj bi bil pozajmen i bi bil implementiran ovde, vo Makedonija. Toa e zatoa {to nema drugo op{testvo i druga dr`ava koja nastanala na na~in kako Makedonija, nema drugo op{testvo i dr`ava so ista ili, barem, so sli~na kompozicija na razli~nosti i sli~nosti vo sebe, kako Makedonija, nitu pak, ima dr`ava so politi~ko i istorisko nasledstvo kako na{eto. Sosedi kako na{ite imame samo nie. Struktura na ekonomija kako na{ata imame samo nie. Mentalitet kako na{iot imame samo nie.

Gordosta koja ja ~ustvuvame kako gra|ani na Makedonija, i kako Makedonci, e poradi site karakteristiki na Makedonija. Niv treba da gi gradime i dograduvame, a ona {to ne e dovolno dobro treba da go popravame. Vo Makedonija nema pole za idealisti~ki koncepti koi, pomalku ili pove}e, funkcioniraat na drugi mesta. Nie }e u~ime od sekade i od site, i }e gi primenuvame najdobrite elementi, no samo onie koi se kompatibilni za makedonskoto podnebje.

Zaradi seto ova, na{ite dve najgolemi politi~ki partii, VMRO-DPM NE i SDSM, ne se tipi~na pretstava za evropskata politi~ka diferencijacija.

Nitu VMRO-DPMNE vo s$ e desni~arska, nitu pak SDSM vo s$ e levi~arska partija. I toa ne e lo{o. I VMRO-DPMNE e takva kakva {to e zaradi avtohtonite potrebi na nejzinite ~lenovi i poddr`uva~i, i SDSM e takva kakva {to e zaradi kompozicijata na interesite na nejzinite poddr`uva~i.

Dali socijalnata politika na VMRO bi ve potsetila na desni~arski koncept? Dali socijalnite subvencii (narodni kujni, SOS-prodavnici, poddr{ka za namaluvawe na energetskata siroma{tija), koi se drasti~no zgolemuvani

vo mandatite na desnicata, se koncept po koj mo`e da bidat prepoznaenievropskite desni~ari? Ili, pak, dali zgolemuvaweto na penziite i na platite vo dr`avnata i javnata administracija bi bile elementi koi bi gi o~ekuvale od nekoja evropska desna vlada? Investiciite vo javnoto zdravstvo, op{to vo zdravstvoto? Sekako deka ne, no ne treba da zaboravime deka kompozicijata na VMRO e takva {to taa prirodno se naklonuva kon vakvite politiki, i nikoj ovde, vo Makedonija, ne e iznenaden poradi toa. Sepak, VMRO-DPMNE ostana cvrsta vo svojot koncept za dr` avn os t, sloboda i demokratija.

VMRO, desni~arski, ostana posvetena i na narodnite i familijarni vrednosti, so posebna po~it kon duhovnosta i religioznosta na gra|anite. VMRO-DPMNE sproveduva i desni politiki na namaluvawe na danocite i administrativnite proceduri i poddr{ka na malite i sredni pretprijatija.

No, od druga strana pak, ~udno bi bilo da se o~ekuva deka levi~arska partija kako SDSM, nekade na drugo mesto vo Evropa bi va`ela, barem vo vpe~atokot na javnosta, kako partija za{titnik na interesite na krupniot kapital. A, kaj nas toa e pravilo. No, toa na SDSM mu nosi i po nekoj pozitiven moment vo svojot koncept na politi~ko deluvawe. Kolku pove}e se obiduvaat da izbegaat od toj vpe~atok, tolku pove} e izgledaat neiskreni. Za sekoja leva partija osnovna politika bi bila deka dr`avata treba da se gri`i najmnogu za socijalnata pravednost, no toa, barem dosega ne be{e slu~aj so na{ite levi~ari od SDSM. A, ~esto dobivaa izbori, {to nametnuva zaklu~ok deka, i takvi kakvi {to se, imaat zna~itelna podr{ka od strukturi vo makedonskoto glasa~ko telo.

No, SDSM, pak, od druga strana, ne se obiduva levi~arski da izbega od {aren olikata prets tava za sebe, od kompozitnosta, i individualnosta vo o p{tes tvoto. SDSM levi~arski se bori protiv pogolemata uloga na religiite vo makedonskoto op{testvo. SDSM be{e partija koja ja promovira{e pogolemata uloga na `enite vo makedonskata politika. Vo posledno vreme zapo~naa da predlo`uvaat merki za socijalna pravednost, iako dosega ne gi

ILIJA I LIJA DIMOVSKI Pratenik, r , i Direktor r r na Centarot za komunikacii na VMRO-DP D MNE VMRO-DPMNE

... Nema drugo

op{testvo, i druga dr`ava koja nastanala na na~in kako Makedonija!

Nema drugo op{testvo i dr`ava, so ista ili, barem, so sli~na kompozicija na razli~nosti i sli~nosti vo sebe, kako Makedonija!

Nitu pak, ima dr`ava so politi~ko i istorisko nasledstvo kako na{eto! Sosedi kako na{ite imame samo nie!? Struktura na ekonomija kako na{ata imame samo nie!

Mentalitet kako na{iot imame samo nie ...

sproveduvale.

No, toa ne gi pravi pomalku desni ednite, a pomalku levi drugite.

Taka se izgradeni zatoa {to takvi potrebi imaat na{ite gra|ani.

Ednostavno, VMRO-DPMNE e model za makedonska desnica, a SDSM e model za makedonska levica. Koga bi bile ne{to razli~no, ne bi bile makedonski modeli, bi bile kopii, a ne originali. A, kopiite, neli se sekoga{ polo{i od originalite.

Po~ituvani ~itateli, Ve informirame deka od ovaa nedela, sekoj ponedelnik redovna kolumna vo Kapital }e pi{uva pratenikot Ilija Dimovski

K

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

O

N

M

E

R

C

I

J

O

G

L

A

S

A

L

E

N

K

O

M

O

G

L

A

S

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

KOMPANII & PAZARI 15

06/APRIL/2010

Makedonskite biznismeni ne o~ekuvaat novi gasni krizi

NEMA PROBLEMI PRI DOSTAVATA NA GAS

MAKEDONSKITE KOMPANII NE O^EKUVAAT GASNA KRIZA GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

BORIS KAM^EV

kamcev@kapital.com.mk

oliti~kite previrawa vo Ukraina, se gledaat vo Evropa preku prizmata na gasot. Toj e sredstvo za “kusurewe” me|u Rusija i Ukraina koi dr`at monopol pri proizvodstvoto i transportot na gasot i sekoja politi~ka promena mo`e da predizvika ogromni potresi vrz svetskata ekonomija.

Poznava~ite na sostojbite so gasot vo Makedonija ne o~ekuvaat deka se mo`ni nekoi pogolemi komplikacii vo snabduvaweto so gasot, no koga se vo pra{awe rusko-ukrainskite odnosi, nikoga{ ne mo`e do kraj da se isplaniraat isporakite so gas. “Kapital” gi pra{a makedonskite biznismeni koi se nivnite prognozi vo vrska so cenata na gasot. Tie glavno se nadevaat deka so doa|aweto na noviot ukrainski pretsedatel na vlast, problemite so isporakata na gasot me|u dvete zemji treba da se minimiziraat.

Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil, ne o~ekuva

P

Rusko-ukrainskite odnosi zasega se stabilni i nema navestuvawa deka }e ima problemi okolu snabduvaweto na Evropa so gas. Makedonskite kompanii, pou~eni od minatogodi{niot prekin na gasot, obezbedija alternativno snabduvawe so gorivo

deka vo idnina }e se povtorat dvete gasni krizi koi se slu~ija izminative godini.

“Smetam deka Rusite i Ukraincite ja nau~ija lekcijata od prethodnite krizi. Nivnite kompanii pretrpea ogromni zagubi od neisporakata na gasot na evropskiot pazar. Iako ne o~ekuvam problemi okolu snabduvaweto so gas vo idnina, sepak, Makstil investira{e eden milion evra so {to obezbedi postrojkite da rabotat i na mazut. Sega sme za{titeni od idnite gasni krizi.

Ne sakame da dozvolime krizata da n$ iznenadi dvapati”, izjavi Panov. [tetite {to gi trpea evropskite kompanii poradi lanskiot prekin na isporakata na gasot se merea vo milijardi evra. Sepak, dokolku Ukraina i ponatamu prodol`i da ne go pla}a gasot, mo`e povtorno da dojde do prekin na isporakite

FAKTI ZA GASOT VO MAKEDONIJA akedonskiot gasovod ima kapacitet da transportira 800 milioni metri kubni gas godi{no. Iskoristenosta na postoe~kiot gasovod e okolu 100 milioni metri kubni godi{no. Novata gasna centrala na Toplifikacija Te-to }e tro{i okolu 300 milioni kubni metri gas godi{no so {to }e ja zgolemi iskoristenosta na gasovodot na 50%. Okolu 30-tina kompanii koristat gas vo zemjava. Dol`inata na gosovodnata mre`a vo Makedonija e 268 kilometri.

M

od Rusija, smetaat ekspertite.

Zasega i ostanatite korisnici na gas vo zemjava se mirni. Tie potenciraat deka isporakite se stabilni i deka nema nikakvi najavi za problemi.

Poznava~ite na sostojbite smetaat deka Makedonija treba da prezeme merki so koi bi gi amortizirala eventualnite gasni krizi. Tie potenciraat deka zasega sme “slepo crevo” vo isporakata na gasot i e neophodno da se povrzeme so nekoj od sosednite gasovodni sistemi, a vo me|uvreme da izgradime skladi{te za gas koe }e gi amortizira nedostatocite pri gasnite krizi.

Noviot proekt vo Strumica za “virtuelen” gasovod nema da ima problemi so snabduvawe, i nema da bide zasegnat od rusko-ukrainskite problemi.

“Nie koga go pravevme na{iot proekt gi imavme predvid ovie problemi. Na{iot proekt ne e direkno povrzan so transportot na gas preku Ukraina. Imame potpi{ano memorandum za sorabotka so nacionalnata kompanija za nabavka na gas vo Bugarija, Bulgar gas, i so Bulgar trans gas, nacionalniot bugarski distributer na gas”, izjavi Zoran Zaev, gradona~alnik na Strumica.

99% e pomalo ispu{taweto na cvrsti ~esti~ki pri sogoruvaweto na gasot vo odnos na jaglenot

Strumi~kiot gasovod }e zema gas od bugarskiot grad Petri~. Bugarija prima gas od dve strani, od istok prima ruski gas, koj doa|a preku Ukraina a vtorata strana e gr~ki gas, koj doa|a od Afrika. Pokraj toa, Bugarija ima nekolku gasni skladi{ta koi gi amortiziraat nedostatocite na gas.

Zaev potencira{e deka pregovorite so pretstavnicite na dvete bugarski kompanii bea mnogu relaksirani, zna~i tie se obezbedeni so gas i nema opasnost gasovodot vo Strumica da ostane bez gas.

Generalnite ekonomski tendencii se deka gasot vo idnina }e poevtinuva.

Vo svetot se pronao|aat se pove}e izvori na gas, a so toa se namaluva i zavisnosta od ruskiot gas i od rusko-ukrainskite odnosi.

JANUKOVI^, NOV “GASEN KRAL” VO EVROPA Na noviot ukrainski pretsedatel, Viktor Janukovi~, po s$ izgleda dobro mu trgnaa pregovorite za gasot so ruskata vlada ovaa godina. Minatata nedela toj mu ponudi odli~na zdelka na Kremq – sozdavawe na distributiven konzorcium sostaven od ruski, ukrainski i evropski kompanii, so koj Gazprom }e ima direkten vlez na ukrainskiot pazar so gas.

A Kiev, za vozvrat bara zna~itelno namaluvawe na cenite na gasot za

450

milioni evra se potrebni za celosna gasifikacija na Makedonija

268

kilometri e dolga sega{nata gasovodna mre`a vo Makedonija

doma{na upotreba. Realizacijata na energetskiot predlog-dogovor me|u Rusija i Ukraina najmnogu zavisi od visokata politika, a verojatnosta toj da bide usvoen e golema. Zagubata {to Gazprom bi ja imal od namaluvaweto na cenite na gasot (re~isi 3 milijardi dolari godi{no) }e bide kompenzirana od sozdadeniot distributer na gas, vo koj Gazprom }e ima mo} da odlu~uva okolu cenite, proda`bata i, s$ razbira, podelbata na profitite.

Po rezultatite od neodamne{nite pretsedatelski izbori, se vide deka mnozinstvoto od narodot go podr`uva ruskiot sentiment (na Janukovi~), no se vide i ulogata {to Moskva bi ja imala vo modernizacijata i izgradbata na zastarenata ukrainska energetska infrastruktura, vklu~itelno i gasnata distributivna mre`a.

Janukovi~ igra pametno, pokanuvaj}i evropska kompanija vo konzorciumot. Ova e samo prvo od negovite izborni vetuvawa – deka za Ukraina e od `ivotna va`nost da vodi uspe{na ekonomska sorabotka kako so Zapadot, taka i so Istokot (Rusija).

16 06.04.2010

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

SE SPREMA BRI[EWE NA RESTRIKTIVNITE ^LENOVI OD ZAKONOT ZA DEVIZNO RABOTEWE

MAKEDONCITE NASKORO ]E KUPUVAAT AKCII VO STRANSTVO?!

MAJA BAJALSKA-GEORGIEVSKA bajalska@kapital.com.mk

askoro i gra|anite na Makedonija }e mo`at da kupuvaat akcii vo stranstvo, kako {to toa go pravat dr`avjanite na site sosedni dr`avi. Ona {to ve}e nekolku godini se najavuva od Vladata, a {to vo momentov ne e dozvoleno so Zakonot za devizno rabotewe, najverojatno za nekolku meseci }e mo`e da se realizira, doznava "Kapital". Potrebno e samo da se formalizira stapuvaweto na Makedonija vo vtorata faza od Dogovorot za stabilizacija i asocijacija, so {to avtomatski } e prestanat da va`at odredbite od Zakonot za devizno rabotewe koi gi spre~uvaat makedonskite dr`avjani da trguvaat so stranski hartii od vrednost.

Stanuva zbor za ~lenot 14 i ~lenot 59 od ovoj Zakon.

Vtoriot vsu{nost spa|a vo preodnite odredbi na Za-

N

konot, kade {to jasno stoi deka site restrikcii vo nasoka na trguvaweto na doma{nite fizi~ki lica so stranski akcii }e prestanat da va`at po zavr{uvaweto na prvata etapa od Dogovorot za stabilizacija i asocijacija.

"Po istekot na prvata etapa od Spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u Makedonija i Evropskata unija, odredbite od ~len 14 }e prestanat da va`at", stoi vo ~len 59 od Zakonot za devizno rabotewe.

Taka, denovive ve}e na golemo se zboruva me|u berzanskata fela deka doma{nite institucii se spremaat za otvoraweto na ovaa mo`nost za makedonskite gra|ani. Spored dobroupateni izvori, rabotna grupa so pretstavnici na Ministerstvoto za finansii i Narodna banka, ve}e podgotvuva odredeni dopolnuvawa na Zakonot za devizno rabotewe, koi tehni~ki }e treba da go reguliraat kupuvaweto akcii vo stranstvo. Kako {to doznavame, Sektorot-

finansiski sistem vo Ministerstvoto se konsultiral so Sektorot-supervizija od Narodnata banka, kako i so Komisijata za hartii od vrednost, okolu toa kako treba da se uredi trguvaweto na fizi~kite lica so stranskite hartii od vrednost.

Od Ministerstvoto za finansii, kako nositel na Zakonot za devizno rabotewe, objasnuvaat deka fizi~kite lica od Makedonija s$ u{te ne mo`at da se steknat so sopstvenost na akcii vo stranski kompanii, osven so posredstvo na investiciskite fondovi koi rabotat vo zemjava.

"Ovaa opcija za gra|anite na Makedonija }e se otvori koga zemjata }e vleze vo vtorata faza od Dogovorot za stabilizacija i asocijacija. Vo oktomvri minatata godina, Evropskata komisija dade pozitivno mislewe koe se o~ekuva da bide prifateno od Sovetot na EU (Sovetot na ministri na Evropskata unija)", velat od Ministerstvoto.

Naskoro i Makedoncite }e mo`at da kupuvaat akcii vo stranstvo.

Neoficijalno doznavame deka Ministerstvoto za finansii i Narodna banka ve}e spremaat dopolnuvawa na regulativata, koi tehni~ki }e ovozmo`at gra|anite direktno da trguvaat na stranskite berzi Evrointegraciski eksperti objasnuvaat deka pozitivnoto mislewe od EK, de fakto, zna~i deka Makedonija ja zavr{ila prvata faza od Dogovorot za stabilizacija i asocijacija, no, de jure- rabotata s$ u{te ne e oficijalizirana. Spored niv, vo momentov ne postoi nikakva pre~ka Makedonija da stapi vo taa vtora faza od Dogovorot, zatoa {to se ispolneti site preduslovi za toa. Potrebno e samo Sovetot na EU formalno da ja donese odlukata i da ja izvesti Makedonija za toa.

Izvestuvaweto, vo forma na pismen dokument, treba da go primi ministerot za nadvore{ni raboti, a potoa odlukata da bide objavena vo Slu`ben vesnik.

Imaj}i gi predvid ovie raboti, doma{nite institucii na golemo se spremaat da im ovozmo`at na gra|anite direktno da trguvaat na stranskite berzi, {to e vsu{nost edna od odlikite na liberaliziranite pazari na kapital.

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

[TO E NALOG SO SKRIENO KOLI^ESTVO? dna od novite mo`nosti za trguvawe na Makedonska berza e voveduvaweto nov vid nalog za trguvawe, nare~en "nalog so skrieno koli~estvo".

Stanuva zbor za nalog koj postoi vo mnogu porazvieni berzi i se sre}ava pod imeto iceberg order, hidden order itn. Toa e vid nalog so dopolnitelni uslovi za realizacija i negova specifi~nost e {to po negovoto vnesuvawe na pazarot e prika`ana samo vidlivoto koli~estvo (vidliviot del na nalogot), koj navidum e kako sekoj drug limitiran nalog, dodeka ostatokot od nalogot e vnesen vo sistemot kako skrieno koli~estvo.

Minimalnata vrednost na nalogot so skrieno koli~estvo e utvrdena na 500.000 denari, od koi najmalku 250.000 denari vrednost na vidliviot del i najmalku 250.000 denari vrednost na skrieniot del na nalogot. Izvr{uvaweto na ovoj nalog se odviva postepeno: kako {to } e se izvr{i vidliviot del, avtomatski se nadopolnuva od skrienoto koli~estvo na nalogot, s$ dodeka ne se izvr{i vkupnoto skrieno koli~estvo. Ovoj nalog e pogoden za investitorite koi sakaat da prodadat ili kupat pogolemo koli~estvo hartii od vrednost i koi smetaat deka dokolku odedna{ go izlo`at celoto koli~estvo mo`at da predizvikaat pozna~ajni pridvi`uvawa na pazarot koi mo`at da vlijaat na realizaci-

E

Minimalnata vrednost na nalogot so skrieno koli~estvo e utvrdena na 500.000 denari, od koi najmalku 250.000 denari vrednost na vidliviot del i najmalku 250.000 denari vrednost na skrieniot del na nalogot jata na nivniot nalog.

Voedno, ovoj nalog e osobeno pogoden za institucionalnite investitori, kako na primer penziski i investiciski fondovi.

IL^O LAZAREVSKI direktor na sektor za delovni operacii

BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost.

Vrednostite koi gi gledate deneska, se od ~etvrtok-01.04.2010, bidej}i 02-05.04.2010 bea nerabotni denovi za Makedonskata berza.)

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

KOMPANII & PAZARI

18 06.04.2010 TOPLIFIKACIJA ]E DELI DIVIDENDA kopska Toplifikacija donese odluka za raspredelba na dobivkata za 2009 godina.

Spored predlog-odlukata na Sobranieto na akcioneri, bruto- dividendata po akcija za 2009 godina }e iznesuva 33,3 denari ili 1,6% od nominalnata vrednost na edna akcija. Posleden den na trguvawe na akcii so pravo na dvidenda e {esti maj, dodeka pak od sledniot den, za kupenite akcii nema da se ispla}a

S

dividenda. Dividendata }e bide isplatena na 30 septemvri, koga e i zakonski utvrdeniot rok. Spored odlukata na Sobranieto na akcioneri, vkupnata dobivka na kompanijata za 2009 godina od 484,7 iljadi evra }e se podeli na tri stavki od koi 243,9 iljadi evra }e bidat nameneti za isplata na dividenda, 15% od dobivkata ili okolu 70 iljadi evra se za zakonski rezervi na kompanijata i ostanatite 315 iljadi evra

se za investicii. Toplifikacija ima izdadeno vkupno 450 iljadi obi~ni akcii.

OSIGURITELNA POLISA SO RAST NA DOBIVKATA OD 33% siguritelna polisa minatata godina ja zavr{i so 33% rast na dobivkata, soop{tija od dru{tvoto. Ili ako vo 2008 godina osiguritelnata kompanija imala dobivka od 427 iljadi evra, minatata 2009 godina ja zavr{ila so dobivka od 645 iljadi evra. Lani osiguritelna polisa bila aktivna vo delot na investiciskite aktivnosti. Dru{tvoto investiralo {est mil-

O

ioni denari vo udeli na investicionite fondovi.

Vo pogled na kapitalot na dru{tvoto, isto taka ima zgolemuvawe i sega toj zaklu~no so krajot na 2009 godina iznesuva okolu 251,7 milioni denari.

Edinstven pad Osiguritelna polisa bele`i vo pogled na zarabotuva~kata od akcija. Ovoj iznos spored finansiskite izve{tai sega iznesuva 132 denari, {to e pad za okolu 26%.

[TO SE SLU^UVA SO PROEKTOT ERA SITI?

Golemata dupka do hotelot Kontinental, koja {to dve godini osameno ~mae, svedo~i deka tuka ne{to se gradelo. Od upravata na Skopski saem priznavaat deka imale mal zastoj na proektot, poradi slabiot interes na investitorite i poradi globalnata ekonomska kriza, no, negiraat deka proektot e celosno prekinat

MEGA-DUPKATA KAJ SAEM DVE GODINI BEZ MAJSTORI

7 110

milioni evra se investirani vo ERA Siti dosega

DEJAN KO KO[UTI]

IZVR[EN DIR DIREKTOR NA ERA “Proektot EERA Siti – grad vo grad, pretstavuva investicija kakva {to dosega nemalo vo golema inv Makedonija. Globalnata ekonomska kriza ima{e Makedonija golemo vlijanie v vrz realiziraweto na ovoj proekt, pred s$ vrz odlukite na investitorite za inve investirawe. Tuka ne se raboti za opravdanost na proektot, tuku ednostavno toa go danos diktira celosnata finansiska situacija dikt vo zemjata i regionot“

GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

ominaa pove}e od dve godini otkako grupacijata ERA vo ~ija sopstvenost e Skopski saem gi frli temelite na mega-proektot ERA Siti koj spored najavite treba{e da pretstavuva grad vo grad. No, po grandiozniot po~etok na izgradbata na po~etokot na 2008 godina, kako da zataija grade`nite raboti vo ovoj proekt.

Samo edna golema dupka do hotelot Kontinental, koja dve godini osameno ~mae, svedo~i deka tuka nekoga{ ne{to se gradelo. Od upravata na Skopski saem priznavaat deka imalo mal zastoj na proektot, poradi slabiot interes na investitorite i poradi globalnata ekonomska kriza, no, negiraat deka proektot e celosno prekinat.

“Proektot ERA Siti – grad vo grad, pretstavuva golema investicija, kakva

P

{to dosega nemalo vo Makedonija. Globalnata ekonomska kriza ima{e golemo vlijanie vrz realiziraweto na ovoj proekt, pred s$ vrz odlukite na investitorite za investirawe. Tuka ne se raboti za opravdanost na proektot, tuku ednostavno toa go diktira celosnata finansiska situacija vo zemjata i regionot“, veli Dejan Ko{uti}, izvr{en direktor na ERA Makedonija. Spored Ko{uti}, vo tekot na 2009 godina se soo~ile so namaluvawe na interesot na investitorite, poradi op{tata klima vo svetot i poradi toa izgradbata na ovoj proekt zabavila.

“Za sre}a, interesot na investitorite e zgolemen i poradi toa naredniov period }e se intenziviraat grade`nite raboti. Ima golem interes za proektot od pri~ini {to stanuva zbor za kompleks so multifunkcionalen karakter, a kompleksot ima i odli~na lokacija“, veli Ko{uti}.

Spored nego, prvata faza

ve}e e zavr{ena i so nea e opfatena izgradbata na celosnata podzemna infrastruktura. Postavena e nova instalacija za niska i visoka struja, vodovod, gasovod, telefonska mre`a i opti~ki kabli. Do sekoj objekt e donesen priklu~ok, taka {to mo`e da se vr{i povrzuvawe na objektite so komunalnata i elektri~nata infrastruktura vedna{ po zapo~nuvaweto na izgradbata. Vo ovoj del se vlo`eni sedum milioni evra, a be{e najaveno deka celata investicija, do nejzinata kone~na realizacija, }e iznesuva 140150 milioni evra. Vo poslednite meseci i postojnite objekti na Skopskiot saem se priklu~eni na novata infrastruktura.

REGULATORNA NEMA DOBIENO BARAWE ZA LICENCI Od ERA-Makedonija velat deka vo momentov se izveduvaat instalaciskite zafati za proektot i se ~ekaat licenci od

nadle`nite institucii za izgradba na energetskiot objekt, koj {to e planirano da go snabduva kompleksot so struja i greewe.

“Licencite se del od standardnata postapka pri izgradba na energetski objekt, koj e planirano da proizveduva elektri~na i toplinska energija, soglasno zakonot na Republika Makedonija. Do ovoj moment, imame odli~na sorabotka so instituciite i veruvame deka za brzo vreme }e gi dobieme site potrebni licenci“, veli Ko{uti}.

No, od Regulatornata komisija, koja gi izdava licencite za izgradba na energetski objekti, velat deka ERA s$ u{te nema podneseno aplikacija za dobivawe na licenci za izgradba na energetski objekt .

“Mo`e na prsti da se izbrojat kompaniite koi imaat podneseno barawe za izgradba na energetski ob-

jekti vo Makedonija. Pokraj energetskite objekti Te-To i Kogel, koi {to ve}e imaat dobieno odobrenie, imame samo u{te edno barawe za licenca, koe {to e vo procedura na odobruvawe, me|utoa me|u niv ne e ERA“, veli Stra{o Zafirovski od Regulatornata komisija za energetika.

Spored Zafirovski, kompanijata ERA minatiot period poka`ala interes i se raspra{uvala za na~inot na aplicirawe, me|utoa s$ u{te nemaat podneseno oficijalno barawe za licenca.

Gvido Omladi~, pretsedatel na upravniot odbor na Skopski saem, koga po~na grade`noto ras~istuvawe na terenot, najavi deka izgradbata na ERA Siti }e po~ne najdocna vo april 2008 godina. ERA Siti, treba{e da se gradi etapno vo period od pet godini. Prvo treba{e da se gradi delovnata

milioni e najavenata vkupna investicija

zgrada so povr{ina od 33.600 kvadratni metri, potoa trgovskiot centar za hrana i za druga namena na povr{ina od 85.000 kvadratni metri i na kraj trgovski centar od 22.000 kvadratni metri, kako i 5.000 parking-mesta. Ova treba{e da bide najgolema slovene~ka investicija vo Makedonija, vredna 150 milioni evra.

Minatata godina, vo delovnite krugovi se {irea informacii deka slovene~kiot sopstvenik bara kupuva~ za Skopski saem i deka bilo razgovarano so slovene~ki Merkator i so srpskata Delta.

Me|utoa od ERA gi negiraat vakvite informacii.

Dali licencite navis tina ja prolongiraat izgradbata?!

Iako od ERA tvrdat deka gi ~ekaat licencite za da po~nat so izgradba na energetski objekt vo kompleksot, od Regulatornata komisija tvrdat deka kompanijata s$ u{te nema podneseno barawe za licenci.

KOMPANII & PAZARI ondacijata za pretpriemni{tvo i servis za mladi deneska vo [tip gi dodeli pari~nite nagradi za ~etirite najdobri ponudeni biznis-planovi od strana na zdru`enija na gra|ani i lica od Isto~na Makedonija. “Od vkupno podneseni deset biznis-planovi gi izbravme Bambini, koi }e dobijat 1.000 evra i }e po~nat biznis so ig-

koi gi rakovodat tie, kako i vrz osnova na poka`anoto liderstvo i viziite za razvojot na industrijata. Vo odnos na izborot, Qu{ev veli deka izborot go do`ivuva kako u{te edno priznanie za postignatite uspesi na Vip operator, koi spored nego se rezultat na isklu~itelnoto zalagawe na site vraboteni i na{ite zalo`bi za porazli~en, kreativen i inovativen pristap vo celokupnoto operativno deluvawe.

G

19

NAGRADENI NAJDOBRITE BIZNIS-PLANOVI VO ISTO^NA MAKEDONIJA

QU[EV ME\U 40 NAJPERSPEKTIVNI TELEKOMUNIKACISKI LIDERI lavniot izvr{en direktor na mobilniot operator Vip, Nikola Qu{ev e izbran me|u 40-te vode~ki menaxeri pomladi od 40 godini, koi spored ugledniot magazin Global telekom biznis }e go predvodat razvojot vo svetot na telekomunikaciite vo slednata decenija. ?itatelite na presti`niot specijaliziran magazin i veb-portal go napravile izborot vrz osnova na parametrite koi go otslikuvaat uspehot na kompaniite

06.04.2010

F

roteka, potoa Aleriks, koi }e zanimavaat so odgleduvawe na pe~urki, Analgetik-medika biznisplan za sozdavawe na biznis so fizikalna terapija i Protoger proekt koj }e gi u~i mladite na narodnite pesni i ora od regionot", izjavi proekt-koordinatorot Ana Markova.

Spored nea, pari~nite nagradi se simboli~ni, a kriteriumite za izborot

na najdobite biznisplanovi bile planovite da imaat integritet i da mo`at da se realiziraat.

Fondacijata za pretprimeni{tvo servis za mladi pari~nite nagradi za najdobrite biznis-planovi gi dodeli vo ramkite na proektot Kreirawe za rabotni mesta preku Sektorot za poddr{ka na mali i sredni pretprijatija.

SMENET GENERALNIOT DIREKTOR NA ZK PELAGONIJA

BA[EVSKI SI PODNESE OSTAVKA, NOV DIREKTOR E DRAGI PETREVSKI dosega{niot direktor, ~ij mandat ne be{e iste~en.

Inaku, noviot generalen direktor Petrevski od po~etokot na mesecov rakovodi so ZK Pelagonija, a negoviot mandat }e trae tri godini. Vo istiot period, Ba{evski }e ja vr{i funkcijata pomo{nik na generalniot direktor i izvr{en ~len na odborot na direktori.

Kolku ovie direktorski smeni se rezultat na potrebata za promena vo strategijata na rabotewe na najgolemata zemjodelska kompanija vo Makedonija, ne uspeavme da dobieme odgovor. Na po~etokot od minatiot mesec, ZK Pelagonija objavi deka poradi vremenskite nepogodi na povr{inite na kombinatot se izlealo ogromno koli~estvo voda, popla-

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

dborot na direktori go razre{i generalniot izvr{en direktor na bitolskiot kombinat ZK Pelagonija.

Spored soop{tenieto od kompanijata, objaveno na Makedonska berza, odborot na direktori na poslednata sednica donel odluka da go razre{i dosega{niot direktor Riste Ba{evski i na negovo mesto da go nazna~i Dragi Petrevski, koj e diplomiran in`eneragronom.

Kako {to se naveduva vo soop{tenieto, pri~inata za postavuvaweto nov direktor e toa {to Ba{evski si podnel ostavka. No, od kompanijata ne ni odgovorija na pra{aweto {to ja motiviralo ostavkata na

O

K

O

M

E

R

vuvaj}i parceli zaseani so esenski i pove} egodi{ni kulturi, pri {to be{e predizvikana {teta od 2,2 milioni evra.

Poplaveni bea povr{ini od nad 5.000 hektari, a o~ekuvawata se deka {tetite }e bidat u{te pogolemi. Ako se znae deka ZK Pelagonija raspolaga so 18.700 hektari obrabotliva povr{ina, izleguva deka dosega 27 % se poplaveni.

ZK Pelagonija kotira na oficijalniot pazar na Makedonska berza. Ima izdadeno vkupno 278.620 obi~ni akcii, a posledno akcijata na berzata se trguva{e po cena od 2.742 denari. Izminatite tri meseci, akcijata na kombinatot od Bitola be{e vo postojan pad, odnosno nejzinata vrednost se namali za 30%. ZK Pelagonija e eden

C

I

J

A

od najgolemite kombinati, ne samo vo Makedonija, tuku i na Balkanot. Ova akcionersko dru{tvo ima pove}e od 500 akcioneri, fizi~ki i pravni lica, no nema dominanten sopstvenik. Osnovnata dejnost mu e zemjodelskoto proizvodstvo, {to najmnogu opfa}a proizvodstvo na p~enica, ja~men, son~ogled, p~enka itn. ZK Pelagonija se zanimava i so sto~arstvo, odgleduvawe na molzni kravi, sviwi, ovci, ribi, no i so proizvodstvo na meso i mleko nameneti za ponatamo{na doobrabotka. Pogolem finansiski uspeh kombinatot ostvari vo 2007 godina, koga dobivkata mu porasna trojno i iznesuva{e 2,4 milioni evra. Minatata godina ZK Pelagonija ja zavr{i so zaguba od 2,7 milioni evra.

L

E

N

Najgolemata makedonska zemjodelska kompanija, ZK Pelagonija, od po~etokot na mesecov ima nov generalen direktor. Toa e Dragi Petrevski, koj dojde na mestoto na Riste Ba{evski.

Pri~ina za direktorskata smena e podnesenata ostavka od Ba{evski, koj edna godina rakovode{e so zemjodelskiot kombinat. Dali i kolku vlo{enoto finansisko rabotewe na bitolskata kompanija vo posledno vreme ima vlijanie vrz promenata na rakovodstvoto, ne uspeavme da dobieme odgovor od kompanijata

O

G

L

A

S

20 06.04.2010

BANKI I FINANSII

RAJFAZEN BANKA GI PRODAVA EKSPOZITURITE VO RUSIJA I UKRAINA?

HIPO ALPE BANKA SO POGOLEMA DOBIVKA LANI VO HRVATSKA

P

ankata Hipo Alpe Adria, inaku petta po golemina banka vo Hrvatska, minatata godina ostvarila podobri rezultati vo odnos na 2008 godina. Nejzinata dobivka pred odano~uvaweto za 2009 godina iznesuva 27,5 milioni evra, {to e za 8% pove}e vo odnos na 2008 godina. Bankata bele`i porast i vo pogled na {tedeweto i za prvpat od nejzinoto osnovawe im nudi uslugi na pove}e od 350 iljadi klienti.

Osnova~kiot kapital na ovaa banka vo Hrvatska iznesuva okolu 1 miljarda evra {to iznesuva duri 20% od adekvatnosta na kapitalnata masa.

ostoi golema verojatnost avstriskata banka Rajfazen da gi prodade svoite pretstavni{tva vo Rusija i Ukraina dokolku na bankata & se nalo`i da go zazdravi svojot kapital i rezervi. Nerevidiranite izve{tai poka`uvaat deka bankata izminatata godina poradi lo{ite plasmani kako i poradi celokupnata lo{a ekonomska situacija vo sredna i isto~na Evropa zabele`ala pad vo raboteweto za celi 78 % vo odnos na 2008 godina. Bankata vo ovoj region e zastapena vo 17 dr`avi. Najva`ni, sekako, se nejzinite pretstavni{tva vo Rusija kade {to ostvaruva duri do 50% od svojata zarabotka. Minatata godina ovoj procent e padnat na 33%, a celokupniot imot e namalen duri za 22% vo odnos na 2008 godina i momentalno iznesuva 11,68 milijardi evra.

Parite vo optek vo doma{nata ekonomija se namaluvaat, a likvidnosta opa|a!

NBM bele`i mese~en pad na gotovite pari i na likvidnite sredTIHOMIR stva na bankite JOVANOVSKI za 2,8%. Kako profesor i eks viceguvernglavna pri~ina er na Narodna banka na za namaluvawe Jugoslavija na likvidnosta “Biznis-sektorot nema pari. Bankite ne se zainse naveduva da gi kreditivlo`uvaweto pari teresirani raat firmite bidej}i pove} vo blagajni~ki e im odgovara da kupuvaat blagajni~ki zapisi bez zapisi. Ekspernikakov rizik. Jas mislam tite povikuvaat deka osnovnata kamata vo zemjava treba da se spu{ti na itna promena na nivo od 3% za da se na monetarnata oslobodat dovolno pari za politika! krediti i pogolem ekonomALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

arite vo optek vo doma{nata ekonomija se namaluvaat, a likvidnosta opa|a! Najnovite podatoci od Narodna banka (NBM) poka`uvaat mese~en pad na gotovite pari i na likvidnite sredstva na bankite za 2,8%. Kako glavna pri~ina za namaluvaweto na likvidnosta se naveduva vlo`uvaweto pari vo blagajni~ki zapisi.

Na smetkata vo trezorot na NBM sega le`at 375 milioni evra od proda`ba na blagajni~ki zapisi. Dopolnitelno, za namaluvawe na likvidnosta vlijaat i intervenciite na NBM na devizniot pazar so neto-proda`ba na devizi, {to zna~i deka se povlekuvale denari. Vo NBM se ~uvaat vkupno pove}e od 810 milioni evra sterilni pari, izvle~eni od bankite po osnov na zadol`itelna rezerva i od proda`ba na blagajni~ki zapisi.

Ekspertite komentiraat deka centralnata banka mnogu agresivno vle~e pari od stopanstvoto vo uslovi koga treba sprotivno da reagira.

Tie sugeriraat guvernerot Petar Go{ev da go zgolemi

P

ski razvoj. NBM treba da go zgolemi protokot na pari vo ekonomijata, taka {to }e gi olabavi site instrumenti so koi go zategna kreditiraweto”. koli~estvoto pari vo optek i da go poddr`i zazdravuvaweto na ekonomijata. Profesorot i porane{en viceguverner na Narodna banka na Jugoslavija, Tihomir Jovanovski, za "Kapital" veli deka sega{nata monetarna politika e krajno restriktivna i mora da se olabavi.

“Biznis-sektorot nema pari, a bankite ne se zainteresirani da gi kreditiraat firmite bidej}i pove}e im odgovara da kupuvaat blagajni~ki zapisi bez nikakov rizik. Jas mislam deka osnovnata kamata vo zemjava treba da se spu{ti na nivo od 3% za da se oslobodat dovolno pari za krediti i pogolem ekonomski razvoj.

NBM treba da go zgolemi protokot na pari vo ekonomijata taka {to }e gi olabavi site instrumenti so koi go zategna kreditiraweto”, objasnuva Jovanovski.

Padot na likvidnosta {to go objavi NBM e malku ubla`en od potegot na Vladata, koja za eden mesec povlekla 30,8 milioni evra likvidni sredstva od svojata smetka vo NBM i gi pu{tila vo ekonomijata,

B

NBM BELE@I PAD NA LIKVIDNITE SREDSTVA ZA 2,8%

EKONOMIJTA TONE VO NELIKVIDNOST! 810 16,6

2,8% 3,6%

milioni evra od zadol`itelna rezerva i blagajni~ki zapisi se ~uvaat vo NBM

e namaleno koli~estvoto na gotovi pari vo optek i na likvidni sredstva na bankite

milioni evra im pozajmija bankite na kompaniite vo fevruari

e padot na depozitite na kompaniite, koi poradi finansiski problemi gi povlekuvaat parite od bankite

kako i od ukinuvaweto na zadol`itelniot depozit na bankite kaj NBM, koj isto taka oslobodi del od parite {to bea “zarobeni” vo centralnata banka.

MINIMALEN RAST NA KREDITIRAWETO OD 0,5% Vo vakvi uslovi, bankarskiot sektor za eden mesec plasiral samo 16,6 milioni evra kako krediti za biznissektorot, {to e mese~en porast na kreditiraweto od 1%, a obemot na kreditirawe na naselenieto i ponatamu se namaluva. Vkupniot rast na kreditnite plasmani e samo 0,5%. Sepak, NBM analizira deka namaluvaweto na kamatite vo fevruari mo`e da go razdvi`i kreditiraweto na gra|anite. Od aspekt na oddelni krediti, po namalu-

vaweto na potro{uva~kite i stanbenite krediti, sega kreditniot pazar bele`i odredeni pozitivni pomestuvawa. Potro{uva~kata se namalila za 212.000 evra, nasproti padot od pet milioni evra vo januari. Kaj stanbenite krediti, pak, se zabele`uva mese~en porast od 1,1%. Godi{niot rast na kreditiraweto e zabaven i iznesuva 2,4%, nasproti rastot od 3,5% i 3,1% vo dekemvri i januari.

“Spored proekcijata od januari 2010 godina, na krajot na prviot kvartal, godi{nata stapka na rast na vkupnite krediti na bankite kaj privatniot sektor e oceneta na okolu 3%, pri {to poslednite trendovi uka`uvaat na mo`en pobaven rast na kreditite od proektiraniot”, pi{uva vo posledniot

mese~en izve{taj na NBM. Od aspekt na valutnata struktura, godi{niot rast na kreditite vo celost e usloven od povisokiot obem na denarski krediti, koi bele`at porast od 2,8%. Kaj deviznoto kreditno portfolio, pak, e zabele`an godi{en rast od 1,1%.

GRA\ANITE SÉ POVE]E [TEDAT Dopolnitelen faktor koj treba da pridonese za zgolemuvawe na likvidnosta na ekonomijata e zgolemeniot obem na {tedewe. Na mese~na osnova, {tedeweto vo fevruari ima rast od 0,2%, {to najmnogu se dol`i na rastot na depozitite na doma}instvata. Gra|anite pove}e {tedat vo denari so {to se zgolemuvaat depozitite vo doma{na valuta, koi se

povisoki za 3,2%. Depozitite od biznis-sektorot i ponatamu se namaluvaat, no sega so u{te pozasileno tempo. Namaluvaweto na korporativnite depoziti najmnogu se dol`i na povlekuvaweto denari od bankite, so {to e ostvaren mese~en pad na depozitite na kompaniite od 3,6%.

“Ostvaruvawata kaj vkupnite depoziti soodvetno se odrazija vrz dinamikata na naj{irokata pari~na masa, M4. Vo fevruari 2010 godina, ovoj monetaren agregat se zgolemi za 8% na godi{na osnova. Vo odnos na proekcijata, ostvaruvawata kaj pari~nata masa se vo soglasnost so dvi`ewata proektirani za prviot kvartal na 2010 godina (godi{en monetaren rast od 9,2% na krajot na kvartalot)”, ocenuva NBM.

BANKI I FINANSII

N

ermanskiot finansiski regulator, BaFin, zapo~na istraga vo vrska so raboteweto na {vajcarskata banka UBS vo ovaa zemja. Bankata ne ja potvrdi prirodata na ovaa istraga, no se smeta deka istata e povrzana so prethodnata istraga zapo~nata vo fevruari, a koja se odnesuva{e na tu`bata podnesena od strana na klientite za prikrivawe na danoci,

G

guverner, no sepak, nezavisnosta na NBS nema da bide naru{ena.

So toa te`i{teto na odgovornosti se prefrla od guvernerot na Sovetot na NBS. Na sednicata na Sovetot na NBS koja treba da se odr`i na 6 april se o~ekuva i oficijalno da bide potvrdena i prifatena ostavkata na Radovan Jela{i}.

GR^KITE BANKI SAKAAT DR@AVNA GARANCIJA ZA KREDITI etiri golemi gr~ki banki pobaraa od Ministerstvoto za finansii i Centralnata banka na Grcija da im izdadat dr`avni garancii za da bidat vo mo`nost da zemat zaemi od Evropskata centralna banka. Odlukata Nacionalnata banka na Grcija, bankata Alfa, bankata Euro i bankata Pireos da gi pobaraat ovie sredstva e donesena zatoa {to gr~kite banki imaat neiskoristen paketbankarski garancii od 2008 godina. Goleminata na neiskoristeniot paketbankarski garancii e vo vrednost od 15,5 milijardi evra i bankite sakaat da go iskoristat so cel da mo`at da otvorat novi kreditni linii so koi bi ja finansirale ekonomijata.

Pred dva dena, agencijata za dodeluvawe na rejtinzi, Mudis Investors Srvis, go namali rejtingot na ovie ~etiri banki, vklu~uvaj}i ja i bankata Emporiki, pritoa

^

izjavuvajki deka ostanuvaat negativni izgledite za site pet. Ocenkata na Mudis mo`e da bide seriozna pre~ka da ne dobijat krediti i poradi toa odlukata na Vladata na Grcija se poka`uva kako izlez od situacijata. Vakvite nameri na bankite i poslednite odluki doneseni od strana na gr~kiot premier, Papandreu, vo odnos na vozdr`uvaweto od barawe finansiska poddr{ka od stranstvo uka`uvaat na silnata volja sama da se obide da se spravi so ogromniot javen dolg.

Na ova se nadovrzuva i izjavata na Me|unarodniot monetaren fond deka Grcija ne sakala pomo{. Sepak, po sednicata na Sovetot na direktori na Fondot, prostrui informacija deka MMF vnimatelno ja sledi situacijata vo Grcija i e podgotven vo sekoj moment da & pomogne na Grcija da izleze od krizata. Nedela dena porano, liderite na evrozonata odlu~ija deka

21

UBS POD ISTRAGA VO GERMANIJA

PRETSEDATELOT ]E GO BIRA NOVIOT GUVERNER NA NBS oviot guverner na Narodnata banka na Srbija }e bide poznat vedna{ po donesuvaweto na noviot zakon koj }e se odnesuva na ovaa institucija. Spored ovoj zakon, guverner na NBS }e ima pravo da odreduva pretsedatelot na dr`avata, a ne kako dosega sobranieto. So vakvata odluka fakti~ki }e bidat namaleni ovlastuvawata na idniot

06.04.2010 izmama i naru{uvawe na doverbata. Od bankata izjavile deka celosno sorabotuvaat so organite na germanskiot finansiski regulator i deka celiot ovoj istra`en proces e zapo~nat u{te vo tekot na 2008 godina. Vo me|uvreme, site barawa podneseni od strana na klientite na ime ot{teta, se odbieni kako neosnovani od strana na bankata.

NA HRVATSKITE BANKI IM TRGNA PODOBRO OD LANI ajnovite podatoci od Hrvatskata narodna banka, gi demantiraat prethodnite tvrdewa deka bankite ovaa godina rabotat polo{o od minatata godina. Spored statisti~kite izve{tai na bankata, doma{nite delovni banki vo fevruari 2010 godina imale za 9,8% pogolem profit od istiot period minatata godina. Vkupnata dobivka na bankite vo fevruari iznesuvala 102 milioni evra.

"Stanuva zbor za standardni jadosuvawa na bankite, no smetam deka e vo pra{awe eden od najprofitabilnite biznisi“, izjavi ekonomskiot ekspert i potpretsedatel na asocijacijata Hrvatski izvoznici, Ante Babi}.

Golemite banki izminative godini zemale mnogu poskapi krediti od svoite mati~ni banki-sopstvenici vo Evropa, bidej}i EURIBOR be{e pogolem. No, vo 2009 godina politikata na centralnite banki vo Evropa be{e namaluvawe na

N

vo isklu~itelni uslovi, dokolku Grcija ne mo`e da najde dovolno sredstva za finansirawe na svoite obvrski, }e mo`e da smeta na finansiska pomo{ od EU i MMF.

kamatata, pa taka kreditite stanaa popovolni. Vo Hrvatska tie kamati ne se namalija, pa tokmu tie visoki kamati na bankite ja napravija razlikata i ja zgolemija dobivkata, objasnuva Babi}.

Istovremeno so zgolemenata dobivka, vkupnata aktiva na bankite vo fevruari vo odnos na istiot period lani e namalena za 550 milioni evra, na 51 milijardi evra.

Bankite gi zgolemile kapitalnite rezervi za 11,5 % na 1,2 milijardi evra vo fevruari ovaa godina .

Istovremeno namalena e i vkupnata masa na kreditite i nivnata vrednost iznesuva 3,6 milijardi evra, {to e za 670 milioni evra pomalku od istiot period lani.

Dr`avata do fevruari 2010 godina go zgolemila svojot dolg kon delovnite banki za 140 milioni evra, i toj sega nadminuva 217 milioni evra.

Kreditite za naselenieto vo fevruari 2010 godina iznesuvale 16 milijardi

17.03.2010 21

evra. Pobaruva~kata od delovnite banki za obezbeduvawe na garancii e zgolemena za 26,7%.

Vkupniot depozit vo bankite e za 560 milioni evra pogolem od vkupnite krediti, a zgolemeni se za 2,5 % vo odnos na fevruari minatata godina.

Oro~enite depoziti rastele so stapka od 1,9%, no zna~itelno se namaleni oro~enite depoziti na bankite, pove}e od 60%, dodeka oro~enite depoziti na naselenieto zgolemeni se za 280 milioni evra.

Depozitite na stranskite dr`avjani ovaa godina namaleni se za okolu 14 milioni evra.

22 06.04.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

HIPO ALPE ADRIA SOMNITELNA I VO CRNA GORA rnogorskata uprava za spre~uvawe na perewe pari proveruva odredeni somnitelni transakcii na Hipo Alpe Adria banka, koja se nao|a pod nadzor na dr`avnite organi, potvrdi direktorot na upravata Predrag Mitrovi} za crnogorskiot nedelnik Monitor.

Monitor pi{uva za aran`manite na bankata, vredni 60 milioni evra, so sinxir na kompanii i lica

C

povrzani so Darko [ari}, koj srpskoto pravosudstvo go somni~i za krium~arewe kokain od Ju`na Amerika.

Kompaniite so adresi na Mar{alskite ostrovi i drugi of {or destinacii gi davale garanciite za kreditite koi gi podignuvala kompanijata na [ari} od Pqevqa, voobi~aeno so visoki depoziti vo gotovina.

EIB ]E INVESTIRA VO TURCIJA, SRBIJA I HRVATSKA Monitor pi{uva deka bankata Hipo Alpe Adria slu`ela kako posrednik za transfer na tie pari.

vropskata investiciska banka (EIB) najavi deka ovaa godina planira da investira vo Turcija, Srbija i Hrvatska, so cel, koga } e bidat primeni vo EU, da bidat so poblizok stepen na razvoj so ostanatite ~lenki.

EIB ima tri zada~i: prvata e poddr{ka na malite i sredni pretprijatija, vtorata pomo{ na ekonomski slabite regioni, i tretata pomo{ na pretprijatijata da obezbedat stabilno i dolgoro~no

E

proizvodstvo�, izjavi potpretsedatelot na Bankata Matijas Kolac-Anen. Bankata e osnovana pred polovina vek i koga vo Evropskata unija }e bidat primeni novite ~lenki tamu po pravilo se potrebni vlo`uvawa vo novi pati{ta, vodovodi, `eleznica ili se potrebni sredstva za modernizacija na industrijata. Na toj na~in Evropskata unija nastojuva da obezbedi podednakov stepen na razvoj vo site ~lenki.

PO APSEWETO NA PORANE[NIOT HRVATSKI VICEPREMIER DAMIR POLAN^EC

ISTRAGATA ZA PODRAVKA VODI KON IVO SANADER?! rvatskite vlasti minatata nedela go uapsija porane{niot vicepremier na vladata, Damir Polan~ec, koj e osomni~en za zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawata pri otkrienite malverzacii vo prehranbeniot gigant Podravka od Koprivnica. Partijata HDZ (Hrvatska demokratska zaednica) ~ij{to ~len be{e Polan~ec, po negovoto apsewe ja suspendira{e negovata potpredsedatelska funkcija. Aferata "Podravka" izleze na videlina so padot na berzata, koga vrednosta na akciite na Podravka po~na da pa|a.

S$ zapo~nalo vo 2006 godina, koga Darko Marinac, toga{en pretsedatel na Upravata na Podravka, i Milan Horvat, direktor na Fima Holding, se dogovorile deka Fima do april 2007 godina }e kupuva akcii od Podravka, a Podravka se obvrzala da gi kupuva tie akcii od Fima. Brojot na akciite ne bil ograni~en.

Vo toa vreme zagrepski Frank i Biznis bankata od Zagreb, gi prodavale svoite akcionerski paketi vo Podravka, Fima za nivno kupuvawe zela kredit vo Bankata Vaba, a Podravka tie krediti gi pokrila so depozit koj go deponirala vo Bankata Vaba. Hrvatskata narodna banka zabele`ala neobi~no golemi i ~udni transakcii za tolku mala banka i reagirala.

Kon krajot na 2006 godina, Milan Horvat, Darko Marinac, Zdravko [estak i Sa{a Romac patuvale vo London na sostanok so investiciskata amerikanska banka Meril Lin~, koja na Fima & odobrila kredit vo iznos od 26,7 milioni evra

H

Podravka do 2005 godina, koga na povik na toga{niot premier, Sanader, vlegol vo Vladata, no i ponatamu zadr`al golemo vlijanie vo prehranbeniot gigant

za da & gi vrati dolgovite na Bankata Vaba vo Hrvatska i da gi zadr`i akciite.

Osnovana e firma-}erka na Fima, Ami na Malta, na koja & se preneseni akciite na Podravka.

S$ bilo vo red dodeka cenata na akciite rastela, bidej}i Meril Lin~ ne barala povrat na parite. No, koga akciite na Podravka odedna{ po~nale da pa|aat, Meril Lin~ pobarala od Darko Marinac, kako direktor na Podravka, da gi pokriva razlikite me|u padot na vrednosta na akcionerskite paketi i iznosot na kreditite so kamati.

Menaxerite na Podravka toga{ mu se obratile na Srxan Mladini}, ambiciozen biznis-partner, koj vo Split gradel fabrika za avtenti~ni zdravi dalmatinski proizvodi. Na Mladini} mu bile potrebni pari za proizvodstvo na pove}e maslinovo maslo, marmalad od smokvi i ostanati delikatesi pod brendot SMS, a na menaxerite im bil potreben nekoj koj }e prefrla pari na Meril Lin~ za pokritie na krediti.

Iako s$ pove}e se vpletkuvale vo finansiski malverzacii, padot na akciite na pazarot bil pobrz. Vo eden moment bilo potrebno da se pronajde porazumen kreditor od Meril Lin~, i stanale ponervozni bidej} i sopstveni~kata struktura trebala da se promeni, a tie sakale da go is~istat terenot.

OPOZICIJATA O^EKUVA DA GO UAPSAT I SANADER Funkcionerkata na opoziciskata Hrvatska narodna partija, Vesna Pusi}, oceni deka se o~ekuvalo apseweto na Polan~ec i izrazi nade` deka istragata }e se dobli`i i do porane{niot premier, Ivo Sanader.

Polan~ec bil ~len na Upravata na Podravka do 2005 godina, koga na povik na toga{niot premier Sanader, vlegol vo Vladata, no i ponatamu zadr`al golemo vlijanie vo prehranbeniot gigant. U{te od izbivaweto na aferata "Spajs" se {pekulira{e deka Polan~ec znael za obidot na menaxerite na Podravka da go otkupat mnozinskiot paket-akcii so pari od firmata. Minatata godina ve}e bea uapseni pove}e visoki ~lenovi na rakovodstvoto na Podravka poradi malverzaciite. Istragata otkri deka vode~kite lu|e na Podravka dobile kredit od ungarskata Bankata OTP za kupuvawe na akcii na Podravka, a za parite garantirale so akcii vo naftenata kompanija INA, koi voop{to i ne bile vo nivna sopstvenost. Spored poslednite informacii, tokmu tuka Polan~ec ja odigral glavnata uloga. Britanskiot vesnik "Fajnen{l Tajms", koj pi{uva za povrzanosta na Polan~ec so Sanader, naveduva deka e mo`na povrzanost na porane{niot premier so primawe mito

NEVRABOTENOSTA GO DOSTIGNUVA VRVOT VO ISTO^NA EVROPA vaa godina vo zemjite od sredna i isto~na Evropa poradi ekonomskata kriza nevrabotenosta }e go dostigne vrvot, oceni ekonomist od vienskiot institut Piter Havlik. Toj za vienskiot ekonomski dneven vesnik Virt{aftsblat istaknal deka prose~nata stapka na nevrabotenost ovaa godina vo regionot e 10%, dodeka pred po~etokot na krizata be{e 6,5%.

O

U{te od izbivaweto na aferata "Spajs", se {pekulira{e deka Polan~ec znael za obi dot na menaxerite na Podravka da go otkupat mnozinskiot paket-akcii so pari od firmata

Polan~ec bil ~len na Upravata na

Ocenkite na Havlik se deka }e bidat potrebni od 3 do 5 godini za povtorno vra} awe na sostojbite na pazarot na trudot na vremeto pred izbivaweto na krizata.

Postojat golemi razliki vo stapkata na nevrabotenost pome|u zemjite vo regionot, istakna Havlik, taka {to nevrabotenosta vo Srbija i Bosna i Hercegovina e pogolema od 20%, vo Ungarija i Polska pogolema od 10%,

od avstriskata Banka Hipo.

MENAXERITE NA PODRAVKA ]E GI VRA]AAT BONUSITE? Vo Nadzorniot odbor na Podravka razmisluvaat za revizija na bonusite i nagradite koi gi zel menaxmentot na kompanijata vo poslednite nekolku godini za dobrite rezultati od raboteweto. Utvrdeno e deka tie rezultati i ne bile tolku dobri, bidej}i vo aferata isplivaa skrienite zagubi i finansiskite obvrski, {to zna~i deka menaxerite ne ja zaslu`ile nagradata. Poznato e deka ~lenovite na Upravata i menaxerite na Podravka, me|u koi e i privedeniot Polan~ec, dobile akcii vredni 7,7 milioni evra, za koi Podravka platila danok od 1,1 milion evra.

Polan~ec steknal opciski akcii za 1,37 milioni evra, a najmnogu gi iskoristil vo 2006, 2007 i 2008 godina, tokmu vo vremeto koga Podravka tonela.

Darko Marinac, porane{en pretsedatel na Upravata na Nadzorniot odbor vo Podravka, vo 2000 godina vovel opcisko nagraduvawe i zarabotil 1,25 milioni evra. Diskutabilni se nagradite koi menaxerite gi zele vo 2006 godina, koga firmata Ami kupila 10,6% od kompaniite PBZ i Frank, a Podravka dala zaem za kupuvawe na tie akcii.

Pravnite stru~waci objasnuvaat deka od menaxmentot, koj vo toa vreme upravuval so firmata, mo`e da se pobara, ako se doka`e deka e vinoven, da ja nadomestat {tetata, a mo`e i da se pobara da ja nadomestat

BUGARIJA GI DAVA POD KONCESIJA AERODROMITE I PRISTANI[TATA vo Slova~ka 13%, dodeka vo Makedonija ve}e premina 30%.

ugarskata vlada najavi deka do krajot na godinata }e gi ponudi na koncesisko upravuvawe aerodromite, pristani{tata i `elezni~kite stanici.

Bugarskoto ministerstvo za transprot soop{ti deka na koncesionerite }e im gi ponudi crnomorskite pristani{ta vo Burgas i Varna, pristani{teto na Dunav - Ruse i Vidin, kako i pristani{tata na termi-

B

nalot vo gradot Lomu.

Koncesijata }e gi opfati i aerodromite vo Plovdiv, Gorna Orahovica, Stara Zagora i Ruse, glavnata `elezni~ka stanica vo Sofija, Plovdiv i Varna, kako i tovarnata `elezni~ka stanica Podujane vo bugarskata prestolnina. Bugarija o~ekuva vo narednata godina od koncesija da dobie prihodi od polovina milijarda evra.

so druga svoja sopstvenost.

Poednostavno bi bilo da se bara vra}awe na bonusot, a ne na akciite i nivniot promet. Me|utoa, ne e ednostavno da se odzemat nagradite, bidej}i niv sekoja godina gi odobruva Nadzorniot odbor i Glavnoto sobranie. Porane{nite ~lenovi na Upravata, mo`e da ja tu`at i Podravka za nadomest na {tetata.

Dokolku Nadzorniot odbor na Podravka, malcinskite akcioneri ili samata kompanija, pobaraat vra}awe na menaxerskite nagradi, toa }e bide presedan vo Hrvatska. Spored kone~nite, revidirani rezultati, sekoj akcioner vo Podravka izgubil po 7,5 evra na svoite akcii vo 2009 godina.

Minatogodi{nata netozaguba na kompanijata e 40 milioni evra.

BALKAN BIZNIS POLITIKA SLOVENIJA O^EKUVA RAST NA BDP OD 0,6% lovene~kiot premier Borut Pahor, izjavi deka spored presmetkite na vladinata slu`ba za makroekonomija, Slovenija ovaa godina o~ekuva rast na bruto doma{niot proizvod (BDP), od 0,6%, i oporavuvawe na ekonomijata po minatogodi{nata kriza. Namesto 0,5 % rast na BDP-to, kako {to se o~ekuva{e kon krajot na minatata godina, vladinite ekonomisti presmetale deka ovaa godina BDP }e iznesuva 0,6%, i postepeno }e se zgolemuva na predvidenite 3

S

rpskite gra|ani mo`at od subvencionirani potro{uva~kii krediti da pla}aat turisti~ki aran`mani za odmor vo Srbija, izjavi dr`avniot sekretar za turizam Goran Petkovi}.

Spored Petkovi}, bankite ve}e po~naa da gi odobruvaat ovie denarski krediti, ~ija godi{na kamatna stapka iznesuva 7,5 %, a rokot na isplata e 3 godini od denot na podignuvaweto na kreditot. „Toa mo`e da bide interesno za familijarnite patuvawa, isto taka i za proslavi kako {to se ven~avkite, ergenska i mominska ve~er, vo nekoja vinarija vo Fru{ka gora “ re~e Petkovi}.

S

VISOKITE CENI GO SPRE^UVAAT RAZVOJOT NA TURIZMOT erealno visokite ceni za smestuvawe vo Bosna i Hercegovina, koi se povisoki i od atraktivnite evropski destinacii vo Evropskata unija, pretstavuvaat seriozna prepreka za razvoj na bosanskohercegovskiot turizam, predupreduvaat od bosanskata turisti~ka organizacija..

Iako nadle`nite organi i onie koi se zanimavaat so ovaa dejnost se soglasni deka turisti~kite potencijali se nedovolno iskoristeni, a pretstavuvaat golema mo`nost za razvoj na BiH, seu{te nedovolno se raboti da brojot na turisti bide zgolemen.

Minatata godina vo turisti~kiot sektor zabele`ani se negativni rezultati.

Spored izve{tajot na Nadvore{notrgovskata komora na BiH, iskoristenosta na kapacitetite za smestuvawe minatata godina iznesuvala 14,04%, {to e pad za 15,4% vo odnos na 2008 godina.

N

OTVORENITE PRA[AWA ME\U HRVATSKA I SLOVENIJA ]E SE RE[AVAAT POLESNO tvorenite pra{awa vo vrska so dolgot na Qubqanska banka kon hrvatskite {teda~i i nuklearkata Kr{ko }e bidat polesno re{eni otkako hrvatskata i slovene~kata vlada se dogovorija okolu sporot za granicata.

Ova, vo razgovor za qubqanskiot dneven vesnik Dnevnik go izjavi hrvatski pretsedatel Ivo Josipovi}. „Po dogovorot za arbitra`ata, bez ogled na nejziniot kone~en ishod, ostanuvaat nekoi pra{awa koi polesno mo`at da se re{at, kako dolgot na Qubqanska banka i nuklearkata Kr{ko”, izjavi Josipovi} vo intervju za qubqanski Dnevnik.

O

ZADOL@ENITE ZEMJI NEDOVOLNO GI KORISTAT FONDOVITE NA EU

% vo 2012 godina. Nevrabotenosta ovaa godina }e dostigne 7,2%. Pahor izjavi deka najgolemi problemi o~ekuva vo postignuvaweto na na celite na vladata, buxetskiot deficit ovaa godina da se namali za 0,5%, i zatoa spored nego }e dojde do rebalans na buxetot i dopolnitelni merki na {tedewe.

Toj najavi deka vladata }e donese sistemski merki za pomagawe na grade`niot sektor koj momentalno se nao|a vo kriza.

SUBVENCIONIRANITE KREDITI SAMO ZA ODMOR VO SRBIJA

06.04.2010

rezadol`enite ekonomii kako Grcija i Romanija, bea najlo{i koga stanuva zbor za upotrebata na sredstvata {to Evropskata unija, (EU) gi nameni za realizacija na proekti vo sektorot na infrastrukturata, energetikata i vrabotuvaweto za periodot me|u 2007 i 2013 godina, soop{ti Evropskata komisija. Vo izve{tajot na Komisijata se naveduva deka vo prvite tri i pol godini na programata, Grcija za

P

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

proekti pobarala samo 11,9 % od vkupno 20,4 milijardi evra, kolku {to za taa zemja do 2013 godina izdvoi Unijata, dodeka Romanija dobila ne{to pove}e, odnosno 14,1 % od vkupno 19,6 milijardi evra. Romanija, koja ne e ~lenka na evrozonata, dosega od Me|unarodniot monetaren fond, (MMF) i EU pozajmi 20 milijardi evra za da se izbori so sli~ni problemi.

Sredstvata od strukturnite fondovi nedovolno gi koO

G

L

A

S

23

ristat Polska, Bugarija i Slova~ka, dodeka prva me|u ~lenkite na EU po koristewe fodovi e Belgija so 61,1%.

24 06.04.2010

SVET BIZNIS POLITIKA PRODA@BATA NA IPAD E 700.000 PAR^IWA ZA EDEN VIKEND

DAJMLER ]E PLATI KAZNA OD 185 MILIONI DOLARI ermanskiot avtomobilski gigant, Dajmler, }e plati kazna od 185 milioni dolari otkako prizna deka e vinoven vo vrska so obvinuvawata za korupcija vo SAD. Dajmler, koj e sopstvenik na Mercedes Benz, prizna deka isplatila desetici milioni dolari mito na pretstavnici na stranski vladi vo najmalku 22 zemji. Po ova priznanie, od kompanijata

G

SAD GO ODLO@I IZVE[TAJOT ZA KINESKIOT JUAN merikanskoto ministerstvo za finasii go odlo`i izdavaweto na izve{tajot okolu manipuliraweto na Kina so svojata valuta, juanot, za nekolku meseci.

Vakviot rasplet na nastanite doa|a po izjavata na sekretarot Timoti Gajtner deka mora da se sretne so nekolku pretstavnici na visoko nivo od kineskata strana pred da izleze izve{tajot, koj be{e zaka`an za 15 april.

Vakvata vest odi vo polza na podobruvaweto na odnosite me|u ekonomskite supersili, koi ve}e podolg period se naru{eni. SAD nekolku godini ja obvinuva Vladata na Kina deka ve{ta~ki go dr`i juanot na nisko nivo, so cel da ima konkurentska prednost vo odnos na trgovskite bilansi so SAD. Na toj na~in Kina ima pogolemi izvoz so niski ceni, koi se grani~at so damping-pravilata.

A

VELIKA BRITANIJA SO NAJGOLEM INDUSTRISKI RAST VO PERIOD OD 15 GODINI elika Britanija vo mart ostvari najgolem rast vo poslednive 15 godini. Vakviot rast e najgolem i vo odnos na drugite zemji vo evrozonata i vo odnos na Kina. Potro{uva~kiot menaxerski indeks koj go meri proizvodstvoto vo odnos na pove}e indikatori, porasna na 57,2 poeni za razlika od 56,5 poeni za fevruari. Nacionalnoto Biro za statistika napravi revizija na prvobitnite ocenki za rastot na ekonomijata vo posledniot kvartal od 2009 godina i gi postavi na granica od 0,4% rast. Kako nadovrzuvawe na pozitivnite rezultati, ekonomiite od evrozonata minatiot mesec imaa rast koj e najgolem vo poslednive tri godini. Germanskiot indeks istovremeno porasna na 60,2 poeni, dodeka kineskiot se iska~i na 55,1 poen.

V

SAD VO MART ZABELE@A 162 ILJADI NOVI RABOTNI MESTA abotodavcite vo SAD otvorile 162 iljadi novi rabotni mesta vo mart. Istovremeno, Biroto za vrabotuvawe na SAD ja revidira{e brojkata za novi rabotni mesta vo fevruari, namaluvaj}i ja za 14 iljadi. Objavenata brojka ne gi ostvari o~ekuvawata na mnogu ekonomsti, koi se nadevaa na ne{to pove} e od 185 iljadi rabotni mesta.

Sepak, ne se gleda so potcenuvawe na vakviot ishod, poradi toa {to se smeta deka ekonomijata poleka zazdravuva i e na prav pat. Nevrabotenosta vo SAD s$ u{te se odr`uva na 9,7%, {to e daleku pove}e od nekoga{nite tri do ~etiri procenti pred startot na krizata. Ekonomskite analiti~ari smetaat deka vo SAD se potrebni pove}e od 13 milioni novi rabotni mesta za da se vrati silata na kapitalisti~ka Amerika.

R

A

pple mo`e slobodno da gi trie racete po dobrata premierna proda`ba na svoeto najnovo mileni~e iPad. Se o~ekuva proda`bite koi se slu~ija vikendov da ja nadminat brojkata od 700.000 od ovoj model, {to e za 130% pove}e od prvobitnite o~ekuvawa na kompanijata koi se dvi`ea okolu 300.000.

Vakvata slika potseti na kupuva~kata groznica koja vladee{e vo 2007 godina

izjavija deka sega go reformirale na~inot na vodewe biznis i deka vo idnina nema da gi povtorat istite gre{ki.

Podmituvaweto bilo napraveno vo periodot me|u 1998 i 2008 godina, koga bile davani ogromni podaroci so cel da se dobijat dogovori vo Grcija, Rusija, Kina, Tajland i Irak.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

pri objavuvaweto na iPhone.

Golemata pobaruva~ka sepak ne gi iznenadi Apple koi i na krajot od denot imaa dovolen broj kompjuteri za proda`ba. Cenata na noviot ra~en kompjuter e 499 dolari, a se o~ekuva od istiot da bidat prodadeni od 6 do 7 milioni par~iwa do krajot na godinata. iPad-ot zasega se prodava samo vo SAD, a naskoro se o~ekuva i vo devet drugi zemji.

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

26 06.04.2010

PATOT DO USPEHOT

SATORU IVATA, PRETSEDATEL NA NINTENDO

GI MENUVA PRAVILATA NA IGRA VO SVETOT NA IGRITE Dodeka Hiro{i Jamau~i, s$ u{te be{e tretiot pretsedatel vo istorijata na Nintendo, za svojot naslednik smeta{e deka treba da e ~ovek {to ima nesekojdneven talent. Se poka`a deka Satoru Ivata e vistinskiot izbor na Jamau~i IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

e e slu~ajnost uspehot na igra~kata konzola Nintendo Wii. Se bazira na silna timska rabota i unikatni biznis-strategii {to nosea uspeh niz deceniite, u{te otkako Fusaxiro

N

Jamau~i ja osnoval kompanijata vo dale~nata 1889 godina. Na po~etokot, firmata proizveduvala igri so karti, a vo 70-te, Nintendo ja proizvelo svojata prva kolor TV-igra za doma{na igra~ka konzola. Vo 80-te, igrite kako “Donki Kong” stanaat vistinski hit, a do 2009 godina, “Super Mario Bros” stana najdobro prodavana videoigra na site vremiwa. Poslednive godini Nintendo stana najmo}na kompanija vo industrijata za videoigri, a minatata godina treta po vrednost japonska kompanija kotirana na Tokiskata berza.

SATORI IVATA PRETSEDATEL NA NINTENDO

Neverojatniot podem od 2000 godina navamu se dol`i najmnogu na vizionerskoto liderstvo na Satoru Ivata, koj {to stana pretsedatel na Nintendo vo 2002 godina i ottoga{ ja pretvori kompanijata vo ma{ina za pravewe pari, so profit koj porasna za 41% na krajot od istata godina.

DODADE EMOCII VO IGRA^KATA KONZOLA Satoru Ivata e prviot pretsedatel na Nintendo {to ne e povrzan so semejstvoto Jamau~i.

Hiro{i Jamau~i, tretiot pretsedatel vo istorijata na fermata, go izbra Ivata za svoj naslednik. Ivata dolgo vreme rabotel kako dizajner na videoigri i bil poznat po svoite ednostavni i zabavni kreacii. Negovite inovativni idei i agresivnite strategii ja pridvi`ija kompanijata so gigantski ~ekori pred konkurencijata. Istovremeno, negovata neumorna rabota mu ja donese titulata “najdobar CEO” od nekolku presti`ni biznisasocijacii i spisanija.

Toj, zaedno so [igeru Mijamoto, kretivecot {to stoi zad najuspe{nite igri na Nintendo, se glavnite motori na uspehot na kompanijata. So razvojot na famoznata konzola Wii ponudija ne{to dotoga{ nevideno vo svetot na videoigrite: toa be{e bez`i~niot kontroler. Od druga strana, dale~inskoto na Wii mo`e da se koristi kako poka`uva~ki ured i otkriva dvi`ewa vo tri dimenzii.Wii stana golem hit vedna{ {tom se pojavi na pazarot zatoa {to vo dizajnot na konzolata be{e dodaden faktorot emocija, pokraj celata taa voshituva~ka grafika.

Dodeka Hiro{i Jamau~i, s$ u{te be{e tretiot pretsedatel vo istorijata na Nintendo, za svojot naslednik smeta{e deka treba da e ~ovek {to ima nesekojdneven talent. Vo momentot koga go izbra Satoru Ivata, Jamau~i s$ u{te ima{e mala skepsa za toa dali toj }e uspee da go odnese Nintendo kon pogolem uspeh. Sega, Ivata doka`a deka gri`ite na Jamau~i bile neosnovani. Sleduvaat nekolku pravila za uspeh {to gi sovetuva Ivata pou~en od svoeto iskustvo.

Kako lider ne mora da se razbirate vo s$. Ona {to ne go znaete, }e go nau~ite

1

“Jas sum in`ener po obrazovanie. Po diplomiraweto se vrabotiv vo mala kompanija za videoigri, i koga vo 1992 godina firmata se soo~i so finansiska kriza, bev nazna~en za pretsedatel za da pomognam vo nejzinoto restruktutirawe. Vo toa vreme nemav vrska od ~itawe na finansiski izve{tai, pa morav da gi nau~am finansiskite aspekti na vodewe edna kompanija”, se se}ava Ivata.

Nemojte sekoga{ da se vodite spored op{toto mislewe

2

“Koga dojdov na ~elo na Nintendo, bev ubeden deka mora da privle~eme novi igra~i za na{ite igri, i da gi ubedime onie {to prestanale so igrawe, da po~nat pak. Me|utoa, mnogumina n$ ubeduvaa deka igri~kite bile za deca i mladi, deka ne se za `eni ili postari lu|e. Ako go prifatite toa generalno mislewe, nikoga{ nema da vidite klient nadvor od taa voobi~aena

baza na potro{uva~i. Pa, jas rekov ajde da gledame malku podaleku” Pritisokot vrz vas, od destruktiven pretvorete go vo stimulativen

3

“Normalno, postoi pritisok po site ovie godini na proda`ba na s$ pove}e i pove} e na{i proizvodi, zatoa {to postavivme trend na rast, {to potoa site o~ekuvaat da go prodol`ime. No, postojat dva tipa na pritisok. Edniot e destruktiven, drugiot e zdrav.

Toa e predizvikot. Toa e ne{to vo koe u`ivam. Pritisokot mo`e da ve stimulira da uspeete, no mo`e i da ve sru{i na zemja i da napravi da ne sakate da odite na rabota nautro ”, veli Ivata.

Od potro{uva~ite mo`e mnogu da nau~ite, ne gi ignorirajte!

4

“Nema den da ne bidam iznenaden od nekogo, iako lu|eto okolu mene mislat deka imam neverojatna sposobnost da gi predvidam ne{tata. Ne smetam deka moite analizi se perfektni po sekoja cena. Sekoj den otkrivam novi raboti. Tokmu zatoa mislam deka e mnogu va`no da se sre}avam lice v lice so na{ite potro{uva~i, zatoa {to mnogu u~am od niv” Liderot e inspiracija za svoite vraboteni

5

Vrabotenite vo Nintendo zboruvaat so neskriena po~it za sredbite so “^ovekot”, negovite inspirira~ki kvaliteti, negovata mo} da gi natera da veruvaat vo ideite za koi prethodno smetale deka se neostvarlivi ili duri i glupavi.

MENAXMENT

06.04.2010

27

PRAKTI^NI SOVETI

KAKO DA SOZDADETE USPE[EN TIM ZA PRODA@BA Va{ite proda`ni profesionalci treba detalno da gi poznavaat va{ite proizvodi, proizvodite na konkurencijata i pazarot. Isto taka, im treba trening za da gi razberat potrebite i navikite na potro{uva~ite. valitetot na proda`nite oddeli na kompaniite mo`e da go predizvika nivniot bum, no i nivnata smrt. Vonseriski tim za proda`ba mo`e da postigne izvonredni brojki od prose~en proizvod ili usluga, no, nesposoben proda`en tim ne mo`e mnogu da stori nitu so prvoklasna ponuda. Eve nekolku ~ekori {to treba da gi napravi sekoj menaxer odgovoren za proda`ba: Anga`irajte prodava~i od samata kompanija. Mo`ebi }e bidete vo isku{enie da anga`irate nadvore{ni agenti za proda`ba {to zastapuvaat proizvodi od razli~ni dostavuva~i. No, proda`en kadar od samata kompanija vi ovozmo`uva direktna kontrola vrz va{iot tim i vi dozvoluva da zemete aktivna uloga vo planiraweto i izvr{uvaweto na proda`nata strategija. Isto taka, in-haus proda`nata ekipa raboti za vas i samo za vas.

Nivnata primarna cel e da gi prodavaat proizvodite ili uslugite samo od va{ata kompanija. Nadvore{nite agenti, pak, prodavaat mnogu proizvodi od razli~ni dostavuva~i i mo`e da ne se fokusiraat dovolno tokmu vrz va{iot.

K

Zapomnete deka }e treba da pokriete 100% od tro{ocite povrzani so va{ata sopstvena proda`na ekipa, pa zatoa osigurajte se deka ponudite na kompanijata }e dovedat do dovolna proda`ba za da gi platite tie tro{oci.

Bidete vnimatelni pri anga`iraweto prodava~i.

Mnogumina veruvaat deka mo`at da im prodadat mraz na Eskimite, no navistina dobrite prodava~i se retki. Za da go najdete “kremot” od proda`niot kadar, barajte lu|e so slednive karakteristiki: 1. Visoko motivirani od parite 2. @elni da u~at 3. Polni so samodoverba 4. Spremni za predizvik 5. Uporni 6. Spremni za natprevar 7. Sposobni da go podnesat od bivaweto 8. So golemi sposobnosti da slu{aat 9. Fizi~ki i mentalno polni so energija Ka`ete gi va{ite o~ekuvawa.

Morate da gi objasnite celite na proda`bata. Toa mo`e da pomogne pri praveweto na dogovor kade {to }e bide navedeno {to }e stori kompanijata za proda`niot agent i obratno.

Obuka, obuka, obuka. Kolku pove}e gi obu~uvate va{ite lu|e za proda`ba, tolku podobro tie }e odgovaraat na pra{awata od kupuva~ite i }e ostvaruvaat proda`ba. Va{ite proda`ni profesionalci treba detalno da gi poznavaat va{ite proizvodi, proizvodite na konkurencijata i pazarot.

Isto taka im treba trening za da gi razberat potrebite i navikite na potro{uva~ite.

Odr`uvajte redovni treningsesii i pottiknuvajte go va{iot tim da posetuva obuka nadvor

od kompanijata, kako i seminari povrzani so proda`bata i va{ata industriska granka.

Motivirajte go va{iot tim so silen sistem na nagraduvawe.

Kreirajte go sistemot za nagraduvawe pred da anga`irate nekogo. Pristapot baziran na provizija obi~no najdobro funkcionira, no treba da bide vklu~ena i osnovna plata.

Na toj na~in, na prodava~ot mu se garantira minimalen prihod {to mo`e moralno da go potkrepi vo vreme na poslaba proda`ba.

Motivirajte gi i so nefinansiski metodi.

Vrabotenite sakaat da dobijat priznanie za dobro zavr{enata rabota i da ~uvstvuvaat deka nivnite pretpostaveni gi soslu{uvaat i se obiduvaat da gi re{at problemite.

Isto taka e va`no va{ite vraboteni da ~uvstvuvaat deka se del od timot.

I ne zaboravajte ja mo}ta na beneficiate - plateni odmori ili kvalitetno zdravstveno osiguruvawe i sl.

ZO[TO VELEWETO “BLAGODARAM” E POVE]E OD SAMO DOBAR MANIR

PRINCIP NA MORKOV Desetgodi{nata studija {to opfatila 200.000 menaxeri i vraboteni veli deka oddavaweto priznanie za dobro zavr{ena rabota mo`e da donese pogolemi profiti red mnogu godini, vo poznatiot biznis-magazin For~n (Fortune), rabotel glaven urednik {to ostanal zapameten po svojata navika nikoga{ da ne pofali nikogo za ni{to. Koga go zapra{ale zo{to taka se odnesuva, toj odgovoril: “Lu|eto {to se dobri znaat deka se dobri. Nim ne im treba da go slu{nat toa”.

Ako vi treba nekoj dokaz deka ovoj pristap vo menaxiraweto so lu|eto e pogre{en, mo`e da go najdete vo knigata “Princip na morkov” (The carrot principle), fascinantno ~etivo od Adrien Gostik i ^ester Elton, dvajcata konsultanti vo fermata O.C. Taner (O.C.Tanner) od Solk Lejk Siti vo SAD. Podnaslovot na knigata na oko izgleda dolg –“Kako najdobrite menaxeri go upotrebuvaat priznanieto za da gi motiviraat svoite lu|e, go razvivaat talentot i gi zabrzuvaat performansite”-no, osnovnata

P

ideja e ednostavna: Lu|eto }e rabotat povredno i so pogolem entuzijazam ako imaat {ef {to znae da im oddade priznanie, a kompaniite {to gi odlikuvaat vrvnite performansi se pove }e profitabilni od tie {to ne go pravat toa. Vo studija {to opfa}ala 200.000 menaxeri i vraboteni i traela 10 godini, Gostik i Elton otkrile deka vo kompaniite kade {to retko koj od anketiranite izjavil “Mojata kompanija gi istaknuva odli~nite performansi”, godi{niot povrat na kapitalot bil vo prosek 2,4%.

Nasproti ova, kompaniite so kultura {to jasno ja istaknuva blagodarnosta za odli~nite performansi, ostvaruva tri pati poglem povrat na kapitalot, od 8,7%.(Za pove}e detali odete na www.carrots.com pod linkot research).

DALI SAMO “MEKU[I” ODDAVAAT PRIZNANIE?!

Se razbira, sekoj {to se razbira malku od statistika }e vi ka`e deka korelacijata ne mora sekoga{ da implicira deka efektot e predizvikan tokmu od taa pri~ina, i deka kompaniite {to gi pofaluvaat svoite vraboteni, verojatno pravat u{te mnogu drugi ne{ta kako {to treba.

I da e taka, sepak, vo vreme koga rabotodavcite se borat da dobijat vrvno talentirani lu|e, avtorite istaknuvaat deka 79% od vrabotenite {to go napu{tile rabotnoto mesto go istaknale otsustvoto na priznanie za nivnata rabota, kako glavna pri~ina za toa. Izleguva deka veleweto “blagodaram” e duri i pova`no za zadr`uvawe na lu|eto otkolku

davaweto poka~uvawa i bonusi.

A, ni{to ne ve ~ini tuku samo gi zgolemuva rezultatite. Kako da se ubedi eden menaxer da po~ne da oddava priznanie za rezultatite na svojot tim? Adrian Gostik veli deka okolu edna tretina od menaxerite na kompanii od listata Fortune 100 so koi {to rabotel, velat deka ne veruvaat vo toa.“Tie se sekoga{ onie {to sedat namureteni vo posledniot red na prostorijata kade {to odr`uvame seminari i taa negativna energija ja {irat i na drugite. Za da se nadmine ovoj otpor, nie gi pra{uvame zo{to ne sakaat da se pozanimavaat malku so pofalbite, priznanijata i sl. Naj~est izgovor e deka nemaat vreme. No, drugata golema pri~ina e {to mnogu menaxeri sakaat da bidat gledani kako cvrsti momci, a oddavaweto priznanija im izgleda nekako ’meko’. Drugata pre~ka e toa {to ednostavno ne znaat kako da go storat toa”, veli Gostik.

I EDNA OBI^NA RA^NO NAPI[ANA PORAKA MO@E DA ZAVR[I RABOTA Toa ne zna~i deka kako {ef ne mo`e da se promenite. Gostik veli deka dodeka bil potpretsedatel na edna banka mu bilo veleno da gi pofaluva lu|eto.

Vrabotenite prosto go pritiskale da go pravi toa. Toj otkril deka ako go naterate nevolniot {ef da po~ne so mali ne{ta, toj (taa) ~esto e prijatno iznenaden od reakciite i }e saka u{te pove}e da gi praktikuva.

“Principot na morkov” e poln so kreativni idei za zablagodaruvawe na vrabotenite. Na primer, mo`e da gi ~estite

ru~ek vrabotenite {to mora da rabotat preku vikend, duri i da gi pokanite nivnite semejstva.

Ili pak nekoe nagradno patuvawe i sl. Ako smetate deka toa e premnogu za buxetot, nema problem. Koavtorot ^ester Elton veli deka ne mora da potro{ite mnogu pari za da napravite vraboteniot da se ~uvstvuva cenet.

“Mo`e da napi{ete ednostavna ra~no napi{ana poraka so blagodarnost, nema da ve ~ini ni{to i }e vi odzeme edna minutka, a lu|eto sakaat da vidat vakvi ne{ta.

Vakva poraka e mnogu poefektna od elektronski mejl. Sme videle lu|e {to se navistina prijatno iznenadeni od vakvite poraki i gi ~uvaat so godini”, veli Elton.

MENAXMENT

06.04.2010

27

PRAKTI^NI SOVETI

KAKO DA SOZDADETE USPE[EN TIM ZA PRODA@BA Va{ite proda`ni profesionalci treba detalno da gi poznavaat va{ite proizvodi, proizvodite na konkurencijata i pazarot. Isto taka, im treba trening za da gi razberat potrebite i navikite na potro{uva~ite. valitetot na proda`nite oddeli na kompaniite mo`e da go predizvika nivniot bum, no i nivnata smrt. Vonseriski tim za proda`ba mo`e da postigne izvonredni brojki od prose~en proizvod ili usluga, no, nesposoben proda`en tim ne mo`e mnogu da stori nitu so prvoklasna ponuda. Eve nekolku ~ekori {to treba da gi napravi sekoj menaxer odgovoren za proda`ba: Anga`irajte prodava~i od samata kompanija. Mo`ebi }e bidete vo isku{enie da anga`irate nadvore{ni agenti za proda`ba {to zastapuvaat proizvodi od razli~ni dostavuva~i. No, proda`en kadar od samata kompanija vi ovozmo`uva direktna kontrola vrz va{iot tim i vi dozvoluva da zemete aktivna uloga vo planiraweto i izvr{uvaweto na proda`nata strategija. Isto taka, in-haus proda`nata ekipa raboti za vas i samo za vas.

Nivnata primarna cel e da gi prodavaat proizvodite ili uslugite samo od va{ata kompanija. Nadvore{nite agenti, pak, prodavaat mnogu proizvodi od razli~ni dostavuva~i i mo`e da ne se fokusiraat dovolno tokmu vrz va{iot.

K

Zapomnete deka }e treba da pokriete 100% od tro{ocite povrzani so va{ata sopstvena proda`na ekipa, pa zatoa osigurajte se deka ponudite na kompanijata }e dovedat do dovolna proda`ba za da gi platite tie tro{oci.

Bidete vnimatelni pri anga`iraweto prodava~i.

Mnogumina veruvaat deka mo`at da im prodadat mraz na Eskimite, no navistina dobrite prodava~i se retki. Za da go najdete “kremot” od proda`niot kadar, barajte lu|e so slednive karakteristiki: 1. Visoko motivirani od parite 2. @elni da u~at 3. Polni so samodoverba 4. Spremni za predizvik 5. Uporni 6. Spremni za natprevar 7. Sposobni da go podnesat od bivaweto 8. So golemi sposobnosti da slu{aat 9. Fizi~ki i mentalno polni so energija Ka`ete gi va{ite o~ekuvawa.

Morate da gi objasnite celite na proda`bata. Toa mo`e da pomogne pri praveweto na dogovor kade {to }e bide navedeno {to }e stori kompanijata za proda`niot agent i obratno.

Obuka, obuka, obuka. Kolku pove}e gi obu~uvate va{ite lu|e za proda`ba, tolku podobro tie }e odgovaraat na pra{awata od kupuva~ite i }e ostvaruvaat proda`ba.

Va{ite proda`ni profesionalci treba detalno da gi poznavaat va{ite proizvodi, proizvodite na konkurencijata i pazarot. Isto taka im treba trening za da gi razberat potrebite i navikite na potro{uva~ite. Odr`uvajte redovni trening-sesii i pottiknuvajte go va{iot tim da

posetuva obuka nadvor od kompanijata, kako i seminari povrzani so proda`bata i va{ata industriska granka.

Motivirajte go va{iot tim so silen sistem na nagraduvawe.

Kreirajte go sistemot za nagraduvawe pred da anga`irate nekogo. Pristapot baziran na provizija obi~no najdobro funkcionira, no treba da bide vklu~ena i osnovna plata.

Na toj na~in, na prodava~ot mu se garantira minimalen prihod {to mo`e moralno da go potkrepi vo vreme na poslaba

proda`ba.

Motivirajte gi i so nefinansiski metodi.

Vrabotenite sakaat da dobijat priznanie za dobro zavr{enata rabota i da ~uvstvuvaat deka nivnite pretpostaveni gi soslu{uvaat i se obiduvaat da gi re{at problemite.

Isto taka e va`no va{ite vraboteni da ~uvstvuvaat deka se del od timot.

I ne zaboravajte ja mo}ta na beneficiate - plateni odmori ili kvalitetno zdravstveno osiguruvawe i sl.

ZO[TO VELEWETO “BLAGODARAM” E POVE]E OD SAMO DOBAR MANIR

PRINCIP NA MORKOV Desetgodi{nata studija {to opfatila 200.000 menaxeri i vraboteni veli deka oddavaweto priznanie za dobro zavr{ena rabota mo`e da donese pogolemi profiti red mnogu godini, vo poznatiot biznis-magazin For~n (Fortune), rabotel glaven urednik {to ostanal zapameten po svojata navika nikoga{ da ne pofali nikogo za ni{to. Koga go zapra{ale zo{to taka se odnesuva, toj odgovoril: “Lu|eto {to se dobri znaat deka se dobri. Nim ne im treba da go slu{nat toa”.

Ako vi treba nekoj dokaz deka ovoj pristap vo menaxiraweto so lu|eto e pogre{en, mo`e da go najdete vo knigata “Princip na morkov” (The carrot principle), fascinantno ~etivo od Adrien Gostik i ^ester Elton, dvajcata konsultanti vo fermata O.C. Taner (O.C.Tanner) od Solk Lejk Siti vo SAD. Podnaslovot na knigata na oko izgleda dolg –“Kako najdobrite menaxeri go upotrebuvaat priznanieto za da gi motiviraat svoite lu|e, go razvivaat talentot i gi zabrzuvaat performansite”-no, osnovnata

P

ideja e ednostavna: Lu|eto }e rabotat povredno i so pogolem entuzijazam ako imaat {ef {to znae da im oddade priznanie, a kompaniite {to gi odlikuvaat vrvnite performansi se pove }e profitabilni od tie {to ne go pravat toa. Vo studija {to opfa}ala 200.000 menaxeri i vraboteni i traela 10 godini, Gostik i Elton otkrile deka vo kompaniite kade {to retko koj od anketiranite izjavil “Mojata kompanija gi istaknuva odli~nite performansi”, godi{niot povrat na kapitalot bil vo prosek 2,4%.

Nasproti ova, kompaniite so kultura {to jasno ja istaknuva blagodarnosta za odli~nite performansi, ostvaruva tri pati poglem povrat na kapitalot, od 8,7%.(Za pove}e detali odete na www.carrots.com pod linkot research).

DALI SAMO “MEKU[I” ODDAVAAT PRIZNANIE?!

Se razbira, sekoj {to se razbira malku od statistika }e vi ka`e deka korelacijata ne mora sekoga{ da implicira deka efektot e predizvikan tokmu od taa pri~ina, i deka kompaniite {to gi pofaluvaat svoite vraboteni, verojatno pravat u{te mnogu drugi ne{ta kako {to treba.

I da e taka, sepak, vo vreme koga rabotodavcite se borat da dobijat vrvno talentirani lu|e, avtorite istaknuvaat deka 79% od vrabotenite {to go napu{tile rabotnoto mesto go istaknale otsustvoto na priznanie za nivnata rabota, kako glavna pri~ina za toa. Izleguva deka veleweto “blagodaram” e duri i pova`no za zadr`uvawe na lu|eto otkolku

davaweto poka~uvawa i bonusi.

A, ni{to ne ve ~ini tuku samo gi zgolemuva rezultatite. Kako da se ubedi eden menaxer da po~ne da oddava priznanie za rezultatite na svojot tim? Adrian Gostik veli deka okolu edna tretina od menaxerite na kompanii od listata Fortune 100 so koi {to rabotel, velat deka ne veruvaat vo toa.“Tie se sekoga{ onie {to sedat namureteni vo posledniot red na prostorijata kade {to odr`uvame seminari i taa negativna energija ja {irat i na drugite. Za da se nadmine ovoj otpor, nie gi pra{uvame zo{to ne sakaat da se pozanimavaat malku so pofalbite, priznanijata i sl. Naj~est izgovor e deka nemaat vreme. No, drugata golema pri~ina e {to mnogu menaxeri sakaat da bidat gledani kako cvrsti momci, a oddavaweto priznanija im izgleda nekako ’meko’. Drugata pre~ka e toa {to ednostavno ne znaat kako da go storat toa”, veli Gostik.

I EDNA OBI^NA RA^NO NAPI[ANA PORAKA MO@E DA ZAVR[I RABOTA Toa ne zna~i deka kako {ef ne mo`e da se promenite. Gostik veli deka dodeka bil potpretsedatel na edna banka mu bilo veleno da gi pofaluva lu|eto.

Vrabotenite prosto go pritiskale da go pravi toa. Toj otkril deka ako go naterate nevolniot {ef da po~ne so mali ne{ta, toj (taa) ~esto e prijatno iznenaden od reakciite i }e saka u{te pove}e da gi praktikuva.

“Principot na morkov” e poln so kreativni idei za zablagodaruvawe na vrabotenite. Na primer, mo`e da gi ~estite

ru~ek vrabotenite {to mora da rabotat preku vikend, duri i da gi pokanite nivnite semejstva.

Ili pak nekoe nagradno patuvawe i sl. Ako smetate deka toa e premnogu za buxetot, nema problem. Koavtorot ^ester Elton veli deka ne mora da potro{ite mnogu pari za da napravite vraboteniot da se ~uvstvuva cenet.

“Mo`e da napi{ete ednostavna ra~no napi{ana poraka so blagodarnost, nema da ve ~ini ni{to i }e vi odzeme edna minutka, a lu|eto sakaat da vidat vakvi ne{ta.

Vakva poraka e mnogu poefektna od elektronski mejl. Sme videle lu|e {to se navistina prijatno iznenadeni od vakvite poraki i gi ~uvaat so godini”, veli Elton.

28 06.04.2010

FEQTON

FELJTON-1

“KAPITAL” OD DENESKA PO^NUVA SO SERIJAL-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS-UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNATI BIZNISTEORETI^ARI VO TAA NASOKA.

IGOR PETROVSKI

SVETSKITE BIZNIS -LIDERI PROTIV KRIZATA: VOREN BAFET

riti~arite na Voren Bafet, eden od najgolemite investitori na svetot, poznat i kako “prorokot od Omaha”, znaat odvreme-navreme da ka`at deka toj go izgubil negoviot famozen instinkt da namirisa pari.

Premnogu e star i demode, tvrdat tie. Ne mu uspeva ve}e kako nekoga{ da go predvidi pazarot.

Ovoj pat zgre{i, se nivnite argumenti. Toa se slu~uva{e za vreme na bumot na internet-kompaniite na po~etokot od mileniumot, koga Bafet odbi da se vklu~i vo taa “`urka” i podocna se poka`a deka imal pravo. “Dot.com”balonot se rasprsna kako meur od sapunica, a milijardite na Bafet ostanaa bezbedni. Kriti~arite ne miruvaa nitu lani, koga indeksot *Dow se spu{ti pod 7.000 poeni, a Bafet se najde pod ogan od “te{ka artilerija” zatoa {to premnogu rano i premnogu ostro vletal so investicii za vreme na kriza, stavaj}i golemi pari vo Goldman Saks i Xeneral Elektrik esenta 2008 godina, koga finansiskata kriza ve}e prave{e pusto{ na Vol strit.

Sega e vreme tie kriti~ari da si sednat mirno na stol~eto i da si gi goltnat svoite sopstveni zborovi. Holdingot Berk{ir Hetavej (Berkshire Hathaway), kompanija koja gi obedinuva site investicii na Bafet, soop{ti deka nejzinata zarabotka porasnala za 61% vo 2009 godina, na 5,2 dolari po akcija, dodeka knigovodstvenata vrednost skoknala za 20% na rekordno nivo. [to stana so onie “oblozi” na XE i Goldman? Tie donesoa milijardi, ne gri`ete se.

A, sekoj {to go poslu{al sovetot na Bafet i investiral vo akcii esenta 2008 godina, spe~alil barem 25% ako stavil pari na ko{ni~ka od akcii od nekoj od glavnite berzanski indeksi. Toa ne e ni{to novo, se razbira.

Sekoj {to stavil 10 iljadi dolari vo Berk{ir Hetavej na po~etokot vo 1965 godina, denes bi imal okolu 80 milioni dolari.

KOGA VRNE ZLATO, ZEMETE KOFA, A NE FILXAN

igor@kapital.com.mk

K

BIDETE AL^NI KOGA DRUGITE SE PLA[AT I PLA[LIVI KOGA DRUGITE SE AL^NI Edna od omilenite misli na Voren Bafet vo vrska so pazarot e “Bidete al~ni koga drugite se pla{at i pla{livi koga drugite se al~ni”. Koga pazarot be{e vo panika vo septemvri 2008 godina, periodot koga be{e ve}e jasno deka hipotekarnata kriza vo SAD }e napravi pusto{ na finansiskiot pazar, Bafet be{e “al~en” vlo`uvaj}i pet milijardi dolari vo investiciskata banka Goldman Saks, i toa po mnogu povolni uslovi za nego. Toj veli deka bil vo sostojba da dogovori takva zdelka zatoa {to ne mnogu lu|e vo toj moment mo`ele da si dozvolat pet milijardi dolari.

Isto taka, javnoto poka`uvawe na doverba vo kompanijata, samo po sebe be{e dragocena pridobivka za Goldman. Bafet e

“ONIE [TO INVESTIRAAT SAMO KOGA ANALITI^ARITE GO PODGREVAAT PAZAROT, ]E PLATAT NEPOTREBNO VISOKA CENA. TREBA DA SE BIDE TRPELIV”, VELI VOREN BAFET eden od najgolemite investitori na planetava, koj {to zaradi svoite izvonredno precizni predviduvawa za pazarnite dvi`ewa i vlo`uvawata vo kompanii koi {to po pet, deset ili mo`ebi i 20 godini nekolkukratno ja zgolemile svojata vrednost, stana eden od najbogatite lu|e vo svetot (momentalno e na pozicijata broj tri, spored listata {to ja pravi Fortune).

KUPUVAJTE KOGA SITE DRUGI PRODAVAAT Bafet otsekoga{ u`ival vo situaciite koga pazarite pa|aat, i kako {to toj veli, mu obezbeduvaat najdobri mo`nosti za investirawe. Kako go pravi toa Bafet? Toj ja otkriva svojata tajna na uspehot vo pismoto {to go pi{uva do akcionerite na krajot od sekoja fiskalna godina.

Nekoi od zlatnite pravila do koi se dr`i Bafet se slednive: Ostanete likvidni. “Nikoga{ nema da staneme zavisni od qubeznosta na strancite. Sekoga{ }e gi upravuvame na{ite kompanii na na~in {to }e ni ovozmo`i kakva bilo potreba od ke{ da ja podmirime od na{ata sopstvena likvidnost.

U{te pove}e, taa likvidnost }e bide konstantno osve`uvana so zarabotkite {to gi pravat mnogute na{i diverzificirani biznisi”.

Kupuvajte koga site drugi prodavaat. “Mnogu pari stavivme vo pogon izminative dve godini. Toa be{e idealen period za investitorite: atmosferata na strav i panika e nivniot

Bafet otsekoga{ u`ival vo situaciite koga pazarite pa|aat, i kako {to veli toj, mu obezbeduvaat najdobri mo`nosti za investirawe.

Koga pazarot be{e vo panika vo septemvri 2008 godina, periodot koga ve}e be{e jasno deka hipotekarnata kriza vo SAD }e napravi pusto{ na finansiskiot pazar, Bafet be{e “al~en” vlo`uvaj}i pet milijardi dolari vo investiciskata banka Goldman Saks, i toa po mnogu povolni uslovi za nego najdobar prijatel... Toga{ se otvoraat golemi mo`nosti.

Koga vrne zlato, zemete kofa, a ne filxan”.

Ne kupuvajte koga i site drugi kupuvaat. “Onie {to investiraat samo koga analiti~arite go podgrevaat pazarot, }e platat nepotrebno visoka cena.

Treba da se bide trpeliv. Da kupuvate koga site prodavaat, }e mo`ete samo ako ste gi ~uvale svoite “kur{umi” koga site drugi gi ispukale, odnosno kupuvale” Vrednost, vrednost, vrednost.

“Na krajot, ona {to se broi vo investiraweto e ona {to go pla}ate za biznisot, preku kupuvawe na mal del od nego na berzata, i toa {to biznisot }e go zaraboti vo slednite dekada ili dve”.

-Ne se zala`uvajte so bleskavite prikazni za nekakov si golem rast. Bafet gi potsetuva investitorite deka toj i negoviot zamenik vo Berk{ir Hetavej, ^arli Manger, izbegnuvaat “biznisi ~ija {to idnina ne mo`e da se proceni, bez ogled na toa

kolku vozbudlivo izgledaat nivnite produkti”.

Pove}eto investitori {to vlo`uvaa vo avtomobilskata industrija vo 1910 godina, vo avionskata industrija vo 1930 godina, ili pak, vo proizvoditelite na televizori vo 1950 godina, zavr{ija bez skr{en denar vo xebot, iako nivnite proizvodi navistina go promenija svetot. “Dramati~niot rast ne vodi sekoga{ do visoki profitni mar`i i povrat na kapitalot”, veli Bafet.

Razbirajte go toa {to go poseduvate. “Investitorite {to kupuvaat i prodavaat samo vrz osnova na mediumskite ili komentatorite od analiti~arite, ne se za kaj nas”, veli Bafet.

“Nie sakame partneri {to sakaat dolgoro~ni investicii vo biznisi {to gi razbiraat i {to gi sledat politikite koi {to se vo soglasnost so nivnite sopstveni ubeduvawa” Odbranata go pobeduva napadot. “Iako vo nekoi godini {to bea pozitivni za pazarot,

akciite vo koi bevme vlo`ile zaostanuvaa zad rastot na indeksot *S&P, sepak, konstantno bevme podobri od nego vo period od 11 godini koga indeksot ima{e negativni rezultati. So drugi zborovi, na{ata odbrana be{e podobra od napadot, i toa }e bide taka i vo idnina”.

28 06.04.2010

FEQTON

FELJTON-1

“KAPITAL” OD DENESKA PO^NUVA SO SERIJAL-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS-UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNATI BIZNISTEORETI^ARI VO TAA NASOKA.

IGOR PETROVSKI

SVETSKITE BIZNIS -LIDERI PROTIV KRIZATA: VOREN BAFET

riti~arite na Voren Bafet, eden od najgolemite investitori na svetot, poznat i kako “prorokot od Omaha”, znaat odvreme-navreme da ka`at deka toj go izgubil negoviot famozen instinkt da namirisa pari.

Premnogu e star i demode, tvrdat tie. Ne mu uspeva ve}e kako nekoga{ da go predvidi pazarot.

Ovoj pat zgre{i, se nivnite argumenti. Toa se slu~uva{e za vreme na bumot na internet-kompaniite na po~etokot od mileniumot, koga Bafet odbi da se vklu~i vo taa “`urka” i podocna se poka`a deka imal pravo. “Dot.com”balonot se rasprsna kako meur od sapunica, a milijardite na Bafet ostanaa bezbedni. Kriti~arite ne miruvaa nitu lani, koga indeksot Dow se spu{ti pod 7.000 poeni, a Bafet se najde pod ogan od “te{ka artilerija” zatoa {to premnogu rano i premnogu ostro vletal so investicii za vreme na kriza, stavaj}i golemi pari vo Goldman Saks i Xeneral Elektrik esenta 2008 godina, koga finansiskata kriza ve}e prave{e pusto{ na Vol strit. Sega e vreme tie kriti~ari da si sednat mirno na stol~eto i da si gi goltnat svoite sopstveni zborovi. Holdingot Berk{ir Hetavej (Berkshire Hathaway), kompanija koja gi obedinuva site investicii na Bafet, soop{ti deka nejzinata zarabotka porasnala za 61% vo 2009 godina, na 5,2 dolari po akcija, dodeka knigovodstvenata vrednost skoknala za 20% na rekordno nivo. [to stana so onie “oblozi” na XE i Goldman? Tie donesoa milijardi, ne gri`ete se.

A, sekoj {to go poslu{al sovetot na Bafet i investiral vo akcii esenta 2008 godina, spe~alil barem 25% ako stavil pari na ko{ni~ka od akcii od nekoj od glavnite berzanski indeksi. Toa ne e ni{to novo, se razbira.

Sekoj {to stavil 10 iljadi dolari vo Berk{ir Hetavej na po~etokot vo 1965 godina, denes bi imal okolu 80 milioni dolari.

KOGA VRNE ZLATO, ZEMETE KOFA, A NE FILXAN

igor@kapital.com.mk

K

BIDETE AL^NI KOGA DRUGITE SE PLA[AT I PLA[LIVI KOGA DRUGITE SE AL^NI Edna od omilenite misli na Voren Bafet vo vrska so pazarot e “Bidete al~ni koga drugite se pla{at i pla{livi koga drugite se al~ni”. Koga pazarot be{e vo panika vo septemvri 2008 godina, periodot koga be{e ve}e jasno deka hipotekarnata kriza vo SAD }e napravi pusto{ na finansiskiot pazar, Bafet be{e “al~en” vlo`uvaj}i pet milijardi dolari vo investiciskata banka Goldman Saks, i toa po mnogu povolni uslovi za nego. Toj veli deka bil vo sostojba da dogovori takva zdelka zatoa {to ne mnogu lu|e vo toj moment mo`ele da si dozvolat pet milijardi dolari.

Isto taka, javnoto poka`uvawe na doverba vo kompanijata, samo po sebe be{e dragocena pridobivka za Goldman. Bafet e

“ONIE [TO INVESTIRAAT SAMO KOGA ANALITI^ARITE GO PODGREVAAT PAZAROT, ]E PLATAT NEPOTREBNO VISOKA CENA. TREBA DA SE BIDE TRPELIV”, VELI VOREN BAFET eden od najgolemite investitori na planetava, koj {to zaradi svoite izvonredno precizni predviduvawa za pazarnite dvi`ewa i vlo`uvawata vo kompanii koi {to po pet, deset ili mo`ebi i 20 godini nekolkukratno ja zgolemile svojata vrednost, stana eden od najbogatite lu|e vo svetot (momentalno e na pozicijata broj tri, spored listata {to ja pravi Fortune).

Bafet otsekoga{ u`ival vo situaciite koga pazarite pa|aat, i kako {to veli toj, mu obezbeduvaat najdobri mo`nosti za investirawe.

Koga pazarot be{e vo panika vo septemvri 2008 godina, periodot koga ve}e be{e jasno deka hipotekarnata kriza vo SAD }e napravi pusto{ na finansiskiot pazar, Bafet be{e “al~en” vlo`uvaj}i pet milijardi dolari vo investiciskata banka Goldman Saks, i toa po mnogu povolni uslovi za nego

KUPUVAJTE KOGA SITE DRUGI PRODAVAAT Bafet otsekoga{ u`ival vo situaciite koga pazarite pa|aat, i kako {to toj veli, mu obezbeduvaat najdobri mo`nosti za investirawe. Kako go pravi toa Bafet? Toj ja otkriva svojata tajna na uspehot vo pismoto {to go pi{uva do akcionerite na krajot od sekoja fiskalna godina.

Nekoi od zlatnite pravila do koi se dr`i Bafet se slednive: Ostanete likvidni. “Nikoga{ nema da staneme zavisni od qubeznosta na strancite. Sekoga{ }e gi upravuvame na{ite kompanii na na~in {to }e ni ovozmo`i kakva bilo potreba od ke{ da ja podmirime od na{ata sopstvena likvidnost.

U{te pove}e, taa likvidnost } e bide konstantno osve`uvana so zarabotkite {to gi pravat mnogute na{i diverzificirani biznisi”.

Kupuvajte koga site drugi prodavaat. “Mnogu pari stavivme vo pogon izminative dve godini. Toa be{e idealen period za investitorite: atmosferata

na strav i panika e nivniot najdobar prijatel... Toga{ se otvoraat golemi mo`nosti.

Koga vrne zlato, zemete kofa, a ne filxan”.

Ne kupuvajte koga i site drugi kupuvaat. “Onie {to investiraat samo koga analiti~arite go podgrevaat pazarot, }e platat nepotrebno visoka cena.

Treba da se bide trpeliv. Da kupuvate koga site prodavaat, }e mo`ete samo ako ste gi ~uvale svoite “kur{umi” koga site drugi gi ispukale, odnosno kupuvale” Vrednost, vrednost, vrednost.

“Na krajot, ona {to se broi vo investiraweto e ona {to go pla}ate za biznisot, preku kupuvawe na mal del od nego na berzata, i toa {to biznisot }e go zaraboti vo slednite dekada ili dve”.

Ne se zala`uvajte so bleskavite prikazni za nekakov si golem rast. Bafet gi potsetuva investitorite deka toj i negoviot zamenik vo Berk{ir Hetavej, ^arli Manger, izbegnuvaat “biznisi ~ija {to idnina ne mo`e da

se proceni, bez ogled na toa kolku vozbudlivo izgledaat nivnite produkti”.

Pove}eto investitori {to vlo`uvaa vo avtomobilskata industrija vo 1910 godina, vo avionskata industrija vo 1930 godina, ili pak, vo proizvoditelite na televizori vo 1950 godina, zavr{ija bez skr{en denar vo xebot, iako nivnite proizvodi navistina go promenija svetot. “Dramati~niot rast ne vodi sekoga{ do visoki profitni mar`i i povrat na kapitalot”, veli Bafet.

Razbirajte go toa {to go poseduvate. “Investitorite {to kupuvaat i prodavaat samo vrz osnova na mediumskite ili komentatorite od analiti~arite, ne se za kaj nas”, veli Bafet.

“Nie sakame partneri {to sakaat dolgoro~ni investicii vo biznisi {to gi razbiraat i {to gi sledat politikite koi {to se vo soglasnost so nivnite sopstveni ubeduvawa” Odbranata go pobeduva napadot. “Iako vo nekoi godini

{to bea pozitivni za pazarot, akciite vo koi bevme vlo`ile zaostanuvaa zad rastot na indeksot S&P, sepak, konstantno bevme podobri od nego vo period od 11 godini koga indeksot ima{e negativni rezultati. So drugi zborovi, na{ata odbrana be{e podobra od napadot, i toa }e bide taka i vo idnina”.

PATOT DO USPEHOT

06.04.2010

29

COTRUGLI BUSINESS SCHOOL

PO^NUVAAT PRIJAVITE ZA E/MBA STIPENDII ZA MAKEDONSKITE MENAXERI ottiknati od golemiot uspeh na stipendiskiot proekt vo 2009 godina, so gordost go najavuvame konkursot za Executive MBA i MBA stipendii vo 2010 godina.

Vo soglasnost so ogromniot interes na makedonskata biznisjavnost za E/MBA stipendii vo 2009 godina, i ovaa godina najavuvame dodeluvawe na stipendii za me|unarodno akreditiranata Executive MBA i MBA programa na Cotrugli Business school, vode~ka biznis-{kola vo regionot.

Kandidatite koi }e se prijavat na natprevarot do 3 maj, }e imaat mo`nost da osvojat stipendii vo vrednost od 75 iljadi evra.

Se raboti za 10 polovi~ni stipendii za dve razli~ni grupi na biznis-edukativni programi: Executive MBA programa: za kandidatite so rabotno iskustvo od najmalku 3 godini MBA programa: za kandidati so rabotno iskustvo od najmalku 1 godina Celta na stipendiskiot proekt e odbirawe na proaktivni i ambiciozni poedinci koi }e pridonesat za pozitivni promeni vo svojata organizacija, no i po{iroko vo celiot region. Tokmu takvi poedinci ni se potrebni vo ovaa kriza, koja so molskavi~na brzina se pro{iri od globalno nivo vo sekojdnevniot `ivot. Biznis-edukacijata e alatka koja vo takva situacija zna~itelno mo`e da im pomogne i na menaxerite i na liderite vo iznao|aweto najdobro re{enie.

Izvr{nata MBA programa (www. cotrugli.eu/emba) e nameneta za vrvni i sredni menaxeri i za samostojnite pretpriema~i koi sakaat da steknat sovremeni znaewa i ve{tini lesno primenlivi vo nivnite organizacii. Uslov za da se pri-

stapi do selektivniot proces na EMBA programata e rabotno iskustvo od najmalku 3 godini, VSS, kandidatite da poseduvaat menaxersko iskustvo i aktivno da go koristat angliskiot jazik.

Predavawata, odnosno modulite se odr`uvaat vo prosek eden prodol`en vikend vo mesecot.

Celna grupa na MBA programata (www.cotrugli.eu/mba) se junior i sredno nivo menaxeri so pomalo rabotno iskustvo (najmalku 1 godina). Bidej}i stanuva zbor za mladi lu|e (25 godini vo prosek), koi s$ u{te ne se premnogu vrzani za rabotni i semejni obvrski, programata ovozmo`uva patuvawa vo evropskite zemji i razvoj na regionalniot “netvorking�. MBA-programata se odr`uva vo nedelni moduli na razli~ni lokacii vo regioni kade {to funkcionira COTRUGLI. Koncepcijata na dvete programi predviduva studentite da rabotat vo timovi. ^lenovite vo timot doa|aat od razli~ni sektori i na toj na~in se ovozmo`uva u{te poefikasno prifa}awe na novite znaewa, kako od predava~ot, taka i so zaemnata razmena.

Takviot sistem na rabota e izbran poradi faktot spored koj razmenata na iskustva e najefikasen na~in na u~ewe. Site E/MBA moduli se interaktivni i stimulativni, dodeka rabotata na realni slu~ai e dinami~na i prakti~na. Predava~ite doa|aat od renomirani svetski biznisu~ili{ta (ESCP-EAP, INCAE, Kellogg, MIT...), a voedno se i globalni konsultanti vo mnogu svetski organizacii i odli~ni poznava~i na biznis-trendovite.

COTRUGLI Business school e me|unarodno biznis-u~ili{te ~ii programi se nositeli na svetskata AMBA akreditacija.

Ova u~ili{te istovremeno e ~len na presti`nata AACSB organizacija na biznis u~ili{tata.

Regionite kade {to dejstvuva Kortugli se Makedonija, BiH, Uslovi za u~estvo na ExecutiveMBA programa Srbija, Slovenija, - zavr{en fakultet Hrvatska, Bugarija, - aktivno poznavawe na angliskiot jazik a glavnite centri - najmalku 3 godini rabotno iskustvo na u~ili{teto se - po`elno e menaxersko iskustvo nao|aat vo Zagreb i Uslovi za u~estvo na MBA- programata Belgrad.

- zavr{en fakultet Kako da se pri- aktivno poznavawe na angliskiot jazik javite?

- najmalku 1 godina rabotno iskustvo On-line prijava na: www.cotrugli.eu/scholarships Procesot za prijavuvawe se sostoi

P

KAKO DA SE PRIJAVITE?

K

O

M

E

od dva kruga. Po~nuvaj}i od denes, site kandidati mo`at on-lajn da se prijavat na www. cotrugli.eu/scholarships. Potoa, kandidatite dobivaat aplikaciski material koj popolnet, po elektronska po{ta, go vra}aR

C

I

J

A

L

E

N

at nazad. Finalnata postapka za selekcija i testiraweto }e se odr`at na 15 i 16 maj 2010 godina (sabota i nedela) vo Skopje.

Pove}e za proektot za dodeluvawe na stipendii, proO

G

L

A

S

gramite za koi se dodeluvaat stipendii, za COTRUGLI Biznis u~ili{teto i za studentite od Makedonija mo`e da doznaete od slednite izdanija na Kapital i na internet adresata www.cotrugli.eu.

30 06.04.2010

KULTURA RAZGOVOR: KOKAN DIMU[EVSKI

MUZIKA

NOVITE NADE@I

MUZI^KI "VORKOHOLIK"

Profesorkata Aleksandra Kocevska i nejzinite u~enici Silvana Jovanovska jovanovska@kapital.com.mk

eka klasi~nata muzika ne e zaboravena od mladata populacija, odli~en primer se u~enicite od DMBUC “Ilija Nikolovski – Luj”, koi kon krajot na minatiot mesec u~estvuvaa na tretiot natprevar po solo-peewe, “Bruna [piler” vo Herceg Novi (Crna Gora).

Za uspehot na na{ite pretstavnici govorat {este nagradi osvoeni vo nekolku predkategorii i edna vtora nagrada na Teodora Bo`inovska vo prva kategorija. Profesorkata Aleksandra Kocevska i nejzinite sorabotnici se navistina zadovolni od uspehot postignat na ovoj natprevar. Taa ima 10-godi{no rabotno iskustvo so

D

6

nagradi za u~esnicite od Makedonija vo Herceg Novi.

u~enicite po solo-peewe od srednoto muzi~ko u~ili{te vo [tip, so koi {to isto taka ima osvoeno nagradi na me|unarodno nivo.

Natprevarot “Bruna [piler” se odr`uva ve}e tri godini po red vo ~est na istoimenata solo-peja~ka, na inicijativa na nejzinite u~enici. Natprevarot dostigna visoko nivo so mnogu strogi kriteriumi na ocenuvawe.

U~estvuvaa i pretstavnici od Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Slovenija.

KINOTEKA

STARO-NOVA KLASIKA prilskiot repertoar na programata na kinotekata zapo~nuva so ciklusot na novata filmska klasika nasloven “^ekor pred drugite”.

Po vikend-izdanieto so filmot "Kusi rezovi" na Robert Altman, programata prodol`uva denes i utre (6 i 7 april) so "@ivo meso" na Pedro Almodovar. Vo filmot od 1997 godina nastapuvaat Havier Bardem i Fran~eska Neri.

Na 8 i 9 april (~etvrtok i petok) na programata e eden od najkontroverznite naslovi na Martin Skorseze, "Poslednoto Hristovo isku{enie", od 1988 godina. Raboten spored romanot na Nikos Kazanyakis, "Poslednoto Hristovo isku{enie" vo su{tina e predvodnik na branot preispituva~ki filmovi, vo pove}e ili pomalku komercijalen kontekst (kako "Kodot na Da Vin~i"), koi na krajot na minatiot i po~etokot na ovoj vek gi "iznedri" holivudskata produkcija. Kaj Skorseze igraat odli~niot Vilijem Defo vo ulogata na Isus Hristos, potoa Barbara Her{i kako Marija Magdalena, Harvi Kajtel kako Juda... Na 10 i 11 april (sabota i nedela) igra "Narodot protiv Lari Flint" na Milo{ Forman od 1996 godina.

Povratni~kiot film na opusot na legendarniot ~e{ki avtor e pove}e od pravoliniska biografska

A

Vilijem Defo kako Isus vo "Poslednoto Hristovo isku{enie" storija za Lari Flint (vo odli~na interpretacija na Vudi Harelson), izdava~ot koj {to go {okira{e konzervativnoto amerikansko op{testvo vo sedumdesettite i osumdesettite godini od minatiot vek so negovoto soft-porno spisanie, “Penthaus”. Site pretstavi se vo ve~erniot termin od 20 ~asot.

Sakam lu|e koi imaat svoi pati{ta, svoi vizii: Kokan Dimu{evski Silvana Jovanovska jovanovska@kapital.com.mk

eb i sol povtorno se vra}aat poaktivno na muzi~kata scena, no ovojpat so sosema poinakov koncept na promovirawe na svoite proekti.

Vo ramkite na svojata turneja, “Balkan klab tur”, }e odr`at koncert na 8 april vo klubot Koloseum, {to e ne{to novo za niv dosega.

Lokacijata na koncertot e odbrana so cel da se privle~e pomladata, no i postarata populacija, i da se vnese sve`ina i zabava vo nivnite nastapi. Kokan Dimu{evski e del od “starata garda” na "Leb i sol": obnoveniot “Leb i sol” od neodamna funkcionira vo sledniov sostav: Kokan Dimu{evski, Bodan Arsovski, Dimitar Bo`ikov, Sr|an Dunki}, Aleksandar Buzargi} i Gabor Bunfo. Denovive, osven so anga`manite so bendot, e aktiven i na drugi proekti. Vo ramkite na Denovi na makedonskata muzika odr`a koncert od poinakov tip nasloven kako “Boi i boi” (Colours and colours). Interesno be{e toa {to proektot be{e vo sorabotka so Alisa Ra|enovi}, umetni~ka koja `ivee i raboti vo Wujork.

Me|usebno se nadopolnuvaa so svojata rabota- taa so slika, toj so muzika. ]e sorabotuvate so Emir Kosturica i }e ja pravite muzikata za negoviot najnov film. Za {to poto~no stanuva zbor?

Da, toa e s$ u{te vo najava, ne znam s$ u{te za {to se raboti bidej}i imav podgotovki za mojot koncert za Denovi na makedonskata muzika.

So Emir se slu{ame postojano i naskoro }e se slu~i i toj proekt. Kako i da e, ne se somnevam deka }e bide dobro i uspe{no.

L

“Koga se vra}ame od turneja imame slobodni denovi, na primer po 8 dena, no ne{to vo mene vrie i pak rabotam.

Ima denovi koga od tebe izvira muzika i navistina e glupavo da sedi{ i ni{to ne raboti{“ Dali mo`ebi }e go rabotite toa bidej}i ve inspirira filmskata muzika ili e toa slu~aen proekt?

Ne e slu~ajno, ako avtorot ima {to da ka`e ili ponudi, ne e va`no vo koj model }e go pravi toa, dali se raboti za teatarska muzika, solo-proekt, muzika za “Leb i sol” ili sli~no.

Ako te zaboli stomak od toa {to go nosi{ vo sebe i vo momentot koga }e ti se ponudi, toa e toa.

Ne e va`no za kakov tip proekt se raboti.

Dali posledniot album mo`e da se nare~e minimalisti~ka faza?

Ne, bidej}i minimalizmot e neizvesen kako izraz i ne e lesno da se sfati i objasni. Toa zna~i deka nekolku izvesni noti se vrtat vo eden krug i se pravi muzika.

Toa e takov stil koj avtorite ne sakaat mnogu da go koristat, bidej}i ima razni tipovi na muzika so koi mo`e da se eksperimentira. Mo`ebi izgleda minimalisti~ko bidej}i sme dva-trojca koi gi rabotime proektite bez orkestar ili golema formacija.

Neodamna se odr`a koncertot vo sorabotka so Alisa Ra|enovi} inspiriran od va{ata rabota, muzikata i slikarstvoto. Dali povtorno }e ima takvo ne{to?

Od kade idejata da se pravi takov proekt tokmu na takov na~in?

Ako povtorno me inspirira nekoja slika. Ova so Alisa be{e sosema slu~ajno, prikaznata e interesna.

Jas sum zavisnik od Internet i sekoga{ koga mo`am nao|am raboti koi nikoj ne mo`e da gi najde, ne{to {to ne e komercijalno.

Sakam lu|e koi imaat svoi pati{ta, svoi vizii. Gi otkriv nejzinite sliki i napraviv muzika, zatoa {to dobiv inspiracija. Ja zapo~navme sorabotkata, taa mi pra}a{e sliki, jas & pra}av muzika i obratno, pa, taka od ideja da napravime malo par~e od 5-6 minuti, izleze celove~eren koncert od 40 minuti. Nitu eden od nas ne o~ekuva{e deka }e izleze pogolem proekt, pa mo`ebi zatoa odli~no ispadna.

Za ponatamu ne znam, mo`ebi }e me inspiriraat nekoja kniga ili poezija.

Ako gi otvori{ emociite kako bitie i ne ti e sram od toa, mo`e da dozvoli{ rabotata na nekoj drug da dopre do tebe.

Osven so “Leb i sol”, na {to drugo rabotite vo momentov?

Pokraj “Leb i sol” tuka e filmot so Kosturica.

Sigurno }e bide te{ko, no veruvam deka }e bide genijalen film. Rabotam so nov kameren orkestar. Rabotev so kameren orkestar od Novi Sad, so ^e{kata filharmonija, vo Astrija }e imam koncert so del od Vienskata filharmonija, no seto toa e povrzano so mati~niot bend koj mi e na prvo mesto.

Jas ne mo`am da sedam miren. Koga se vra}ame od turneja imame slobodni denovi, na primer po 8 dena, no ne{to vo mene vrie i pak rabotam. Ima denovi koga od tebe izvira muzika i navistina e glupavo da sedi{ i ni{to ne raboti{.

30 06.04.2010

KULTURA RAZGOVOR: KOKAN DIMU[EVSKI

MUZIKA

NOVITE NADE@I

MUZI^KI "VORKOHOLIK"

Profesorkata Aleksandra Kocevska i nejzinite u~enici Silvana Jovanovska jovanovska@kapital.com.mk

eka klasi~nata muzika ne e zaboravena od mladata populacija, odli~en primer se u~enicite od DMBUC “Ilija Nikolovski – Luj”, koi kon krajot na minatiot mesec u~estvuvaa na tretiot natprevar po solo-peewe, “Bruna [piler” vo Herceg Novi (Crna Gora).

Za uspehot na na{ite pretstavnici govorat {este nagradi osvoeni vo nekolku predkategorii i edna vtora nagrada na Teodora Bo`inovska vo prva kategorija. Profesorkata Aleksandra Kocevska i nejzinite sorabotnici se navistina zadovolni od uspehot postignat na ovoj natprevar. Taa ima 10-godi{no rabotno iskustvo so

D

6

nagradi za u~esnicite od Makedonija vo Herceg Novi.

u~enicite po solo-peewe od srednoto muzi~ko u~ili{te vo [tip, so koi {to isto taka ima osvoeno nagradi na me|unarodno nivo.

Natprevarot “Bruna [piler” se odr`uva ve}e tri godini po red vo ~est na istoimenata solo-peja~ka, na inicijativa na nejzinite u~enici. Natprevarot dostigna visoko nivo so mnogu strogi kriteriumi na ocenuvawe.

U~estvuvaa i pretstavnici od Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Slovenija.

KINOTEKA

STARO-NOVA KLASIKA prilskiot repertoar na programata na kinotekata zapo~nuva so ciklusot na novata filmska klasika nasloven “^ekor pred drugite”.

Po vikend-izdanieto so filmot "Kusi rezovi" na Robert Altman, programata prodol`uva denes i utre (6 i 7 april) so "@ivo meso" na Pedro Almodovar. Vo filmot od 1997 godina nastapuvaat Havier Bardem i Fran~eska Neri.

Na 8 i 9 april (~etvrtok i petok) na programata e eden od najkontroverznite naslovi na Martin Skorseze, "Poslednoto Hristovo isku{enie", od 1988 godina. Raboten spored romanot na Nikos Kazanyakis, "Poslednoto Hristovo isku{enie" vo su{tina e predvodnik na branot preispituva~ki filmovi, vo pove}e ili pomalku komercijalen kontekst (kako "Kodot na Da Vin~i"), koi na krajot na minatiot i po~etokot na ovoj vek gi "iznedri" holivudskata produkcija. Kaj Skorseze igraat odli~niot Vilijem Defo vo ulogata na Isus Hristos, potoa Barbara Her{i kako Marija Magdalena, Harvi Kajtel kako Juda... Na 10 i 11 april (sabota i nedela) igra "Narodot protiv Lari Flint" na Milo{ Forman od 1996 godina.

Povratni~kiot film na opusot na legendarniot ~e{ki avtor e pove}e od pravoliniska biografska

A

Vilijem Defo kako Isus vo "Poslednoto Hristovo isku{enie" storija za Lari Flint (vo odli~na interpretacija na Vudi Harelson), izdava~ot koj {to go {okira{e konzervativnoto amerikansko op{testvo vo sedumdesettite i osumdesettite godini od minatiot vek so negovoto soft-porno spisanie, “Penthaus”. Site pretstavi se vo ve~erniot termin od 20 ~asot.

Sakam lu|e koi imaat svoi pati{ta, svoi vizii: Kokan Dimu{evski Silvana Jovanovska jovanovska@kapital.com.mk

eb i sol povtorno se vra}aat poaktivno na muzi~kata scena, no ovojpat so sosema poinakov koncept na promovirawe na svoite proekti.

Vo ramkite na svojata turneja, “Balkan klab tur”, }e odr`at koncert na 8 april vo klubot Koloseum, {to e ne{to novo za niv dosega.

Lokacijata na koncertot e odbrana so cel da se privle~e pomladata, no i postarata populacija, i da se vnese sve`ina i zabava vo nivnite nastapi. Kokan Dimu{evski e del od “starata garda” na "Leb i sol": obnoveniot “Leb i sol” od neodamna funkcionira vo sledniov sostav: Kokan Dimu{evski, Bodan Arsovski, Dimitar Bo`ikov, Sr|an Dunki}, Aleksandar Buzargi} i Gabor Bunfo. Denovive, osven so anga`manite so bendot, e aktiven i na drugi proekti. Vo ramkite na Denovi na makedonskata muzika odr`a koncert od poinakov tip nasloven kako “Boi i boi” (Colours and colours). Interesno be{e toa {to proektot be{e vo sorabotka so Alisa Ra|enovi}, umetni~ka koja `ivee i raboti vo Wujork.

Me|usebno se nadopolnuvaa so svojata rabota- taa so slika, toj so muzika. ]e sorabotuvate so Emir Kosturica i }e ja pravite muzikata za negoviot najnov film. Za {to poto~no stanuva zbor?

Da, toa e s$ u{te vo najava, ne znam s$ u{te za {to se raboti bidej}i imav podgotovki za mojot koncert za Denovi na makedonskata muzika.

So Emir se slu{ame postojano i naskoro }e se slu~i i toj proekt. Kako i da e, ne se somnevam deka }e bide dobro i uspe{no.

L

“Koga se vra}ame od turneja imame slobodni denovi, na primer po 8 dena, no ne{to vo mene vrie i pak rabotam.

Ima denovi koga od tebe izvira muzika i navistina e glupavo da sedi{ i ni{to ne raboti{“ Dali mo`ebi }e go rabotite toa bidej}i ve inspirira filmskata muzika ili e toa slu~aen proekt?

Ne e slu~ajno, ako avtorot ima {to da ka`e ili ponudi, ne e va`no vo koj model }e go pravi toa, dali se raboti za teatarska muzika, solo-proekt, muzika za “Leb i sol” ili sli~no.

Ako te zaboli stomak od toa {to go nosi{ vo sebe i vo momentot koga }e ti se ponudi, toa e toa.

Ne e va`no za kakov tip proekt se raboti.

Dali posledniot album mo`e da se nare~e minimalisti~ka faza?

Ne, bidej}i minimalizmot e neizvesen kako izraz i ne e lesno da se sfati i objasni. Toa zna~i deka nekolku izvesni noti se vrtat vo eden krug i se pravi muzika.

Toa e takov stil koj avtorite ne sakaat mnogu da go koristat, bidej}i ima razni tipovi na muzika so koi mo`e da se eksperimentira.

Mo`ebi izgleda minimalisti~ko bidej}i sme dva-trojca koi gi rabotime proektite bez orkestar ili golema formacija.

Neodamna se odr`a koncertot vo sorabotka so Alisa Ra|enovi} inspiriran od va{ata rabota, muzikata i slikarstvoto. Dali povtorno }e ima takvo ne{to?

Od kade idejata da se pravi takov proekt tokmu na takov na~in?

Ako povtorno me inspirira nekoja slika. Ova so Alisa be{e sosema slu~ajno, prikaznata e interesna.

Jas sum zavisnik od Internet i sekoga{ koga mo`am nao|am raboti koi nikoj ne mo`e da gi najde, ne{to {to ne e komercijalno.

Sakam lu|e koi imaat svoi pati{ta, svoi vizii. Gi otkriv nejzinite sliki i napraviv muzika, zatoa {to dobiv inspiracija. Ja zapo~navme sorabotkata, taa mi pra}a{e sliki, jas & pra}av muzika i obratno, pa, taka od ideja da napravime malo par~e od 5-6 minuti, izleze celove~eren koncert od 40 minuti. Nitu eden od nas ne o~ekuva{e deka }e izleze pogolem proekt, pa mo`ebi zatoa odli~no ispadna.

Za ponatamu ne znam, mo`ebi }e me inspiriraat nekoja kniga ili poezija.

Ako gi otvori{ emociite kako bitie i ne ti e sram od toa, mo`e da dozvoli{ rabotata na nekoj drug da dopre do tebe.

Osven so “Leb i sol”, na {to drugo rabotite vo momentov?

Pokraj “Leb i sol” tuka e filmot so Kosturica.

Sigurno }e bide te{ko, no veruvam deka }e bide genijalen film. Rabotam so nov kameren orkestar. Rabotev so kameren orkestar od Novi Sad, so ^e{kata filharmonija, vo Astrija }e imam koncert so del od Vienskata filharmonija, no seto toa e povrzano so mati~niot bend koj mi e na prvo mesto. Jas ne mo`am da sedam miren. Koga se vra}ame od turneja imame slobodni denovi, na primer po 8 dena, no ne{to vo mene vrie i pak rabotam.

Ima denovi koga od tebe izvira muzika i navistina e glupavo da sedi{ i ni{to ne raboti{.

SPORT

06.04.2010

SPORT LIGA NA [MPIONI

“SPECIJALNIOT SPECIJALNIOT “ NA TENOK MRAZ

31

HULIGANI NASPROTI NAVIVA^I

NEMA MILOST ZA NASILNICITE

@oze Muriwo najmnogu stravuva od trevnikot na stadionot Lu`niki vo Moskva agri`en sum za toa kakva e podlogata za igra. Nema da mo`eme da go testirame trevnikot pred po~etokot na sredbata. No, kako i da e, nie imame prednost od eden gol, a toa na moite fudbaleri }e im donese i psiholo{ka prednost. Ova e izjavata na trenerot na Inter, @ oze Muriwo, koj ve~erva na stadionot Lu`niki vo Moskva gi predvodi svoite fudbaleri na vozvratniot duel so CSKA, vo ramkite od ~etvrt-finaleto na ligata na evropskite {ampioni.

Na svojot stadion Lu`niki vo Moskva, “armejcite” } e treba mnogu naporno da rabotat za da ja anuliraat prednosta na italijanskiot klub, {to vo praktika se poka`alo kako premnogu te{ko, eden tim predvoden od @oze Muriwo da bide sovladan vo revan{ot, otkako ima ostvareno, makar i minimalna prednost na prvata sreba.

“Te{ko se igra so ekipi koi se fizi~ki i takti~ki dobro podgotveni, osobeno e te{ko za napa|a~ite, koi se odli~no ~uvani.

CSKA e odli~en tim, no na revan{ot }e igraat bez Krasi}, {to sekako e golema {ansa za nas”, istakna Muriwo, koj od sostavot {to startuva{e minatata nedela, mo`ebi nema da mo`e da smeta na Holan|anecot Vesli Snajder, koj se po`ali na povreda na zglobot.

Evropskata fudbalska

Z

javnost e re~isi potpolno ubedena deka ekipata kade {to nastapuva na{iot Goran Pandev e siguren patnik vo polufinaleto na ligata na {ampionite, a na sli~na branova dol`ina se tipuvaat {ansite na Barselona.

Kataloncite odigraa dramati~en natprevar na stadionot Emirati vo London, kade {to po mnogu {ansi i presvrti, izvlekoa povolni 2:2 od duelot so Arsenal.

“Vozvratnite sredbi se sekoga{ poinakvi, mnogu se pokomplicirani. Ne znam kakva }e bide igrata, no jas sum gord na moite fudbaleri koi na sekoj me~ ja ispi{uvaat istorijata na fudbalot. Dadovme dva gola na gosti i ne zagubivme, toa e odli~no”, veli Pep Gvardiola, kreatorot na dominantnata igra na Barselona, aktuelniot evropski {ampion. @erar Pike poradi dva `olti kartoni i Karles Pujol koj dobi crven karton na minatata sredba, }e otsustvuvaat od defanzivnta linija na Barsa, {to sekako deka }e prestavuva hendikep vo koncepcijata na klubot. No, so mnogu pogolemi problemi da ja sostavi po~etnata linija ima menaxerot na Arsenal, Arsen Venger, koj ne mo`e da smeta na Fabregas, Galas i Ar{avin, a site najavi za kam-bekot na Robin van Persi, koj ve}e pola godina e otsuten poradi povreda, se poka`aa kako preoptimisti~ki.

VISTINSKITE NAVIVA^I SEKOGA{ SE DOBREDOJDENI NA TRIBINITE SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

inatata nedela se slu~i u{te eden huliganski ispad povrzan so natprevarite na makedonskoto fudbalsko prvensto, koga po derbito vo Bitola, me|u Pelister i Vardar, skopskite naviva~i vlegoa vo fizi~ki duel so policijata.

Tuka nema ni{to novo, osobeno koga se vo pra{awe naviva~kite grupi Komiti i ^kembari, glavni poddr`uva~i na Vardar i Pelister, najpopularnite ekipi vo Makedonija.

Ovoj nemil nastan, normalno, be{e osuden od celokupnata makedonska javnost, a organite na obvinitelstvoto ja prezedoa obvrskata za podnesuvawe na prekr{o~ni i ako e potrebno i krivi~ni prijavi protiv huliganite.

M

VO BORBA PROTIV HULIGANIZMOT SO ADEKVATNA DR@AVNA STRATEGIJA No, vo isto vreme, vladata na sosedna Grcija im ja zamrzna celokupnata finansiska pomo{ na tamo{nite fudbalskite klubovi, poradi konstantnoto diveewe na nivnite naviva~i.

Ovaa merka gr~kite vlasti ja donesoa po neredite {to se slu~ija na natprevarot od nacionalniot kup pome|u Kavala i Aris, koj {to zavr{i so op{ta tepa~ka na tribinite.

“Grcite se zgrozeni od nasilstvoto na stadionite i sigurno deka nie nema da go poddr`uvame so parite na dano~nite obvrznici”, izjavi dr`avniot

sekretar za sport vo gr~kata vlada, Panajotis Pacakis.

Suspenzijata na pomo{ta na Vladata vo gr~kiot fudbal predviduva skratuvawe na sredstvata {to klubovite gi dobivaa od dr`avnata lotarija, koi {to na godi{no nivo iznesuvaat 40 milioni evra.

Golemi problemi so nasilstvoto na sportskite natprevari imaa i vo Srbija, kade epskite tepa~ki na Grobarite i Deliite, mnogu ~esto rezultiraa so gubewe na ~ove~ki `ivoti.

Parlamentot na Srbija eseneska go izglasa noviot zakon za sport, kade se predvideni drakonski kazni za prekr{uva~ite na javniot red i mir za vreme na fudbalskite natprevari. Kako epilog na ovie zakonski merki e neodamne{niot izve{taj na belgradska Crvena yvezda, kade {to po smiruvaweto na tenziite na stadion-

ite, nejzinite natprevari vo prosek gi sledat po 22 iljadi gleda~i {to e neverojaten skok vo gledanosta, sporedeno so minatite sezoni.

U{te pred dvaesetina godini, porane{nata britanska premierka, Margaret Ta~er, poka`a deka ne e mo`no da se soprat huliganite bez intervencija na dr`avata. “^eli~nata ledi” im zabrani na angliskite klubovi da patuvaat vo Evropa po incidentot na Hejsl, a bea sprovedeni rigorozni zakonski merki, kade {to, me|u drugoto, mo`e{e da se najde i odredbata deka sekoj naviva~ po avtomatizam e osuden na kazna zatvor od tri godini so samoto stapnuvawe na terenot predviden za igra.

Deneska, angliskata Premier-liga e najgledanoto, najskapoto i najkvalitetnoto fudbalsko prvenstvo vo svetot.

REAL I BARSA NAJGALANTNI ~ajno lo{ite rezultati na ekipata na Real Madrid vo Ligata na evropskite {ampioni, kade {to ve}e {est sezoni po red ne uspeva da dojde do ~etvrtfinaleto, ne se pri~ina za pomalite plati na fudbalerite. Vo istra`uvaweto izdadeno vo godi{nata revija na Institutot za Globalna sportska strategija (GSS) od SAD, presmetana e suma od 6.333.591 dolari, {to, godi{no, vo prosek, gi tro{i “kralskiot klub” na ime plata i bonusi za eden fudbaler.

Strategijata na pretsedatelot Florentio Perez e jasna u{te od pred nekolku godini, koga vo ist vremenski interval za ogromni pari gi dovede vo Real, Zinedin Zidan, Ronaldo,

O

Luis Figo i Dejvid Bekam.

Reklamniot slogan “Galaktiko” obezbedi zgolemena proda`ba na dresovi i drugi suveniri so potpisot na skapite yvezdi. Vo vtoriot mandat Perez zapo~na da go sozdava “Galaktiko 2”, so anga`manot na Kaka i Kristijano Ronaldo, no i najavenite mega-tranfseri na Vejn Runi i Frank Riberi. Sepak, ovaa marketing-strategija ne dava golemi finansiski rezultati, bidej}i madridskiot klub i pokraj zna~itelnite prihodi, i natamu e eden od najzadol`enite fudbalski timovi vo Evropa.

Sli~na e i sostojbata so Barselona, kade {to za eden fudbaler vo prosek se izdvojuva ne{to pove} e od {est milioni dolari godi{no. Su{tinskata raz-

lika na katalonskiot klub vo odnos na Real e toa {to Barsa za ~etiri godini dvapati triumfira{e vo Ligata na {ampionite, vospostavuvaj}i dominacija i vo {panskoto prvenstvo.

Na listata na GSS se nao|a i timot na ^elzi, kade {to “harizmati~niot” ruski milijarder Roman Abramovi}, na eden fudbaler tro{i po 5,8 milioni dolari. [to se odnesuva do klubovite od ostanatite sportovi, apsoluten rekorder e bejzbol-timot na Wujork Jenkis, kade {to igra~ite zemaat prose~na godi{na plata od sedum milioni dolari.

Me|u prvite deset se i {est ko{arkarski tima od NBA-ligata: Dalas Maver-

Florentino Perez e fudbalski rekorder vo tro{ewe na pari iks (5.315.097 dolari), LA Lejkers (5.098.920 dolari), Detroit Pistols (4.995.753 dolari), Klivlend Kavalirs (4.940.707 dolari), Boston Seltiks (4.885.005 dolari) i Nujork Niks (4.881.992 dolari).

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S