Raziskave
Ferranova buža – ponovno Milan Ferran
V
začetku poletja 2004 sva se v jamo odpravila z Ljubom, opremljena tudi z belim dimom, z namenom, da odkrijeva nadaljevanje. Nisva imela sreče z vremenom, saj je bilo le 15 °C in je v jamo le rahlo vleklo. Prvič sva zadimila pri Zankah, nato nad Stranskimi vrati, vleklo je navzdol. Zadimila sva še v Puhlem dolu, kjer je dim šel navzgor. Ko sva pospravljala in razmišljala o sreči kdaj drugič, sva opazila, da se dim le vali navzdol. Drugič sva z Boštjanom pregledala najnižji del in odprtina, kjer bi se lahko nadaljevalo, je bila le ena. Zakurila sva žogico
za namizni tenis, privezano na žico, in jo porivala v špranjo. Dim ni šel čisto navzdol, ampak ga je prej potegnilo nekam v desno. Potrebno je bilo širjenje. Skozi nisva prišla, sva pa z metanjem kamnov ugotavljala, da bo to kmalu. Akcija je bila sicer kratka, a zelo naporna. Menda se nisem opomogel še do naslednjega dneva. Nadaljevala sva z Ljubom in tudi kmalu prišla skozi ožino. Sledilo je brezno, globoko 15 m in visoko še nadaljnjih 8 m. Na dnu brezna je bilo spet nekaj možnosti za naprej. Zapodila sva se vsak na svoj konec. Jaz sem
V ožini Za devetimi gorami. Foto: Peter Gedei
Popkovina. Foto: Peter Gedei