Iskrice 2021/22

Page 1

OŠ Ivana Kavčiča 2021/22


________________________________________________________________________ Iskrice – glasilo učencev OŠ Ivana Kavčiča Uredila in oblikovala Lučka Drnovšek Naslovnica Lili Podbregar, 4. b Izlake, junij 2022 200 izvodov 2


Juhu, Iskrice so tu!!!

Anamarija Zupančič, 7. a

Ana Škrinjar, 7. b

David Molk, 7. a

Prihaja poletje in čas, ko lahko malce pozabimo na šolo. Naj vam v vročih poletnih dneh krajšajo čas tudi Iskrice, glasilo učencev Osnovne šole Ivana Kavčiča.

Iskrice imamo v očeh, včasih pa tudi v temnih nočeh. Kadar je temno, iskrice razsvetlijo nebo. Ljudje se ob kresu veselijo, ko iskrice okrog frčijo. Na naši šoli imamo tudi časopis, na prvi strani je »Iskrice« napis. Petra Lavrač, 3. b

3


Gremo v šolo Moja pot v šolo Ko me iz sladkih sanj prebudi moj brat Gaber, vem, da je čas, da vstanem. Najprej grem v kopalnico, umijem obraz in zobe ter se počešem in naredim frizuro. Vrnem se v sobo, v omari izberem oblačila in se oblečem. Vmes še pozdravim muco Pikico in jo nahranim. Nato vzamem šolsko torbo in ključe ter se odpravim na avtobusno postajo. V spodnjem nadstropju babici in dedku zaželim lep dan in pomaham. Ko pridem iz hiše zavijem levo, prečkam most in grem do glavne ceste, kjer je nasproti cerkve avtobusna postaja. Z Gabrom skupaj počakava na avtobus, ki pripelje iz smeri Kolovrat. Običajno nas pobere sivi avtobus, ki ga vozi gospa Ema. Ob vstopu na avtobus moram pokazati karto. Avtobus pot nadaljuje po glavni cesti v smeri Razpotja, vmes prečkamo most, tako na levi in desni strani vidimo travnike in gozd. Ko na desni opazimo hišo, smo že skoraj na križišču Razpotje. Tam avtobus zavije levo in po nekaj metrih prispemo do naslednje avtobusne postaje, kjer vstopijo še drugi potniki. Pot nadaljujemo naravnost po Valvazorjevi, kjer so na levi številne hiše, na desni strani pa veliki travniki. Za daljšim ovinkom smo že pri piceriji Čebelica, kjer avtobus ponovno ustavi. Tu potniki čakajo na avtobus v prijetni leseni hišici rjave barve. Če se tu ozremo na levo stran, lahko na hribu vidimo ostanke Medijskega gradu ter kapelo. Po 100 metrih vožnje smo že pri tovarni ETI, ki jo opazujemo na desni strani. Prispemo do križišča Obrezija, kjer na levi strani vidimo staro hišo s sončno uro. Na tem križišču avtobus ponovno zavije levo. Sedaj pa do cilja samo naravnost. Pred mostom avtobus zapelje čez prvo zebro. Vse do naše končne avtobusne postaje imamo na desni strani ceste pločnik za pešce. Ko prispemo do semaforja, druge zebre in na levi stran vidimo pošto, smo že na cilju. Avtobus ustavi na desni strani, tik ob šoli. Ko izstopim, se po pločniku odpravim do šole, pot tudi tukaj zavije levo. Še čez vhodna vrata in levo do omaric, kjer se preobujem in nato po stopnicah odpravim v pritličje, zavijem desno in grem naravnost po hodniku do konca in levo kjer je matična učilnica 3.a razreda. Ela Sušnik 3. a

Oh, kako je to hudo, če račun ne gre v glavo … Tretješolci se učimo poštevanko.

4


Kaj mi je všeč v 1. razredu? Rad hodim v knjižnico. To mi je zelo všeč. Gal Matek, 1. a Rad imam matematiko. Jošt Juvan, 1. a Rada berem in računam. Sabina Borštnar, 1. a Najbolj mi je všeč šport. Jan Janez Černi, 1. a Všeč mi je bilo, ko smo odšli v Zagorje na gledališko predstavo. Nastassia Abramova, 1. a Zelo nam je bilo všeč, ko smo se učili o kulturni dediščini našega kraja. Odšli smo do Medijskega gradu in si ogledali njegove ruševine. Naučili smo se veliko novega. Učenci 1. razredov matične šole.

Naš razred Jaz hodim v 4. razred, tam je hladno kot led, vendar je sladek kot med. Imamo učiteljico Natašo, za malico danes kašo, dobro se učim, zato dobro delim. Dobila bom pet, pa tudi, če traja mnogo let, tu je moja petica, boljša kot enica.

Katarina Škrinjar, 4. b

Moja sošolka je Sara, druga pa Lara, dobro nam gre, ko učiteljica gleda, ker je boljše od celega razreda. Lili Podbregar, 4. b

Žan Božič, Jurij Lavrač Solar, 2. a

Si, kar narediš, ne, kar rečeš, da boš naredil. 5


Naša Slovenija Veliko ljudi govori, da je Slovenija dežela prvakov. A V Sloveniji niso le prvaki, ampak tudi gradovi in lepota. Ko smo že ravno omenili gradove – ste že kdaj bili na Ljubljanskem gradu? Jaz še nisem bila, a sem že slišala, da je lep razgled na naše glavno mesto Ljubljana. To pa še ni vse. Vem tudi, da Ljubljanski grad stoji že okoli 900 let. Na gradu je tudi razgledni stolp. Ta stoji na mestu stolpa Piskačev, ki se je porušil leta 1813 po francoski zasedi. Čez nekaj časa je tam stal signalni stolp, v katerem je živel čuvaj. V grajskih prostorih Ljubljanskega gradu ste vabljeni na razstavo Slovenska zgodovina, Lutkovni muzej, vidite pa lahko še več zgodovinskih prostorov in postavitev, med njimi kapelo sv. Jurija, kaznilnico in virtualni grad. V Sloveniji obstajajo tudi drugi gradovi, kot so: grad Bogenšperk, grad Brežice, grad Ravne, ampak o teh gradovih naslednjič kaj več napišem. Okoli gradov so kolesarske proge, po katerih se vozita naša asa Primož Roglič in Tadej Pogačar. To sta pravi kolesarski ponos naše male Slovenije. Imamo pa tudi odlične pevce in pevke, kot so Magnifico, Alya, Nina Pušlar, Jan Plestenjak, Lea Sirk. V veselje mi je bilo to deliti z vami. Saj bi še pisala, ampak moram na popoldanski počitek. Mila Kozamernik, 4. b Nagrajeno delo na natečaju Društva generala Maistra za Zasavje

Lara Tom, 4. b

Pred poukom se zabavamo, saj lahko kartamo enko ali katere druge družabne igre. Jaz včasih izgubim, drugič zmagam. Skozi igro nam res hitro mine čas. Maks Lavtar, 3. b

Maketa okolice domačega kraja. Projekt VARNO V VRTEC IN ŠOLO. Učenci 2. b razreda

VARNA POT V ŠOLO – projektno skupinsko delo. Učenci 2. a razreda 6


Jan Trepal, 2. a

Viktorija Vozel, Sara Drnovšek, 2. a

Luka Antunovič, Maik Izlakar, 2. a

Poustvarjanje po Gosenici Cirila Kosmača

List iz dnevnika gosenice Žre me, žre, z vsakim dnem me je manj, nas je manj, slovenskega naroda. Uničujejo nas in nas želijo imeti pod oblastjo. Rad bi svobodo in ne te požrešne zverine, vsak ugriz me zaskeli. Kje je upanje, kje svoboda? Nives Ojstršek, 9. a

Oda listu

Oda listu

Zeleni list na veji, marsikomu vrednost je neznana. Ne spoznamo cene nje, ki bila nam je dana.

Veter, življenje, svoboda! Požrli nas bodo, uničili, ko z oblastjo se bodo šopirili. Strahoma upam, upam na boljše življenje, svobodo, da z novim dnem bilo bi bolje.

Šele ko list hrana gosenici je nenasitni, zdi se, da vse izgine v sekundi pičli. List naš vreden še in še, pa marsikdo narobe razume ga, ker svoboda naša se konča, kjer drugega začne se.

Težka bremena nosim, skeli me, ko z vsakim dnem strpajo nas globlje. Nives Ojstršek, 9. a

Beti Martinčič, 9. a

Lara Tom, 4. b

Miha Razpotnik, 4. b 7

Tya Kučiš, 4. b


WHATIF When I was trying to fall asleep, I heard some voices in my head. I wanted to get rid of them But whatifs didn’t go away. What if we all die in a minute? What if they hate me for some reason? What if the ceiling falls down on me? What if I lose my key? What if they talk behind my back? What if I forget something in class? What if the aliens are real? What if our reality is someone’s dream? This whatifs were going through my head But when I fell asleep, they left. Varvara Abramova, 9. b

Moja soba Moja soba unikatna je na svoj način. Moja soba razmetana v njej le jaz spim Kaj jo dela tak' posebno, niti jaz ne vem, vsa barvita moja soba, to ti jaz povem. Lili Sešlar, 6. a Lovro Taškar, Sara Drnovšek, Ajda Rozman, 2. a

Violina

Moja soba

Violina, o prelepa violina, violina, ki me razveseli.

Njuna soba je »svinjak«, njena soba je umazana, tvoja soba je lepa, a moja je najlepša!

Žalostna violina, vesela violina. Violina, ki se pokvari. Violina, ki nastopa …

Ko zazrem se vanjo, se zavedam, da skrbim zanjo. Poglej, kako se svetlika!

Ampak skrivnost ni v violini, temveč v violinistu ali violinistki.

Take sobe ne dobi vsak. Le če jo čistiš vsak teden, se bo tvoja soba igrala.

Če je violinist žalosten, je violina žalostna. Violinist vesel – vesela violina.

Če pa ne skrbiš zanjo, Bo soba žalostna. Ne bo se hotela igrati s tabo! Zato poskrbi, da bo čista.

Violina nam daje moč, violina je ključ, da izražamo jezo ali veselje.

Žana Rupnik, 6. a

Valeria Felicijan, 5. a 8


THIS IS WHY YOU SHOULDN’T LOSE YOUR PEN

THE MOSQUITO It sings around your head when you want to go to bed. After a couple of bites, it’s nicely fed. But when you wake up, it’s still around your bed.

If you lose your pen, You will have no notes. If you have no notes, You can’t study.

Kiara Lavrin, 7. b

If you can’t study, You will fail.

BUT WHAT IF I CAN If you fail, You will have a terrible job.

What if I lose? But what if I win?

If you have a terrible job, You will be broke.

What if I fail? But what if I pass?

If you are broke, You will be homeless.

What if I stop? But what if I move?

If you are homeless, You will be sad and lonely.

What if I fall? But what if I rise? What if I mind? But what if I ignore the whatifs. ‘cause they don’t matter and never will.

If you are sad and lonely, You will get sick. If you get sick, You will die.

Lara Kmetič, 9. b

Don’t lose your pen! ANONYMOUS

Žiga Trebušak, 2. c

Zala Trebušak, 2. c

Jaka Zore, 2. c

Si, kar narediš, ne kar rečeš, da boš naredil. 9


Pouk na daljavo Pri pouku na daljavo mi je bilo všeč, da je bilo manj dela in več časa za igro in videoigre. Ni se mi ljubilo delati za šolo, zato sem vse prelagal. S prijatelji se nismo družili v živo, ampak samo po internetu. Med poukom na daljavo smo postali bolj odgovorni, saj ni bilo učiteljev, ki nam v šoli govorijo, kaj naj delamo. Naučili smo se uporabljati splet, saj smo si morali poiskati pomoč. Matija Guna, 7. a Oh, ta corona in pouk na daljavo. Dobri zajtrki in še in še. Pouk na daljavo je bil zabaven, ker si lahko izbiral, kaj bi delal najprej. Nisem pa maral videokonferenc. Pouk v šoli je dober le zaradi likovne umetnosti, saj je bilo na daljavo to težko delati. Posledica pouka na daljavo je manj znanja. Druženja nisem pogrešal, učenje pa še manj. Rok Omahne, 7. a

Nekoč bom učiteljica Blažka Grošelj, 9. a

Pri pouku na daljavo mi je bilo všeč to, da je bilo pouka prej konec in da sem lahko gledal telefon, kadarkoli sem hotel. Niso mi bile všeč videokonference. Da pouk poteka v šoli je dobro zato, da se družimo. Gaber Sušnik, 7. a Med poukom na daljavo sem lahko dlje spala in šla kasneje spat. To, da sem bila prej konec z delom, je bilo super. Najbolj sem sovražila to, da sem bila cel čas doma in nisem videla prijateljev. K sreči sedaj nimamo več mask in nikogar več ne zanima corona. Tjaša Resnik, 7. a

Zadnji več kot dve leti je šolanje zaznamovala corona. Šolanje je kar nekaj časa potekalo na daljavo. Meni osebno je vseeno ali je pouk na daljavo ali v šoli. Oboje ima svoje prednosti in slabosti. Pri pouku na daljavo lahko dlje časa spiš, sam si organiziraš čas, več si lahko zunaj v naravi. Slabost pa je preveč časa preživetega pred računalnikom in manj socialnega stika. Ko smo v šoli, je več druženja, več pa je tudi sedenja in stresa. Šola v živo je dobra predvsem zato, ker so učitelji dejansko tam. Sama ne čutim posledic, ker verjamem, da če si organiziran, gre vse prav. Anamarija Zupančič, 7. a

Gaber Sušnik, 7. a Boljše je, če imamo pouk na daljavo, kot pa da moramo v šoli nositi maske. Ampak v času pouka na daljavo so se mi v znanju naredile velike luknje. Zdaj mi je v šoli boljše. Že to je dobro, da ni treba nositi mask. Matija Lavrin, 7. a Ko sem hodil v peti razred se je začelo s poukom na daljavo. Meni to ni niti malo dišalo. Na začetku mi je bilo všeč, vendar pa sem kmalu začel pogrešati prijatelje. Prijalo mi je le, da sem lahko malo dlje spal. Vesel sem, da se je to končalo in lahko zopet vsi zaživimo. Lan Marjetič, 7. a Čeprav smo bili med corono s prijatelji na zvezi in smo kakšen dan delali skupaj, mi je manjkalo druženje v živo. Ni mi bilo všeč, da nisi mogel vprašati učitelja, če nisi razumel snovi. V šoli lažje dojameš snov. Lara Brajer, 7. a

Osredotoči se na to, kar te osrečuje. 10


Na krilih domišljije Zlata žlica Zlata žlica, da ti srečo za življenje, za prijatelje, in za družino. Zlata žlica, da ti vse, darila, obleke in denar. Zlata žlica, ti nasmejano jutro in okusen zajtrk. Dobro kosilo, in večerjo. Zdaj pa lahko noč in zlato žlico na pomoč. Klara Zorec, 4. c

Bine Klopčič, 7. b

Nika Dežman, 7. b

Princesa Pred davnimi časi je živel mož. Imel je ženo, ki mu je rodila hči. Žena je bila sestra kralja, a nihče ni vedel. Žena je napisala pismo svoji hčeri in naročila možu, če umrem, daj to najini hčeri, ko bo dopolnila osemnajst let. Nekega poznega večera se je zgodila nesreča in žena je umrla. Čez nekaj let je malo dekletce zraslo v prelepo žensko. Bila je zelo poštena, prijazna in delovna. Minil je en mesec in dopolnila je sedemnajst let. Rekla si je, še leto dni. V tamkajšnjem kraljestvo si vsako dekle za sedemnajsti rojstni dan izbere svojega moža. Tistega dne je v mesto prišel čeden mladenič. Spoznala sta se in se zaljubila na prvi pogled. Hči je namreč verjela, da ima vsak svojo sorodno dušo. Ko je morala izbrati, je izbrala čednega mladeniča. Kralj je to slišal in prepoznal svojo nečakinjo. Izrekel jima je prepoved približevanja, a ko ju je kralj videl skupaj, se je raznežil in se spomnil na svojo sestro. Leto je minilo in hči je dopolnila osemnajst let. Odprla je mamino pismo in vse ji je bilo jasno. Takrat so do nje prišle njene vilinske botre. Spremenile so jo v princeso in jo peljale h kralju. Kralj je bil zelo vesel. Postala je naslednica kraljestva. Nekega dne jo je čedni mladenič zaročil in poročila sta se. Bila sta najsrečnejši par na svetu. Blažka Juvan, 5. b

Čudežni napoj Za devetimi gorami in sedmimi vodami je v velikemu gradu živel kralj s tremi sinovi. Ker ni vedel, komu naj prepusti svoj grad, jih je poslal po svetu, da poiščejo čudežni napoj za večno mladost. Šli so po svetu. Prvi sin je hodil in prišel v gozd. Tam je zagledal starca, ki ga je prosil za kruh. Prvi sin ga je nagnal s palico. Tudi drugi sin je storil isto. Tretjemu sinu pa se je zasmilil, zato mu je dal vse, kar je imel. Starček mu je bil hvaležen. Iz žepa je potegnil stekleničko s čudežnim napojem. Tretji sin se je srečno vrnil domov. Kralj je spil napoj in bil zopet mlad. Sinu je zapustil grad. Lan Kos, 3. c 11


Prvošolčki vstopamo v svet besed Žalostna Lana na letalu poje v mikrofon. Poje o snežinkah, ki jih vidi skozi okno. Snežinke so v resnici pisma, ki so padala z letala. Kača je odprla vrata, ker je videla snežinke. Jaka Drnovšek, 1. c

Nevihta je premetavala ladjo. Zaradi premetavanja je padel telefon v vodo. Luka je bil zato zelo jezen. Kuža je na tleh našel raztresene bonbone.

Sramežljiva Eva je morala odkleniti svoj avto s škarjami, ker si ni upala vprašati slona za ključe. Nujno je morala na Saturn po zvezdni prah.

Eva Klančišar, 1. c

Maks Drnovšek, 1. c

Žoga je napihnjena. Z njo se igra Anže. Rebeka skače čez kolebnico. Eva vrti obroč. Frača je zlomljena. Maja je padla s kolesa. Gaber ima punco. Filip je lep. Nogomet je zanimiva igra. Na igrišču so igrala. Maruša Smrkolj, 1. c

Ime mi je Eva. Rada imam sneg. Rada plešem in hodim na plesne vaje. Rada imam svojo mami. Rada hodim v šolo. Eva Klančišar, 1. c

V telovadnici se rada igram igro Finska. Boli me noga. Rada imam jagode. Papiga je lahko tudi hišni ljubljenček. Doma imam veliko igrač. Ko sem bila majhna, sem imela gugalnico. Metka Darija Gjergjek, 1. c

S kolesom v vesolje Gašper se je pripravljal za spanje. Umil si je zobe in se ulegel v posteljo. Zunaj je bila huda nevihta. Hitro je zaspal. Ko se je zbudil, je v dnevni sobi zagledal kolo. Kupili so mu ga starši. Takoj se je usedel in se šel voziti po dvorišču. A nenadoma se je kolo začelo dvigovati. Hitreje in hitreje. Preden je ugotovil, je že letel proti vesolju. Čeprav ga je bilo zelo strah je v poletu užival. Kmalu je prispel v vesolje. Zdaj se je vozil, kjerkoli si je želel. Mimo planetov, zvezd in mnogo drugih reči. Odločil se je, da bo pristal na bližnjem planetu. Ni mogel ugotoviti kateri planet je. Bil je zelen. A kmalu je na planetu zagledal nekaj, čemu ni mogel verjeti. Hiše, zagledal je hiše. Ko je šel do njih in na eno pozvonil, mu je vrata odprl človeški otrok. Ime mu je bilo Lovro. Tudi on je na planet priletel s kolesom. Pravzaprav so vsi otroci v vasi tja prileteli s kolesi. Zato se je kraj imenoval Kolesovo. Lovro je pozvonil na nek zvonec in vsi so prišli iz hiš. Bili so veseli, da je prišel še en otrok. Gašper je bil zelo začuden. Vsem se je predstavil. Nato pa mu je Lovro rekel, naj se pazi vesoljskih pošasti. Gašper se je prestrašil, a se je kmalu pomiril. Dobil je svojo hišo, parkiral svoje kolo in celo videl utrinek. Zaželel si je, da v vas nikoli ne pride pošast. A se je zgodilo ravno nasprotno. Čez nekaj dni je v vas prišla pošast. Zgrabila je nekoga in ga pojedla. Nato je zgrabila še Lovra in ga pojedla. Gašper je tekel, kolikor hitro lahko, a ga je pošast zgrabila in ga vrgla proti ustom. A preden je Gašper priletel do ust, ga je zbudila budilka. Vse so bile samo sanje. Bil je normalen dan na Zemlji. Gašper je vstal in bil je kar malo razočaran, ko v dnevni sobi ni bilo kolesa. A je bil še vseeno vesel, da so bile samo sanje. Jošt Lebar, 6. b

Bodi najboljša različica sebe. 12


Hudobna mačeha in dober kralj Nekoč je za devetimi gorami živel bogat kralj, ki je imel revno ženo. Nikoli ji ni dal niti centa. Ni vedela, kako naj preživi, če nima niti evra. Po poklicu je bila kuharica. Njen mož je šel vsak dan v najbližjo trgovino in zapravil veliko denarja. Žena pa je doma vsak dan kuhala in pomivala. Blizu je živela hudobna mačeha. Bila je na smrt zaljubljena v kralja, on pa je nikoli niti ni pogledal. Žena je bila sama doma, kuhala in čistila, medtem ko se je njen mož potepal. Edino kar je znala, je bilo kuhanje, pa še to bolj slabo. Nekoč je nekdo potrkal na vrata. Bila je mačeha. Ko jo je zagledala, ji je zastala kri. Ni vedela, kaj ona dela tukaj. Nagnala jo je iz hiše. Kralj je prišel domov. Bil je že na poti v kuhinjo, ko je nekdo spet potrkal na vrata. Odprl je vrata in pristal v poljubu hudobne mačehe. Žena je prišla iz kuhinje. Kralj je zaprl vrata in malo vdihnil. Kar naenkrat se je odločil, da bo dal ženi nekaj denarja. Zelo se ga je razveselila. Bila je najsrečnejša kuharica na svetu. Takoj je šla v trgovino in si kupila nekaj oblačil in zdravo hrano. Bila je res srečna. Ko je prišla domov, je kralj ostal brez besed. In tako je kralj od sedaj dalje ženi vedno dajal denar. Skupaj sta bila zares srečna. Neja Kralj, 5. b

Intervju s kozlom Liscem (Poustvarjanje po Kozlovski sodbi v Višnji Gori Josipa Jurčiča) Novinar: Pozdravljen Lisec. Lisec: Hm, a se pogovarjate z mano? Novinar: Ja, z vami. Lisec: O, potem pa živjo. Novinar: Lisec, preživeli ste sodbo, ko so vam sodili zaradi tega, ker ste mislili pojesti zelje Andraža Slamorezca. Kako vi gledate na to? Lisec: Kaj zelje!? Kje je zelje? Novinar: Ne, ne Lisec gre za sodbo. Kako vi gledate nanjo? Lisec: O, sodba. Hm, ne vem. Vse je bil en nesmisel. Enkrat so me kar na lepem moj gospodar Drnulja in drugi odpeljali na nek čuden kraj. Novinar: Zanimivo. Mislim, da je bil ta čuden kraj sodišče. Kaj pa se je zgodilo na sodišču? Lisec: Torej ljudje so nekaj govorili, a jih nisem poslušal, ker me je napadla muha. Moral sem ji pokazati, kdo je glavni. Novinar: Pa ste ji? Lisec: Seveda. Novinar: Kakšen pa je bil razplet sodbe? Lisec: Ne vem, vem le, da so me kasneje odvedli na hrib, kjer so tepli mojo senco, Drnulja pa me je gledal z zavezanimi očmi. Novinar: Aha. Zanimivo. Kako bi se branili pred obtožbami, da ste hoteli pojesti zelje? Lisec: Krivda mi ni dokazana. Ampak ja, hotel sem ga in še vedno ga hočem, poleg tega so ljudje čudni. In hočem zelje. Novinar: Nimamo ga. Hvala za te odgovore, Lisec, in nasvidenje. Lisec: Vam pa hvala za nič, saj še zelja nisem dobil. No, pa vseeno adijo. Matic Dežman, 2. c Anamarija Zupančič, 7. a 13


Morski svet brez upanja Nekoč za devetimi globinami je živela vila v samem jezeru. Bila je čisto osamljena. Nikogar ni imela, niti denarja. Vsak dan je šla do trgovine, a ni mogla kupiti ničesar. Nekoč je stala pred trgovino in gledala, kaj vse bi rada kupila. Kar naenkrat je bil pred njo čarovnik. Bil je gromozanski, a vili je bil zelo všeč. Prišel je naredit urok. Roke so se mu tresle, premikal jih je in iz rok je prišlo sedem tisoč evrov. Bila je zelo presenečena. Končno si je lahko kupila novo streho, okna, vedro za pomivat in še marsikaj. Takoj je šla v trgovino in si vse to kupila. Šla je domov in na steni videla sliko svojega kralja. Začele so ji teči solze, kajti ugotovila je, da če bi bil še živ, bi bilo vse drugače in bi imela res veliko denarja. Leja Piskar, 8. b

Neja Kralj, 5. b

Skrivnostna čarobna dežela Nekoč je bila skrivnostna čarobna dežela. V njej so živele tri vile in sedem pegazov. V njej so bili skriti čudežni predmeti. Ščit je to deželo zakrival. V deželi je tekla modra reka. Okoli reke so rasle čudežne rastline. A v deželi je bilo prepovedano iti v črni gozd. V njem je živela zlobna čarovnica. V deželo je bil tudi skrit portal. Ta portal so našli trije pustolovci. Ime jim je bilo Pia, Neja in Nik. Pia je bila vodja. V deželi so našli čarobno ogrlico, s katero razumeš pegaze. Vsi so se navadili pustolovcev. Ampak, ko je čarovnica to slišala se je razjezila. Napadla jih je. Borila se je s svojimi pomočnicami. Pustolovcem so pomagale vile in pegazi. Premagali so vse pomočnice. Samo še čarovnico so morali premagati. Trajalo je, a so jo premagali. Dežela je bila potem srečna. Črni gozd ni bil več črn. Živeli so srečno in dežela je bila zopet svobodna. Tara Sešlar, 8. a Brina Malnar, 4. c

S kolesom v vesolje

Brigita Lavrač, 9. b

Nekega dne sem se zelo dolgočasila. Zato sem odšla ven. Ko sem prišla na dvorišče, sem zagledala kolo. Prešinila me je neverjetna ideja, da bi s kolesom poletela v vesolje, zato sem vzela kolo in se odpravila na pot. Letela sem že nekaj časa ko, sem pred sabo zagledala planet. Odločila sem se da, tam pristanem. Planet ni bil ravno velik, a mi je bil zelo všeč. Videla sem veliko zvezd in tudi zvezdne utrinke. Potem pa sem se odločila, da je čas, da se vrnem domov, a ko sem se odpravljala domov, me je ujela nevihta. Na mojo srečo ni trajala dolgo. Ko sem prišla domov sem se vrnila v svojo sobo. In tako se je moj dan končal. Pia Ravnikar Sušin, 6. b 14


Vila in čarovnice Nekoč je živela vila. Ime ji je bilo vila Pina. Odletela je iz gnezda in srečala tri čarovnice. Ena je bila bele barve, druga je bila rdeče in tretja zelene barve. Pina jih je pozdravila. Čarovnice so jo samo pogledale in se zasmejale. Vila se je ustavila in jih vprašala, kako vam je ime? Rdeči je bilo ime Pavla, zeleni Karolina in beli Marjetica. Pina ni vedela, da so zlobne. Povabila jih je k sebi domov. Vprašala jih je, ali bi pile čaj. Lahko, so ji odgovorile. Ko je Pina odšla na stranišče, sta ji čarovnici Karolina in Pavla v čaj nalili strup. Ko se je Pina vrnila iz stranišča, je popila čaj in padla na tla. Ozdravila jo je lahko le ena čarovnica, to je bila čarovnica Marjetica. Bila je dobra, ne zlobna. Vilo je odčarala, prijateljici pa začarala. Postali sta zelo dobri prijateljici. Naja Vozel, 4. c

Srečosvinč Srečosvinč je srečni svinčnik, ki želi si ga vsak. Vse, kar zaželiš si, to srečosvinč ti da.

Tya Kučiš, 4. b

Vsak svinčnik lahko je srečosvinč, vendar nihče ne ve, kako izgleda, saj ni iz sladoleda. Preveriš pa ga tako, da izrečeš željo, to naj bo, da hočem kolo. Takrat srečosvinč začne risati kolo. Lili File, 5. a

Jakob Premk, 1. b

Mišek Lojze praznuje rojstni dan Nekega dne je mišek Lojze hotel igrati nogomet. Šel je vprašat prijatelje, če bi hoteli z njim igrati nogomet. A prijatelji so imeli druge načrte. Hoteli so se igrati skrivalnice. Odgovorili so mu, da mogoče jutri. Bil je zelo užaljen in je šel domov. Ni slutil, da njegovi prijatelji pripravljajo presenečenje za njegov rojstni dan. Njegovi prijatelji so pripravlja veliko nogometno tekmo. Ko je naslednji dan prišel na igrišče, so mu prijatelji pripravili veliko presenečenje. Igrali so proti najboljši ekipi. Mišek Lojze je dosegel dva gola in so zmagali. Za konec je dobil veliko torto v obliki žoge. Patrik Ocepek, 3. c

Kralj in princesa Nekega dne je živel kralj po imenu Gaber. Njegova zelo lepa hči po imenu Sofija je bila edinka. Ko je imela rojstni dan, si je zaželela princa. Ko je upihnila svečko na torti, je vstopil lep princ. Bila sta si všeč. Čez nekaj mesecev sta se poročila. Kmalu se jima je rodila prelepa punčka Ela. Gal Vozel, 3. c 15


Zlato žezlo Pred davnimi časi je živel star kralj, ki je imel tri sinove. Najstarejši je bil velik in močan, enako velja za srednjega sina. Najmlajši pa je bil majhen in šibek, zato so ga vsi zasmehovali. Nekega dne pa je kralj poklical tri sinove k sebi. Naročil jim je: »Kdor mi prinese zlato žezlo, bo kralj.« Zlato žezlo je bilo last ogromnega zmaja, ki je imel sedem glav. V svojem gradu je čakal na žrtve, ki so prišle ukrast zlato žezlo. Prvi je šel na pot najstarejši sin. Hodil je in hodil in opolnoči je prispel do čarovničinega gradu. Čarovnica je bila brez enega očesa, vendar je videla 100 čevljev daleč. Sin je potrkal na vrata gradu. Čarovnica se je preoblekla v služabnico in odprla vrata. Brž ko je najstarejši sin pogledal čarovnici v oči, se je spremenil v kamen. Minilo je eno leto in na pot je odšel srednji sin. Ko je opolnoči prišel in potrkal na čarovničina vrata, je ubil čarovnico, saj je vedel, kaj se je zgodilo z njegovim bratom. Šel je naprej in potrkal na vrata gradu, v katerem je živel pošasten velikan. Ko je velikan videl srednjega sina, mu je ponudil pijačo, v kateri je bil strup. Ko je sin spil pijačo, je padel na tla in zaspal. Minilo je še eno leto in na pot je odšel najmlajši sin. Ob polnoči je šel mimo čarovničinega gradu in videl okamenelega brata. Ni se prestrašil, šel je naprej do velikanovega gradu. Vedel je, kaj je bilo s srednjim sinom, zato je velikana ubil. Šel je naprej do zmajevega gradu. Ko je prišel do gradu, je ven priletel ogromen zmaj s sedmimi glavami. Iz žrela so švigale strele proti sinu, a ta se je uspešno izmaknil. Rekel mu je: »Dokaži, da si res nepremagljiv! Stokrat obleti svet, pa ti pustim, da mi vzameš življenje.« Zmaj je v trenutku odletel in sin je zgrabil zlato žezlo. Počakal je zmaja in ker je bil ta tako utrujen, ga je sin z lahkoto ubil. Z mečem mu je zabodel srce, nato pa z zlatim žezlom zbežal domov. Očetu je predal zlato žezlo in postal kralj. Starejša brata sta bila do mlajšega zlobna, zato sta kaznovana za večno. Mlajši pa je bil dobrega srca in je s svojo pametjo pretental zmaja. Mladi kralj je živel srečno do konca svojih dni. Lili Jenko, 5. b

Ana Zupanc, 2. c

Anže Trebušak, 4. c

Brina Malnar, 4. c

Zlati volk Nekega dne, ko so bili še kralji je živel zlati volk. Zlati volk je imel neskončno življenje in je branil grad skupaj z brati. Nekega dne so grad napadli zlati medvedi. Borba je bila dolga sedem dni in sedem noči. Nazadnje so zmagali volkovi. Patrik Ocepek, 3. c

Življenje je lepo. 16


Svečka

Pujsa Pepa

Nekoč je prišla na svet svečka, ki bila je prva srečka, s plamenom iz srca, to bila je lepa rožica.

Pujsa Pepa ostala je brez repa. Pogleda pod omaro, na podstrešje, še celo v kitaro. Njenega repa nikjer ni bilo, to Pepo zelo žalosti.

Nekega dne pa je hitela in hitela, da bi svojo svetlobo raztrosila in tako močno zasvetila, da bi še zvezdo severnico zaslepila. Zelo se je trudila, tako trudila, da je še samo sonce zbudila. A njena moč ni bila večna. V nebesa je odšla vsa srečna, saj tam čakala jo je njena sinje vijolična rožica večna. Špela Mohorko, 5. a

Še enkrat skrbno pregleda vse, repa ni, samo še huje je. Pepa premišlja, skrbno razmišlja, če pujsa nima repa, potem sploh ni lepa. Repa ni, pa če se zadavi, zato se Pepa spat odpravi. Naslednji dan, ko Pepa vstane, od veselja skoraj jo kap zadane. Rep na svojem mestu tiči, Pepa pa se srečno smeji. Eva Kos, 5. a

Čudežno potovanje Za devetimi gorami in devetimi vodami je živela revna vila po imenu Afrodita. Bila je silno lepa ter dobrega srca. Rada je pomagala, zato so jo imeli vsi v Šili gozdu radi. Nekega dne je v Šili gozd, kjer je živela Afrodita, priletel nenavaden škrat. Bil je majhen, zelen in na videz prijazen. Njegov zmaj, s katerim je priletel, je pristal točno pred drevo, ki je bilo v lasti velikana Cvetka. Velikan ga ni želel imeti za gosta, pa ga je poslal pred Afroditina vrata. Ta ga je z veseljem sprejela. Vprašala ga je, kaj dela v Šili gozdu. Odgovoril ji je, da si želi pustolovščin, pa je odletel neznano kam. Afrodita mu je potožila, da bi tudi ona obiskala kakšen nov kraj. Tako sta se dogovorila, da ob polnoči odletita. Ko je ura odbila polnoč, je zmaj odletel z dvema potnikoma na sebi. Zjutraj sta priletela pred grad hudobne mačehe. Mačeha je odprla vrata ter se prišlekoma zazrla v oči. Afrodita naenkrat ni imela obraza, škrat pa ne srca. Hudobna mačeha je izginila, vila in škrat pa sta se pojavila pred votlino. V njej sta prenočila. Naslednji dan pa sta drug drugemu povedala, kaj sta sanjala. Očitno sta oba imela enake sanje. Priletela sta v gozd, kjer je bil znak in na njem je pisalo: Vstop v grad mačehe STROGO prepovedan! Ko sta nekaj časa razmišljala, je vila ugotovila, da sta s škratom spregledala znak pred gozdom. Nista vedela, kako naj izničita ta urok. Kar naenkrat pa so okoli njiju prileteli zvončki, ki so ju uspavali. Afrodita je sanjala, da pred njo stoji mačeha. Povedala ji je: »Če želita s škratom dobiti nazaj srce in obraz, vzemita moje žezlo, v trenutku bosta dobila nazaj oboje. A vedita, če vama spodleti, bosta ostala v mojem gradu za vedno!« Brž ko sta se oba spet zbudila, sta odšla v mačehin grad. Ker je Afrodita zelo lepo igrala na piščal, je zamotila hudobnico, škrat pa je izmaknil žezlo. Tako sta oba junaka dobila, kar sta zaslužila. Hudobna mačeha je izginila, naša junaka pa sta pobegnila iz gradu. Presrečna sta se vrnila domov v Šili gozd in vse povedala ostalim. To pa je bilo čudežno potovanje, kajne? Lili Jenko, 5. b 17


Vedno cvetoča roža Nekoč je v gorah rasla roža. Roža je imela zlate cvetove, bila je čarobna. Bila je zima. Roža je imela takšno magijo, da ko je bil veter zelo močan, takrat roži ni bilo hudega, saj je njena moč tako močna, da ji veter ni mogel nič. Nekega navadnega dne je prišel mimo neki gospod. Ko je zagledal prelepo rožo, je stekel do nje in jo odtrgal in dal doma v vazo z vodo. Ker je roža bila čarobna, ni ovenela, saj, če bi ovenela, bi njena magija lebdela nad njo, vendar to se ni zgodilo. Roža je imela čim bolj zlate in čim bolj mogočne cvetove, še vedno zlate barve. Roža je počasi vzljubila gospoda, bil je star, ni bil mlad, vendar jo je lepo zalival in negoval. Roža je bila lepa, nikoli ni imela suhih cvetov, vendar potem so se začele grozne stvari. Neža Kovač, 8. b Gospod ki je bil roži že kot dedek, je zbolel za zelo redko bolezen, imenovala se je ledeno srce. V takšni bolezni ni prav nič v redu. Ko je prišla jesen, je dedek še vedno imel ledeno srce. Roža je bila uboga, dedek je ni mogel zalivati, ni se mogel ukvarjati z njo, zato je roža ovenela. Ko jo je dedek gledal, je videl, da je roža izpustila magijo, saj je lebdela nad njo. Dedek pa je imel še vedno ledeno srce, star je bil in nemočen, zato je ledeno srce zmrznilo in dedek se je pridružil roži. Roža je čudežno bila zalita, dež je predrl streho, zalil jo je in spet je bila zlata in njeni cvetovi so bili spet magični. Magija je spet obdala rožo. Ker je roža imela moč, je kapljica njene rose padla na dedkovo srce. Dedek se je zbudil in objel rožo. Zato vsi cenimo rože in jih ne trgajmo. Legenda pravi, da ta zlata roža še vedno živi z dedkom v koči in po celem svetu širi njeno lepoto in magijo. Julija Guna, 8. b Lara Tom, 4. b

Vedno cvetoča roža Za devetimi gorami in devetimi vodami je v nekem gozdu rastla vedno cvetoča roža. Bila je čarobna, ker je lahko pozdravila katerokoli bolezen in vedno je bila usklajena z barvo listov (ne glede na letni čas). Varovala pa jo je tudi boginja Katarina. Ob njej je spala, jedla, pila. Ni je zapustila. Nekega dne so se tja odpravile tri prijateljice: Mila, Sara in Lili. S seboj so imele hrano, spalno vrečo, pijačo, dodatno vodo, robčke in štiri brisače. Počai je že zahajalo sonce in dekleta so razgrnile spalne vreče poleg nekega potoka. Tam so se okopale, jedle in zaspale. Zjutraj jih je prebudil sonček okoli šeste ure. Ko so se prebudile, so se odpravile naprej. Potem Ajda Miklič, 8. b so zaslišale glas piščali. Ta glas je bil tako visok in tako nežen, da si ga ne moreš niti predstavljati. Pogledale so v zrak in videle, da vse ptice letijo v isto smer in seveda so jim sledile. Prišle so do boginje Katarine in izkazalo se je, da je s to melodijo zabavala vedno cvetočo rožo. Katarina jih je zaprla v ječo iz vej, ker ni vedela ali bi rade odtrgale rožo. Sara je hotela brcniti veje, da bi pobegnile, a Mila je zašepetala: »Sara, ne! Tako bo boginja Katarina mislila, da smo hudobne.« Lili je dobila zamisel. Na srečo je imela s seboj telefon in je predvajala posnetek, kako Mila igra klavir. Ko je boginja Katarina to slišala, se ji je melodija zdela še boljša od njene in tudi roža je migala sem ter tja ob glasbi. Nato jih je Katarina izpustila iz ječe in se jim opravičila. Seveda so ji oprostile. Katarina pa jim je dovolila ostati vsaj za nekaj časa, da vidijo, kako bo roža spremenila barvo cvetov. Res so to videle. Boginja Katarina in Mila, Sara ter Lili so postale prijateljice. Lili Podbregar, 4. b 18


Bela sovica Za devetimi gorami in devetimi vodami je na drevesu živela majhna bela sovica, ki je imela večjo sestrico, mami in očeta. Vsako noč so z družino nabirali hrano. A imela je tudi sanje, sanje, da bi dobila prijatelje. A vsak, ki ga je srečala ponoči, je bil prevelik za igranje z majhno sovico. Zato se je počutila odrinjeno in vsi so se norčevali iz nje. Mislila je, da če bo podnevi budna, bo srečala koga, ki bi se z njo družil. In zato je sklenila, da bo to noč prespala in se drugo jutro zbudila že zelo zgodaj. Drugo jutro je odšla v gozd. Tam je najprej srečala velikega zajca, ki ni bil niti pol toliko zaspan kot sovica. S prestrašenim glasom ga je hotela vprašati če bi bila prijatelja. A ta je že prej odskakljal stran. Enako se je zgodilo z medvedom, veverico, ježem in vrano. A potem je zagledala rjavo sovico ravno tako majhno kot ona. Tudi iz nje so se vsi norčevali. Beli sovici se je rjava sovica zasmilila, zato se je postavila zanjo. Živalim ji rekla, naj pustijo rjavo sovico pri miru. Nato je vprašala malo rjavo sovico, če bi bila njena prijateljica. Mala rjava sovica ji je prikimala in tako je bela sovica končno dobila prijateljico. Katalea Trebušak, 3. c

Jerca Sopotnik, 1. b

Popotovanje z gospodom Rjavim Za devetimi gorami je živel z imenom gospod Rjavi. Nekega dne je zašel v gozd. Lastnik Jože ni vedel kje je gospod Rjavi. Gospod Rjavi je srečal medveda. Medveda so jahale tri dekleta. Prvi je bilo ime Marjetica, drugi Jožica tretji pa Valentina. Pred gospoda Rjavega je priletel kraljevič. Vse tri dekleta so se zaljubile vanj. Medved je kraljeviča napadel. Kraljevič je s sabo imel orožje. Medveda je zabodel v trebuh. Medved je izginil. Dekleta so se ustrašila, ker je kraljevič zabodel medveda. Gospod Rjavi in kraljevič sta postala prijatelja in vzletela v neznano. Prišla sta h kraljeviču domov in si skuhala večerjo. Ko sta pojedla sta odšla pogledati kozo Berti. Koze Berti ni bilo v hlevu. Šla sta jo poiskati Berti se je pasla na travniku. Rože so naenkrat oživele in povedale Berti, da jo kraljevič išče. Šla ga je poiskati in srečala sta se pri čarobnem vodnjaku. Kraljevič je predstavil gospoda Rjavega. Gospod Rjavi in Berti sta postala prijatelja. Vsi trije so odšli v hlev. V hlevu so se igrali. Kraljevič je odkril pot do Rjavčevega doma. Gospod Rjavi je odšel domov. Kraljevič in Berti sta odšla vsak v svojo smer. In pravljica se je tako končala. Jerca Klopčič in Naja Vozel, 4. c 19


Diamantna dolina Za devetimi gorami, za sedmimi vodami, je raslo zlato drevo na njem so rasli: beli, zeleni, modri diamanti. Spodaj so bile majhna vratca, okrašena z modrimi diamanti, za njimi je živel škrat. Vsa diamantna dolina je bila njegova. Vse kar je bilo za diamantno dolini pa je bil pravi pekel. Tam je raslo ogleno drevo, z zlobnim ognjem za plodove. V njem je živel zloben škrat, želel je uničiti diamantno dolino. Vsak dan je koval načrte kako bi jo uničil, prijazni škrat pa kako bi jo zaščitil. V diamantni dolini so živele živali ,tako krotke da si jih lahko božal. V deželi zlobnega škrata so živeli hudiči, zlobni še bolj kot njihov kralj. Med seboj so se: ubijali, se tepli , se norčevali drug iz drugega…,medtem ko so v diamantni dolini živeli v miru. V diamantni dolini so se vsi prebivalci dolini posvetovali kaj naj naredijo, ker gore niso več zadržale hudičev in njihovega kralja. Zato so se odločili da zgradijo diamantno kupolo. Začeli so trgat diamante iz dreves in jih jemati iz shramb, ravno prvi čas. Dolgo so gradili diamantno kupolo. Po treh letih so končno zgradili kupolo. Zlobni škrat je že napadel diamantno dolini. Našel je skrivno pot do gora. Ko je zagledal diamantno kupolo je bil tako besen da je naročil naj uničijo cel svet, sam pa je podrl ogleno drevo, ki je bilo srce peklenskega sveta in cel svet se je spremenil v diamanten svet. Hudiči so se spremenili v krotke živali, sam zlobni škrat pa se je spremenil v prečudovito palčico. Kmalu sta se poročila in živela z živalmi do konca svojih dni. Po nekaj mesecih sta dobila otroke in zgodba se nadaljuje. Eva Bašelj, 6. a

Leon Vozelj, 4. c

Školjka bisernica Nekoč, pred davnimi časi, je živela mala školjkica, ki je bila vrste bisernica. Bila je drobna, zato je vedno, ko je bil tok močnejši, nanjo naneslo blato in mivko. Včasih ji je uspelo priti na površje, na sonce, zato se ji je vse blato, ki ga je imela, posušilo in ga ni mogla spraviti s sebe. Vse živali so se iz nje norčevale, ker je bila tako majhna in umazana. Školjka je bila zaradi tega zelo užaljena in potrta. Nekega večera, ko je bila že zelo utrujena, je školjka odprla usta, da bi zazehala, ko jo je nekaj močno stisnilo. S tem je nekako zaspala, a to ji ni dalo miru. Odločila se je, da gre k morski kači. Bila je najpametnejša na morskem dnu. Pri kači je bilo po stropu vse polno bodičastih ježev, ki so želeli strašiti. Školjkica je kači podrobno razložila vse, kar se je zgodilo. Kača ji je odgovorila: »Ko se školjka odpre, voda vanjo lahko nanese kamne. To je zelo moteče, zato školjka s posebno snovjo ovije kamen, ki jo tako moti, ta pa postane okrogel in svetleč ter je več ne moti.« To je bilo školjki všeč, zato je natanko to storila. Mimo je priplavala morska deklica in občudovala njen svetleči kamenček, ki je bil v resnici biser. Školjka se je pohvalila, da ga je naredila čisto sama. Vprašala jo je, če bi tudi ona imela takšnega. Mala morska deklica je rekla, da bi. Vsi so želeli imeti takšen kamen, največ jih je dobila morska kača, ki ji je pomagala. Tako je majhna školjka postala najlepša školjka pod morsko gladino. Tinkara Cukjati, 5. b

20


Neumno smešen ptič Za devetimi gorami in devetimi vodami je v gozdu živel ptič. Imel je dva brata bili so nagajivi. Najmlajši ptič je bil za njegova brata neumen. Brata sta mu ves čas ukazovala, tako da ju je moral poslušati. Nekega dne se je najmlajši ptič postavil zase in ju lopnil. Najmlajši ptič je tedaj odletel v neznano. Ter se je v drugem gozdu izgubil. Mimo je priletela sinica. Povabil jo je na zmenek, ona ga je pa samo lopnila in odletela stran. Imel je že dovolj težav in zato je odšel nazaj k bratoma. Na poti domov je videl ježa in sta se stepla. V gozdu je bil karambol z ježem in ptičem. Vse živali so prišle navijat. Najbolje, da ustanovita klub rokoborbe je rekla žaba. Z ježem sta postala prijatelja. Ptič je vprašal ježa: zakaj sva se sploh stepla ? Zakaj?! Zato ker si mi ukradel hruško! A še preden, da je jež kaj rekel sta že opazila hruško, ki se je kotalila po hribu. Odšla sta za njo. Obadva sta jo zagrabila, hruška se je tedaj prelomila na pol. In zdaj pa sta oba pojedla pol hruške bila sta srečna. Nato je šel jež po svoje ptič pa po svoje in ptič je bil zelo majhen in se je samo obrnil in ptiča je pojedla ogromna kača. In glej no glej ptič je bil še kar živ. Pa je šla kača in srečala lisico ampak je lisica kačo že prej požrla kača je bila potem že mrtva ptič pa še kar živ bilo mu je dolgčas in bilo ga je strah ampak je kmalu v lisičinem trebuhu našel veliko dobrih stvari za igro. Potem je po ptičje živel še eno minuto-po ptičje to pomeni eno uro. Nato -ko bi rabil živeti eno minuto – eno uro se je namesto tega spreminjal v kravo, podlasico , čebelo , psa, pando in na koncu je bil že spet ptič. Padel je v luknjo. Zbudil se je iz sanj. Pogledal je naokoli bil je v sobi spal je in njegovi starši in brata so bili že zbujeni. Ugotovil je, da so bile samo sanje. Raje se je zbudil popil skodelico čaja pojedel ptičji piškot in z njegovo družino so šli v ptičji geos … Učenci 3. b razreda …tam se je stepel. Katalea Trebušak in Gaber Križaj, 3. c

Bati bati Bati bati je beseda, ki nihče je ne pozna. Je besedna zmeda, kaj pa veš – mogoče gripo ima. Lahko, da jajca vali, ali pa se vsem nam smeji. Zamislil si bi rad bati batija. Spoznal in se z njim igral. Mila Kozamernik, 4. b Učenci 3. a razreda 21


Slavni pleskar Tom (Poustvarjanje po istoimenski zgodbi Marka Twaina)

Jošt Lebar, 6. b 22


Na potep v naravo

Maks Herakovič, 3. a

Živa Juvan, 3. a

Živali na vrtu tete Johance Živali so na vrtu tete Johance, družijo se z rastlinami in uživajo z malinami. Čebelice priletijo in med nabirat hitijo, zraven prileti še trot, ki je velik falot. Katarina Škrinjar, 4. b

Tetin vrt obiskal je še krt, ki poskrbi, da razrit je vrt. Polžek slini se na vso moč, išče solato za lahko noč.

Brez snegca Dežek pada cele dni, stari stric oblak je spet, v njem se dela sneg, mali Nejček pa je že, veselo pripravil sanke, in samo snegca pa ni, Nejček pa reče to pa ni fer.

Čisto tam po tleh, v zemlji pa deževnik tih, neopazen, a velik bojevnik. Pride še muc Puh, ki tudi ni od muh. Če ga kakšna miška ujezi, jo z veseljem ulovi.

Anže Trebušak, 4. c

Ptiček na drevo prileti in trudi se, da lepo gnezdo naredi. Pod drevesom pa kuža Jon sedi, in pazi, da dom in vrt tete Johance vedno lepo diši. Sara Knez, 4. b

Lara Tom, 4. b

23


Srnica Srna zaupno skače po gozdu, veselo, igrivo. Beži tja k obzorju, leva in desna, korak in korak, Ponovno, ponovno, to zna čisto vsak! Korak in korak, mal levo, mal desno, drevesa, grmovja, cveti vse prelestno! Gozd je spomladi najlepši na svetu! Aleš Kos, 4. b

Katarina Škrinjar, 4. b

Poskok in poskok, kopita, kopita, kot majhna kladivca cok-cok in tok-tok, znova in znova odbijata ritem, po trati in kamenčkih. Cok-cok-cok-cok! Preveč je veselja v majhnem telesu, preveč je ljubezni do naš'ga življenja, cok-cok in tok-tok, mal desno mal levo. je toliko, da hoče se peti!

Letni časi Lepa je pomlad, ko narava se prebuja, vse drhti in zeleni, k življenju radostno nas spodbuja.

Cok-cok in tok-tok, in je pri obzorju, pri koncu njegovem, tako je lepo da je srnico strah, strah da lahko je uničeno tole.

Sonce že toplo nam sije, veselje nam skozi žarke lije, mi smo vsi veseli, saj morskih vragolij smo željni.

Vsa ta lepota, lepota narave, uničena enkrat za vedno do konca!

Jeseni šolski zvonec kliče vse nadobudne učenjake, pa tudi narava si želi, da si ozimnico naredi.

A dokler se to zgodilo še ni, se veseli življenja in njegovih noči! Srna vsak dan prihaja k obzorju, opazuje in uživa v njem. A ves čas jo je strah, strah, da je zadnji, zadnji veseli njen dan ...

A zatem nas mraz pozdravi, v zimske plašče nas obda, smučke, sanke vse pripravi in novim dogodivščinam naproti se poda.

Zato se zberimo in naredimo nekaj za boljši dan. Nekaj storimo, storimo zato, da obzorje uničeno nikoli ne bo, da bo srna živela in gledala brez trohca strahu!

Leto hitro se obrne, vse se isto ponovi, mi smo isti in veseli, le številčnik nam beži. Anika Veteršek, 9. b

Sofiya Abramova, 6. b

Ne obupaj nad svojimi sanjami. 24


Gal Bolte, 7. a

Blaž Berk, 7. a

Pomlad

Sova ponoči

Ko čebela iz panja prileti, deževnik naš se prebudi. Ko prvi cvet se razcveti, še metulj z drevesa prileti. Ko prvi otrok čez travnik priteče, nam še hitro nekaj reče: da to ni pravi vrt, če na njem ni vsaj en krt. Takrat iz krtine pokuka krt in sedaj je to popoln vrt. Poleg krtine pljučnik cveti, na njem pa čebele tri. Tako vrt v sožitju z živalicami in prav vsemi travicami živi, do konca svojih dni.

Sova ponoči skuha si kavo, in odpravi se na zabavo. Ko vrne se v hišico svojo, si vzame dolg dopoldanski počitek. Skuha kosilo in ga poje, se malo spočije, nato pa zleti na njeno igrišče, kjer sreča se s sovo Majo. Stušira se, prebere revijo in zaspi, ko se dan naredi. Maša Udovič, 6. b

Katarina Škrinjar, 4. b

Kitov prijatelj Nekoč je živel kit, po imenu Tomaž. Od drugih kitov se je razlikoval, ker ni bil nesramen. Bil pa je osamljen. Nekega dne se je odločil poiskati prijatelje. Na poti je srečal ribico Jasno. Vprašal jo je, ali bi postala njegova prijateljica. Jasna pa ga je zavrnila, saj se ji je zdel za prijatelja prevelik. Tomaž je odšel naprej in srečal hobotnico Moniko. Tudi njo je vprašal, če bi postala njegova prijateljica. Monika ga je nadrla, da ima že preveč prijateljev in ne more imeti še njega.Žalosten je odšel dalje. Pred seboj je zagledal tjulnja Janeza. Vprašal ga je, ali bi on postal njegov prijatelj. Janezu so se takoj zasvetile oči in poskočil je od veselja. Tomažu je povedal, da je že dolgo časa osamljen. Tako sta sklenila postati prijatelja. Že naslednji dan sta se skupaj igrala. Bila sta tako glasna, da sta ju slišali Jasna in Monika. Hoteli sta se jima pridružiti, saj sta videli, kako se zabavata. Fanta sta dovolila, ker ni lepšega kot dobivati nove prijatelje. Igrali so se cele dneve in mogoče dobili sproti še kakšnega prijatelja. Anja Trepal, 5. a 25


Narava Ko pogledam skozi okno, vidim s soncem hribe obsijane, ki veliko so čistejši od umazane Ljubljane. V gozdu ptički žvrgolijo, medtem ko po cesti avti hrumijo. Ko stopim ven, zagledam naravo, ki nam kaže svojo lepoto, sonce, ki daje prijetno toploto. V vesolju kometi letijo, na Zemlji pa drevesa cvetijo. Ko opazujem strelo in grom, se mi zdita čudovita, a se spomnim, da sta velikokrat tudi grozovita. Najlepši so sončni vzhodi in zahodi ter pisane korale v vodi. Ko pa ponoči v travi ležim in v zvezdnato nebo strmim, iščem nove poti, ki nekam vodile me bi.

Varvara Abramova, 9. b

Brigita Lavrač, 9. b

Čebelica Čebelica je na rožico priletela in med nabrala. V svoj dom poletela in zaplesala čebelji ples. Čebelice so odletele na rožice, nabirale so med in letele v svoj domek lep. Več ko so nabrale več je bilo medu. Nazadnje je prišel čebelar in pobral nasmejan med je za cel dan. Katalea Trebušak, 3. c

Tijana Kusić, 6. b

Rok Omahne, 7. a

26


3. razred v šoli v naravi Torek, 1. 2. 2022 Danes sem s kovčkom prišla v šolo. Poslovila sem se od mame in vstopila v avtobus. Vožnja je bila dolga, mimo Trojan do Ljubljane, Kočevja in do Fare. Ko smo prispeli, sem si razpakirala in oblekla posteljnino. Pojedla sem okusno kosilo in se spravila k počitku. Po popoldanskem počitku, smo šli na pohod do slapa Nežica. Po večerji smo šli še na nočni sprehod do bližnje vasi. Preživela sem lep prvi dan v šoli v naravi. Vita Arh 3. a Sreda, 2. 2. 2022 Danes sem se zbudila v sobi skupaj s svojimi sošolkami. Ko smo se oblekle, smo odšle v telovadnico na jutranje razgibavanje, nato pa na zajtrk. Po zajtrku smo odšli v sobe, jih pospravili in uredili Nato smo odšli na sprehod do meje s Hrvaško. Popoldne smo iskali sledi živali. Našli smo sledi srnjadi, zajca. Sledi smo ulili tudi v mavec. Bilo je zelo zanimivi. Ela Sušnik 3. a

S sošolci smo šli na avtobus, vozili smo se približno 3 ure. Ko smo prispeli, smo se namestili, pospravili stvari iz kovčkov. Potem smo pojedli kosilo. V Fari smo bivali od torka do petka. Moj najljubši del je bil, ko smo plesali ob lučkah v četrtek zvečer. Jaka Butja, 3. b V šoli v naravi se mi je zdelo zelo zanimivo. Igrali smo se in učil. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo stali v potoku, opazovali vodne živali in jih lovili z mrežo. Nejc Zakrajšek, 3. b V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč, ko smo iskali stopinje medveda, lisice, divjega prašiča in volka. Iz mavca smo izdelali stopinje psa. Brina Eva Pepelnjak, 3. b V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč, da smo iskali stopinje medveda, lisice in volka. Jessica Cezar, 3. b V šoli v naravi je bilo super. Šli smo na veliko pohodov. Na koncu smo imeli tudi zabavo. Katarina Cukjati, 3. b

27


Kaj pa ti bereš? Knjige

Knjige

Knjige so doma na polici. Tam spijo in molčijo. Spijo in molčijo, dokler jih ne vzamemo v roke. Ko jih vzamemo v roke, oživijo. Zgodi se, da jih beremo in beremo in kar ne moramo nehati. Ko preberemo celo knjigo smo lahko; presenečeni, vzhičeni, prestrašeni, očarani in še veliko občutkov lahko čutimo. Knjige so sestavljene iz črk, besed in povedi. Poznamo vesele, za otroke, resne, resnične, lažnive in mične pa indijanske, pustolovske in žalostne knjige.

Poglej, tam knjiga na polici je. Vzemi jo. Preberi jo. Zabavno bo. Ob knjigi si sproščen, Ob knjigi si vesel. Sprosti se in preberi jo.

Blažka Juvan, 5. b

Ko v knjigi si, se vanjo vživiš, razmišljaš in v glavi si sliko narediš. Zanima te, kaj se bo zgodilo, preberi jo in uživaj. Tinkara Cukjati, 5. b

Knjige Knjige zaprte ležijo tam doli na polici. Sanjajo o nas, da ne zaspijo. Neja Kralj, 5. b

Popularne knjige Včasih se nam zdi, da so vse knjige dolgočasne in da preprosto ne najdemo knjige, ki bi nam ustrezala. Vseh knjig ne smemo metati v isti koš, saj za vsakega obstaja knjiga, v katero se bo zaljubil. Tukaj so zbrane najbolj popularne knjige. Mogoče se med njimi skriva tvoja bodoča najljubša knjiga. Krive so zvezde, John Green Pasji mož, Dav Pilkey Čudežna bolha Megi, Desa Muck Somrak, Stephenie Meyer Dnevnik nabritega mulca, Jeff Kinney Čudoviti lisjak, Roald Dahl Luzerka, Miha Lystad Deček v črtasti pižami, John Boyne

V branje priporočava Anaya Gaja Vozel in Tjaša Ravnikar, 8. a

28


V objemu življenja Mamica, mamica Mamica, mamica rada te imam. Mamica, mamica šopek ti dam. Mamica, mamica ljubček ti dam.

Lončki z rožicami za materinski dan. Projekt JAZ TEBI DANES – TI MENI JUTRI. Učenci 2. b razreda

Mamica, mamica objemi me zdaj. Valentina Cirar, 5. a

Moje škratovščine Mojemu bratcu sem z vrvjo skupaj zvezala čevlje. Ni mogel hoditi zato sem vzela škarje. Ustrašil se je. Lovila sem ga po travniku. Bratec je brcnil žogo. Žoga je padla v potok. Tekla sem za žogo. Tara Koritnik, 3. a Na gugalnico sem nalepila obojestransko lepilo. Z bratcem sva se šla. Bilo je smešno, saj se je brat nalepil na gugalnico. Mamici sem dala umetnega pajka na lase. Ko se je zbudila, je kričala, očka je vzel omelo in ga spravil dol. Mamica je imela glavo čisto prašno. Zelo sem se smejala. Vita Arh, 3. a Zjutraj, ko smo se pripravljali za v šolo, sem se skrila v stranišče. Vsi so me iskali in klicali. Bila sem za vrati, tiho kot miška. Zdelo se mi je zelo smešno, mami pa ne preveč, ko me je našla. Živa Juvan, 3. a

Darila za mamice ob materinskem dnevu – rožice in uhančki iz gumbov. Učenci 2. a razreda 29

Učenci 3. a razreda


Kuža Piki

Babica barabica

Kuža Piki se potepa in si reče hov, hov, hov. Grem še malo jaz po svoje, ne mudi se še domov.

Moja babica je včasih barabica. Z menoj se smeje in tudi sanjari. Vse stvari reši, a jih tudi zavozla.

Vedno se le tam ustavi, kjer se križajo poti. Od srca pomaha z repom in še lužo naredi.

Moja babica je prav super. Zelo sem vesela, da jo imam in nikomur je ne dam. Lana Keršnik, 5. a

Domen Kajbič, 5. a

Moji kosmatinčki Psi in mačke imajo vsi tačke, repke kosmate in gobčke brkate. Lepšajo mi dni, moji prijatelji, dva mačka zabavna in psička postavna. Najraje imam, ko jih pocrkljam. V en klopčič smo zviti, ki ga ni mogoče odviti. Mucka predeta od ugodja, jaz se umirim, zvezde se poravnajo in od sreče zamižim. Brigita Lavrač, 9. b

Lan File, 9. b

Moje življenje

Luč življenja

Življenje je pusto, če si osamljen, življenje ni, če si omamljen. Življenje je kot roža, ki cveti, življenje je bogato, če družina živi.

Luč, od kod svetloba tvoja? Tvoja svetloba osveti moje srce. moje srce osveti moje žile.

Dotik srca je pesem, tvoje misli tihe, mile, hrepenenje. Je upanje in lepota, večni nasmeh in prijateljstvo, ki ne izda. Življenje je za vse ljudi največja beseda. Življenje je največje bogastvo sveta. Življenje je brez reda in življenje je največ, kar človek ima.

Moje žile mojo kri in moja kri osveti moje telo. Srečno telo, moje telo. Moje telo, moje srce, moje srce, moje žile, moje žile, moja kri. Od tu ta luč. Nik Vidmar, 5. a

Ajda Sešlar, 9. b 30


Življenje je … Življenje ... Kaj pa je za vas življenje? Kette pravi, da je boj in sovraštvo. Drugi rečejo, da je ljudi kovarstvo. Jaz pa jim odvrnem, da je sreče to lovljenje. Pa poglej, prijatelj moj! Življenje je lahko slastno kot med. Lahko je mrzlo kot led. Za življenje se je treba boriti. Pojdi v boj! Življenje je včasih lahko in takrat se naglas smejim. Ko pa je težko, se zjokam potih'.

Beti Martinčič, 9. a

Samota

Življenje je kot trenutek kratko. Ne smeš obupati nad njim! Tu se konča moj pesniški navdih.

Samota ni tako strašna, včasih je celo prijetna.

Varvara Abramova, 9. b

Marsikdaj je tudi samota boljša od slabih prijateljev in slabega doživetja. Urša Lazar, 5. a

Prestrašeni Ben se je udaril s kladivom, ko je zagledal zajca, ki teče mimo avta. Luči avta so svetile kot Saturn. Kmalu zatem je počila žarnica. Matija Podlesnik, 1. c Ime mi je Jurij. Rad imam sneg. Rad jem lubenico. Rad imam tudi bratranca Marka. Lenart je moj brat. Moj starejši brat je Bine. Jurij Klopčič, 1. c Nad morjem so se pojavili temni oblaki. Prišla je nevihta. Na ladji je sedel prestrašeni Bine. K sebi je stiskal igračo sovo. V žepu je imel bonbon. Mamici je nesel rožo. Nevihta se je umirila. Bineta ni bilo več strah. Jurij Klopčič, 1. c Škornje in dežni plašč uporabljam, kadar dežuje. Ko dežuje, so na nebu temni oblaki. Jaka Drnovšek, 1. c

Odločitev

Prijatelj

Sonce sije, ptička poje. Sedim in gledam morje. Morje je neskončno. Jaz pa sem se končno odločil, da življenje imam neskončno rad.

Prijatelj je kot član družine, nikoli ne zbeži in ti ne reče besede, ki te v srcu zaboli. Ti vedno na pomoč priskoči in njegova dobrota nikoli ne zbledi. Kaja Lindič, 6. a

Sofiya Abramova, 6. b

31


Večno vprašanje Smrt vedno vprašanje mi je bila. Danes si tu, a jutri te ni več doma. Kam greš, nikoli ne veš. Ali tam zgoraj nebesa so, ali je to le tolažba za prazno nebo? Smrt neka neznanka je. Vedno preži na nas in nikoli ne vemo, kdaj nas obišče.

Maša Ceferin, 8. a

Vesolje

Zato živeti moramo

Ujeti smo na veliki krogli, le kaj je tam zunaj, daleč kot Dunaj? Bomo lahko kdaj ven zmogli? Ali je vesolje neskončno, nihče ne ve. Morda so tam vesoljci, ki jejo noge.

vsak dan, kot da jutri več ne bo nam dan. Anaya Gaja Vozel, 8. a

Svetle zvezde vsepovsod, sonce toplo greje me dan in noč kot čili pekoč. Bi lahko v vesolje stlačil sod? Leja Piskar, 8. b

Težave Težave te spremljajo vse življenje od rojstva do zadnjega vdiha. K sreči je vmes veselje, da ne pride do predčasnega izdiha.

Lahko bi na Jupiter leteli, a smo na Zemlji obsedeli. Prelepa Zemlja naša mi misli odnaša. Jona Lavrin, 9. b

Težav je več. Pri meni je največkrat to, da mi v športu ne gre. A kljub temu ne smem bežati preč. Pomembno je, da se postavim nazaj na noge. Rešiti težavo je po navadi skrivnostna težava. Ne veš, kje bi začel in imaš občutek, kot da je življenje le časovna poraba. A važno je, da ostaneš cel. Nič čudnega ni, da imaš težave, saj jih ima vsak. Kljub vsem sranju pa niso tako slabe, saj z njimi nisi vsemu svetu enak. Jaka Grbec, 8. a

Varvara Abramova, 9. b 32


Prijatelj je oseba, s katero si v raju, s katero spominjaš se otroških dni in si ustvarjaš nove spomine. Roza barvo rada ima, to je ta moja prijateljica. Knjige skupaj prebirava, v zvezek skupaj barvava. Najboljši prijateljici sva, skupaj se zabavava. Ima te zelo rad, saj sta skupaj. Ko te potrebuje, si blizu, ko si daleč, si tam. Joj, kako boli, če prijatelja izgubiš, ker takrat res zelo trpiš. Angel je vzdevek za prijatelja, ki varuje te vse dni. Noč in dan je s tabo, da pomaga ti.

Akrostih so sestavili učenci 5. b za projekt Spodbujamo prijateljstvo. Prilepili so ga na avtobus. Gume predstavljajo njihove sklenjene roke in nekaj vrednot, ki označujejo prijateljstvo.

Te ne zmerja, ampak jezo umirja. Ti pomaga, če ni zgaga, to prijatelj je pravi. Edino prijateljstvo, ki obstaja, je čustveno, prijazno, včasih žalostno, ampak vedno dragoceno. Lahko si je srce z nekom deliti, lepo si je z nekom prijateljsko vez zgraditi, težko si je zaupanje izboriti in si pravega prijatelja pridobiti! Jaz sem hodil in padel, tujec mi je pomagal vstati, zdaj se veseliva skupaj, ker postala prava sva prijatelja. Si prijateljica, ki pomagaš mi, kadar v srcu me tišči, mi govoriš, naj bom srečna. Vesela sem, ker te imam, saj si ob meni prav vsak dan.

Brina Eva Pepelnjak, 3. b

Ti si prijatelj moj, ker ko me nekdo rani, ti stojiš mi ob strani, ker si prijatelj pravi. Valentinovo je bilo, ko spoznal sem to prijateljico. Všeč mi je bilo, ko podala mi je roko in vprašal sem jo, če bi bilo najino prijateljstvo dobro in lepo. Oseba, ki ti pomaga, priskoči na pomoč in stoji ob strani, je pravi prijatelj tvoj.

Jessica Cezar, 3. b 33


ALI SI DOBER PRIJATELJ? Reši kviz in seštej točke, da ugotoviš, kako dober prijatelj si. 1. Ali izdaš skrivnost, ki ti jo zaupa tvoj prijatelj? a) Skrivnosti ne povem drugim, razen svoji BFF. b) Skrivnosti nikoli ne povem drugim. c) Raztrosim skrivnost po celem razredu.

5. S tvojim prijateljem se spreta. Kaj narediš? a) Nič, imam boljše prijatelje. b) Umiril/a bi situacijo in poskušal/a razrešiti stvari. c) Počakal/a bi dokler on/a reče nekaj meni.

2. Kako pogosto se družiš s svojimi prijatelji? a) Enkrat na teden ali manj. b) 1–4 x na teden. c) Vedno, ko imam čas, se družim z njimi.

6. Kakšen odnos imaš z osebo, s katero se največ družiš? a) Sva najboljša prijatelja, vse veva drug o drugem in vedno se zabavava. Vedno bova najboljša prijatelja. b) Mogoče sva prijatelja. Mislim, da ne bova prijatelja za dolgo. c) Sva prijatelja in si zaupava.

3. Ali bi zaščitil svojega prijatelja pred nasilneži, ki ga zbadajo? a) Seveda, tudi če bi to pokvarilo mnenje drugih o meni. b) Umaknil bi se, ker ne zbadajo mene ampak njega. c) Svojega prijatelja bi zaščitil samo, če bi se stvari zelo poslabšale. 4. Vidiš, da je s tvojim prijateljem nekaj narobe. Kaj storiš? a) Vprašam ga, če je vse v redu. b) Poskušam ga razvedriti in se pogovorim z njim. c) Pustim ga, da sam reši svoje probleme.

7. Kako bi opisal svojega prijatelja? (Izberi 2) a) Kul. b) Zabaven. c) Nesramen. d) Dolgočasen. e) Prijazen. f) Nadležen. g) Nezvest. h) Zanesljiv. 8. Slišiš, da ljudje opravljajo tvojega prijatelja. Kaj storiš? a) Poslušam, da lahko kasneje povem svojemu prijatelju. b) Pridružim se jim, da skupaj opravljamo. c) Vskočim v pogovor in branim svojega prijatelja.

V TABELI PREVERI TOČKE IN IZRAČUNAJ, KAKŠEN PRIJATELJ SI.

ODGOVORI: TOČKE:

A) B) C) D) E) F) G) H) 3 5 1 1 2 3 5 2 3 3 4 1 1 4 3 4 1 2 3 2 1 1 3 1 1 2 2 1 5

SEŠTEJ TOČKE 35–23: Si pravi prijatelj. Tvoji prijatelji ti lahko zaupajo. Si prijazen, skrben in zvest. 22–9: Si dober prijatelj. Tvoji prijatelji te imajo radi, vendar moraš kljub temu spremeniti nekaj negativnih lastnosti pri sebi. 8–0: Nisi ravno najboljši prijatelj. Tvoji prijatelji ti ne morajo zaupati. Moraš se bolj potruditi, da postaneš boljši prijatelji.

Varja, Jona, Maksi, 9. b

Ne obupaj, ker si imel slab dan, oprosti si in naredi boljše jutri. 34


Ko bom velik bom … Ko bom velika bom … Rada bi postala policistka.

Rad bi postal skrbnik živali.

Rada bi postala frizerka.

Fiona Kramžar, 1. a

Žiga Hribar Rotovnik, 1. a

Taja Jerše, 1. a

Mala pesmica Kaj je mala miš? Miška. Kaj je mala bomba? Bombica. Kaj je mala blazina? Blazinica.

Anžetova pesem Anže je majhen fantič, ki skače kakor ptič. Je majhen gozdarček a velik vozaček.Ko s traktorjem dirka, za njim se kadi, naš Reksi ga komaj lovi. Anže Smrkolj, 3. c

Tristan Rozina, 1. a

Kaj je mala vila? Vilica. Kaj je mala goba? Gobica. Kaj je mala mačka? Mačica. Kaj je mala luč? Lučka. Kaj je mala buča? Bučka. Kaj je mala sreča? Srečka.

Katalejina pesem Katalea … Jaz sem Katalea me vse zanima, jaz sem firbc jou jou jou Katalea, jaz sem Katalea, kličejo me Lea mam velik prjatlov, danes sem kraljica pa zdaj pripelje se še pica. Ura je že pol deset jaz pa idej nimam kaj zapet. Moj maček spi, Jaz pa ga gledam kako leži. Ooooo! Katalea Trebušak, 3. c

Tinkara Tomažin, Lara Kmetič, 9. b

Bodi to, kar si. 35


Moja želja je postati zdravnica Beti Martinčič, 9. a

Želim si postati … Brigita Lavrač, 9. b

Ko bom velika bom arhitektka Leja Piskar, 8. a

Hura, poletje!!! Počitnice

Vdih soli

Počitnice vsem, kdor jih hoče, učiti se več nihče noče. Poletja se vsakdo veseli, če mama mu sladoled dovoli.

Ko vdihnem sol, poletim med oblake, začutim vročino, spustim se v sanje, zaspim na plaži, v sanjah drhtim, zbudim se ob osmih, ampak hočem nazaj vanje.

Kadar sonce sije vroče, vsakdo ohladiti se hoče. Se v vodo potopiti in takoj se ohladiti.

Končuje se poletje. Nočem iz poletja! V meni ostal je ta krik, slišim zvok petja na obali, želim si vodni dotik.

Kadar mama sončiti se želi, nikomur s plaže ne dovoli. Ko na morje hočemo, vsi v avto skočimo.

Anže Kosmač, 6. a

Sara Ceferin, 6. a

Morske sanje

Poletje

Na plaži ležim in že v sanje poletim. Valovi šumijo, potopim se v sanje, v morju plavam, ribe dohitim, a kar naenkrat vanje se zaletim.

Poletje prihaja in sonce vse bolj zgodaj vstaja. Sonce dopoldan vse bolj in bolj pripeka, meni pa se že sladoled obeta.

Iz sanj zbudi me veter poletja. Nočem vstati, vendar zaslišim krik. Še vedno sanjam, slišim zvoke petja. Kar naenkrat iz sanj zbudi me morja dotik.

Vonj borovcev v senci in slano morje – to je svežina poletja, glas otrok in zvok odraslih, poletje pa ni poletje, ampak nebesa.

Nuša Brodnik, 6. a

Kaja Lindič, 6. a 36


Poletje

Počitnice

Kot ptica poletim, zakopljem se v sanje, poletim in drhtim, tiho sem zavita vanje.

Hitro konec je šole, iz šolske klopi na morje. Kovčki so spakirani in veseli mi vsi.

Vonj poletja v meni premami krik, ki je mletje petja, kot tihi morski dotik.

Proti morju že hitimo, sladoleda si želimo, s kremo se namažemo in soncu fige kažemo.

Sara Razpotnik, 6. a

Še masko in plavutke vzamemo in hitro v morje planemo. V vodi vsak dan se hladimo, zato si kmalu spet nazaj želimo. Eva Bašelj, 6. a

Poletne sanje

Tya Kučiš, 4. b

Ko se spravim na kolo Ko se spravim na kolo, vem, da zelo, prav zabavno bo. Ko skačem gor in dol, hitro utripa mi srce, ko preskakujem preko, si umažem še obleko.

Kadar sem na plaži, zmeraj poletim, takrat imam sanje in potem drhtim, zato ker padem vanje. Lepa so poletja, ker je glasen krik. Sliši se veliko petja, ker je lep vodni dotik. Matija Kocmut, 6. a

Ko pa pridem spet domov, pa usedem se na stol. Petra Lavrač, 3. b

Jakob Macerl, 5. a

Nejc Zakrajšek, 3. b

Brina Eva Pepelnjak, 3. b

37


NAŠI USPEHI ANGLEŠČINA

BIOLOGIJA

BRONASTO PRIZNANJE

BRONASTO PRIZNANJE

Val Tement, 8. a Ariana Lavtar, Neža Kovač, 8. b Iva Goršek, 9. a Jurij Guna, Jona Lavrin, 9. b Mentorica Petra Štendler

Anaya Gaja Vozel, 8. a Ariana Lavtar, 8. b SREBRNO PRIZNANJE Beti Martinčič, 9. a Mentorica Ines Prapertnik Drnovšek

TEKMOVANJE BOBER

NEMŠČINA

BRONASTO PRIZNANJE

ZLATO PRIZNANJE

Lovro Levičnik, David Štikavac, 6. a Aljaž Drnovšek, Brin Osojnik, Vid Kovač , Vid Doberšek, 7. b Rok Omahne, Benjamin Ostrožnik, Matija Guna, 7. a Jaka Grbec, Anaya Gaja Vozel, 8. a Neža Kovač, 8. b Matic Baš, Benjamin Rotar, Lana Kosmač, 9. a Urh Lebar, Jurij Guna, Rok Kolar, 9. b Mentor Iztok Ostrožnik

Neža Redl Kolar, 9. a Mentorica Petra Štendler

TEKMOVANJE IZ ZNANJA O SLADKORNI BOLEZNI

FIZIKA

BRONASTO PRIZNANJE

Tinej Reberšek, 8.a Varvara Abramova, Urh Lebar, 9. b

Tara Sešlar, Avaya Gaja Vozel, 8. a Jurij Guna, Varvara Abramova, Urh Lebar, 9. b

SREBRNO PRIZNANJE Anamarija Zupančič, 7. a Mentorica Sonja Pevc

ZGODOVINA BRONASTO PRIZNANJE Jaka Grbec, 8. a Blažka Grošelj, Lana Kosmač, Nives Ojsteršek, Beti Martinčič, 9. b Jurij Guna, Varvara Abramova, Brigita Lavrač, Jona Lavrin, 9. a Mentorica Sanja Šikovec

PRIZNANJE ČMRLJ ZLATO STEFANOVO PRIZNANJE Jurij Guna, 9. b Mentorica Ajda Zubak

ASTRONOMIJA

GLASBENA OLIMPIJADA

BRONASTO DOMINKOVO PRIZNANJE

BRONASTO PRIZNANJE

Jurij Guna, 9. b Mentorica Ajda Zubak

Ana Škrinjar, Iva Martinčič, 7. b Tinej Reberšek, 8. a Neža Kovač, 8. b Jurij Guna, 9. b

EVROPA V ŠOLI LITERARNI IN LIKOVNI NATEČAJ

NAGRADA NA PODROČNEM TEKMOVANJU Ula Kumše, 2. b, Katja Pikelj, 4. a Sara Razpotnik, Kaja Lindič, 6. a Mentorice Tjaša Krautberger, Tina Lesjak, Kistina Bec DRŽAVNI LIKOVNI NATEČAJ

BIENALE OTROŠKE GRAFIKE BRONASTO PRIZNANJE Lana Kosmač, Beti Martinčič, Rok Lavrin, 9. a Larisa Lavrin, Brigita Lavrač, Lara Kmetič, 9. b Mentorica Tina Lesjak

SREBRNO PRIZNANJE Benjamin Rotar, 9. a Mentorica Janja Grčar MEDNARODNI LIKOVNI NATEČAJ

KRAJ, TUKAJ IN ZDAJ 2022 BRONASTO PRIZNANJE Ajda Miklič, Nika Pisker, Neža Kovač, 8. b Mentorica Tina Lesjak 15. MEDNARODNI LIKOVNI NATEČAJ

BODI UMETNIK »IGRAJ SE Z MANO« NAGRADA Valeria Felician, 5. a Jošt Lebar, 6. b Mentorici Ivica Strehar, Tina Lesjak 38


SLOVENŠČINA

MATEMATIKA

PRIZNANJE MEHURČKI

PRIZNANJE KENGURU

Sara Drnovšek, Luka Antunović, Lovro Taškar, Jan Trepal, Maša Drobne, Ajda Rozman, Enej Arh, 2. a Adam Štrajhar, Karin Štikavac, Jakob Dolšina, Lana Joger, Izak Kovšca, Kevin Cezar, Matevž Dolšina, 2. b Zala Trebušak, Jaka Zore, Žiga Trebušak, Lana Sušnik, Ana Zupanc, Manca Vran, 2.c Živa Juvan, Ela Sušnik, Maks Herakovič, Dani Novšak, Vita Arh, Laura Laznik, Maks Vrhovnik, Tara Koritnik, 3. a Zala Herman, Tinkara Kocmut, Brina Eva Pepelnjak, Petra Lavrač, Katarina Cukjati, Nika Vidergar, 3. b Katalea Trebušak, 3. c

Tristan Rozina, Taja Jerše, Jakob Premk, Jerca Sopotnik 1.a Hana Kos, Mila Kusić, David Cukjati, Urh Rome, Leon Humer Kreft, , Ema Razpotnik, Nik Stopar, 1.b Eva Klančišar 1.c Enej Arh, Jan Trepal, Lovro Taškar, 2. a Adam Štrajhar, Kevin Cezar, 2. b Zala Trebušak, Lana Sušnik, Ana Zupanc, Klara Hribar, Jaka Zore, 2. c Tristjan Leon Gošte, Ela Sušnik, 3. a Tim Jerše, Katarina Cukjati, Nejc Zakrajšek, Brina Eva Pepelnjak, 3. b Lan Kos, 3. c Katja Pikelj, Janez Martinčič, Izak Sejdinovič,4.a Gal Kham, Aleš Kos, Miha Razpotnik, 4. b Bor Osojnik, 4. c Jakob Macerl, Valentin Bolte, 5. a Miha Miklič, Jaka Bervar, 5. b

BRONASTO CANKARJEVO PRIZNANJE Doroteja Dolšina, Katja Pikelj, Izak Sejdinovič, Gaja Kos Koprivšek, Sara Lazar, 4. a Lili Podbregar, Mila Kozamernik, Katarina Škrinjar, 4. b Lili File, 5. a Lili Jenko, Neja Kralj, Blažka Juvan, 5. b Anamarija Zupančič, Matija Guna, 7. a Anaya Gaja Vozel, Maša Ceferin, 8. a Jurij Guna, Varvara Abramova, Lara Kmetič,9.b

SREBRNO CANKARJEVO PRIZNANJE Jaka Grbec, 8. a Brigita Lavrač, 9. b Mentorice Tjaša Krautberger, Jasna Dvornik, Andreja Medved, Maruša Grošelj, Špela Paš Juvan, Nataša Juvan, Kristina Bec, Špela Paš Juvan, Ivica Strehar, Tanja Starc Novak, Lučka Drnovšek

KEMIJA BRONASTO PREGLOVO PRIZNANJE Anaya Gaja Vozel, 8. a Jurij Guna, Urh Lebar, 9. b Mentorici Nives Žabkar, Martina Mlakar

BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE Lovro Levičnik, 6. a Matija Guna, 7. a Brin Osojnik, 7. b Tara Sešlar, 8. a Jurij Guna, 9. b Mentorice Jana Naraglav, Tjaša Sovre, Irena Ravnikar Hriberšek, Jasna Dvornik, Tjaša Krautberger, Andreja Medved, Maruša Grošelj, Gordana Vidmar Smrkolj, Špela Paš Juvan, Kristina Bec, Nataša Juvan, Kristina Arh

LOGIKA BRONASTO PRIZNANJE Tara Sešlar, Maša Ceferin, 8. a Jurij Guna, 9. b SREBRNO PRIZNANJE Brigita Lavrač Mentorica Kristina Arh

Lana Kosmač, 9. a (levo) Ana Škrinjar, 7. b (desno) 39


Nagrajeni deli na natečaju Evropa v šoli Kaja Lindič, 6. a Sara Razpotnik, 6. a

Učenci smo aktivni tudi pri urah razširjenega programa Z GIBANJEM DO DOBREGA PSIHOFIZIČNEGA POČUTJA KULTURA IN TRADICIJA VSEBINE IZ ŽIVLJENJA IN DELA ŠOLE MLADI ČEBELARJI

MLADI RAZISKOVALCI

GIBANJE

ANGLEŠKA ČAJANKA

SPRETNI PRSTKI

40


Popotovanje v Amsterdam V Amsterdam, glavno mesto Nizozemske, sem se odpravila konec aprila. Ko sem prispela v mesto, me je presenetila količina kolesarjev in prometa. Kolesa so bila povsod, na vsaki ulici in vogalu. Tam sem izvedela, da je v Amsterdamu več koles kot ljudi. Na svojem popotovanju sem videla veliko zanimivosti. Prvi dan sem obiskala muzej znanega umetnika Van Gogha. Izvedela sem, kako je živel, kako je ustvarjal in kako je umrl. Še isti dan smo se napotili proti hiši Ane Frank. Ana Frank je bila judovsko-nemška pisateljica, ki se je med 2. svetovno vojno skrivala pred gestapom, v tem času pa je skrbno pisala dnevnik. Njen dnevnik si lahko sposodite v knjižnici. Na žalost nisem mogla vstopiti v hišo, ampak sem jo samo opazovala od zunaj. Videla sem veliko lepih zgradb, ampak najbolj se mi je vtisnila v spomin kraljeva palača. Mogoče ste že slišali o tulipanih in mlinih na veter na Nizozemskem. Sama sem lahko obiskala mline na veter in se sprehodila med njimi. Najbolj všeč mi je bil zajtrk. Vseboval je maslo, namazano na kos toasta, po njem pa potresene čokoladne mrvice. Zveni zelo čudno, vendar je presenetljivo dobro. Če boste imeli možnost za obisk katerekoli države, vam priporočam Nizozemsko. Tam je lepo in tudi ljudje so prijazni. Iz izkušenj vam lahko povem, da radi pomagajo izgubljenim turistom. Avtorica fotografij in besedila Neža Ostrožnik, 9. b

Nasveti za NAJBOLJŠE poletje Bliža se poletje in s tem tudi počitnice, ki si jih vsak želi čim bolj izkoristiti in se zabavati na vso moč. Si brez idej, kaj početi med težko pričakovanimi počitnicami? Potem bo ta seznam idej pravi zate.

Priredi piknik s prijatelji. Skuhaj okusno kosilo za svojo družino. Pojdi na izlet. Preberi dobro knjigo. Pojdi nakupovat s prijatelji. Uživaj ob gledanju sončnega zahoda. S prijatelji ali družino se igraj karaoke ali pa kakšno drugo zabavno igro. Naredi zabavo z vodnimi balončki.

Najbolj pomembno pa je, da se sprostiš in uživaš! Anaya Gaja Vozel in Tjaša Ravnikar, 8. a 41

Hana Drašlar, 6. b


Preženimo dolgčas SUDOKU

HRČEK – ALI VEŠ KAKO POSKRBIMO ZA TO PRIKUPNO ŽIVALCO? Poznamo več vrst hrčkov, ločimo jih po velikosti. Ruski, robovski in zlati ali sirski hrček. NEKAJ O HRČKIH: Hrčki so kot hišne živali zelo priljubljene. Hrčki so nočne živali, zato so večinoma aktivni ponoči. PRIPRAVA DOMA (KLETKE): Potrebno mu je omogočiti namestitev, kjer ni prepiha in neposrednega sonca. Pripravite mu tudi mineralni kamen, saj vsebuje snovi potrebne za zobe. Kletka mora biti dovolj velika in prostorna, priporočljivo je hrčku omogočiti plezanje, tek, kopanje rovov. Kletka naj bo obložena z žagovino ali katerim drugim posipom. Čisti naj se jo enkrat do dvakrat tedensko. DODATKI H KLETKI: Hrčku moramo kupiti dve posodici za hrano in vodo (lahko tudi napajalnik). Druga stvar, ki jo hrček potrebuje, je hiška, v kateri lahko ima počitek in še kolo. Lahko še dodate tudi druge glodavcem primerne igrače. HRANA IN PRIBOLJŠKI: Hrčki potrebujejo raznovrstno prehrano. Za priboljšek jim lahko ponudimo sončnična semena. Ponudimo jim lahko tudi sadje: jabolko, grenivka, paradižnik, jabolko. ZANIMIVOSTI: Hrčki so barvno slepi in vidijo le 15 cm pred seboj, imajo paodličen sluh in zelo dober voh. Med zimsko hibernacijo jim utrip srca pade iz okoli 400 na 4 utripe na minuto. Eno človeško leto je 25 hrčkovih let. Hrčke lahko naučite, da pridejo k vam, ko jih pokličete po imenu.

Iris Bregar, 9. b Povzeto po: www.primavet.si/dejstva-o-hrckih/ www.zoosloncek.si/hrcek/ www.mrpet.si/hrcek-p-16396.aspx

42


BESEDE V MREŽI V mreži poišči in prečrtaj naštete besede. Besede išči vodoravno in navpično.

V

R

T

B

I

M R

P

P

H

B

D

G

O

D

I

K

I

I

R

L

R

E

M

L

Š

K

E

A

J

Č

I

A

A

I

V M

E

A

Š

P

R

T

O M A

R

A

M

Z

S

L

O

D

A

B

Sestavila Anamarija Zupančič, 7. a

LABIRINT Pomagaj galebu najti pot do svetilnika.

43

DREVO PRT HIŠA LABOD BIK RDEČA OMARA MORJE VRT MIŠ IGLA


IZPOLNJEVANKA Reši izpolnjevanko. Če si reševal/-a pravilno, boš na obarvanih kvadratkih dobil/-a ime živali. 3

3

5

1 5 2

2

4

1

6

4 6

Avtorica izpolnjevanke in ilustracij je Anamarija Zupančič, 7. a Vir fotografij: www.pexels.com

Anže Gošte, 9. b

Žiga Grošelj, 7. b 44

Nika Bervar, 9. b


*** NAGRADNO VPRAŠANJE *** Reši kviz. Črke pred pravilnimi odgovori vpiši v prazne kvadrate. 1. Kdo je napisal prvi slovenski tiskani knjigi? I. France Prešeren S. Ivan Cankar P. Primož Trubar

5. Glavno mesto katere države je Amsterdam? A. Nizozemske I. Belgije Č. Združenih držav Amerike

2. Kateri je 7. mesec v letu? R. julij S. junij I. maj

6. Kdaj se je rodil France Prešeren? K. 24. 6. 1800 C. 8. 2. 1800 T. 3. 12. 1800

3. Katera je najdaljša reka v Sloveniji? I. Sava K. Drava N. Soča

7. Koliko nog imajo pajki? A. 6 E. 8 Z. 10

4. Katera vrsta čebele je značilna za območje naše države? I. Kavkaška čebela J. Kranjska sivka R. Temna ali nemška čebela

8. Kako hitro lahko tečejo gepardi? J. 65 kilometrov na uro E. 85 kilometrov na uro L. 105 kilometrov na uro 9. Zakaj je Ostržku zrasel nos? J. Ker se je lagal. E. Ker se ni učil. N. Ker ni pospravljal za seboj.

REŠITEV: 1

2

3

4

5

6

7

8

9

Rešitev vpiši na nagradni kupon in ga najkasneje do ponedeljka, 20. junija 2022 oddaj v nabiralnik v svetovalni službi. Izžrebali bomo 5 nagrajencev.

NAGRADNI KUPON REŠITEV NAGRADNEGA VPRAŠANJA: ____________________________________

IME IN PRIIMEK: ________________________________, RAZRED: ______________ Iskrice 2021/22

45


ASTROLOGIJA NA PRVI POGLED Oven 21. 3.–20. 4.

Bik 21. 4.–20. 5.

Dvojčka 21. 5.–21. 6.

Dobre lastnosti: poštenost, pogum, zagnanost Slabe lastnosti: nepremišljenost, hitra jeza, sebičnost Dobro se ujamejo z levi, strelci, vodnarji, dvojčki, tehtnicami. Slabo pa z raki, kozorogi, škorpijoni. Planet: Mars Barve: rdeča, črna, vijolična Živali: oven, konj, petelin, kača Število: 1, dan: torek

Dobre lastnosti: potrpežljivost, vztrajnost, premišljenost Slabe lastnosti: trma, lenoba, sebičnost, zamerljivost Dobro se ujamejo s kozorogi, škorpijoni, devicami. Slabo pa z levi in vodnarji. Planet: Venera Barve: zelena, modra, rožnata Živali: bik, jagnje, golob, lastovka, labod Število: 2, dan: petek

Dobre lastnosti: živahnost, hitrost, zgovornost, duhovitost.. Slabe lastnosti: živčnost, površnost, dvoličnost Dobro se ujamejo z vodnarji, tehtnicami, strelci. Slabo pa z devicami in kozorogi. Planet: Merkur Barve: siva, rumena, vijolična Živali: opica, papiga, veverica, lisica Število: 3, dan: sreda

Rak 21. 6–21. 7.

Lev 22. 7.–22. 8.

Devica 23. 8.–22. 9.

Dobre lastnosti: skrbnost, previdnost, bujna domišljija Slabe lastnosti: čemernost, zamerljivost, pretirana občutljivost Dobro se ujamejo z ribami, škorpijoni. Slabo pa z kozorogi, devicami, biki. Planet: Luna Barve: bela, srebrno siva, svetlo modra Živali: rak, meduza, žaba Število: 4, dan: ponedeljek

Dobre lastnosti: odprtost, ponos, samozavest, ustvarjalnost, strast Slabe lastnosti: ukazovalnost, vtikljivost, nestrpnost, vzvišenost Dobro se ujamejo z vodnarji, ovni, strelci, tehtnicami. Slabo pa z biki, škorpijoni Planet: Sonce Barva: rumena, oranžna, rdeča Živali: lev, mačka, krokodil, orel, petelin Število: 5, dan: nedelja

Dobre lastnosti: vztrajnost, natančnost, zanesljivost Slabe lastnosti: živčnost, pesimističnost, hladnost Dobro se ujamejo z biki, kozorogi, raki, škorpijoni. Slabo pa z raki, kozorogi, ovni. Planet: Merkur Barve: siva, rjava, svetlo modra Živali: mravlja, čebela, pes Število: 6, dan: sreda

Tehtnica 23. 9.–22. 10.

Škorpijon 23. 10.–22. 11.

Strelec 22. 11.–20. 12.

Dobre lastnosti: družabnost, sproščenost, vljudnost Slabe lastnosti: neodločnost, lenoba, spogledljivost Dobro se ujamejo z dvojčki, vodnarji, levi, strelci. Slabo pa z raki, kozorogi in ovni. Planet: Venera Barve: roza, modra, bela, črna Živali: jelen, koza, osel, mačka, golob, pav, zajec Število: 7, dan: petek

Dobre lastnosti: pravičnost, pamet, pogum, ljubeznivost Slabe lastnosti: ljubosumnost, trma, vzkipljivost, sebičnost… Dobro se ujamejo z raki, ribami, devicami, kozorogi, biki. Slabo pa z vodnarji in levi. Planet: Mars, Pluton Barve: vinsko rdeča, črna, temno rjava Živali: škorpijon, kača, orel, volk Število: 8, dan: torek

Dobre lastnosti: optimizem, prijetnost, strpnost, družabnost Slabe lastnosti: lenoba Dobro se ujamejo z dvojčki, ovni, levi. Slabo pa z vodnarji, tehtnicami, ribami, devicami, raki, biki. Planet: Jupiter Barve: turkizna, živo modra, škrlatna Živali: slon, zebra, jelen, konj Število: 9, dan: četrtek

Kozorog 21. 12.–20. 1.

Vodnar 20. 1.–19. 2.

Ribi 19. 2–20. 3.

Dobre lastnosti: razum, odgovornost, zanesljivost Slabe lastnosti: prevelika delavnost Dobro se ujamejo z biki, devicami, ribami, škorpijoni, vodnarji. Slabo pa z ovni, tehtnicami, levi. Planet: Saturn Barve: črna, siva Število: 10, dan: sobota

Dobre lastnosti: ljubeznivost, mirnost, neodvisnost, nesebičnost Slabe lastnosti: trma, premajhna čustvenost Dobro se ujamejo z tehtnicami, dvojčki, ovni, strelci. Slabo pa z raki, biki, škorpijoni, devicami, levi. Planet: Saturn, Uran Barva: modra, turkizna Živali: vešča, kresnica, zajec, pes, noj, galeb Število: 11, dan: sobota

Dobre lastnosti: nesebičnost, ljubeznivost, nežnost Slabe lastnosti: neodločnost, dvojnost Dobro se ujamejo z raki, škorpijoni, kozorogi, biki. Slabo pa z dvojčki, strelci, devicami. Planet: Jupiter, Neptun Barve: modra, zelena, turkizna, vijoličasta Živali: ribe, konj, morske živali Število: 12, dan: sobota

46


Horoskop in znane osebe Oven: Lady Gaga, Mariah Carey, Lil Nas X, Kourtney Kardashian, Sarah Jessica Parker Bik: Adele, The Rock, Cher, Tony Hawk, John Cena Dvojčka: Kanye West, Angelina Jolie, Donald Trump, Tom Holland, Johnny Depp Rak: Ariana Grande, Vinnie Hacker, Lionel Messi, Jaolen Walton, Princesa Diana Lev: Shawn Mendes, Barack Obama, Jennifer Lopez, Demi Lovato, Dua Lipa Devica: Beyonce, Michael Jackson, Zendaya, Koba Bryant, Catherine Paiz Tehtnica: Cardi B, Kim Kardashian, Addison Rae, Will Smith, Zac Efron Škorpijon: Kendall Jenner, Joe Biden, Leonardo DiCaprio, Emma Stone, Hero Fiennes-Tiffin Strelec: Taylor Swift, Billie Eilish, Nicki Minaj, Britney Spears, Brad Pitt, Ian Somerhalder, Sia Kozorog: Loren Gray, Timothee Chalamet, Martin Luther King, Elvis Presley, Rowan Atkinson Vodnar: Harry Styles, Christiano Ronaldo, Jennifer Aniston, Ed Sheeran Ribi: Justin Bieber, Olivia Rodrigo, Millie Bobby Brown, Albert Einstein, Madison Beer

KRISTALI Kristali so darilo narave. Ali poznate njihovo moč? Učinek kristalov lahko primerjamo z učinkom glasbe in razpoloženja. Kristali miru roževec (napetost, tiščanje) obsiolijan (negotovost, napetost) aventurin (težko ločevanje od oseb, idej, stvari) hematit (strah pred revščino in neuspehom) Kristali sprememb tigrovo oko (potrpežljivost, jeza) labradorit (moč) fluorit (izboljševanje) ametist (sprememba počutja) Kristali obilja citrin (razlog za jok in veselje) amazonit (pomirja um in dušo, daje pogum) žad (pomaga dolgoročno) pirit (bogastvo)

Kristali jasnosti geranat (urejanje zmede, osvobaja zavest) rdeči Jaspis (razreši nasprotja) angelit (vzpostavljanje stika) halit (pritoževanje) Kristali za sporazumevanje karneol (zaupanje v sposobnosti) sodalit (težave v sporazumevanju) lapis lazuli (spodbujanje, lajša težave v vratu) turkiz (razmišljanje o prihodnosti) Ojačevalni kristali ahat (krepi spomin) opal (spodbuja optimizem)

Prispevka Astrologija in Kristali so pripravile Lara Lamovšek, Anika Veteršek, Ajda Sešlar, Maksim Lara Bedrač, 9. b Povzeto po: Reina in James (2001). Kaj si po horskopu? Ljubljana: Mladinska knjiga. Alenka In Lovro Rozman (2015). Kristali za dušo. Ljubljana: Amelitti. Slika: /www.visia.si/kristali-minerali-poldragi-kamni/

Ko se osredotočiš na dobro, dobro postane boljše. 47


IZDELAJ LADJICO Potrebuješ list papirja velikosti A4. 1. Papir prepogni na pol.

2. Papir prepogni še enkrat.

3. Nato ga razpri. Primi za zgornja Vogala in ju zavihaj do sredine.

4. Spodnja robova na obeh straneh zavihaj navzgor.

5. Nato trikotnika ob pregibu zavihaj nazaj.

6. Papir obrni in razpri. Dobil/-a boš obliko kvadrata.

7. Spodnja dela kvadrata na obeh straneh zavihaj navzgor, da dobiš obliko trikotnika.

8. Primi zgornja vogala kvadrata in ju potegni navzdol.

9. Ladjica je gotova. Položi jo na vodno gladino in opazuj, kako plava.

Ladjico smo za vas izdelale Jona Lavrin, Maksim Lara Bedrač, Varvara Abramova, 9. b

Naj bo vsak dan nepozaben. 48