Nominarka za inženirko leta - Nina Seifert

Tudi v svetu elektrike so možne prebojne inovacije

Nina Seifert se v podjetju Iskraemeco ukvarja s področjem senzorike in merilne točnosti. Poleg tega aktivno deluje tudi v inženiringu proizvodnje, kjer skrbi, da proizvodnja pametnih števcev teče nemoteno. Rada pa bi razvila pametno transformatorsko postajo.

Vsako inženirko vprašamo: od kod vaš navdih za inženirski poklic?

Za inženirski poklic sta me navdihnili zgodnja radovednost in želja po razumevanju, kako stvari delujejo. Že kot otrok sem bila vedno zaposlena z razstavljanjem igrač, da bi odkrila skrivnosti njihovega delovanja. Posebej se spominjam dne, ko je bratranec prinesel pojočo ribico, ki naenkrat ni več pela. Namesto da bi se oddaljila od izziva, sem se potrudila, da sem odkrila, kaj je šlo narobe, in na koncu mi je ribico uspelo popraviti (seveda se je po nekaj urah že spet pokvarila, se zgodi). Ta izkušnja mi je pokazala, kako razburljivo je reševati tehnične izzive in ustvarjati delujoče naprave iz tistega, kar se zdi neuporabno ali pokvarjeno. Dodatno je k temu prispevalo dejstvo, da so starši bratu v otroštvu kupili t. i. elektroinženirski komplet, s katerim sva potem skupaj odkrivala osnove elektrotehnike. Z zanimanjem sva opazovala, kako magneti delujejo na opilke in kako lahko s preprosto baterijo prižgemo žarnico. Prav tako sem bila neizmerno navdušena nad vsem, kar prinaša tehnologija, ko sem se udeležila informativnega dne na Fakulteti za elektrotehniko UL. Ta kombinacija radovednosti, praktičnih izkušenj in navdušenja me je usmerila v inženirski poklic, kjer lahko vsak dan prinašam inovativne rešitve ter prispevam k napredku tehnologije.

Kako ste doživeli nominacijo za inženirko leta?

Nominacija za inženirko leta je zame pomenila izjemno čast in priznanje za moje delo ter dosežke v inženirskem svetu. Bila sem presenečena, vendar obenem tudi ponosna, saj sem videla, da so moji napori in prispevki opaženi in cenjeni znotraj stroke. Nominacija me motivira, da še naprej vztrajam pri svojem delu in se še bolj trudim ter si prizadevam za inovacije in izboljšave.

Kako sicer gledate na vlogo žensk v inženirskih poklicih?

Menim, da so ženske ključni del inženirskih poklicev. Naša edinstvena perspektiva, spretnosti in ideje dopolnjujejo delovno okolje in prispevajo k raznolikosti ter kreativnosti v ekipah. Čeprav se lahko razlikujemo po načinu razmišljanja ali pristopu k reševanju problemov, imamo ženske svoje edinstvene moči in prispevke na področjih, kjer se moški morda ne izkažejo tako dobro in obratno. Prav tako je pomembno poudariti, da so moški in ženske v tehničnih panogah enako sposobni za uspeh, le da imajo vsi različne prednosti in možnosti za razvoj. Kljub temu se še vedno soočamo s stereotipi in predsodki, ki lahko omejujejo napredovanje žensk v inženirskem svetu. Zato je ključnega pomena, da se aktivno zavzemamo za spodbujanje enakosti spolov ter za ustvarjanje vključujočega in podpornega okolja za vse inženirje, ne glede na spol.

Kaj pa po vašem mnenju naredi dobrega inženirja/inženirko?

Dobrega inženirja ali inženirko odlikuje več lastnosti. Ključno je, da imajo inženirji močne tehnične veščine in znanje na svojem področju ter sposobnost širokega razmišljanja, saj jim to omogoča učinkovito in kreativno reševanje tehničnih izzivov. Dobri inženirji so prilagodljivi in znajo uspešno sodelovati v ekipah, kjer prispevajo svoje ideje in prispevke, hkrati pa znajo tudi prisluhniti mnenjem in idejam drugih članov ekipe. Poleg tehničnih veščin in sodelovanja sta ključna še vztrajanje in odločnost pri premagovanju ovir ter pri iskanju inovativnih rešitev. Pomembno je tudi, da so inženirji odgovorni, natančni in zanesljivi pri svojem delu, saj so pogosto odgovorni za razvoj ključnih tehnoloških rešitev in izdelkov. Skratka, dobri inženirji so tisti, ki združujejo tehnično strokovnost, kreativnost, sodelovanje v ekipi ter odgovornost pri svojem delu.

Posvetiva se vašemu delu. Všeč mi je vaš uradni naziv: samostojna razvojna inženirka za inovacije. Kaj razvijate?

Trenutno se primarno ukvarjam z dvema ključnima projektoma. Prvi projekt je nov senzor za merjenje električnega toka, ki bo ključnega pomena za zagotavljanje natančnih meritev in učinkovitega delovanja naših števcev. Drugi projekt pa vključuje razvoj merilnika (števca) za nadzor porabe in analizo podatkov, ki uporablja priročno tehnologijo tuljave Rogowski, kar omogoča enostavno montažo na transformatorskih postajah brez potrebe po izklapljanju postaje iz omrežja. Poleg tega se aktivno ukvarjam še s poenostavitvijo izdelkov, dodajanjem funkcionalnosti in z drugimi inovacijami, ki bodo izboljšale uporabniško izkušnjo in učinkovitost naših izdelkov.

Kako pa je skozi vaše oči videti inovacija, kaj mora imeti?

Zame je inovacija več kot le ustvarjanje novih izdelkov ali rešitev. Pomembno je, da inovacija prinaša resnično vrednost in rešuje konkretne težave ali potrebe uporabnikov. Ključna sestavina inovacije je kreativnost, saj je treba razmišljati zunaj ustaljenih okvirov in najti nove pristope k reševanju problemov. Poleg tega mora biti inovacija praktična in izvedljiva, da se lahko učinkovito implementira v realnem svetu. Pomembno je tudi, da je inovacija trajnostna in upošteva okoljske, socialne in ekonomske vidike. Skratka, inovacija mora biti celovita, uporabna in prilagojena potrebam in željam ciljne skupine.

Med študijem ste se navduševali nad robotiko in avtomatizacijo, danes razvijate merilne sisteme in števce? Vam je robotika še vedno blizu?

Čeprav se trenutno osredotočam na razvoj merilnih sistemov in števcev, sem še vedno povezana z robotiko in avtomatizacijo. Moja dvojna vloga mi omogoča, da prenašam znanje med različnimi področji in prispevam k celovitemu razvoju podjetja. Pri svojem razvojnem delu vedno upoštevam vpliv na proizvodnjo ter zagotavljam stabilnost procesov, kar je ključno za uspeh in učinkovitost. Hkrati sem zaradi svojega znanja s področja robotike razvila merilni sistem, katerega sestava se lahko v celoti avtomatizira

Kako zahtevno je inovirati na področju, npr. v svetu elektrike, za katerega se zdi, da je večina stvari že odkritih in tudi precej »fiksnih«?

Vsaka inovacija na področju elektrike je zahtevna, vendar tudi »fiksne« stvari se dajo izboljšati, vanje je možno vpeljati kaj novega, iti v novo smer. Vedno se pojavita nov izziv ali potreba, za katera morda sploh nismo vedeli, da obstajata. Ključno je, da smo pozorni na te priložnosti in iščemo niše, kjer lahko z novimi rešitvami izboljšamo uporabniško izkušnjo. S stalnim razvojem tehnologije se odpirajo nove možnosti za izboljšave in inovacije, kar omogoča neprestano rast in razvoj na tem področju. Poleg tega se standardi spreminjajo, kar zahteva prilagajanje izdelkov, da podjetja ostanejo konkurenčna, vse to pa prinaša tudi nove poslovne priložnosti. Na primer, merilnik za transformatorske postaje je ravno tak produkt, ki je vedno bolj zaželen zaradi svoje vsestranske uporabe pri spremljanju profila in karakteristike porabe odjemalcev – še nekaj let nazaj o tem nismo niti razmišljali.

Kakšne električne števce bomo imeli v prihodnje, kako se bodo razlikovali od današnjih?

Električni števci prihodnosti bodo zagotovo bolj pametni in tehnološko naprednejši. Pričakujemo večjo povezanost do uporabnika ter boljšo analitiko porabe energije. Glavni poudarek bo na njihovi sposobnosti izvajanja analitike kar na merilnem mestu samem, kar bo omogočilo boljše razumevanje in optimizacijo porabe električne energije. Poleg tega bodo števci verjetno vse bolj enostavni za uporabo in namestitev, s poudarkom na prilagodljivosti in energetski učinkovitosti. Nova tehnologija, kot je recimo 5G, bo omogočila tudi hitrejšo in bolj zanesljivo komunikacijo med števci in omrežjem, kar bo prispevalo k boljšemu upravljanju električne energije. Poleg tega si prizadevamo, da bodo ti števci bolj trajnostni, z manjšim vplivom na okolje in večjo odpornostjo na obrabo.

Kaj bi še radi razvili?

Poleg trenutnih projektov bi rada nadaljevala razvoj merilnikov za transformatorske postaje, ki postajajo vedno bolj zaželeni za spremljanje profilov in karakteristik porabe odjemalcev. Poleg tega bom nadaljevala razvoj inovativnih rešitev na področju senzorike, ki bi omogočile še bolj natančno merjenje električne energije. Zanima me tudi nadaljnje izboljšanje avtomatizacije proizvodnje in poenostavitev postopkov ter dodajanje novih funkcionalnosti in možnosti v naše izdelke, da bi bolje zadovoljili potrebe naših strank. Poleg tega bi več časa namenila analitiki podatkov, da resnično spravim svoj Six Sigma Green Belt certifikat v pogon. Skratka, cilj je ostati v ospredju tehnoloških inovacij ter ponuditi rešitve, ki bodo koristile tako našim strankam kot tudi okolju.

Kako pa je skozi vaše oči videti energetska prihodnost Slovenije? Bi stavili na OVE ali JEK2?

Moja vizija energetske prihodnosti Slovenije je usmerjena k raznolikemu energetskemu portfelju, ki združuje tako obnovljive vire energije (OVE) kot tudi jedrsko energijo. Čeprav imajo obnovljivi viri energije pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, je jedrska energija ključnega pomena za zagotavljanje stabilnosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo. Osebno sem zagovornica izgradnje Jedrske elektrarne 2 (JEK2). Čeprav je naložba v jedrsko energijo visoka, menim, da bo moč takšne elektrarne zagotovo zadovoljila potrebe gospodinjstev v Sloveniji ter omogočila zanesljivo, in upam, da cenovno ugodno oskrbo z električno energijo. Kljub temu pa se zavedam pomislekov, ki jih prinaša izgradnja jedrske elektrarne, kot so potreba po transparentnosti v celotnem procesu gradnje, vprašanje cene kilovatne ure električne energije ter ureditev skladiščenja in ravnanja z radioaktivnimi odpadki.

Poleg tega je treba upoštevati tudi okoljske vidike pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Čeprav so OVE pomembni za zmanjševanje ogljičnega odtisa, tudi sami niso povsem brez okoljskih vplivov. Na primer, gradnja vetrnih elektrarn vključuje uporabo neobnovljivih materialov, kot so steklena vlakna, ki niso razgradljiva. Podobno tudi proizvodnja elektronike za sončne panele prispeva k okoljskemu odtisu. Hidroelektrarne pa lahko negativno vplivajo na ekosistem reke zaradi gradnje in sprememb vodnih tokov. Zaradi teh razlogov verjamem, da je pomembno združiti različne vire energije v energetski mešanici, ki bo zagotavljala stabilnost, zanesljivost ter hkrati upoštevala okoljske in ekonomske vidike. Da bi ustvarili trajnostno energetsko prihodnost, moramo izbrati pristop, ki bo optimiziral koristi različnih virov energije in zmanjšal negativne vplive na okolje. Narava ima namreč svojo pot, ki nas lahko nauči, kako bolje ravnati z viri in kako ustvariti bolj trajnostno energetsko prihodnost.

Morda veste, kaj bi počeli v življenju, če ne bi bili inženirka?

V življenju sem imela kar nekaj preobratov glede kariernih želja. Če ne bi bila inženirka, bi mogoče zasledovala svoje sanje iz osnovne šole in postala frizerka ali pa učiteljica zgodovine. Še zdaj se spominjam trenutka, ko je razredničarka v 4. letniku srednje šole spraševala po razredu, kam se bomo vpisali. Moja odločitev, da grem na Fakulteto za elektrotehniko, je ni presenetila, kar je potrdilo, da moja pot vodi v tehnično smer. Od takrat bi težko zamenjala ta poklic za kaj drugega. Če bi se kljub vsemu odločila za drugo pot, bi se verjetno podala v avtoličarstvo, notranje oblikovanje ali v panogo nepremičnin, še posebej, ker je bilo v zadnjih letih opaziti hiter razvoj na tem področju. Poleg tega sem odraščala v glasbeni družini, zato bi bila tudi glasbena kariera ena od možnosti, ki bi jih raziskovala. No, kakorkoli bi se odločila, verjamem, da bi me družina pri tem podprla.