
5 minute read
Merjenje čistoče hidravličnih olj in zaščita pred vdorom nečistoč
from IRT3000 #151-152
V 37. delu šole vzdrževanja hidravličnih naprav smo govorili o pomembnosti zavedanja, da je nekaj različnih vrst delcev vedno prisotnih v hidravličnem olju, tudi v novem olju. Čistočo hidravličnega olja zapišemo s številom delcev posameznega velikostnega razreda. Dopusten nivo čistoče oz. koncentracija vsebovanih delcev v hidravličnem olju sta odvisna od posameznega hidravličnega sistema. Tipični nivoji čistoče posameznega hidravličnega sistema se zapišejo z različnimi standardi. Obravnavali smo vse tri, v praksi uporabljene standarde: NAS, ISO in SAE. Govorili smo tudi o tem, kako boljša čistoča olja vpliva na daljšo uporabno dobo hidravličnih sistemov ter o tem, kako zmanjšati vdor nečistoč v hidravlični sistem.
V 38. delu vzdrževanja hidravličnih naprav pa bomo pisali o načinih merjenja čistoče hidravličnih olj. Prvi način je jemanje vzorca olja iz sistema in pošiljanje v specializiran laboratorij. Drugi način pa je meritev čistoče hidravličnih olj neposredno v hidravličnem sistemu. Pisali bomo tudi o tem, kako preprečiti vdor nečistoč v hidravlični sistem. Medtem ko je fina, bolj učinkovita filtracija ključ do zagotavljanja bolj čistih hidravličnih tekočin, se je treba zavedati, da to stane 10-krat več, kot če bi poskrbeli, da nečistoče sploh ne bi prišle vanje.
Merjenje čistoče hidravličnih tekočin
Laboratorijsko merjenje čistoče vključuje podrobne informacije o stanju hidravličnega olja. Take analize izvajajo specializirani laboratoriji, ki imajo zelo veliko opreme za določitev stanja hidravličnih olj. Nekateri laboratoriji so prosti na trgu in po naročilu izvajajo plačljive meritve (npr. Petrol), nekateri pa v sklopu proizvajalca hidravličnih olj svojim strankam to opravljajo brezplačno (npr. Olma).
Drugi način merjenja čistoče hidravličnih tekočin pa je direktno na stroju z uporabo prenosnih namenskih merilnih instrumentov. Ta metoda je priročna, saj so rezultati skoraj takojšnji. Rezultati meritev direktno na stroju se običajno ne morejo primerjati z rezultati laboratorijskih meritev, saj ne vključujejo količine obrabe, viskoznosti, vsebnosti vode, kislinskega števila in drugih pomembnih podatkov.
Najbolj praktično je uporabljati obe metodi, saj z vzporedno meritvijo čistoče hidravlične tekočine na stroju lahko zmanjšamo število laboratorijskih meritev. Zelo pomembno pri vsem zapisanem pa je, da vedno uporabljamo čisto opremo in dodatno ne vnašamo novih nečistoč. Prav tako je zelo pomembna uporaba absolutno čistih posod za jemanje vzorcev olja za laboratorijsko analizo. Te posode lahko kupimo zaprte, kontrolirano čiste tudi v lekarni. Pri jemanju vzorcev na različnih mestih v hidravličnem sistemu je zelo pomembno, da teh vzorcev ne mešamo med seboj. Nikoli ne smemo jemati vzorcev hidravličnega olja direktno iz slepih izvrtin zaprtih s čepi ali iz izpustnih izvrtin iz dna rezervoarja, saj taki rezultati ne bodo odsevali dejanskega stanja čistoče. Najbolj priporočeno mesto odvzema vzorca hidravličnega olja je iz povratnega voda pred povratnim filtrom med delovanjem hidravlične naprave segrete na konstantno delovno temperaturo.

Preprečevanje vdora nečistoč v hidravlični sistem
Medtem ko kvalitetna filtracija omogoča ustrezno čistočo hidravlične tekočine, se moramo zavedati, da to stane 10-krat več, kot če preprečimo nastanek in vdor nečistoč v sistem. Na to nas, zaradi visoke cene, spomni vsakokratna menjava vložka hidravličnega filtra. Najpogostejši vzroki za nezaželen vdor trdih nečistoč v hidravlični sistem so:
• poškodovano tesnilo pokrova hidravličnega rezervoarja,
• poškodovano posnemalo batnice hidravličnega valja,
• direktno nalivanje hidravličnega olja v rezervoar.

Standardni pokrovi odzračevalnih filtrov, običajno nameščeni na ustju za nalivanje novega hidravličnega olja, niso dovolj učinkoviti. Običajno prepuščajo vdor nezaželenih trdih delcev. Odzračevalni filter na hidravličnem rezervoarju naj bi imel absolutno filtracijo pri nazivni prepustnosti 3 µm ali boljšo. Vse odprtine na rezervoarju morajo biti dobro zatesnjene. V ekstremno prašnih okoljih naj bi uporabljali tesnilno membrano pokrova ali pa celo zatesnjen zaprt rezervoar pod tlakom (kot pri večino letal).
Poškodovane ali obrabljene batnice hidravličnih valjev (slika 1) ali poškodovana posnemala batnic (slika 2) lahko omogočajo prosto pot nečistočam v hidravlično olje in celoten hidravlični sistem. To nas opozarja, da moramo skrbeti, da so površine batnic hidravličnih valjev in njihova posnemalna nepoškodovana in v dobrem stanju. Namestitev zaščitnih plaščev ali mehov na hidravlične valje, ki delujejo v abrazivnem ali korozijskem okolju, lahko podaljša uporabno dobo batnic in tesnile ter posledično celotnega hidravličnega sistema, saj prepreči dostop škodljivih kontaminantov do občutljivih mest.

Novo hidravlično olje, neposredno iz soda ali cisterne ima v povprečju razred čistosti v povprečju razred čistosti 23/21/18 po standardu ISO 4406. To pomeni, da je v enem litru novega olja kar 10 milijonov delcev, od tega je le 185.000 delcev večjih od 5 µm. Ne samo to, da mora biti novo hidravlično olje shranjeno v čistih in suhih prostorih, ampak mora biti tudi kvalitetno prefiltrirano, preden se natoči v hidravlični sistem. Iz soda oz. cisterne olje prefiltriramo z mobilno filtrirno napravo, ki ima običajno več zaporedno povezanih filtrov. Ena od, sicer manj učinkovitih metod polnjenja je tudi polnjenje rezervoarja z novim oljem z zunanjo črpalko, ki ga potiska preko sistemskega povratnega filtra. Mehki delci, ki so večji stranski produkti oksidacije olja in izločanja aditivov, so lahko izključeni z nadzorom zraka, vlage in trdih delcev ter vzdrževanjem ustrezno nizkih delovnih temperatur (med 40 in 60 °C). Z drugimi besedami, če hidravlični sistem ne deluje pri visokih temperaturah in so vse druge nečistoče kontrolirane v dopustnih mejah, potem mehki delci ne bodo problem.