Osnove zdravstvene nege

Alojzija Fink, Patricija Valentina Kobilšek

OSNOVE ZDRAVSTVENE NEGE

info@grafenauer.si www.grafenauer.si

19,60 €

Učbenik za modul Zdravstvena nega v izobraževalnem programu Zdravstvena nega

1

ZGODOVINA IN RAZVOJ ZDRAVSTVENE NEGE

Spoznali bomo: Kako je vloga ženske povezana z razvojem zdravstvene nege skozi različna obdobja?

Kdo je »dama s svetilko«?

Kdo je bila prva medicinska sestra s strokovno izobrazbo v Sloveniji?

Kaj je zdravstvena nega in kdo so njeni izvajalci?

»Bodi si pa vedno svest velike odgovornosti, ki si jo prevzel; natančno, vestno in skrbno opravljaj težavno delo usmiljenja, da bo bolniku v prid, tebi pa v prijetno zavest, da si storil svojo dolžnost. Bolniku strežemo na duši in na telesu. Skrbimo za primerno stanovanje ali sobo, za posteljo, posteljno opravo in za hrano, poleg tega pa za lajšanje bolečin, za mir, spanje, tolažbo, berilo itd.« Alojzij Homan, 1899 Zdravstvena nega je avtonomna strokovna dejavnost, ki zajema celostno obravnavo posameznika in skupin. Njena temeljna naloga je skrb za človeka. Za razumevanje zdravstvene nege v današnjem obdobju je potrebno poznavanje njene preteklosti. V zgodovini je bila glavna odgovornost ženske poleg skrbi za vzgojo in prehranjevanje otrok tudi skrb za bolne in ostarele člane družine, zato je tudi razvoj zdravstvene nege povezan s položajem ženske v družini in družbi. Zdravstvena nega se je razvijala z vključevanjem različnih področij in znanstvenih ved, kot so higiena, medicina, filozo­ fija, psihologija, mikrobiologija ...

V prazgodovini so ljudje ob vsakodnevni skrbi za preživetje opazili, da nekateri po­ stopki, zelišča in hrana pozitivno vplivajo na njihovo zdravje. Intuicija se je prepletala z izkušnjami. Začetek zdravljenja bolezni je bil empiričen (izkustven). Zdravili so z uporabo zdravilnih učinkovin iz narave, kot so zelišča, voda, sonce, ogenj. Prek izku­ šenj so se naučili razlikovati strupene rastline od nestrupenih, to, da nekatere rastline povzročajo slabost in bruhanje, druge pa so primerne za čiščenje črevesja, ter da ob­ stajajo rastline, ki vplivajo na spanec, in tudi take, ki blažijo bolečine. Odkrili so tudi, da hladna voda blaži in odpravlja vnetja. Zlome so na primer imobilizirali z lesenimi paličicami ali rastlinskimi stebli.

8

Zgodovina in razvoj zdravstvene nege Zanimivost

Na mnogih lobanjah iz obdo­ bja 4000–2000 pr. n. št. so od­ krili okrogle ali kvadratne od­ prtine – posledico najstarejših kirurških posegov (trepanaci­ je). Predvidevamo, da se tako nevarne posege izvajali za iz­ ganjanje demonov.

Zanimivost Poseben pomen za egipčan­ sko medicino ima Imhotep, ki se je rodil okoli 2500 pr. n. št.

Po poklicu je bil arhitekt, dr­ žavnik in pesnik. Leta 556 pr. n. št. so ga razglasili za boga, ki bolnikom prinaša zdravje, neplodnim ženskam otroke, nesrečnim pa srečo.

Zanimivost Asklepij (lat. Esculap) je grški in rimski bog zdravilstva. Časti­ li so ga v številnih templjih in ga upodabljali s kačo, ovito okoli njegove popotne palice.

Kača, ki so ji pripisovali nadna­ ravno moč, je bila simbol mo­ drosti, zdravja in plodnosti.

Antična medicina in lekarni­ štvo sta si za simbol poklicnega znamenja izbrala kačo. Ta sim­ bol se uporablja še danes.

Bolnike so v tem obdobju negovali intuitivno in na podlagi lastnih izku­ šenj. Bolne so znotraj družine negovale ženske, kasneje le tisti, ki so imeli za to interes. Pri porodih so pomagale ženske, ki so že rodile. Empiričnemu zdravljenju se je pridružilo močno verovanje v nadnaravne sile, duhove ali demone. Za premagovanje bolezni je bilo potrebno te duhove izgnati ali si pridobiti njihovo naklonjenost z magičnimi obredi. Tako se je začel čas zdravilcev ali šamanov (vračev). Zdravnik v praskupnosti je bil čarovnik, mag, vrač. Pripisovali so mu nadnaravno moč. Medicina je čedalje bolj pri­ hajala pod vpliv religije. Bolezen so ljudje naenkrat začeli pojmovati kot kazen bogov za grehe, za zdravljenje pa so uporabljali magijo, klicanje bo­ gov, daritve, žrtvovanja, ritualne plese in molitve za izganjanje hudih du­ hov. Uporabljali so različne simbole, na primer totem, amulet, talisman in fetiš.

V starih in visoko razvitih kulturah (v Mezopotamiji, Egiptu, Grčiji, In­ diji, na Kitajskem) je bila medicina še vedno povezana z verovanjem. Dia­ gnostika še ni obstajala, zdravili so samo simptome. O anatomiji niso ve­ deli veliko. Srce so imeli za središče inteligence. Anatomija je temeljila samo na ogledovanju organov darovanih živali. Verski predpisi so določali čisto­ čo, higieno in neoporečno delovanje vodovoda, osebno higieno in osami­ tev (izolacijo) bolnikov (na primer gobavcev). Na papirusu so ohranjeni prvi zapisi z medicinsko vsebino, kot so na primer zdravljenje poškodb, znaki bolezni in zapisi s kirurško vsebino.

Egipčani so že poznali specializacije zdravilcev, bili so na primer zobo­ zdravniki, okulisti, kirurgi, internisti.

Indijci so ločili več vrst bolezni, kot so na primer diabetes (bolezen mede­ nega urina), več tipov mrzlice, več vrst malarije, številne kožne bolezni ter tumorje na dojkah in na koži. Razviti sta bili dietetika in higiena, prav tako tudi kirurgija. Posebna pozornost je bila namenjena hemostazi in čistoči rane. V indijski medicini se prvič omenja zdravstvena nega, ki je vključe­ na v terapevtski načrt. Zaradi religioznih, filozofskih in medicinskih razlo­ gov si je indijska medicina prizadevala za idealni terapevtski koncept, v katerega so enakopravno vključeni zdravnik, zdravila, negovalec in bolnik. Negovalec in zdravstvena nega sta prvič omenjena kot temeljna de­ javnika v procesu zdravljenja. Za zdravnika, negovalca in celotno zdravstvo so veljala etična pravila, po katerih so si morali prizadevati za bolnika v ce­ loti: »Nikoli ne škoduj bolniku, niti v mislih. Stalno si prizadevaj za izpopolnitev svojega znanja.«

2

UREJENOST ZDRAVSTVENEGA DELAVCA NA DELOVNEM MESTU

Spoznali bomo: Zakaj je pomembna urejenost zdravstvenega delavca?

Kako osebna urejenost vpliva na varno delo?

Kaj izražamo s svojo osebno urejenostjo?

Osebna higiena

Povežimo znanje

Z osebno urejenostjo izražamo svojo samopodobo, svoj od­ nos do dela, poklica in do pacienta. Urejen videz deluje pri­ jetno, spodbudno, daje občutek samozavesti in vliva zaupanje. Ure­ jenost zdravstvenega delavca na delovnem mestu zajema skrb za osebno higieno, primerno delovno obleko in obutev.

• Kako osebna higiena vpliva na zdravje človeka?

Video 1.1

Urejenost zdravstvenega delavca

Beseda higiena pomeni zdrav, zdravilen. Osebna higiena je pomembna, ker z umivanjem s kože odstranimo umazanijo, izločke in neprijeten vonj, pre­ prečujemo okužbe in pospešimo prekrvitev. Umivanje človeka tudi osveži in okrepi.

Skrb za osebno higieno zdravstvenega delavca na delovnem mestu zajema: nego celega telesa, nego obraza, higieno zob in ustne votline, nego rok in nohtov, nego nog in nohtov, intimno nego, nego las in brade.

Higiena celega telesa zajema tuširanje enkrat do dvakrat dnevno. Upora­ bljamo primerno milo, kožo namažemo z losjonom. Za preprečevanje ne­ prijetnega vonja uporabimo dezodorant, ki ne sme biti vsiljivega vonja in ga nanašamo samo na čisto kožo.

Zdravstveni delavec z osebno urejenostjo izraža svoj odnos do dela, poklica in do pacienta.

Redno skrbimo za higieno ustne votline (umivamo in nitkamo zobe, red­ no obiskujemo zobozdravnika).

21

Lase redno umivamo (enkrat do dvakrat na teden). Dolge lase spletemo ali spnemo. Pri negovanju lasje ne smejo zakrivati obraza, se dotikati ramen ali kakorkoli drugače motiti zdra­ vstvenega delavca pri delu. Las se pri delu ne dotikamo.

Moški si brke in brado redno brije oziroma ju vsakodnevno oblikuje in neguje.

Zdravstveni delavec mora skrbno negovati roke in nohte. Skr­ beti moramo za zdravo in negovano kožo rok. Pri delu ne sme­ mo imeti na rokah nakita. Nohti naj bodo kratko pristriženi.

Roke si redno umivamo in jih razkužujemo. Nohte na rokah kratko postrižemo ter jih s pilico za nohte oblikujemo. Tako preprečimo razcepljenost nohtov, zmanjšujemo nevarnost po­ Zdravstveni delavec naj ima na delovnem mestu dolge lase spete. škodbe in prisotnost mikroorganizmov pod nohti.

Kožo na rokah, še posebno, kadar je suha, zaščitimo s kremo za roke. Z njo si roke namažemo pred daljšim odmorom ozi­ roma ob odhodu z dela. Kreme so ob nepravilni uporabi lahko podlaga za razvoj patogenih mikroorganizmov. Pri negi rok moramo biti pozorni na stanje kože. Pri opravilih, pri katerih je možna poškodba kože, uporabljamo rokavice. Ob poškodo­ vani koži na rokah moramo ranice ustrezno oskrbeti in jih za­ ščititi z vodoodpornim obližem, ker predstavljajo nevarnost za okužbo.

Prstani, zapestnice in ure niso primerni za delo, ker prepreču­ jejo učinkovito čiščenje in dezinfekcijo rok. Z nakitom lahko Poškodovano kožo na rokah zaščitimo tudi poškodujemo pacienta. Uhani naj bodo manjši, neviseči z vodoodpornim obližem. in oblikovani tako, da nas ne ovirajo in motijo pri delu. Enako velja za verižice, ki jih nosimo pod delovno obleko.

Noge umivamo vsak dan. Temeljito jih brišemo med prsti (s čimer preprečujemo nastanek glivičnega obolenja nog) in jih namažemo s primerno kremo za noge. Vsak dan obujemo čiste nogavice, ki naj bodo iz naravnih materialov.

Anogenitalno nego izvajamo vsak dan, po potrebi tudi večkrat na dan (na primer ob menstruaciji). Uporabljamo milo za inti­ mno nego.

Noge redno negujemo.

3

HIGIENA ROK V ZDRAVSTVU

Spoznali bomo: Zakaj je pomembna higiena rok v zdravstvu?

Kako pravilno higiensko umijemo in razkužimo roke?

Higiena rok in nohtov je zelo pomembna. Je osnovni in naj­ pomembnejši ukrep, s katerim preprečujemo nastanek in širjenje okužb v zdravstvu.

Povežimo znanje • Kateri mikroorganizmi so del normalne flore rok?

Zapišite jih v zvezek.

Ločimo stalno (normalno) in prehodno (kontaktno) floro.

Stalna mikrobna flora so mikroorganizmi, ki so normalno prisotni na koži in na nekaterih sluznicah zdravih ljudi (na sluznici prebavil, na sluznici nosne votline in žrela, v sečnici in v nožnici). Sestavljajo jo različne vrste bakterij ter posamezne vrste gliv. Mikroorganizmi stalne mikrobne flore so s člo­ vekom v soodvisnem sožitju, pomembni so za normalno delovanje organizma in preprečujejo kolonizacijo s patogenimi bakterijami. V primeru znižane imun­ ske odpornosti se mikroorganizmi stalne mikrobne flore prekomerno razmno­ žijo in povzročijo bolezen (imenujemo jih oportunisti).

Prehodna mikrobna flora so mikroorganizmi, ki začasno (za nekaj ur, dni ali tednov) naselijo kožo ali sluznice in povzročijo okužbo.

Stalna flora na koži rok ima zaščitno in varovalno vlogo, ker varuje roke pred vdorom in naselitvijo patogenih (bolezenskih) mikroorganizmov. Sprememba normalne bakterijske flore rok lahko nastane, kadar je koža na rokah poškodovana ali vneta. To se dogaja zaradi uporabe neustreznih mil in razkužil, pri stiku s škodljivimi kemikalijami, pri poškodbah ter pri bolezenskih znamenjih, ki se kažejo na koži rok kot izpuščaji, ognojki, ranice, vnetje obnohtja in podobno.

Kako čiste so naše roke?

Prehodna ali kontaktna flora rok je pridobljena z dotikanjem, prijemanjem predmetov in oseb ali pri prehodu z nekega predela telesa na roke, kot je na primer prehod z anogenitalnega ali nosno­ -žrelnega predela na roke. Prehodna flora rok se nenehno spreminja, vsebuje mikroorganizme dru­ gih oseb, okolja in lastne mikroorganizme, zlasti s prebavil in nosno-žrelnega predela. Prenaša se neposredno ali posredno, preko oseb in predmetov, kot so kljuka, telefonska slušalka, računalniška tipkovnica in podobno. Je bistvena pri prenosu okužb v bolnišnicah, domovih za ostarele in v dru­ gih ustanovah. Odstranimo jo s pravilnim higienskim umivanjem in razkuževanjem rok.

25

Higiena rok je zelo pomemben ukrep pri preprečevanju prenosa okužb, ki zajema naslednje postopke: higiensko umivanje rok, razkuževanje rok, nego kože rok, uporabo rokavic, tehniko nedotikanja.

Ločimo navadno in higiensko umivanje rok. Navadno umivanje rok pozna­ mo vsi ljudje po uporabi stranišča in pred jedjo, po brisanju nosu, po ka­ šljanju in kihanju ter pri vidni onesnaženosti rok. Navadno umivanje je kratkotrajno in velikokrat ni dovolj natančno.

Higiensko umivanje rok

Prehodna (kontaktna) flora rok je pridobljena z dotikanjem in s prijemanjem predmetov in oseb.

Zanimivost

Higiensko umivanje je način umivanja rok, ki ga izvajamo dosledno in z uveljavljeno tehniko umivanja rok.

Namen higienskega umivanja rok je odstranitev vidne umazanije in od­ stranitev kontaktne prehodne flore s kože rok in izpod nohtov.

Za učinkovito higiensko umivanje in razkuževanje rok morajo biti roke brez nakita, nohti morajo biti kratko pristriženi, umetni nohti niso dovoljeni.

Na začetku 19. stoletja je veliko smrtnost žensk povzročala poporo­ dna mrzlica, ki se je prenašala z umazanimi rokami, zato je leta 1840 zdravnik Ignaz Philipp Sem­ melweis zahteval, da si pred pregle­ dom porodnice zdravnik roke umi­ je in si jih razkuži.

Higiensko umivanje rok izvajamo: ob prihodu na delovno mesto in pred odhodom domov, pred neposrednim stikom s pacientom in po njem, pri prehodu z nečistih tehnik dela na čiste, pred aseptičnim posegom, kadar imamo na rokah vidno umazanijo ali mokre roke, po stiku s telesnimi izločki, telesnimi tekočinami, z okuženimi pri­ pomočki in drugimi predmeti, pred rokovanjem s hrano, z zdravili, s čistim perilom, po uporabi sanitarij, po uporabi robca pri kihanju, kašljanju, brisanju nosnih izločkov, po uporabi rokavic (vedno po uporabi rokavic s smukcem).

Za učinkovito higieno rok morajo biti Pripomočki za higiensko umivanje rok so: topla, tekoča pitna voda, umivalnik, tekoče milo, papirnate brisače, koš.

roke brez nakita, nohti morajo biti kratko pristriženi.

4

OSEBNA VAROVALNA OPREMA

Spoznali bomo: Kdaj uporabljamo sterilne rokavice?

Kakšna je razlika med kirurško in respiratorno masko?

Katero osebno varovalno opremo uporabljamo pri izvajanju zdravstvene nege pacienta?

Osebna varovalna oprema je opredeljena kot vsaka naprava ali pripomoček, ki ga posameznik nosi ali drži zaradi varovanja pred eno ali več nevarnostmi za zdravje in varnost. Namen uporabe oseb­ ne varovalne opreme je zaščita zdravstvenega delavca in pacienta pred okužbo.

Izbira osebne varovalne opreme temelji na oceni tveganja za prenos okužbe in je bistvenega po­ mena za zagotavljanje varnosti zdravstvenega delavca ter pacienta.

Pri oceni tveganja upoštevamo naslednje dejavnike: izpostavljenost zdravstvenega delavca stiku s poškodovano pacientovo kožo ali sluznico, izpostavljenost zdravstvenega delavca stiku s krvjo, drugimi telesnimi tekočinami in izločki, način prenosa okužbe in vrsta mikroorganizmov, vrsto škodljivih snovi, s katerimi pride zaščitno pokrivalo zdravstveni delavec v stik pri delu (na primer stik s kemikalijami).

Osebna varovalna oprema je za enkratno uporabo. Odstranimo jo takoj po konča­ zaščitne zaščitna rokavice nem opravilu in v prostoru, kjer smo iz­ maska vajali zdravstveno nego, ker s tem prepre­ čimo kontaminacijo okolja izven sobe.

Med osebno varovalno opremo spadajo: zaščitne rokavice, zaščitna maska, zaščitni nepremočljivi predpasnik, zaščitni plašč, zaščitno pokrivalo za lase, zaščita za oči (očala in vizir), zaščita za obutev.

zaščitni plašč

Ustrezna izbira osebne varovalne opreme je odvisna od stopnje tveganja za okužbo.

31

Osebno varovalno opremo nameščamo po naslednjem zaporedju: Razkužimo si roke. Oblečemo zaščitni plašč, zaščitno pokrivalo za lase, masko in oča­ la ali vizir. Razkužimo si roke in nataknemo rokavice.

Osebno varovalno opremo odstranjujemo po naslednjem zaporedju: Slečemo si rokavice in si razkužimo roke. Odstranimo očala ali vizir in zaščitni plašč.

Razkužimo si roke in odstranimo zaščitno masko in kapo. Pri odstranjevanju osebne varovalne opreme pazimo, da ne onesnažimo rok, delovnega oblačila in okolice. Od­ vržemo jo po navodilih o ločevanju odpadkov kot kužni odpadek.

Zaščitne rokavice Rokavice ščitijo zdravstvenega delavca in pacienta pred vnosom mikroorganizmov v telo. Ločimo jih glede na veli­ kost, namen uporabe in propustnost.

Povežimo znanje • Katere druge vrste zaščitnih rokavic poznate?

Rokavice so iz različnih materialov, kot so lateks, nitril (primeren je pri pre­ občutljivosti na lateks), vinyl in drugo. Lahko so talkane (s smukcem) in netalkane (brez smukca). Ob uporabi talkanih rokavic moramo po upora­ bi rokavic roke najprej umiti, šele nato roke razkužimo. Talk lahko povzro­ ča draženje kože in alergijske reakcije ter pušča sledi smukca na oblačilih.

Zanimivost Smukec je zdrobljen lojevec. Upo­ rablja se predvsem za izboljšanje drsnosti predmetov (da se rokavice ne zlepijo).

Glede na namen uporabe ločimo sterilne in nesterilne rokavice.

Sterilne rokavice so kirurške in preiskovalne. Sterilne kirurške rokavice uporabljamo pri daljših aseptičnih posegih v telo (na primer kirurški poseg). Sterilne preiskovalne rokavice uporabljamo pri krajših posegih v telo (na primer pri uvajanju stalnega urin­ skega katetra in pri aspiraciji iz dihalnih poti).

Nesterilne rokavice uporabljamo za zaščito rok in preprečevanje okužb, kadar ob­ staja nevarnost kontaminacije rok s krvjo, slino in z drugimi telesnimi izločki, kot so znoj, urin, blato ali izbruhana vsebina. Uporabljamo jih pri izvajanju osebne higiene pacienta (pri higieni ustne votline, anogenitalni negi, pri negi nog in nohtov, če so pri­ sotne spremembe kože nog in nohtov), v primeru poškodovane lastne kože rok, pri pacientu v izolaciji ter kadar so prisotne bolezenske spremembe na koži pacienta. Ro­ kavice uporabljamo tudi pri čiščenju pripomočkov, opreme, pri transportu kužnin, pred poškodbami s fizikalnimi in kemijskimi agensi.

Pravilna uporaba rokavic: Izberemo ustrezne rokavice glede na velikost rok in namen uporabe.

Rokavice uporabimo samo za določen čas, za določeno opravilo in za določenega pacienta.

Menjamo jih vedno, če se raztrgajo, prebodejo ali onesnažijo s pacientovimi izločki.

Alojzija Fink, Patricija Valentina Kobilšek

OSNOVE ZDRAVSTVENE NEGE

info@grafenauer.si www.grafenauer.si

19,60 €

Učbenik za modul Zdravstvena nega v izobraževalnem programu Zdravstvena nega