Brin in ptičja hišica

BRIN IN PTIČJA HIŠICA Tinka Bačič

Brin je na podstrešju odkril nekaj imenitnega – ptičjo krmilnico. Z dedkom sta jo obesila v vrtu za hišo in jo napolnila s slastnim zrnjem. Ni bilo treba dolgo čakati na prikupne pernate goste. Priletele so sinice, vrabci, taščice, liščki ... Tudi detel se je oglasil.

www.grafenauer.si

21,90 €

BRIN IN PTIČJA HIŠICA

Pridruži se Brinu pri spoznavanju ptic!

Ilustrirala

Daša Simčič

10

LOV NA PODROBNOSTI »Tako ne bo šlo več naprej!« se je nekega dne razjezil Brin. Dolgo se je trudil, da bi narisal nekega zelo pisanega ptička, ki ga je spominjal na Indijanca, pa mu ni in ni šlo. Seveda! Preprosto je risati drevesa, rože ali avtomobile na parkirišču, ker so pri miru in si jih lahko dolgo časa ogleduješ čisto od blizu. Ptica pa se na hitro oglasi v krmilnici, izmakne sončnično seme in – pif – je že ni več.

Potem jo vidiš nekje na drevesu, predaleč, da bi videl vse podrobnosti, ki jih želiš narisati. Ravno podrobnosti pa so tiste, brez katerih ne gre, če želimo ugotoviti, katere vrste je ptica.

Brin tuhta, kako bi rešil težavo, in se kmalu domisli. »Na vrtu bom postavil šotor,« se odloči. »Stal bo čisto blizu krmilnice. In to ne bo navaden šotor, ampak lovska preža!« »Joj, Brin, ptičkov se vendar ne sme loviti!« se zavzame mama. »Še naš muc to ve.« »Saj ne bom lovil ptic,« reče Brin. »Lovil bom podrobnosti.« Mama se smeji. »No, pa bodi lovec na podrobnosti. Šotora pa ti vendarle ni treba postavljati. Na preži bi se takoj premrazil. Poleg tega je težko risati v rokavicah. Imam boljši predlog.«

11

Mama z vrha omare vzame nekaj, ob čemer se Brinu zasvetijo oči – daljnogled.

Dedek je že večkrat rekel, da ima Brin sokolje oči.

To pomeni, da fant zelo dobro vidi. Zdaj pa ima še daljnogled!

Videl bo še bolje in še več. To bo pravi vrtni safari. In če se bo tisti indijanski ptič še kdaj oglasil, ga bo Brin lahko res natančno narisal. Z dobro risbico in knjigo o ptičih ne bo težko prepoznati, katere vrste je mali pisani neznanec.

Daljnogled je naprava, s katero oddaljene predmete vidimo večje. Za opazovalce ptic je to najpomembnejši pripomoček.

SKOBEC je ptica ujeda, ki včasih preži tudi na ptice, ki pridejo v krmilnico.

Vid je za ptice najpomembnejši čut.

Omogoča varen let. Sokoli in druge ujede še posebej dobro vidijo. Tako lahko z velike višine opazijo in ujamejo svoj plen.

12

Pri določanju ptic moramo biti pozorni na barve in vzorce na telesu, obliko telesa, obliko in barvo kljuna ...

Pomembna je tudi velikost ptice.

Je velika kot vrabec, kot kos ali morda kot vrana?

LIŠČEK

Ptiček, ki je Brina spominjal na Indijanca, je , ena naših najbolj pisanih majhnih ptic. Ostro zašiljeni kljun uporablja kot pinceto. Z njim lahko iz rastlin izbeza drobno semenje. V hladnem delu leta se liščki klatijo naokoli v majhnih jatah.

Kako narišemo ptico?

1. Najprej narišemo skico trupa in glave.

1.

2. Dodamo oko in kljun.

3. Narišemo perut, nogi in rep.

4. Nato dodamo podrobnosti.

5. Ptico pobarvamo.

3.

2.

5. rdeča obrazna maska

4.

črno teme in tilnik črne peruti z rumenim pasom

črna proga ob očeh

črn rep z belimi lisami

13

DEBELUŠČKI Čez noč je zapadel sneg in prebudilo se je ledeno zimsko jutro. Brin se je snega neznansko razveselil. Sklenil je, da bo takoj po šoli šel ven. Sankal se bo, se kepal s prijatelji in delal snežene može.

Pred odhodom v šolo pa je treba še na hitro nahraniti ptice. Fant pogleda skozi okno. Redni ptičji gosti Brinove krmilnice že čakajo na zajtrk. V tem hladnem jutru so videti malo drugačni kot po navadi. »Poglej, dedek, kako debeli so danes naši ptički!« vzklikne Brin. »Vrabčki so videti kot nekakšne kepice. Pravi debeluščki! Tamle spodaj vidim kosa. Tudi on je zelo debel.« Fant malo premišljuje, potem pa ugotovi: »Zredili so se, ker jih preveč hranimo.«

18

19

»Oh, Brin!« se nasmeje dedek. »Niso debeli, samo naščeperili so se, da jim je bolj toplo. Tudi ti si videti krepak, ko oblečeš svojo zimsko bundico. Prav nič manj jih ne bomo hranili. Raje jim bomo priskrbeli nekaj bolj mastne hrane, da se bodo lažje upirali mrazu.« Peresa so zgrajena iz iste snovi kot živalska dlaka, naši lasje in nohti.

Perje ščiti pred mrazom, tako kot živalski kožuščki ali naše obleke. Toploto zadrži ob telesu in ga ohranja toplega.

20

V mrazu ptica postavi perje tako, da štrli pokonci.

Pravimo, da se naščeperi. Tako se med perje ujame še več zraka, ki preprečuje, da bi toplota iz telesa uhajala v okolico.

KOS.

Naščeperjena ptica na sliki je Prepoznamo ga po črnem perju in rumenem kljunu.

PUH

Tik ob koži imajo ptice , ki dobro zadržuje toploto.

KROVNO PERJE

, Puh prekriva ki ščiti pred vetrom, mrazom in vodo.

LETALNA PERESA na perutih in repu omogočajo letenje.

Na nogah ptice nimajo perja, ampak luske.

PUH

KROVNO PERO

LETALNO PERO

21

NOVI OBISKOVALCI Dedek in Brin sta lojne pogačice in koralde iz arašidov obesila na vrtu. Na prihod novih obiskovalcev ni bilo treba dolgo čakati. Eden od njih se je zdel Brinu še prav posebej prikupen. »Ugani, kdo se je danes zjutraj oglasil v naši krmilnici!« je nekega popoldneva rekel mami. »Je bil brglez?« ugiba mama. »Ne,« odgovori Brin. »Detel?« »Detel ne šteje. Že velikokrat je prišel.« »Menišček?« se trudi mama. »Dlesk? Čopasta sinica?« »Tudi ne.« »Mi daš kak namig?«

26

»Prav,« reče Brin. »Ni bila ptica.« »Oh, potem pa vem!« se razveseli mama. »Bila je sosedova Katka.« »Neee!« zategne Brin. »Ugibaj naprej.« Mami se ne ljubi več ugibati, zato našteva vse gozdne živali, kar se jih lahko domisli: »Divja svinja, medved, lisica, zajec, kuna ...« Brin se smeji, ker si zamišlja, kako bi bilo videti, če bi se vsi ti kosmatinci znašli na njihovem vrtu. »Dal ti bom še en namig,« velikodušno reče. »Stopi z mano ven.« Le kaj zanimivega bo Brin pokazal mami na vrtu?

27

V snegu pod krmilnico in ob drevesu pa vse do grma se vije drobna sled. Ni ptičja. Tudi medvedja, zajčja ali lisičja ne, niti sled divje svinje, kaj šele kune. To so odtisi malih šapic z dolgimi prsti, vsenaokoli pa ležijo orehove lupinice. »Veverička!« prešine mamo.

Brin se zadovoljno nasmehne: »Uganila si!« »O, poglej, kaj pa je to?« Brin ob krmilnici opazi še ene neznane sledi, človeške, a precej manjše od njegovih in maminih. Vodijo od sosedove hiše do krmilnice in naprej do ceste. Ni težko ugotoviti, čigave so. Katkine.

ČOPASTO SINICO

prepoznamo po črno-belem, zašiljenem čopku na glavi.

Rada se zadržuje v krošnjah iglavcev, pride pa tudi v krmilnice.

mačje sledi

ptičje sledi

28

sledi veverice

MENIŠČEK je naša najmanjša

BRGLEZ je spretna ptica, ki lahko pleza

sinica. Nemirno skaklja med vejami in stika za hrano.

Na krmilnici je pravi akrobat.

po deblu z glavo navzdol. V razpokah lubja si shranjuje hrano za hude čase.

DLESK ima velik in neverjetno močan kljun. Z njim lahko zdrobi tudi najtrše oreščke in koščice.

VELIKEGA DETLA

ob deblo V gozdu se trkanje kljuna razlega daleč naokoli. Na ta način izdolbe duplo, v katerem gnezdi, označuje svoje ozemlje in si izbeza hrano – ličinke žuželk, ki živijo v lesu. Pozimi se detel hrani tudi s semeni iglavcev, žirom in lešniki.

29

PLAVČEK

VELIKA SINICA

TAŠČICA

SKOBEC

LIŠČEK

ŠOJA

TURŠKA GRLICA

DOMAČI VRABEC

POLJSKI VRABEC

ŠČINKAVEC

KOS

BRGLEZ

stran 9

stran 12

stran 16

stran 17

strani 5, 9 in 25

stran 13

strani 9 in 17

strani 21 in 33

stran 9

stran 16

stran 17

stran 29

MENIŠČEK

DLESK

DOLGOREPKA

KALIN

KAVKA

ČOPASTA SINICA

stran 29

stran 32

SIVA VRANA stran 33

stran 29

stran 24

stran 33

stran 28

ZELENEC stran 33

VELIKI DETEL stran 29

ČRNA ŽOLNA stran 36

BRIN IN PTIČJA HIŠICA Tinka Bačič

Brin je na podstrešju odkril nekaj imenitnega – ptičjo krmilnico. Z dedkom sta jo obesila v vrtu za hišo in jo napolnila s slastnim zrnjem. Ni bilo treba dolgo čakati na prikupne pernate goste. Priletele so sinice, vrabci, taščice, liščki ... Tudi detel se je oglasil.

www.grafenauer.si

21,90 €

BRIN IN PTIČJA HIŠICA

Pridruži se Brinu pri spoznavanju ptic!

Ilustrirala

Daša Simčič