DOM

Page 1

dom

Quindicinale - anno XLVII n. 15

K

U

L

T

U

R

N

O

V

E

R

S

K

I

L

I

S

31. avgusta 2012 - Euro 1,00

T

POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY

PRAZNIK GORE 2. ÆETEMBERJA JE PARLOŒNOST, DE BI POMISLILI NA NJEGA TURISTIÅNI POTENCJAL

UVODNIK

Matajur je velika bogatija, ki jo je trieba dobro nucati

Romanje treh de¡el je œe kakuo potriebno

V

saboto 18. voœta se je vrœilo na Viœarjah veliko sre@anje, znano kot Romanje treh de¡el, ki se je za@elo lieta 1982. Pobudo je dau videnski nadœkof Alfredo Battisti. Rada sta jo sparjela ljubljanski nadœkof Alojzji Œuœtar in krœki (celovœki) œkof Egon Kapellari. Namien telih romanj je biu in ostane zelo visok in idealen, tuo je, de bi dali kristjansko pobudo za zedinjeno Evropo. Tuole je zelo vriedno: trije œkofje so ¡elieli dati Evropi tisti navdih, ki ga potrebuje, de ostane ¡iva. Tele navdih je kristjanski duh, ki postane tudi notranja duœica naœe Evrope. V tem je bila izka¡ena tudi popuna neodvisnost naœe cerkve od vsake civilne oblasti v prizadevanju za skupno in svobodno sodelovanje v prid dru¡be, ki na œteje v sebe samuo kristjanu. Tuole se je vrœilo pametno in lepuo trideset liet. Vsako lieto se je romanje izpeljalo v adni ali drugi ali tretji de¡eli - Furlanija, Slovenija, Koroœka. Ten@as so ustanovitelji romanja dan za drugim, zmanjkali. Dva - Battisti in Œuœtar sta umarla; Kapellari je biu premeœ@en v Gradec takuo, de je dejansko zmanjkala duœa in gore@nost do telega romanja. In prù 18. voœta smo sliœali iz ust videnskega nadœkofa, de je romanje odlo¡eno za vsake tri leta in bo samuo na Viœarjah. Veseli smo, de ostane, kjer se je rodilo in de ga na podkopajo tam gor. Nismo pa zadovoljni za spremembo, zaki tuole pomeni, de plamen niema vi@ darvi, da bi mu pomagale gorieti œe naprej. Romanje ne samuo treh de¡el, ampak v treh de¡elah, ima velik pomien in gleda ustanoviti medsebojno spoznanje in spostovanje med ljudmi, ki so se ankrat gledali navzkri¡, posebno zaki se nieso lepuo poznali. Imam œele pred o@mi in v useœih za@udenost furlanskih romariu, kadar so parvikrat obiskali svetiœ@e na Brezjah in potlè œe Ljubljano. Niso mogli viervati, de so tudi v Sloveniji parjudni ljudje in ne duja@i. In tuole jih je razveselilo. Mislim, de imamo œe potriebo dati dobro hrano naœim ljudem. Sre@anje in medsebojno spoznanje, ki ga lepuo spremlja moliteu, je, kar si ¡elimo œe za naprej. Upamo, de na bomo ¡ivieli samuo s spomini. Marino Qualizza

Gora, s katere se u¡iva najlepœi razgled, ki nam ga ponuja velika videnska provinca – tako je pisu msgr. Ivan Trinko, – je simbol Bene@ije in parkli@e veliko œtevilo obiskovalcu takuo z italijanske kakor s slovenske strani. S projekti, ki bi znali spoœtovati in valorizirati nje posebnosti, bi lahko postala stabar turizma v Nediœkih dolinah beri na 5. strani

IL COMUNE VUOL SFRATTARE le associazioni che fanno riferimento alla minoranza

I

Ancora politiche antislovene in Val Resia

l gruppo folkloristico «Val Resia» cacciato dall’amministrazione comunale dal centro culturale «Ta rozajanska kultürska hiœa» di Prato, struttura realizzata dopo il terremoto del 1976, proprio su richiesta del prestigioso sodalizio, con fondi della Repubblica di Slovenia? Con la beffa dell’affidamento della gestione dei locali all’associazione «Identità e tutela Val Resia», che osteggia con forza il riconoscimento della minoranza slovena e l’applicazione delle relative leggi di tutela? Pamela Pielich, presidente del gruppo folcloristico che ha portato Resia in tutto il mondo, ha lanciato l’allarme appena appreso che il Comune di Resia, dopo oltre 30 anni, non ha rinnovato la convenzione per la gestione del centro culturale, e ha intimato di sospendere tutte le attività con nota

sindacale, parzialmente rettificata verbalmente in occasione di un incontro interlocutorio in municipio. Pielich si dice a amareggiata per quanto sta accadendo e ha annunciato possibili azioni dimostrative, anche eclatanti, al fine

di sostenere le motivazioni del gruppo. «Al gruppo, evidentemente poco apprezzato in patria nonostante i suoi 173 anni di storia gloriosa e il riconoscimento presidenziale del 2007, – si legge in un comunicato – non resta che farsi sentire e, qualora non dovesse riottenere la gestione del Centro, chiedere ospitalità in altre strutture, a Resia oppure nei comuni limitrofi, non ritenendo possibile e fattibile una coabitazione di più enti nella medesima struttura. La vicenda viene seguita con attenzione dalle organizzazioni slovene in Italia e anche dalla Repubblica di Slovenia. All’amministrazione comunale è stato fatto sapere che lo sfratto delle associazioni che fanno riferimento alla minoranza slovena sarebbe considerato un affronto. Con tutte le conseguenze del caso.

V TELI ÆTEVILKI PLAZ Prosnid odrezan od Tipane in Breginjskega kota • stran 5 NEDIÆKE DOLINE Naraæåa ætevilo vpisov v obvezne æole • stran 7 KANALSKA DOLINA V Ukvah ob »œegnu« fantje in dekleta opravljajo »konto« • stran 9 ÆPORT Prireditve v pripravo »Vallimpiadi 2013« • stran 13 Redakcijo smo zakljuåili 29. avgusta ob 14. uri


2

VERSKO ¡IVLJENJE

stran

V SABOTO 8. æetemberja

Ækofijsko ruomanje na Staro Goro

R

Preroæka iniciativa ponuja novo vizijo Evrope in sodelovanja med ljudstvi Nadœkof Mazzocato: »Ljudstva, @eprù parhajajo iz razli@nih kultur in tradicij, se @ujejo zdru¡ena, @e imajo skupno duœo«. Ruomanje bo vsake tri lieta na Viœarjah

R. D.

»P

red tridesetimi lieti je Evropa tarpiela bole@ih in mo@nih socialnih in politi@nih razpartij. Adan od narbuj ostrih konfinu ter razpartij je teku pru mimo telega svetiœ@a, ki nas donas sparjema. Kàr so œkofije iz Vidna, Ljubljane, in Celovca ponudili ruomanje treh ljudstev, so se @uli poœjane, de sodelujejo par zbrisanju tistega nenaravnega konfina, ki so ga postavle naumne ideologije, in de postavijo nov dialog, ki se je za@eu v molitvi in izro@itvi Bo¡ji in naœi Materi.« S telimi besiedami se je videnski nadœkof Andrea Bruno Mazzocato spuomnu preroœke intuicije svojega predhodnika mons. Alfreda Battistija, ki je pred tridesetimi lieti dau iniciativo, ki sta jo ljubljanski metropolit Alojzij Œuœtar in celovœki œkof Egon Kapellari prisar@no sparjela in pod-

parla s tem, de sta organizala vsak v svoji œkofiji sre@anja treh de¡el. #e pomislimo, de lieta 1982 se nie œe sanjalo in mislilo o zdru¡eni Evropi, œe manj pa o zbrisanju konfina s Slovenijo, ki smo ga bli pri@a lieta 2007, je bla iniciativa treh œkofu zaries preroœka, kier je ponujala novo vizijo Evrope in predstavljala druga@no mo¡nost sodelovanja med ljudstvi ne le na telem kraju starega kontinenta, kjer se sre@ujejo tri velike evropske kulture – slovanska, latinska in germanska. Mons. Mazzocato je priznù, de ko po 30 lietih gledamo nazaj, vidimo, de se je dost spremenilo, kar se je tekrat zdielo nemogo@e. Konfini, ki so se zdieli tardni in ven@ni so se zdrobili in je za@ela pot, polna upanja, do zdru¡ene Evrope. Telo upanje pa se donas sre@uje z velikimi te¡avami. »Zaviedamo se — je poudaru videnski nadœkof, – de nie

Nasilje nad kristjani se stopnjuje tudi na Zahodu Stalni opazovalce Svetega sede¡a pri Zdru¡enih narodih msgr. Silvano Maria Tomasi je na meetingu gibanja Comunione e liberazione v Riminiju poudaril, da se tudi na Zahodu stopnjuje nestrpnost do kristjanov. Po njegovih besedah gre bolj za primere omejevanja verske svobode: »Zahodna miselnost trdi, da vera omejuje posameznikovo svobodo. Pozabljamo pa, da tiste dr¡ave ali skupine ljudi, ki ho@ejo prepre@iti kakrœnokoli javno vlogo verstev, s tem krœijo pravice vernikov.« Po besedah msgr. Tomasija gre torej za povsem nasprotno situacijo: verske skupnosti nikomur ne omejujejo pravic, ampak dolo@en del javnosti ¡eli omejiti pravice vernikom. Gre za skrito, a zelo u@inkovito strategijo, ki prepre@uje, da bi krœ@anske vrednote vplivale na javne odlo@itve.

DI PRIMA MATTINA OLTRE 300 FEDELI dal Friuli e dalla Slovenia hanno raggiunto il luogo delle apparizioni

A Porzûs Ferragosto di pregiera e di festa

Svete Viæarje so sparjele ækofe, duhovnike in viernike treh deœel zadost se zmenit za skupni denar, al’ za skupne organizacijske strukture, de bi parœli do globokega sporazuma med narodi z druga@nimi kulturnimi tradicijami. Ljudstva se @ujejo zdru¡ena, @e imajo skupno duœo, @eglih imajo razli@ne kulturne tradicije.« Na koncu pridge je mons. Mazzocato glede ruomanja treh de¡el oznanu veliko novuost: »Ruomanje bo od sada naprej vsake tri lieta in tuo, de bi postalo œe buj vidno in bi bluo lievœ parpravljeno. Sre@evali se bomo zmieram na Svetih Viœarjah, ki so zauoj geografkega polo¡aja in dolge tradicije pravi simbol parjateljstva treh narodu. Povabili bomo lahko tudi druge œkofije, ki imajo skupne korenine v oglejski materni Cierkvi«. Predlog videnskega nadœkofa je naleteu na odobravanje pa tudi na kritike, @eœ de takih sre@anj bi bluo œe buj potriebno v cajtu, ko postaja pot do popolne zdru¡itve Evrope zmieram buj te¡avna, prù zatuo ki se je Evropa ja dala skupni denar in skup-

ne institucije, nie œe pa odkrila in ovrednotila tisto skupno kristjansko duœo, ki muore postat fonda evropske hiœe. Naspruotno bojo zmagali nacionalni interesi, ki bojo v kratkem cajtu zaduœili ideale, v katere so viervali veliki evropsli o@etje. Na konce svete maœe sta pozdravila tudi celovœki œkof Alois Schwarz in ljubljanski metropolit Anton Stres, ki je jau: »Lepuo vas pozdravljam na telem milostnem kraju, kjer se sre@ujemo vierniki vsieh treh sosiednjih narodu ¡e dolga lieta. #asi se spreminjajo, naœa viera, naœe upanje in naœa ljubezan do Boga in bli¡njega pa ostajajo in muorajo ostati isti. ˘ivimo v te¡kih cajtih, zatuo œe buj potrebujemo Bo¡jo pomuo@ in zvestobo in priproœnjo Matere Bo¡je z Viœarij. Bo¡ji ¡egan naj nas varje in spremlja vse dni naœega ¡ivljenja«. Somaœevala sta tudi œkofa Jurij Bizjak iz Kopra, Stanislav Lipovœek iz Celja in @astni videnski nadœkof Pietro Brollo ter kakih petdeset duhovniku. Ruomanja se je udele¡ilo @ez 2500 vierniku iz treh de¡el.

SEMINARIO INTERDIOCESANO

22. NAVADNA NEDIEJA

Don Maurizio Zenarolla è il nuovo rettore

È

stato un Ferragosto di preghiera e, insieme, di festa, quello trascorso da oltre 300 persone a Porzûs, sopra Attimis. Fedeli e turisti hanno raggiunto la Cappella dell’apparizione già di prima mattina, da ogni parte del Friuli e dalla vicina Slovenia. Ad animare il borgo l’associazione «Amici di Porzûs» di che per la ricorrenza dell’Assunta ha organizzato una ricca serie di iniziative, dalla gara per la costruzione del tradizionale covone di fieno, la «meda», alla degustazione dei mieli di montagna, fino al concorso fotografico dedicato alla bellezza della natura. Cuore della giornata la messa officiata da padre Antonello Scano, sacerdote missionario della Comunità Servi di Maria del Cuore di Gesù. La chiesa non è riuscita a contenere tutti i fedeli che hanno partecipato alla celebrazione dal prato che si staglia innanzi il luogo sacro. «Non sempre ci soffermiamo sul significato delle parole delle nostre preghiere – ha detto padre Scano nell’omelia –. Sono fonte di grande ispirazione e serenità: facendo attenzione alle preghiere che rivolgiamo alla Madonna, ad esempio, comprendiamo come sia stata assunta alla gloria del Cielo e divenuta primizia e immagine della Chiesa, perché nata senza peccato ori-

dom

NA VIÆARJAH 30. JUBILEJNO SREÅANJE TREH DEŒEL v spominu njega ustanoviteljam, ki so bli mons. Battisti, mons. Æuætar in mons. Kapellari

uomanje videnske nadœkofije na Staro Goro, ki bo 8. œetemberja, bo parvi@ brez @astnega videnskega nadœkofa mons. Alfreda Battistija, ki je zapustu tele sviet v za@etku telega lieta. Iniciativo je dau prù on miesca œetemberja 1976, potlè ki je 6. maja straœan potres tierju skor tav¡int martvih, neœtieto œtevilo ranjenih in podaru hiœe, cierkve in fabrike. Tiedan dni po tistem parvem ruomanju je drug potres doluo¡u martve k martvim in œkode k œkodi. Nie pa podvargu tadno voljo Furlanu in Slovencu se zadriet iz ruœevin in znuova zazidat, kar je potres podaru, in zacelit globoke rane. Z vsakolietnim ruomanjam na Staro Goro je mons. Battisti ¡eleu dopoviedat, de nie zadost zidat al’ strojit hiœe, je pa potriebno odkrit in ohranit duœo furlanskega in slovenskega ljudstva, se prave vierske in kulturne vrednote. V pismu, s katerim vabe viernike na ruomanje, mons. Andrea Bruno Mazzocato piœe, de bojo Materi Bo¡ji na Stari Gori izro@ili novo pastorano lieto in jo prosili, de bo lieto viere, ki bo za@elo misca otuberja, parnesluo obilno duhovnih sadou. Program ruomanja je naslednji: ob 14.30 zbieraliœ@e v #arariji, ob 15. za@etak hoje do Stare Gore, ob 17. sveta maœa; sledilo bo pietje Magnificat v svetiœ@u.

31. avgusta 2012

D

ginale e madre del Salvatore. La sua non è stata una ‘morte’ ma un’assunzione, per volere di Dio. Per Gesù, invece, è stata un’ascensione al Cielo. E ogni volta che, nella messa o nelle preghiere, lo ricordiamo, Gesù ci comunica come il suo non sia stato un sacrificio solo di 2000 anni fa. Egli risorge per noi ogni giorno, per rafforzare la nostra fede. Tanti cercano i ‘segni’ senza accorgersi che si trovano nella quotidianità, nei gesti di tutti i giorni, nel Rosario, nell’aiuto al prossimo». Il programma settembrino del santuario mariano di Porzûs prevede per domenica 2 settembre la chiusura dei pellegrinaggi estivi 2012 con partenza alle 9, a piedi, dal bivio di Forame; alle 11.15 messa solenne innanzi la

Cappella, rito presieduto dall’arcivescovo emerito di Udine, monsignor Pietro Brollo. Alle 14.30 piccolo concerto del «Midwaj Chorus» e, alle 15.30, processione con la sacra immagine della «Madone de sesule». P. T.

on Maurizio Zenarola del clero udinese è il nuovo rettore del seminario interdiocesano di Udine, Gorizia e Trieste che ha sede a Castellerio di Pagnacco. Lo ha comunicato l’arcivescovo di Udine, mons. Andrea Bruno Mazzocato, anche a nome dell’arcivescovo di Gorizia mons. Dino De’Antoni e del vescovo di Trieste mons. Giampaolo Crepaldi. Don Maurizio, oblato diocesano, 65 anni, di Rizzolo, attualmente parroco di Basiliano, Basagliapenta, Blessano, Orgnano, Variano, Villaorba e Vissandone e vicario foraneo della Forania di Variano succede a don Dino Bressan che conclude il suo servizio di rettore iniziato nel 2004 e prenderà servizio nelle parrocchie finora curate da don Zenarolla.

Poråinj / 1. septembra romanje slovenskih vernikov ˘upnija sv. Janeza Krstnika in sv. Lucije v Por@inju je ob 157. obletnici Marijinih prikazni in 20-letnici romanj organizirala bogat verski program. V soboto 1. septembra, ob 10. uri, bo sveta maœa za slovenske vernike iz Bene@ije, zamejstva in Slovenije. Daroval jo bo predstojnik Slovenske province Misijonske dru¡be, p. Pavle Novak. Naslednji dan, ob 11,15, bo slovesno somaœevanje, ki ga bo vodil @asti videnski nadœkof mons. Pietro Brollo. Ob 14,30 bo koncert zbora »Midwaj Chorus« iz Cordenonsa; sledila bo procesija s kipom Matere Bo¡je »¡anjice«

Izroåilo te starih Evangelij po Marku Tisti cajt so se okuole Jezusa zbrali farizeji in nekateri pismouki, ki so parœli iz Jeruzalema, in videli so, de nekateri njega u@enci jedo z ne@istimi, tuo je neumitimi rokmi. Farizeji in vsi Judje se namre@ dar¡ijo izro@ila stareœin in ne jedo, @e si priet skarbno ne umijejo rok. In kàr se s targa varnejo, ne jedo, @e se priet ne umijejo. In œe veliko drugega se dar¡ijo po izro@ilu: umivajo kozarce, posode in ramove lonce. Zatuo so ga farizeji in pismouki vpraœali: »Zakì se tvoji u@enci ne ravnajo po izro@ilu starih, ampak jedo kar z ne@istimi rokmi?« Odgovoriu jim je: »Prerok Izaija je dobro prerokovau o vas ipokritih, kakor je pisano: To ljudstvo me @asti s œobami, a njih sarce je dele@ od mene. Toda zastonj mi izkazujejo @ast, kier kot nauke u@ijo @lovieœke zapuovedi. Bo¡jo zapuoved opuœ@ate in se dar¡ite @lovieœkega izro@ila.« In spet je poklicu h sebe ljudstvo in mu govoriu: »Posluœajte me vsi in lepuo zastopite! Ni@ nie zuna @lovieka, kar bi ga mogluo omade¡evati, @e pride vanj, ampak ga omade¡uje tuo, kar pride iz @lovieka.« In œe jim je jau: »Od znotra namre@, iz @loviekovega sarca, parhajajo hudobne misli, ne@istovanja, tatvine, umori, preœuœtva, pohlepi, hudobije, zvija@a, razuzdanost, nevoœ@ljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije parhajajo od znotra in omade¡ujejo @loveka.« 7, 1-8. 14-15. 21-23


dom

31. avgusta 2012

ZGODOVINA

- KULTURA

stran

3

I VERBALI DELLE VISITE PASTORALI OFFRONO UNA DESCRIZIONE precisa di ogni comunità e una relazione ampia sulla situazione materiale delle chiese

Riti, usi, abusi e tradizioni degli sloveni della pieve di Nimis

Tarcisio Venuti

D

alle relazioni del pievano di Nimis, pre Bernardino de Benedictis, e da altri documenti dell’epoca appaiono qua e là anche notizie interessanti circa i riti, gli usi e le tradizioni degli sloveni che facevano parte della pieve di Nimis. Singolare l’usanza nella celebrazione del matrimonio che veniva considerata un abuso della Schiavonia: «Dopo fatto il sacramento per verba de praesenti uno degli astanti discinge la nuvizza della centura che prima era cinta, et poi la cinge con una nuova…». Ed ecco il testamento di Zuanne Debellis di Monteaperta, pubblicato nella chiesa di S. Mattia di Taipana. I testimoni dell’atto testamentario, sotto giuramento si sono impegnati a non propagare cosa alcuna scritta in detto testamento, letto in loro presenza, che sarà pubblicato dopo la morte del testatore, sopra il suo cadavere: così disse e ordinò detto testatore. «Adì 25 Aprile 1685. In villa di Teipana nella veneranda Chiesa di Santo Matia di Teipana hiacente il corpo del sudetto Testatore, fu pubblicato e letto il presente testamento, così istando Pietro quondam [fu] Natale fratello del prefato Testatore, et il Zuanne quondam Pietro Nepotte di detto Testatore, et Domenico suo nipote figlio del sudetto Pietro…» (Comune di Taipana, frazione Debellis, Documenti vari, Raccolta n. 1. Anno di riferimento 1685, pp. 4-26). I documenti parlano di «molti abusi nella Schiavonia di superstizione e di stringamenti nascosti in alcuni delli quali non si vuole certificare giustamente, solum di queste infrascritte, le quali sono re-

pute dal populo per streghe, delle quali Andrijna di Torlano, et Lucia moglie di Antonio Pedroso di Romandulo». Nei documenti appare spesso il problema delle contribuzioni che i paesi sloveni dovevano al parroco o al vicario sloveno destinato alla loro cura. Ecco due esempi. «Nota dell’entrata del Beneficio di Nimis presentata a Sua Eccellenza Rev.ma… Gli schiavi pagan solo regalia di formaggio e lane. In Attimis sono Anime di Comunione 180; in Ravosa 200; in Racchiuso 70; in forame 74; in Subit 72; in Platischis 68; in Prossenicco 40; in Montemaggiore 30; in Porzus 78; Totale 632». «Il pievano di Nimis deve tenere uno cappellano curato per la Schiavonia, che habbia la lingua Sclabonica, acciò possino essere intesi da esso, le quali ville della Schiavonia non vogliono pagare il quartese, ma dano una certa regalia di formazo, per casa, non avendo formazo (delli quali ce ne sono la la maggior parte) dano soldi 2 per casa, la qual robba non è più alla summa di ducati 6; per il che esso capellano non posso tenire, ne manco sostentarmi me medesimo per le entrate così tenue». Il de Benedictis fa la «descrizione di tutte le anime sotto la cura di Nimis sotto l’anno 1601». Vengono conteggiate «le anime di Comunione», cioè le persone che avevano ricevuto la prima Comunione, che allora veniva fatta normalmente all’età di 12-14 anni. «Nella villa di Nimis sono anime di Comunione n.o 500 in circa. Nelle villa di Savorgnano sono anime di Comunione n.o 120 in circa, nel qual luogo tengono un capellano pagandolo col loro. Ville della

Una vecchia immagine di Forame/Malina Schiavonia. Nella villa di Ramandolo sono anime di comunione n° 60 in circa; nella villa di Torlano n° 30 in circa, nella villa di Monte di Prato n° 46 in circa; nella villa di Chialminis n° 30 in circa; nella villa di Monteaperta n° 180 in circa; nella villa di Taypana n° 74 in circa; nella villa di Cergneu di mezzo n°180 in circa; nella villa di Cergneu di sotto n° 69. Suma di anime di comunione in tutte queste ville sono n° 1275. Io P. Bernardino de Benedictis pievan». Interessanti (anche dal punto di vista dell’onomastica) risultano le relazioni fatte dai comuni sloveni sopra Nimis al luogotenente Agostino Bruno il quale «per la scarsezza del tempo, e per la debolezza di corpo» non potè visitare il paesi di montagna per cui convocò a Nimis i loro rappresentanti. Il 9 ottobre 1601, alla sera, «furono convocati gli uomini delle ville schiave sopra Nimis per dare informazioni dello stato spirituale e amministrativo delle

stesse – status spiritualis et amministrationis sacramentorum et necessitate ecclesiarum Sclavoniae subiectae Plebanatui Nimis, videlicet: Pieri Vidrì monaco [sacrestano] della chiesa di Ramandul; Driano di Pasqul decano, Toni Blasut, di Monteaperta; Valentin Bera cameraro, Zuan Paulo Guazig homo di Comun, Colau Cos de Comun, di Taipana; Blas di Florian de comun, Blas de Matia de comun, Simon de Conza de comun, di Chialminis; Bastian Picogna, Gregor Vinaza del Pecol, di Cergneu di mezo e Pecol; Floreanut Dean, Iacumo Bean, di Cergneu di sot, che essendo tutti componenti delle ville predette come legittimi rappresentanti diedero le infrascitte informazioni. Ad in[terrogationem] discerunt quod praedictae villae sono solite di ricorrere a Nimis per servirsi nelli loro bisogni dell’amministrazione di Sacramenti del suo Capellano Schiavo il quale il Comune di Nimis è obbligato tener per questo effetto.

Ad in. discerunt: questo Prete Schiavo doveva di più venire a celebrare una messa al mese in ciascuna Villa di quelle che qui sono comparse, et nelle sacre et tituli delle chiese et inoltre tutte le quattro tempora… Il capellano schiavone ci confessava, amministrava i Sacramenti et diceva ancor lui le messe… che in dette ville eccetto che in quella di Cergneu di mezo e Ramandul sono mancati molti di questa vita senza l’aiuto de’ Sacramenti… Che la Chiesa di Cergneu di sotto piove da tutte le parti insieme con quella di Chialminis et Monteaperta… Ad in. discerunt che una volta si soleva dar al Piovano di Nimis mezo formazo di quello che si faceva per famiglia, et chi non aveva formaglio pagava soldi 2, oltre questo si soleva dar una tosa d’una sol pecora per famiglia. Al presente li diamo un formazo intero con la sudeta tosa. Eadem die i precitati uomini delle predette ville sopra Nimis fecero unanime istanza presso il Signor Luogotenente perché provveda alle loro necessità di curazione delle loro anime». Ed ecco i nomi dei rappresentanti dei paesi sloveni sopra Attimis l’11 ottobre 1601 si presentarono al luogotenente: Pro villa Foran, Stefano Pascul detto Turcho degano, Valentin di Mathia cameraro di S. Antonio, Zuanne Frosso cameraro di S. Giorgio; Pro villa Subit, Giorgio Canceliero sindico della Chiesa, Vitor Gramolar degan, Gregorio di matia cameraro. Pro villa Platischis, Lenardo di Antonio, Francesco di Giovan degano, Domenico di Cuful cameraro. Pro villa Presenico, Zuane di Presenico cameraro, Michele Milicor degano. Pro villa Porzuso, Marino di Stefano, Zuanne di Marino sindico».

PISMA LAŒANSKEGA ŒUPNIKA ANTONA CUFFOLA MISIJONARJU ZDRAVKU REVNU, ki je veliko skrbel tudi za beneæke izseljence v Belgiji

Pred koledarjem je Staråek ostal brez besede, pogledal v Jakoba in: »Tist’ lump tam!« V tem zanimivem pismu g. Anton Cuffolo opisuje rojstvo ”prvorojen@ka“-Trinkovega koledarja in njegovo predstavitev mons. Ivanu Trinku 27. januarja 1953 v tar@munskem ¡upniœ@u dva dni po rojstnem dnevu staroste beneœkih @edermacev. Veselega in za Bene@ijo zgodovinskega kulturnega dogodka se je udele¡ilo 12 doma@ih bera@ev-duhovnikov (glej fotografijo); prisotna sta bila tudi dr. Engelbert Besednjak in Rado Bednarik. Oba, ki ju Cuffolo v pismu kli@e »glavna dva botra novorojen@ka«, sta veliko prispevala, da bi priœlo do izida prvega Trinkovega koledarja. Jakopija, 28. januaria 1953 […] Vi ste prvi videli elegantnega, ”prvorojen@ka“, ki, verjamem, da vam je zelo vœe@, ker je res lep. Prepri@an sem, da bo vœe@ vsem naœim emigrantom in da se bodo prav radi pogovarjali z njim. Po iznajdbi atomske bombe je ta gotovo najva¡nejœi dogodek povijnih @asov. Presene@enje v nebesih in na zemlji! Mati, ki je porodila takega ”jinaka“, v takih razmerah, bo gotovo porodila po enega na leto. Izjemoma so vam ga poslali lepo povitega, da ga bodo [rudarji] lahko nosili v ¡epu tudi po krtinah1 brez nevarnosti, da bi se zme@kal. Ako jih rabite œe, pa prosite babico, da naj vam jih poœlje. Vsak pismeni tamkajœnji Bera@2 bi ga moral poljubiti. […] Tistemu clevelandskemu Grdini sem, kot za@etek, poslal molitvenik in mu bom poslal tudi novorojen@ka. Isto newyorskemu Ambro¡u.3 Temu zadnjemu

sem se svoj @as zahvalil in previdno pojokal z naœo revœ@ino. […] Tudi Glasilo B[eneœkih] S[lovenju v Belgiji] je za priliko zelo lepo in pametno [urejeno]. Ako vam namenjeno je slu@ajno padlo v roke razbojnikov, pisajte in vam ga bom poslal pod klju@em. Tudi prenosne glasove smo sliœali in so bili zelo lepi. Vse to vsestransko bombardiranje bo gotovo povzro@ilo izredno nevihto in bodo gotovo akcionirali vse protito@ne topove. Huda bo predla ubogim hudi@em bera@em, zlasti œe Jakobu.4 Za sre@o da ima ko¡o trdo, bolj kot Bezebubove podplate. Novi kurijaœki na@elnik 5 v Vidnu ni napa@en @lovek, je bolj diplomati@en in vesten. Ne vemo pa, ali so mu in ali mu bodo oslepili vest skuœnjavci, ki gotovo se ga bodo lotili. Shod Sv. Ivana Zlatousta6 smo nadvse slovesno obhajali v kuhinji ¡upnika terci Munskega [!].7 Doma@i ¡upnik nas je vseh 12 bera@ev stla@il v kuhinjo, zato da bi se ne prehladil 90letni celebrant, ker ima vse druge zakristije nezakurjene. Bilo je kakor v begunskih vagonih, tembolj ker medtem sta priœla tudi glavna dva botra novorojen@ka.8 Tudi œtedilnik je slu¡il za mizo. vse zasedeno, tudi police. Son@ni dan, prav veselo doma@e razpolo¡enje, da botra ga bosta pomnila. Kosilo prve vrste in @etudi ¡lice in vilice so bile ena drugi napoti, se ni zgodil niti eden slu@aj, da bi zgreœile pot v sosedove usta. Vse beraœke ¡ivila so priœle na vrsto, od amce (prœuta) do gubance, ki je bila velika kakor belgi-

janske krtine in vse je bilo lepo oblito z belim cividinom. Po gubanci sta botra postavila na mizo novorojen@ka in povzro@ila veliko veselje in za@udenje Star@ka in bera@ev nad lepoto in krepkostjo novinca. Star@ek je ostal brez besede, po stari navadi pogledal v Jakoba in: »Tist’ lump tam!«. Povrh tega, vsak bera@ je za se mislil, da Star@ek rad pofajfa kak ”toskan“ in za@eli so skladati na mizo pakelce ”toskanov“. Priœlo jih je na dan 300. To je bilo smeha, ko je moral prinesti precejœnjo pletenico, da jih je poslal k Piernovim.9 Vsak je mislil, da jih je prinesel samo on in tako se je zgodil @ude¡. Priœla je v poœtev tudi beraœka kultura: govori, pesmi, napitnice, dovtipi, zbadanje, smeœnice itd. Botra sta odnesla navduœene vtise o pravi duœi Bera@ije, ki ne ka¡e œe, da je potrebna svetega olja. Toliko Bera@ev ni œe bilo skupaj brez nobenega kapitalista. Star@ek se je toplo zahvalil v lepem govoru za toliko presene@enj in sklenil: »Vi ste œele za@eli tam, kjer sem jaz zapustil«. Seveda, tak naval Bera@ev okoli Star@ka, ki no@e umreti, je opozoril tiste, katere je bil svoj@as ”kuœ“ butnil na gnoj,10 ki so ohajali okoli hiœe (neopa¡eno), kakor srœeni okoli kipa Sv. Aleœa v pravljici koledarski. Posebno botra sta jih zanimala, ko so se opogumili, da so jih povpraœali, ali sta Turka ali kristjana. Suhec11 bo œel na bo¡jo pot, ko bo ugodno vreme. Tudi za popotnico so mu starœi poskrbeli. […] Stric Jakob Beraœki

Fotogtafija je bila posneta ob 90. rojstnem dnevu mons. Ivana Trinka, 27. januarja 1953, na Taråmunu. V 1. vrsti od leve: J. Chiacig, M. Cernet, A. Blasutto, J. Jakulin, P. Cernoia, A. Cracina; v 2. vrsti: A. Cuffolo, P. Gujon, E. Besednjak, P. Qualizza, I. Trinko, M. Laurencig, R. Bednarik, V. Birtig, J. Cramaro 1. V rudnikih. 2. Bene@an. 3. Slovenski izseljenec, o katerem nismo naœli osnovnih podatkov. 4. Piscu samemu. 5. Po vsej verjetnosti gre za mons. Luigija Cicuttinija (1906-1973) iz Povoletta, ki je bil videnski pomo¡ni œkof od 1953. do 1956. l., ko je bil imenovan za œkofa ordinarija v Città di Castello (Perugia). L. 1966 je zaradi zdravniœkih problemov zapustil œkofijo in se vrnil v Viden. Bil je soœolec monsinjorjev Gujona, Birti@a, Cracine in Succaglie. 6. Praznik Sv. Janeza Zlatousta pade 27. januarja. 7. Na Tar@munu je bil ¡upnik Jo¡ef Kja@i@ (1889-1966) doma iz Dolenje Mierse. V duhovnika je bil posve@en l. 1913; kot duhovni pastir je slu¡boval v Briœ@ah, Sv. Lenartu, na Tar@munu in Kosci. Bil je prijatelj msgr. Trin-

ka in je napisal zelo zanimive ¡upnijske kronike. Tudi po faœistiãni prepovedi (1933) je œe vedno uporabljal v cerkvi slovenœ@ino, zaradi @esar ga je faœisti@na oblast opomnila. L. 1954 je organiziral slovesni pogreb msgr. Ivana Trinka. 8. Gre za politika, @asnikarja, pravnika in publicista Engelberta Besednjaka (1894-1968). L. 1921 je bil imenovan za @lana de¡elnega odbora za Goriœko in Gradiœ@ansko; l. 1924 je bil izvoljen za poslanca v rimskem parlamentu. Drugi ’boter‘ je bil @asnikar, publicist in œolnik Rado Bednarik (1902-1975). Zelo aktiven je bil v prosvetnih in socialnih slovenskih druœtvih. Od 1954. do 1975. l. je urejeval Trinkov koledar. 9. Hiœno ime Trinkove dru¡ine na Tar@munu. 10. Financarji. 11. Kravarski ¡upnik Jo¡ef Jakulin, ki je nameraval se vrniti v Rim (glej v prejœnji œtevilki Doma).


4

POGLOBIMO IN PREMISLIMO

stran

L’OPINIONE di Riccardo Ruttar

Senza orgoglio identitario non abbiamo futuro

R

isale al XVI secolo la chiesetta di san Giovanni Battista/sv. Ivan sull’omonimo cucuzzolo a poche centinaia di metri sopra Tribil inferiore/Dolenji Tarbij vicino alla strada che da Castelmonte/Stara Gora percorre la dorsale destra della valle dello Judrio, linea del confine fino a Clabuzzaro di Drenchia/Dreka. È il percorso che ho fatto nel giorno dell’Assunta con mia moglie: dal santuario a Solarje per poi scendere a Tolmin. Per uno spuntino ci siamo fermati all’ombra degli alberi, assetati come noi dalla siccità, sulla stradina che porta alla chiesetta di s. Ivan. Alla messa delle 10 a Castelmonte non c’era posto per tutti, né nei parcheggi del piazzale, né nella chiesa. Una ressa da cardiopalmo all’uscita, vista la pressione di altri che stavano entrando. Un fatto non raro, se è vero che in un anno visitano il santuario oltre 300 mila pellegrini. Uscito tra i primi, volevo fare una piccola verifica senza alcuna pretesa di scientificità. Mi sono piazzato, come dicevo, sulla strada panoramica di Tribil, proprio sotto sv. Ivan per avere un’idea di quante automobili sarebbero transitate nelle due o tre ore seguenti. Anche se me ne fosse sfuggita qualcuna non arrivai a 10 in tutto, in entrambi i sensi; verosimilmente gente del posto. Sul piazzale e nelle strade affluenti al santuario ce ne saranno state, invece, mezzo migliaio, senza contare l’avvicendamento tra una messa e l’altra. Una giornata particolare, si dirà. Appunto. Mentre masticavo il mio panino, guardavo la strada deserta e quel che mi impressionò in tutto il tempo di quella sosta era il silenzio. Qualcosa di irreale. Nonostante l’ora e la giornata torrida, mi aspettavo un qualche verso d’uccello… neppure uno in volo. Una cicala, che fosse una! Nulla. Frugando nella memoria di quando, bambino, ogni anno si andava in pellegrinaggio, a piedi, da casa al santuario, ritrovavo campi coltivati, prati falciati, paesi pieni di vita nel percorso, gente dovunque, per strade e sentieri, e rondini, cicale, falchi e cornacchie, latrati, muggiti e il suono indefinito di una frenesia vitale che coinvolgeva tutto e tutti. Solo il frusciare del vento tra le foglie di tanto in tanto. Ora quel silenzio mi faceva paura, sebbene me ne beassi, quasi timoroso di romperlo nel dialogo con la moglie. Infatti, presagendo le mie sconsolate riflessioni, mi ha bloccato subito: «Quando veniamo nelle tue valli mi comunichi ansia, nel conflitto tra i tuoi ricordi ed il presente. Lasciami godere questi momenti di serenità e di pace. Guardati attorno e vedi anche il tanto di bello che c’è!». Sul momento non ci trovavo molto di bello, ma mi accorsi che c’era anche un altro modo di guardare le cose, e pensai al possibile sviluppo futuro. Come fare perché di quel fiume di auto e di gente che percorre nei due sensi la strada Cividale–Castelmonte, almeno un rivolo filtrasse lungo la dorsale panoramica? Per sfociare o disperdersi nella ricerca delle tante ricchezze e bellezze storiche, culturali, paesaggistiche, e chi più ne ha più ne metta, di queste meravigliose valli ignorate e, forse, evitate perché sconosciute come sconosciuti, perfino a se medesimi, vi rimangono i loro abitanti. Questi sono i frutti venefici della mancanza di un orgoglio identitario, che invece per secoli ha fatto fieri i nostri antenati. Quelli che hanno costruito sui monti le loro chiesette, simboli e sentinelle a difesa di valori, purtroppo oggi ridotti a monete scadute, senza rendersi conto che le monete d’oro valgono comunque anche se avessero perso il valore legale. E non sono oro le nostre valli?

31. avgusta 2012

NA SVETIH VIŒARJAH je v nedeljo 5. avgusta potekalo 24. sre@anje Treh Sloveniji

V EU ve@ o eti@ni vzgoji: »Ne la¡i in ne kradi!«

Sporo@ilo po 70 letih od umora Lamberta Ehrlicha

L

Miran Miheliå

etoœnje 24. sre@anje Treh Slovenij na svetih Viœarjah , ki se ga je udele¡ilo ve@ sto Slovencev iz Slovenije, zdomstva in zamejstva, je potekalo s poudarkom na vzgoji, ni pa moglo niti mimo 70 – letnice od komunisti@nega umora mu@enika, duhovnika Lamberta Ehrlicha, rojenega pod sv. Viœarjami. O nujnosti poglobljene vzgoje za etiko v œolah je spregovoril dr. Jo¡e Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), je pogledal œe @ez mejo Slovenije in se vpraœal, kam plove danaœnji svet, ki zavra@a vrednote, na katerih je zrasla naœa civilizacija. Upokojeni koprski œkof Metod Pirih pa je v pridigi priporo@il vzgojo in ¡ivljenje po Evangeliju. Obi@ajno so bili ljudje velikih sposobnosti œele po hudem trpljenju, zaradi vojn ali bolezenskih epidemij, naravnih katastrof. Bomo tokrat modrejœi? Tradicionalno romanje treh Slovenij sta tudi letos organizirali Rafaelova dru¡ba in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov. V predavanju in kasnejœi razpravi je akademik Jo¡e Trontelj poudaril, da ¡ivimo v @asu velikih sprememb. Njih etni@ne vrednote ob@utijo nekateri pogosto kot nekaj nujnega in dobrega, drugi kot nekaj slabega, vsi pa kot negotovost. Po njegovem mnenju so negativne spremembe, ki smo jim pri@a, vzrok za razo@aranje nad svetom, v katerem ¡ivimo. »Te¡ko sprejemajo, da se je naenkrat, v manj kot letu dni, sesula sploœna vizija neke razmeroma varne ali vsaj napovedljive prihodnosti. ˘e danes, œe bolj pa malo pozneje, bo posebej te¡ko sprejeti dejstvo, da je civilizacijsko krizo za@ela spremljati œe kataklizma, v katero drvi narava…« #etudi se zdaj streznimo, bo poruœeno ravnote¡je v naravi in tudi @loveœki naravi povzro@alo œe dolgo @asa posledice, ki bo-

Joœe Trontelj na Viæarjah do krizo œe ve@ale, saj se privrela kriza œe ni razlila navzdol do vseh, lahko bi rekli vseh, ki so se pogreznili na ni¡ji nivo… in v bli¡nji prihodnosti se jih bo, saj beg od znanosti in razuma, prej ali slej pospremi tudi beg od vrednot in obratno. Prav to pa se dogaja. V kolikor ¡elimo spodobno pre¡iveti, ne da bi trpeli lakoto in raznovrstna pomanjkanja, potrebujemo novo svetovno ureditev. Jo bomo sposobni ponesti po svetu na krilih globalizacije? Vpraœanje je, kaj smo sposobni narediti za to kot posamezniki: »Brez poprave vedenja na ravni posameznika, naroda in svetovne skupnosti, je sedanja civilizacija obsojena na konec«. Priti moramo do ve@je zavesti o nujnosti eti@nega vedenja. »SAZU ¡e dlje @asa razglablja o potrebi po nacionalnem projektu za vrnitev vzgojnih in eti@nih prvin v slovenske œole.« Odlo@no je Trontelj pod@rtal, da iz sedanje krize lahko izidemo, »@e se odpovemo pohlepu, razsipnosti in dirki za materialno blaginjo, ki presega potrebe. Prvo pa je neizkrivljeno razumevanje sveta, ki ga je treba vsaditi v osebni svetovni nazor. Za to potrebujemo dobro sploœno izobrazbo - dovolj temeljito znanje, a umeœ@eno v sistem vrednot«. »Ve@ etike med ljudmi pomeni ve@ sre@e,« je predavanje sklenil Trontelj, ki vidi za Slovenijo prihodnost »v sonaravnem, odgovornem in zadr¡nem razvoju«. Kot je dejal, ni dovolj o etiki le govoriti, ampak je treba za@eti z vzgojo k druga@ni miselnosti

DAVIDE CLODIG o glasbeni skupini iz Bene@ije, ki misli na svoji tretiji CD

»Bk evolution poje v nare@ju, ker je to jezik srca«

O

d leta 2007 je skupina BK evolution naredila veliko. Z dvema ploœ@ama, premiœljenim konceptom in pomenljivimi nastopi ponaœa v srednjeevropski prostor sve¡ glas Beneœkih Slovencev. Pianist in komponist Davide Clodig nam je razkril, kako lahko povsem naravno spajajo sodobno miselno œirino s spoœtljivim, ukoreninjenim odnosom do svoje zemlje in ljudi. Kakœen je poln pomen imena Beneœke korenine Evolution? Koliko in katere tradicije, glasbene dediœ@ine Bene@ije in Rezije, koliko pa sodobnosti, naprednosti, sedanjosti? Vaœa filozofija torej... »Naœa skupina se je rodila kot vokalna skupina Beneœke korenine pred pribli¡no 15 leti. Po desetih letih trdnega delovanja je skupina izgubila nekaj @lanov in se preusmerila v band z novim imenom. BK evolution smo izbrali iz dveh razlogov. Prvi@: nastali smo ob projektu, ki je bil namenjen kantavtorju Kekku Bernjaku, s katerim

smo posneli cd KB unplugged (malo smo se poigrali z za@etnicami). Drugi@: hoteli smo provokativno vnesti v ime angleœko besedo, saj, ne vemo to@no zakaj, ko delaœ nekaj v slovenœ@ini, je potem vedno treba dodajati tudi italijanski prevod, da bi vsi razumeli. Mi smo razœirili ta pojem razumevanja in z drugim cd-jem pripravili vsa besedila s prevodom v angleœ@ino. Tradicijo imamo v krvi in smatramo, da ni treba delati ni@ posebnega, da pride do izraza. #e ljubiœ svojo zemljo in ljudi, potem se bo to poznalo v glasbi in v besedah. Seveda jo ¡ivimo tudi mi Bene@ani v globaliziranem svetu, kar gotovo vpliva tudi na naœo umetnost.« 4. julija ste stopili na oder druge izvedbe prireditve Dobrodoœli doma, kjer so se sre@ali Slovenci iz zamejstva in sveta. Kako je bilo? Kje najraje nastopate? »V Ljubljani smo se imeli zelo dobro in smo se predvsem zabavali, @eprav je bila takœna vro@ina, da smo komaj priœli do

dom

konca programa. Na sploœno nimamo veliko nastopov, ker nismo profesionalni band. V glavnem igramo iz veselja do svoje glasbe in zato nastopamo le, @e @utimo, da ima nastop kako vrednost, pomen. V nasprotnem primeru raje odpovemo.« Kakœne so besede vaœega jezika? Ali je vloga beneœkih kulturnikov v snovanju slovenskih vezi identitete in jezika? Kje je sti@iœ@e med pogledom navznoter (tradicija, lokalnost, dialekt) in navzven (globalni trendi, angleœ@ina, moderne tematike)? »Mi govorimo naœ jezik, kar pomeni jezik sodobnosti, hkrati pa je ta naœ jezik nare@je, jezik srca. To je naravna sinteza, ki nam omogo@a, da govorimo o aktualnih tematikah z besedami, ki jih marsikdo ima za zastarele. V naœih besedilih zazveni nare@je v prenovljeni in mo@nejœi obliki. Da bi priœli do u@inkovitejœega rezultata, smo se ve@krat obrnili tudi do pesnikov, ki znajo izvrstno uporabiti vse zmogljivosti jezika. Z veseljem se spominjamo npr. Silvane Pa-

Davide Clodig letti.« Nastopili ste na slovenski nacionalki, snemali prvenec v sodelovanju z Marijo Brecelj z de¡elnega sede¡a RAI v Trstu. Ali se smatrate za reprezentan@no skupino Beneœke Slovenije? Kje so po vaœem kulturna in umetniœka vozliœ@a vaœega prostora? »Ne po@utimo se reprezentan@na skupina Bene@ije, ampak se dobro zavedamo, da smo lahko motor enega gibanja. Zato radi pomagamo mlajœim bandom iz naœih krajev, jim damo na razpolago tudi svoje instrumente, nudimo nasvete. ˘e vrsto let so-

ter ponovnemu negovanju eti@nih vrednot. Svaril je pred neizbe¡no pogubno demagogijo, ko nekdo, namesto, da bi se pokesal, poravnal krivico, vrnil ukradeno in duhovno o@istil, la¡e sebi, drugim ljudem in Bogu. Evropski poslanec Lojze Peterle, ki je tudi letos priromal na Viœarje peœ, je v diskusiji za œalo povedal, da se moramo pri uresni@evanju izhoda iz krize dr¡ati vsaj dveh bo¡jih zapovedi: »Ne la¡i in ne kradi!« Opoldansko slovesno sveto maœo je v nabito polni Marijini cerkvi (in œe zunaj je stalo ali sedelo kakih dvesto romarjev treh Slovenij), skupaj z izseljenskimi duhovniki daroval upokojeni koprski œkof Metod Pirih. V pridigi je med drugim poudaril, da so izkuœnje pokazale, kako sta soodvisna ohranitev slovenstva oz. slovenske kulture in ohranitev katoliœke vere, njena poglobitev in utrditev narodne zavesti, k @emur pomaga tudi medsebojno dru¡enje in povezovanje Slovencev po svetu, v zamejstvu in v matici. Zato je œkof vernike povabil, naj ¡ivijo po Evangeliju, saj edino dejanja pri@ujejo o tem, da smo na tej pravi poti. Maœi je za cerkvijo sledil œe kulturni program s cerkvenim meœanim pevskim zborom iz Podbrezij, mladimi deklamatorkami in pevko iz Koroœke. Spregovorila sta œe Matja¡ Longar, dr¡avni sekretar iz urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter Peter Stavanja, dr¡avni sekretar obrambnega ministrstva; Toma¡ Pavœi@, nekdanji podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, pa je pozdravil v imenu te organizacije, ki je bila ustanovljena prav zato, da bi povezovala vse Slovence na prav vseh dr¡avotvornih podro@jih. Med vsakoletnimi udele¡enci tudi letos niso manjkali Silvester Gaberœ@ek, direktor Urada za verske skupnosti; kulturna delavca Hema in Janez Hudl iz Globasnice v Podjuni pa Jelka Dolinar iz Œpitala; mnogi z Goriœkega, Tr¡aœkega in Bene@ije...; predstavniki izseljeniœkih in zamejskih medijev… Veliko udele¡encev je tudi letos napolnilo gostiœ@e Jureta Preœerna in med njimi tudi nekaj @lanov Planinske dru¡ine Bene@ije, ki so zapeli ob harmoniki in dodatno ogreli ¡e tako prijetno vzduœje. delujemo na Sejmu beneœke piesmi. Na sre@o premorejo naœi kraji ve@je organizacije, ki skrbijo za kulturo. To sta npr. Inœtitut za slovensko kulturo ali Glasbena matica. Zasedli ste prvo mesto med skupinami severovzhodne Italije na nate@aju Suonare@Folkest2012, ki se je odvijal spomladi. 27. julija ste koncertirali na zaklju@nem ve@eru slovitega festivala Folkest v Spilimbergu. Kako komentirate ta uspeh? »Tega nastopa smo zelo veseli. Imeli smo vtis, da nas niso ocenili (slabo ali dobro) zaradi naœega jezika ali jezikovne pripadnosti, temve@ samo zaradi sporo@ilnosti naœih pesmi. Igrati izven slovenskega prostora je povsem druga@e in do neke mere tudi spodbudno, ker je potrebno dobiti na@in, da prideœ do posluœalca ne s samo besedo, ampak predvsem z energijo v igranju samem.« Kaj nam pripravljate v naslednjih mesecih? »Gotovo je dozorel @as, da se lotimo tretjega cd-ja. Nekaj pesmi imamo ¡e pripravljenih ali skoraj. Preden se odpravimo v studio pa bomo sodelovali pri izvedbi letoœnjega Sejma beneœke pesmi, ki bo v jeseni.« Jernej Æåek


dom

31. avgusta 2012

V OSPREDJU V NAŒIH DOLINAH

stran

5

V NEDIEJO 2. ŒETEMBERJA bo parlo¡nost se zmisniti na msgr-ja Paskvala Gujona, ki je biu pobudnik za cierkvico na varhu

Praznik Matajurja ob 50-lietnici cierkvice v znamenju turisti@ne rasti �

Brieg spada v evropski projekt »Natura 2000«. Kamuni Sauodnja, Podbuniesac in Kobarid na dielu, de bi ga valorizirali

� Ezio Gosgnach

L

ietos je 50 liet, odkar so na varhu Matajura po¡egnili v @ast Kristusu Odreœeniku kapelo, ki so jo zazidali na mestu, kjer je stau stari turam, ki so ga bli vzdignili ob svetim lietu 1900. V spomin na telo okouno oblietinco bo poteku v nediejo 2. œetemberja vsakolietni praznik gore. Parpravljajo ga Gorska skupnost Ter Nedi¡a Barda, Sauonski kamun, Planinska dru¡ina Bene@ije, Cai Nediœkih dolin in pro loko Matajur. Bo liepa parlo¡nost se zmisniti na mons. Paskvala Gujona ob 10. oblietnici smarti. Saj je prù ranjik matajurski famoœtar dau iniciativo, de bi zazidali kapelo. Program praznika je tele. Ob 10.30 bo v Œpietru start kolesarske dirke (gare z bi@ikleto) do ko@e Pelizzo. Opudan bo pieta sveta maœa na varhu. Na koncu bojo tradicionalni pozdravi oblasti z italijanske in slovenske strani. Ob 14. bo par ko@i Pelizzo nagrajevanje kolesarju. Ob 14.30 bo zagodla Accordion orchestra 4-8-8-16 in bota zapiela zbora Matajur in Svet Lienart. Matajur je »Gora, s katere se u¡iva morebiti narlieuœo panoramo, ki nam jo ponuja velika videnska provinca,« je pisu msgr. Ivan Trinko. Prù sigurno je simbol Bene@ije in parkli@e veliko œtevilo obiskovalcu takuo z italijanske kakor s slovenske strani. Nanj gre puno ljudi, de bi imielo @udovit pogled na Julijske Alpe, na Nediœke doline, na ravnico s svojimi vasmi in miesti, na obalo od Istre do Benetk. In tudi na muorje; zdi se, de se ga v narbuj jasnih dneg more takniti z roko. Matajur je skrinja velike naravne bogatije, se pravi ro¡, trave, te duje ¡vine, in kulture, saj na njim ¡ivé ljudje slovenskega jezika, ki so obvarvali puno lepih starih navd. Potlé, ki je karvaveu v dvieh hudih svetovnih vojskah in ga je partiu na dva kraja »prekleti konfin«, je tudi kraj meru in bratstva med narodi. S projekti, ki bi znali spoœtovati in valorizirati njega posebnosti, bi Matajur lahko postau stabar turizma v Nediœkih dolinah. Tele pameti je tudi sauonski œindik Germano Cendou, ki kupe s podbunieœkim kolegam Piergiorgiam Domenisam in kobariœko ¡upanjo Darjo Hauptman – saj brieg spada pod tri kamune – misli in diela za pametan

Æindik Germano Cendou razvoj telega preliepega teritorija. Matajur spada v evropski projekt »Natura 2000«, ki je mrie¡a teritoriju, ki imajo posebne naravne karakteristike in so habitat za ¡vino in ti@e, ki so riedki. Tele teritorije kli@ejo SIC, iz angleœkega Site of community importance al' italijanskega Sito di importanza comunitaria. Evropska unija ukuazava, de jih je trieba obvarvati. Zatuo je trieba dar¡ati @edan sviet, s tem, de se sie@e trava al' pase, omejiti (limitirati) jago in takuo naprej. Normativo parpravlja de¡ela Furlanija Julijska krajina. »Nie œe jasno, kaj nam bojo naro@ili. Bojim se, de normativa na bo upoœtevala realnega stanja in bo napisana, kakor, de bi padla iz neba. Takuo puojde vse v ni@,« nam je poviedu Cendou. Zatuo se zdi buj pametno misliti na sigurne in @edne poti za planince, na staze za gorske kolesarje (mountain bike) in kakuo sparjeti tele in druge turiste. »Velika pardobiteu bo astonomski observatorij na Lazeh, kjer je rifugio Pelizzo. Diela bi muorli spejati do kraja ¡e miesca œetemberja,« nam je oznanu sauonski œindik. Dobra ideja je tudi @ezkonfinska kro¡na pot vesako 1500 metru, ki jo je predlagu tolminski prefekt Zdravko Likar na sre@anju kamunu z italijanske in s slovenske strani, ki je bluo konac junja v Œpietru. Œla bi od ko@e Planinske dru¡ine Bene@ije do Male glave, na slovensko stran do Visoke glave, marsinskih planin in nazaj do Doma na Matajure. Kjer je na teli viœni pozime nimar snieg, bi bla pot tudi proga za tekaœko smu@anje (fondo) in za pohode s krplji (@jaspami).

Durante la costruzione anche uno sfregio alla lingua slovena

I

l sindaco di Pulfero/Podbuniesac, Piergiorgio Domenis, e la sua collega di Kobarid, Darja Hauptman, lo scorso 18 giugno hanno sottoscritto una lettera di intenti per l’avvio di un progetto che li vede uniti nella realizzazione di un percorso che porti alla creazione di un asilo nido e una casa di riposo transfrontalieri. Si tratta del primo esempio di collaborazione fattiva, a servizio reale delle comunità locali, cui si dà avvio dopo la caduta della storica cortina di ferro. La Festa della montagna si celebra ogni anno la prima domenica di settembre nell’anniversario della consacrazione della chiesetta dedicata al Redentore avvenuta il 2 settembre 1962, esattamente cinquant’anni fa. È una buona occasione per ricordare, nel decimo anniversario della morte, mons. Pasquale Guion (19092002), parroco di Montemaggiore/Matajur che della ricostruzione fu promotore. Ne parla anche nel suo libro «La gente delle Valli del Natisone», dato alle stampe nel 1974. «Ora sul Matajur c’è la cappella dedicata a Cristo Redentore. La precedente, distrutta da eventi bellici, portava sul frontespizio la dedica: “Brezmade¡ni” (all’Immacolata). Peccato che i muratori, in un momento di distrazione (?), abbiamo messo la pietra della dedica nel cemento della nuova». Naturalmente mons. Guion sapeva benissimo che non si era trattato di «distrazione», come ironicamente evidenziato dal punto di domanda tra parentesi, ma di un deliberato atto di occultamento dell’identità slovena della popolazione locale. «Me l’hanno fatta grossa – ricordava a parole il sacerdote –. Al mio quasi quotidiano sopralluogo al cantiere avevo raccomandato di collocare la pietra sopra l’ingresso con la scritta scolpita nella pietra in bella evidenza. Il giorno successivo, al mio ritorno, era già finita nel pavimento, coperta da una colata di cemento». E non c’è da meravigliarsi, perché lo stesso mons. Guion ricorda tra i principali benefattori della chiesetta anche un protagonista degli «Anni bui della Slavia». Allo sfregio ha posto rimedio l’associazione degli alpinisti sloveni «Planinska dru¡ina Bene@ije» che nel 1997 ha collocato una lapide con scolpita la dedica «Kristusu Odreœeniku in Brezmade¡ni».

A SEGUITO DI UNA FRANA chiusa la strada in prossimità di Ponte Vittorio. Il sindaco Berra prevede tempi lunghi

Prossenicco isolato da Taipana e dalla Slovenia

U

n movimento franoso individuato sul tratto viario in prossimità di Ponte Vittorio e che conduce all’abitato di Prossenicco, ha costretto il sindaco Elio Berra a emettere un’ordinanza di chiusura al transito. Il paese non è, dunque, raggiungibile né da Taipana né dalla Slovenia. Vi si può accedere solo da Attimis via Subit lungo una strada tortuosa e malandata. Il provvedimento della chiusura al traffico è stato firmato nella mattinata del 24 agosto scorso dopo un sopralluogo eseguito in loco dal primo cittadino unitamente ai tecnici della Protezione civile della Regione. «In quell’occasione – spiega Berra – è emerso con chiarezza come il tratto della via comunale Prossenicco-Ponte Vittorio, compresa l’area dell’ex valico con la Slovenia, vicino al cimitero della frazione, sia interessato da un

Vhod v Prosnid (tipajski kamun) s severne strani

movimento franoso in atto suscettibile di accelerazione anche immediata. Ci sono state quindi la necessità e l’urgenza di chiudere al traffico questa parte di strada, a tutela della pubblica incolumità, per scongiurare pericoli». Il servizio tecnico manutentivo, con

gli operai del Comune, ha subito informato la popolazione del problema che, a parere di Berra, non si risolverà, purtroppo, in tempi brevi: il cedimento, infatti, pare essere del tipo profondo, silente e continuo. Potrebbe sfociare in una frana vera e propria, con esiti mol-

to gravi. Lo dice lo stesso sindaco, dati alla mano, ricordando un caso simile accaduto nel 1958: allora, a causa delle massicce precipitazioni piovose (come si legge in un documento conservato in municipio) una parte di terreno franò sul torrente Lerada, proprio in zona Prossenicco, ostruendo il passaggio dell’acqua. Si formò così un lago lungo circa 300 metri e con un profondità di 6. Poi, a seguito di un’altra violenta precipitazione, lo sbarramento che s’era venuto a creare fu travolto e il lago scomparve. «Oggi, in questo punto del nostro comune – dice Berra – potrebbe accadere la stessa cosa. Serve un intervento immediato di messa in sicurezza. Nel frattempo è fondamentale riaprire al traffico la via di collegamento montana in quota, oggi chiusa: i costi per questo intervento non sono eccessivi, attorno ai 50mila euro».

KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

Slovenci o de¡elni reformi pokrajin � � Vladni zakonski dekret, ki uvaja vrsto var@evalnih ukrepov zadeva tudi prihodnost pokrajin. Na podlagi dolo@il italijanske vlade naj bi bile ukinjene vse tiste pokrajine, ki ne dosegajo dolo@enih kriterijev glede prebivalstva oziroma teritorija. De¡ela Furlanija Julijska krajina ima statutarno avtonomijo in torej glede reforme pokrajin lahko odlo@a sama. De¡elni svet Furlanije Julijske krajine je ustanovil posebno komisijo, ki mora do konca septembra predlagati mo¡ne reœitve in v tem @asu so v teku avdicije raznih pokrajinski organizacij, zdru¡enj in ustanov. 23. avgusta se je avdicije udele¡ila tudi predsednica Institucionalnega paritetnega odbora za slovensko manjœino Jole Namor. #e bo priœlo do reforme pokrajin – je poudarila Namorjeva – bi morale nove uprave oz. ustanove, ki bi jih nasledile in prevzele njihove pristojnosti, upoœtevati dolo@ila zakona za zaœ@ito slovenske manjœine v Italiji œt. 38/2001 oz. prevzeti pristojnosti na podro@ju spoœtovanja pravic Slovencev, ki jih trenutno izvajajo pokrajine Trst, Gorica in Viden. Stranka Slovenska skupnost je zelo zaskrbljena nad usodo pokrajin Trst in Gorica, kjer prebivajo Slovenci, ki imajo v izvoljenih organih kar precej predstavnikov.

V Vidnu posvet o ve@jezi@nosti »Ve@jezi@nost in izobra¡evanje. Izkuœnje, rezultati in izzivi v prostoru med Italijo in Slovenio« je naslov mednarodnega posveta, ki bo v Vidnu v @etrtek 6. popoldne (15-19.30) in petek 7. septembra doplodne (9.30-13.30) v pala@i Antonini (dvorana Roberto Gusmani) v Vidnu. Organizira ga Univerza v Vidnu v okviru evropskega projekta Jezik-Lingua. Namen posveta je spodbujati povezave med znanstvenim diskurzom in ve@jezi@no prakso, ki je naravna zna@ilnost prostora med Italijo in Slovenijo. V okviru œtudij uporabne narave se prepletajo vpraœanja, ki zadevajo bodisi stvarnosti rabe in u@enja jezikov bodisi kognitivne procese, pri @emer se pojavljajo teoreti@ne in prakti@ne potrebe, ki jih nalagajo spremembe v razmerju med jezikom in pri@akovanji skupnosti govorcev. Italijanski in slovenski raziskovalci bodo na posvetu osvetili stanje standardnih in krajevnih jezikov, obravnavanih kot zvrsti sistema ali iz medjezikovnega zornega kota, s poudarkom na najnovejœih raziskavah, praksah, izkuœnjah in didakti@nih orodjih, nastalih v okviru ve@jezi@nega izobra¡evanja, ne da bi zanemarjali morebitne povezave na kulturni oz. knji¡evni ravni.

� �

Napolitano odlikoval Alojza Rebulo V dneh okoli 21. julija, ko je obhajal 88. rojstni dan, je tr¡aœki slovenski pisatelj Alojz Rebula prejel sporo@ilo, da ga je predsednik republike Giorgio Napolitano imenoval za velikega @astnika Viteœkega reda za zasluge za Republiko Italijo. To je drugo najviœje dr¡avno odlikovanje na podro@jih kulture, gospodarstva, javnega ali @lovekoljubnega dela. Ministrica za Slovence po svetu Ljudmila Novak je v @estitki napisala, da je visoko odlikovanje izjemno priznanje slovenski kulturi in slovenski narodni skupnosti v Italiji. ��


6

IZ NAŒIH DOLIN

stran

31. avgusta 2012

dom

OB LIEPIM VREMENU se je puno ljudi udele¡ilo svete maœe, ¡egna ro¡, oufra za cierku in precesije s podobo Device Marije KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

1. œetemberja zlata maœa v Kravarju

� � V saboto 1. œetemberja bo velik guod v Kravarju. Ob 20.15 bo v farni cierkvi molu svojo zlato maœo vasnjan msgr. Mario Qualizza, ki je famoœtar in dekan v Œpietru. Rojen v Tonhacovi dru¡ini, je msgr. Qualizza pieu parvo maœo v doma@i vasi 1. luja 1962. Posve@en je biu v videnski katedrali dva dni priet. »Za parvo maœo – je poviedu v pogovoru za Dom – je biu velik senjam u Kravarju, kier pred mano nie bluo obednega duhounika v vasi. Okuole mene je bla dru¡ina, puno ¡lahte in ciela vas. Lepuo smo se poznal', zaki, kàr so ble po@itnice, sam dielu ku usi te drugi gor tode. San sieku travo, kopu, nosu darva...« Tudi za zlato maœo se okuole msgr. Qualizze zberejo dru¡ina, ¡lahta, parjatelji in ciela vas. Sigurno bojo podutanski œindik Giuseppe Sibau, ki je prù iz kravarske fare, podutanski famoœtar Rinaldo Gerussi in drugi duhovniki.

Lietoœnja Ro¡inca par Mariji Devici v Dreki je bila zaries liepa an vesela Usako lieto je bulj te¡kuo navade spoœtovat

� M. Q.

L

ietoœnja Ro¡inca par Mariji Devici v Dreki je bila zaries liepa, ku po navad' an œe kjek lieuœ, zak' se niesmo bali, de bo garmielo an de¡evalo. Vreme je bilo takuo lepuo an prijetno, posebno gor par cierkvi, de nam se je hudo zdielo, de niesmo parpravili maœo pred cierkvijo, pod sienco mogo@nih lip an na trgu, ki je biu lepuo asfaltiran an o@ejen, de ga je bluo lepuo videti. Bluo je puno veselih ljudi, ki so parletieli od vsieh kraju an tudi puno malih otruok, kar je riedkost za naœe vasi. Moremo re@i, de dreœki farani imajo radì svojo cierku an skarbé zanjo, ne le an-

krat na lieto, a celuo lieto, de je vedno @edna an de sprejme veselo naœe ljudì. Ro¡e na manjkajo nikdar, kakor tudi pridne an skarbne ¡ene, ki jih lepuo spravijo v puœje. Maœo je vodu œpietarski dekan, mons. Mario Qualizza, an z njm so maœevali œe lieœki famoœtar g. Federico Saracino an podutanski don Rinaldo Gerussi. Pieu je zbrano, veselo an pobo¡no zbor Re@an z Lies. Tudi tonka@i so dali veselje prazniku z tonkanjem. V za@etku maœe smo po¡egnali ro¡e an zdravilne trave, po liepi an stari navadi. Med maœo je biu tudi oufar za naœo cierku an potlè precesija na stazi okuole britofa an cierkve. Nazadnjo smo zaklju@ili pred cierkvijo an podobo Matere Bo¡je, ki nas

uno cajta je pasalo, od kar smo P takuo zvestuo @akal’ Ro¡inco, per majhinim, pa ostane naœ narbulj Mons. Mario Qualizza, g. Federico Saracino in g. Rinaldo Gerussi

ljubeznivo gleda an ki je zaries Liepa ro¡a Marija. Na smiem pa pozabiti pridige mons. Marja, ki obhaja lietos zlato maœo. Na to nas je lepuo spuomnu posebno, kar nam je poviedu, kuo se je ¡ivielo petdeset liet tega v nasih krajih an v Kravarju. Ljudno an zaneslivo nam je po doma@e poviedu, kako je bilo takrat naœe ¡ivljenje skromno, a ne brez nedou¡nega veselja an medsebojnega pomaganja v delu na puoju an seno¡etah. Ali bomo mogli najti nazaj tolo veselje, @etudi brez revœ@ine?

velik praznik. Perkli@e œele puno naœih eldi, k’ pridejo na po@itnice tle u naœo dolino. Œkoda, de usako lieto je bulj te¡kuo navade spoœtovat: tonka@i so zmieram tisti an ni lahko jim uœafat mlade u@ence. Hosti so uciefale sano¡eta kier so rasli puœilci Marije Ro¡ince an jih bomo muorli prece sadit tu vertu al ta po va¡eh, celih vemo, de na bojo glih taki, ko te duji. Kar je ostalo zmieram glih, je veselje, s katerim usako lieto napraujamo gubance, snopicje, oflokamo cierkou, gremo k’ Veliki Maœ an zvestuo piejemo tu precesiji. (www.kobiljaglava.com)


dom

IZ NAŒIH DOLIN

31. avgusta 2012

stran

7

IL 10 SETTEMBRE INIZIA IL NUOVO ANNO SCOLASTICO. La bilingue fa segnare un aumento in tutti e tre i gradi

Più iscritti nelle scuole delle Valli, ma l’istituto monolingua perde il dirigente �

Lo reggerà il responsabile di un’altra scuola

� J. H.

S

orpresa: la popolazione scolastica dell’obbligo nelle Valli del Natisone cresce. Stando ai dati fornitici dai due istituti comprensivi statali con sede a San Pietro al Natisone, quello bilingue italiano sloveno e quello monolingua italiano, sui banchi di asili, primarie e medie inferiori dal prossimo 10 settembre siederanno più alunni rispetto all’anno scorso. I numeri non sono definitivi, ma parlano nel complesso di 11 allievi in più. Le medie dovrebbero avere gli stessi studenti dell’anno scorso (168), le primarie 13 scolari in più (267) e la scuola dell’infanzia 2 bambini in meno. La scuola bilingue, che ancora sarà costretta a operare in condizioni di fortuna, fa segnare un aumento di allievi in tutte e tre i gradi di istruzione. Ma ciò che più balza all’occhio è la stabilità dei numeri delle iscrizioni. Le variazioni rispetto agli anni precedenti sono davvero minime. Resta aperta ancora quest’anno la scuola primaria di Savogna, un’unica pluriclasse con sei alunni, dei quali quattro in quinta. Tutto lascia supporre, quindi, che quel plesso sia giunto al capolinea. Ma c’è un’altra novità che riguarda l’istituto comprensivo monolingua. Questo, infatti, perde la sua direzione, essendo sotto i 400 allievi. La dirigente scolastica Margherita Cencig è stata trasferita a Mortegliano e verrà nominato un reggente. Sarà il direttore di un altro istituto che si occuperà anche di quello di San Pietro. La questione dei numeri minimi non riguarda, invece, l’istitituto scolastico bilingue al quale non vengono imposti limiti di

VPISI V ŒOLSKO LETO 2012-2013 VRTEC

I

Svet Lienart

9 (-5)

Œpietar Podbuniesac Dvojezi@na Œpietar

II

III

SK

+/-

33

-3

16 (-3) 18 (+4) 13 (-)

47

+1

7 (+2)

6 (-2)

16

-4

25 (+6) 20 (+1) 19 (-4)

64

+4

11 (-4) 13 (+6)

3 (-4)

Skupno Nediœke doline

57 (-)

52 (-2)

51 (-)

160

-2

PRIMARNA ŒOLA

I

II

III

IV

V

Svet Lienart

7 (-3)

10 (+3) 10 (-4) 14 (+1) 13 (+3)

21 (+2) 18 (+4) 14 (-3)

Œpietar

0 (-)

Sauodnja

0 (-)

1 (-1)

SK

+/-

54

-

16 (-)

18 (+8)

87

+11

1 (-4)

4 (+1)

6

-4

24 (-1) 25 (+1) 24 (-4) 29 (+11) 18 (-1)

120

+6

Skupno Nediœke doline

52 (-2) 53 (+8) 49 (-12) 60 (+8) 53 (+11)

267

+ 13

SK

+/-

I

II

III

Svet Lienart

11 (-6) 16 (+10) 7 (-6)

34

-2

Œpietar

27 (-2) 29 (+1) 32 (+1)

88

-

Dvojezi@na Œpietar

15 (-3) 17 (+3) 14 (+2)

46

+2

Skupno Nediœke doline 53 (-11) 62 (+14) 53 (-3)

168

-

iscritti in quanto al servizio di una minoranza linguistica. La dirigente, ˘iva Gruden, è alle prese con la precarietà degli spazi. «Al momento – fa sapere – non ci è chiaro dove collocheremo la prima elementare perché l’aula che abbiamo a disposizione è troppo piccola. Nei prossimi giorni mi incontrerò col sindaco, Tiziano Manzini, e spero di

ottenere la soluzione al problema». La scuola media, inoltre, dovrà iniziare ancora una volta le lezioni nella sede della Comunità montana, poiché i lavori per adeguare l’edificio della media monolingua, al fine di ospitare anche le classi bilingui, non sono nemmeno iniziati. «Di positivo c’è che la Comunità montana metterà a nostra disposizione maggiori spazi ri-

spetto all’anno scorso». Naturalmente, si attende con impazienza l’inizio della ristrutturazione della vecchia sede dell’istituto bilingue, in viale Azzida. L’amministrazione comunale ha più volte garantito, anche alle autorità statali e regionali, che i lavori saranno realizzati con la massima celerità in modo che sia disponibile per l’anno 2013-2014.

L’ANNUNCIO DEL SINDACO DI CIVIDALE, Stefano Balloch, dopo un incontro con il governatore del Friuli Venezia Giulia

La Regione stanzia sei milioni per l’ospedale Saranno utilizzati per migliorare le funzioni sanitarie �Nel corso del 2012 ci sarà la nuova sede

per il Distretto e per la Rsa, sarà attivato l’hospice e verrà potenziata la dialisi

I

l presidente della Regione, Renzo Tondo, riconferma lo stanziamento di 6 milioni di euro a favore dell’ospedale di Cividale del Friuli, per l’importante servizio che svolge a favore degli utenti di Cividale e del comprensorio del Cividalese. Ne dà notizia il sindaco della città ducale e presidente dell’assemblea dei sindaci dell’ambito distrettuale del Cividalese, Stefano Balloch, a seguito di un incontro tenutosi col governatore del Friuli Venezia Giulia. «Contestualmente – spiega Balloch –, Tondo ha dato mandato a Gianni Cortiula, direttore centrale Salute, integrazione sociosanitaria e politiche sociali, di valutare al meglio l’impiego dei 6 milioni di euro». Cortiula, quindi, esaminerà il quadro specifico in base alla nuova organizzazione del comparto sanitario a livello locale – ma anche regionale e seguendo le nuove indicazioni dell’assetto nazionale del comparto – e, sentito il sindaco di Cividale, Balloch, procederà a destinare il fondo in modo che vada a massimo vantaggio degli utenti del nosocomio. In maniera coerente e compati-

bile con la situazione di dimensionamento di cui è oggetto il settore a livello italiano. «Ringrazio la Regione e il presidente Renzo Tondo, a nome anche degli amministratori comunali del comprensorio, per la riconferma dello stanziamento per l’ospedale – dice il sindaco Balloch –. Nel difficile momento economico e sociale che stiamo vivendo, questa conferma rassicura la comunità, gli utenti e i municipi che possono avere la certezza di disporre sia nel presente che, in maggiore misura, nel futuro, di servizi importanti a livello di assistenza e cura. A Cortiula l’augurio di un buon lavoro. Il compito che il governatore gli ha affidato è strategico e articolato. Siamo certi lo porterà a compimento nel migliore dei modi, col massimo impegno, grazie alla sua conoscenza del territorio, della materia e grazie alla sua professionalità». Si ricorda che il Pal 2012 effettua delle previsioni importanti riguardanti l’ospedale di Cividale del Friuli: oltre a mantenere i livelli erogati, nel corso del 2012 l’Azienda conta sviluppi e potenziamenti: nuova sede

(

Kratke Brevi brevi kratke

V Œpietru uspeœni te@aji Ad formandum Sredi toplega poletja se je uspeœno zaklju@il te@aj o Uspeœni komunikaciji, ki ga je na Ad formandumu v Œpietru vodila Elisa Samer. Te@aj je trajal 33 ur, sofinanciral ga je Evropski socialni sklad. Program je obiskovalo 12 te@ajnikov, ki so se redno udele¡evali predavanj. Zaklju@nega sre@anja in izpita se je udele¡il tudi direktor zavoda Massimiliano Iacono, ki se je zahvalil udele¡encem, da so z njihovo redno udele¡bo omogo@ili izvedbo te@aja v Œpietru. »Za naœ zavod je teritorij terskih in nediœkih dolin izrednega pomena, saj ima potencialno velike mo¡nosti razvoja. Ve@je je œtevilo interesentov za naœe izobra¡evalne programe, ve@je so mo¡nosti, da te@aje lahko sploh organiziramo in s tem prispevamo k intelektualni rasti posameznikov in posledi@no teritorija, organizacij in podjetij, ki tu delujejo«. Na te@aju komunikacije so udele¡enci obravnali zanimive teme: kako ustvariti u@inkovite odnose s tehnikami posluœanja in empatije, kako obvladovati te¡ke situacije, kako se obnaœati v primeru konfliktnih odnosov. Delovanje na Ad formandumu v Œpietru se sicer nadaljuje: œe vedno so v teku vpisovanja na te@aje Sploœno kmetijstvo in Upravljanje kme@kega turizma. Potrdilo o uspeœno kon@anem te@aju Sploœnega kmetijstva, je nepogreœljiv dokument za vsakogar, ki ¡eli koriœ@ati prispevke, namenjene kmetijski dejavnosti iz programa za razvoj pode¡elja 2007/2013 ukrep 112. To velja predvsem za mlade, ki se nameravajo posvetiti kmetijski dejavnosti in lahko samo z omenjenim potrdilom doka¡ejo svojo poklicno usposobljenost. Ne glede na koristnost pridobljene diplome je te@aj iz sploœnega kmetijstva strokovna obogatitev, saj zajema vse najva¡nejœe aspekte te gospodarske dejavnosti. Te@aj traja 150 ur in stane 300 eurov (samo 2 eura na uro). Te@aj Upravljanje kme@kega turizma usposablja za vodenje kme@kih turizmov, hkrati pa omogo@a te@ajnikom, ki ga uspeœno zaklju@ijo, koriœ@enje subvencij, ki so predvidene po de¡elnem zakonu 25/1996. Te@aj je namenjen kme@kim podjetnikom in tistim, ki jih ta sektor zanima. Te@aj traja 100 ur in stane 200 eurov (samo 2 eura na uro). Zainteresirani naj se @im prej zglasijo na sede¡u Ad formanduma v Œpietru (ul. Alpe Adria 61, tel. 0432.727349, ud@adformandum.org).

��

Dvojezi@na Œpietar

SREDNJA ŒOLA

KRATKE - BREVI - KRATKE

Slovenska manjœina œe @aka na sredstva

per il Distretto (padiglione di Levante), per la Rsa e gli stati vegetativi, attivazione dell’hospice e potenziamento della dialisi con 15 nuovi posti letto. «L’obbiettivo è il miglioramento delle funzioni sanitarie in essere, rendendole aderenti ai bisogni reali di salute e sicurezza attesi dai cittadini – spiega il sindaco Bal-

loch –. L’amministrazione comunale di Cividale ha sempre svolto, negli anni e nelle diverse sedi, un’attenta attività di monitoraggio rispetto alle problematiche connesse alla tutela del diritto alla salute dei cittadini, alla difesa della struttura ospedaliera cittadina e all’evolversi della normativa regionale e nazionale in materia».

� � De¡elna uprava œe ni v stanju, da bi v obliki predujma vnaprej izpla@ala dr¡avne prispevke slovenskim organizacijam in ustanovam, saj rimska vlada do danes œe vedno ni namenila oz. obvezala (it. fondi impegnati) sredstev. Pravzaprav ni niti œe znan to@en obseg sredstev, saj nad vse visi me@ prora@unskih rezov. To pomeni, da De¡ela kljub posebni normi, ki jo je na predlog Gabrovca in Kocijan@i@a De¡elni svet vklju@il v rebalans, nima pravno-prora@unske opore in utemeljitve, da lahko vnaprej izpla@a pri@akovana sredstva. Tako je de¡elna odbornica Sandra Savino osebno razlo¡ila de¡elnemu svetniku SSk Igorju Gabrovcu, ki jo je prosil za pojasnila glede zamud pri izpla@evanju prispevkov. Gabrovec je Savinovi prikazal te¡ko stanje v organizacijah in ustanovah slovenske narodne skupnosti, ki ¡e osmi mesec @akajo na sredstva za teko@e finan@no leto. Odbornica je zagotovila, da so iz de¡elne pala@e ¡e intervenirali v Rimu.


8

stran

IZ NAŒIH DOLIN

31. avgusta 2012

dom

TUDI LIETOS JE BLUO V NEDIŒKIH DOLINAH ˘IVUO. V naœ obiektiv smo uieli nekatere sejme in druge prireditve, ki so jih napravili po vaseh

Veselo polietje v Bene@iji

Na Solarjeh so v nediejo 19. voœta pokazali, kakuo se diela te prava doma@a kopa. Fotografije je nardiu Oddo Lesizza

PRAVIJO, DE IMAJO V CIERKVI te narbuj lepo podobo Matere Bo¡je v Bene@iji

Precesija za Ro¡inco v Barnasu

PAR STARI CIERKVICI je biu 10. voœta liep senjam

Sv. Lovranac v Marsinu

Foto Oddo Lesizza

Foto Giorgia Zufferli


dom

31. avgusta 2012

IZ NAŒIH DOLIN

stran

9

NASTOPILI SO U KATEDRALI U BRATISLAVI, u templju sv. Ane u Debrecenu an u cierkvi sv. Terezije u Budimpeœti

Zbor »Slavija« iz Kravarja je zapieu na Slovaœkim an na Uogarskim �

Hlietu bo povabu v Bene@ijo zbore iz Rusije, #eœke, Slovaœke in Mad¡arske

P

Cristopher Chiabai na Donavi so bli na Donavi. Bluo je 20. voœta, kàr na Uogarskem imajo nacionalni praznik. Po telin liepin izletu zbor »Slavija«, pod u@enjan barke meœtre Margarite Swarczewskaje, je na diele, de bi hlietu povabu u naœe kraje pieuske zbore iz Uogarske, Slovaœke, #eœke in Rusije, ki naj bi imieli koncerte po cierkvicah u Nediœkih dolinah. Tela je prù liepa iniciativa kravarskega zbora, ki se je rodiu lieta 2007 (parvi krat je pieu za Bo¡i@ na Stari Gori) an se je od tekrat s suojo vesoko kvaliteto stuoru poznat doma an po sviete.

Zbor »Slavija« u katedrali sv. Martina u Bratislavi

Zbor »Slavija« u baziliki sv. Terezije u Budimpeæti

Musica da tre continenti nella grotta d’Antro

pravo Lucìa Olmos e il mezzo soprano Guillermina Gallardo hanno incantato il pubblico sia per la loro voce scintillante che per la maestria nell’esecuzione dei brani di notevole pregio. Aggiungiamo, poi, che l’acustica della grotta ben si addice ai diversi generi musicali e canori. Non ha nascosto la propria soddisfazione il sindaco di Pulfero, Piergiorgio Domenis, attivatosi in prima persona nell’organizzare questo evento e si è compiaciuto per il coinvolgimento dei ragazzi africani ospiti di quel comune ai quali è stata data l’opportunità di esibire le loro potenzialità anche in campo musicale. Il loro contributo è stato notevole essendo stati protagonisti, forse involontari, di questa rassegna che li ha visti esibirsi con etnie di continenti diversi. (b. q.)

NAUFRAGATA LA COLLABORAZIONE CON «DALL’AVA» Chiabai e Cattaneo riprendono la produzione artigianale

La gubana «Giuditta Teresa» torna alle origini

D

a un po’ di tempo tutti i valligiani si sono accorti dei cambiamenti avvenuti a Ponte San Quirino dove, all’imbocco della strada che porta verso Azzida e le valli di Savogna e San Leonardo, c’era lo storico stabilimento della gubana «Giuditta Teresa». L’insegna è cambiata e anche la destinazione d’uso dei locali adibiti ora a pasticceria e prosciutteria. È passato poco più di un anno e mezzo da quando sul giornale Dom si parlava dei forti cambiamenti intrapresi dall’azienda guidata da Silvana Chiabai e dal marito Giovanni Cattaneo, con l’entrata in società del prosciuttificio dall’Ava di San Daniele, unendo così tradizione e genuinità dei loro prodotti e approdando insieme sui mercati esteri. Sembrava l’inizio di un’impresa che avrebbe portato grandi risultati all’eco-

Giovanni Cattaneo in Silvana Chiabai nomia valligiana. Ora, dopo una serie di «incomprensioni poco piacevoli», come spiega Silvana

Le campane cercano giovani suonatori I rintocchi delle campane di tante chiese delle Valli del Natisone si son fatte sentire anche quest’anno nella solennità della «Ro¡inca», iniziativa riproposta dalla Forania di San Pietro volta a sottolineare la presenza dell’uomo anche nelle borgate meno conosciute, dove però la chiesa, grande o piccola, è un punto di riferimento non solo per i credenti e da dove parte il messaggio cristiano. Un messaggio trasmesso con il suono delle campane in tempi alternati tra le 18 e le 19 del 15 agosto, giorno dell’Assunta. Si penserà che con l’avvento della tecnica, per fare suonare le campane, è sufficiente premere un pulsante, si dimentica che non tutti i campanili son dotati di questo apparato elettrico. Dove non c’è, sono ancora le braccia e le gambe dell’uomo che fanno suonare le campane e bisogna rendere merito a quelle persone che, chissà da quanti anni e con l’esperienza accumulata, sanno evidenziare i momenti salienti della giornata. Purtroppo all’orizzonte non si vedono nuovi adepti per questa pratica manuale, per cui è doveroso rivolgere un appello a quei giovani interessati a mantenere e valorizzare una tradizione che non deve ritenersi di scarsa importanza, poiché le campane hanno avuto sempre una funzione determinante, non solo dal lato religioso, nelle diverse circostanze della vita quotidiana. (m. q.)

Na Livku razstava Damijana Œturma

H

a suscitato un certo interesse la rassegna corale tenutasi domenica 22 luglio nella grotta di San Giovanni d’Antro e la particolarità sta nel fatto che i gruppi esibitisi erano rappresentati da tre etnie di tre continenti. Per l’Europa il coro «Tre Valli-Tri doline» di Cravero, per l’Africa l’«Afrikauser» dai ragazzi africani ospiti dell’albergo «Al Vescovo» di Pulfero e per l’America un trio messicano attualmente in tournée in Italia che ha raccolto l’invito della direttrice del coro di Cravero, Francesca Maria Gussetti, di partecipare a questa originale esibizione canora e musicale. Ogni gruppo ha presentato un proprio repertorio ed il «Tri Doline» ha eseguito, «Nediœka fara», e «Beneœka dru¡ina», cui è seguito il «Gloria» della «Misa criolla» di A. Ramirez con il supporto musicale anche dei ragazzi africani esibitisi poi nei tradizionali canti del loro paese d’origine. Questi sono stati applauditi per la loro spontaneità nelle loro esecuzioni, privi di uno schema ben definito e per questo molto apprezzati. Della valenza della musica messicana è stato protagonista il terzetto del paese centramericano poiché non si è trattato di dilettanti o solo appassionati, ma di professionisti con al pianoforte Pablo Dìaz Càzares, diplomatosi a Puebla, specializzazioni a Barcellona e Udine, ora con la valigia pronta per assumere una prestigiosa cattedra presso il Conservatorio musicale di Stato a Budapest. Le altre componenti del terzetto sono anche docenti in alcune scuole di musica. Il so-

(

Kratke Brevi brevi kratke

��

� A. Q. ieuski zbor »Slavija« iz Kravarja je od 14. do 21. voœta lietos imeu lepo turnejo, ki je bla tudi izlet za njega mlade @lane, na Slovaœko an na Mad¡arsko (Uogarsko). Na guod Ro¡ince je pieu u katedrali svetega Martina u Bratislavi, ki je slovaœko glauno miesto (kapital). Beneœki pieuci so œenkal’ katedrali ‘no slikico (kuadri@) cierkve svetega Œtandrija iz soje vasi. Natuo so œli na Uogarsko. U miestu Debrecen je zbor »Slavija« pieu u tempilne svete Ane. U Budimpeœti, ki je uogarsko glauno miesto, so piel’ u cierkvi svete Terezije. Teli cierkvi so œenkal’ slikico cierkve svete Lucije iz Kravarja. Seviede kravarski pieuci nieso zamudili parlo¡nosti, de bi se pejali z barkonan po Donavi. Med potjo se je zgodila zaries liepa rie@. Criostopher Chiabai je nategnu suojo ramoniko an zagodu beneœke piesmi. Juden je bluo tuole takuo uœe@, de so mu nastavli mikrofon an so po radiu poœjali njega muziko na use barkone, ki

KRATKE - BREVI - KRATKE

Chiabai, hanno rescisso il rapporto con la ditta «Gubane srl» e dal primo agosto si sono trasferiti ad Azzida in via Algida

43, per iniziare un nuovo percorso a conduzione familiare, con il marchio storico «Giuditta Teresa», in un laboratorio molto più piccolo, ma che sicuramente garantirà la tipicità e qualità dei loro prodotti. La titolare spiega che la produzione sarà intermente artigianale, quindi non potrà più fornire la grande distribuzione che richiede numeri e costi troppo elevati. Il negozio è aperto dal martedì al sabato dalle ore 8.00 alle ore 12.30 e dalle ore 15.00 alle ore 19.30 e la domenica dalle ore 9.00 alle ore 12.30 e dalle ore 15.00 alle ore 19.30. Per altre informazioni è possibile visitare il sito internet www.giudittateresa.com oppure scrivere all’indirizzo e-mail info@giudittateresa.com o telefonare al numero 0432727681. � G. Z.

� � V soboto 25. avgusta je bila na Livku v prostorih œole odprta razstava del slikarja doma@ina Damijana Œturma. Strokovno sta Damijanovo delo ocenili slikarka Stanka Golob in v pisni obliki umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Œajn. Razstavo na Livku sta odprla pod¡upan ob@ine Dreka Michele Coren in @lan sveta Svetovnega slovenskega kongresa Toma¡ Pavœi@. Obema je bila skupna misel o izjemnem pomenu padca meje za kulturno udejstvovanje obeh strani Matajurja. Slikarjevo 40-letnico umetniœkega delovanja in njegovo prvo samostojno razstavo v doma@em kraju so s svojo prisotnostjo po@astili tudi ¡upanja Ob@ine Kobarid Darja Hauptman, predsednica Krajevne skupnosti Livek Katja Roœ in ob@inski svetnik Pavel Sivec, ki je program povezoval. Razstava je bila spremljevalna prireditev tradicionalnega Pohoda prijateljstva Nove Slovenije na Matajur. Zoran Kaœca

Elogio al personale dell’ospedale � � Da poco, in seguito a malattia, è mancato nostro papà Aldo Cipriani. Attraverso il «Dom» vogliamo rivolgere un elogio al personale del reparto di medicina e radiologia dell’ospedale di Cividale. Durante i dodici giorni di ricovero siamo stati accolti e trattati da tutto il personale in ogni attimo con professionalità, disponibilità, sensibilità, umanità e rispetto degni di lode. In un momento in cui troppo spesso si parla di mala sanità, esprimiamo nei loro confronti infinita stima, gratitudine e rispetto per essere stati così «speciali». Laura e Claudio Cipriani


10

TERSKE DOLINE

stran

31. avgusta 2012

dom

NUOVE INIZIATIVE IMPRENDITORIALI che puntano alla valorizzazione delle risorse agricole nel rispetto dell’ambiente KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

A Tunis il centro raccolta rifiuti La comunità dell’Alta Val del Torre può nuovamente utilizzare un punto di raccolta rifiuti. Dallo scorso 18 agosto l’ecopiazzola è attiva, realizzata ex-novo dal Comune. Nella nuova area di conferimento, sita in località Tunis, a Vedronza, si potranno concentrare anche tutti i rifiuti Raee dal gruppo 1 al gruppo 5, pitture e vernici pericolose, imballaggi vuoti di sostanze pericolose e batterie al piombo. Oltre al resto delle immondizie «tradizionali»: dagli ingombranti, alla carta, ai pneumatici fino alle lastre di vetro.

� �

Lavori sulla strada Cergneu-Monteprato Migliora l’accesso ai borghi di Monteprato e Cergneu, a Nimis. Grazie a un intervento della Protezione civile, infatti, sono stati progettati e realizzati, su istanza urgente dell’amministrazione municipale, dei lavori di messa in sicurezza dei versanti e di protezione della carreggiata nei punti ove si presentavo le maggiori criticità. Le opere, cantierate in agosto per 200mila euro, hanno interessato un tratto di 2 km e si sono rese necessarie per la continua caduta massi e sassi dai pendii, anche a causa del nubifragio del 2011. Nella parte di strada che si stacca da Monteprato, inoltre, s’è proceduto all’installazione di un guardrail, a protezione di automobilisti e persone a piedi.

��

Prosnid, una nascita dopo 35 anni Era da 35 anni che la piccola comunità di Prossenicco di Taipana non festeggiava, come sempre unita, un evento del genere, pieno di gioia: la nascita di un bambino. È successo il primo agosto scorso: il pargolo si chiama Patrik ed è il figlio di Nataœa Perat e di Alan Cecutti, gestore dell’agriturismo di Prossenicco «Bez mej-Senza confini», presidente della locale pro loco, consigliere comunale, un giovane molto attivo e impegnato nel sociale. Patrik è venuto alla luce all’ospedale di Postumia, in Slovenia, e alla nascita pesava 3,190 kg. Felice la mamma Nataœa che adesso si divide col pupo tra Staro Selo, vicino a Caporetto, e Prossenicco, borgo che il piccolo Patrick ha già visitato tre volte.

��

Cornappo, 25 anni di matrimonio

� � Sabato 18 agosto nella chiesa del Sacro Cuore di Cornappo di Taipana, si sono presentati Claudio e Loretta, gestori della locale trattoria «Le sorgenti», per ricordare davanti al Signore il loro 25° anniversario di matrimonio. Sulla porta di chiesa li ha accolti il diacono Leopoldo Pantarotto, che si è felicitato con loro. Non sono mancati momenti di commozione e tanti applausi, a testimonianza della sentita partecipazione dei presenti.

Con Vecchia fattoria e Casa Luskovaz l’Alta Val Torre sempre più golosa �

A Micottis si sperimenta pure la coltivazione del tartufo nero

� Paola Treppo

D

al progetto sperimentale per il rilancio della coltivazione del fagiolo fiorina, promosso dal Parco Prealpi Giulie, passando per diversi allevamenti di capre e conigli fino ad arrivare, di recente, all’apertura di uno spaccio aziendale a cura della realtà taipanese di Zore lungo la statale 13 «di Uccea», a Vedronza. Così, in Alta Val del Torre, l’agricoltura e la zootecnia, in particolare di nicchia, ormai la fanno da padrone, trasformando poco a poco questo pezzetto verde della Slavia, e non senza sacrifici, in un piccolo paradiso del goloso. Cioè di chi cerca un ambiente incontaminato e prodotti naturali fatti come una volta. Non a caso da anni il Comune promuove «A tavola nell’Alta Val del Torre» per far conoscere, tra l’altro, la ricchissima e peculiare tradizione gastronomica della zona, fatta di piatti unici, come la «gramperesa», polenta con patate e farina gialla, la «ocikana», gnocchi di polenta con fari-

Carla Pizzamiglio na bianca e gialla conditi con latte, formaggi e burro fuso, lo «stak», purea di patate, fagioli e tegoline lessati, conditi con lardo fuso, e il «po¡ganik», infine, un’energetica salsiccia con latte e farina. Adesso, nel panorama di qualità della vallata, arrivano altre due interessanti novità che offrono un ulteriore motivo per visitare la zona al turista. La prima riguarda l’ampliamento e il potenziamento di quella che oggi è una piccola stalla, ricavata in uno stabile che sorge sulla via per Villanova delle Grotte. L’azienda si chiama «La vecchia fattoria» e produce, già adesso, seppure in quantità limitate, formaggi di capra, di mucca e misto capra-mucca. Il titolare, Cristian Nardulli, originario di Pontebba, già noto per le sue rinomate capacità di chef, ha deciso di investire nella zootecnia, andando a soddisfare una sua grande passione: lavorare a stretto contatto con la natura e con gli animali.

Domenica 2 settembre Lusevera riapre il museo

I

l Museo etnografico di Lusevera riapre le sue porte completamente rinnovato. Per lo speciale evento, che coinvolge tutta la comunità dell’Alta Val Torre e gli amici della vicina Slovenia, il Centro ricerche culturali , realtà presieduta da Guglielmo Cerno che gestisce il museo, ha organizzato una giornata di festa per domenica 2 settembre. Si inizierà in chiesa, alle 11.30, con la celebrazione della messa presieduta dal parroco, don Renzo Calligaro. Accompagnerà il rito il prestigioso coro di Kranj e si uniranno in preghiera gli amici di Lubiana. Per l’inaugurazione, dalla capitale della Slovenia giungerà pure la professoressa di storia dell’arte Milena Ko¡uh, da sempre vicina alla comunità della valle e fortemente interessata alla sua storia, tanto da realizzare il libro «Alta Val Torre», a da promuovere una raccolta fondi per il restauro dell’organo Ka@in della chiesa di San Floriano di Villanova delle Grotte, inaugurato nel 2011. Terminata la messa, la cerimonia si sposterà innanzi il Museo etnografico. Qui si terranno i discorsi ufficiali di autorità ed esperti. «Grazie alla legge regionale per la tutela della lingua slovena – fa sapre il sindaco di Lusevera, Guido Marchiol –, l’amministrazione municipale è stata destinataria di un fondo ad hoc per realizzare lavori di impermeabilizzazione dell’immobile. Ciò ha permesso di creare un cappotto a quella che un tempo fu la latteria di Lusevera e di prevenire i danni causati dall’umidità». All’interno del museo trovano spazio, oggi, visibili, un migliaio di oggetti e documenti, testimonianza della vita di un tempo in Alta Val Torre. Grazie a un ulteriore contributo finalizzato, è stato possibile, poi, realizzare dei pannelli informativi bilingue italiano-sloveno. Si tratta di scritti tratti dal libro-diario di Alessandra Molaro Ferrari, una delle prime maestre di italiano della valle. Originaria di Casalecchio, raggiunse Lusevera nel 1916, anni in cui la scuola elementare contava un gran numero di allievi e classi. In quel periodo in valle si parlava unicamente il dialetto sloveno: nei suoi scritti, infatti, oltre a riportare dettagliatamente usanze, costumi e tradizioni di Lusevera, la Molaro Ferrari ricorda la difficoltà di insegnamento di quella che allora era di fatto una lingua sconosciuta, l’italiano. Saranno presenti alla cerimonia anche il direttore del Goriœki muzej Kromberk di Nova Gorica, Andrej Malni@, che ha curato gratuitamente il restauro dei pezzi esposti e la presidentessa dell’Istituto per la cultura slovena, con sede a San Pietro al Natisone, Bruna Dorbolò. Gli obiettivi, per il futuro, sfruttando un terzo finanziamento, sono quelli di realizzare un catalogo, un video, un portale web che metta in rete tutti i musei etnografici transfrontalieri Friuli/Slovenia, di allestire delle teche e di mantenere il più possibile aperto il museo. (p. t.)

Dopo un avvio in sordina, scorto dagli estimatori del prodotto di nicchia grazie a un piccolo cartello con la scritta «formaggio di capra», adesso Nardulli sposta la sua attività a Pradielis: un privato ha concesso una stalla più grande, tanto che sarà possibile aumentare anche il numero di mucche da allevare, insieme a quello delle capre. La scelta del cuoco è precisa: utilizzare tutti i metodi più naturali per far crescere gli animali, ottenendo latticini gustosi, nutrienti e soprattutto sani. Il progetto, sul lungo periodo, prevede anche l’attivazione di una fattoria didattica e di uno spaccio per la vendita diretta delle delizie del latte, comprese le formaggette aromatizzate. Ed è legata proprio a quest’ultimo aspetto la seconda novità agroalimentare per Lusevera: nel futuro spaccio de «La vecchia fattoria» troveranno posto anche i pro-

dotti di «Casa Luskovaz», una piccola realtà attiva sulle alture del borgo di Micottis. A scegliere di ristrutturare una casa tradizionale in questa frazione è stata la famiglia di Carla Pizzamiglio, originaria del Pordenonese ma innamorata dell’Alta Val Torre. Insieme ai parenti già ora raccoglie e trasforma lavanda, per ottenere acqua madre, essenza e olio, e alleva le api, proponendo un irresistibile «Miele di Micottis». Largo anche a preparati per la casa e per il benessere personale a base di eucalipto. In via sperimentare, infine, Carla punta sul tartufo: il pregiato tubero, del tipo nero, è stato seminato a Micottis dalla famiglia Pizzamiglio che ha dato avvio a un singolare esperimento agricolo. Se avrà successo, l’Alta Val Torre potrebbe diventare una nuova meta di richiamo per gli estimatori della ricercata «patata».

MOSTRA FOTOGRAFICA nell’ambito della festa del paese

Prossenicco ha rivissuto la sua storia recente

L

a sbarra di confine è stata abbattuta «ma dobbiamo continuare a impegnarci per eliminare tutto ciò che ancora ci divide, alla ricerca costante della pace, in famiglia e tra famiglie». Così don Roberto Borlini nella sua omelia, durante la messa celebrata a Prossenicco nel giorno della festa del borgo il 5 agosto. In una chiesa gremita, con tanti emigranti rientrati nella località taipanese per le ferie estive, il sacerdote ha esortato i fedeli a non dimenticare chi, anche in passato, ha molto lavorato perché la vita e le tradizioni di Prossenicco non andassero a morire. «Non è sufficiente stare assieme: è necessario capirsi e ascoltarsi - ha detto -. Lo schiamazzo deve lasciare il posto al silenzio e alla riflessione; al saluto superficiale subentri un saluto fatto col cuore. Il momento di crisi che stiamo vivendo deve farci capire quanto sia importante il rapporto vero con il prossimo: no, quindi, ai bisticci di borgo, anche per delle banalità. Sì alla condivisione, prendendo esempio dal miracolo che Gesù fece della moltiplicazione dei pani e dei pesci». Un’omelia severa, quella di don Borlini, «per risvegliare i sentimenti e non dimenticare chi ci è stato accanto, chi ci ha dato la vita in dono e chi ci ha preceduto in questo cammino». Prossenicco ha onorato la memoria, in occasione dei festeggiamenti organizzati dalla pro loco, allestendo una mostra di vecchie fotografie del borgo in un locale ristrutturato nel rispetto dell’architettura tipica montana. Dal lavoro nel bosco fino agli anni difficili della guerra, passando per i momenti di festa comunitari tra cui l’«evento» importante che rappresentò per la popolazione l’inaugurazione della nuova corriera per il trasporto delle perso-

ne a valle. E ancora nozze, battesimi, prime comunioni e celebrazioni in chiesa o nelle vie del borgo. Le ore di svago in osteria con l’accompagnamento della fisarmonica e le istantanee in bianco e nero della vita scolastica, in una Prossenicco densamente abitata. Fotografie che, grazie ai giovani del borgo, sono diventate anche quadri da appendere in casa, per portare con sé un pezzetto di «Come eravamo una volta». In mostra anche pezzi unici concessi per l’iniziativa dalle famiglie del posto: gli abitini bianchi del battesimo, i documenti legati all’emigrazione, pagelle scolastiche, macchine fotografiche d’epoca. Per tutti visitatori una cartolina di recente stampa con i tradizionali «Saluti da Prossenicco». Oltre l’allestimento le bancarelle con i prodotti e l’artigianato tipici della zona e dell’alta Valle dell’Isonzo. � P. T.


dom

31. avgusta 2012

REZIJA/KANALSKA DOLINA

stran

11

OB#INA ODPOVEDALA POGODBO z doma@o folklorno skupino za upravljanje »Rozajanske kulturske hiœe« na Ravanci

Ali bodo v Reziji Slovence izgnali iz doma, ki ga je podarila Slovenija? �

Na protislovensko potezo mo@no reagirali SSk, SSO in SKGZ. Konzul Rupel pisal ¡upanu Chineseju

� R. D.

V

Reziji ne popuœ@a nestrpnost ob@inske uprave do doma@ih zavednih Slovencev. Znamenita folklorna skupina Val Resia, ki ¡e 173 let œirom po svetu predstavlja edinstveno plesno izro@ilo Rezijanov, je sporo@ila, da ji ob@ina ne bo obnovila pogodbe za upravljanje Rozajanske kulturske hiœe, se pravi kulturnega doma na Ravanci. Zna se zgoditi, da bo hram, ki ga je Rezijanom podarila Slovenija po potresu leta 1976, priœel celo v roke najbolj zagrizenih nasprotnikov Slovencem, saj je zanj ¡e zaprosila skupina Identità e tutela Val Resia, ki tardi, da Rezijani niso Slovenci in se zoperstavlja izvajanju zaœ@itnega zakona za slovensko manjœino v Italiji. Skupina ne priznava znanstvenih ugotovitev, da je rezijanœ@ina slovensko nare@je in kate-

gori@no zavra@a povezavo med rezijaœ@ino in slovenœ@ino ter v Sloveniji vidi nevarnost. Prista¡ take politike je sam ¡upan Sergio Chinese, ki si je izmislil nestrokovno pisavo krajvnega nare@ja, da bi se @imve@ oddalili od slovenœ@ine. Predsednica rezijanske folklorne skupine Pamela Pielich je izjavila, da ob¡aluje odlo@itev ob@inske uprave in ni izklju@ila, da bodo organizirali demonstracije. »O@itno doma nas ne cenijo, @eprav imamo za sabo 173-letno delovanje in smo bi bili leta 2007 dele¡ni priznanja s strani predsednika Republike Italije. Ako nam ne bo ob@ina spet zaupala upravljanja kulturnega doma na Ravanci, bomo poiskali streho drugje, mogo@e tudi zunaj Rezije«. Na kriznem ob@nem zboru rezijanske folklorne skupine, so nekateri izmed starejœih @lanov poudarili, da je

KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

Se kopet tu-w Reziji Tu-w Reziji so najviæ wozki dulavi anu prësti robiji anu tu-w sridi wöda, ka se sprawja anu œwärka: to jë ta rozajanska wöda. Nur naga timpa ti vilïki lëdavi so naredili iso dulïno tej wse te drüge ma dopo potökavi so jo zrojali tej nine drüge. Isa dulïna na jë löpo œirokä anu to löpu se vïdi pa, da kaku te vilïke wöde so jo zrojale. To jë itaku zajtö, ka izdë to lïjë karjë. Z Kota dölu, skuza wso dulïno, za skorë 20 kilometruw, dardu dölu w Felo ti@ë vësala naœ wöda. Wöda gre, nu œumï nu frunkuli. Na wri anu vëre nareja, ta-mi timi bilimi paæami. Nu malu maha, za spet se najvejät, ma në na te krej tu ka jë suncë, ka to ji kradë to svëtlë. Wöda, pïtna, zmärzla, bohobare be je ni bilu: ta vilïka rozajanska wöda. Tu-w isëh wodäh nala¡amö rïbe anu mänje. Blïzu wode pïsak anu grawa, pëæi anu piæïce. Skorë wsë na te bili krej. Wöda pëjë pëæi na to pot pruæa murju. Tuw Reziji wsaki lëtu prihajajo karjë judi se kopet, upajmo, da ni morëjtë œæë prit, pa isö to pomaga mët viæ turizma. (s. q.) � �

Slovenija zgradila in podarila ob@ini Rozajansko kultursko hiœo na Ravanci prav na proœnjo folklorne skupine, ki je potem nepretrgano upravljala stavbo, kjer ima svoj sede¡ tudi slovensko kulturno druœtvo Rozajanski dum. Na novo protislovensko potezo rezijanske ob@inske uprave sta odlo@no reagirali krovni organizacij SSO in SKGZ. Stranka Slovenska skupnost je poudarila, da je »potrebno hitro pose@i na

vseh politi@nih in institucionalnih ravneh, da se krivi@na namera prepre@i in da Rezijanska kulturska hiœa postane prostor mirnega so¡itja med avtohtonimi identitetami. To je tudi edino zagotovilo za uspeœen razvoj takega posebnega teritorija kot je dolina Rezija.« Tudi Slovenija ne mol@i. Generalni konzul v Trstu Dimitrji Rupel je pisal ¡upanu Chineseju. »Omenjene napovedi zbujajo skrb,« so pojasnili na konzulatu.

Visita a Mauthausen per non dimenticare

L

o scorso 8 agosto, per commemorare il sacrificio di migliaia di innocenti, la comunità della Val Resia si è recata in Austria nel Lager di Mauthausen. Il viaggio è stato organizzato dal Circolo culturale resiano «Rozajanski Dum» che, annualmente, propone perlopiù ai soci, ma anche ai numerosi simpatizzanti, un'occasione di aggregazione e di riflessione culturale su svariati temi. Quest'anno la meta scelta e l'argomento proposti erano rivolti in particolare ai giovani e meno giovani che non hanno vissuto in prima persona le tristi vicende del secondo conflitto mondiale e dell'olocausto e che molto spesso non sanno o ancor peggio strumentalizzano a fini politici o ideologici le orribili atrocità commesse in nome della tutela di una razza. Nell'occasione è stata deposta una corona di alloro del Comune di Resia nei pressi

dei forni crematori, dove una lapide ricorda i Resiani uccisi nel lager probabilmente solo perché non allineati con il pensiero della massa. Un gesto, questo, reso possibile dai valori e della volontà dei familiari degli scomparsi, che tanto si sono adoperati per onorare la memoria delle genti sparite nei vari campi di concentramento e di sterminio. Sono stati ricordati Luigi Barbarino, Ermando Buttolo, Odorico Lettig, Antonio Moznich, Giulio Predebon, Luigi Quaglia e Stefano Zuzzi che, deportati nel 1944/45 unitamente a Luigi Clemente e Antonio Coss nei vari campi di lavoro, di concentramento e di sterminio, non fecero più ritorno alle proprie famiglie, se non negli anni a seguire in appositi contenitori metallici avvolti nel tricolore. Alcuni di loro sono rimasti lassù. Sono passati per il camino, «sono nel vento». Il deportato Bruno Fabretti, che ha fatto da guida alla

Cave, nuova gestione di miniera e museo comitiva nel lager, ha raccontato il calvario vissuto nei campi di Dachau, Neuengamme, Bergen Belsen e Buchenwald, dove riuscì miracolosamente a mettersi in salvo fuggendo assieme ai deportati russi. L'uomo non può e non deve rimanere indifferente di fronte a questa barbarie commessa purtroppo da diversi regimi totalitari o da presunte democrazie. (Sandro Quaglia)

OB VAŒKEM PRAZNIKU po kon@anem verskem obredu fantje in dekleta vsako leto obnavljajo starodavno navado

V Ukvah ob »¡egnu« opravljajo tudi »konto« �

Praznovanje je bilo neko@ maja, ob godu svetih Filipa in Jakoba, zdaj pa konec julija

˘

e zdavnaj imajo v Ukvah ¡egen (v vaœkem nare@ju »¡egn«) – celo ne vedo od kdaj. Praznovanja so neko@ bila 3. maja (ob godu svetih Filipa in Jakoba), vendar zaradi boljœih okoliœ@in so jih premestili na 25. julij. Prazni@ni dan se za@ne s peto slovesno latinsko maœo. #e pade 25. juliji do srede, se maœa opravi prejœnjo nedeljo; @e pade po sredi, se pa opravi nedeljo kasneje. Po kon@anem verskem obredu gre praznovanje naprej s staro navado, ki jo imenujejo »konta«. Ukovœko konto obi@ajno napravijo mladi moœkega in ¡enskega spola, ki so v letu stari 18 let. #e jih ni, jo napravijo tisti, ki so ¡e bili. Moœki se postavijo v krog pod vaœko lipo in pojejo prvo pesem, ki je »Prijatelji, zdaj veseli bodimo« (do-

Dekleta in fantje iz Ukev v Kanalski dolini lenjska narodna). Tej sledijo tudi druge. Z vinom in »puœeljni« (œopi) pride »kelnrca« (natakarica) in se postavi sredi kroga moœkih (sredi »konte«). Tam @aka, da pride fant, ki ji podari puœelj – ta je po navadi tisti, ki se ji malo dopade. Kelnrca potem izro@i puœeljne ostalim fantom, ki so postavljeni v »konto«; stre¡e tudi vino pevcem in drugim. Med pevci so predvsem mladi; zraven so vsekakor tudi starejœi. Ne vadijo. Iz leta v leto se eden z drugega nau@i pesmi. Del obi@aja je tudi godba – vsaki pesmi

sledi glasba, ob kateri pleœejo. Kdor opravi konto, nosi obi@ajno ukovœko noœo. Dekleta imajo barvano ro¡nasto »kitlo« (krilo) z dvema ¡ametnima @rnima trakoma in »burteh« (predpasnik). Zgornji del obla@ila je @rno ¡ametni in ima zlate trakce okoli ramen in zlate gumbe z zlatim trakom iz gumba v druge. Spodaj sta beli »oœpet« (bluza) in »celet« (robec); poleg œe bele nogavice in @rne @evlje. Fantje nosijo dolge bele gate (spodnje hla@e), hla@e iz »tejflhavta« (barhant), ki jih naredijo œivilje iz Ukev, in zelene nogavice do kolen,

ki so iz volne in debelo pletene. Na zgornjem delu nosijo »sreœ@e« (srajco) bele barve, ¡ametni »pruœteh« (brezrokavnik) in rde@i »celet«. Obujejo si @rne @evlje in imajo na glavi ¡ametni klobuk (lovci v@asih z ruœev@evimi krivci). Za puœeljne poskrbijo dekleta. Pripravijo jih z ro¡enkravtom, ro¡marinom in rde@im nageljem, ki jih zavijejo skupaj. ˘e neko@ so se ¡enske udele¡ile obi@aja samo, @e so bile obljubljene; ¡e poro@ena dekleta so ostala doma. Dekleta so fantu dali puœelj kot ljubezenska obljuba; @e je fant sprejel puœelj, se je hkrati nekako obvezal za poroko. #e je puœelj okrasil levo stran »pruœteha«, fant je bil poro@en; @e je bil na desni strani, pa ne. V primeru, da je puœelj bil na klobuku, je fant bil ¡e obljubljen. Konta gre po celi vasi in se ustavi pred vsako gostilno, iz katere pride kelnrca. Vse se kon@a, kjer je ¡egen. Ta navada ohranja krajevno identiteto, saj pojejo œe posebej dosti slovenskih pesmi. Za to priliko se je neko@ vrnilo veliko doma@inov, ki se je zaradi opcij izselilo v Avstrijo. Zdaj ni ve@ tako, ker so stari optanti umrli in mlajœe generacije na avstrijskem Koroœkem nimajo ve@ veliko vez z Ukvami. � Luciano Lister

� � Nel corso del mese di agosto è rientrata a regime la gestione del Parco internazionale geominerario e del Museo storico militare delle Alpi Giulie a Cave del Predil/Rabelj. Dopo un primo bando del Comune di Tarvisio andato deserto, la procedura di affidamento, svoltasi con nuovo regolare bando pubblico, ha visto l’assegnazione della gestione alla Società Cooperativa Culture soc. coop. arl, con sede a Mestre. A seguire in graduatoria, tra i partecipanti, una cooperativa con sede a Tavagnacco e, terza, la Cooperativa Nuova Raibl di Cave del Predil. Anche per il grado di specializzazione richiesto per lo svolgimento di determinate mansioni, soprattutto nel caso del compendio geominerario, la Società cooperativa Culture ha dovuto riavvalersi della collaborazione dei soci della Cooperativa Nuova Raibl. Il trasporto dei visitatori in trenino risulta, al momento, sospeso. La riattivazione dei due complessi resta di forte importanza per la comunità cavese, non da ultimo per il giro economico che porta alle altre attività presenti nel paese. Per quanti volessero visitarlo, il Parco geominerario è aperto secondo il seguente calendario annuale: tutti i giorni durante la settimana di Pasqua (Lunedì dell’Angelo compreso), nei mesi di maggio, giugno, luglio ed agosto e dal 26 dicembre al 6 gennaio; solo il sabato e la domenica nei rimanenti periodi dell’anno. Gli orari di apertura sono sempre previsti tra le 9.00 e le 12.00 e tra le 14.30 e le 17.30. Il Museo storico militare delle Alpi Giulie sarà, invece, aperto tutti i giorni durante la settimana di Pasqua (Lunedì dell’Angelo compreso) e nei mesi di luglio e di agosto; dal 15 al 30 giugno e dall’1 al 15 settembre sarà aperto solo il sabato e la domenica. Anche in questo caso, gli orari osservati andranno dalle 9.00 alle 12.00 e dalle 14.30 alle 17.30. Per informazioni chiamare il 041 0991100.


12

POSO@JE

stran

31. avgusta 2012

dom

PRI RUSKI KAPELI se je na spominski slovesnosti letos zbralo kar dva tiœo@ ljudi. Govornik je bil slovenski premier KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke brevi brevi kratke

Uspeœno kulturno poletje v Kobaridu � � Ob@ina Kobarid je v okviru Kulturnega poletja uspeœno zaklju@ila niz dogodkov, ki so na kobariœki trg privabili veliko doma@ih in tujih obiskovalcev. Zaklju@ni ve@er se je odvijal na kobariœki tr¡nici, kjer so si obiskovalci lahko ogledali gledaliœko komedijo Samice v izvedbi Beneœkega gledaliœ@a. Obiskovalce in nastopajo@e je pozdravila ¡upanja ob@ine Kobarid Darja Hauptman ter se zahvalila vsem sodelujo@im, ki so popestrili drugo Kulturno poletje v Kobaridu. (NHI)

Aikido osvaja tudi v Poso@ju

Aikido je tradicionalna japonska borilna veœ@ina. Ustanovil jo je Morihei Ueshiba (1883-1969). Na Aikido vadbi se u@ijo umetnosti padanja (ukemi), ter samoobrambnih tehnik, ki nevtralizirajo napad iz razli@nih polo¡ajev (stoje, kle@e), samoobrambe, ko napada eden ali ve@ napadalcev iz razli@nih smeri, ter izvajanja kontrole nad napadalcem. U@ijo se tudi rokovanja s tradicionalnim oro¡jem: boken, jo, tanto (lesen me@, palica, no¡). Druœtvo Aikido Nova Gorica deluje peto leto. Od 5. do 11. avgusta je izvedlo drugi mednarodni Aikido seminar v Kobaridu. Pou@evala sta mojstra iz Francije Brahim Si Guesmi in Philippe Cocconi. Seminarja, ki ga je otvorila ¡upanja Darja Hauptman, se je udele¡ilo preko 50 vade@ih iz Francije, Avstrije, Italije, Ukrajine in Slovenije. Z organizacijo seminarja je ¡elelo druœtvo ponuditi kvalitetno Aikido vadbo in hkrati s sodelovanjem z ob@ino Kobarid, Fundacijo Poti miru v Poso@ju, sponzorji ter drugimi turisti@nimi ponudniki promovirali Kobarid z okolico kot kraj z neœtetimi mo¡nostmi turisti@nih aktivnosti. (Vladimir Zelenjak, predsednik Aikido druœtva)

� �

Spominska ploœ@a Francu Œuligoju � � V zaselku Senice, so v soboto 4. avgusta odkrili spominsko ploœ@o slikarju in pesniku Francu Œuligoju-Kanal@anu. Po odkritju spominskega obele¡ja je avtor Miran Jug z sodelavkami predstavil knjigo, v kateri je zbrana Œuligojeva pesniœka in slikarska ustvarjalnost. V dvorani ve@namenskega objekta v Levpi, je bila tistega ve@era odprta tudi razstava slik, ki se jih je Jug za to prilo¡nost izposodil na Kobariœkem, kjer je Œuligoj poznan kot Kanal@an, ustvarjal v obdobju aktivne ustvarjalnosti. Med drugimi deli, je Œuligoj napisal veliko pesmi z nabo¡no vsebino, njegove slike Svete dru¡ine pa œe vedno krasijo vaœka znamenja in domove v vaseh nad So@o. V Kobaridu se bodo s Œuligojevimi deli sre@ali verjetno œe to jesen. (Pa@)

Sporo@ilo izpod Vrœi@a: V veri je tista ljubezen, ki lahko zdru¡uje vse ljudi �

Janez Janœa: Ruski vojni ujetniki so to pravoslavno kapelo zgradili kot hram upanja in tola¡be

� Miran Miheliå

P

ri sv. maœi in ostali spominski slovesnosti pri Ruski kapeli pod Vrœi@em se je letos zbralo kar dva tiso@ ljudi. Premier Janez Janœa, kot @astni pokrovitelj slovesnosti, je v nagovoru kapelo ozna@il za simbol prijateljstva, ki povezuje ruski narod s slovenskim in po mnenju uglednih gostov, simbolizira tudi povezanost z Evropsko unijo, v prid miru in vsestranskih dobrih odnosov, ki prinaœajo tudi ugodno klimo obojestranskih koristi npr. gospodarskih povezav. Kapela je simbol vse bolj poglobljenega kulturnega spoznavanja in prijateljstva, kar prinaœa tudi vzduœje zaupanja za ugodno klimo gospodarskega sodelovanja. Le œe dve leti nas lo@i od stoletnice za@etka prve svetovne vojne in k zgovornim simbolom ¡elje po gradnji miru in prijateljstva med narodi in dr¡avami je tudi Ruska kapelica Pod Vrœi@em. S tradicionalno slovesnostjo 29. julija, so se tudi letos ob Ruski kapelici predstavniki Slovenije in Rusije, kot vsako leto spomnili ve@ sto umrlih ruskih vojakov, ujetnikov v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916, pri gradnji vrœiœke ceste Trenta-

Premier Janez Janæa na Vræiåu Kranjska gora, zasul sne¡ni plaz. Ob tej priliki je predsednik slovenske vlade Janez Janœa izrazil tudi prepri@anje, da je Rusija za Slovenijo ena najpomembnejœih gospodarskih partneric. Glavnino slovenske menjave predstavljajo zdravila, ruske pa energetski viri, zato je torej gospodarsko sodelovanje v znamenju zdravja in energije, kar je dobra osnova in obet za œiritev menjave tudi na druga podro@ja.

»Veseli smo zlasti ruskih investicij v slovensko gospodarstvo in ¡elimo si jih œe ve@. Danes smo se zbrali predvsem zaradi svetlejœega sporo@ila ruske ceste in kapelice. Vojni ujetniki, vojaki tedanje carske Rusije, so to pravoslavno kapelio zgradili kot hram upanja in tola¡be v najte¡jih ¡ivljenjskih preizkuœnjah«, je, med drugim, pod@rtal predsednik slovenske vlade. Kot je bilo na slovesnosti œe sliœati, je takratna avstro-ogrska oblast vseeno spoœtovala nekatere osnovne civilizacijske vrednote, ko je v vojnem @asu ujetnikom dovolila izgradnjo kapelice. Razli@ni totalitarni re¡imi, ki so v kasnejœih desetletjih pustoœili Evropo, so to svojim ¡rtvam praviloma odrekali.

Vodja ruske delegacije, namestnik predsednika zgornjega doma ruskega parlamenta, Jurij Vorobjov, pa je med drugim povedal, da je Rusija vedno odlo@no nastopala v prid oblikovanju skupnega evropskega prostora, sodelovanja in varnosti. Poznavalec tragedije ruskih ujetnikov je povedal, da so ti prisilno delali in umirali tudi na trentarski strani Vrœi@a in v krajih navzdol ob So@i. Pre¡iveli tovariœi so tudi tem v spomin postavili repliko vrœiœke kapelice tudi v Trenti. Poruœili so jo italijanski vojaki, @im so po vojni priœli v Trento in na ostalo Primorsko. Zato bi bila ponovna izgradnja te kapelice civilizacijsko dejanje Evropske unije in ne le Slovenije ali Primorske.

Slovesnost na Mrzlem vrhu spomin na trpe@e in padle vojake v prvi svetovni vojni. VMrzli vrh nad Tolminom je bil najbolj krvavo bojiœ@e v Zgornjem Poso@ju. Tod je soboto18. avgusta je bila na Mrzlem vrhu tradicionalna spominska slovesnost v

bilo ubitih ve@ tiso@ vojakov na italijanski in avstroogrski strani. Vojne ne smemo poveli@evati, ne smemo jo idealizirati. Vojna je grda, ¡alostna stvar. Prave brazgotine vojni spopadi ne puœ@ajo na telesih vojakov in civilistov, temve@ v duœah ljudi. Tisti, ki so vstopili v resni@ni vojni pekel, se iz njega vra@ajo kot psihi@ne razvaline. Vojna ne prizanaœa nobenemu. Ne posameznikom, ne narodom, ne dr¡avam. Pravi obraz vojne je neskon@no trpljenje in smrt. Zato delajmo za mir, saj je poleg ¡ivljenja samega najve@ja vrednota @lovekovega obstoja. To je bilo tudi glavno sporo@ilo vseh nastopajo@ih in slavnostnega govornika Zdravka Likarja, na@elnika Upravne enote Tolmin. Maœo za umrle sta darovala pomo@nik vojaœkega vikarja Milan Pregelj in policijski vikar Janez Novak. Prireditve so se poleg petstotih doma@inov udele¡ili visoki diplomatski predstavniki Mad¡arske, Slovaœke in Rusije. (foto: Mihael Urœi@)

ETNOLOŒKA PRIREDITEV je potekala na Livku, v Breginju in na Vrsnem. Sodelujo@a druœtva so izadala tudi publikacijo

Letos je »Legenda.Fest« dobil novo preobleko

˘

e tretji@ je Kulturno druœtvo Stol Breginj pripravilo etnoloœko prireditev – festival Legenda.Fest. Letos je prireditev dobila novo preobleko, saj je potovala po vaseh kobariœke ob@ine: Livek, Breginj in Vrsno. Vse prireditve so imele etnoloœki poudarek. Sodelujo@a druœtva so izdelala publikacijo Legenda.Fest 2012, ki je predstavila posamezna obmo@ja, zna@ilne etnoloœke predmete, legende in stare jedi. Prva prireditev je bila 22. julija na Livku z jutranjo maœo v cerkvi sv. Jakoba. Nadaljevala se je z odprtjem razstave slik Lenke Hrast, votline Krivopet ter razstavo Naplavine Livœkega jezera. Lep popoldan so obiskovalci pre¡iveli ob zanimivih kme@kih igrah in pokuœini livœke poœtoklje. Beneœko gledliœ@e je predstavili igro Samice. 4. avgusta se je prireditev preselila v Breginj z naslovom Mariji Sne¡nici na Kladju v pozdrav. Breginj in kraji pod Stolom hranijo

Beneæko gledeliæåe je nastopilo na Livku mnoge legende o nastanku cerkvic ali romanjih. V njih nastopata celo Bog in Sveti Peter, ki na humoren na@in spoznavata Kotarje in o njih dajeta sodbe. Nastopajo@i so do¡iveto predstavili @ase romanj in legende. Pesem Na Kladju pa cerkvica stoji pa so zapeli doma@i pevski zbori.

V vaœkem ogradu so v poletni ve@er zvenele Marijine pesmi, ki jih je do¡iveto izvajal MePZ Sv. Anton in cerkveni pevski zbor iz beneœke #enebole. Staro vaœko jedro je ponovno o¡ivelo ob plesih folklorne skupine Razor. Zadiœalo je tudi po tradicionalnih kotarskih jedeh, saj so organizatorji sezidali pravi breginjski

»œporget«, na katerem ni manjkalo niti ta belo mo@enje, frika, poœtoklja, krompirjevka ter breginjski œtruklji. 11. avgusta se je v organizaciji TD Planinski raj prireditev preselila na Vrsno, kjer so si obiskovalci lahko ogledali prikaz starih opravil v obla@ilih iz preteklosti. ˘ene so predle, œivale, prale perilo v lesenem œkafu, medtem ko so moœki izdelovali razli@na orodja ter na travniku uprizorili pravo ¡ivljenje v seno¡etih. S kulturnim programom, ki je bil posve@en pesniku Simonu Gregor@i@u, so navduœevali otroci. Ob zvokih ansambla Hram so se obiskovalci zabavali pozno v no@. Legenda.Fest je prireditev, ki pomaga ohranjati etnoloœke vrednote, hkrati pa skrbi za ohranjanje ¡ive dediœ@ine. Velika pohvala gre organizatorjem razli@nih druœtev, ki so sodelovali v pripravah in uspeœno izvedli prireditve na vseh treh lokacijah. � V. Æ


dom

31. avgusta 2012

ŒPORT

stran

13

LE FERIE PER LA PRINCIPALE FORMAZIONE calcistica valligiana sono terminate con le partite di Coppa Italia

La Valnatisone torna in campo A Cosizza impazza il calcetto �

Intanto urge una seria riflessione sull’attività sportiva giovanile la domenica mattina, che distoglie bambini e ragazzi dai riti religiosi

� Bepo Qualizza

C

on la disputa delle gare del primo turno di Coppa Italia, iniziate questa settimana, è partita la stagione calcistica. In questa prima fase la Valnatisone affronterà la Manzanese sul terreno di casa, successivamente renderà visita al Buttrio per concludere il girone eliminatorio a San Pietro dove è attesa la Virtus Corno. Questa serie di incontri darà modo al riconfermato tecnico Flavio Chiacig di amalgamare una squadra che presenterà delle novità in seguito ad alcune partenze, ma anche ad alcuni arrivi. Que-

La domenica mattina le famiglie sono costrette a scegliere per i propri figli tra il calcio e la santa messa ste gare di Coppa saranno utili per avere delle indicazioni sull’assetto della squadra che già domenica 9 settembre disputerà la prima partita del campionato di Promozione. Intanto sul campetto di Cosizza è in corso il tradizionale torneo di calcetto riservato agli Over 40; vi partecipano 16 formazioni delle Valli del Natisone ed una di Livek. In appendice a questa manifestazione si disputerà il «Memorial Lauretig Andrea, Carrer Gianni e Buonasera Corrado», persone queste che hanno dato lustro al calcio giovanile valligiano. Le finali sono in programma sabato 8 settembre. Un comunicato ufficiale diramato dalla Federcalcio Nazionale, riporta la programmazione dell’attività calcistica giovanile e naturalmente contiene le

norme riguardanti la fascia di età dei bambini dai sei agli otto anni, «Primi calci». Nulla da eccepire, poiché è giusto dare modo a chi lo desidera di avvicinarsi alla pratica calcistica, ma quello che potrebbe essere non condivisibile è che i mini-tornei riservati a questa categoria si svolgano nella mattinata delle domenica. A questo punto il dibattito potrebbe ampliarsi, poiché, sempre la domenica mattina, si organizzano anche tornei di mini-volley. Pure il Centro sportivo italiano, federazione di ispirazione cattolica, non è da meno nell’organizzare la domenica mattina corse campestri o in montagna alle quali partecipano anche atleti in età adolescenziale. Non c’è da meravigliarsi. Anche i centri commerciali sono affollati la do-

menica nonostante le prese di posizione dei sindacati. Si legittima quindi qualsiasi attività dimenticando che la domenica è dedicata alla famiglia ed alla possibilità di frequentare i riti religiosi. A questi principi, però, lo sport dà poco valore. Alle svariate federazioni a fine stagione interessa inanellare dati come numero di tesserati, gare e tornei disputati utili per riempire i moduli statistici al fine di dare lustro e merito a chi gestisce queste iniziative. Lo scalpitare dei figli che preferiscono la partitella alla messa domenicale rende un po’ prigionieri i genitori – non tutti, per fortuna – che devono assecondare quei desideri. Innocenti sì, ma dettati e suggeriti da menti adulte.

KRATKE - BREVI - KRATKE

(

Kratke Brevi brevi kratke

Moz in trionfo alla Vernassina � � Per il quinto anno consecutivo il Gs Natisone ha organizzato, nell'ambito della sagra di Vernasso, la gara podistica denominata «La Vernassina». L'edizione 2012 ha avuto come punto di ritrovo per le iscrizioni e la partenza il piazzale antistante la chiesa paesana; ad essa hanno preso parte 69 atleti per la gara assoluta da 6 km e 19 under 15 per la corsa promozionale. Il primo dei giovani a tagliare il traguardo è stato Simone Paludetti, portacolori della società organizzatrice, che ha regolato allo sprint il compagno di squadra Davide Condolo e Giacomo Mulloni; tra le ragazze si è invece imposta Francesca Gariup, sempre del GS Natisone, sulle gemelle Alice e Vanessa Oblach dell'Atletica Fincantieri Monfalcone. Nella prova competitiva ha invece messo il sigillo Amedeo Sturam (Moz), che dopo i primi 2km di lancio in pianura ha preso il comando nel tratto a lui più congeniale, ovvero la salita. Nella scia dell'atleta del GSA Pulfero è giunto, al secondo posto, Marco Visintini dell'Aldo Moro Paluzza, mentre Flavio Mlinz (GS Natisone) ha chiuso il podio con un ritardo di circa 50” dal vincitore. Griffato Atletica Dolce Nord-Est il successo al femminile, con Anna Gonano a precedere Emanuela Snidaro (Alpini Udine) e Graziella Iussa (GS Natisone). Premiati anche i vincitori della categoria over 60, che è stata appannaggio di Ennio Cettolo (Olimpia Terenzano) e Eliana Tomasetig (GS Natisone). Lorenzo Paussa

MASSIMO MEDVES O VELIKI ŒPORTNI PRIREDITVI, KI BO OD 6. DO 9. ŒETEMBERJA

»Vallimpiadi bojo partegnile turiste v Nediœke doline«

M

assimo Medves je dirigent nogometne ekipe Savognese in zadnje cajte puno skarbi za tisti projekt, ki so nu vzdieli »Vallimpiadi 2013«. Lietos pa bo od 6. do 9. œetemberja parpravljalna prireditev Kaj so pruzaprù Vallimpiadi? »So projekt, skuoze kater se more za@et guorit in dielat z vsiemi tistimi, ki se trudé, de bi valorizali Bene@ijo. Pod ime Vallimpiadi ¡elimo diet kupe vse œporte, ki se morejo narest v naœih dolinah. Mislim predvsiem na tek (korsa) in gorsko kolesarjenje (mountain bike). Potle tudi nogomet in vse druge igre. Za zadnje dni lieta mislimo, de bo napravljena tudi plezalna stiena (palestra di roccia) v Œkrutovim. Na Œtupci je Medviedja vas, v Landarju je poznana jama, in so druœtva in ljudje, ki skarbe, de bi ble tele lepe re@i, ki jih imamo v Nediœkih dolinah, buj poznane, ku sada.« V telim vaœim projeku sodelujejo tudi kamuni Œpietar, Sauodnja, Podbuniesac, Sv. Lienart, Sriednje, Dreka in Garmak. Za ankrat so vsi kupe, ne? »Ja, tuole tle je ‘na velika rie@. Zak’ @e bomo vsi kupe in bomo hodili po adni poti, rivamo nardit ‘no lepo manifestacion. Sviede, lahko vsak gre naprej tudi sam, a vsi kupe se manj te¡kuo in lieuœ ku se more pokazat, kakuo je liepa Bene@ija in kake velike bogatije ima.« Prave Vallimpiadi bojo lieta 2013, pa tudi za lietos sta napravli ¡e kiek… »Lietos bo samuo ‘an konac tiedna. Hlietu mislimo na trije, de se bojo mogli ljudje ustavtit vas tiedan. Trieba bo napraviti turisti@ne pakete.« Narbuj velika rie@ bo lietos v saboto 8. œetemberja, kàr bota o¡ivieli tist zelo star tek po Nediœkih dolinah, ki se je klicala Su

Aspettando il prossimo anno port e turismo per rimettersi in gioco. Un nome di sicuro impatto, le Vallimpiadi, S da tenere ogni due anni durante l’estate con tre fine settimana dedicati e, intanto, un preludio, «Aspettando le Vallimpiadi 2013» dal 6 al 9 settembre. A volere tutto

e ju pe Sclavanie in bi ji po slovensko pravli Gor an dol po Bene@iji. »Jest je nisem mai lietu, zatuo ki sam biu premlad. A vsi pravijo, de je bla puno liepa.« Okuole tele korœe bo puno drugih re@i. Puojta gledat Landarsko jamo, ostanke parve svetovne vojske na Kolovrat, bo speleologija, se puojde lahko pliezat po @elah… »Za vse tuole je trieba zahvalit vse organizacije, ki dielajo tle par nas. Mislim na pro loko Nediœke doline, na Cai, na Maxa Laurenciga, Bruna Pocovaza in druge.« Vaœ namien je skuoze œport parklicati turiste v naœe doline? »Ja, posebno tiste, ki se @ejo ustavit vi@ ku ‘an dan v Bene@iji. Adan pride lahko samuo lietat, al’ hodit, al’ pliezit. Pa lahko pride tudi jest kaj doma@ega al’ pogledat lepe naravne in kulturne re@i. Trieba je valorizirati Matajur. De bi prehodu vse njega poti, adan planinac bi se muoru ustaviti dva tiedna. Tudi za mountain bike je lepuo. Poti in vse ostalo pa je trieba stuort zapoznati.«

questo sono le amministrazioni comunali di San Pietro al Natisone (capofila), Drenchia, Grimacco, Pulfero, San Leonardo, Savogna e Stregna. Sette Comuni che si sono affidati alle associazioni sportive locali, alle pro loco, a Daniele Damele, già commissario straordinario di Savogna, e a Massimo Medves, della Savognese calcio. La manifestazione avrà un prologo giovedì 6 settembre con una cena conviviale al ristorante «Al Trivio» di S. Leonardo (tel. 0432 723549 per prenotazioni). «Abbiamo invitato i giocatori brasiliani dell’Udinese calcio, i loro preparatori atletici e il team manager in occasione della festa dell’indipendenza del Brasile, che si celebra il giorno dopo, per una raccolta di fondi per l’associazione Missione Friuli Amazzonia»: ha reso noto Damele che ha anche informato che il Comitato Friul Tomorrow 2018 e il Comitato provinciale Fair Play di Udine hanno concesso il patrocinio all’evento settembrino. Venerdì 7 si terrà un convegno sul futuro del turismo nelle Valli alle ore 19.00 con la partecipazione di testimonial sportivi delle Valli nella sala consiliare di San Pietro al Natisone oltre che una mostra fotografica con il Cai Valnatisone e il Comune di San Pietro. Alla sera è previsto anche il breefing pre - gara con i partecipanti con illustrazione del percorso e dei dati tecnici e la consegna di pettorali e pacco gara. Sabato 8 ci sarà la corsa in montagna – trekking marathon. Sono previsti tre percorsi di 8 – 26 – 38 km ciascuno per la celebrazione del 40° anniversario della famosa corsa nelle Valli: «Su e ju pe Sclavanie». Contemporaneamente si svolgeranno gli eventi correlati: voli con i parapendii, in collaborazione con la guida alpina Massimo Laurencig e le visite guidate sul Kolovrat e a Topolò in collaborazione con la Pro loco Nediœke doline. Al termine ci saranno le premiazioni della corsa. Domenica 9, poi, è previsto un giro (1° percorso) di mountain bike nelle Valli in collaborazione con il Gs Azzida, gimcane per i bimbi, la camminata inedita nella valle di San Pietro lungo i fiumi e le chiesette votive: un percorso tra storia, campi e boschi, in collaborazione con Pro loco Nediœke doline, e altri eventi correlati: un’arrampicata in una falesia delle Valli, in collaborazione con la guida alpina Massimo Laurencig, un giro guidato in Grotta di San Giovanni d’Antro in collaborazione con la guida speleo Bruno Pocovaz e la Pro loco Nediske Doline che curerà ancora ulteriori visite guidate sul Kolovrat e a Topolò. «Insomma un ricco carnet di proposte – ha affermato sempre Damele – cui si aggiungeranno i chioschi enogastronomici, la presenza degli alpini, le proposte culturali e delle attività economiche locali per valorizzare le imprese».

Amedeo Sturam (Moz)

Duemila giovani sportivi sul Natisone Sono numeri da record quelli registrati alla 40ª festa sul Natisone a Vernasso, numeri rilevati dal sindaco Tiziano Manzini assieme a uno degli organizzatori, Andrea Specogna. Nel calcio sono risultate ben 64 le squadre partecipanti con un minimo di 12 iscritti per ogni compagine, 12 le squadre femminili con il medesimo minimo di 12 giocatrici per ogni team mentre nel volley misto le squadre iscrittesi sono risultate addirittura 135 per un minimo di 8 componenti per ogni team. Altri 150 sportivi si sono iscritti alla corsa e altrettanti al mountain bike. Insomma oltre 2 mila giovani hanno invaso Vernasso durante il primo fine settimana di agosto, ma il camping era esaurito già dal giovedì precedente.

��


14

DOMA@A KULTURA

stran

Van@i@ je biu @udan @lovek. Bali smo se ga an mu kradli grazduje

➔ Prazniki: ˘alostna Mati bo¡ja

Kajœna ura bo Parvi dnevi telega miesca bojo obla@ni an u@asih da¡euni. Zadnji kuart lune sabote 8. parnese jasno uro, @eglih po gorah bo œe kajœan temporal. Temperatura se zni¡e.

Za naœe zdravje Muore pru rec, de lietos imamo posebno an gorko polietje. U@asih se zdi, de tudi zrak gori, takuo peko@ ki je. Za se tega varvat, usi nan parporo@uvajo pit vic uode, ki se more. Seviede buj se je napri u lietah, manj se @uje ¡ejo, an zatuo muoremo pit, tud’ @e niesmo ¡ejni. Posebni œtudiji, ki so jih napravli œienciati od McGill University Montreal, pravejo, de usak dan naœ organizem zgubi parbli¡no dva litra uode, skuoze dihanje, transpiracjon, poti an kàr se gre na potriebo. Pravejo, de muoremo popit manjku an litro an pu, œe buojœ dva na dan, an poliete s tolo gorkuoto pa tri litre. Use tuole brez œtiet tisto uodo, ki “pijemo”, kàr uzamemo kafe, sadje, zeje, ¡upo an navadne jedila. Drug œtudij, ki angleœki miedih Margaret McCartney je nardila, prave, de pit puno uode na store dobro usakemu. Tuole zak, @e @lovek ima vesoko preœjon, @e ima probleme dializa, @e je kardiopatik, mu na store dobro pit puno uode, @ene ote¡i dielo organizma, ki takuo na utegne zpustit uso uodo odvi@. Na moremo pa se pozabit, de 60% pezu naœega organizma je uoden, de pu tele uode jo sami popijemo, 35% pride od jedila an samuo 15% pride iz metabolizma; 14% uodè se posuœi z dihanjan, 68% jo spustmo, kàr gremo na potriebo, an 18% se posuœi s potijo. Nausezadnjo, se zdi de narbuojœa rie@ je posluœat nimar naœ ¡uot, an poliete imiet nimar za sabo, tu borœet, tu œport al tu gajuf adno staklen@ico uode, ki jo popijemo usaki krat, ki ¡uot upraœa, al’ usaki krat, ki nan se zdi pru.

Radoviednost Po taki ici usak @lovek se poti, pa morebit kajœan se poti vic ku drug. Zatuo, kàr mi ¡ene peremo obla@ila, posebno majce, srajce, blu¡e, ki se jih na morejo oprat tu peko@i uodi, nie lahko oprat puot, ki more takuo ostat na obla@ilah. Zatuo nan more parsko@nit na pomuoc stara navada, ki poka¡e, kuo prat z bikarbonatan. Tu pu taci mija@ne uode arzstajemo ¡lico bikarbonata an kàr se pohladi, umieœamo dvie ¡lice limonevega soka. Tolo parpravo polijemo na maglo puota, pustmo par mieru za pu urce, natuo opereremo an lepuo splaknemo. Pazimo samuo, @e oblieka je ¡idana an ofarbana. Za snet oduor puota iz œuolnu, muoremo pa potrosit u œuolin sam bikarbonat, diet œuolin u ¡akjac, ki ga zapremo s œpajan, an pustmo par mieru an par dni. Se vie, de bikarbonat, ki ostane brez oksigena, uni@a bakterije, ki so kau¡a takega oduorja.

RICETA

➔ Pasti@ s sieran an s hruœkami Sigurno priet al potle kajœan vas je praœu, @e vesta, kuo je dobar ser s hruœko, an morebit sta ga tud’ jedli, pa morebit ne usi vesta, kuo je dobar pasti@ s hruœkami an s sieran. Za tolo riceto nucamo tanko paœto za pasti@, ki se jo lahko kupe ¡e parpravljeno, hruœke (narbuojœe za tolo parpravo so tiste kli@ene williams), star ser iz mlekarince (se lepuo parmier tud star Montasio), maslo, beœamela, mlieko, popar, zgratan ser grana. Parvo rie@ tu urielo an osoljeno uodo denemo kuhat, samuo za 1 minut, paœto za pasti@ (@e je tanka, se lahko naprave beœamelo buj @isto an nie trieba skuhat paœto), ki jo posuœmo na œkanavaci. Sada uzamemo beœamelo, jo ulijemo tu lon@ic an umieœamo z ‘no taco mlieka. Uzamemo posodo za foran, jo obelmo z maslan, na dano polo¡emo skuhano paœto, po varh potrosemo zgratan star ser, u flete zrie¡ene hruœke, polijemo z beœamelo an popopramo, potlè œe paœto, ser, hruœke, beœamelo an takuo napri do konca. Po varh potrosemo œe zgratan ser grana an kajœan flokic masla san an cja. Denemo u foran ¡e gorak 180° parbli¡no za 30 minut. Loretta Primosig

dom

Jeœiœke zgodbice

MIESAC ŒETEMBER U NAŒIH DRU˘INAH

U saboto 15. je dan ˘alostne Matere bo¡je, kàr se zmisnemo na tiste duhounne bole@ine, ki jih je Marija pretarpiela pod kri¡an an pred groban Sinu. ˘alostno Mati bo¡jo so @astil’ na Uzhodu (Oriente) ¡e u 4. stuolietju, na Zahodu (Occidente) pa od 9. stuoletja napri. Pobo¡nost u Italiji se je za@ela oku lieta 1233, kàr sedan plemenitnin fiorentinskin pariateljan, ki so bli vajeni molit pred podobo Marije narisane na zidu miesta, use tu an ¡lah, se je podoba Marije parkazala u ¡ivo, se je gibala an ratala ¡alostna. #ul’ so glas, ki je pravu, de tarpi za veliko sovraœtvo, ki ragiera u Firencah. Prestraœeni mladi, brez pomisint dvakrat, so hitro vargli puœe an odlo@il’ od tekrat napri posvetit ¡ivljenje ku manihi an ¡iviet u pobo¡nosti u konvente na hribu Sanario. Obliekli so takuo @arno suhnjo, ki je bla od tekrat napri oblieka reda manihu ˘alostne Matere bo¡ije. Pobo¡nost je rasla usaki dan takuo, de Pape¡ Pij X. je odlo@u, de naj bi tel praznik biu praznovan usake lieto na dan 15. œetemberja. Pobo¡nost do ˘alostne Matere bo¡je se je takuo œirila, de skor usake miesto, usaka vas donaœnji dan ima adno cierku al kapelico nji posve@eno. U 13. stuolietju so parœli na dan parvi utari, podobe an œtatue ¡alostne Marije, med kerimi je na svietu narbuj poznana Michelangelova Pietà. Ime ˘alostna (Addolorata) je biu u lietah zlo nucan u nizki Italiji, @etud u zadnjih cajtah je rajœ nucana œpanska varianta Dolores.

31. avgusta 2012

Jur Zad tih

K

àr mislin na otroœke lieta, mi se dru¡ine skladajo u pamet dna za drugo, ku tu filme. Od usakega @lovieka se nabierajo sekuence, podoba, dielo, obnaœanje, karakter, posebnosti an posebni spomini. Miez druzih se ne smien pozabit posebne dru¡ine, ki je ¡iviela na sred vasi, u uozki landroni, ki je œla od cieste takuo nadse, de bi po nji te¡kuo udaru mo¡ z briemanan sena. Na za@etku tele uoœ@ine, na @eparnin kraju, je biu tu pi@u pred hiœo uzidan ‘an velik kotu, ki so ga nucal’ za kuhat zelenjavo kravan an prasetan. Med kotlan an uratami je bluo okno, ki je dajalo lu@ velikemu kamanovemu œeglarju u hiœi. Lepuo vepikane kamanove lante na uratih so kazale, de je bla dru¡ina, ki je atu ¡iviela, na dobrin stanju an imenitna u vasi. Takuo k’ se je stopilo @ez urata, prestor je biu tamneni. Le malo svetlobe je dodajalo od urat na desni strani, kjer je bluo ognjiœ@e, dru¡inski center, toplo sarce, kjer je pod veliko an œaroko napo goreu oginj al’ je vogje @umielo pod pepelan. Viden œele kalance zlo¡ene pod madonovin ognjiœ@an an gor na njin veliko @ojo. Viden œele ¡enico, ki je bla nimar tu hiœ’ s @arnin facuolan na glavi, Marianco, ki potika pod starin @arnin loncan, kjer kuha kajœan grah. Pogostu je ratalo, posebno kàr nan je bluo mraz po zime, de smo se hodil’ gret u tist topli pi@, kjer smo sediel’ na klopeh an se griel’ okuole veselega ognja. Gaspodarji so nas zvestuo sparjemal’ an dar¡al’ gor za kotan. Pa niesmo smiel’ œtrubit. Muorali smo mu@at an samuo posluœat te velike. Kàr so nan pokazal’ urata, de bi se varnil’ damu, je bluo buojœ pobugat, brez se oœ@ajat. Nan nie korlo dvakrat re@ an smo hitro utekli, kàr smo dol po klancu @ul’ koœpinat Van@i@a, te starega u hiœi, ki je zvestuo zajemu z njega palco usakega otroka, ki ga je

dosegu. Ries je, de smo se ga usi bal’, kier smo ga tudi puno dra¡il’ an, @e maj smo mogli, smo mu kajœan duœpiet nardil’. Biu je nomalo @udan @lovek. Nimar je imeu koœpe za obuteu an suoj ponucan klobuk na glavi. Za pasan je imeu rempin an na njin obieœen kjukac, ki ga je nucu tle an tan, za @edit staze, po katerih je hodu, de bi imeu pod kontrolo dru¡insko imetje okuole vasi. Nie sneu z rempina sojga orodja, œe kàr je hodu spat. Lahko je bluo ga sre@at po usieh stazeh, kjer je ahtu an pregledavu dielo sinu an njega dru¡ine. Seviede, po navadi, dielo nie bluo maj nareto po njega. Van@i@eva skarb je biu hlieu, kjer je rediu po pet, œest goved. Use je muoralo bit na pravin mestu an @edno. ˘e pred peto uro zjutra je koœpinu po klancu par Tama¡ovih pruot gorenjemu koncu vasi, kjer so bli hlieu, skedinj, prasiœ@e an kokoœnjak. #ul’ smo ga uekat tu Violo al’ pa tu Bi¡o, naj prestope, al’ pa tu sina, ki je pomagu, zak’ nie parluo¡u sena Mori, ki mu ga je navadno vemetala uon z jasli an popeœtala. Nie bluo ki se kumrat, ni@ ku die-

lat an mu@at. Pred œtalo je rasla ‘na venjika, ki je imiela tako lepo grazduje, de ga je bluo guœt videt. Miez lat u kri¡ parvezanih so majal’ takuo lepi bieli grozdi, de je bluo te¡kuo jih na pokuœat. Za tuo smo jemal’ majhane luojtraca, ki so ble parstavjene at’ blizu an so nucale za hodit gu skedinj, de bi utargali kajœan grozdi@, te buj skrit, de se na bo poznalo. Pa ankrat adan, ankrat te drug, grozdi@ so zmanjkuval’. Kàr Van@i@ je zaœteu, dost mu jih je zmanjkalo, dobro ki ga nie slavo parjelo an je za@eu œpegat, de bi zaviedeu, duo mu jih krade. Dok’ nas nie uœafu na tapu. Nie bluo ku za hitro ute@ an letiet pred njin ku striela. Kier nas nie rivu doœe¡t, je zabaroviu za nan njega nevarni kjukac. Bruozar, de nie nobednega dosegu. Dan potle smo uœafal’ uso vinjiko an grazduje odrekano, takuo nan je pasala voja. Œkoda, zatuo ki po navadi, tiste grozdje, ki ga nieso ti@i an sarœien sniedli, je zagnjilo na viejah. (27. – gre napri)

V KAVARJU jih pariatelj Bepo peje gledat puno re@i. Veseli so, zak’ odkrijejo novi sviet

Kajœne lepe po@itnice za naœe otroke

P

o@itnice grejo pruoti koncu. Usi œuolarji so se jih zaslu¡ili an te¡kuo so @akali tele dneve. Obe@ala sam mojim otrokam, de jih ne bon motila zjutra, zak' so se mi usmili, kadar san jih potresovala an potegovala za noge usako jutro ob œesti an pou. Tudi ist sam u cajtu po@itnic breskarbi, sa' na muoren misint, za napravit, kar imajo potriebo. Brez sile skuhan, jin parporo@in, naj bojo pridni u tistim cajtu, ki me nie doma. Kàr se diela, nie lahko pustiti doma otroke. Se vie, de njih lieta so @udne. #etudi so odraœ@eni, usedno starœi nieso par mieru, saj radi lietajo po vasi, poœpegajo okuole, @e je sadje zdrielo. Kajœan krat gredo u vart an mi pomagajo plieti, zvezat pomidorje, postrojt rakle, zalit kàr je potrieba. Potle se zmotejo z bi@ikleto. Uozejo se po vaœkih landronah. Œkoda, de je u vasi malo otruok. Potriebo imajo se poguoriti an se posmejat z kajœnim. Buozar, de je lietos zlo gorkuo an morejo iti plavat u rieko. Tudi @e nie œuole, jih usedno zmisnen, naj usako an tarkaj primejo tu pest bukva, za ponoviti tiste, ki so se u@ili. Kajœan krat jih pejen u Kravar, kjer dielan. Gor naœ @aka parjatel' Bepo, ki je bardak an parjuden. Rad peje moje otroke

Gabriele an Monica u Raunah gledat puno re@i. Peju jih je u Raune gledat »kuote«, kjer so pardelovali japno za zidat, saj so blizu posebni kamani, ki ratajo bieli, kadar se jih skuha z vesoko temperaturo. Tist dan so odkrili tudi staro korito, kjer so uozili krave napajat. Kàr so parœli nazaj u Kravar, naœa ta mala Monica je parletiela u hiœo an me je obnajsala z rokmi go po licah. #ula san, de me je bodlo! Smejala se je an mi jala, de je roke pofrigala tu perjah drinjule. Tuole je œuola Bepi@a, ki rad nor@ava an usako an tarkaj venese kiek novega za moje otroke.

Œenku je Gabrielnu nieko orodje, ki se nuca, kadar se gre ta po host'. Muorta videti, kuo je biu veseu, de bo sada lahko mù kliestit tiste varhe, ki na puste hoditi lepuo po naœih stazah al' uoznicah. Za zaprieti tist liepi dan, smo se lo¡li za mizo la@ni an trudni, pa veseli. Œ@edli smo veliko pizzo, ki san jo spekla ¡e zguoda tan doma. Lepuo je, de se moji snuovi zmotejo na telo vi¡o. Ist san brezkarbi an oni so veseli, zak odkriejo kiek novega. Teresa Predan - Obliåanova


dom

31. avgusta 2012

Kaplan Martin #edermac 36.

LETA 1933 - MATI JE UMARLA PRUOT JUTRU

stran

15

risbe: MORENO TOMASETIG

besedilo: GIORGIO BANCHIG in MORENO TOMASETIG

POVZETEK - Telo ilustrirano pripovedovanje je povzeto iz romana »Kaplan Martin Åedermac«, v katerem je slovenski pisatelj France Bevk (1890-1970) opisu teœko stanje slovenskih duhovniku v Beneåiji po prepovedi slovenskega jezika v cierkvi s strani faæizma. Po obisku karabinierju je pre Martin s sestro Katino skriu slovenske bukva v cierku svetega Mihiela. Paræla je nedieja, kaplan Martin je æu maæavat. Po branju Vangelija je zaåeu pridgo po italijansko. Moœje so se razjezili, a je Åedermac zagotoviu, de tuo je bluo parviå in zadnjiå in je sklenu, de se na bo podluoœu oblastem. En tenent karabinierju mu je ukazu, naj podpiæe dokument, s katerim naj bi sparjeu ukaz. Zatuo ki je Åedermac odloåno odklonu, ga je parsilu iti za njim v Åedad k prefektu, pred katerem je branu pravico svojih ljudi posluæat Boœjo besiedo v maternem jeziku. Medtem so karabinierji v Varsniku sekvestrali katekizme. En dan so ga paræli klicat, kier njega mat je bila na smarti.

ZAUOJ MAMINIH BESIED O PREPUOVEDI SLOVENSKEGA JEZIKA JE KAPLANA ÅEDERMACA OBÆLA TAKA ŒALOST IN JEZA, DE SO MU SOLZE PARÆLE NA OÅI. TISTE BESIEDE SO SE OGLAÆALE TUDI V NJIM VSAK DAN BUJ NAGALS, ÅEPRÙ JIH JE SKUÆU ZADUÆIT. MATERI PA NIE MOGU IN NIE SMEU PARTARDIT. ÆE ZAUOJ TEGA, DE NE BO ZAGRENJENA ZAPUSTILA TELE SVIET

NE, MATI, PAPEŒ NIE VIEDU. VIERMITE ME, LAGALI SO MU. IZVIEDU BO RESNICO IN POPRAVU HUDOBIJO. PAPEŒ TEGA NE MORE DOPUSTIT…

KAJ PRAVIÆ TI, MOJ SIN, POSVEÅENI SLUŒABNIK GOSPUODU?

ÅEDERMAC JE VIERVU V TUO, KIER JE TEU VIERVAT. MAT GA JE POSLUÆALA NAPETO IN PARDARŒAVALA SAPO SA’ VIERJEM. BUOG NAJ MI ODPUSTI! POŒEGNI ME, MARTINAC! MARTINAC!

ÅEDERMACA JE STISKALO ZA GARLO. SKLENU JE ROKE, POTIHO ZMOLU, NATUO NARDIU KRIŒ NAD MATERJO, KAKOR DE JO ODVEZUJE GRIEHU

MATI SE JE POMERILA. ZDIELO SE JE, DE SO JI POPUSTILE TUDI BOLEÅINE. MARTINA JE GLEDALA, KAKOR DE SE JE SPUOMNILA NA POZABLJENO STVAR… MARTINAC, UMARLA BOM. SADA BOÆ OSTU SAM NA SVIETU

TUDI JEST SAM ŒE V LIETIH IN BOM KMALU UMARU. NE BOM DOŒIVEU TAKE STAROSTI KOT VI, MATI. POTLÈ SE BOMA SPET VIDLA. V NEBESIH SE BOMO POGOVARJALI V VSIEH JEZIKIH IN TUDI PO SLOVENSKO TEGA NAM NOBEDAN NE BO BRANU; NOBEDAN, MATI. TAM BOTE SPET PIELA… AL SE SPUOMNITE, KAKUO STE ANKRAT PIELA NAM OTROKAM?

IN NOMINE PATRIS, ET FILLI, ET SPIRITUS SANCTI…

JA, GOTOVO, SE JE TEGA SPOMINJALA, A MU NIE ODGOVORILA. KA’ SO BLI SPOMINI V TELEM TRENUTKU. GOSPUOD MARTIN SE NIE GANU OD NJE PASTIEJE, NIE ÅÙ NE UTRUJENOSTI NE LAKOTE. PARÆLA JE BLA KATINA, TIHO JOKALA ZA VRATI IN PRED VIÅERAM ODÆLA. MATI JE VAS CAJT TEŒKUO SAPALA. DE BI JI OLAJÆU BOLEÅINO, JO JE OBARNU Z OBRAZAM PRUOT OKNU. SKUOZE ZAPRAÆENE GLAŒE JE SADA GLEDALA JESENSKO SONCE, KI JE ÆLUO ZA BRIEG

ZNOÅILO SE JE. POTLÈ KI JE POLJUBU MAMINO ROKO, KI JE BLA SKOR MARZLA. KOT OKAMENEU JI JE GLEDU V OBRAZ; KAKOR DE OD TRENUTKA DO TRENUTKA PARÅAKUJE NJE ZADNJI DIH. MEDTEM JE ZADREMU, JE ZAÅÙ DOLG VZDIH, NATUO ÆE ADNEGA. POTLÈ JE BLUO VSE TIHO. MAMA SE JE NANJ ZAÅUDENO OBARNILA, KAKOR DE BI GLEDALA Z DRUGEGA SVETA. ÅEDERMAC JE STOPNU IZ KAMBRE IN POKLICU DRUŒINO, KI JE SPALA… MAT JE UMARLA ÆELE PRUOT JUTRU

36 - GRE NAPREJ RIASSUNTO IN ITALIANO - Questo racconto è tratto dal romanzo «Kaplan Martin Åedermac» dello scrittore sloveno France Bevk (1890-1970). Narra fatti successi nel1933, quando il regime fascista vietò l’uso della lingua slovena nelle chiese della Slavia friulana. In questa puntata: Martin Åedermac si trova al capezzale della madre morente. Il dramma della proibizione dello sloveno nelle chiese rende ancor più triste questo grave momento. Il cappellano assicura la madre che il Papa non sapeva di del provvedimento fascista e quando ne verrà a conoscenza, certamente provvederà a mettere le cose a posto. L’agonia si prolunga tra momenti di sofferenza e relativa calma. Åedermac impartisce l’ultima benedizione alla madre, che spira alle prime luci dell’alba.


16

ZADNJA STRAN

stran

KAJ KJE KAM KADÀ KUO NEDIÆKE DOLINE • NEDI ŒKE IN TERSKE DOLINE - u petak 31. voœta an u saboto 1. œetemberja bo 48. Rally Julijskih Predalp. Za viedet urnike an kadà bojo cieste zaparte, lahko pogledate na spletno stran: www.rallyalpiorientali.it • BIJA#A - u saboto 1. œetemberja bo otvoritev razstave «Jaslica iz narave» Manuele Iuretig. Odparta bo usako nediejo do otuberja od 10. do 12. ure. Info: 348 2964586 • IDRIJSKA DOLINA (PRAPOTNO) - u saboto 1. an nediejo 2. œetem berja bojo pohodi z muziko an plesam skuoze Idarsko dolino. Vi@ na spletni strani: www.lesentinelledellevalli.it • MATAJUR - u nediejo 2. œetemberja na Matajurju bo 36. Gorski praznik ob 50. obletnici posvetitve kapele Kristuœu Odreœeniku. Program je na 5. strani. • PETJAG - u nediejo 2. œetemberja ob 10. uri u cierkvi sv. Doroteje bo koncert; godu bo m° Michielin. • KOSCA - u nediejo 2. œetemberja bo praznik sv. Egidija. Ob 17. uri bo sv. maœa an oufar. Po maœi bo skupna vi@erja an veselica. • A˘LA - od @etartka 6. œetemberja v a¡lanskin faru¡e ob 20.30 »Meditazione sui cuori gemelli« Info: Danila cell. 339 3116666 • NEDIŒKE DOLINE - od 6. do 9. œetemberja bo «Aspettando le Vallimpiadi 2012». Obnovili bojo maratono «Gor an dol po Bene@iji». Ve@ na spletni strani www.vallimpiadi.it • LIESA - u saboto 8. œetemberja ob 20.30 uri v Kova@iuovin senike bo kulturno ve@er «V nebo luna plava».

Poezije bojo brali: Andreina Trusgnach, Luisa Gastaldo, Vojko Rutar, Francesco Tomada. Parpravlja KD Re@an. • PLANINSKO DRUŒTVO CAI - u nediejo 9. œetemberja pohod Kri¡ - Stenar - Pihavec (Julijske Alpe 2409m-2501m-2419m) • LIESA - u nediejo 9. œetemberja bo Opasilo an praznik Marije Bandimice. Ob 11. uri bo sv. Maœa an precesija z Marijo. Po Maœi bo kosilo an veselica. • SV. MARTIN - u nediejo 16. œetemberja bo Kuatarinca. Ob 12. uri bo sv. Maœa na vrhu. Po Maœi paœta za vse an veselica. #e bo de¡evalo praznik bo na Liesah ob 11. uri. • PLANINSKA DRU¡INA BENE@IJE - u nediejo 16. œetemberja gre na pohod na Prisojnik (2.547 m). Info: Alvaro 320 0699486 • ŒPIETAR - u torak 18. œetemberja Auser Nediœke Doline gre na izlet z barko po maranski laguni. Odhod iz Œpietra bo ob 7. uri. Za druge informacije an za se upisat lahko pokli@ite œt. 0432717004 – e-mail: auser.natisone@gmail.com

TERSKE DOLINE • PROSNID - u saboto 1. œetemberja proti ve@eru pri Gostilni Brez Mej bo ve@er u okviru Festivala «Acque di acqua». Prebali bojo svoje poezije: Jurij Paljk, Silvana Paletti, Manuela Dago, Michele Obit, Roberto Marino Masini. Muzika: Davide Tomasetig. Parpravlja Inœtitut za slovensko kulturo iz Œpietra. • BARDO - u nediejo 2. œetemberja bojo odparli postrojen etnografski muzej. Ob 11.30 bo u farni cerkvi sv. Maœa, par kateri bo pieu zbor «Gallus» iz Kranja. Ob 12.30 pri Muzeju bojo predstavli novo etnografi@no zbirko. Slediu bo rinfreœk. Parpravlja Center za kulturne razi-

skave-Bardo. • #ANIEBOLA - u saboto 8. œetemberja ob 18. uri bo otvoritev “Doma @enebolske skupnost – Casa della comunità di Canebola (bivœi faru¡). Slediu bo koncert s slovenskimi in italijanskimi glasbenimi skupinami.

31. avgusta 2012

dom

DOMA#A MODRUOST #e kanikola je œla not suha pride uon mokra

• FOJDA - do nedieje 30. œetemberja je u gradu Zucco odparta razstava «Pot pajkovih gnezd». Na ogled je usako saboto an nediejo od 10. do 19. ure.

KANALSKA DOLINA • TABLJA - u kamunski pala@i je na ogled razstava «La grande guerra in un paese di confine». Odparta je od pandiejka do petka od 9. do 18 ure. U saboto an nediejo od 9. do 12. ure. - u saboto 8. œetemberja bo 670. Senjan. • RABELJ - do konca voœta sta odparta rudarski an vojaœki muzeja, usak dan od 9. do 12. ure an od 14.30 do 17.30.

VIDAN - u @etartek 6. an petak 7. œetemberja bo mednarodni posvet «Ve@jezi@nosti in izobra¡evanje. Izkuœnje, rezultati in izzivi v prostoru med Italijo in Slovenijo». Program je na naœi spletni strani www.dom.it

TRST • OP#INE - od petka 31. voœta do nedieje 2. œetemberja u Parku Fin¡garjevega doma bojo 47. œtudijski dvevi DRAGA 2012. U petak ob 16.30: «Manjœina in zajam@eno politi@no zastopstvo», guorili bojo Roberto Battelli, Rudi Vouk an Damijan Terpin. U saboto ob 16.30 «Planetarne meje - ovira za rast, izziv za razvoj», guorila bo dr. Lu@ka Kajfe¡ Bogataj. U nediejo ob 10. uri «Nemir spraœevanja. Temeljna duhovnost in religija».

Guoriu bo dr. Branko Klun; ob 16. uri «Preteklost navidezne resni@nosti, kostrukcije slovenskih resni@nosti» guoriu bo prof. dr. ˘iga Turk.

• TRENTA - u nediejo 2. œetemberja ob 19.30 u Domu Trenta bo koncert solistu Mednarodnega glasbenega foruma Trenta.

POSOÅJE

• KOBARID - od @etartka 6. do saboto 8. œetemberja bo 2. festival Soœke postrvi. Program je na naœi spletni strani www.dom.it.

• KOBARID - u petak 31. voœta bojo praznoval’ 10 liet doma@e ekipe dvoranskega malega nogometa Oplast. Ob 17. uri bo u Kulturnem domu slovesnost an bo premiera filma «Kobariœkih 10» o zgodovini kluba. Ob 18.30 bo na œportnem igriœ@u pa dru¡abno sre@anje z glasbo in zabavo. • LIVEK - u petak 7. œetemberja od 18.30 naprej bo "LiwkStok"- medmejni rock koncert beneœkih in posoœkih skupin. Igrali bojo: Bk evolution, Shape, Sons of a Gun, FunkULoveI, Fishkillers, Evil Kevil, Pomorac, SkyLine. Parpravlja Œportno Druœtvo Livek, s pomo@jo: SKGZ, Inœtitut za slovensko kulturo, KD Re@an, ANPI Nediœke Doline. • BOVEC - u saboto 1. œetemberja ob 19.30 u cierkvi Device Marije u Polju bo Komorni ve@er 13. Mednarodnega glasbenega foruma Trenta.

• PERATI (LIVEK) - u saboto 8. œeptemberja ob 19. uri bo sre@anje pevskih zborov »Pesem nas zdru¡uje«. Nastopajo: vokalna skupina Sne¡et, oktet Simona Gregor@i@a, Nediœki puobi, kvartet Karik, ˘EPZ Justin Kogoj Dol. Trebuœa, vokalna skupina Flance, meœani pevski zbor Podgora (Gorica), meœani pevski zbor Slavec Solkan, vokalna skupina Liwk. Parpravja Kulturno druœtvo «Gorenj konc».

U PRIHODNJI ŒTEVILKI BOMO OBJAVIL’ PRIREREDAKCIJO ZAPREMO U TORAK 11. ŒETEMBERJA . P OŒJAJTE dom.it JIH NA NASLOV redazione@d SUL PROSSIMO NUMERO PUBBLICHEREMO GLI APPUNTAMERNTI FINO A FINE SETTEMBRE . ANDIAMO IN STAMPA MARTEDÌ 11 SETTEMBRE. INVIATELI A redazione@ddom.it TEL.-FAX 0432 701455 DITVE DO KONCA ŒETEMBERJA .

NA SPLETNI STRANI WWW.DOM.IT VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

dom

KULTURNO VERSKI LIST

PETNAJSTDNEVNIK PERIODICO QUINDICINALE ODGOVORNI UREDNIK DIRETTORE RESPONSABILE MARINO QUALIZZA ZALO¡BA - EDITRICE MOST SOCIETÀ COOPERATIVA A R. L. UREDNIŒTVO - REDAZIONE UPRAVA - AMMINISTRAZIONE 33043 #EDAD - CIVIDALE DEL FRIULI BORGO SAN DOMENICO, 78 TEL. - FAX 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 STAMPA: CENTRO STAMPA DELLE VENEZIE SOC. COOP. VIA AUSTRIA, 19/B, 35129 PADOVA REGISTRAZIONE TRIBUNALE DI UDINE N. 8 - 8. 4. 2003

Naro@nine/Abbonamenti LETNA/ANNUALE € 16 PODPORNA/SOSTENITORE € 30 SLOVENIJA/SLOVENIA € 20 EVROPA/EUROPA € 25 IZVEN EVROPE/EXTRA EUROPA € 35

Poœtni ra@un/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/#edad Ban@ni ra@un/Conto corrente bancario Iban: IT85 P086 3163 7400 0010 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT21CIV

Postani naœ prijatelj Diventa nostro amico

Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko Vsak dan, od pandiejka do sabote, poro@ila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. Ob nediejah: poro@ila so ob 8.00 in 9.45 (zamejski tisk), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maœa. Oddaje za vidensko provinco. Vsako saboto ob 12. 00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«.

VSAKO

NEDIEJO OB

OKNO

B ENE @IJO www.radiospazio103.it

V

TUDI NA INTERNETU :

14.30


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.