Čez gimnazijski prag (februar 2018)

Gimnazijski

PRAG

TRIJE DNEVI, TRI MESTA

ŠPORTANJE V OSILNICI

UŽIVAJ V ŽIVLJENJU

BALET ZA “SPROSTITEV”

Budimpešta, Bratislava in Dunaj. Vsako mesto je

Dijaki smo se preizkusili v

Z nami potuj na letošnjo avanturo.

na pohodu iskali namige in bežali pred medvedi.

V šoli imamo veliko izjemnih dijakov. Tokrat se nam bo predstavila Meta Ivanuša, ki rada poje in se povzpenja na vrhove.

uspeha. Tako pravita plesalki Ana Klinc in Nastja Feguš.

STRAN 15

STRAN 16

STRAN 22

STRAN 23

1

2

UVODNIK »Graditi prihodnost pomeni graditi sedanjost. To pomeni ustvariti željo, ki je za danes, ki živi danes in je usmerjena v prihodnost.« Antoine de Saint-Exupéry

Ta misel avtorja Malega princa me opominja na to, da svojo prihodnost gradimo tukaj in zdaj. Nesmiselno je upati na uspehe v prihodnosti, če že zdaj ne delaš zanje dovolj trdno. Saj veste, če želiš občudovati cvetočo cvetlično gredo, moraš posejana semena skrbno zalivati. Tako so naše želje morda res usmerjene v prihodnost, a so tudi vodilo naše sedanjosti. Ker pa vsak izmed nas potrebuje to vodilo, je nujno ustvarjati želje za prihodnost. Sploh mi mladi, si lahko zaželimo in dosežemo skoraj karkoli, zato se ne bojte sanjati in usmerjati svoje sedanjosti v želeno prihodnost. To da željo ustvariš, je le polovica prehojene poti do doseženega cilja in kdaj je boljši čas za uresničevanje želja, če ne zdaj? Preteklost in sedanjost sta le vijugasti poti v prihodnost, ki jo usmerjamo in gradimo sami.

V časopisu, ki je pred vami, so utrinki prve polovice letošnjega šolskega leta, ko smo dijaki gradili prihodnost naše šole in seveda tudi svojo. V prvih septembrskih dneh, ko so nas šolski zvonci prebudili iz »poletnega spanja«, smo zopet sedli v šolske klopi. Novince, ki jim naše gimnazijske klopi še niso bile tako domače, smo na začetku leta sprejeli medse in jih krstili, kot se pri nas spodobi. Z novim šolskim letom se je spet pričelo (bolj ali manj uspešno) vpijanje znanja, čečkanje po zvezkih in učbenikih (junija jih ne pozabite poradirati), okupiranje šolskega avtomata za prigrizke in kavo (za vaše dobro ne pozabite, da je oboje v računalniški učilnici prepovedano), prerivanje v vrsti za malico (saj veste, starejši imajo prednost), vrstile pa so se neprespane in prespane (z atlasom pod blazino, seveda) noči. Da ne boste mislili, da je življenje dijaka tako naporno in dolgočasno, smo novinarji poskušali zajeti vse vidnejše dogodke na naši šoli. V časopisu boste našli utrinke iz različnih delavnic, potovanj – po Sloveniji in drugod, prireditev, pa še kaj se najde. Tukaj je delo novinarjev zaključeno, zdaj ste na vrsti vi, da ob branju vse to podoživite.

Prijetno branje!

Vaša urednica Ana

3

VIDI SE, SLIŠI SE

6 7

Spoznavni vikend Pohod v ormoške lagune

8

Ekskurzija zgodovinarjev in geografov

9

Biologinje na pohodu

10

Projektni dnevi

12

E - cikliraj in živi z naravo

13

Pravljične ure

14

Tretješolci v kadetnici Zmaga v badmintonu

AKTUALNO

20 Rokometni četrtfinale 21 Jesensko zbiranje starega papirja

26 28 4

POTUJEMO

15 16 17

Trije dnevi, tri mesta Športanje v Osilnici Dežela Male morske deklice od blizu

DIJAKI SE PREDSTAVIJO

22

“Uživaj v življenju, saj imaš samo eno.”

MINI ANKETA

23

Balet za “sprostitev”

RAZVEDRILO

25

“Zdrav duh v zdravem telesu”

zu

o.”

GLAVNE UREDNICE: Ana Klinc, Taja Husel, Klara Branda SOUREDNICA: Ana Korpar NOVINARJI: Anja Čuš, Nastja Feguš, Gašper Hebar, Sara Hebar, Eli Hergula, Gloria Horvat, Meta Ivanuša, Jana Jelovica, Ana Klinc, Ana Korpar, Larisa Kumer, Sandra Kumer, Primož Ozmec, Lea Samec, Sanja Viher, Ana Zemljič, Janja Žinko FOTOGRAFIJE: Foto-video krožek Gimnazije Ormož.

IZBOR FOTOGRAFIJ: Klara Branda, Taja Husel PRELOM IN OBLIKOVANJE: Klara Branda, Taja Husel LEKTORICA: Simona Meglič MENTORICI: Lenka Keček Vaupotič, Simona Meglič ČEZ GIMNAZIJSKI PRAG: www.gimnazija-ormoz.si IZDAJATELJICA: Gimnazija Ormož TISK: Alinea Vektorske slike vzete z: www.freepik.com www.all-free-download.com

Vidi se, sliši se Spoznavni vikend Dijaki prvih letnikov gimnazije in predšolske vzgoje smo se v petek, 9. septembra 2017, ob 7. uri zjutraj odpravili na spoznavni vikend na Kozjak. Že med potjo smo bili zelo razigrani (še posebej dijakinje predšolske vzgoje). Ko smo stopili z avtobusa, nas je vse kar malo zazeblo, saj sta bila oba dneva zelo mrzla. Po toplem sprejemu vodje doma Škorpijon, v katerem smo bivali, so sledile družabne igre, s pomočjo katerih smo se marsikaj naučili (npr. kako pomembno je, da sodelujemo, da si zaupamo in pomagamo). Po nestrpnem čakanju in kruljenju v naših želodčkih, smo končno dočakali kosilo, po kosilu pa namestitev v sobe.

Popoldne so nas čakale športne aktivnosti, natančneje lokostrelstvo, jahanje in kratek pohod (za nekatere). Razdeljeni smo bili na dve skupini; na tiste, ki so šli jahat in na tiste, ki se niso navduševali nad to aktivnostjo. Vsi smo streljali z loki in ugotovili, da ni tako enostavno, kot izgleda na prvi pogled, in se nekaj novega naučili. Tisti, ki nismo jahali, smo se sprehodili ob meji z Avstrijo. Večer je bil hitro tukaj in sledila je večerja, po večerji pa skupno druženje v jedilnici.

Imeli smo improligo in se pri tem zelo zabavali. Ni se nam mudilo spat, zato smo še nekaj časa posedali po hodnikih in drug pri drugem v sobah, dokler je to bilo mogoče (zato smo drugi dan malo s težavo vstali).

V soboto zjutraj smo imeli delavnice z našo svetovalno delavko Polono, s katero smo se pogovarjali o učenju, druga delavnica pa je potekala z gospo Nino, s katero smo se pogovarjali o alkoholu med mladimi. Ure so hitro minile in čas je bil, da spakiramo stvari in se odpravimo proti Ormožu.

Lea S.

Pred zavito vožnjo do doma smo naredili še skupinsko sliko. Vsi smo se imeli zelo lepo, se boljše spoznali, uživali in upamo, da bo tako tudi v prihodnje.

6

Vidi se, sliši se

Biologinje na potepu

Lea S.

Dijakinje, ki smo za izbirni predmet na maturi izbrale biologijo, smo se v, petek, 29. septembra 2017 odpravile na ekskurzijo v Ljubljano in Domžale.

Najprej smo se v Ljubljani udeležile dneva odprtih vrat Nacionalnega inštituta za biologijo. Tam so nam predstavili 3 oddelke: Oddelek za biotehnologijo in sistemsko biologijo, Oddelek za genetsko toksikologijo in biologijo raka ter Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov. Ogledale smo si različne prostore inštituta in njihovo delo.

Nato smo se odpeljale v Domžale, kjer smo si ogledale razstavo Svet žuželk, ki je največja razstava žuželk v Srednji Evropi. Sredi avle so tri vitrine, ki prikazujejo cvetoči celinski travnik, gorski travnik nad gozdno mejo in listnati gozd. Ogledale smo si socialne žuželke, to so mravlje, čebele, ose, termiti ... Predstavljeni so tudi razvojni krogi žuželk s popolno in nepopolno preobrazbo.

Poseben prostor je namenjen največjim žuželkam in slovenskim endemitom. Predstavljeni so največji hrošči, metulji, kobilice in bogomolke. Predstavljene so tudi sistemske skupine žuželk, kot so metulji, hrošči, kobilice, kačji pastirji …

7

Vidi se, sliši se

Za konec smo si pogumno ogledale in prijele v roke žive paličnjake in ščurke. Ugotovile, smo, da sploh niso strašljivi in da so naši strahovi in predsodki neutemeljeni.

Domov nismo odšle same, ampak sta se nam pridružila dva ščurka, argentinski in brazilski, ki domujeta v učilnici 6.

Nastja F.

EKSKURZIJA ZGODOVINARJEV IN GEOGRAFOV V torek, 3. oktobra 2017, smo se dijaki 4. letnika Gimnazije Ormož, ki obiskujemo maturitetni skupini zgodovina in geografija, odpravili v Prekmurje in Porabje, in sicer da bi natančneje spoznali Mursko Soboto in njeno zgodovino, znamenit grad Grad in slovensko Porabje (Monošter).

Pot nas je najprej peljala v Mursko Soboto, kjer smo zgodovinarji obiskali Pokrajinski muzej Murska Sobota, geografi pa so se sprehajali po mestnih ulicah in kartirali.

Med potjo smo se ustavili tudi pri Ledavskem jezeru, kjer so dijaki, ki obiskujejo maturitetno skupino geografija, opravili naravoslovne vaje, medtem ko smo se ostali spremenili v vodiče in predstavili vsak svojo zgodovinsko temo, ki se je navezovala na zgodovino Prekmurja.

Nato smo se odpravili v najbolj severovzhodno deželo v Sloveniji, na Goričko, kjer smo si ogledali filmčka in se sprehodili po grajski posesti.

8

Vidi se, sliši se

Naša zadnja postojanka je bil Monošter, kjer smo si najprej privoščili kosilo (in si napolnili baterije), nato pa smo se srečali s predstavniki Zveze Slovencev na Madžarskem in si ogledali kratek film, ki nam je bolje predstavil življenje v zamejstvu, družabno življenje in ohranjanje kulturne dediščine. V poznih popoldanskih urah smo se vrnili domov z novim znanjem in številnimi zanimivostmi ter mnenja, da je za nami lepa, poučna in zanimiva izkušnja.

Sara

H.

PROJEKTNI DNEVI V tednu pred božičem so v Gimnaziji Ormož potekali projektni dnevi, katerih tema je bila bralna pismenost. Že pri pouku, ki je prve tri dni trajal prve tri ure, smo branju posvečali veliko pozornosti. Tako smo se naučili novih bralnih strategij in kako iz gore besedila izčrpati bistvo. Po lahkotnejšem pouku so sledile delavnice, na katere smo se dijaki prijavili prek spletnih učilnic. Ker je moj razred imel prva dva dni namesto delavnic matematiko in fitnes, v sredo pa smo si vsi v šoli ogledali film Strah, sem lahko delavnice izbirala samo v četrtek. Med bogato izbiro sem se odločila za izdelavo knjižnih kazalk in novinarsko delavnico, kjer nas je obiskala novinarka iz radia Prlek. Zadnji dan, v petek, smo vsi razredi prvi dve uri imeli razredne ure, na katerih smo si izmenjali božična darila in ob božičnih melodijah naredili načrte za prihodnje leto.

Projektne dneve smo vsi skupaj zaključili v telovadnici, kjer je potekala zaključna prireditev, ki jo je organizirala profesorica Aleksandra Štih, in nas je popeljala po slovenski književni zgodovini. Naš razred, 3. a, ki je bil zadolžen za razvedrilni program, je nato pripravil božični kviz, kjer so se razredi med seboj pomerili v splošnem znanju. Naziv zmagovalcev je našima predstavnikoma Gašperju Hrebarju in Žanu Ivanuši ukradel 2. a, ki je za nagrado prejel čast, da organizira naslednjo prireditev.

Iskrene čestitke!

FRANCOŠČINA Kar nekaj učencev se je na projektnem tednu odločilo za delavnico francoščine. Nekateri izmed nas so imeli že predznanje, drugi pa smo se s francoščino srečali prvič.

Pri prvi uri smo se najprej razdelili v skupine po tri. Dobili smo besedila v francoščini ter delovne liste, na katerih so bile napisane besede v slovenščini, ki smo jih morali prevesti. Sprva se nam je zdelo težko, vendar smo kasneje ugotovili, da je kar nekaj besed zelo podobnih angleškim. Naslednjo uro je sledila predstavitev naših delovnih listov. Prebrati smo morali besede, ki smo jih našli, kar je bilo za začetnike malo težko. Ob koncu ure je pred tablo prišel Damian, ki se je pred kratkim preselil iz Francije v Slovenijo.

Predstavil nam je nekaj okrajšav, ki jih danes uporabljajo v Franciji, ko si dopisujejo. Vsem učencem je bila delavnica zelo všeč in bi si želeli še več takih delavnic.

Jana J.

9

Vidi se, sliši se

IZDELAVA KNJIŽNIH KAZALK

V delavnici, ki je potekala v dveh delih, smo dijaki izdelovali knjižne kazalke z logotipom gimnazije, ki smo jih pošiljali kot novoletna darila in jih bodo potencialni bodoči dijaki prejeli tudi na informativnih dnevih. Na prvem delu delavnice smo se dijaki razdelili v več skupin, znotraj katerih smo se, kot v srednjeveških manufakturnih delavnicah, hitro vrgli na delo. V dveh urah smo izrezali kazalke in napise ter pripravili papirnate lončke, ki so zahtevali veliko ustvarjalnosti in preciznosti. Naši nasledniki so nato v drugem delu delavnice vse skupaj zlepili, z vodenimi barvicami na kazalke dodali barve gimnazije in končni izdelek plastificirali. Mislim, da smo izdelali okrog sto kazalk, ki jih je profesorica Janja Rudolf vzela domov, da jim doda še končni dotik – rdečo vrvico na vrhu.

Larisa K.

IZDELAVA LUTK

Sama sem se udeležila delavnice z naslovom Lutkovno gledališče, ki jo je vodila gospa Ljuba Fišer. Na začetku nam je gospa povedala nekaj osnovnih stvari o lutkah, gledališču in o izdelavi lutk. Nato nam je zaigrala kratko predstavo o dveh ptičih, tako da smo dobili boljšo predstavo o tem, kako lutkovno gledališče sploh izgleda. Kasneje smo se tudi sami preizkusili v izdelovanju lutk in igranju. Kljub časovni omejenosti nam je uspelo izdelati precej zanimive lutke in se pri tem tudi zabavati.

Meta I.

NOVINARSKI KROŽEK

Na novinarski delavnici smo gostili novinarko Radia Prlek, gospo Katjušo Štih. Gospa Štih je predstavila delo novinarja in nam odgovorila na vprašanja, ki smo zastavili nadebudni novinarji. Gospa Štih nam je tudi predstavila različne novinarske metode, s katerimi naredimo novico zanimivo za bralce. Na koncu delavnice smo dijaki skušali napisati svojo novico in mislim, da smo se kar dobro odrezali.

Gašpe

r H.

LITERARNA DELAVNICA V literarni delavnici smo dijaki spoznali Heleno Srnec, ki se nam je letos na šoli pridružila kot vodja projekta Dvig bralne pismenosti, še kot literarno ustvarjalko.

Predstavitev oz. pogovor je vodila profesorica Aleksandra Štih. Helena je tudi bivša dijakinja Gimnazije Ormož in je svoj pesniški prvenec izdala že v gimnazijskih letih. To delo je bilo za nas dijake še posebej zanimivo, saj so v njem zbrane pesmi, ki obravnavajo najstniško tematiko in nam je bilo tako blizu. Predstavila nam je še svoja druga dela, prav tako pa nam je predstavila svoj poklic oz. izobrazbo literarne komparativistke.

Ana Z.

PEKA PECIVA

Letos je spet zadišalo po hodnikih naše gimnazije. V okviru projektnih dni smo se dijaki vseh letnikov lahko prijavili na delavnico peke peciva z mentorico Heleno Kolarič. Spekli smo več različnih vrst keksov, tako da je vsak sladkosned prišel na svoj račun. Keksi so bili odlični, zato nestrpno pričakujem naslednjo priložnost, ko se bomo dijaki Gimnazije Ormož lahko preizkusili v čem drugačnem in pridobili nove izkušnje.

Eli H.

10

PREVAJANJE SPLETNI STRANI

Vidi se, sliši se

Na delavnici smo dijaki prevajali spletno stran Gimnazije Ormož iz slovenščine v angleščino, nemščino ali hrvaščino.

Vsak je dobil nekaj zavihkov spletne strani in jo poskušal čim bolje prevesti. Pri prevajanju smo si pomagali tudi s slovarji in spletnimi prevajalniki. Kljub pripomočkom smo ugotovili, da prevajanje od nas zahteva kar nekaj znanja in razumevanja. Delavnico je vodil profesor Roman Bobnarič.

Primož O.

LABORATORIJSKO DELO

Ker nam pri pouku včasih primanjkuje časa za delo v laboratoriju, smo se dijaki razveselili dodatnega dela v laboratoriju v obliki delavnice, ki jo je pripravil profesor Peter Luknjar. Želeli smo se preizkusiti v laboratorijskem delu in se pri tem kaj novega naučiti. Najprej smo skupaj s profesorjem prebrali navodila za laboratorijsko vajo, ki smo jo izvajali, nato smo se razporedili v pare in se pripravili na izvedbo vaje. Poskušali smo določiti koncentracijo sulfatnih (VI) ionov z gravimetrično metodo. Ta vključuje tehtanje vzorca po neki pretvorbi.

Ker je celoten postopek zelo dolg, vaje nismo izvedli v celoti ampak le del.

Da je bilo vzdušje bolj prijetno in sproščeno, smo si privoščili nekaj božične glasbe med delom, saj so bili pred vrati prazniki. Dve šolski uri sta minili izjemno hitro, še prehitro je nastopil konec in morali smo k naslednji delavnici.

E-CIKLIRAJ IN ŽIVI Z NARAVO!

Nastja F.

Na eko delavnici e-cikliraj, ki je bila na šoli izvedena v torek, 23. januarja 2018, smo se dijaki 1. in 2. letnikov obeh programov na zanimiv in drugačen način spoznali z e-odpadki in odpadnimi baterijami ter novimi lokacijami za njihovo oddajo. Predavatelji so za nas pripravili informativni kviz, izdelovali pa smo tudi plakate ter se pri vsem skupaj naučili, zakaj je e-ciklaža tako pomembna.

Na koncu smo morali oblikovati tudi slogan, ki naj bi ljudi pozival k e-ciklaži. Našlo se je veliko izvirnih, kot na primer: »E-cikliraj, zmanjšaj porabo in živi z naravo!«

Prepričana sem, da smo vsi udeleženci domov odnesli mnogo koristnih informacij.

Ana Z.

11

Vidi se, sliši se POHOD V ORMOŠKE LAGUNE V sredo, 11. oktobra 2107 smo imeli dijaki Gimnazije Ormož športni dan. Na ta dan so bili povabljeni tudi učenci okoliških osnovnih šol da bi spoznali našo gimnazijo, dijake in profesorje ter da bi izvedeli kaj o naravnem rezervatu Ormoške lagune, ki smo jih obiskali.

Zjutraj smo se odpravili peš proti lagunam. Pot nas je peljala ob reki Dravi vse do lagun, ki se razprostirajo na 55 hektarjev velikem območju ob Ormoškem jezeru. Tam so nas že pričakale različne točke, na katerih so nas usmerjali naši profesorji. Na vsaki točki je bila tema lagun povezana s šolskim predmetom (npr. angleška križanka o lagunah in njenih prebivalcih, kemijski preizkusi vode).

Dijaki in osnovnošolci, smo bili razdeljeni v skupine. Potem pa smo se razdelili po točkah in se pomikali naprej, dokler nismo prišli do konca in opravili nalog na vseh točkah. Na eni izmed točk sta nam lagune na kratko predstavila dva strokovnjaka. Prav tako smo si ogledali tudi gozd, ki ga občasno poplavlja in povedali so nam, do katere višine je največ segala voda in nad tem smo bili precej presenečeni. Izvedeli smo tudi, da v lagunah živijo posebne živalske vrste, ki živijo le v mokriščih, kakršne so tudi Ormoške lagune. Lagune so tudi pomembno gnezdišče vodnih ptic in ključno pristajališče za ptice selivke v Sloveniji.

Ta športni dan je bil skrbno načrtovan in tudi lokacija je bila dobro izbrana, saj mnogo dijakov Gimnazije Ormož ne pozna niti bližnje okolice Ormoža in se niti ne zavedamo, da nam ni potrebno daleč, da bi lahko opazovali čudovite stvaritve narave.

Meta I.

12

Vidi se, sliši se

PRAVLJIČNE URE Pravljice so več kot resnične.

Ne povedo nam le, da zmaji obstajajo, ampak da jih je mogoče premagati.

(Gilbert Keith Chestert)

V sklopu strokovnega modula projektno delo za otroke, smo dijaki in dijakinje 2. in 3. letnika predšolske vzgoje v sodelovanju s krajevno knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož pripravili pravljične ure za otroke prvega in drugega starostnega obdobja. Namen oziroma cilj tega je bil, da se bodoči vzgojitelji in vzgojiteljice seznanimo s pripravo nekega projekta oziroma dejavnosti.

Dijaki smo dobili jasna navodila, potem pa po skupinah, ob najmanjši pomoči mentorjev (Aleš Lubi, Aleksandra Štih, Ljuba Fišer) poskusili pripraviti pravljično uro.

Priprava in izvedba takšne dejavnosti poteka po naslednjih etapah: 1. INICIATIVA Z OBLIKOVANJEM PROJEKTNE TEME IN KONČNEGA CILJA Po tem, ko smo se dijaki razdelili v skupine, smo pričeli zbirati različne ideje za pravljično uro in ustvarjalne delavnice, ki se ujemajo z zgodbo. Naša naloga je bila, da si izberemo pravljico oziroma zgodbo, ki jo bomo predstavili otrokom, sestavimo tri različne ustvarjalne delavnice in predstavimo cilj naše pravljične ure.

3. IZVEDBA NAČRTA Ko smo bili pripravljeni, smo dejavnost, tako kot smo si jo zastavili, tudi izvedli. Dve skupini sta pravljično uro otrokom predstavili v knjižnici, ostale skupine pa v vrtcu.

2. IZDELAVA IDEJNE SKICE Z OPERATIVNIMI CILJI IN NALOGAMI Ko smo oblikovali projektno delo in cilje, smo morali sestaviti idejno skico, ki smo jo kasneje preoblikovali v obsežno pripravo. Pisanje priprave nam je vzelo kar nekaj časa, saj zajema prav vsak korak pravljične ure in pričakovane aktivnosti otrok.

5. OVREDNOTENJE DOSEŽKOV IN CELOTNEGA PROJEKTA IZVEDBA PROJEKTA (EVALVACIJA) Za konec smo dijaki morali napisati evalvacijo pravljične ure, ki zajema vlogo vzgojitelja, vlogo otrok, analizo in refleksijo.

Priprava pravljične ure zajema: • uvod v pravljično uro (kjer se predstavimo in na kratko predstavimo ''dnevni red'') • uvodno motivacija (otroke motiviramo, da lažje spremljajo pravljico, ki sledi. Za uvodno motivacijo lahko izberemo uganke, basni …)

• predstavitev pravljice (pravljico lahko predstavimo z dramatizacijo, s kamišibajem …)

• doživljanje pravljice – usmerjevalna vprašanja (otrokom postavimo vprašanja, ki se nanašajo na pravljico in ugotovimo, kako so pravljico razumeli) • prehod v ustvarjalno delavnico (otroke povabimo k mizam, kjer potekajo delavnice) • navodila za ustvarjalne delavnice, izvedba delavnic in potrebni materiali (otrokom pokažemo in posredujemo navodila za izdelavo izdelka, prav tako morajo biti zapisani vsi potrebni materiali za delavnice) • zaključek (od otrok se poslovimo in se jim zahvalimo za sodelovanje)

Prva skupina je pravljično uro izvedla 16. novembra 2017 ob 17. uri v prostorih knjižnice Ormož. Naslov pravljične ure je bil Jabolko. Dijakinje smo otrokom skozi dramatizacijo skušale prikazati, kako pomembno je deliti.

Zgodba je govorila, kako si družina ježkov podaja jabolko, ker vsak ježek hoče narediti dobro delo in jabolko deliti s članom družine. In kot pravi eden izmed ježkov: ''Če bomo vedno delali tako, nam ne bo nikoli nič manjkalo.

Vsak lahko nekaj naredi za srečo v družini. Treba je le malo pozabiti nase, da razveseliš drugega. To je prava ljubezen.''

Prav tako je pravljično uro v knjižnici izvedla še ena skupina, ki se je otrokom predstavila s kamišibajem.

Otroke so seznanili z novo tehniko, predstavili pa so jim zgodbo Sovica Oka. Skupine, ki so pravljično uro izvedle v vrtcu, pa izvedba v knjižnici še čaka.

4. PREDSTAVITEV DOSEŽKOV Po izvedbi pravljične ure sošolcem in mentorjem predstavimo nase dosežke, predstavimo kakšna so bila naša pričakovanja in katera so se uresničila.

Sanja Viher, 3. a PV

13

Vidi se, sliši se TRETJEŠOLCI V KADETNICI V okviru državljanske vzgoje in kulture smo se dijaki 3. letnikov Gimnazije Ormož udeležili obiska kadetnice v Mariboru.

Najprej smo se zbrali v prostorih OZVVS Ormož, kjer smo si ogledali kratek film o dogajanju v našem domačem kraju leta 1991, saj se je tudi v Ormožu odvijala desetdnevna vojna za Slovenijo. Nato sta g. Vinko Štefančič in g. Boris Vukan z nami delila spomine in občutke, saj sta bila udeleženca vojne v Ormožu.

Po pogovoru z gospodoma Vukanom in Štefančičem smo se odpravili v kadetnico v Mariboru, kjer nas je sprejel najprej polkovnik Miran Fišer, ki nam je povedal nekaj o sami zgodovini vojaškega objekta, za tem smo se odpravili v kadetnico, kjer nam je major Zvezdan Markovič, pripadnik Slovenske Vojske, razkazal prostore vojašnice in nam predstavil zgodovino Slovencev in dogajanje leta 1991. Dijaki smo se seznanili z dogodki, ki so odločilno vplivali na nastanek takšne države, kot jo poznamo danes. Po predstavitvi je sledilo kosilo, po kosilu pa še ogled Vojaškega muzeja, ki se nahaja v prostorih Kadetnice Vodič nas je popeljal skozi zgodovino naše države in nas obogatil z znanjem o Sloveniji in njeni zgodovini. Za tem smo si ogledali še prostor z orožjem, kjer smo lahko videli najrazličnejše kose orožja, ki jih hrani Slovenska vojska.

Po končanem ogledu smo se odpravili na avtobus in se odpeljali nazaj v Ormož. Obisk kadetnice je bil zagotovo pomemben za dijake, saj smo se še bolje seznanili z dogodki, ki so bili ključni za nastanek naše domovine.

Gaš

per H

.

Zmaga v badmintonu V Medvodah je v torek, 23. januarja 2018 potekalo Posamično državno prvenstvo za srednje šole v badmintonu. Udeležila se ga je dijakinja 4. a Arabela Alt. Med več kot stotimi udeleženci iz 35 srednjih šol je osvojila 1. mesto med nelicenciranimi tekmovalkami.

Zmagala je vseh 8 tekem. Na njen dosežek smo izjemno ponosni in ji želimo še veliko nadaljnjih uspehov.

.

Nastja F

14

Trije dnevi, tri mesta

Potujemo

Budimpešta, Bratislava in Dunaj so tri prestolnice, ki smo jih letos obiskale dijakinje, ki smo se udeležile nagradne ekskurzije. Zanimivo je to, da je letošnje leto na nagradno ekskurzijo potovalo 10 dijakinj in noben predstavnik moškega spola, seveda je z nami potovala tudi profesorica.

22. septembra v zgodnjih jutranjih urah smo se iz Maribora odpravile najprej v Budimpešto. Tam nas je pričakal dokaj lep dan, ki smo ga dobro izkoristile. Najprej smo se odpeljale na citadelo, od koder je prečudovit pogled na mesto. Tam smo naredile nekaj izjemnih fotografij mesta, se sprehodile in si ogledale spomenik svobode.

Nato smo se odpeljale do Trga junakov, kjer stojijo kipi pomembnih madžarskih kraljev, ki pa si jih nismo mogle pobliže ogledati, saj je na trgu potekala prireditev.

Povzpele smo se tudi do Ribiške trdnjave, kjer smo imele nekaj prostega časa za nakup spominkov in kavico.

Odpravile smo se tudi na glavno nakupovalno ulico – Vaci ulico, kjer smo, kot se za tako ulico spodobi, obiskale nekaj trgovin. Nato smo se odpravile do hotela, kjer smo se še malo družile in se opravile na zaslužen počitek.

V soboto smo se zgodaj zjutraj podale na pot proti Bratislavi. Tam nismo imele sreče z vremenom, saj je občasno pršelo. Najprej smo se odpravile do gradu, kjer smo posnele tudi skupinsko fotografijo. Nasproti gradu stoji moderen parlament, ki smo si ga ogledale le od zunaj. Zatem smo se odpravile v stari del mesta, ki smo ga skupaj obhodile. Videle smo Mihaelova vrata, Narodno gledališče in Primasovo palačo. Nato smo imele nekaj časa, da smo same raziskale mesto, kupile spominke in potešile lakoto. Čeprav smo bile malo premočene in premražene, smo v Bratislavi izjemno uživale.

Na Dunaj smo se odpravili v nedeljo zjutraj. Najprej smo se odpravile na krožno vožnjo, med katero smo skozi avtobus opazovale različne znamenitosti mesta. Nato smo se peš odpravile mimo mnogih galerij, kipov, palače Hofburg, lipicancev, ki na Dunaju domujejo kar v palači, v okrilju Španske jahalne šole, do Stolnice sv. Štefana.

Tam smo se razšle in si po svojih interesih ogledale mesto. Seveda smo nakupile Mozartove kroglice, ki so značilne za Dunaj. Na hitro smo si ogledale tudi palačo Schönbrunn, žal pa nismo mogle pogledati prvega živalskega vrta na svetu. In napočil je čas za našo vrnitev.

V treh dneh smo obiskale 3 različne države, ki so obenem tudi glavna mesta. Vsako mesto je drugačno, zanimivo in lepo. Vsako mesto zase je unikatno in ima svoje posebnosti, ki so vredne ogleda. Ti trije dnevi so minili izredno hitro, še prehitro je napočil ponedeljek, ko smo se morale vrniti v šolo.

Nastja F.

15

Potujemo Športanje v Osilnici Ste vedeli, da je občina Osilnica najmanjša občina po številu prebivalcev in ima na 1 km2 samo 10 prebivalcev? Zato je pa tudi bolj zanimivo, da ponuja veliko različnih aktivnosti, v katerih smo se preizkusili dijaki Gimnazije Ormož na športnem taboru.

V petek zvečer, 20. oktobra, smo prispeli v hotel Kovač, kjer nas je po dolgi vijugasti poti čakala odlična večerja.

Pred spanjem smo si privoščili krajši družabni večer z glasbo, s plesom, z namiznim nogometom in s tenisom. V soboto zjutraj smo se odpeljali v bližnji gozd do paintball poligona, se oblekli v opremo, nadeli maske in napolnili pištole ter se razdelili v dve skupini. Cilj igre je bil čim prej osvojiti nasprotnikovo bazo. V igro smo se vživeli, kakor da smo bili na pravem vojnem bojišču. Ko nam je zmanjkalo nabojev, smo se žalostni in pisanih obrazov vrnili v hotel. Po kosilu in krajšem počitku so nas čakale že nove dogodivščine.

S kolesi smo se peljali na krajšo pot ob reki Kolpi in si medtem ogledali občino. Ob reki smo naredili tudi krajši počitek in se v hitrejšem tempu vrnili k hotelu, kjer smo se preizkusili v igrah Petra Klepca. Namen iger je bil skupinsko delo, sporazumevanje in zaupanje v svoje soigralce. Z besedami je težko opisati, kakšne so bile te igre, mislim pa, da slike to dovolj dobro prikažejo.

Po večerji smo izvedeli nekaj več o zgodovini občine Osilnica. Od tam izvira zgodba o Petru Klepcu, ki nam je verjetno vsem poznana. Imajo zelo posebno narečje, ki ga je včasih težko razumeti. Ker se občina nahaja blizu Kočevja, vaščanom velikokrat prekrižajo pot tudi medvedi. Utrujeni od napornega dneva smo popadali v postelje, da bi si nabrali novih moči še za zadnji dan.

Kljub deževnemu vremenu smo se zjutraj razdelili v trojice in se odpravili na orientacijski pohod. Na različnih točkah smo se soočili s vprašanji in namigi, ki smo jih morali razvozlati, da bi si pridobili čim več točk. Če nismo vedeli, kje se kaj nahaja, smo za pomoč vprašali domačine, ki so nam z veseljem pomagali. Dve najboljši skupini sta si na koncu prislužili tudi priznanje. S tem se je naše tridnevno druženje, v majhni ampak v veliko pogledih posebni občini, končalo. Me že prav zanima, kam nas bo pot popeljala drugo leto.

Ana K.

16

Dežela Male morske deklice od blizu

Potujemo

Vznemirjeni, negotovi in polni pričakovanj. To je bil moj prvi vtis o sopotnikih, ki sem jih prvič srečala na avtobusu proti Danski. Vsi smo bili udeleženci vseslovenske ekskurzije Danska od blizu, ki jo vsako leto organizira Društvo slovensko-danskega prijateljstva. Iz Gimnazije Ormož smo se ekskurzije udeležile Meta Ivanuša, Zala Šešerko in Ana Klinc. Skupaj z vrstniki smo se na pot podale v soboto, 2. septembra, vrnile pa smo se po tednu dni polne vtisov o prelepi prostrani deželi Severne Evrope.

Dvajseturno pot proti našemu cilju smo pričeli v Ljubljani in jo nadaljevali prek Avstrije in Nemčije. Sprva smo nekoliko zadržano spoznavali le sopotnike, ki so sedeli vrsto ali dve pred ali za nami, dokler se nismo sprostili ob prvi pevski vaji, ki je bila na urniku že prvi večer. Tako smo se na avtobusu naučili dansko himno, ki je povzročala kar nekaj težav z izgovorjavo pa tudi melodija ni šla takoj v uho. Kljub manj uspešnim začetnim poskusom so nam mentorji zaupali, da smo ekipa, ki se je najhitreje in najbolj približala originalu do sedaj.

Ko smo se prebudili v nedeljsko jutro, smo že prečkali nemško-dansko mejo in kmalu smo prispeli na majhen otok Rømø. Tukaj me je takoj očarala travnata pokrajina in peščena obala Severnega ledenega morja. Nekoliko manj navdušena sem bila nad tipičnim danskim vremenom – izmenjujoče se sonce, veter in dež, ki nas je spremljalo še cel teden, a se ob zanimivih dogodivščinah tudi tega privadiš. Bosih nog smo se po razmočenem pesku sprehodili od morja, kjer so najpogumnejši (med njimi je bila tudi Zala) dobili priložnost za kopanje. Ostali smo čofotali le do kolen, nabirali školjke ali risali umetnine v pesek. Nato smo se vsi premočeni zaradi dežja in morja odpravili proti najstarejšemu mestu Ribe, kjer smo se nastanili v najstarejšem hotelu v državi, se sprehodili po najstarejši cesti in pred najstarejšo katedralo domačinom zapeli nekaj slovenskih pesmi. V Vikinškem muzeju nam je zgodovino mesta predstavil kustos, ki je imel tudi sam takšno brado, da bi ga z lahkoto zamenjali za pravega vikinga. Po večerji nam je mesto razkazal še nočni čuvaj, ki nas je s svetilko v roki vodil po starih ulicah med pritličnimi ribiškimi hišami. Naporen dan smo zaključili z generalno za slovenski večer, da smo mentorjem pokazali, kakšne točke smo pripravili pred večerjo.

Da bi na slovenskih večerih Dancem na zanimiv način predstavili Slovenijo, smo po skupinah pripravili skeče o slovenskih znamenitostih, povezali pa smo jih v okvirno zgodbo o Kekčevem iskanju Mojce.

Naslednji dan smo začeli podobno, kot smo končali prejšnjega, in sicer z generalko, ki je potekala že bolj tekoče kot prva. Nato nas je pot odpeljala proti severu. Najprej smo se ustavili v Esbjergu za skupno fotografijo ob skulpturi štirih mož, za tem pa smo nadaljevali pot proti Legolandu. Tukaj so se vsakemu izmed nas izpolnile otroške sanje, ko smo se sprehajali po gradovih, piramidah, piratskih ladjah in hiši strahov iz drobnih legokock. Se razume, da smo preizkusili vsak vlakec in nakupili spominke za najmlajše družinske člane. Po adrenalinskem doživetju smo prispeli v Nykøbing, kjer so nas v Morsø Gymnasium sprejeli ravnatelj in dijaki gimnazije, ki so bili naši gostitelji naslednja dva dni. Preden smo se nastanili na njihovih domovih, smo imeli skupno večerjo in kratek spoznavni program. Moja gostiteljica Inge prebiva v dijaškem domu blizu gimnazije, saj je doma skoraj na drugem koncu Danske, a je prišla na to šolo, ker je edina umetniško usmerjena gimnazija v državi. Pred spanjem sva preizkusili nekaj značilnih danskih prigrizkov, ki so bili zelo neobičajni, a okusni.

17

Potujemo

V torek je bila na urniku ekskurzija v organizaciji Dancev, še pred njo pa smo izpeljali še zadnjo generalko v šolskem amfiteatru. Zatem smo si skupaj z gostitelji ogledali bližnji park cvetja Jesperhus in muzej fosilov tik ob obali Severnega morja. Po tradicionalni danski večerji na danskih domovih se je pričel slovenski večer.

Po uspešno izpeljanem kulturnem programu je sledila kulinarična predstavitev slovenskih pokrajin, temu pa še zabava v dijaškem domu. Sredino jutro je zaznamovalo slovo od naših danskih prijateljev. Bilo nam je žal, da nismo mogli z njimi preživeti kakega dneva več, a slovo vseeno ni bilo tako težko, saj smo vedeli, da gremo novim dogodivščinam naproti.

Nato nas je pot odnesla do Arhusa, drugega največjega danskega mesta, kjer je bila naša postojanka moderna galerija Aaros. Ogled galerije smo pričeli pri njeni posebnosti – mavrični panorami. To je steklena razgledna točka obarvana v mavrične barve v obliki obroča na vrhu stavbe, tako da smo si lahko ogledali mesto v vseh barvnih odtenkih. Za ogled ostalih devetih nadstropij galerije nam je sicer ostalo nekoliko premalo časa, a smo vseeno uspeli videti veliko znamenitosti muzeja, kot je na primer skulptura Deček. Čeprav je najvišji vrh Danske visok le 175 metrov, smo se nanj povzpeli z avtobusom. Ko smo splezali še na razgledni stolp in tako pridobili še nekaj metrov, se nikomur ni zvrtelo od višine, je pa bila to dobra priložnost za skupinski selfi. Izmučeni od višinske razlike smo se podali proti Odenseju, kjer smo si ogledali muzej in rojstno hišo H. C. Andersena. Presenetila nas je majhnost zibelke znanega pisatelja, čigar zgodbe so mnoge izmed nas v otroških letih zazibale v spanec. Naslednja postaja je bilo glavno mesto København. Tukaj smo se najprej nastanili v modernem hostlu v središču mesta, nato pa smo se po nočno osvetljeni ulicah sprehodili do restavracije, kjer smo večerjali.

V četrtek smo se že navsezgodaj odpeljali v Roskilde, kjer smo najprej obiskali predstavništvo Gorenja za skandinavske države. Direktorica nam je predstavila njihovo delo, mi pa smo zaposlenim polepšali dan s petjem. Sledil je ogled kratkega filma in restavriranih vikinških ladij v Vikinškem muzeju. Od tukaj smo se po mestu sprehodili do veličastne katedrale, v kateri je pokopana vsa kraljeva družina od prvega kralja danske naprej. Posebej vznemirljiv se nam je zdel prazne prostor in maketa sarkofaga, ki je že pripravljen za trenutno vladajočo kraljico Margareto II. Ob odhodu iz mesta smo se ustavili še na Himmelev Gymnasium, kjer so nam razkazali šolo in nam povedali nekaj zanimivosti o njihovem izobraževalnem sistemu, na primer da pri športni vzgoji tečejo tudi v močnih nalivih. Popoldne smo obiskali mogočni grad Kronborg, kjer naj bi se odvijala Shakespearjeva drama Hamlet. Na razglednem stolpu, od koder se v jasnem vremenu, ki ga mi nismo bili deležni, vidi Švedska, smo posneli kar nekaj fotografij in tudi »mannequin challenge«. Zatem smo sestradani prispeli na mednarodno šolo Højskole, kjer so nam najprej gostitelji pripravili večerjo, nato pa smo izpeljali še en slovenski večer. Temu je sledila zabava v telovadnici, na kateri se je plesalo na slovenske ritme našega benda. Naši novi prijatelji iz vsega sveta so bili navdušeni nad našo državo, kar je v nas obudilo ponosne Slovence.

18

Potujemo

Deževni petek se je pričel v razkošnem slogu, saj smo se najprej po ulicah Københavna sprehodili do gradu Rosenborg, ki se nahaja ob največjem mestnem parku. Nekdanja kraljeva počitniška rezidenca je urejena kot muzej, saj je opremljena z bogatim pohištvom in s številnimi umetninami. Najbolj varovani del gradu je kraljeva zakladnica, kjer so zbrane največje dragocenosti najstarejše kraljeve družine na svetu. Tukaj hranijo nakit z dragocenimi kamni vseh barv in oblik, kraljeva žezla, zlate skrinjice, čajne servise in seveda zbirko kron, ki smo si jih lahko ogledali čisto od blizu – od njih nas je ločilo le več plasti neprebojnega stekla. Sledil je sprehod po mestu ob najbolj znanih kanalih s postanki ob kipu Male morske deklice, mestnem gledališču, večjih cerkvah in kraljevi palači. V njeni neposredni bližini se nahaja slovensko veleposlaništvo, kjer so nas toplo sprejeli. Obisk smo pričeli s petjem slovenske himne in pesmi Slovenija, od kod lepote tvoje že na dvorišču.

Nato nam je gospod veleposlanik predstavil svoje delo in osnove danskega političnega sistema. Večer je bil po mojem mnenju najbolj razburljiv del dneva, saj smo imeli čas za obisk zabavišča Tivoli v osrčju mesta. Opazovati razsvetljeno mesto v nočnih urah pri hitrosti 100 km/h in hkrati obrnjen na glavo je bila zares nora izkušnja. Na hitrih vlakcih, koncertih in v čudovitem razgledu vrtiljaka na višini smo uživali vse do zaprtja zabavišča. Ker pa polni adrenalina ne bi mogli zaspati, smo se pred vrnitvijo v hostel odločili še za nočni sprehod po prestolnici v lastni organizaciji. Zadnji dan smo imeli vse do večerje prosti čas za raziskovanje glavnega mesta. Z zemljevidom v rokah smo se sprehodili do parlamenta, scientološke cerkve, glavne železniške postaje, Kristijanije, mestne hiše …

Seveda smo si vzeli tudi več ur za nakupovanje na glavnih nakupovalnih ulicah mesta, nato pa smo si noge odpočili v kavarni. Kljub močnim nalivom smo začutili utrip mesta, sploh v pogovorih z domačini. Po večerji smo utrujeni sedli na avtobus in se s čudovitimi spomini odpeljali proti Sloveniji.

Nisem verjela, da lahko v tednu dni spoznaš toliko neverjetnih ljudi, s katerimi smo navezali tesne vezi prijateljstva in sedaj delimo nora doživetja, neprecenljive izkušnje in evergreen spomine. Naši mentorji so nam ob slovesu zagotovili, da bo vzdušje, ko se zopet srečamo, enako tistemu, ko smo na avtobusu v en glas (ali morda večglasno) peli Zgodbo o prijateljstvu. Skupaj smo spoznali, da je Danska zares tako ljubka, pestra in čudovita dežela, kot jo Danci opevajo v svoji himni.

Upam, da se mi še kdaj pomudi priložnost, da to deželo Male morske deklice ponovno obiščem.

Ana K.

19

Aktualno ROKOMETNI ČETRTFINALE Kot že nekaj let zapored se je rokometna ekipa Gimnazije Ormož prebila do četrtfinala. Petek, 12. januar 2018, je potekal v sproščenem navijaškem vzdušju, saj je četrtfinalno tekmovanje srednjih šol gostila prav naša šola. Zraven naših rokometašev so se na tekmovanju pomerile še ekipe Prve gimnazije Maribor, Ekonomske šole Murska Sobota in Šolskega centra Velenje.

Uvodno tekmo so Ormožani igrali proti Prvi gimnaziji Maribor. Kljub temu da so si naši med tekmo nabrali že nekaj golov prednosti, so v napeti končnici tekmo izgubili le z golom zaostanka. Ob koncu tega obračuna je kapetan ekipe Gimnazije Ormož, Gašper Hebar, povedal: Kakšni so vaši občutki po prvi tekmi?

Malo smo razočarani, saj smo pričakovali zmago. V bistvu smo celo tekmo vodili, potem pa smo to prednost zapravili in je ekipa Prve gimnazije Maribor zasluženo zmagala.

Ste zadovoljni s prikazano igro?

S prikazanim smo bili v večjem delu tekme zadovoljni. Kot sem že povedal, je na koncu koncentracija padla in tudi vratarja nismo imeli pravega, saj je branil igralec in to se je na koncu tudi poznalo.

Kako ocenjujete igro nasprotnikov?

Nasprotniku čestitam za zasluženo zmago. Borili so se do konca in nas tako tudi premagali.

Kakšni so vaši cilji?

Zdaj imamo še en popravni izpit, in sicer tekmo proti Velenjčanom. Dali bomo vse od sebe, da jih premagamo in se tako uvrstimo v polfinale. Žal naši fantje niso uspeli premagati ekipe Šolskega centra Velenje in se je tekma končala s končnim izidom 11:14.

Po tekmi sva intervjuvali Grega Krušnika, igralca ekipe Velenja, ki se je uvrstila naprej v polfinale.

Najprej čestitke za zmago. Kakšni so vaši občutki po današnjem dnevu?

Občutki so fenomenalni, ne vem, kaj bi dodal. Prva tekma je bila gladka zmaga, druga pa je bila malo bolj napeta kot smo pričakovali, ampak smo vseeno zmagali in se uvrstili v polfinale, kar smo si seveda zaslužili.

Ste zadovoljni s prikazano igro?

Absolutno.

Kako ocenjujete igro nasprotnikov?

Ekipa Ormoža se je dobro upirala, ampak so na koncu izkušnje premagale nezrelost Ormožanov. Naš golman je dobro branil, pri Ormožu pa se je poznalo, da niso imeli pravega vratarja in je moral braniti igralec. Mi smo zmagali in to je važno.

Kakšni pa so vaši cilji?

Da najprej zmagamo na polfinalu in pridemo med »final four«, potem pa, da postanemo državni prvaki.

Med osem najboljših ekip v državi so se uvrstili še rokometaši Prve gimnazije Maribor. Za naš časopis sta dala izjavi kapetan ekipe Jurij Topalovič in njihov najboljši strelec Nejc Planinšek.

Kakšni so vaši prvi občutki po tekmi?

Jurij: Bom jaz najprej povedal nekaj z mojega vidika. Imamo šolsko ekipo, vsi člani treniramo za Maribor Branik. Sem smo prišli polni upanja, da končno premagamo Ormož in na koncu nam je nekako uspelo za en gol. Ta tekma je bila zelo zahtevna, Mursko Soboto pa smo potem premagali na krilih prejšnje zmage.

Nejc: Mislim, da smo dobro odigrali, stopili skupaj, igrali smo trdo obrambo, ki nas je na koncu rešila proti Ormožu in smo se lahko veselili zmage.

Torej ste zadovoljni s prikazano igro?

Jurij: Zelo. Nad pričakovanji.

20

Aktualno

Kako pa ocenjujete igro nasprotnikov?

Jurij: Moram priznati, da je bil Ormož zelo dober nasprotnik, druga tekma pa je bila malo lažja. Ormožu res »svaka čast«, kake čudeže delajo s svojo ekipo. Fantje so zelo uigrani in imajo tudi vrhunski strokovni štab, naš trener pa je v bistvu trener odbojke.

Kakšni pa so vaši cilji?

Jurij: Tekma za tekmo in bomo videli, kakšni bodo nasprotniki. Sedaj smo dosegli cilj, saj smo si štiri leta želeli priti skozi četrtfinale in danes nam je to uspelo.

Nejc: Naprej gremo brez pritiska in bomo videli, kaj nam bo še uspelo.

Obema ekipama uvrščenima v polfinale čestitamo in želimo veliko uspehov v prihodnje. Iskrene čestitke za dobro borbo in trud pa gredo tudi našim fantom.

Ana Korpar, Ana

Klinc

JESENSKA AKCIJA ZBIRANJA PAPIRJA Tradicionalna akcija zbiranja papirja je bila namenjena 4. letnikom, saj si bodo s pridobljenimi sredstvi lažje organizirali maturantski ples. Papir smo zbirali med 6. in 9. novembrom 2017. Da bi bili dijaki bolj motivirani, smo razredu, ki prinese največ papirja obljubili prosti dan v juniju. Skupaj smo zbrali 3990 kg papirja.

Največ papirja so prispevali dijaki 3. a, kar 1240 kg in prislužili so si prosti dan. Še ena akcija zbiranja papirja se bo odvila spomladi.

. ja F

st Na

21

Dijaki se predstavijo „Uživaj v življenju, saj imaš samo eno.“

V šoli imamo veliko izjemnih dijakov. Tokrat se nam bo predstavila, Meta Ivanuša, dijakinja 3. a, ki je po duši glasbenica, ima pa prav poseben hobi. Zelo rada se vzpenja na najvišje vrhove Slovenije. Kaj nam bo povedala o svojem življenju, preberite v nadaljevanju.

Vemo, da imaš v šoli same lepe ocene. Kdaj sploh najdeš čas za učenje? Se rada učiš ali je to le »nujno zlo«? Čas za učenje si je potrebno vzeti, saj si želim zagotoviti odprte možnosti za prihodnost, zato se v šoli tudi bolj potrudim za svoj uspeh. Seveda bi kot tudi marsikdo drug raje počela kaj drugega, vendar nimam tako velikih težav pri iskanju volje in koncentracije za učenje, če le to ni v preveliki meri.

Glede na to, da si že v 3. letniku, že mogoče razmišljaš o svoji karieri?

Seveda že posvečam kar nekaj časa temu, da razmišljam o tem, kam me bo pot popeljala po gimnaziji, vendar še se nisem povsem ugotovila, kaj me dovolj zanima, da bi to potem počela vse življenje. Vsekakor pa me vleče v geografske vode.me bolj vleče v geografske vode.

Sedaj pa pustiva šolo. Kaj počneš v prostem času?

Ko imam več prostega časa, se rada ukvarjam z glasbo, saj me spravi v dobro voljo in pri tem se tudi lažje sprostim. Včasih v roke vzamem violino, ki sem jo igrala tudi v glasbeni šoli, prav tako pa rada zaigram tudi na kitaro ter zraven zapojem. Med vikendi pa rada tudi zahajam v gore, že vse od kar sem sem bila majhna.

Nam lahko zaupaš svoj najljubši kraj oz. pot? Zakaj je posebna?

Mislim, da je ena najljubših poti bila pot na Prisojnik, ki velja za eno najtežje prehodnih slovenskih poti. Pot je bila zelo dolga pa tudi naporna in niti ne veš, kaj tvoje telo zmore, dokler se ne znajdeš v situaciji, ki je, kot bi rekla moja mama, situacija » nekak pač moreš dol prite«.

Prav poseben občutek je tudi tisti občutek adrenalina, ki preplavi tvoje telo, ko pomisliš, da ne bi bilo prav pametno, da bi se v določenem trenutku odlepil od stene.

Kako se počutiš, ko stojiš na vrhu gore?

Prav posebno je, ko prideš na vrh ves prepoten in utrujen in se ozreš naokrog. Če je le lepo vreme, lahko zagledaš skoraj pol Slovenije.

Planinarjenje je pogosto prikazano na idiličen način. Vemo pa, da v resnici ni tako. Nam lahko predstaviš pozitivne in negativne plati planinarjenja.

Pozitivno bi gotovo bilo, da svoje telo obremenjuješ, kar je dobro za tvoje zdravje. Prav tako pridobimo tudi kondicijo in lahko bi rekli, da tudi neko vztrajnost, da ne obupaš, da greš do konca, pa četudi je to zelo naporno za tvoje telo.

Negativne plati so možnost poškodbe, zato je treba na poteh biti previden pa tudi ustrezno opremljen. Prav tako je tudi malo neprijetna bolečina naslednje jutro v mišicah, ko je težko vstati iz postelje.

Na Triglavu si bila že 4-krat. Če bi se mi odločili povzpeti na Triglav, kot pravi Slovenci, kaj bi nam svetovala?

Kako se naj pripravimo?

Svetovala bi, da izberete za dostop eno lažjih poti, saj so manj naporne in potrebuješ za vzpon manj opreme in znanja. Prav tako menim, da bi se morali doma temeljito pripraviti na turo (npr. pogledati zemljevid, spakirati primerna oblačila, seveda brez hrane in pijače ne moremo na pot). Morali bi pogledati tudi, kaj bi bila potrebna oprema za pot (čelada, samovarovalni komplet …)

22

Dijaki se predstavijo Igraš tudi violino v šolskem bendu. Kako dolgo jo igraš? Zakaj ravno violina?

Violino sem igrala 6 let v glasbeni šoli, sedaj pa jo včasih zaigram za svoje veselje. Kot inštrument se mi je zdela zelo zanimiva že ko sem bila majhna, predvsem zaradi tega, ker so vsi, ki so igrali violino, izgledali tako lepo, zadovoljno, prefinjeno.

Ali dojemaš planinarjenje in glasbo zgolj kot hobi ali ti morda pomenita kaj več?

Mislim, da bi bila kariera v glasbi prav zanimiva, vendar ne vem, če v tem dovolj uživam. Planinarjenje pa je sedaj že bolj postalo navada kot hobi in s tem želim nadaljevati, saj je to dober način za sprostitev prav tako pa za ohranjanje telesne vzdržljivosti.

Nam lahko za konec zaupaš svoj življenjski moto?

Kaj te žene naprej?

Moj življenjski moto bi bil »Uživaj v življenju, saj imaš samo eno«. Zato menim, da bi morali poskusiti čim več, predvsem dokler smo še mladi, da potem ne bomo obžalovali česa, česar nismo storili.

Meta, hvala za tvoj čas. Želim ti veliko uspehov v šoli, glasbenih užitkov in osvojenih vrhov.

Primož O.

BALET ZA “SPROSTITEV” Balet je umetniški ples, s katerim se v naši gimnaziji že številna leta ukvarjata Nastja Feguš (dijakinja 4. a) in Ana Klinc (dijakinja 3. a).

Kdaj in zakaj sta se začeli ukvarjati z baletom? Zakaj sta med vsemi zvrstmi plesa izbrali balet?

ANA: Ko sem bila še majhna, me je mama peljala na baletno predstavo, ki me je popolnoma očarala, zato sem se še isti dan odločila, da želim postati baletka. Tako plešem že od četrtega leta in se še vedno nisem naveličala.

NASTJA: Z baletom sem se začela ukvarjati pred trinajstimi leti, ko sem bila stara pet let. Želela sem plesati, vendar takrat ni obstajala nobena plesna skupina, zato so me starši vpisali na balet. Pri Glasbenem studiu Klavdija sem nato balet plesala devet let, nato sem eno leto pavzirala, kasneje pa sem se spet vpisala na balet v glasbeno šolo. Sama sem se preizkusila tudi v drugih zvrsteh plesa, vendar mi je bil balet najbolj všeč.

Kakšne predstave pripravljate letno in kaj pripravljate trenutno?

ANA: Predstave se iz leta v leto razlikujejo. Lotili smo se že znanih baletnih predstav, kot je Hrestač, predstav za otroke, na primer Peter in volk, včasih pa je nastop sestavljen in posameznih manj povezanih točk. Trenutno ne delamo nobene predstave, ampak krepimo moč in gibčnost z različnimi kombinacijami baletnih gibov.

Kakšni morajo biti plesalci baleta fizično in psihično? Je balet za fante tabu? Zakaj?

NASTJA: Plesalci in plesalke morajo biti v dobri kondiciji, saj so gibi in koraki zelo zahtevni. Poleg tega morajo imeti dobro razvito motoriko in dober spomin, da si zapomnijo vse zapletene korake. Imeti morajo tudi nekaj igralskega talenta, da se lahko vživijo v različne vloge. Poleg vsega tega pa morajo biti tudi psihično močni, saj imajo zelo naporne treninge, predstave in zelo natrpan urnik.

Balet za fante ni tabu, saj sem v vseh letih, odkar se ukvarjam z baletom, trenirala kar s tremi fanti. Eden se nama je z Ano letos pridružil in z nama obiskuje treninge. Imeli sva tudi dva učitelja, ki sta v preteklosti aktivno trenirala.

V baletnih predstavah se najde ogromno moških vlog. Čeprav se z baletom ukvarja več žensk kot moških, to ni le aktivnost za ženske. Res je, da balet ni za vsakogar, vendar se najdejo tudi fantje, ki jih balet zanima.

23

Dijaki se predstavijo ANA: Ker je balet veliko bolj zahteven kot izgleda, morajo biti plesalci gibčni in močni, da lahko zahtevne gibe izvajajo tekoče in lahkotno. Sploh pri baletkah je pomembna tudi drobna konstitucija, da lahko gležnji in tetive, ki so pri hoji po prstih najbolj obremenjene, prenašajo težo telesa. Večina si baletne plesalce predstavlja kot umirjene osebe, sama pa menim, da je pomembnejša izraznost in zmožnost vživljanja v različne vloge – od španske plesalke do umirajočega laboda.

Mislim, da pri nas še vedno prevladuje prepričanje, da je balet ples za punce, vendar tudi sama ne razumem, zakaj je temu tako. Morda se pa fantje bojijo oprijetih pajkic …

Kaj vama balet pomeni?

ANA: Ure baleta mi predstavljajo odklop od vsakdanjih problemov, ko misli prestavim v neko drugo dimenzijo.

Sploh v zadnjih letih sem se začela zavedati, kako pomembna je v mojem napornem urniku aktivna sprostitev, ko odklopim glavo, a vseeno delam nekaj koristnega za svoje telo in zdravje. Morda zveni nekoliko kičasto, ampak v plesu enostavno uživam.

NASTJA: Meni balet predstavlja sprostitev, oddih od učenja in čas za klepet z Ano. Pa tudi neke vrste rekreacijo, saj se precej razgibaš in utrudiš med treningi.

Balet je zame sproščujoč hobi, v katerem uživam.

Katerih predstav/dogodkov/trenutkov, ki so povezani z baletom, se najbolj spomnita?

NASTJA: V spominu se mi je zasidralo veliko predstav, vsaka zase je nekaj posebnega. Zelo poseben pa je bil tudi trenutek, ko smo prvič začele trenirati na špicih. To je bilo čarobno, saj sem se zaradi tega počutila kot prava balerina.

Vendar pa sem se hitro znašla na trdnih tleh, saj ples na špicih sploh ni tako preprost. Naši treningi so postali veliko bolj naporni, vendar je bil naš trud poplačan, ko smo na nastopu zaplesale kot prave balerine.

ANA: Najbolj mi je v spominu ostala ena izmed mojih prvih predstav. To je bil Hrestač, punce iz moje skupine pa smo bile miške. Bile smo še zelo majhne in mislim, da nismo še niti hodile v šolo. Spomnim se, kako smo sedele v kotu odra ob Klarinih nogah in opazovale plese starejših baletk. Takrat so se mi vsi koraki zdeli tako zapleteni, ampak čudoviti in komaj sem čakala, da bom postala dovolj velika in dobra, da jih bom tudi jaz odplesala.

Kaj mislita, da je pri baletu takšnega, kar večina ne ve, pa bi morali vedeti?

ANA: Vsi mislijo, da lahko baletke hodimo po konicah prstov, v resnici pa je to možno le v baletnih špicah. To so posebni baletni copati, ki imajo lesen podplat in na konicah mavec, v njih pa obujemo še silikonske vložke, ki ublažijo pritiske na konice prstov.

NASTJA: Balet je primarno umetnost. Vendar pa veliko več. Ko si ogledamo baletno predstavo, si niti predstavljati ne moremo, koliko truda v resnici stoji za njo. Ko gledamo plesalke in plesalce, jih občudujemo, vendar pa si večina ljudi ne predstavlja, koliko napornih treningov in odrekanj stoji za njihovimi uspehi. Balet je veliko zahtevnejši kot si ljudje predstavljajo.

Ali bi lahko balet prerasel v kaj več, kot le hobi?

NASTJA: Ne, saj je za to že prepozno. Dekleta in fantje, ki se želijo profesionalno ukvarjati z baletom, se po navadi vpišejo na kozervatorij, nato pa se po srednji šoli zaposlijo. Baletna kariera je precej kratka, saj telo takih naporov ne zmore in vedno se najdejo mladi, sveži plesalci, ki zmorejo več. Da si sprejet na konzervatorij, moraš biti za balet zelo nadarjen, saj moraš opraviti sprejemne izpite.

24

Dijaki se predstavijo ANA: Kot majhna punčka sem sanjarila, da bom nekoč postala primabalerina in bom plesala po najslavnejših odrih sveta, vendar sem hitro spoznala, da balet ne bo moja življenjska pot. Po trinajstih letih plesa se zavedam, koliko naporov in tudi bolečine vključuje balet, zato občudujem profesionalne baletnike, ki so temu plesu tako predani.

Janja Ž.

„Zdrav duh v zdravem telesu.“ Veliko ljudi se ukvarja s športom. Nekateri si brez njega ne morejo več predstavljati življenja. Eden izmed takih je tudi Rok Vukovi, ki v prostem času najraje obiskuje fitnes ali boksa. Rok je star 15 let in obiskuje 1. letnik Gimnazije Ormož. Zastavila sem mu nekaj vprašanj o tem, kaj mu šport pomeni in kateri so njegovi vzorniki, ki so mu pomagali na tej poti.

Zakaj si se odločil, da boš svoj prosti čas posvetil športu?

Svoje življenje sem se odločil posvetiti športu, ker sem imel težave v življenju. Zato sem se moral nekako zamotiti in poskušati odmisliti vse težave.

Kaj je zate šport?

Zame je šport način življenja. Šport ni samo trening, ampak vključuje tudi odrekanja, zdravo prehrano in počitek. Šport je v glavnem zame velik del življenja.

S katerim športom se najraje ukvarjaš in kolikokrat na teden?

Zelo rad sem treniral atletiko, ampak sem se kasneje odločil za fitnes. V fitnesu lahko dam maksimum od sebe.

Zelo si želim trenirati boks, ampak je predaleč. V fitnes hodim 4-krat na teden, 1-krat tečem in 1-krat boksam doma.

Kdo te je najbolj navdušil za šport, kdo so tvoji vzorniki?

Za šport so me navdušili ljudje ki na spletu objavljajo slike svojih dosežkov. To mi je bila motivacija, ker vem, da če je uspelo drugim, lahko tudi meni. Za šport so me navdušile tudi kritike, zato da bi lahko vsem dokazal, da če se potrudim, mi lahko uspe.

Jana J.

25

Mini anketa ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG Pojesti zajtrk ali spati dlje? Pogledati naslednjo epizodo serije ali iti na sprehod? Uravnotežen obrok z veliko porcijo solate ali Big Mac meni z velikim krompirčkom? Te vsakodnevne dileme so tesno povezane z zdravim življenjskim slogom, o katerem se v zadnjem času vedno več piše in govori. Smernice zdrave prehrane in priporočene telesne aktivnosti se hitro spreminjajo in morda je ravno to eden izmed razlogov, zakaj jim je tako težko slediti. Pa imamo sploh dovolj interesa?

Da bi ugotovili, kakšno mnenje o zdravem življenjskem slogu imajo dijaki naše šole, smo novinarji izvedli kratko anketo. Sestavljena je bila iz štirih vprašanj in izvedena na spletni strani 1ka, v njej pa je sodelovalo 86 dijakov iz vseh letnikov Gimnazije Ormož. Ker nas je zanimalo splošno stanje v naši šoli, se nismo osredotočali na razlike v spolu in starosti.

Dan naj bi začeli z zajtrkom in zato smo pri njem začeli z našo anketo, in sicer s prvim vprašanjem: Koliko dni v tednu povprečno zajtrkuješ?

Dobra polovica anketiranih dijakov (57 %) zajtrkuje vsakodnevno, na drugi strani pa je še vseeno 12 % vprašanih, ki zajtrka ne je, saj ga raje prespi.

Upoštevaš smernice zdrave prehrane?

Ali je zajtrk pomemben?

Znanstveniki trdijo, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva. Pri naslednjem vprašanju smo preverjali, kakšen pomen pa zajtrku dajejo naši dijaki.

Pomen so ocenili s številko od 1 (najmanj) do 5 (največ), na koncu pa smo izračunali povprečno oceno pomembnosti, ki znaša 4,02.

To je visoko povprečje, na podlagi katerega lahko sklepamo, da se pomena zajtrka bolj zavedamo, kot ga dejansko upoštevamo.

26

Zdrava prehrana vključuje varno, energijsko in hranilno uravnoteženo ter varovalno hrano, ki ohranja in krepi človekovo zdravje. To je definicija zdrave prehrane, s katero so anketiranci primerjali svoje prehranjevalne navade pri tretjem vprašanju. 37 % dijakov pravi, da poskušajo jesti čim bolj zdravo, ko imajo za to dovolj časa in interesa. Slaba tretjina (28 %) vprašanih se na smernice zdrave prehrane ne ozira, dokler je njihova postava nespremenjena. Nekaj manj anketirancev (26 %) pa ocenjuje svojo prehrano kot zdravo.

Pomemben sestavni del zdravega načina življenja je tudi telesna dejavnost.

Pri zadnjem vprašanju nas je zanimalo, karete oblike rekreacije so vam najbližje.

Ugotovili smo, da se največji delež dijakov (44 %) najraje giba na zraku oz. teče.

Sledita obiskovanje fitnesa (16 %) in ples (13 %), pod možnost »drugo« pa so dijaki navedli še kardio vadbo, kolesarjenje, športno vzgojo v šoli …

Za konec lahko povzamemo, da se na naši šoli dokaj dobro zavedamo pomena zdravega načina življenja, vendar bo potrebnega še nekaj truda, da te navade postanejo del našega vsakdana. Ampak ne skrbite, tudi kakšen McDonaldsov krompirček tu in tam ne bo strupen.

Ana K.

SEVEROLANDIJA

Nekateri dijaki Gimnazije Ormož so se 14. decembra 2018 na Kerenčičevem trgu v Ormožu udeležili Dežele želja v Severolandiji. Gimnazija Ormož je imela dve stojnici. Eno stojnico so pripravili maturanti Gimnazije Ormož, drugo pa dijaki predšolske vzgoje. Ogledali smo si lahko tudi druge stojnice, ki so jih pripravili za ta dogodek. Nastopale so tudi nekatere pevke pevskega zbora pod vodstvom profesorja Aleša Lubija. Večer je bil zelo zabaven in sproščen.

Gloria H.

Prvi letniki »preživeli« fazanjado

V sredo, 4. septembra 2017 se je na hodniku Gimnazije Ormož zraven običajnih zvokov čutila napetost in slišalo tresenje prestrašenih prvih letnikov, ki so v vrsti čakali na sprejem na vsakoletno fazanjado. Polnih obrazov f-jev sta se za naziv zmagovalca fazanjade borila oddelek gimnazije in oddelek predšolske vzgoje. Novopečeni dijaki so se pomerili v najrazličnejših igrah, ki so jih pripravili 4. letniki. Luščili so koruzo, pisali ljubezenska pisma, lovili vodne balone, ter druge. Čeprav sta se oddelka zelo potrudila, je smisel vsega ostala zabava in druženje. Zmago si je pridobil oddelek gimnazije, ki je kot dober zmagovalec pomagal nasprotnikom pospraviti prizorišče.

Sandra K

.

„PREŽIVELA“ TUDI PREDŠOLSKA VZGOJA Dijaki prvega letnika gimnazije in predšolske vzgoje smo bili v novo šolo sprejeti 1. septembra, na prvi šolski dan. Najprej smo se spoznali z razredničarkama prof. Simono Meglič in prof. Sonjo Bezjak. V učilnicah smo se predstavili, spoznali in izvedeli več o tem, kako bo potekalo šolanje v Gimnaziji Ormož. Program se je nadaljeval v šolskem atriju, kjer smo spoznali tudi ostale profesorje in spremljali nastope dijakov višjih letnikov.

.

Anja Č

27

Razvedrilo Ali si vedel?

1. Na suho zaužita kavna žlička sladkorja lahko odpravi kolcanje.

2. Hladnejša kot je soba, v kateri spite, bolje verjetno je, da boste imeli slabe sanje.

3. V ZDA se novembra popusti lahko začnejo že dan prej, temu rečejo sivi četrtek.

4. Ljudje smo edina živa bitja, ki spimo na hrbtu.

5. Povprečen človek v življenju zaužije kar 35 ton hrane.

6. Ko zardimo v obraz, zardi tudi naš trebuh.

7. Novorojenčki imajo 300 kosti, odrasli človek pa le 206.

Malo za šalo, malo za res

Zakaj je kalkulator človekov najboljši prijatelj?

Nanj VEDNO lahko računaš.

Poišči besede: bakrorez enkratno iskreno mikroskop mokrota naenkrat odkritje pokrajina skrinja skromnost škrbavost škrbina škripec škrjanček ukrivljen ukrojiti

Reši rebusa:

28

PoveĹži pike:

Razvedrilo

29

Razvedrilo

Mar nam je dovoljeno ljubiti, z zvezdami razsvetliti si nebo? Če se tukaj začnejo nebesa je konec ali začetek vse to?

Ana Zemljič

Kmalu

Kmalu ne bom več mislila nate vsak dan in morda te bom celo pozabila omeniti v molitvi.

Kmalu bom lahko preživela če te vidim v objemu z drugo.

Kmalu bo prišel čas, ko bom pozabila tvoj rojstni dan in kmalu bom pozabila zakaj sem te imela rada.

A do takrat je "kmalu" še celo življenje vstran.

Ana Zemljič Zadnje besede znanih osebnosti – na vas je, če boste verjeli ali ne: Amy Winehouse: "Ne želim si umreti!"

Whitney Houston: "Grem in videla bom Jezusa."

John Lennon: "Ustreljen sem!"

Bob Marley: "Denar ne more kupiti sreče."

John Wayne: "Seveda, da vem kdo si. Moje dekle. Rad te imam!"

Paul Walker: "Čez 5 minut bomo nazaj."

Leonardo da Vinci: "Užalil sem Boga in človeštvo, ker moje delo ni bilo dovolj kvalitetno."

Ludwig Van Beethoven: "Aplavz, prijatelji moji. Komedija je končana."

Pablo Picasso: "Pij name, pij na moje zdravje, saj veš, da ne morem piti."

Elvis Presley: "Šel bom brati v kopalnico."

30