Handbook SLO by fantaozdruzenie

Authors: Ranko Rajović, Iva Rajović Associates: Živa Ribićić, Miloš Vincík, Adriana Kováčová, Jana Sýkorová, Zuzana Kašparová, Kamila Balcarová Translation and Proofreading: Martina Harazinová Design and Technical Editor: Richard Weber Publisher: Cesta Fantázie / Fantao n.o. 2019 Methodological handbook of the project NTC FOR ALL Ljubljana, Slovenia, 2019 Projekt sofinancira Evropska unija, ERASMUS+ program. Mnenja, predstavljena v dokumentu, so pogledi partnerjev v projektu NTC FOR ALL and do not have to express the opinions of the EU. Contract number: 2017-1-SK01-KA201-035382

D O V U Kako spodbuditi potenciale naših otrok pred odhodom v šolo? Na to vprašanje odgovarja NTC sistem učenja. Njegova osnovna ideja Z velikim veseljem vam predstavljamo skrbno je opozoriti na pomen in nujnost povečanja oblikovan priročnik, ki vam bo zelo koristil še deleža nevrofizioloških spoznanj v formalnem posebej na začetku izvajanja NTC programa. izobraževanju otrok. Izkoriščeni potenciali človeškega uma in moč otroštva, skupaj s Vsekakor bo priročnik zelo koristen za predanimi in izobraženimi starši in vzgojitelji, vas tudi kasneje, ko boste program že odpirajo vrata bolj ustvarjalnemu učenju, izvajali in se boste k priričniku vračali po hitrejšemu učenju in lažjemu odkrivanju in osnovne napotke in navdih. Ta priročnik je razvoju sposobnosti. Na ta način pripravimo namenjen udeležencem projekta Erasmus otroke na nove izzive v življenju. plus NTC for all. (NTC za vse). Upamo, da bomo po usposabljanju v okviru projekta in zgledi iz tega priročnika olajšali uporabo programa udeležencem v projektu ter ostalim zainteresiranim in tako omogočili dolgotrajni učinek za otroke. Dragi bodoči NTC predavatelji in vodje programov!

Priročnik smo ustvarili z namenom, da bi vsem, ki bi želeli izvajati NTC program, olajšali čas, ko se lotevajo NTC izobraževanja, pa ne vedo, kje bi začeli. Glavno vodilo pri vseh NTC aktivnostih in tehnikah je omogočiti otrokom, da v čim večji meri izkoristijo svoje biološke potenciale.

Vsak otrok, ki se do tretjega leta uči svojega maternega jezika, je že obvladal enega najtežjih miselnih procesov in ima sposobnost za nadaljnji napredek in razvoj svojih posebnih talentov. Moramo mu samo pomagati, da lahko razivje svoje biološke

potenciale. Če ne delamo načrtno na tovrstni stimulaciji, to pomeni, da bo v družbi na koncu manj nadarjenih posameznikov. To pa bo vplivalo tudi na število nadarjenih v celotnem narodu, prav nadarjeni pa so najbolj dragoceni vir vsake države.

e n i b e Vs 1 ) NTC for all ............................................................................................................................................. 1 1.1 Prdstavitev projekta in njegovih ciljev ........................................................................................................................................... 1 1.2 Projektni partnerji ............................................................................................................................................................................. 2 1.3 Namen priročnika ............................................................................................................................................................................. 3 1.4 Ciljna skupina, ki ji namenjamo ta priročnik .............................................................................................................................. 3 2) UVOD .................................................................................................................................................... 4 2.1 Zgodovina in ozadje NTC programa .............................................................................................................................................. 4 2.2 Osnove in faze NTC programa ....................................................................................................................................................... 6 3) NEVROZNANOST V PEDAGOGKI .......................................................................................................... 11 3.1 Zgodnji razvoj možganov in zgodnja stimulacija ..................................................................................................................... 12 3.2 Vpliv okolja ....................................................................................................................................................................................... 13 3.3 Učenje skozi igro ............................................................................................................................................................................ 14 3.4 Pomen gibanja in fizičnih aktivnosti za otroka ....................................................................................................................... 15 3.5 Povezanost motorike in kognitivnega mišljenja ..................................................................................................................... 16 4) POTREBA PO NTC PROGRAMU ........................................................................................................... 19 4.1 Odkrivanje težav ...............................................................................................................................................................................19 4.2 Proti rešitvi ...................................................................................................................................................................................... 22 5) POTREBA PO TRIPARTITNEM PRISTOPU – METODOLOGIJA DELA V NTC PROGRAMU ...................... 23 5.1 Starši - optimalni biološki razvoj ................................................................................................................................................ 24 5.2 Vzgojiteljivvrtcu–motoričniinkognitivni razvoj (razvoj miselnih procesov) ..................................................................... 31 5.3 Učitelji v šoli – razvijanje kreativnega in funkcionalnega mišljenja .................................................................................. 33 6) VKLJUČEVANJE PROGRAMA V VRTEC ................................................................................................ 34 6.1 Faza izvajanja aktivnosti NTC ...................................................................................................................................................... 35 6.2 II. faza izvajanja programa – stimulacija razvoja miselnih procesov ............................................................................... 40 6.3 III faza implementacije ................................................................................................................................................................ 44 7) PRIMERI IZ PRAKSE ........................................................................................................................... 49 7.1 RAZVOJ KOMUNIKACIJE IN USTVARJANJE ................................................................................................................................. 52 7.2 KOGNITIVNI RAZVOJ ...................................................................................................................................................................... 54 7.3 SENZOMOTORIČNI RAZVOJ .......................................................................................................................................................... 56 7.4 SOCIALNO - EMOCIONALNI RAZVOJ ........................................................................................................................................... 58 8) USPEH PROGRAMA – POMEN IN PREDNOSTI UPORABE PROGRAMA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ......................... 59

8.1 Implementacija NTC programa .................................................................................................................................................. 60 8.2 Mnenja staršev in vzgojiteljev, učiteljev .................................................................................................................................. 64 9) ZAKLJUČEK ......................................................................................................................................... 73 10) “PREDEN ZAČNEMO...” ..................................................................................................................... 76 11) RECENZIJA PROGRAMA ..................................................................................................................... 77 12) LITERATURA ..................................................................................................................................... 82

l l a r o f C T N ) 1 1 .1 P rd s t a v i t e v

p ro j e k t a i n n j e

Projekt NTC FOR ALL se ukvarja predvsem s področjem predšolske vzgoje. Podpira prizadevanja za povečanje dostopa do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje. Poleg tega je projekt namenjen doseganju ustreznih in visokokakovostnih veščin in kompetenc v ciljni skupini otrok, ki so stari od 3 do 7 let. Te prednostne naloge so usmerjene v razvoj projektnih rezultatov, ki krepijo izvajanje NTC pristopa v predšolskem okolju ter profesionalizacijo in uporabo NTC sistema učenja v vseh projektnih državah. Te države so Slovaška, Češka, Slovenija in Srbija. Cilj projekta je tudi prispevati h krepitvi profila

govih ciljev

učiteljskega poklica. Ta cilj lahko dosežemo s podpiranjem učiteljev in vzgojiteljev pri zagotavljanju visokokakovostnega poučevanja. Načrtujemo uvajanje novih metod in orodij, osredotočenih na pristop NTC z aktivno uporabo rezultatov projekta, med katerimi je tudi ta priročnik. Priročnik vsebuje metodologijo NTC in tudi konkretne aktivnosti NTC. V okviru projekta načrtujemo tudi usposabljanje vzgojiteljev in učiteljev. Cilj projekta je usposobiti vzgojitelje za izvajanje pristopa NTC v vsakodnevnem izobraževanju in razvijanje dodatnih kompetenc predšolskih učiteljev.

artne p i n t k e j o r P 2 . 1 Fantao n.o. iz Slovaške organizira NTC delavnice in predavanja za učitelje in starše po vsej Slovaški. Delavnice prispevajo k učenju in uporabi sodobnih izobraževalnih metod za podporo razvoja ustvarjalnosti in psihomotoričnih sposobnosti otrok. Fantao n.o. organizira tudi poletne NTC tabore v osrednji Slovaški, kjer lahko otroci doživljajo inovativne učne metode med igranjem v čudoviti deželi. Člani ekipe Fantao so izkušeni v programu NTC in imajo veliko prakse pri njegovem izvajanju na Slovaškem. http://fantao.sk/. INAK je nevladna organizacija s Slovaške, ustanovljena spomladi 2014, s poudarkom na razvoju človeških virov z zagotavljanjem izobraževalnih podpornih dejavnosti za različne ciljne skupine. “INAK” podpira načela vseživljenjskega učenja, varstva narave in okolja, vzpostavljanja odnosov z naravno in kulturno dediščino Slovaške. Dejavnosti organizacije so usmerjene v razvoj človeških virov z izvajanjem izobraževalnih programov in usposabljanj, razvijanjem metodologij, podpiranjem spretnosti ljudi, kar vodi v razvoj lokalne skupnosti, pri čemer se uporabljajo načela inovativnosti in ustvarjalnosti. http://www.trochuinak.sk/, http:// takemeoutproject.eu/ Modra pikica je zasebna organizacija iz Slovenije, ki ima zasebni montessori vrtec Hiša otrok Bežigrad in montessori izobraževalne

rji

programe. Imajo dnevni program montessori za otroke od 11 mesecev do 6 let in druge aktivnosti: montessori treninge, delavnice za starše in otroke, treninge za zgodnji jezikovni razvoj. Modra pikica je ob podpori Ranka Rajovića ustanovila NTC center za predšolske otroke. NTC EDU je organizacija iz Srbije, ki se ukvarja s sistemom izvajanja učnega programa NTC, ki je namenjen spodbujanju razvoja predšolskih in šolskih otrok. NTC sistem učenja je specializiran program za izobraževanje otrok, staršev, učiteljev in vzgojiteljev, ki lahko pridobljeno znanje in spretnosti izvajajo v učilnicah in vsakdanjem življenju. Poslanstvo organizacije poteka preko NTC delavnic in poletnih taborov, ki jih spremlja izobraževanje staršev in učiteljev v obliki seminarjev, predavanj in delavnic. Montessori školy Andílek s Češke Osnovna šola in osnovna šola (MŠA) o.p.s. je neprofitna organizacija, ki zagotavlja storitve za družine z otroki in varstvo otrok. Neprofitna organizacija upravlja družinski center, imajo vrtec in osnovno šolo Andílek. Izvajajo tudi storitve, kot so izobraževalni seminarji in tečaji ter druge dejavnosti in dogodke za družine, storitve izobraževanja odraslih in razvoj kariere. Izvajajo montessori izobraževalne dejavnosti za starše in otroke, montessori delavnice za otroke od 0 do 3 let, skupino za otroke 1,5 - 3 leta in 3 - 6 ter osnovno šolsko skupino za otroke od 6 - 12 let. 2

1.3 Namen prir očn

ika

Ta priročnik je oblikovan z namenom, da učiteljem, zlasti tistim, ki delajo z mlajšimi otroki v starosti od 3 do 7 let, in vsem, ki jih zanima izvajanje NTC programa, ponudi osnove za izvajanje programa NTC. Knjiga ponuja informacije o konceptu NTC programa ter znanju in metodah, ki so potrebne za izvajanje programa v vsakodnevnem izobraževanju. Če skrbno preberete in ustrezno izvedete predstavljene aktivnosti, boste pridobili naslednje kompetence: • Razumevanje ključnih dejavnikov izvajanja NTC programa • Poznavanje izobraževalne nevroznanosti z vidika ustvarjalnosti in razvoja funkcionalnega znanja • Razumevanje igre kot ključnega dejavnika v procesu učenja • Ključne spretnosti in kompetence NTC za otroke od 3 do 7 let • Razumevanje faz izvajanja NTC programa • Oblikovanje dejavnosti, osredotočenih na psihomotorične sposobnosti • Oblikovanje aktivnosti, osredotočenih na abstraktne klasifikacije, seriacije in asociacije • Oblikovanje aktivnosti, usmerjenih v razvoj divergentnega in konvergentnega mišljenja ter funkcionalnega znanja • Razumevanje izvajanja programa na podlagi predhodnih raziskav in izkušenj • Razvijanje spretnosti o otrokovem razvoju za delo z otroki in starši

1.4 Ciljna skup ina, k

i ji namenjamo

t a p ri ro č n i k

Ta priročnik je namenjen predvsem vzgojiteljem in učiteljem v šolah, vendar je lahko zelo koristen tudi za študente predšolskih in šolskih smeri ali starše, ki želijo z otroki uporabljati NTC. Priročnik je torej namenjen vsem, ki se navdušujejo nad novim sistemom učenja, ki temelji na spodbujanju optimalnega biološkega razvoja in funkcionalnega razmišljanja. 3

D O V U ) 2 Danilo z otroki iz vrtca Modri zajec

Program NTC je nastal kot rezultat dolgoletnih raziskav na področju razvoja kreativnega učenja in razmišljanja in je specializiran učni sistem za starše, otroke in pedagoško osebje v vrtcih in šolah. Center za izobraževanje NTC ga je razvijal v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami: Filozofski Faktultet u Novom Sadu, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Učiteljski fakultet Rijeka in v sodelovanju s šolami v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Center za izobraževanje NTC ter omenjene ustanove že leta raziskujejo problematiko izboljševanja intelektualnih sposobnosti otrok. Avtor programa NTC dr. Ranko Rajović je zbral ekipo strokovnjakov s področja pedagogike, nevrofiziologije, defektologije, psihologije in genetike, ki je oblikovala učinkovit in enostaven program z možnostjo spremljanja in merjenja doseženih rezultatov. Uroš Petrovič je avtor ugankarskih vprašanj, ki jih uporabljamo v tretji fazi programa. Na idejo za ta program je prišel dr. Rajović po prebiranju raziskave prof. Paula E. Henona, ki se je ukvarjal z vprašanjem, zakaj strokovnjaki iz nevroznanosti nimajo skoraj nobenega vpliva pri sestavljanju šolskih programov. Osnovno načelo dr. Rajovića je,

in a n i v o d o g Z 1 . 2 ra m a g o r p C T N e j d a oz da je treba povečati delež nevrofizioloških spoznanj v uradnem izobraževanju otrok in da “izkoriščanje potencialov človeškega uma in moč otroštva, v kombinaciji s predanimi in izobraženimi starši in vzgojitelji odpira vrata bolj ustvarjalnemu učenju, hitrejšemu znanju in lažjemu odkrivanju in razvoju sposobnosti otroka”. Avtor programa je praktične aktivnosti že v začetku oblikovanja NTC programa razvijal skozi igro in pogovor s svojim najmlajšim sinom Danilom. Z njim je delal že od tretjega leta (Danilo je star 15 let). Učinek se je najprej pokazal v naraščajočem interesu Danila za učenje. Temu je sledila Danilova stalna potreba po nadaljevanju tovrstne igre. Veselje in učinki, ki so sledili tem prvim korakom, so bili nad vsemi pričakovanji. V tem obdobju je bil NTC program še v fazi eksperimenta, pristop so prvič uporabili v Danilovi skupini v vrtcu. V naslednjih treh letih je postal akreditiran s strani Ministrstva za šolstvo v Srbiji. Začetki NTC so spodbudili pozitivno okolje med otroki in vzgojitelji, pozitivni pa so bili tudi odzivi staršev, ki so se bili »prisiljeni« igrati nove igre in odkriti skrite sposobnosti svojih otrok. 4

Prve NTC tehnike in Danilo

Nekaj besed o avtorju in soavtorju programa: Ranko Rajović, avtor programa NTC. Ranko je specialist interne medicine, magister nevrofiziologije in doktor športnih znanosti. Je predavatelj UNICEF-a za vzgojo najmlajših in gostujoči predavatelj na fakultetah v več državah. Ustanovitelj Mense Srbija ter pobudnik in eden od ustanoviteljev Mense Slovenije, Bosne in Hercegovine in Črne gore. Bil je predsednik Mense Srbije v dveh mandatih, dolgoletni član odbora World Mensa (2000-2010) in predsednik Odbora za nadarjene otroke svetovne Mense (2010-2012). Leta 2015 je prejel nagrado Mense za intelektualni prispevek v družbi. Je avtor 3 knjig, 6 priročnikov ter 8 didaktičnih iger za celovit razvoj otroka od rojstva do dvanajstega leta. Dela na Pedagoški fakulteti v Kopru. Uroš Petrović, soavtor programa NTC za šole. Uroš je pisatelj, avtor 12 knjig s področja literature za otroke in mladino, za kar je prejel enako število nagrad. Knjige so bile objavljene v italijanskem, grškem, makedonskem, madžarskem, češkem in slovenskem jeziku. Je tudi dobitnik številnih prestižnih nagrad za fotografijo. Uroš Petrović je dolgoletni predsednik Mense Srbija in član upravnega odbora Mense International. Je gostujoči predavatelj na več fakultetah in drugih izobraževalnih ustanovah v Srbiji in v tujini. 5

2.2

m a r g o r p C T N e Osnove in faz

V predšolskem obdobju je stopnja povezovanja in število nevronskih povezav neprimerno večja kot po sedmem letu. V možganih se odvija boj za prevlado med nevroni, ustvarjajo se nove povezave med aktivnimi nevroni. Razvijajo se pomembni centri v možganih, oblikuje se celotna mreža novih poti, neaktivni nevroni odmrejo in neaktivne poti se izbrišejo. Ker se ustvarjanje nevronskih povezav dogaja predvsem v vrtcu, v predšolski dobi, je takrat čas za ukvarjanje z vprašanjem ali bo otrok dosegel svoje biološke potenciale ali ne.

pozornosti) pa so lahko prav posledica neustreznega motoričnega razvoja in sodobnega življenjskega sloga. Druga predpostavka programa NTC pravi, da je zgodnje otroštvo najpomembnejše obdobje za razvoj možganov, zato je izvajanje programa odvisno od razvoja motoričnih sposobnosti in spodbujanja telesne dejavnosti pri predšolskih otrocih. Zaradi svoje nevrofiziološke osnove program odlično dopolnjuje razvojno psihološko izhodišče učnega načrta za vrtce in osnovne šole ter ga obogati s predlogi

Program NTC je program aktivnosti, namenjen spodbujanju razvoja goibalnih in kognitivnih sposobnosti pri predšolskih in šolskih otrocih, ključno vlogo pa imajo starši in učitelji. Temelji na raziskavah na področju nevroznanosti in pedagogike. Cilj programa je razviti funkcionalno znanje in ustvarjalnost. V skladu s temeljno predpostavko metodologije NTC ima gibalni razvoj ključno vlogo pri kognitivnem razvoju otroka, nekateri problemi (kot so motnje učenja, problemi koncentracije in pomanjkanje 6

specifičnih motoričnih in miselnih iger. Igre so oblikovane tako, da smiselno povezujejo otrokove vsakodnevne izkušnje in se zlahka vključujejo v programe vrtcev in šol. Program je namenjen celotni populaciji predšolskih in šolskih otrok, z namenom prepoznavanja njihovih posebnosti in

spodbujanju njihovih sposobnosti. Čeprav izvajanje programa vzgojiteljem in učiteljem omogoča zgodnje odkrivanje močnih področij posameznikov, ni nevarnosti za elitizem, kot je to značilno za nekatere druge programe za nadarjene. Metode programa predstavljajo dobro osnovo za individualizacijo.

Cilji izobraževanja NTC za vzgojitelje in učitelje so povezani z razvojem naslednjih strokovnih kompetenc: • prepoznavanje, negovanje in spodbujanje učnega potenciala, psihomotoričnih, intelektualnih, ustvarjalnih in praktičnih sposobnosti otrok ter razvijanje njihove motivacije za učenje, samopodobe in razvijanja socialnih spretnosti; • razvijanje ustvarjalnega razmišljanja in reševanje problemov, ki temeljijo na NTC aktivnostih: npr. ugankarske zgodbe in ugankarska vprašanja.

Program se izvaja v več fazah v manjših skupinah (15 - 25 otrok) z vključitvijo strokovnjakov in vzgojiteljev s certifikatom “NTC UČNI SISTEM”. Za otroke v vsaki starostni skupini, ki uporablja program, se izvaja redno testiranje za spremljanje razvoja otrok. Nekatere od teh dejavnosti se že uporabljajo pri delu s predšolskimi otroki, zato so potrebne le manjše spremembe.

Po usposabljanju se lahko program enostavno izvaja v vrtcu ali doma.

I. FAZA PROGRAMA - spodbujanje razvoja nevronskih povezav in poti Možgani se intenzivno razvijajo do sedmega oziroma do dvanajstega leta in v tem življenjskem obdobju z uporabo preventivnih vaj in aktivnosti pomagamo otrokom razvijati svoje biološke potenciale. Na žalost je vedno več otrok z motnjami v razvoju, problem pa je predvsem pomanjkanje gibalnih aktivnosti, kar vpliva na zmanjšanje prostornine posameznih možganskih regij - bazalnih ganglijev.

Ključni element prve faze so dejavnosti, za katere so značilne kompleksne motorične sposobnosti, ki vključujejo tudi elemente fine motorike, dinamičnega prilagajanja očesa, rotacije, ravnotežja, koordinacije in gibanja. Te dejavnosti aktivirajo velike regije možganske skorje in spodbujajo njihovo medsebojno povezanost, kar posledično pripomore k kognitivnemu razvoju.

II. FAZA - spodbujanje razvoja miselnih procesov Drugo fazo programa NTC zaznamujejo miselne klasifikacije, miselne seriacije in asociacije. Asociativno učenje spodbuja razvoj sposobnosti razmišljanja, pomnenja, sklepanja, sinteze, prenosa naučenega... Asociativno učenje ni pomembno le za pomnjenje učne snovi, temveč tudi zato, ker je podlaga za poznejše funkcionalno

znanje (paralelne asociacije in miselne klasifikacije). Spodbujanje tovrstnih učnih metod pomaga otrokom povečati funkcionalno raven znanja. Program NTC spodbuja miselne klasifikacije in seriacije kot tudi uporabo asociacij (skozi grafični prikaz) že pri otrocih, ki so stari štiri ali pet let. 8

a) Miselne seriacije in klasifikacije so pomembne za razvoj matematično-logičnega razmišljanja, program NTC pa je usmerjen k razvoju miselnih seriacij in miselnih klasifikacij. b) Asociativno učenje: prednost takšnega učenja, v primerjavi s klasičnim reproduktivnim učenjem, je vidna šele po enem mesecu uporabe programa. Tudi pri otrocih z učnimi težavami je viden napredek, največjo korist pa imajo nadarjeni otroci, saj program spodbuja razvoj asociativnega in divergentnega mišljenja ter s tem razvoj nadarjenosti. Pomaga tudi pri zgodnjem odkrivanju nadarjenih otrok.

III. FAZA - spodbujanje razvoja funkcionalnega mišljenja Tretja faza obsega razvoj divergentnega in konvergentnega mišljenja ter razvoja funkcionalnega znanja. Ta faza je tudi tista, ki loči program NTC od drugih programov: zanjo je namreč značilen specifičen način razvijanja divergentnega razmišljanja (ugankarske zgodbe in

ugankarska vprašanja, še posebej, ko otroci sami postavljajo vprašanja), kar je pomembno za razvoj nadarjenosti. Kot nam dokazujejo PISA testi, imajo učenci v srednji Evropi nizko stopnjo funkcionalnega znanja in težko med sabo povezujejo dejstva, ki jih sicer poznajo. Z uporabo ugankarskih zgodb in vprašanj otroke spodbujamo, da razmišljajo na nov način z namenom, da bi povečali raven funkcionalnega znanja. Vse tri faze programa NTC se izvajajo skozi igro, ki je ključni dejavnik pri izvajanju NTC programa, saj je to naravna motivacija vsakega otroka. Tri zgoraj opisane faze zajemajo

senzomotornični in kognitivni razvoj pri otrocih. Program NTC se izvaja v 17 evropskih državah, v 7 jih je akreditiralo Ministrstvo za šolstvo (Srbija, Slovenija, Hrvaška, Češka, Črna gora, Makedonija in Bosna in Hercegovina), v drugih (Italija, Grčija, Švedska, Islandija, Madžarska, Slovaška in Sierra Leone) poteka v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami. Poslanstvo programa poteka prek delavnic NTC in poletnih taborov za otroke, ki jih spremlja izobraževanje staršev in učiteljev v obliki seminarjev, predavanj in delavnic.

Od leta 2010 je okoli 40 izobraževalnih ustanov (osnovnih šol in predšolskih ustanov) opravilo usposabljanje, ki traja skupaj 3 mesece. To je okoli 1200 šolskih in Program se v Srbiji izvaja od leta 2009 ob podpori Zveze učiteljev Republike Srbije. Na predšolskih učiteljev na leto. Od leta 2011 začetku je bil program sestavljen iz kratkih je program presegel nacionalni okvir in se delavnic. Okoli 6000 učiteljev se je udeležilo začel izvajati v Evropski uniji, v Sloveniji, s delavnic v času zimskega srečanja učiteljev podporo Pedagoške fakultete v Ljubljani in Srbije. Združenje učiteljev Srbije je program Pedagoške fakultete v Kopru. Približno 400 učiteljev in vzgojiteljev na leto opravi celotno NTC ocenilo kot najboljši od 20 programov, usposabljanje. Poleg preverjanja s strani ki so bili predhodno izvedeni na njihovih nacionalnih ministrstev za izobraževanje se srečanjih. Kmalu je bil program zasnovan je program širil na Češko, Hrvaško, v Črno kot seminar, ministrstvo pa je odobrilo akreditacijo in izvajanje programa v vrtcu in v goro, Makedonijo ter v Bosno in Hercegovino. osnovni šoli. 10

3) N

I K G O G A D E P V T S O N A N Z O R EV

V zadnjih desetletjih so se izsledki pedagogike, nevroznanosti in psihologije združili v področju, ki se imenuje nevroznanost v izobraževanju. Cilj te panoge je zagotoviti celovit vpogled v kompleksno dinamiko učenja, vse z namenom izboljšanja izobraževanja. NTC svoje delo in glavne smernice opira na nova odkritja na teh področjih. Splošni problem je v tem, da velika prizadevanja, da bi se povezala nevroznanost in pedagogika, potekajo počasi. Nova odkritja v znanosti počasi najdejo pot do praktične uporabe, zlasti če je za to potreben multidisciplinarni pristop. Pri delu z otroki najnovejših ugotovitev iz nevrofiziologije ne znamo dovolj izkoristiti ter traja še desetletja, da preidejo od znanstvenih odkritij do uporabe v vsakdanjem življenju.

To pomeni, da smo več generacijam odvzeli dragoceno pomočpri njihovem razvoju, pa čeprav so bili ti izsledki na voljo. Vprašanje je: kaj se bo zgodilo z našimi otroki, ki jih izobražujemo na način, ki je zastarel in prinaša slabe rezultate? V predšolskem obdobju se otrokovi možgani zelo intenzivno razvijajo, zaradi česar je to življenjsko obdobje najpomembnejše za oblikovanje otrokovih kasnejših sposobnosti. Čas je, da začnemo uporabljati nova znanstvena odkritja ter pomagamo otrokom v predšolskem in osnovnošolskem obdobju razviti svoje biološke potenciale. Našteli bomo več pomembnih raziskav, na katere se NTC naslanja pri svojem delu.

voj z a r i j n d o g Z 1 . 3

c a l u m i t s a j n d o ožganov in zg

Raziskave jasno kažejo, da so intelektualne sposobnosti tesno povezane s številom sinaps. Proces oblikovanja sinaps, t.i. sinaptogeneza, je stalno prisoten, vendar je najbolj intenziven v prvih letih življenja. Pomen najzgodnejše faze razvoja nam lahko pokaže naslednjegi primer. Fant, slep na eno oko, je bil uganka za medicinske strokovnjake v Italiji. Le podrobna preiskava je pokazala, da je imel kot otrok zaradi blagega vnetja 10 dni zalepljeno oko, kar je povzročilo trajno slepoto (prof. Susan Greenfield, Oxford UK). Najbolj intenzivno obdobje sinaptogeneze se pojavi v prvih nekaj letih življenja, študije, ki vključujejo slikanje možganov, pa kažejo, da se metabolizem v možganih v starosti 4 do 5 let poveča za dvakrat kot pri odraslih in ostaja visok do starosti 9 -10 let. Prvi dve leti življenja sta zaznamovani z izjemnimi nevrološkimi procesi in sinaptogenezo. Čeprav se velikost možganov med starostjo dveh in petih let ne spreminja veliko, je sinaptično preoblikovanje še posebej aktivno v tej fazi razvoja. Takšne ugotovitve nam pomagajo razumeti pomen otroštva in še posebej razvoj možganov v prvih letih življenja.

ija

Poraba energije v možganih, kot tudi dolžina faze spanja REM (ki je najdaljša v najzgodnejšem obdobju življenja in je pomembna za zorenje nevronskih poti), kažejo na pomen prvih let življenja za razvoj možganov. Pomen zgodnjih izkušenj vidimo iz številnih primerov. Maori so na primer izredno muzikalični, zato je znanost menila, da imajo poseben gen za glasbo, vendarso ugotovili, da je bila za muzikaličnost odgovorna zgodnja stimulacija. Prav tako impresivno je dejstvo, da je v Mongoliji petdeset nazivov le za konja rdeče barve, otroci pa večino teh imen uporabljajo že pri petih letih.

Najhitrejši človek na svetu, Usain Bolt, teče hitreje od izračunov športnih fiziologov, ki so na osnovi parametrov človeškega telesa določili čas, v katerem lahko človek preteče 100 metrov. Kot otrok je večino svojega časa preživel na travniku, kjer je igral nogomet. Teren ni bil raven, kar ga je prisililo, da teče navzdol. Pogosto je hitro tekel zaradi očeta, ki mu ni dovolil, da bi preživel toliko časa pri igri. Takoj, ko je v daljavi opazil svojega očeta, ki se je na motorju vračal domov, je mali Usain stekel po hribu, kolikor hitro je mogel, da bi prišel pred domov pred očetom. Kadar je bil na travniku, ki je bil bolj oddaljen od hiše in zato očeta ni mogel videti ali slišati, je s sabo vzel psa, ki je zaznal zvok motorja in takoj začel teči. Ko se je pes pognal v tek, mu je Usein sledil, zato v šali pravi, da je bil prvi trener njegov pes. V prvih letih so tako njegovi možgani dobili zelo pomembno

sporočilo, da je hiter tek zelo pomembna dejavnost. Nekdo, ki se pri desetih letih začne ukvarjati z atletiko, ne more doseči Boltovih rekordov, saj so njegovi možgani že formirani in niti najmanj tako plastični kot pri mlajših otrocih. Osnovno vprašanje je torej: ali je zgodnja stimulacija pomembna za razvoj intelektualnih sposobnosti? Vemo namreč, da je pomembna za motorične, govorne, grafomotorične in glasbene sposobnosti.

3 . 2 Vp l i v o ko l j a Pomen okolja na razvoj otroka je splošno znan. Spomnimo se zgornjega primera fanta iz Italije, ki mu je mamo pokrivala oko zaradi blage okužbe. Oko je bilo pokrito le deset dni, vendar je bilo dovolj, da so možgani zaznali nevronske poti v to oko kot nepomembne, zaradi česar je fant ostal slep na eno oko. Okoliščine, v katerih živimo in kje smo odraščali, zagotovo vplivajo na kakovost naših življenj. Na primer odraščanje 13

v hudi revščini, izpostavljenost nevrotoksinom ali zanemarjanje v otroštvu pušča velik pečat in pogosto negativno vpliva na čustveni in kognitivni razvoj otroka. Znana raziskava, opravljena leta 1997, je pokazala, da so otroci, ki so odraščali nespodbudnem domu, precej zaostali v telesnem in duševnem razvoju ter bolj nagnjeni k resnim okužbam kot ostali. Toda na vpliv zunanjih dejavnikov lahko pogledamo tudi s svetle plati. Na primer otroci, ki odraščajo

v dvojezičnem okolju, pogosto kažejo kognitivne prednosti pred enojezičnimi vrstniki. Poleg jezikovnih zmožnosti se te prednosti nanašajo tudi na sposobnost ohranjanja in pozornosti, ustvarjalnega reševanja problemov, povečanja mentalne prilagodljivosti... Seznam možnih

okoljskih dejavnikov in njihovih neposrednih vplivov se lahko nadaljuje v neskončnost, saj je vse povezano z okoljem. Manj znano je dejstvo, da raziskave kažejo, da pridobljene lastnosti in življenjski slog določene generacije lahko vplivajo tudi na naslednje generacije.

o r g i i z o k s e j n e 3.3 Uč Pomen igre je tesno povezan z nadaljnjim uspehom otrok, kar je pokazala dolgoletna raziskava. V sedemdesetih letih je nemška vlada financirala

obsežno raziskavo, ki je primerjala otroke iz več kot 50 vrtcev, v katerih so se večinoma igrali, s 50 vrtci, ki so temeljili na akademskem poučevanju. Kljub začetni prednosti otrok iz akademsko usmerjenih vrtcev, so otroci iz teh vrtcev do četrtega razreda pokazali veliko slabše rezultate kot otroci, ki so se učili s pomočjo igre. (Še posebej pri branju, matematiki in socialnem razvoju.)

3.4 Pomen gib anja i

n fizičnih aktiv

Pogosto pozabljamo, da je telesna dejavnost naša nuja in ne razkošje. Do dvanajstega leta starosti gredo človeški možgani skozi intenzivne razvojne faze. Otroci imajo ogromno energije, ki jim je biološko dana in je namenjena za gibanje. Skozi gibanje pa se razvijajo pomembne možganske funkcije, strukture se povezujejo med seboj in nastajajo nove nevronske poti. S kompleksnimi načini gibanja kot so hoja navzgor in navzdol, preskakovanje, skakanje, valjanje, tek, plezanje, vrtenje... se otrok pripravlja na življenje in razvija osnovne 15

n o s t i z a ot ro k a

biološke funkcije. Sedeči način življenja je prvi dejavnik, ki ga krivimo za vse večje število bolezni in motenj sodobne družbe. Sedenje in pomanjkanje gibanja pri otrocih, zlasti pri otrocih, ki preživljajo čas za ekrani, je povezano z nezadostno kardiorespiratorno kondicijo, visokim ITM, diabetesom tipa II, hipertenzijo, astmo, ADHD in slabimi kognitivnimi funkcijami. Poleg tega je raven aerobnih sposobnosti pri otrocih neposredno povezana z obsegom določenih možganskih struktur kot so bazalni gangliji kot tudi s kognitivnimi sposobnostmi otrok.

o t o m t s o n a z e v 3.5 Po

rik

Že takoj po rojstvu so področja možganov, ki so zadolžena za senzoriko in motoriko podvržena dramatičnim spremembam in prilagoditvam. Tem spremembam sledijo spremembe v asociativnem korteksu in spremembe v korposnem kalozumu, kasneje pa v regijah, ki igrajo vlogo pri višjih kognitivnih funkcijah. Pravilen razvoj regij možganov, ki so zadolženi za obdelavo senzoričnih in motoričnih informacij, je ključnega pomena, saj te regije poleg svojih osnovnih funkcij igrajo tudi vlogo pri razvoju prednjih delov možganov in tudi asociativnega korteksa, katerega naloga je med drugim integracija informacij iz senzomotorne regije. Nekateri znanstveniki celo

a j n e j l š i m a g e e in kognitivn verjamejo, da je glavna vloga možganov premikanje in da so se vsi drugi možganski centri razvili zato, da bi dosegli bolj optimalni telesni razvoj. Če se s preprosto analogijo ugotovi, da živa bitja, ki se ne premikajo, nimajo živčnih celic in živčnega sistema, in da imajo živa bitja, ki se premikajo, živčni sistem, potem je jasno, da je ena od pomembnih značilnosti ljudi gibanje. To je še posebej pomembno za otroke, saj se možgani najbolj razvijajo do petega leta, zato mora biti ena glavnih dejavnosti otroka hoja in tek. Ideja, da obstaja povezava med motoričnim in kognitivnim razvojem, ni povsem nova. Piaget je povedal, da so senzomotorne izkušnje pomembne za pojav kognitivnih sposobnosti. Bushnell in Boudreau sta zapisala, da ima motorični razvoj vlogo kontrolnega parametra za nadaljnji razvoj. Nekatere motorične sposobnosti so predpogoj za druge razvojne

telesna vadba vodi k izboljšanju spomina, medtem ko imajo fizično bolj aktivni otroci Doslej so bile izvedene številne študije, da bi boljše jezikovne spretnosti kot njihovi razumeli možno povezavo med motoričnimi vrstniki. Ti otroci so imeli med branjem hitrejše in močnejše nevroelektrične in kognitivnimi sposobnostmi pri otrocih možganske signale v primerjavi s slabše in odraslih. Statistični pregled literature, aerobno pripravljenimi otroki. Študija, opravljen leta 2003, je pokazal, da obstaja pomembna pozitivna povezava med telesno izvedena v letu 2015, je pokazala, da imajo fizično aktivnejši otroci v času pred aktivnostjo in kognitivnimi funkcijami pri otrocih. Pokazalo se je, da otroci v predšolski adolescenco, večje področje hipokampusov in bazalnih ganglijev, bolj učinkovite dobi v šoli dosežejo boljše rezultate na šolskem testu, če pred tem hodijo 20 minut. možgane ter boljši šolski uspeh. Opazen je Pri otrocih, ki so prej hodili, so bile regije za tudi dolgoročni učinek. Veščine finomotorike v kombinaciji s sposobnostjo pozornosti koncentracijo in kognitivno kontrolo veliko bolj aktivne kot pri kontrolni skupini, ki pred in splošnim znanjem, so se izkazale kot najmočnejši napovedniki prihodnjega uspeha testom ni hodila. Dokazano je, da redna funkcije, npr. zaznavne in kognitivne.

pri branju, matematiki in znanosti. Nedavna študija je prvič pokazala na povezavo med možganskim pretokom krvi v hipokampusu (to je regija možganov, ki je pomembna za učenje in spomin) ter aerobno aktivnostjo pri otrocih starih od sedem do devet let. Pokazalo se je, da je aerobna aktivnost neposredno povezana z višjo aktivnostjo v hipokampusu. Ti rezultati kažejo na možnost večje aktivacije hipokampusa pri bolj aerobno aktivnih otrocih. Bazalni gangliji, ki so med drugim zelo pomembni za nadzor nad namerno gibalno aktivnostjo, prav tako tudi prispevajo k

različnim kognitivnim funkcijam, kot so učenje, spomin in načrtovanje. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je aerobna pripravljenost pri otrocih povezana z obsegom hrbtnega striatuma in globus pallidusa, struktur, ki tvorijo bazalne ganglije. To je povezano tudi z boljšim rezultatom na testu pozornosti. Tudi po enem letu so aerobno pripravljeni otroci pokazali boljše rezultate na kognitivnem področju in testu spomina. Številne študije v zadnjih letih kažejo, da so mali možgani, poleg svoje dobro znane funkcije pri motoričnem nadzoru, neposredno povezani s kognitivnimi procesi.

U M A R G O R P C T N O P A B E R T O )P

4 .1 O d k r i v a n j e

težav

Program za mednarodno ocenjevanje učencev (PISA) je mednarodno standardizirano ocenjevanje, ki so ga skupaj razvila sodelujoča gospodarstva in ga izvajajo v šolah pri otrocih, starih 15 let. Ocenjuje izobraževalne sisteme po vsem svetu. Pomen tega testa je v tem, da ocenjuje stopnjo uporabnega, t.j. funkcionalnega znanja. Rezultati zadnjih nekaj testiranj kažejo nizko raven uporabnega znanja pri otrocih iz evropskih držav (predvsem iz jugovzhodne Evrope), Južne Amerike in Afrike. Vprašanje je: kako bodo otroci, ki so funkcionalno nepismeni obiskovali šolo, končali

univerzitetni študij in bili ekonomsko produktivni čez 20 let? Zato je nujno, da pogledamo v prihodnost in razvijamo strategije v vrtcih in šolah. Strategija dela se mora prilagoditi spreminjajočemu se okolju, saj okolje vpliva na razvoj splošnih sposobnosti otroka. Če gledamo na genetiko kot na 100% pomemben potencial, moramo vedeti, da ima okolje skoraj 100% vpliv na razvoj tega potenciala. Če pogledamo 20 let v preteklost, lahko opazimo velike spremembe v okolju, medtem ko se učni načrti za šole in vrtce v teh dvajsetih letih niso bistveno spremenili, enake metode dela pa so v mnogih državah prisotne že desetletja. Če pogledamo iz tega zornega kota, je jasno, da je okolje eden od ključnih dejavnikov pri razvoju otrok, in če ne bomo prilagodili našega dela tem spremembam, bodo otroci plačali ceno oziroma so to ceno že plačali, kar dokazuje povečanje števila otrok z motnjami v razvoju. Učne načrte je treba

prilagoditi tako, da bodo današnji generaciji omogočili razvoj, ustvarjalnost, lažje iskanje zaposlitve in ustvarjanje priložnosti za razvoj gospodarstva in države. Večina od desetih najbolj iskanih poklicev pred desetimi leti še ni obstajala, kar pomeni, da naj bi šolski sistem pripravljal otroke za poklice, ki še ne obstajajo. Učenje na pamet v današnjem svetu, kjer povezovanje informacij postaja veliko pomembnejše kot memoriranje, ni več smiselno. Naša dolžnost je, da znanje prenesemo na otroke in jim omogočimo, da z uporabo boljših metod usvojijo informacije, se naučijo razmišljati, sklepati, povezovati informacije in ustvarjati nove ideje. Prednost izobraževalnega sistema mora biti razvoj

mišljenja - pridobivanje znanja na način, ki bo omogočal njegovo uporabo, ne pa učenje na pamet in kopičenje informacij. Prav to je temeljna in bistvena naloga programa NTC. Po eni strani je raven funkcionalnega znanja pri otrocih, ki so končali osnovno šolo, nizka, prevladuje pa tudi splošno prepričanje, da so otroci danes na mnogih razvojnih področjih pod povprečjem. Študija, ki je bila izvedena v Sloveniji, je pokazala, da učitelji menijo, da imajo današnje generacije otrok manj razvite sposobnosti in slabše motorične sposobnosti, slabšo pozornost in koncentracijo, slabše razmišljajo in rešujejo probleme, imajo slabše splošno 20

znanje in manjše besedišče kot generacije otrok pred desetimi leti. Vse več učiteljev in strokovnjakov se strinja s tem mnenjem, kar bi bilo mogoče upravičiti s številnimi študijami. V regiji jugovzhodne Evrope se število otrok z motnjami v razvoju povečuje. V primerjavi s prejšnjo generacijo je opazno naraščanje razvojnih težav kot so: motnje govora, disleksija, disgrafija in ortopedske težave, motnje pomanjkanja pozornosti, vedenja in motnje v čustvenem in socialnem razvoju. Več študij, izvedenih v zadnjih 10 letih v državah nekdanje Jugoslavije, je pokazalo, da ima približno 70% predšolskih otrok plosko stopalo. Vse to kaže na problematiko, ki je še ne razumemo povsem.

Ena od pomembnih značilnosti ljudi je pokončna hoja in gibanje. Za optimalen razvoj možganov so pomembne fine motorične sposobnosti, dinamično prilagajanje očesa, govor, ravnotežje in igra na osnovi rotacije. Kot smo že omenili, se najintenzivnejše obdobje razvoja sinaps, pojavlja v prvih nekaj letih življenja, celotni energijski metabolizem možganov pa je pri otrocih, starih od 4 -5 let dvakrat višji kot pri odraslih. Tako ostaja do starosti 9 ali 10 let. Takšne ugotovitve nam pomagajo razumeti pomen otroštva in še posebej prvih nekaj let življenja za razvoj možganov. Vendar pa postaja vse bolj očitno, da je eno od glavnih vprašanj sodobnega življenjskega sloga sedenje oziroma splošno pomanjkanje telesne dejavnosti, kar pomeni slabši razvoj otrok in slabše zdravje otrok.

vi t i š e r i t o r P 2 . 4 Če povežemo dejstvo, da imajo otroci, ki bodo končali osnovno šolo, nizko stopnjo funkcionalnega znanja in da imajo otroci, ki šele začenjajo šolo, vedno slabše motorične sposobnosti (kot tudi pozornost in koncentracijo), je nujno potrebno poiskati rešitev. Svet se hitro spreminja in vse to so relativno novi izzivi, s katerimi se do nedavnega ni srečala večina zaposlenih v izobraževanju. Predvsem zato, da bi poudarili pomen funkcionalnega znanja, je treba otrokom pomagati pri razvoju njihovih bioloških potencialov. Da bi uspešno razvili otrokov potencial, mora biti zgodnja stimulacija v skladu s človeško evolucijo in središče vsakega sistema učenja. Zato je zgodnje spodbujanje sestavni del programa NTC in njegovih aktivnosti. Čeprav je pomen zgodnjega otroštva in obstoj programov zgodnjega spodbujanja široko priznan v številnih ustanovah, se večina teh programov osredotoča na ozko določen segment razvoja in pogosto le na določeno starost ali določeno skupino otrok. Inovativnost programa NTC je v tem, da k razvoju otroka pristopa celovito; vključuje vse segmente razvoja s končnim ciljem spodbujanja funkcionalnega znanja in s tem priprave otroka za prihodnost. Program NTC se osredotoča na izvajanje zgodnje stimulacije skozi igro. Pomembno je, da ustvarimo okolje, v katerem se otroci igrajo,

hkrati pa uporabljajo zapletene motorične gibe (rotacija, ravnotežje, vrtenje, skakanje itd.). Te gibalne aktivnosti niso ločene od same igre. Poleg dejavnosti, ki jih je treba vključiti v zgodnje spodbujanje, je program namenjen ozaveščanju staršev o dejavnostih in napakah staršev, ki lahko poslabšajo otrokov razvoj. Skrb za otrokovo vzgojo mora biti prednostna naloga in spodbudno okolje je za to zelo pomembno. Večina šolskih sistemov vključuje abstrakno mišljenje šele po desetem letu. V tem se NTC razlikuje, saj so za drugo in tretjo fazo NTC programa že značilni kognitivni procesi: abstraktna klasifikacija, seriacija in asociacija, to uvajamo že pri otrokovem tretjem letu.

U– P O T S I R P M E N T I T R A P I R T O P A B E R T O 5) P U M A R G O R P C T N V A L E D A J I G O L O D O T E M Osnovna predpostavka, na kateri temelji metodologija NTC programa, je, da ima motorični razvoj pomembno vlogo pri kognitivnem razvoju otrok in da so nekateri problemi (motnje učenja, pomanjkanje koncentracije in pomanjkanje pozornosti) med drugim posledica neustreznega motoričnega razvoja in splošnega trenda modernega sloga, torej življenja, ki pogosto vključuje malo gibanja. Za spodbujanje optimalnega motoričnega in kognitivnega razvoja otroka je vloga staršev pri izvajanju programa zelo pomembna, še posebej v najzgodnejših fazah razvoja.

metodam programa. Ker je cilj NTC razviti funkcionalno znanje in ustvarjalnost s povečanjem divergentnega mišljenja in povezovanja informacij, je treba v njegovo izvajanje vključiti vzgojitelje in učitelje. Za uspešno izvedbo te zadnje faze programa je potrebno uspešno izvajati predhodne faze, za katere skrbijo starši in vzgojitelji. Jasno je, da je možno le s sodelovanjem staršev, vzgojiteljev in učiteljev izvajati program NTC na celovit način.

Razvoj potencialov je zelo zapleten proces, ki zahteva sodelovanje in usklajeno delovanje velikega števila dejavnikov, še posebej pa je Druga predpostavka, na kateri temelji pomembno spodbudno okolje v družini in vrtcu. metodologija NTC programa, je, da je Ljudje, predvsem starši, ki veliko časa preživijo najpomembnejše obdobje razvoja možganov v skupnih aktivnostih z otroki, pospešujejo obdobje zgodnjega otroštva, to je obdobje do 5. razvoj njihovih interesov, odgovarjajo na njihova oziroma do 7. leta. Zato je vloga vzgojiteljev pri vprašanja, zagotavljajo toplino , odgovarjajo izvajanju programa s podporo staršev ključnega na intelektualna vprašanja in spodbujajo pomena. Pomembno je razumeti, da če izvajalec razvoj otrokove nadarjenosti. Pomen okolja v izvaja NTC program, je neizogiben del izvajanja najzgodnejšem obdobju je mogoče razumeti programa tudi usmeriti starše h glavnim skozi predstavljeni miselni eksperiment. Na primer Inteligentni starši imajo otroka in ta otrok živi pet let v beli sobi in nihče ne govori z njim. Ali bo ta otrok tako inteligenten kot njegovi starši? Seveda ne bo. Ali bo 50% ali morda 30%? Verjetno niti 10% ne. Zato je jasno, da je okolje skoraj 100% pomembno. Tudi genetika je pomembna, vendar kot potencial, ki se razvija s spodbudnim okoljem. 23

5 .1 S t a r

j o v z a r i k š o l o i b ši - optimalni

Obstaja več faz in vidikov izvajanja programa NTC. Prva in temeljna faza programa je izobraževanje staršev in bodočih staršev. Izobraževanje staršev poteka na seminarjih in preko objavljenih knjig, ki opisujejo in svetujejo tako teoretične kot praktične vidike programa NTC. Program postavlja v središče odgovornost staršev, saj je njegova vloga ključna in vsakodnevna. Pedagogi lahko v tem obdobju igrajo posebno pomembno vlogo in pomagajo staršem, da pravilno usmerjajo otrokove dejavnosti in tako spodbujajo splošen razvoj otroka. Mnogi starši ne vedo, da z omogočanjem določenih dejavnosti preprečujejo pravilen razvoj svojih otrok. Pretirano gledanje televizije, igranje video iger, pomanjkanje grafomotoričnih aktivnosti, fizična neaktivnost, zmanjšujejo biološki potencial. Dejstvo je, da je obdobje, od katerega bo odvisen prihodnji razvoj intelektualnih

sposobnosti vsakega otroka, še vedno slabo raziskano in da starši včasih ne vedo, kako optimalno spodbujati njihov razvoj. Napake staršev so številne in do večine je prišlo zaradi njihovih najboljših namenov, mi pa se bomo osredotočili na dve, ki sta v našem času zelo aktualni. Ena od napak je, da starši v svoji želji, da bi zaščitili otroka, pretiravajo in tako smo prišli do fenomena, ki je danes zelo razširjen. To na videz preprosto dejstvo lahko povzroči veliko posledic, od zmanjšane motorične aktivnosti, t.j. zaradi pomanjkanja gibanja in zapletenih motoričnih gibanj, vse do otrokove nezmožnosti, da sam zadosti svojim potrebam in postane samostojen. V nadaljevanju predstavljamo dva zapisa, ki vas bosta približala temam, o katerih govorimo.

raziskovanje in ra ig je a k ro ot rb sk se igram ali Po blatu tacam – tako Ranko Rajović

Ali ste kdaj srečali kakšnega zdravega otroka, ki ne bi stekel do blatne luže z željo, da po njej stopa, poskakuje, pljuska ali jo preskoči? Od kod izvira ta potreba? Najpomembnejša naloga možganov je zbiranje in nato obdelava informacij, kar inteligenca tudi je. Prav zato ima otrok v obdobju svojega razvoja prvinsko potrebo po zbiranju čim večjega števila informacij, oziroma, da se nauči čim več. Za lažjo ponazoritev si predstavljajmo sledeče: bežimo pred tropom volkov, ki nas dohiteva. Najverjetneje nas bo dohitel čez dve do tri minute. Do zavetišča potrebujemo dve minuti. V tem trenutku možgani prevzemajo popoln nadzor in nas ne sprašujejo skoraj ničesar, ker ni veliko časa za razmislek. Pomembna sta vsak gib, vsaka podrobnost. Naš obstoj je v tem trenutku odvisen od tega, kar smo se do sedaj naučili. V polni hitrosti zagledamo 20 metrov pred sabo oviro na poti – vejo v višini pasu. Desno od nas se nahaja prepad, levo neprehoden gozd. V danem trenutku je popolnoma razumljivo, da s te poti ne moremo skreniti. Ker smo v življenjski nevarnosti, naši možgani vključijo svoje rezervne kapacitete in delajo sedemkrat hitreje, kar pomeni da sprejemajo veliko večje število slik kot po navadi. Zato se nam zdi, da smo v počasnem posnetku in eno sekundo doživljamo tako, kot da bi trajala sedem sekund. V polnem teku lahko realno 20 metrov pretečemo v 3 sekundah, nam se pa zdi, da ne bomo nikoli prišli do veje in naše tri sekunde se nam zdijo dolge 20 sekund. Od kod izvira ta izjemna sposobnost možganov, da upočasnijo čas? Gre za evolucijsko prilagoditev, ki se je razvijala milijone let, ker nam možgani na ta način omogočajo dodaten čas, da poiščemo rešitev. Tako medtem ko tečemo proti veji, ki je nikakor ne moremo doseči, 25

naši možgani opazijo, da na veji ni nobenega lista, medtem ko je okoli nas vse polno listov. Možgani nam pošljejo sliko iz otroštva, ko smo v gozdu lomili suhe veje. Sklepamo, da je ta veja suha in da nam je ni treba preskočiti ali se pod njo plaziti, temveč jo z vso svojo težo v polnem teku prelomimo. Kaj bi se zgodilo, če v otroštvu na sprehodu po gozdu ne bi lomili suhih vej? Mogoče bi se pred to suho vejo ustavili in izgubili dragocene 3-4 sekunde. Morda pa tudi življenje. Sedaj vemo, da je najpomembnejša naloga možganov zbiranje informacij, ki jih bodo obdelali, ko bo potrebno. Na ta način nastajajo povezave med posameznimi deli skorje velikih možganov, kar pozitivno vpliva na razvoj kognitivnih sposobnosti otroka. Obdelovanje in povezovanje informacij je bistvo inteligence. Zato je popolnoma razumljivo, zakaj mora otrok skakati po blatu, plezati po drevesih, skakati po postelji – ker na ta način spodbuja razvoj svojih kognitivnih sposobnosti. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z današnjim otrokom, ki 2 – 3 ure na dan preleži? Pri njem se kaže pomanjkanje na tisoče vhodnih impulzov, kar vpliva na slabšo stimulacijo pomembnih fizioloških mehanizmov, ki počasi gredo iz uporabe (dinamično prilagajanje očesa, fiksacija predmetov v gibanju, kompleksne vrste gibov pri teku…). Mogoče bo kdo pomislil, da je gledanje video igric dober način, da možgani sprejmejo na tisoče impulzov, ampak to ni aktivnost, ki bi bila v skladu z današnjo evolucijo. Znana je Teslina misel, da smo ljudje produkt daljšega obdobja nenehnega prilagajanja in da velike in nenadne spremembe lahko povzročijo nepredvidljive in po vsej verjetnosti katastrofalne posledice. Zato je pomembno, da otrok čim več časa preživi med tekom, skakanjem, preskakovanjem, plazenjem, da biva v naravi, pleza na drevesa in podobno. Na ta način aktivira in spodbuja razvoj pomembnih delov skorje velikih možganov. Zato je dolžnost staršev, da takšne aktivnosti omogočijo, saj s tem pomagajo, da se pri otroku razvijejo vse sposobnosti in ga s tem pripravljajo na življenje. Starši lahko veliko pripomorejo k razvoju otroka. Za začetek lahko v času spomladanskih in poletnih padavin otroku kupijo gumijaste škornje, da hodi in skače po blatu in lužah tako

dolgo, kolikor želi. Namesto da otroke omejujemo, jim raje omogočimo brezskrbno okolje za raziskovanje in veselje v naravi. Avtor besedila: Ranko Rajović Prevod: Milanka Celič

otroku. s a č e č te o k a K li a e č a g Ura tiktaka otroku dru Iva Rajović

Ali bomo že prišli tja? Še malo [mine malo časa] Smo? Saj smo ti rekli, kmalu bo, kmalu bo. Že dolgo, je že dolgo od takrat. To se ti samo zdi. Joj, vozimo se že tisoč ur. Vozimo se pol ure. Prišli bomo čez 5 minut. Koliko je to? Kot ena risanka, od začetka do konca. [spet mineva večnost] Čeprav bi moralo biti pet minut za vsakogar enako, torej pet minut, ti trenutki za petletnega otroka tečejo drugače kot za osebo, ki je stara petindvajset let. Izračun nam pokaže, da en dan petletniku pomeni približno 1/1800 svojega življenja, medtem ko je dan za petinpedesetletnika 1/20000 njegovega življenja. Znanstveniki pravijo, da naš čas poteka s hitrostjo, ki je sorazmerna s kvadratnemu korenu let, ki jih imamo. To pomeni, da leto petletniku poteka skoraj tri in polkrat počasneje kot petinpetdesetletniku. Mnogi pravijo, da čas leti, in zdi se, da čim starejši smo, bolj smo prepričani v to - zdi se ji,da nam je čas minil v trenutku. Ampak tu ne gre le za preprosto matematiko, ampak še za nekaj več. 27

Ko je vse novo Otrok ves čas pridobiva nove izkušnje, vse se mu zdi novo, ni še ujet v rutino. Na primer majhen otrok, ki je dovolj blizu, da vidi goloba, ki je pravkar pristal na oknu, bo reagiral zelo burno. Sledila bo vrsta reakcij - vse, kar je povezano s tem dogodkom, bo zanj novo. V enem dnevu gre otrok skozi mnoge nenavadne in nove izkušnje. Ali odrasla oseba, ki gleda skozi okno, sploh registrira istega goloba? Običajno mu ne posveti nobene pozornosti. In zakaj? Videla je na stotine golobov, ve, da bo sedel tu samo sekundo in potem odletel. Nič novega, nič nepričakovanega. In nič ni narobe s tem. Vse ob svojem času, mentalne energije ne razsipamo kar tako. Ko se možgani še vedno intenzivno razvijajo, je količina mentalne energije, ki je potrebna za normalno delovanje, visoka. Do četrtega leta je metabolizem možganov dvakrat hitrejši kot pri odraslih in ostaja visok do začetka pubertete. Otrok se uči z neverjetno hitrostjo, tako da se energetski viri vlagajo skoraj izključno v sedanji trenutek, ker je treba mentalne modele sveta nenehno prilagajati, da bi dosegli optimalno prilagajanje. Po drugi strani pa so odrasli zgradili vzorce, po katerih delujejo in redko, skačejo iz svojih duševnih navad in rutin. Iz tega razloga imamo manj zavestno obdelanih inormacij, kar pomeni, da se oblikuje manj “zgoščen” spomin, kar posledično vpliva na izkušnjo minevanja časa. 28

Ko čas preneha obstajati Čeprav se zdi, da leta otroštva tečejo počasi in da se času takrat nikamor ne mudi, otroci večino svojega »budnega« časa preživijo v dejavnostih, kjer občutek za čas popolnoma izgine. Ta aktivnost je igra. V igri je otrok doživel tako imenovani tok (angleško flow), ki je stanje zanosa, popolne koncentracije in zasedenosti s trenutno dejavnostjo. Človek se spremeni v svoje delo, otrok v svojo igro, občutek sebe in časa izgine. V teh trenutkih navdušenja se sprošča dopamin, naša biološka nagrada, ki prihaja v obliki občutka zadovoljstva. Bolj kot je svet znan in manj nov, večja je verjetnost preživetja čoveka v njem. Čeprav je takšno obnašanje pri odraslih pogosto, je pri otrocih običajno. Dopamin ima pomembno vlogo pri zaznavanju časa in ni presenetljivo, da čas otroku teče drugače. Bolezni, za katere so značilne nenormalne ravni dopamina, kot so shizofrenija, Parkinsonova bolezen in ADHD, hkrati povzročijo opazno izkrivljanje v dojemanju časa [2].

Vse ob svojem času Naj otroku čas mineva počasi, saj to ne traja večno. Ne polnite otroku dnevov z različnimi dejavnostmi, ki skrbijo za stalno animacijo. Zakaj? Kaj bo spoznal o sebi in o svetu, če boste otrokov čas neumorno polnili z dejavnostmi? Naučil se bo boriti s časom, ne pa ga ustvarjati in čutiti. Naj čuti breme časa, naj se izgubi v času, naj se nauči živeti z njim in ne beži pred njim. Čas leti tistim, ki bežijo od njega. Otroški čas samo je: besedi včeraj in jutri sta le neki neoprijemljivi besedi, ki ju uporabljajo odrasli. Miselnega načrtovanja se otrok šele uči. Narava je tako uredila in če čas odraslim leti, še ne pomeni, da delamo nekaj narobe. Če bi odrasli funkcionirali kot otroci, bi se kognitivni aparat pregrel, razpadel. Toda otrokov svet se šele oblikuje, poleg tega, da zadovoljuje temeljne potrebe, se mu ni zdi nekaj “normalno”, “tako pač je” in “no, nič strašnega”. Pomislite, koliko poskusov in napak potrebuje otrok za preprost stavek, kot je »bolan sem«. Otrok je slišal od nekoga, “sem bolan”, zato je poskusil uporabiti ta izraz, ko se mu je zamašil nos ali ko je bilo preveč vroče. Toda odziv okolja ni bil primeren. 29

Po drugi strani pa, koliko otrokovih slabosti je prešlo v agoniji in nevednosti – otrok je čutil, da ni v redu, iskal je pomoč odraslih, bil je frustriran, ker ni znal razložiti problema, sledil je jok zaradi popolne nemoči. Koliko časa in kognitivnih procesov je bilo potrebno za razumevanje pojma “bolan”. Nagrade, ki sledi, ne smemo podcenjevati, pomembna je pozornost staršev, pa čeprav pomeni to, da avto zaradi slabosti otroka ustavljamo vsakih deset minut. To ugibanje, pravilno povezovanje, pusti v otroku občutek “to je to”. Več zaporednih, “to je to” s časoma vodi do naraščajočega občutka varnosti, sposobnosti napovedovanja rezultatov, lastnih in tujih reakcij, oblikovanja navad, do delovanja na avtopilotu. Svet postane manj neznan, bolj predvidljiv in otrok postane odrasel. In ni nič narobe s tem. Čas leti, ker se nenehno borimo z njim. Majhen otrok večino časa porabi tam, kjer je. Ste že kdaj opazovali, kako je pazljivo zavezoval pentljo ali pozorno opazoval goloba na oknu? Kot da jutri ne obstaja. Po drugi strani pa se zdi, da odrasliim nekaj pomeni le jutri. Če bi se ustavili v trenutku, bi nas otroci morda naučili, da cenimo trenutek, v katerem smo.

5 .2 V z g o ji t e lj i v v r t c u – m o t o r ič n i in k o g n it iv n i r a z v o j ( r a z v o j m is e ln ih p r o c e s o v ) Medtem ko je izobraževanje staršev bolj osredotočeno na prvo fazo NTC programa, pri kateri gre za optimalni biološki razvoj in zgodnje spodbujanje, pa izobraževanje vzgojiteljev in učiteljev poudarja drugo in tretjo faza programa, to je razvoj funkcionalnega znanja. Izobraževanje učiteljev poteka preko seminarjev in spremljanja z namenom pravilnega izvajanja praktičnega programa.

Pomembno je, da se v predšolskem obdobju v vsakodnevno delo vpeljejo elementi, ki spodbujajo duševni razvoj otrok, pa tudi specifične vaje, ki razvijajo koordinacijo gibov in motorike, in tako preprečujejo motnje koncentracije in pozornosti v poznejšem življenju. Enako pomembna je hitrost razmišljanja in sklepanja.

Pomembno je, da pedagogi vedo

Velikega pomena je, da vzgojitelji razumejo pomen telesnih dejavnosti in motoričnih sposobnosti za razvoj otroka. Fizična aktivnost je eden ključnih dejavnikov zdravja. Čeprav je vpliv telesne dejavnosti na odrasle nesporen, je pri otrocih ta učinek še veliko večji. Zaradi narave njihovega organizma, ki aktivno raste in se razvija, pa tudi možganov, ki so zelo plastični, še posebej v zgodnjem obdobju otroštva, je občutljivost na okoljske dejavnike in način življenja izjemna. Torej, telesna aktivnost pri otrocih ni le tesno povezana s telesnimi sposobnostmi, temveč igra tudi pomembno vlogo pri nadaljnji rasti in razvoju - fizični, psihološki in socialnočustveni. Otroci, ki imajo zelo dobre motorične sposobnosti, imajo tudi boljše

zavedanje o svojem telesu in višjo stopnjo samozavesti. Fizična aktivnost vpliva na nastanek novih živčnih poti, preko katerih se informacije prenašajo preko centralnega živčnega sistema. Gibalno sposoben otrok z dobro razvitimi motoričnimi sposobnostmi, bo ne samo fizično aktiven, temveč bo tudi pozitivno sprejet s strani vrstnikov. Medtem ko bo otrok z manj razvitimi motoričnimi veščinami, pogosto

diskvalificiran iz igre, bodisi po svoji volji ali zaradi vrstnikov. Takšne situacije, zlasti če se zgodijo v zgodnjem otroštvu, ne bodo vplivale le na motorične sposobnosti otroka, temveč tudi na splošno psihološko in socialnočustveno stanje otroka.

sposobnosti otrok neposredno povezane z njihovimi motoričnimi spretnostmi in časom, ki ga preživijo pri gibalnih aktivnostih, pri čemer je jasno, da morajo biti gibalne aktivnosti in optimalen razvoj teh sposobnosti prednostna naloga staršev, vzgojiteljev in pedagogov.

Številne študije kažejo, da so kognitivne

Kako se izvaja program NTC v vrtcu? NTC učni načrt v predšolski dobi se večinoma izvaja prek programa NTC, ki vključuje vaje, ki spodbujajo motorične in kognitivne procese z aktivnostmi, ki vključujejo elemente fine motorike, rotacije, ravnotežja, dinamičnega prilagajanja očesa, koordinacije oči - roka, kompleksne gibe s skakanjem, preskakovanjem, vrtenjem in kombinacijo gibanja in miselnih procesov (miselna klasifikacija in seriacija). Pretekle študije so pokazale, da je pri običajnih dejavnostih v vrtcu, pa tudi zunaj njega, malo dejavnosti, ki vsebujejo te elemente,

in da je bilo treba oblikovati igre, ki bodo bolj pogosto vključevale te elemente. Dejavnosti se izvajajo skozi igre, ki jih otroci sprejmejo in so pripravljeni sodelovati v njih. Nenapisano pravilo potrjuje, da čim več elementov vsebuje igra, raje otroci sodelujejo v njej. S pomočjo premišljenih iger se istočasno aktivira več regij korteksa: senzomotorne, vizualne, zvočne in asociativne regije (motorične, senzorične in vizualne). Skozi skorjo velikih možganov pa se aktivirajo tudi druge možganske regije, še posebno mali možgani.

5 .3 U č i t e l j i v š o l i – ra z v i j a n j e k re at i v n e g a i n f u n kcionalnega mišlje nja V šolskem okolju je pomembno, da otroke naučimo reševanja problemov, ustvarjalnega pristopa k problemski situaciji in funkcionalnega mišljenja. Reproduktivno učenje je pridobivanje znanja, razumevanje pojmov in vsebine. Na ta način dobimo le golo reprodukcijo brez povezovanja dejstev in funkcionalnega znanja. Asociativno učenje spodbuja razvoj sposobnosti razmišljanja, pomnenja, sklepanja in prenosa naučenega. Asociativno učenje ni pomembno le zaradi pomnjenja lekcije, ampak zato, ker je osnova za poznejše funkcionalno znanje (paralelne asociacije

in klasifikacije). S spodbujanjem takšnega učenja pomagamo otrokom, da povečajo raven svojega funkcionalnega znanja. Vsaka faza izvajanja je na svoj način zahtevna, vendar lahko rečemo, da je najzahtevnejši del razvoj funkcionalnega mišljenja. Lahko bi rekli, da je ta del programa odraslemu težko razumeti in izvajati. Ko program razume in začne izvajati v razredu, ga otroci sprejemajo z veseljem, saj je ta način razmišljanja in učenja veliko bližje njim kot odraslim. Samo s pravilnim izvajanjem programa lahko učitelji in vzgojitelji veliko prispevajo k razvoju biološkega potenciala otroka.

E J N A V E Č U J 6) V K L C E T R V V A PROGRAM Zelo pomembno dejstvo je, da izvajanje programa ne zahteva nikakršne dodatne opreme. Največji viri so učitelji, njihova motivacija in kreativnost ter uporaba metod NTC. Ko se otroci naučijo metodologije programa, jo še naprej izvajajo in imajo od tega koristi. Takrat začnejo svojega učitelja seznanjati z neskončnim potencialom programa NTC.

ne bo porabil 30 minut na dan za delavnico NTC, ampak bo v vsako igro in aktivnost vključil NTC elemente. Res je, da je to mogoče šele, ko vzgojitelj ugotovi, kako program “diha”, ko ve, ZAKAJ so dolečene aktivnosti pomembne in kako jih izvajati skozi igro.

Na začetku podajamo smernice o tem, kako izvajamo program. Ko vzgojitelj razume metodologijo in tehnike, ki se uporabljajo v praksi, program ne zahteva veliko časa ali dodatnih dejavnosti v vrtcu. Izkušen pedagog

Ravno zaradi tega, da bi pokazali, kako vključiti NTC v vsakdanje dejavnosti, v nadaljevanju predstavljamo faze izvajanja aktivnosti.

6 .1 F a z a i z v a j a n j a akt

i v n o s t i N TC

Gibalne vaje, ki se redno izvajajo v okviru NTC programa, so kompleksni poligoni, kjer mora otrok paziti na ravnotežje, vrtenje, premikanje, uporabo fine motorike in dinamičnega prilagajanja očesa, spremljati mora, kaj se dogaja okoli njega. Na poligonu moramo izvajati miselne procese. Pri teh dejavnosti lahko pogosto naletimo na

stare, pozabljene igre, kot so frnikule ali gumitvist, in vedno je zelo pozitivno, če obstoječi igri dodamo nov element, ki poveča kompleksnost igre. Predstavljamo nekaj iger, ki jih lahko uporabite pri vsakodnevnem delu z otroki, uporabite jih lahko tudi kot smernice za ustvarjanje lastnih iger:

“Kepice papirja” - izdelovanje grudic časopisnega papirja in streljanje v tarčo ali metanje v košaro, ki je en meter stran. Otroci streljajo v tarčo. Za težjo različico te igre je potrebno na dvorišču označiti dve vzporedni črti, dolgi 6 - 8 metrov, med katerima je razdalja 2 metra. Otroci so razdeljeni v dve ekipi, ki se postavita za črto in streljata drug drugega v prsi, nenehno sta v gibanju in se izogibata kepam, ki potujejo proti njim. Otrok, ki ga je zadela kepa, gre iz igre. Dvakrat na teden po 10 minut.

“Štorklja” - štorklja na žici, otrok stoji na eni nogi na vrvi. Dvakrat na teden po 3 minute. Po določenem času, ko je to enostavno za otroke, dodamo žogico. Otrok stoji na eni nogi in meče žogice v škatlo, ki je oddaljena en meter.

“Veverice, košarkarji” - otroci mečejo kostanje v kozarce. Trikrat na teden po 5 minut. Ko obvladajo osnovno različico igre, dobijo težjo nalogo: kozarce, ki so naključno razporejeni, opremimo z nekaj lepljivimi sličicami, ki prikazujejo po eno ptico (na primer lastovka, krokar, kolibri, vrana, kondor). Naloga je, da kostanj vržemo najprej v kozarec, ki ima podobo najmanjše ptice (npr. kolibri) in na koncu v kozarec, ki ima podobo največje ptice. Čas je omejen na 30 sekund. Vsakih 7 dni se uvede pet novih živali, z namenom, da pride med metanjem do kompleksnih miselnih procesov. Nato slike zamenjamo s slikami zastav ali nekih asociacij z državo (npr. Eifflov stolp za Francijo, deteljica s štirimi listi za Irsko itd.). Učenje držav ni sestavni del kurikuluma, a za potrebe te igre znanje otroci pridobijo preko drugih iger NTC. (Otroci nosijo npr. priponke z zastavami posameznih držav in vsak teden dobijo nove. Na ta način spoznajo imena držav, jih prepoznajo na zemljevidu, poznajo glavna mesta, velikosti držav in druge asociacije.)

“Vrabci v gnezdu” – sonožno skakanje naprej in nazaj v obroče, ki so beli, rumeni in zeleni. Ko skoči v zeleni obroč, počepne, v belem se vrti in ko skoči v rumen obroč trikrat poskoči po eni nogi Ta igra se igra dvakrat tedensko po 15 minut.

“Pepelka” - nakupimo različne vrste zrn in otroci jih mečejo iz mize v plastično posodo. Ko to znajo, se zrna strese v skledo moke, tako da otroci zrn ne vidijo. Cilj je najti specifično zrno (koruzo, riž, pšenico, itd.). Otrok ga otipa, izvleče iz moke in ga položi v kozarec. Najbolj zapletena raven igre vključuje povezovanje drugega, tretjega in četrtega prsta z lepilnim trakom ter iskanje in prijemanje zrn s samo s palcem in mezincem. Igra se igra dvakrat tedensko po 15 minut.

10. 37

“Žabe” - skok iz čepenja, 2-krat na teden. V vsakem skoku otroci govorijo pojme, ki se jih takrat učijo (divje živali, domače živali, barve, predmeti ...). Pozneje se pri vsakem skoku doda še ploskanje.

“Igra z valji” - tekmovalna igra, ki se igra 2-krat tedensko. Otroke najprej razdelimo na reprezentance (npr. Srbija, Mehika, Italija), nato pa vzamemo valje iz toaletnega papirja, ki jih pobarvajo v določeni barvi in jih zlagajo drug na drugega v barvi zastave države, ki ji pripadajo. Kosi se med seboj združujejo, dokler ne oblikujejo zastave. Na ta način se učijo zastave, ki se uporabljajo v drugih igrah.

“Gradnja stolpa v Pizi” - rezanje lesenih palic, lesenih kock ali drugih manjših predmetov. Igrajte enkrat tedensko.

»Kavboj« - ples, kjer hkrati udarjajo z rokami in nogami ob ustrezni glasbi. Igrajte enkrat tedensko 10 minut.

“Knjige hodijo” – na glavo dajo knjigo in hodijo po čarobni črti, ki je dolga dva metra. Težja različica vključuje recitiranje pesmi.

Razumevanje značaja teh iger Čim več elementov je v igri ter čim bolj se povečuje kompleksnost gibanja in vključevanje različnih načinov (motoričnosenzorično-kognitivni), tem bolj igra otroku postane zanimiva, čas hitro mine in koncentracija se vzdržuje na zelo visoki ravni. Otroci so motivirani, da sodelujejo v igri dolgo časa in so v stalnem gibanju. Dejavnosti NTC, ki spodbujajo razvoj fine motorike, integracijo fine motorike in ročnih spretnosti, so sestavljene iz več različnih iger, ki jih otroci igrajo 2-3 krat na teden. Te igre trajajo povprečno 10-15 minut. Igra “Kepice papirja” se osredotoča na razvoj finomotoričnih sposobnosti in

natančnosti ter na dinamično prilagajanje očesa. Otroci radi igrajo to igro, a po uvedbi elementov vrtenja, ravnotežja in gibanja pogosto postane njihova najljubša igra. Z neprekinjenim sledenjem igralcev iz nasprotne ekipe kot tudi papirnatih kepic, ta igra spodbuja izvedbo kompleksnih gibov (odbijanje, tekanje po črti, obračanje ali vzratno pomikanje, ujeti je potrebno kroglo, ki je preletela mimo njih in nadaljevati igro s to kroglo, dinamično prilagajanje očesa, fiksacija predmetov na poti – kroglice in igralci nasprotne ekipe). V igri “Veverica in košarka” otroci razvijajo fino motoriko, prilagajanje očesa. Z 38

uvajanjem živalskih podob in še posebej držav vključujejo zapletene miselne procese v igro, zaradi česar je igra še bolj zanimiva, pa tudi uporabna, saj povezuje motorične in kognitivne sposobnosti. Z igro “Pepelka”, ki najde pravo zrno ne da bi gledala, samo s pomočjo dveh prstov, se aktivirajo senzomotorne in asociacijske regije velikih možganskih (motoričnih, senzoričnih in vizualnih) regij. Igra “Igra z valji” vključuje elemente fine motorike, koordinacijo oči in dinamičnega prilagajanja očesa. Po drugi strani pa se skozi to igro naučijo zastave, ki jih otroci pozneje uporabljajo v drugih igrah. Igra “Izdelava poševnega stolpa v Pisi” vključuje rezane palice, lesene kocke in majhne predmete, kar povečuje motorične spretnosti.

Dejavnosti, ki spodbujajo razvoj usklajevanja in koordinacije zgornjega dela telesa, so sestavljene iz več različnih iger, ki se uporabljajo 2-3 krat na teden. Igre trajajo povprečno 10-15 minut na dan. Igra “Kavboj” razvija koordinacijo zgornjega dela telesa. Dejavnosti, ki vsebujejo dinamične elemente ravnotežja, so sestavljene iz več različnih iger, ki potekajo 2-3 krat na teden. Trajajo povprečno 10-15 minut na dan. Igra “Štorklja” z vzdrževanjem ravnotežja, povezovanjem očesa in roke in dinamičnim prilagajanjem očesa spodbuja velike regije možganov. Igra “Knjige hodijo”, poleg aktiviranja dinamičnega ravnotežja, spodbuja tudi kompleksne miselne procese in gibanje (rotacija, ravnotežje, skoki, hoja nazaj in stranska hoja). Igre za povečevanje moči so “Vrabci v gnezdu”, kjer se otroci pomikajo naprej in nazaj in “Žabe”, v katerih se izvajajo skoki.

Nekaj splošnih opomb • Za vsako vrsto dejavnosti je najpomembnejša varnost otrok. Iz tega razloga pred začetkom vadbe zagotovite varnost vsakega otroka pri izvajanju vsake igre. • Prilagodite razdaljo, višino, trajanje in splošno težavnost in intenzivnost igre. • Ne pozabite na motivacijo otrok. Igra je osebno motivirana aktivnost in to upoštevajte pri izvajanju NTC (in drugih) dejavnosti z otroki. • Omenjene igre so se v praksi izkazale za zanimive, vendar njihov cilj ni, da bi jih izvajali v programu. Cilj je ustvariti nove igre, ki temeljijo na pridobljenem znanju. Če je ta korak prevelik za vas, začnite s spreminjanjem navedenih iger. 39

ma – a r g o r p a j n a j a v o s 6.2 I I. faza izv e c o r p h i n l e mis a j o v z a r a j i c a l stimu Druga faza se začne z učenjem otroka, da prepozna abstraktne pojme. Najbolje je, da uporabite simbole in pojme, ki obkrožajo otroke kot so avtomobilski logotipi ali zastave držav. Začne se s tem, da otroci prepoznavajo abstraktne simbole. Igre, ki vključujejo abstraktne simbole, niso uporabne le same po sebi, temveč so tudi osnova za bolj zapletene dele programa, ki prihaja na vrsto kasneje. Ko otroci obvladajo določeno število zastav, lahko preklopijo na asociacije. Otroci se učijo zastav držav, iščejo in odkrivajo asociacije za te države. Na primer, vzgojitelj pravi “pizza”, otrok pravi “Italija”, nato vzgojitelj pravi “Rubikova kocka”, in otrok “Madžarska” in podobno. To je začetek in ko otroci premagajo osnovne koncepte gredo na višje ravni. Na primer, otrok, ki je usvojil prvi nivo, se lahko sprašuje:

“Kaj je značilno za zastavo Portugalske in Italije, in ne za zastavo Španije in Grčije?” Ali: “Preko katere države naj pot vodi iz Češke v Srbijo?” Za uvajanje otrok v svet asociacij in simbolov, uporabljamo sestavljanko, ki smo jo ustvarili za ta namen. Otroci s pomočjo sestavljanke NTC lažje in hitreje premagajo drugo fazo programa, tj. razmišljanje o klasifikacijah, seriacijah in asociacijah. Druge pomembne tehnike so nelogične zgodbe in nelogične pravljice. Nelogična zgodba je tehnika, ki jo uporabimo, ko si želimo zapomniti tri ali več izrazov v določenem stavku.

Primeri različnih zgodb iz istih besed: BESEDE: panda, semafor, časopis LOGIČNA ZGODBA: V časopisu sem videl pando in semafor. NESMISELNA ZGODBA: Semafor je pojedel pando, medtem ko so časopisi gledali. DOBRA ZGODBA: Panda sedi na semaforju in bere časopis. Prva zgodba je logična, druga pa brez pomena, tako otroci najpogosteje naredijo na začetku, vendar se jim moramo izogibati. Zadnja zgodba je preprosta in jo je mogoče zlahka narisati, zato je oblikovana tako, da jo lahko označimo kot dobro nelogično zgodbo. Zgodba mora biti čim bolj preprosta izogibati se moramo dodajanju novih besed, saj, kot je bilo že omenjeno na začetku, se nelogična zgodba uporablja, ko se želimo spomniti določenih izrazov. Če želimo zgodbo narediti bolj osupljivo, lahko uporabimo pridevnike. Dodatni problem so lahko besede, ki ne sodijo v koncept zgodbe. Najpogosteje so te besede abstraktni koncepti, in ko moramo delati s takšnimi izrazi, uporabimo asociacijo za ta izraz. Primer dobre in slabe zgodbe iz treh izrazov: BESEDE: tenis, strah in kolo SLABA ZGODBA: Tenis ima strah pred kolesarjenjem. DOBRA ZGODBA: Novak Djokovic beži pred kolesom, ki ga vozi Kasper. Če povzamemo, zgodba mora biti čim bolj preprosta; uporabite asociacije in pridevnike in se izogibajte dodajanju novih samostalnikov. Vedno pomislite, če je mogoče zgodbo vizualizirati in jo je mogoče narisati. Če bo to uspelo, bo zgodba najverjetneje dobra nelogična zgodba. 41

Nelogična pravljica je tehnika, v kateri združujemo nelogične zgodbe z elementi znanih pravljic. Najpogostejše so pravljice za otroke kot so Rdeča kapica, Pepelka, Trije prašički ... S pomočjo znanih pravljic

vstavimo elemente, ki jih želimo zapomniti, in tako naredimo nelogično pravljico. Primer je pravljica o Rdeči kapici, kjer so vstavljene asociacije za Kitajsko:

PRIMER NELOGIČNE PRAVLJICE: Rdeča kapica je odšla po riž k babici. Na poti do babice jo je v gozdu iz bambusa napadla panda. Na srečo ga je slišal Jackie Chen, ki je treniral v bližini, pritekel je in pregnal pando. Potem je po najkrajši poti spremil Rdečo kapico do babice. Vsi elementi, ki so vstavljeni, so asociacije na Kitajsko: riž, bambus (ki ni povezan le s Kitajsko, ampak v tej državi je simbol dolgoživosti), panda naseljuje južno območje Kitajske in Jackie Chen izvira iz Kitajske. Kot je prikazano v primeru, je treba ponovno upoštevati načelo enostavnosti in vstaviti le izraze, ki si jih želimo zapomniti. To se lahko zgodi, kot v tem primeru asociacij za državo, lahko pa najdemo tudi dele iz učne snovi. V zgodbi se lahko pojavijo pojmi, ki si jih je treba zapomniti v določenem vrstnem redu.

Na sliki spodaj je slika nelogične pravljice Sneguljčice in sedmih palčkov. Sneguljičica je živela na obali z mačeho, ki je bila slaven model. Mačeha je bila ljubosumna in motila jo je lepota Sneguljčice. Za rojstni dan ji je dala kremo za obraz, v katero je dala strup. Ko se je Sneguljčica namazala s kremo, je njen obraz postal zelen in je zbežala od mačehe. Prišla je do hišice, kjer je živelo sedem dermatologov, ki so jo pozdravili.

Uporaba tehnik NTC pogosto vključuje prikaz slike. Ne glede na to, ali gre za sliko pesmi, nelogične zgodbe, lekcije ali definicije, je načelo uporabe te tehnike enako. Prvi korak k ustvarjanju dobre podobe je, da naredimo dobro asociacijo za vse pojme, za katere menimo, da so ključni za besedilo, ki si ga

predstavljamo. Drugi korak pa je povezati te asociacije v več podob in tako dobiti zgodbo iz slik, kar lahko spominja na strip. Pri tem je pomembno omeniti, da je cilj ustvariti slikovni prikaz, ne pa tudi slikovnega zapisa.

SMEŠEN PRAGOZD

brke že izgubi.

V deževnem gozdu se zgodi,

Le kdo mu brke je vzel,

da levu brki so izginili.

sprašuje se in ga mori.

Zadrema za hipec ali dva,

Zato vsem drugim sporoči,

še preden na lov odhiti,

da brivec mu jih uredi.

To je primer vizualne podobe pesmi:

e j i c a t n e m e l p m 6.3 I I I faza i Za to fazo so značilne aktivnosti, ki spodbujajo razvoj funkcionalnega mišljenja. Glavna tehnika, ki jo uporabljamo, so ugankarske zgodbe in ugankarska vprašanja. Ugankarska vprašanja so narejena tako, da omogočajo minuto ali dve intenzivnega razmišljanja, povezovanja in zaključevanja. S takšnim pristopom otrok uporabi podatke, ki jih že pozna in na podlagi teh pride do novih spoznanj ali zaključkov. Vprašanje je bilo uspešno zastavljeno, če so otroci, ki so sodelovali v skupini, nanj odgovorili šele po nekaj minutah. Dobra vprašanja so tista, s pomočjo katerih lahko pridemo do pravega odgovora, tudi če oseba, ki odgovarja ni imela vseh podatkov, ampak je pravilno uporabila in povezala, kar se je naučila.

Kako zastaviti dobro ugankarsko vprašanje: • Naredimo vprašanje, na katerega obstaja le en odgovor • Ne postavljajte vprašanj, na katere bi odgovarjali z naštevanjem • Vprašanje mora biti takšno, da lahko nanj odgovori nekdo, ki ne pozna vseh informacij, lahko pa poveže informacije. • Vprašanja lahko prilagodite tematsko in si prizadevate, da bo vprašanje in odgovor motiviral otroka, tako da bo zanj igra bolj zanimiva 44

Nekaj primerov ugankarskih vprašanj: 1.

Po kateri lastnosti se človeška vrsta in mravlje razlikujejo od vseh drugih živih bitij na planetu Zemlja? Samo oni se vojskujejo. Tovrstna ugankarska vprašanja sestavimo na podlagi posebnih ali zanimivih informacij.

Kaj povezuje kisik in Ostržka? Drevo. Ta vrsta ugankarskih vprašanj temelji na povezavi osrednjega pojma, v tem primeru drevesa.

Kdo nam daje ukaze v barvah in ga vedno poslušamo? Semafor. Tovrstna ugankarska vprašanje tvorimo tako, da navidezno preprost podatek skrijemo v zapleteno vprašanje.

Katera miška ne prestraši matere? Računalnik.

Nekaj primerov ugankarskih zgodb:

Primer 1 Dedek je hodil z vnukinjo Marijo vsako popoldne po kosilu na sprehod. Običajno sta odšla v bližnji park, kjer se je Marija pogosto vzpenjala na tobogan, spuščala in uživala v lepem in sončnem dnevu. Dedek je opazoval veselo vnukinjo, se nasmehnil in rekel: “Marija poglej me in poskusi odgovoriti na vprašanje.” Marija je vzkliknila: “Dedek, je to spet neka uganka?!” Dedek je rekel: “Marija, kdo te vedno spremlja, ko je sončen dan?” Otrok se je zasmejal in odgovoril: “To si ti dedek!” Dedek: “Spremljam te, ko je oblačno, in ko je deževno in sončno, a to je nekaj, kar te spremlja le, ko je sončno.” Marija se je ustavila na lestvi, ki je vodila na vrh tobogana, zrla v svojega dedka in z osuplostjo odgovorila: “Senca!” Dedek: “Bravo, Marija, pravilen odgovor je senca.”

Primer 2 Milica je pomagala babici pri pripravi večerje v kuhinji. Pogosto je mesila testo za kifelčke, rezala zelenjavo ali stepala smetano. Milica je zelo rada prisluhnila babičinim zgodbam iz mladosti. Všeč so ji bile zgodbe o tem, kako se je babica šminkala, se lepo oblačila in kako je spoznala njenega dedka. Tako sta se zatopili v zgodbo, da so se kifelčki zažgali, mleko skipelo, voda v džezvi pa je izhlapela. Nato sta se nasmejala druga drugi in priprave so se začele znova. Milici je bil zelo všeč, ker je babica imela veliko časa zanjo. Babica je prav tako rada postavljala vprašanja, ki se na prvi pogled zdijo težka, a ko bolje razmisliš, postanejo odgovori zelo preprosti. Babica: “Milica, povej mi, pred katero stvarjo v stanovanju vsak dan stojita mama in oče. In mama pogosteje kot oče.“ Milica, ni dvignila pogleda od marmelade, ki jo je pripravljala za kifelčke: “To je enostavno, TV!” Babica se je nasmehnila: “Pred televizorjem sedita in pred tem pa stojita.” Milica, dvigne svojo levo obrv: “Torej je tapeta?” Babica se je obrnila nazaj in rekla Milici: “Ne, to ni tapeta, vanjo ne gledata vsak dan. Najbolj gledata zjutraj, pred delom. “ Milica je zavila testo, pogledala babico in se nasmehnila: “Ogledalo!”

Primer 3 Očka je pobral Milana iz vrtca. Milan je komaj čakal, da bo prišel oče ponj, saj sta se na poti domov vedno pogovarjala o vrtcu in drugih zanimivih temah. Danes je bil poseben dan, ker so šli z vrtcem v živalski vrt. Milan je navdušeno govoril o živalih, ki jih je videl v živalskem vrtu. Milan: “Oče, si vedel, da ima vsaka žirafa drugačne lise?” Oče: “Kot vsak človek, ki ima različen vzorec na blazinicah prstov, kar imenujemo prstni odtis.” Milan: “Vaau, zato smo kot žirafe!” Oče se je nasmehnil: “Poznam nekoga, ki spominja na žirafo, ker resnično rad spi, tako kot žirafa.” Milan, ni opazil, da oče govori o njem in je nadaljeval: “In ali si vedel, da se ima slon zelo dober spomin, zato je vzgojiteljica danes rekla Luki, da ima spomin kot slon.” Oče: “Naj te nekaj vprašam. Čez katero žival prehaja največje število pešcev v mestu? “ Milan je očeta zmedeno pogledal: »Zakaj bi ljudje hodili čez živali? Vem! Mogoče po mravljah, ker jih sploh ne vidimo, zato jih pohodimo? Oče: “Mravlje so žuželke in ne, niso mravlje. Imenuje se kot žival, a ni žival. Milan: “Mogoče žaba?” Ne maram žab. Ali je tudi ona zelena? “ Oče, ki ni mogel skriti svojega nasmeha, je Milana pobožal po glavi in rekel: “Tudi jaz ne maram žab, ljudje jih pogosto ne marajo. Ta žival, po kateri te sprašujem, nam pomaga da smo varnejši v prometu. Milan je stresel z glavo in zavpil: “Zebra!” Očka, ki je pokimal z glavo in rekel: “Milan, tako je, zebra je pravi odgovor.”

E S K A R P Z I I R E M I R P 7) Zdi se, da je ta faza najpomembnejši korak v vsakem izobraževanju, ki hkrati predstavlja tudi največji izziv za večino avtorjev, in se nanaša na spoznavanje udeležencev, kakšna je tema in ideja programa. Pri NTC programu poudarjamo pomen zgodnje stimulacije otroka in razvoj intelligence, pomen razvoja fine in grobe motorike skozi igro in gibanje, razvoj dinamičnega prilagajanja očesa, razvoj divergentnega mišljenja, pomen nelogičnih in ugankarskih zgodb in ugankarskih vprašanj. Pomemno je, da posvetimo vsem tem vprašanjem ter povezovanjem s primeri iz prakse dovolj časa, da jih udeleženci programov res razumejo in znajo prenesti v prakso.

S tovrstnimi znanji je nato prenašanje programa v prakso preprosto, kar nam potrdijo tudi otroci, s katerimi delamo. Čeprav so osnova NTC programa sodobne znanstvene raziskave s področja nevroznanosti in pa tudi povezovanje nevrofiziologije učenja s pedagogiko, z namenom, da bi dosegli kreativnost in funkcionalno znanje otrok, pa so aktivnosti (igre, nelogična vprašanja,ugankarske zgodbe…) pripravljene tako, da jih zlahka in naravno vključujemo v program. Razlog za to je, da vrednote, na katerih temelji ta program, sovpadajo z vrednotami in zaznavami otroka, povezane pa so tudi s pravili vzgoje, ki veljajo v vrtcih.

• Celovitost pristopa (holizem): ena od osnovnih predpostavk programa je, da se otrok obravnava kot celovito bitje in ne kot skupek posameznih lastnosti in sposobnosti. Oblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa vključuje motorične, vizualne, glasbene, jezikovne, dramske, raziskovalne, praktične, logične, zaznavne, ekološke dejavnosti na področju socialno-emocionalnega razvoja ...Vse te dejavnosti nudijo podporo in predstavljajo zgodnje spodbujanje celotnega razvoja otroka. • Naravna / notranja motivacija (notranja motivacija kot osnova za zgodnje učenje). Ta program prepoznava, da imajo otroci lastno motivacijo za učenje in razvoj, za razumevanje sebe in sveta, ki jih obdaja. Za otroke je uporaba notranje motivacije konstruktivno gonilo učnega procesa. Otroci so srečni, ko se učijo, ko raziskujejo, odkrivajo, preizkušajo svoje ideje, hipoteze, preverjajo in preizkušajo ... Čeprav je težko “neposredno spodbuditi” notranjo motivacijo, “NTC program” s pomočjo posebnih iger in različnih dejavnosti, ki podpirajo otrokovo osnovno radovednost in potrebo po raziskavah, goji notranjo motivacijo. V programu sta povezana dva pomembna elementa: notranja motivacija za učenje in fizično ter družbeno okolje kot element spodbude k tej dragoceni obliki motivacije. • Avtonomija in spoštovanje osebnosti: program kot pomembno vrednoto v izobraževalnem procesu prepoznava in spodbuja avtonomnost in samostojnost otroka ter individualno odgovornost. Podpira vztrajnost pri zaključevanju dejavnosti in ponavljanju tistih učnih dejavnosti, ki imajo za otroka pomen in si jih je izbral iz osebnih razlogov.

• Individualiziran pristop: program v celoti priznava pomen individualizacije pri delu s predšolskimi otroki, in izhaja iz tega, da ni dveh enakih otrok, ki bi vstopala v vzgojnoizobraževalno dejavnost na povsem enak način. Zato omogoča vsakemu otroku, da napreduje v skladu s svojo osebnostjo, izkušnjami in spretnostmi. V času aktivnosti sta otrok in vzgojitelj v stalni interakciji, kar je tudi osnova za invidivualizacijo. • Igra kot oblika učenja: NTC program priznava pomen in specifičnost igre kot posebno dragocene oblike predšolskega učenja otrok, v kateri otrok sodeluje z vsemi svojimi zmožnostmi, procesira in usvaja nove izkušnje ter jih ozavešča. Prepletata se dve ideji: “igra kot oblika učenja” in “učenje kot igra”. Vloga NTC programa je, da v procesu zgodnje stimulacije in podpore razvoju otrokovih sposobnosti, skozi specifične vrste iger aktivira vsa področja in potenciale otroka. To je proces, v katerem otrok raziskuje realnost, preverja lastne izkušnje, ustvarja nove vzorce in se veseli v procesu tega odkrivanja. Kot smo povedali, poteka program v treh fazah. Prva vključuje kompleksne motorične aktivnosti, vključno s fino motoriko, dinamičim prilagajanjem očesa, rotacijo, ravnotežjem in gibanjem. Druga faza so miselne klasifikacije, miselne seriacije in asociacije. Tretja faza pa je delo na razvoju divergentnega in

konvergentnega mišljenja ter razvoju funkcionalnega znanja. V tej fazi so nastale nove igre, medtem ko so nekatere že znane igre spremenjene in obogatene na osnovi dognanj NTC programa. Vzgojitelji so v stalni interakciji z otroki, skozi vloge mentorjev in partnerjev skozi igro izvedli vse tri faze NTC programa. Naštevamo nekaj iger, ki so nastale skozi te prakse.

7.1 R A Z V O J K O

J N A J R A V T S U N MUNIKACIJE I

Cilj teh aktivnosti je podpirati razvoj duševnih sposobnosti skozi umetniške, dramske, jezikovne, glasbene in plesne dejavnosti. Te dejavnosti otroku omogočajo uporabo organiziranih simbolnih sistemov v komunikaciji. • “Živali v glavnih vlogah”: dramatizacija znanih besedil, ustvarjamo improvizirana besedila, v katera vključimo značilnosti posameznih držav ter živali iz teh držav (panda Kitajska, medved-Srbija, Slovenija, kenguru - Avstralija ...). • “Maškarada ali karneval” tematske maškarade - karnevali ... Teme so lahko simboli določenih držav, kostumi, značilnosti iz rastlinskega, živalskega sveta… • “Potovanja v daljne dežele”: otroci z vzgojitelji organizirajo potovanje v neko državo. Priprava na to potovanje pomeni raziskovanje, kako lahko potujemo v to državo, s kakšnim prevoznim sredstvom, kakšno je tam podnebje, kakšno garderobo potrebujemo, katera mesta lahko obiščemo, kakšne so znamenitosti te dežele, poslušamo himno te dežele, glasbo, značilno za to državo, kakšna hrano jedo tam... Otroci, ki želijo “potovati”, morajo imeti vozovnico, na vozovnico narišemo zastavo te države. V to dejavnost se lahko vključijo tudi starši. • ‘’ Kako naj ti povem...”: otroci se naučijo pozdraviti v različnih jezikih.

• ‘’ Umetniški kotiček’’: otroci z različnimi likovnimi tehnikami izdelujejo zastave držav: s flomastri, izdelujejo mozaike, kolaže, barvajo z vodenimi barvami, izdelujejo zastave iz plastelina. Lahko izdelujejo vetrnice, čolne ... značilne za državo, izdelujejo modele vozil. Lahko tudi uporabljajo tehnike iz nekaterih držav: Japonska - origami, Kitajska - slikanje na svilo ... • ‘’Origami’’: otroci izdelujejo različne figurice iz papirja in se tako učijo te tehnike z vzhoda. • ‘’Obleci Piko’’: lutko iz papirja otroci oblačijo v različne noše, ki so značilne za določeno državo. • ‘’Začne se na črko...’’: otroci imajo različne naloge: da naštejejo čim več besed na določeno črko. Izvlečejo zastavo in nato naštevajo besede, ki se začnejo na črko, na katero se začne ime te države. Otroci imajo lahko tudi druge naloge: da z gibom, pantomimo pokažejo prvo črko te države, da naštejejo najdaljša in najkrajša imena držav na to črko, da naštejejo čim več držav, ki se začnejo na isto črko kot njihovo ime… • ‘’Otroška država’’: otroci ustvarjajo in rišejo zastavo izmišljene države, si izmislijo himno in grb ter druge pomembne simbole. To aktivnost lahko izvedemo v celotni skupini vrtca ali pa jo izvede celoten vrtec. • ‘’Zemlja pleše’’: plesne improvizacije na glasbo, ki je značilna za določeno državo.

V Z A R I N V I T I N G 7. 2 K O

Cilj praktičnih in aktivnosti povezanih z logiko je spoznavanje s simboli, ki jih uporabljamo za določene situacije, pojave, predmete, namen je povezovanje abstraktnih simbolov in logičnih operacij (seriacija, klasifikacija). • ‘’Spomin’’: igre spomina s karticami zastav države ali drugimi simboli: prometni znaki, simboli avtomobilov, znamke izdelkov, simboli iz okolja (različni simboli za stranišče, invalide, telefonsko govorilnico, previjalni prostor…) • “Ugankarske zgodbe / ugankarska vprašanja”: skozi zgodbe in vprašanja, ki se ne opirajo na reproduktivno znanje, otroke spodbujamo, da uporabijo informacije, ki jih že poznajo in iz njih ugotovijo nekaj novega. • “Nelogične zgodbe”: Otroke spodbujamo k ustvarjanju novih zgodb, tako da uporabljajo elemente iz znanih zgodb, pravljic v nenavadnih kontekstih ter jih povezujejo z že znanimi asociacijami za določeno državo. Ostržek na Japonskem; Pepelka v Cannesu; Rdeča kapica na kitajskem zidu.

• ‘’ Sestavi niz ‘’: pripravimo različne logične nize, otrok naj nadaljuje z ustreznim simbolom. V prvi fazi so nizi konkretni (sličice, karte ...) v naslednjem koraku delamo le z miselnimi nizi. • “Modeli – zemljevidi – mreže - kažipoti -prometni znaki”: avtokarte, zemljevidi mest, zemljevidi muzejev, zemljepisne karte, prometni znaki ... Otroci raziskujejo pomen simbolov, učijo se orientirati, učijo se strani neba. Izdelujejo model delovne sobe, vrtca, ulice ...pokrajine, kjer simboli prikazujejo hribe, doline, reke... • “Šah”: otroci se seznanijo s pravili šahovske igre. Igrajo šah z obstoječimi kompleti šahovskih figur. Naredijo svoje figure iz plastike, gline, papirja ... Igrajo šah za mizo, na tleh z velikimi figurami… • “Odstrani vsiljivca”: naloga otroka je prepoznati simbol, ki ne spada v skupino simbolov po katerem koli kriteriju. • “Majhni meteorologi”: otroci beležijo vreme v določenem obdobju z uporabo ustreznih simbolov za različne vremenske pojave. • “Skupine in skupinice”: otroci se razdelijo na skupine: blagovne znamke avtomobilov in države, zastave, ki imajo zvezde – ptice, ki so zelene barve... • “Miselna potovanja”: Otroci najprej določijo destinacijo svojega potovanja, nato pa določijo, skozi katero državo potujejo iz Slovenije (ali iz druge države) v izbrano državo. V prvi fazi gledamo zemljevid ali globus in v naslednji fazi delamo to na pamet.

J O V Z A R I N Č I R O 7. 3 S E N Z O M O T Igre in dejavnosti iz te skupine iger omogočajo otrokom, da pridobijo različne motorične sposobnosti, izboljšajo spretnosti, obvladajo kompleksne oblike gibanja, razvijajo ravnotežje, razvijejo in izboljšajo koordinacijo oko – roka. Namen je, da izboljšajo svojo percepcijo, ki postaja celostna in natančna. • ‘’Igre z žogo’’: otroci vržejo / zgrabijo žogo z rokama pred seboj (ne v naročje), dodajamo različne druge položaje, prosto kotalijo žogico - po črti - med ovirami, z obema rokama, z eno roko, z žogo zadevajo stožce. • ‘’Poligon’’: otroci hodijo po postajah poligona, tečejo, se plazijo, skačejo, se vlečejo po trebuhu, se vrtijo okoli svoje osi, hodijo po gredi... Poligon lahko obogatimo s ciljem, ki je lahko določena država - v kraju, ki je določen za cilj / končna točka poligona, se nahajajo različne značilnosti te države, različni simboli. Zmagovalec je ekipa, ki zbere največ simbolov te države. • “Pikado”: izvirna igra pikada (brez ostre konice z magnetom) ali metanje žogic v tarčo na kartonu. • “Košarka”: Otroci vstavljajo žogice ali kroglice iz papirja v košarico. • “Ribe”: otroci uporabljajo palice z vrvjo (kot je ribiška palica), na koncu te je magnet. Lovijo kartonske ribice, na katerih je tudi magnet. Vsaka od teh iger se lahko organizira kot tekmovalna igra z ekipami iz različnih držav, kar pomeni, da za vsako ekipo obstajajo ustrezne zastave, simboli te države.

• ‘’ Izključi tretjo ‘’ - ena zastava v nizu se razlikuje od drugih dveh (na primer, ena ima zvezdo, druga dve pa ne, čeprav so barve podobne / enake). • “Nenavadni žebljički” - otroci so razdeljeni v več skupin. Vsaka ekipa je določena država in naloga ekipe je sestaviti / ustvariti zastavo njihove države. Vendar pa nimajo žebljičkov prave barve, ti so na drugi mizi. Naloga vsakega otroka je, da pride čez poligon na svoj način. Na primer: če ima zeleno oznako čepe, če ima rdečo, se obrne, pri rumeni, skoči dvakrat naprej in enkrat nazaj, pri modri pove pojem, ki se začne na črko države, za katero igra....). Ko pride do mize z žebljički, pa jih prijema le s palcem in mezincem. S tem žebljičkom teče do mize, kjer je njegova skupina in prispeva žebljiček za njihovo zastavo. • “Sestavljanke”: otroci sestavijo sestavljanke (s številnimi deli) v celoto, ki predstavlja zastavo, državo, simbol države, zemljevid Evrope... • “Makrame”: - otroci delajo vozle, vsak vozel lahko označijo z zastavo. • “Moji prsti lahko ...”: otroci raztrgajo papirčke na čim manjše koščke. Lahko jih lepijo in izdelujejo zastave, lahko izdelujejo iz testa, lahko rišejo po zdrobu ali polenti, lahko iščejo predmete, ki so skriti v zdrobu ali polenti. Lahko nizajo kroglice, delajo pentlje… 57

7. 4 S O C

O V Z A R I N L A N O I IALNO - EMOC

Igre in dejavnosti na področju socialno-emocionalnega razvoja krepijo zavest o pripadnosti kulturi, tradiciji, povezanosti s kulturami in tradicijami drugih narodov, podpirajo avtentičen razvoj in izražanje otroka ter krepijo otrokovo neodvisnost, zaupanje v lastno moč in samospoštovanje. Poseben poudarek je namenjen tistim aktivnostim, ki povečujejo ozaveščenost o pomenu varstva okolja s konkretnimi in življenjsko-praktičnimi dejavnostmi. Na tem področju je še posebej mogoče povezati igre in vsebine iz “NTC programa” z vsebinami iz drugih programov: “Razvoj samozavesti”; »Imetniki nasmehov«; “Zemljani smo”; “Srce za planet” ... • “Pano občutkov”: skozi različne aktivnosti skozi vse leto otroke spodbujamo k prepoznavanju in ubeseditvi svojih čustev. Simboli čustev so pripeti na pano, otroci označujemo, kako se počutijo, to počnejo individualno in lahko te simbole hranijo tudi v »osebni škatlici, kovčku«. Otroci lahko naredijo “Aparat za merjenje ljubezni “, “Blazine za jezo” ... • “Albumi in zbirke”: otroci izdelujejo svoje eko albume živali / živali polarnih regij / domačih živali / rastlinskih vrst, izrezujejo slike iz revij, starih delovnih listov. Zbirajo peresa različnih ptic, žita, školjke, kamne, liste... • “Delavnica za izdelavo glasbenih instrumentov”: otroci z vzgojitelji/starši izdelujejo igrače, glasbene instrumente iz naravnih materialov in materialov, ki jih je mogoče reciklirati. • “Eko priponke”: otroci izdelujejo priponke in rišejo simbole, ki so si jih sami ustvarili glede na naloge, ki bodo imeli v naslednjem obdobju v vrtcu: zalivanje rož; krmljenje živali (če so v vrtcu / izobraževalni skupini); zbiranje dokumentov; skrb za spoštovanje pravil o recikliranju... 58

N I N E M O P – A M 8) U S P E H P R O G R A A M A R G O R P E B A PREDNOSTI UPOR U J B O D B O M E K S L V PREDŠO Skoraj desetletje izvajanja programa pušča za seboj jasno sled, ki se kaže v številnih vtisih in zahvalah vzgojiteljev, učiteljev, staršev in celo samih otrok. Pogosto kot anekdoto omenimo izjavo fanta, ki je po zaključku delavnic NTC materi povedal: »Jaz bi živel v NTC«. Otroci, ki bodo obiskovali delavnice NTC, ne bodo želeli zamudili niti ene delavnice. Deklica, ki si je zlomila nogo, ni želela zamuditi delavnice, zato jo je oče pripeljal na delavnice in celotna skupina se ji je prilagodila tako, da jo je postavila na sredino poligona ali druge motorične aktivnosti in določila njeno vlogo. Velikokrat so se nam javili starši in v imenu otroka prosili, da če lahko otrok v drugem mestu opravi eno ali dve delavnici (na primer, če je šel k babici v drug kraj), ker ju ne bi hotel zamuditi. Takšne pristne izjave in geste otrok so za nas najpomembnejše, saj nam povedo, da gremo v pravo smer in predstavljajo največjo potrditev našega dela.

Na kar smo zelo ponosni v zadnjih nekaj letih, odkar neposredno sodelujemo z otroki preko NTC delavnic, je “glas”, ki je te otroke začel spremljati ob vstopu v osnovno šolo. Vedno več staršev teh otrok je zelo hvaležnih, da je njihov otrok na testiranju pred vstopom v osnovno šolo pokazal odlične rezultate. Kaj nam starši prav tako povedo, so odzivi učiteljev, ko ugotovijo, da otrok hodi na delavnice NTC. Učitelji so opazili naslednje stvari: 1) da otroci, ki obiskujejo delavnice NTC, izstopajo v primerjavi z drugimi otroki 2) da imajo ti otroci dobre dosežke na testih 3) da je delo na delavnicah NTC pogosto učinkovitejše od kurikularnega dela v šoli

8 .1

m a r g o r p C T N a j i Implementac

Število študij, ki ocenjujejo metode učenja NTC, se iz leta v leto povečuje. Doslej so učinke metod NTC preverjali tako pri šolskih kot pri predšolskih otrocih. Te raziskave zajemajo različna motorične in kognitivne vidike razvoja. Najprej bomo omenili nekaj raziskav, povezanih z motoričnim razvojem predšolskih in majhnih otrok, pri katerih so vsakodnevno izvajali NTC metode, nato pa bomo pogledali še druge.

• Namen ankete, izvedene v letu 2015 v dveh vrtcih v Kranju v Sloveniji (Rajović, Stenovec, & Berić, 2015) je bil spremljanje napredovanja grobih motoričnih sposobnosti otrok, starih od drugega do četrtega leta. Poleg običajne fizične aktivnosti v kurikulumu so aktivnosti eksperimentalne skupine vključevale tudi nekatere kompleksne motorične aktivnosti iz NTC programa (fine motorične sposobnosti, dinamično prilagajanje očesa, rotacijo, ravnotežje in gibanje). Po dveh mesecih so bile dokazano pomembne izboljšave motoričnih sposobnosti otrok v skupini NTC. Vaje so vključevale hojo po črti naprej, hojo po črti nazaj, sonožni skok naprej, sonožni skok nazaj in počepe. Očiten napredek skupine NTC je bil zabeležen v naslednjih aktivnostih: hoja po črti naprej, hoja po črti nazaj, sonožni skoki nazaj in počepi. • Raziskovanja pri otrocih starih 5 in 6 let, ki je potekalo v Sloveniji, je preučilo vpliv dejavnosti NTC na motorični razvoj. Preizkušene so bile spretnosti fine motorike (nizanje perlic), pa tudi spretnosti grobe motorike (hoja po črti naprej, hoja po črti nazaj, sonožni poskok naprej,sonožni poskok nazaj, lovljenje žoge in metanje žoge). Najpomembnejša razlika med kontrolno in eksperimentalno skupino NTC na končnem testiranju so bile ugotovljene boljše spretnosti fine motorike pri skupini NTC. 60

• V šolskih letih od 2010/11 do leta 2014/15 smo spremljali pet generacij predšolskih otrok na Hrvaškem. Po vsakodnevnem izvajanju aktivnosti NTC programa v obdobju 5 mesecev so otroci dosegli pomemben napredek pri razvoju specifičnih zmogljivosti glede na začetno meritev (izvedeno pred uvedbo dejavnosti NTC). Testi so vključevali: preizkušanje fine motorike, lovljenje žoge, ravnotežje in vrtenje. Rezultati preskušanja ravnotežja in rotacije ter lovljenje žoge so pokazali pomembno statistično razliko glede na začetno testiranje. Vendar pa ta pomembna razlika ni bila opažena za fino motoriko. • Čeprav doslej še niso bile izvedene nobene raziskave, ki bi prikazale učinke zgodnje stimulacije NTC pri otrocih z motnjami v razvoju, predstavljamo primer otroka, rojenega prezgodaj z nevrorazvojnimi težavami. S tem dečkom so začeli program NTC uporabljati pri starosti 18 mesecev. Po letu izvajanja programa (vsakodnevne aktivnosti grobe in finemotorike, rotacije, ravnotežja in dinamičnega prilagajanja očesa, različne igre, ki združujejo čim več načinov), v vseh preučevanih elementih je fant dosegel stopnjo razvoja svoje starosti, pri nekaterih elementih pa je bil nad povprečjem. • V letu 2015 so izvedli raziskavo v skupini, ki je izvajala NTC ter v kontrolni skupini. Naredili so tri preizkuse fine motorike, en test grobe motorike in preskus prilagajanja očesa. Rezultati kažejo, da imajo otroci, ki so sodelovali v programu, v primerjavi z drugimi otroki, boljše rezultate pri testih fine motorike. Na drugih področjih ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik, čeprav avtorji poudarjajo, da številni testi nimajo zadovoljive stopnje občutljivosti in diskriminacije ter da so potrebne nadaljnje izboljšave merilnih lastnosti testov pred dokončnimi zaključki o učinkovitosti metode.

• V državnih vrtcih je potekala longitudinalna študija motoričnih sposobnosti predšolskih otrok z dvema vzporednima skupinama, od katerih je ena uporabljala NTC program v obdobju 6 mesecev, druga skupina pa je uporabljala običajni program vadbe. Vzorec sta sestavljali dve skupini otrok, starih od 4 do 6 let. Na podlagi uporabljenih statističnih analiz je bilo ugotovljeno, da so otroci v skupini NTC dosegli bistveno izboljšanje na testu motoričnih sposobnosti. • Učinkovitost tretje faze programa NTC je bila preizkušena na vzorcu 300 vrtcev. Dokazano je bilo, da ima NTC metoda bistveno boljše učinke v smislu spodbujanja ugodnih čustev predšolskih otrok, v smislu učinkovitosti vzgojnega dela ali vključevanja otrok v vzgojno-izobraževalne dejavnosti v primerjavi s tradicionalnimi metodami. To je še posebej pomembno, če upoštevamo raziskave, ki so pokazale, da prijetna čustva olajšujejo pomnenje vsebin in pomagajo pri tem, da se zdijo cilji učenja otrokom smiselni. • V letu 2015 je bila izvedena študija divergentnega mišljenja pri otrocih 4. razreda, ki uporabljjo NTC metode. Pokazalo se je, da se med izvajanjem NTC metod bistveno izboljša divergentna produkcija. Divergentna produkcija, ki je osnovna sestavina ustvarjalnosti, velja za eno ključnih značilnosti nadarjenosti, zato bi moralo biti spodbujanje dirvergentne produkcije prednostna naloga vseh izobraževalnih ustanov. Divergentna produkcija je osnova tretje faze programa NTC, ki temelji na razvoju divergentnega mišljenja in funkcionalnega znanja.

a 8.2 Mnenja st

e j l e t i č u , v e j l e t ršev in vzgoji

Program NTC je nadpovprečno prisoten v državah nekdanje Jugoslavije, saj odgovarja na vprašanja in ponuja rešitve za morda najnovejši problem - bistveno spremembo življenjskega sloga. Izkušnje staršev in učiteljev, ki so izvajali program NTC, kot tudi predhodne raziskave v zvezi s programom NTC, kažejo na transformativno moč programa. Poleg izboljšanja različnih segmentov motoričnega razvoja učitelji in starši pogosto poročajo o boljših učnih dosežkih, večji radosti pri učenju, boljši koncentraciji in večji ustvarjalnosti otrok. Program uspešno obravnava vprašanja, pri katerih starši in vzgojitelji očitno potrebujejo pomoč.

motoričnih spretnosti in grobo motoričnih spretnosti. Kar zadeva šolske otroke, rezultati kažejo ne le boljši akademski uspeh otrok, katerih učitelji so izvajali program NTC, temveč tudi boljše dosežke na različnih tekmovanjih. Učitelji so pri teh otrocih opazili zmanjšanje strahu pred ocenjevanjem znanja in visoko stopnjo pozitivnih čustev v šolskem okolju.

Prejšnje študije so pokazale, da izvajanje programa NTC v vrtcih in s predšolskimi otroki prispeva k izboljšanju motoričnih sposobnosti, ravnotežja, rotacije, fino

V šolskem okolju je še posebej učinkovita tretja faza programa. Ker sodelujejo otroci v dejavnostih, ki so podobne igri, poročajo, da so manj obremenjene s poukom in da jim ni

Analiza raziskav, ki so namenjene uresničevanju ciljev NTC programa, je pokazala, da je program NTC zelo pomemben za razvoj motivacije in socialnih veščin, kot so npr. samostojnost, samozavest in svoboda.

dolgčas. Mnogi učitelji in starši poročajo o uspehu izvajanja NTC programa pri otrocih z različnimi razvojnimi motnjami - študije primerov so poročale o uspehu pri delu z otroki z motnjo avtističnega spektra, otrocih z disleksijo in disgrafijo ter otrocih z zaostanki v razvoju.

Vzgojitelji in učitelji se zavedajo pomena programa in znanja, pridobljenega na seminarjih, kar se odraža v anketah, ki vrednotijo seminarje,ki so potrjeni na ministstvu za izobraževanje. Seminarji NTC so bili najbolje ocenjeni seminarji v Srbiji. Predstavili vam bomo nekaj komentarjev iz ocenjevalnih listov (tako šol kot vrtcev).

OSNOVNE ŠOLE: • Najboljši seminar doslej! Vsaka šola bi morala sprejeti ta način učenja, ki bi izboljšal kakovost izobraževanja. (26/08 in 19.03.2016, Jovan Cvijic, Sirča) • Želim si, da bi NTC sistematično uvedli v državno izobraževanje. Želim si, da bi predavatelji imeli vpliv in uradno funkcijo na ministrstvu za izobraževanje, saj je stanje zaskrbljujoče. (11/09/2016 Niš) • To vrsto usposabljanja je treba izvajati na globalnem nivoju (govorimo o Srbiji). Treba je uskladiti zakone, izobraževalni sistem in izobraziti starše, učitelje, vzgojitelje in učiteljev. (11/09/2016 Niš) • Odlično usposabljanje, vpliva na razmišljanje, ustvarjalnost, duhovnost, zanimive teme. (17. in 18/09/2016, OŠ Drinka Pavlović, Beograd) • Najboljši seminar, na katerem sem bil. Pomagal mi bo izboljšati poučevanje in usmeriti svoje otroke k bolj zanimivemu učenju. (17 in 18/09/2016, Drina Dr Pavlović, Beograd) • Predavatelji so na poseben način pojasnili napake staršev in ostalih pri razvoju otrok. (8. in 9. oktober 2016, Novi Sad, mešana skupina) • Užival bom v uporabi tistega, kar sem se naučil na današnjem seminarju (8. in 9. oktober 2016, Novi Sad, mešana skupina)

• Izjemno dober seminar, nujen za vsakega predavatelja. (8. in 9. oktober 2016, Novi Sad, mešana skupina) • Fenomenalen, uporaben in več kot koristen. (8. in 9. oktober 2016, Novi Sad, mešana skupina) • Zdi se neverjetno, kako malo poznamo sposobnosti otrok. (24. oktober in 8. oktober 2016, OŠ Jefimija, Obrenovac) • Prav gotovo najboljši seminar, ki sem se ga udeležila v 17. letih strokovnega izpopolnjevanja. (24. oktober in 8. oktober 2016, OŠ Jefimija, Obrenovac) • Vse je bilo super! Učili smo se skozi igro in smeh. (24. oktober in 8. oktober 2016, OŠ Jefimija, Obrenovac) • Zelo dober seminar, ki na genialen način pokaže, kako se učiti skozi igro. (22. oktober in 23. oktober, Beograd, mešana skupina) • NTC sistem učenja bi moral biti uveden kot obvezni predmet na fakultetah in vsak pedagoški delavec bi ga moral spoznati. Delavnice bi lahko trajale dlje. (22. oktober in 23. oktober, Beograd, mešana skupina) • Hvala. Udeležba na seminarju je čudovit način, da se spomnimo, da smo se odločili za to delo iz ljubezni do otrok in da je cilj šole razviti sposobnosti in potencial otrok. (22. oktober in 23. oktober, Beograd, mešana skupina) • Ta seminar daje upanje, da se bo v izobraževanju nekaj spremenilo na bolje. Vse pohvale. (12. in 13. november, OŠ Olge Milutinović, Godačica) • Zanimivo, produktivno in zelo koristno ne le za šolsko delo, ampak tudi za spreminjanje načina razmišljanja v vsakdanjem življenju. Ta program bi morali vklljučiti v reformo izobraževalnega sistema. (26. in 27. november Beograd, mešana skupina) 66

• Program bom uporabljal pri svojih otrocih in študentih. Hvala. (26. in 27. november Beograd, mešana skupina) • Nepogrešljiv seminar, inovativen seminar, ki bi moral zbuditi vse v naši državi. (11. in 12. december 2012, OŠ Dositej Obradović, Vrba) • To je prvi seminar od katerega bom lahko vse njegove vsebine uporabil pri poučevanju in v življenju. (11. in 12. december 2012, OŠ Dositej Obradović, Vrba) • V desetih letih, kolikor delam, je to prepričljivo najboljši, najbolj zanimiv seminar, kar sem se jih udeležila. Čestitke in samo nadaljujte. Vse pohvale! (Backa Topola 27. in 28.12. 2016) • Nov in ustvarjalen pristop k učenju, inovativen, zelo me je motiviral. Razlikuje se od vsega, na kar se smo navajeni pri običajnem načinu dela v šoli. (OS Svetozar Miletić Beograd 18. in 19. februar 2017, mešana skupina) • Čudovito, zanimivo, zelo koristno, 10+ predavatelji. Nikoli nisem bila na boljšem seminarju. (OS Svetozar Miletić Beograd 18. in 19. februar 2017, mešana skupina) • Velika pomoč pri učenju je, da se otroci z lahkoto učijo skozi igro in ohranijo ljubezen do šole. Končno razumem, kako delajo in se razvijajo možgani. (OS Svetozar Miletić Beograd 18. in 19. februar 2017, mešana skupina) • Izjemna izkušnja.Ure so minevale v smehu, igri in zanimivi vsebini. Vsakemu staršu je treba dati priložnost, da sliši to predavanje. (Osnovna šola Danilo Kiš Beograd, 29.11.2015) • Miselno prebujenje, osvežitev, aktivacija. Lepo vzdušje za delo. Inspirativno. Ne vemo, koliko zmoremo. (Kraljevo, OŠ Dimitrija Tucovića, 25. 12. 2015)

VRTCI: • Pri 55 letih sem začela razmišljati. Hvala. (Dimitrovgrad 24. decembra in 25. decembra 2016) • Na vašem seminarju sem se naučila več kot v dosedanjem izobraževanju. Hvala. (Dimitrovgrad 24.12 in 25.12.2016) • Že dolgo nisem tako motivirano razmišljala. Zame je to spodbuda za nadaljnje delo in življenje. (Ivanjica 16. oktobra in 30. oktobra 2016) • Seminar je fantastičen, uporaben, če ima posameznik dobro podlago za njegovo uporabo. Nadaljujte z delom in izobraževanjem razvijanja zavesti ljudi v tej smeri. (Beograd Vračar 19. novembra in 20. novembra 2016) • Vsak trenutek, ki ga sem ga preživela na seminarju, se je spremenil v zakladnico novega znanja, ki ga je treba nujno uporabiti pri delu in ga tudi razširiti na druge. (Beograd Vračar 19. novembra in 20. novembra 2016) • Ta seminar je resnično razodetje. Vse učitelje in vzgojitelje bi morali poslati na ta seminar. Hvala. (Beograd - Vračar 19. novembra in 20. novembra 2016) • Takšen način dela povsem spreminja koncept in pristop v izobraževanju ter omogoča aktivno participacijo otrok in razvoj vseh potencialov in funkcionalnega znanja. (Beograd - Novi Beograd 4.6 in 19.6 2016) 68

• Najmočnejši vtis tega seminarja je, da toliko informacij in pametnih predlogov nisem dobila v času celotnega izobraževanja in utrujenosti sploh nisem čutila. (Beograd - Vračar 07/02/2015) • Kontakt in posvetovanje - ponujate, dobro voljo - imate, dobro metodo - imate, samo še klonirate se in svet bo hitro postal popoln. (Beograd - Vračar 21/02/2015) • Zelo koristen seminar, ki mi bo pomagal pri delu z otroki v skupini in z lastnimi otroki. Počutim se veselo in zadovoljno, ker sem se naučila novega sistema učenja. Hvala! (Čačak - 27.2 in 28.2.1 2016) • Razumljivo, zanimivo in uporabno v praksi in nujno za prihodnost. Hvala! (Čačak - 27.2 in 28.2.1 2016) • Informacije, nasveti, tehnike in metode učenja bodo uporabne tako zame kot za delo z otroki. Popoln način za spodbujanje razmišljanja, pozornosti, učenja. (Čačak - 27. februar in 28. februar 2016) • Ena lepa izkušnja zame. Naučila sem se, kako spodbujati otroke na nove načine, kako razvijati njihovo razmišljanje, da bo vse igra in bodo otroci srečni. Odlično! (Gornji Milanovac - 26. in 27. marec 2016) • Želel bi, da bi sistem učenja NTC postal osnova za vse izobraževanje v Srbiji (Lučani 5.12.2014)

V vseh letih program NTC prejel veliko pohval. V nadaljevanju predstavljamo dve pismi. Prvo pismo je napisala Dragana iz OŠ “Branko Ćopić” iz Beograda po izvedbi programa, drugo pismo pa je pismo učitelljice po zaključenih seminarjih NTC v Ljubljani.

Delo po sistemu NTC mi zelo pomaga in opazila sem naslednje stvari: 1) učenci so motivirani, srečnejši in bolj zadovoljni 2)potekajo miselne aktivnosti, razmišljanje in sklepanje 3) veselijo se ugankarskih vprašanj, odkrivanja besed in pojmov 4) NTC se lahko uporablja v vseh učnih enotah in predmetih, še posebej pri učenju definicij iz lekcij 5) učenje je lažje in ko ga povežemo z drugimi učnimi sredstvi in metodami, gre otrok domov s trdnim znanjem 6) sodelovanje med učenci je boljše, izmenjujejo si izkušnje in ideje 7) učenci s kreativnim delom pokažejo svoj talent, ustvarjalnost in razmišljanje 8) učenci znajo uporabiti znanje in spretnosti, ki so jih pridobili 9) učenci se na preprost način učijo neznanih besed iz besedila, torej bogatijo besedišče, ustno in pisno izražanje 10) učenje pesmi na pamet poteka na enostavnejši in hitrejši način, preprostejše pesmi se naučimo že med učno uro 11) olajšano je tudi učenje definicij iz slovnice srbskega jezika kot so samostalniki, glagoli...

12) z več svobode izražajo svoje mnenje in svobodneje izražajo mnenja o vseh postavljenih vprašanjih 13)učenci, ki so bili umaknjeni ali negotovi, so zdaj svobodni in bolj odzivni 14) do izraza pridejo nadarjeni učenci, ki so sedaj pokazali svoj polni potencial 15) tudi jaz sem bolj motivirana, sedaj pa imam še razlog več, ker mi to moji dragi učenci vračajo na svoj način 16) včasih, preden grem v posteljo, sestavljam stavek, v katerega bom skrila nov pojem, to potem zapišem v zvezek, da do jutra ne bi pozabila: VPLIVATE TUDI NA MOJE RAZMIŠLJANJE. 17) naše učenje postaja igra in s tem se tudi moje delo z otroki spreminja v igro Hvala, dr. Rajović! *Dragana N., učiteljica, OŠ Branko Ćopić, Beograd (pismo naslovnjeno na dr Ranka Rajovića 71

Spoštovani! Seminar NTC učenje je bil eden najboljših, če ne kar najboljši seminar, ki sem se jih udeležila do sedaj! Navdušil me je, ker postavlja nove temelje dojemanja otrokovega mišljenja - da so torej otroci ob zgodnji in ustrezni vzpodbudi zmožni zahtevnejših miselnih pocesov, kot smo jim do sedaj priznavali. Že dolgo vemo, da je za otrokov optimalni razvoj v prvi vrsti potrebno gibanje, ta seminar pa je to zavest nadgradil z jasno razlago, zakaj je temu tako, kaj se takrat dogaja z otrokovimi možgani in kako je to neposredno povezano z nadaljnim razvojem. Na seminarju sem dobila jasen odgovor na vprašanje KAJ potrebujejo otroci za optimalen razvoj spretnosti funkcionalnega mišljenja in ZAKAJ je to pomembno, kar bom s pridom uporabila tako v pedagoški kot v starševski vlogi. V mojem poklicu običajno posvečamo večjo pozornost otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ta program pa nudi vpogled in prepoznavanje otrok, ki so nadarjeni, kar je še dodaten plus programa NTC učenje. Še enkrat hvala za novo znanje in veliko uspehov v prihodnje! Tjaša Vevoda *Tjaša V., vzgojiteljica, Ljubljana (pismo naslovljeno na avtorja programa, dr Ranka Rajovića)

K E Č U J L 9) Z A K V današnjih časih vemo, da organizirana telesna dejavnost v predšolskem obdobju bistveno prispeva k razvoju ne le motoričnih sposobnosti otroka, temveč tudi k njegovemu celostnemu razvoju. Predšolsko obdobje je pravi čas za uvedbo inovativnega programa telesne vadbe, ki ga tesno povežemo z miselnimi procesi, kot so miselne klasifikacije, seriacije in asociacije. V tem obdobju se razvijejo osnovne motorične sposobnosti, ki bodo dobra osnova za kasnejši razvoj specifičnih motoričnih sposobnosti. Predšolsko obdobje je ključnega pomena za razvoj motoričnih sposobnosti in spretnosti, saj kasneje ta napredek poteka

počasneje. Telesna aktivnost otrok je zelo pomembna tudi za ohranjanje zdravja tako v otroštvu kot pozneje. Priporočena količina telesne aktivnosti pri predšolskih otrocih je tema različnih nacionalnih združenj, ki so odgovorna za zdravje celotnega naroda. Nacionalno združenje za šport in telesno vzgojo v ZDA priporoča, da imajo predšolski otroci vsaj 60 minut organizirane telesne dejavnosti in 60 minut proste telesne dejavnosti na dan. Podobna priporočila obstajajo v Avstraliji, Kanadi in Združenem kraljestvu, kjer je priporočljivo, da so

predšolski otroci fizično aktivni vsaj 3 ure na dan, da porabijo manj kot 1 uro ob ekranih in niso v neaktivnem sedečem položaju več kot eno uro na dan. Če je zgodnja stimulacija pomembna za razvoj otrokovih splošnih sposobnosti, potem je motorični razvoj sestavni del splošnih sposobnosti otroka, saj je znano, da gibanje in kompleksne aktivnosti v teku in gibanju kot so rotacija, ravnotežje in dinamično prilagajanje oči, vplivajo na razvoj velikih možganov. Če primanjkuje gibanja in telesne dejavnosti, potem obstaja možnost slabšega razvoja določenih delov velikih možganov, kar lahko vpliva na kognitivni razvoj. Številne študije so potrdile težave, ki jih povzroča sedeči življenjski slog, zlasti v študentski populaciji, pa tudi pri odraslih srednjih let. Upoštevati moramo dejstvo, da je za razvoj motoričnih sposobnosti predšolsko obdobje najpomembnejše. Uporaba sistema vadbe NTC bistveno izboljša motorično in zdravstveno stanje otrok, omogoči senzomotorično integracijo in spodbuja kognitivni razvoj. Ta program izboljšuje telesne sposobnosti otrok ter pripelje njihov motorični razvoj na optimalno raven, pozitivno vpliva na ustvarjanje navad za redno telesno vadbo. Pomembno pa je tudi,

da ta sistem uporabljajo starši, ki lahko samostojno pospešijo in spremljajo motorični razvoj svojih otrok. Gibanje je osnova za razvoj otroka in zato ni mogoče dovolj poudariti pomena motoričnega razvoja in izvajanja prve faze programa, zlasti v vrtcu. Ne boste zgrešili, če začnete program s prvo fazo, z uvedbo različnih dejavnosti, ki vključujejo kompleksna gibanja, in nato postopoma uvajate te elemente v drugo in tretjo fazo programa. Lahko opravljate različne vaje in igre, vendar je veliko bolj uporabno, če imate elemente v vsaki dejavnosti iz vsake stopnje programa. Ne samo, da je bolj uporabno, ampak je tudi bolj zanimivo in dinamično za otroke. 74

Poleg tega, da so rezultati uporabe hitro vidni, je program usmerjen predvsem v prihodnost. Spodbujanje otrok v prihodnosti naj vključuje predvsem povečanje otrokovega naravnega potenciala, ki ga je treba podpreti z razvojem funkcionalnega mišljenja. Ta svet

potrebuje mlade ljudi, ki razmišljajo s svojo glavo in vedo, kako povezati informacije, znajo preseči reproduktivni sistem razmišljanja in znajo ustvarjalno reševati probleme.

Zato, dragi starši, vzgojitelji in učitelji, ne pozabite: 1. Gibanje je osnova za razvoj možganov 2. Gibanje vpliva na razvoj kognitivnih sposobnosti. 3. Zaščita otrok je zaželena, toda čezmerna in prekomerna pomoč na dolgi rok je lahko škodljiva. Modrost starševstva je najti to mejo. 4. Učenje je igra - otrok se najbolje nauči, ko ne razmišlja o učenju, ampak ko je učenje del igre. Zaželeno je, da je učni proces, kadar je to mogoče, podoben igri. 5. Reproduktivno učenje je za otroka pogosto stres. Obstajajo tudi drugi načini, ki nam pomagajo izkoristiti zmožnosti otrok, ki jih zapostavljamo v klasičnem reproduktivnem učenju. 6. Otroku v šoli ne sme biti dolgčas, ker se potem učenje ne zgodi. Metode poučevanja morajo biti zanimive, spodbudne, nepričakovane, včasih duhovite in nelogične.

.” . . O M E N Č A Z N E D E R P “ 1 0) Priročnik vam ponuja osnovne informacije o tem, kako začeti z izvajanjem programa. V vsakem primeru se morate za uradno izvedbo NTC programa udeležiti NTC izobraževanja, na katerem boste prejeli certifikat. Vsem tistim, ki želijo nadgraditi svoje znanje, veščine, motivacijo, svetujemo, da obiščejo nekaj naših centrov NTC ali se

obrnejo na sedež NTC, ki vas bo povezal z učitelji, ki so vam najbližji in ki v svojem delu izvajajo program. Usposabljanja v enem od NTC centrov zagotovo ne moremo primerjati s pridobivanjem znanja z branjem, zato je to pomemben korak, če želite izboljšati svoje NTC veščine.

A M A R G O R P A J I Z N E C E 11) R Doc.dr.sc. Andrea Debeljuh, Sveučilište J.Dobrile u Puli, Fakultet za odgojne i obrazovne znanosti, Hrvaška Prepričan sem, da je dr. Ranko Rajović na tem področju največji strokovnjak iz več razlogov. Najpomembnejši so: • Razvil je koncept izobraževanja s preprosto in logično metodo, ki je zelo enostavna za razumevanje in zabavna za izvajanje, vendar pa za spremljanje in podpiranje izvajanja potrebujejo dr. Rajovića kot vodjo, hkrati pa je potrebno vključiti tudi sposobno in izkušeno ekipo. • Je preprosta oseba, za katero denar ni na prvem mestu. Imel sem priložnost delati z njim in njegova prioriteta so vedno udeleženci in otroci. Nekoč je prišel na predavanje za vse učitelje istrskega mesta. Na parkirišču je pred predavanjem še pomagal gospel nositi škatlo knjig. Njegova metoda je dostopna vsem. Dr. Rajović se je odločil, da bo vsem učiteljem dal priložnost, da se naučijo metode v nasprotju z Waldorfsko in Montessori šolo, ki imata draga izobraževanja in manj sodoben pristop. Dr. Rajovića sem spoznal pred tremi leti, medtem ko sem iskal nove rešitve za izobraževalno situacijo (lahko jo opredelim kot katastrofo!) današnjih dni. Poučujem predmet »Delo z nadarjenimi otroki« in sem raziskal vse sedanje metodologije, ki jih ponujajo v svetu. Pri izbiri med Renzullijem (akademikom, ki ima najbolj priljubljeno teorijo nadarjenosti - teorijo treh obročev) in Rajovićem, sem izbral Rajovića. Razlog za to je, da vsi vemo, da imamo v izobraževanju velik problem, vsi smo postavili različne hipoteze o tem, zakaj je tako, toda nihče do danes ni podal tako znanstveno podprte razlage kot on. Poleg tega je naredil korak naprej: ponudil je rešitev problema: metodo, ki povezuje nevrofiziologijo in pedagogiko. Metoda, ki staršem, predšolskim in šolskim učiteljem omogoča metodologijo, ki se

osredotoča na celostni razvoj otroka. Od prvega dne, ko sva se spoznala, sem se odločil, da mu pomagam pri njegovem cilju, da ustvarim boljši izobraževalni model, ki bo otrokom pomagal, da se učijo z nasmehom. Opravili smo raziskave, ki so pokazale, da se otroci radi učijo, vendar jim ni všeč šola (po prvem razredu). Nasprotno pri učenju z metodo NTC uživajo vsi: otroci, učitelji in starši. To daje otrokom tudi čustveno stabilnost. Dr. sc. Rajović z NTC programom ponuja nov način razmišljanja. Ne ponuja posebnih materialov, knjig. On poučuje način dela. Ko program razumete, ga morate samo vaditi in postati razvijalec vsebin in materialov. Da bi dosegli to raven, potrebujete dobro mentorstvo in podporo dr. sc. Rajovića in njegove ekipe. S svojo ekipo na Univerzi proučujemo učinke metode NTC in ugotovili smo le pozitivne učinke. Otroci (in tudi študenti in odrasli) imajo velik napredek. To je paradigmatska sprememba. V šoli se zabavate in hkrati učite. To je pravi cilj sodobnega izobraževanja, v katerem so zagotovljene vse informacije in program, ki pomagata novi generaciji, da se nauči razmišljati. Metode, ki so danes v uporabi, so utečene, a stare in oblikovane za svet, v katerem so živeli njihovi avtorji. NTC je sodoben in dr. sc. Rajović ga stalno posodablja in optimizira. Poznam veliko število učiteljev, ki mi pošiljajo pričevanja o spremembah, ki so jih doživeli po prvem NTC usposabljanju. Ko celotna skupnost (npr. Pazinski Novaki) prostovoljno pripravi park pred šolo po načelih NTC, veste, da za njim stoji nekaj zelo dragocenega. Zelo sem vesel, da sem srečal dr. sc. Rajovića in imam čast biti del skupine znanstvenikov, ki širi to znanje. Moja želja je, da bi imeli vsi starši in učitelji možnost, da to slišijo. Dr. sc. Rajović je izdal knjigo v Italiji in dekan Fakultete za znanost iz Bologne, prof. Luigi Guerra (eden najpomembnejših znanstvenikov v Italiji na tem področju) je povabil dr. sc. Rajovića, da predstavi knjigo in program ter gradiva v Bologni. Prof. Guerra je bil navdušen nad programom. A on ni edini. Tukaj navajam nekaj izvlečkov mnenj o knjigi z avtorji:

1. Knjiga je eden prvih poskusov - če ne prvi –nevrologije na področju znanosti o izobraževanju, ki ima praktično funkcijo. Predlaga določene aktivnosti za določena starostna obdobja, ne določa pa točno določenih faz. Prof. Claudio Desinan, redni profesor pedagogike, nekdanji dekan Oddelka za znanost na področju izobraževanja v Trstu, Univerza v Italiji 2. Knjiga ponuja pristop, ki temelji na inovativnem didaktičnem in izobraževalnem pristopu za predšolske otroke [...]. Programi, ki so predstavljeni v tej knjigi, lahko povečajo osebne koristi otroka in zato iz socialnega vidika naredijo veliko korist. Prof. Fulvio Šuran, redni profesor, nekdanji dekan Oddelka za znanost vzgoje Univerze v Puli 3. Dobrodošli, da preberete to dragoceno knjigo. Odprla bo pot inovativnim didaktičnim metodologijam in prispevala k premagovanju običajnih predsodkov! dr. Federica Mormando, predsednica Eurotalent Italia, podpredsednica Eurotalent International in predsednica Humaningena Te tri ocene, ki so tudi priporočila, so napisali vrhunski strokovnjaki, dva redna profesorja in ena najpomembnejših oseb v Italiji s področja dela z nadarjenimi otroki. Osebno danes ne poznam nikogar na svetu, ki bi lahko naredil spremembo te vrste in bi našel ključ za reševanje glavnega problema sodobnega časa: naši otroci rastejo z veščinami, ki se slabšajo iz generacije v generacijo.

Vanja Ković, izredna profesorica, Laboratorij za nevroznanost in uporabno kognicijo, Oddelek za psihologijo, Univerza v Beogradu Spoštovani gospod / gospa, Med doktorskim študijem na univerzi v Oxfordu sem nekoč slišala, da je odličnost težko opredeliti, a je enostavno prepoznati! Program, ki ga je Ranko Rajović razvil s svojo ekipo, je odraz odličnosti, ki si zasluži polno pozornost in podporo. Izobraževala sem se v vodilnem svetovnem centru za otroški kognitivni in jezikovni razvoj in slišala sem številna predavanja o tem, kako pomemben je zgodnji razvoj, da bi pri otroku ustvarili dobro podlago, s pomočjo katere bo lahko v celoti izkoristil izobraževanje v prihodnosti.Tako očitno je, da se ljudje ne zavedamo problema in tega, kam bi morali usmeriti pozornost in denar, da bi preprečili nadaljnje opustošenje izobraževalnega sistema in različne kognitivne težave (spomin, pozornost, jezik in vedenjske težave) kot posledice tega. Vendar je bilo očitno tudi to, da niti najboljše ustanove nimajo rešitve problema. Slišala sem že veliko o projektih, kot je 10000 besed itd.. O stresu, ki povzroča obrezovanje sinaps... Toda brez ponujenih rešitev in učinkovitih programov, ki bi vodili ven iz začaranega kroga, v katerem smo se znašli mi in naši otroci. Kmalu po vrnitvi v Srbijo sem srečala Ranka Rajovića in bila sem navdušena nad njegovim programom in njegovimi idejami. V bistvu mi je povedal, da motorični razvoj vodi do kognitivnega razvoja in o načinih, kako to izboljšati s pomočjo izobraževanja. Njegov celoten program sledi otrokovi osnovni radovednosti in želji po učenju in spoznavanju. Z njegovo ekipo so razvili otroške igre, ki jim omogoča, da bodo kasneje lahko lažje integrirali nova znanja. Želim si, da bi bila že kot otrok del programa. Ker se kot odrasli lahko nekoliko izboljšamo, če pa kot otroci začemo pravočasno, lahko marsikaj izboljšamo! Skozi ta program se lahko otroci v šoli bolje izobražujejo in so srečnejši kot smo bili mi. Poučujem psihologijo učenja in prepoznavam, koliko osnovnih učnih načel je vključenih v program s pomočjo iger in kako sledijo, pa tudi vodijo otrokov razvoj.

Nekajkrat sem bila prisotna na celodnevnih programih, na katerih izobražujejo učitelje, pa tudi na delavnicah za otroke in sem govorila o lahkosti in lepoti učenja. Nič čudnega, da se je program začel širiti po območju nekdanje Jugoslavije, potem pa tudi po Evropi. In omejitev ni - znanje je le znanje. In ta program je odprt za vse in ga je tako enostavno izvajati. S vsem srcem kot znanstvenica in kot mati podpiram in priporočam program, ki ga je razvil Ranko Rajović. Dajmo priložnost najboljšim od nas in naredimo ta svet boljši za naše prihodnje generacije - pomagajmo jim, da bodo boljši kot mi.

A R U T A R 12) LITE Adesope, O. O., Lavin, T., Thompson, T., & Ungerleider, C. (2010). A systematic review and metaanalysis of the cognitive correlates of bilingualism. Review of Educational Research, 80(2), 207245. Aron, A. R., Poldrack, R. A., & Wise, S.P. (2009). Cognition: basal ganglia role. Encyclopedia of Neuroscience 2, 1069-1077. Bushnell, E.W., & Bodreau, P.J. (1993). Motor Development and the Mind: The potential Role of Motor Abilities as a Determinant of Aspects of Perceptual Development. Child Development, 64(4), 1005–1021. Chaddock, L., Erickson, K., Prakash, R., S., VanPatter.,M., Voss, M., V., M., Pontifex, M., Raine, L., Hillman, C., and Kramer, A. (2010). Basal ganglia volume is associated with aerobic fitness in preadolescent children. Dev Neurosci. 32 (3): 249-256. Chaddock, L., Hillman, C. H., Pontifex, M. B., Johnson, C. R., Raine, L. B., & Kramer, A. F. (2012). Childhood aerobic fitness predicts cognitive performance one year later. Journal of Sports Sciences, 30(5), 421-430. Chaddock-Heyman, L., Erickson, K. I., Holtrop, J. L., Voss, M. W., Pontifex, M. B., Raine, L. B., et al. (2016). Aerobic fitness is associated with greater white matter integrity in children. Frontiers in Human Neuroscience, 8, 584 Christakis, D. A. (2009). The effects of infant media usage: what do we know and what should we learn?. Acta Paediatrica, 98(1), 8-16. Đedović, D., Rackov, J., & Stanojev, D. (2015): Walk to school as an integral part of daily physical activity from the perspective of cognitive abilities development. International Conference Identifying the Gifted and How to Work with Them in Pre-school Institutions and Primary Schools. Faculty of Education University of Ljubljana, 20-21 August 2015, 225-228.

Erickson, K.I., Hillman, C.H., Kramer, A.F. (2015). Physical activity, brain, and cognition. Current Opinion in Behavioral Sciences, 4, 27–32. Gojkov, G., Rajović, R., & Stojanović, A. (2015). NTC learning system and divergent production. Istraživanja u pedagogiji, 5(1), 105-126. Grissmer D., Grimm K.J., Aiyer S.M., Murrah W.M., & Steele J.S. (2010). Fine motor skills and early comprehension of the world: Two new school readiness indicatiors. Developmental Psychology, 46(5), 1008-1017. Henderson, M., Gray-Donald, K., Mathieu, M. E., Barnett, T. A., Hanley, J. A., O’Loughlin, J., ... and Lambert, M. (2012). How are physical activity, fitness, and sedentary behavior associated with insulin sensitivity in children?. Diabetes care, 35(6), 1272-1278. Hillman, C., Pontifex, M., Raine, L., Castelli, D., Hall, E., & Kramer, A. (2009). The effect of acute treadmill walking on cognitive control and academic achievement in preadolescent children. Neuroscience, 159 (3), 1044–1054. Hopkins, M., Davis, F., Vantieghem, M., Whalen, P., & Bucci, D. (2012). Differential effects of acute and regular physical exercise on cognition and affect. Neuroscience, 215, 59-68. Horska, A., Kaufmann, W. E., Brant, L. J., Naidu, S., Harris, J. C., Barker, P. B. (2002). In vivo quantitative proton MRSI study of brain development from childhood to adolescence. Journal of Magnetic Resonance Imaging, 15(2), 137–143. Ianco-Worrall, A. D. (1972). Bilingualism and cognitive development. Child development, 13901400. Kostić, T., Rajović, R., Ružić-Baf, M. (2016). Vaspitačka zapažanja o ulozi NTC programa u razvoju dece predškolskog uzrasta, 1. Međunarodna stručno-naučna konferencija „Novi izazovi u edukaciji“ 21-23.10.2016. Terme Čatež, Slovenija str 6 – 12 ISBN 978-86-88125-22-2 Petkovska A., Rajović I., Rajović R. (2015). Studija slučaja: značaj rane stimulacije kod prevremeno rođenog deteta sa neurorazvojnim problemima. International Conference Identifying the Gifted and How to Work with Them in Pre-school Institutions and Primary Schools. Faculty of Education University of Ljubljana, 20-21. August 2015, 233-237. 83

Koziol, L., Budding, D., Andreasen, N., D’Arrigo, S., Bulgheroni, S., Imamizu, H., & Pezzulo, G. (2014). Consensus paper: the cerebellum’s role in movement and cognition. The Cerebellum, 13 (1), 151–177. Krajšek, M. (2015). Vpliv NTC metode na gibalne sposobnosti predšolskih otrok. Diplomski rad, Koper: Univerza na Primorskem - Pedagoška Fakulteta. Levitt, P. (2003). Structural and functional maturation of the developing primate brain. The Journal of Pediatrics, 143(4), S35–S45. Lillard, A. S., Drell, M. B., Richey, E. M., Boguszewski, K., and Smith, E. D. (2015). Further examination of the immediate impact of television on children’s executive function. Developmental psychology, 51(6), 792. Lončarić, D., & Novak, A. (2015, January). CONTRIBUTION TO THE EVALUATION OF EFFECTS OF THE FIRST PHASE OF THE NTC SYSTEM OF LEARNING IN PRESCHOOL EDUCATION. In V. dani Šime i Ante Starčevića: Nove smjernice u odgoju i obrazovanju/Znanstveni prinosi Dragutina Rosandića u okviru. Martinez-Gomez, D., Tucker, J., Heelan, K. A., Welk, G. J., and Eisenmann, J. C. (2009). Associations between sedentary behavior and blood pressure in young children. Archives of pediatrics & adolescent medicine, 163(8), 724-730. Perry, B. D., & Pollard, R. (1997, November). Altered brain development following global neglect in early childhood. In Proceedings from the Society for Neuroscience Annual Meeting (New Orleans). Petkovska A., Rajović I., Rajović R. (2015). Studija slučaja: značaj rane stimulacije kod prevremeno rođenog deteta sa neurorazvojnim problemima. International Conference Identifying the Gifted and How to Work with Them in Pre-school Institutions and Primary Schools. Faculty of Education University of Ljubljana, 20-21. August 2015, 233-237. Piaget, J. (1953). The origin of intelligence in the child. London: Routledge & Kegan Paul. Plahutar A., i Rajović R. (2015). Primjena NTC programa u poticanju razvoja složenih motoričkih sposobnosti predškolske djece. International Conference Identifying the Gifted and How to Work with Them in Pre-school Institutions and Primary Schools. Faculty of Education University of Ljubljana, 20-21. avgust 2015, 237-246. 84

Protudjer, J., Kozyrskyj, A. L., McGavock, J. M., Ramsey, C. D., and Becker, A. B. (2012). High screen time is associated with asthma in overweight Manitoba youth. Journal of Asthma, 49(9), 935-941. Rajović, R. (2010). NTC sistem učenja: metodički priručnik za vaspitače (NTC learning system: methodical manual for teachers). Vršac: College of Professional Studies in Education of Teachers Mihajlo Palov. Rajović, R. (2011). IQ deteta – briga roditelja, predškolski uzrast. Deo I. Novi Sad: Abeceda. Rajović, R., Berić, D., Bratić, M., Živković, M., & Stojiljković, N. (2017). Effects of an “NTC” exercise program on the development of motor skills in preschool children. Facta Universitatis, Series: Physical Education and Sport, 315-329. Sandercock, G. R., and Ogunleye, A. A. (2013). Independence of physical activity and screen time as predictors of cardiorespiratory fitness in youth. Pediatric research, 73(5), 692-697. Scudder, M., Federmeier, K., Raine, L., Direito, A., Boyd, J., & Hillman, C. (2014). The association between aerobic fitness and language processing in children: Implications for academic achievement. Brain and Cognition, 87, 140–152. Sibley, B. A., and Etnier, J. L. (2003). The relationship between physical activity and cognition in children: a meta-analysis. Pediatric exercise science, 15(3), 243-256. Suzić, N. G., Šindić, A. M., Rajović, R. D., & Petrović, U. L. (2015). Emotions as efficiency predictors of third phase of the NTC system of learning for preschool children. Zbornik radova Učiteljskog fakulteta, Užice, (17), 77-90. Tau, G., & Peterson, B. (2010). Normal development of brain circuits. Neuropsychopharmacology, 35 (1), 147–168. Ullrich-French, S. C., Power, T. G., Daratha, K. B., Bindler, R. C., and Steele, M. M. (2010). Examination of adolescents’ screen time and physical fitness as independent correlates of weight status and blood pressure. Journal of sports sciences, 28(11), 1189-1196.

Used images: Personal archive of Dr. Ranko Rajović and Iva Rajović NTC Sistem učenja program archive www.pixabay.com freepik.com The back cover of this publication was designed with resources from Freepik.com