Spoštovane in cenjeni! Pred vami je programska knjižica naše naslednje abonmajske sezone, v kateri zagotovo najdete nekaj zase in za Vaše najmlajše. Program smo sestavili premišljeno, s strogimi kriteriji v upanju, da zadovoljimo tudi bolj zahtevno občinstvo. Kot novost smo v tej sezoni pripravili gostujoči gledališki abonma, v sklopu katerega si boste lahko ogledali šest odličnih predstav poklicnih gledališč v Mariboru, Celju in v Ljubljani. Za ogled organiziramo avtobusni prevoz. Gledališki abonma ljubiteljskih gledaliških skupin smo sestavili v sodelovanju s Koroškim deželnim teatrom. Hvala za zaupanje! Privoščimo Vam obilo umetniških užitkov. Direktor Kulturnega doma Slovenj Gradec
Benjamin Pirnat
20. oktober 2013: KUD Zarja Trnovlje-Celje Carlo Goldoni: Krčmarica Mirandolina Režija: Vojko Belšak Predstavo Krčmarica Mirandolina avtorja Carla Goldonija pozna povprečen gledalec predvsem kot komedijo. Kar v resnici tudi je. Vendar pa se kljub salvam smeha, ki po navadi spremljajo predstavo, in živahnih ter dinamičnih vlogah, redki zavejo eksistencialne stiske, v katero so pahnjeni liki. Osnovno gonilo igre je zelo kruto in banalno – denar. Socialni deficit se preliva tudi na druga področja in posledično določa tudi ljubezenske odnose, ki so zato bolj podobni strateški pogodbi in ne posledici zaljubljenosti dveh oseb. Krčmarica Mirandolina kljub »svoji starosti«, saj je postavljena v čas okoli leta 1740, neverjetno preseneča s svojo aktualnostjo. Njena prodornost ni zgolj v humorju, ki ga v predstavi ne manjka, ampak v tem, kako s pomočjo le-tega kaže ogledalo nam samim danes in tukaj. Pohlep, prevare, laži, kraja in razprodaja vrednot po dolgem in počez so vzporednice, ki sovpadajo s trenutnim stanjem v naši družbi. Mirandolina je navidez prepuščena plavanju v morju polnem morskih psov. Gospodo, ki jo predstavljajo Grof, Markiz in Kavalir, lahko zlahka primerjamo z današnjim kapitalizmom, ki neusmiljeno zahteva vedno nove žrtve, ki so po pravilu večinoma nedolžne. Zato se Mirandolina ne bori le za svoj vsakdanji kruh, ampak tudi za osnovno človeško dostojanstvo. Njene želje niso gradovi v oblakih, ampak le to, da si lahko s svojim delom prisluži za dostojno življenje. Kaj vse je za to potrebno in kaj mora narediti, da se iz plena spremeni v lovca, pa si lahko ogledate v predstavi Krčmarica Mirandolina v izvedbi KUD Zarja Trnovlje. Seveda ne gre brez srečnega konca. Zabava zagotovljena!
17. november 2013: Gledališko društvo Kontrada Kanal Niccolo Machiavelli: Mandragola Režija: Blaž Valič Machiavellijeva Mandragola velja za, kot najdemo pogosto zapisano, »najčistejši primer renesančne komedije«, v kateri dogajanje ni več posledica nepredvidljive usode, ampak človekove iznajdljivosti in pretkanosti. Te lastnosti najdemo pri Calimacu, ki ob podpori služabnika Sira ter pomoči spletkarskega Liguria in pohlepnega patra Timoteja prepriča naivnega meščana Nicia, da mu sam ponudi svojo mlado ženo Lucrezio. Machiavellijev tekst je režiser Blaž Valič preuredil in moderniziral, kar pomeni opazen poseg v samo komedijo ter, upamo, tudi prijetno presenečenje za gledalce.
15. december 2013: KD Bohinjska Bela, Gledališče Belansko George Bernard Shaw: Pygmalion Režija: Bernarda Gašperčič »... Med Shawovimi komedijami je gotovo najbolj priljubljena Pygmalion. To je duhovita, deloma na čustvene učinke preračunana igra, v kateri je Shaw ponovno dosegel didaktično poanto tako, da je obrnil situacije in vrednote. Gledalec se zabava nad človeško omejenostjo in družbeno hinavščino. Tudi motiv za to igro si je Shaw izposodil, in sicer iz Ovidovih Metamorfoz, kjer se kipar Pygmalion zaljubi v kip dekleta, ki ga je ustvaril, in Afrodita, boginja ljubezni in lepote, obudi kip v življenje. Pri Shawu je osrednja junakinja prodajalka rož, Liza Doolittle, ki jo profesor Higgins v nekaj mesecih nauči pravilne izgovorjave, da jo, zaradi stave, lahko predstavi v visoki družbi kot enako med enakimi. Shaw se je v tej komediji ponorčeval iz predsodka, ki je vladal in po svoje še vedno vlada v Angliji, da je kultivirana izgovorjava znak pripadnosti visokemu družbenemu razredu, kar praktično pomeni, da je s tem že določena človekova usoda, njegova moralna in drugačna vrednost. To nesmiselno pojmovanje je dramatikov osnovni kamen spotike. Med najbolj zabavnimi so scene, v katerih nastopa Lizin oče, ki se s Higginsovo pomočjo prelevi iz družbenega nezadovoljneža, smetarja, v častivrednega meščana. Medtem ko profesor Higgins spočetka tiranizira Lizo, sta ob koncu njuni vlogi zamenjani. Higgins spozna, da on bolj potrebuje Lizo kot ona njega, kajti Liza je v tem času napravila velik duševni razvoj, ki ji ne le omogoča, da se v ekonomskem pogledu postavi na svoje noge, temveč postane tudi osveščen človek, ki ceni svojo integriteto in svojo samostojnost. Shaw je spet dodelil zmago ženski, nositeljici kreativne evolucije ... Shaw se ni nikoli odrekel cilju, ki je razviden že iz njegovih zgodnjih del, namreč da mora umetniško delo gledalca ne le zabavati in mu estetsko ugajati, temveč da ga mora tudi ozaveščati in mu posredovati tako sporočilo, ki ga bo privedlo k višjemu, bolj razumnemu in bolj plemenitemu načinu življenja ...«
19. januar 2014: Kulturno društvo Domovina Osp Edita Frančeškin: Življenje lepo je, dokler ... Režija: Edita Frančeškin Kaj je ta predstava? Predstava je satirična komedija z elementi kabareta. O čem se bo spraševala, k čemu nas bo nagovarjala, kaj sploh poveste z njo? Sprašujemo se, kam vodijo nevarna razmerja med vse bolj revnim ljudstvom in vse bogatejšimi iznajdljivimi prevaranti, ki so relativno bogato državo oropali v trenutku, ko bi ji zasluženi moralni in finančni bonus moral utrditi in poglobiti uspešnost tako imenovanega pridnega slovenstva. Predstava morda res celo malo nagovarja k razločevanju, kaj je butasto in kaj je za človeški um še dostojno. Skozi dogajanje se lahko vsak odloča, kaj je prav in kaj narobe. Vendar pa v naši deželi brbota od nasprotnih stališč, zato je zrela ali za resen upor ali pa za predajo kakšnim zloglasnim svetovnim samodržcem. Uganite, kaj smo izbrali mi. Od kod navdih? Iz pravkar povedanega in definitivno – Dario Fo. Ampak on je rekel, naj nekatere njegove politične satire vsak prilagodi razmeram, v katerih živi. Pa smo jih, tako da je nastala povsem naša predstava in je v njej Fojev navdih le v eni sceni. Do kdaj je torej življenje lepo? Dokler ne dovolimo, da nam uničijo bistvo: svobodo, sočutje, dostojanstvo … in seveda pravičen zgodovinski spomin (ki pa ni le naša last, je last vsega sveta!!!). Pa se bomo kaj smejali? O, ja! Kot se za takšno komedijo spodobi.
16. februar 2014: KUD Valentin Kokalj Visoko pri Kranju Dragutin Dobričanin: Skupno stanovanje Režija: Herman Mubi Skupno stanovanje je lahkotna komedija – bulvarka, ki nima namena moralizirati, ampak nudi sprostitev tako gledalcem kot nastopajočim. Na šaljiv način prikazuje vselitev akterjev v novogradnjo, čeprav so postavljeni šele temelji bodočih stanovanj. Različni karakterji tako nudijo igralcem možnost čudovite improvizacije. Predstava ponuja vse. Ljubezen, sovraštvo in iznajdljivost so stalnica, ki bodo zagotovo nasmejali gledalce. In ko je že videti, da se zgodba srečno konča, na stanovanje vrže oko še nekdo ... Delo SKUPNO STANOVANJE je bilo napisano leta 1960. Avtor je znan srbski igralec Dragutin Dobričanin (1922 – 1988), ki smo ga lahko videli v nadaljevanki Gledališče v hiši in filmih Orli zgodaj letijo, Nevidni človek, Gospa ministrica in še v mnogih drugih. Herman Mubi, režiser
16. marec 2014: KUD Dolomiti Dobrova Rene de Obaldia: Veter v vejah sasafrasa Režija: Franci Končan Navdih za parodijo na vestern, ki sicer velja za klasiko gledališča absurda, je de Obaldia dobil ob branju romana J. F. Cooperja. Pomemben simbol igre je sasafras - mogočno domorodno ameriško drevo z močnimi koreninami, ki se deli na moške in ženske predstavnike in preživi tudi v najbolj nemogočih razmerah. Njegovi listi se na jesen obarvajo rdeče in dišijo po pivu iz sasafrasovih korenin. Komedija govori o belih priseljencih, katerih življenja in dom v Kentuckyju ogrožajo Indijanci. Priljubljeno delo o dramatični noči, ki jo doživi družina Rockfeller na samotnem ranču sredi ameriškega zahoda, je ironična pripoved o razmerju med Indijanci in kavboji. Pod plaščem igrivega humorja skrivajo tudi večje resnice o medčloveških odnosih, dobroti in krivicah, kot tudi o predsodkih, ki jih vse do danes nismo izkoreninili. Primite soseda za roko – streljanje se bo začelo!
20. april 2013: Emigranta Režija: Aleksandar Čaminski Igrata: Gregor Podričnik, Peter Rubin Drama Slawomirja Mrožka »Emigranta« je grenko ironičen portret dveh izseljencev, pristalih v Zahodni Evropi. Mrožek s svojim značilnim ostrim humorjem, s katerim analizira družbo in usodo ljudi, uspešno razkriva globlje plasti človekove duše in njegovo vedenje. Predstava Emigranta ni le predstava. Je razmislek. Je drugačna percepcija. Je vprašanje, kje se v današnjem času kapitalizma nahajata spoštovanje, skrb za malega človeka. Ali je emigrant sploh človek? Dva popolnoma različna človeka. Z različnimi porekli. Različnima karakterjema in različnima izobrazbenima ravnema. Ki pa živita skupaj pod isto streho. Ko trčijo skupaj pogledi na svet. Eden se bori za golo preživetje (Peter Rubin), drugi premleva ideje (Gregor Podričnik). Oba nastopajoča nosita realnost svojih likov polno in pristno. Režiser Aleksandar Čaminski je pri tej predstavi neviden. Svoja igralca je vodil skozi različna čustvena stanja in v predstavo ni silil ničesar odvečnega, le zavoljo lastne pomembnosti. Ne, tukaj je bila pomembna ideja. Resnica likov, ki sta jih Gregor Podričnik ter Peter Rubin, odlično odigrala. Z vsemi čustvenimi poudarki, karakternimi posebnostmi in tekstovnimi izzivi. Razlika v jeziku med obema akterjema je natančno razdelana in seveda lastna tistemu, ki ga uporablja. Njegovemu stanu ter izobrazbi. Scena je bila minimalistična ter učinkovita. Prav tako kostumografija, ki je nakazovala in pomagala igralcem, ni pa prevzela vodilne vloge. Predstava, ki kot gugalnica ves čas niha v smeh ter nazaj v grenkobo, nas je na koncu pustila brez besed. V času, ko se tako malo predstav dejansko dotakne občinstva, je predstava Emigranta pustila močan vtis na vsakem obiskovalcu. In zagotovo niso po koncu predstave govorili o novem hladilniku ali o najnovejši oddaji po televiziji. Ne, razmišljali so o videnem in to je tisto najbolj dragoceno, kar nam je predstava dala. Občutek ter zavedanje, ki še kar trajata.
GOSTUJOČI GLEDALIŠKI ABONMA
SLG CELJE
oktober 2013: Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano) / Komedija februar 2014: Naše mesto / Drama
DRAMA MARIBOR
november 2013: Nočni portir / Drama december 2013: Nema poroka / Komedija
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
Januar 2014: Fiziki / Satirična drama Marec 2014: Samba lantana / Drama
17. oktober 2013: Kvartet klarinetov Claritet
Kvartet klarinetov CLARITET je bil kot Kulturno društvo CLARITET ustanovljen leta 2011 na pobudo profesorjev Glasbene šole Slovenj Gradec, prof. Mitje Repnika in prof. Matjaža Isaka, pridružila pa sta se jima še študenta klarineta Rok Rupreht in Simon Žvikart. Družijo jih ljubezen do igranja klarineta, sproščenost in veselje za nova spoznanja v glasbi. Glasbeniki so glasbene izkušnje pridobivali v različnih glasbenih zasedbah: Quatro sax, Big bandu Vox, Big bandu Radlje, Slovenskemu orkestru klarinetov, pihalnih orkestrih Slovenj Gradec, Šentjanž in Muta, ansamblih Rosa, Koroški korenjaki, Meh in smeh. V kratkem času delovanja so nastopali na številnih prireditvah doma in v tujini ter v lanskem letu kar na štirih koncertih v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Vsako pomlad v Slovenj Gradcu izvedejo samostojni koncert z naslovom Claritetovanje, na katerem skupaj z gosti navdušujejo s profesionalno in igrivo interpretacijo pestrega koncertnega repertoarja. Kvartet klarinetov CLARITET nastopa tudi v širši zasedbi kot Orkester klarinetov CLARITET, z gosti solisti oz. kot spremljevalna skupina različnim zborom. S kvalitetnim, inovativnim, sproščenim in samozavestnim nastopom želijo širšemu občinstvu približati glasbo za klarinet, saj izvajajo glasbo različnih obdobij in žanrov. Redno se udeležujejo različnih seminarjev pri priznanih profesorjih (Jože Kotar, Dušan Sodja, Massimilijano Miani, Berthram Egger, Lars Wouters van den Oudenwijer, Joseph Balogh, Mateja Bajt, Radovan Cavallini, Paolo De Gaspari, idr.). Vseskozi jih spremlja velika mera pozitivne energije. Ponosno stopajo po svoji glasbeni poti, ne sprašujejo se, kam pelje, le hodijo po njej.
27. november 2013: Godalni quartet M.Ars Program: Anton Webern: Langsamer Satz
Mojca Menoni Sikur: 1. violina Vanja Bizjak Podlesek: 2. violina Mateja Ratajc: viola Martin Sikur: violončelo Godalni kvartet M.ARS so leta 2012 ustanovili violinistki Mojca Menoni Sikur in Vanja Bizjak Podlesek, violistka Mateja Ratajc ter violončelist Martin Sikur, diplomanti slovenskih in tujih glasbenih akademij ter prejemniki številnih nagrad in priznanj. Skupna jim je ljubezen do komorne glasbe, ki jo razumejo kot glasbeno sodelovanje enkratnih osebnosti, kjer ima vsak glasbenik enako odgovornost. Njihov repertoar zajema dela iz vseh stilnih obdobij. - Joseph Haydn: Godalni kvartet v C-duru “Tost”, op. 64 št. 1, Hob. III:65 - Allegro moderato - Menuetto: Allegretto ma non troppo - Allegretto scherzando - Finale: Presto - Johannes Brahms: Godalni kvartet v c-molu, op. 51 št. 1 - Allegro - Romanze:Poco Adagio - Allegretto molto moderato e comode. Un poco più animato - Allegro
12. december 2013: Ljubezenski trikotnik Schumann, Wieck, Brahms Klavir: Maja Kastratovik Violina: Sihana Badivuku - Hoxha Vokal: Tanja Vogrin Pianistka Maja Kastratovik, rojena 1969 v Skopju, je nižjo glasbeno šolo končala na GBŠC Ilija Nikolovski - Luj, Skopje, Makedonija. Šolanje je nadaljevala v Moskvi, kjer je končala srednjo specialno glasbeno šolo pri profesorju S. I. Gadžijevu. Študij je nadaljevala na moskovskem Konservatoriju P. I. Čajkovski (Rusija) Magistrirala pa na Glasbeni akademiji (FMU) v Skopju. Koncertirala je kot solistka, z makedonsko filharmonijo ter v številnih komornih zasedbah. Nastopala je v Rusiji, ZDA, Italiji, Vatikanu, V. Britaniji, Španiji, Belgiji, Avstriji, Sloveniji, Srbiji, Makedoniji, Grčiji, Albaniji. Priznana kosovska violinistka Sihana Badivuku - Hoxha, rojena 1967 v Prištini, je obiskovala nižjo in srednjo glasbeno šolo v svojem rojstnem mestu pri profesorjih B. Dimčevskemu ter P. Vernikovu. Po končanem Moskovskem konservatoriju je izobraževanje nadaljevala na Visoki glasbeni šoli v Detmoltu (Nemčija), kjer je magistrirala pri profesorju Y. U. Kimu. Koncertirala je kot solistka s številnimi orkestri (Orkester avstrijskega radia – ORF; kosovska, turška, makedonska filharmonija itd.) ter v različnih komornih zasedbah. Tanja Vogrin je ob študiju germanistike v Mariboru končala srednjo glasbeno šolo iz solopetja in harfe ter študij nadaljevala na Univerzi za glasbo v avstrijskem Gradcu. Na isti ustanovi je leta 2009 z odliko zaključila tudi magistrski študij koncertnega petja. Iz ljubezni do predklasične glasbe se ukvarja predvsem z raziskovanjem zgodovinskih tehnik petja in se vseskozi izpopolnjuje pri priznanih specialistih v tujini. Je ena redkih interpretov po svetu, ki ob harfi tudi pojejo, na opernih deskah pa je debitirala kot Dido v baročni operi »Dido in Enej« H. Purcella. Od leta 2007 je zaposlena na Glasbeni šoli Slovenj Gradec, njeni učenci pa že dosegajo uspehe v mednarodnih merilih.
30. januar 2014: Duo Lorenz
Duo LORENZ – ŠČEK je začel z delom v letu 1980. Od takrat pa do danes je izvedel dolgo vrsto odmevnih in odlično ocenjenih recitalov doma in na tujem. Nastopal je na festivalih, kot so: Ljubljanski mednarodni poletni festival, Slovenski glasbeni dnevi, Festival komorne glasbe 20. stoletja v Radencih, Kogojevi dnevi, Zagrebški glasbeni bienale, Jugoslovanska glasbena tribuna v Opatiji in drugi. Ob koncertih širom Slovenije se je predstavil tudi v Zagrebu, Beogradu, Trstu, na Dunaju, v Parizu, nekdanji Sovjetski zvezi ... Duo ima v repertoarju dela od baroka do sodobnosti. Posebno skrb posveča slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Vrsto del naših skladateljev je tudi krstno izvedel. V sezoni 1988/89 je v Ljubljani predstavil Antologijo slovenske violinske glasbe. Na petih večerih je izvedel dela 34 slovenskih skladateljev. Za ta podvig, ki ga je v celoti posnela TV Slovenija in pripravila 10 oddaj s komentarji prof. Marijana Lipovška (ciklus bo v kratkem spet na sporedu), si je duo prislužil nagrado Prešernovega sklada. Duu Lorenz – Šček lahko prisluhnemo s številnih arhivskih radijskih posnetkov, avdio in video kaset ter CD plošč. Letošnjo 30-letnico umetniškega delovanja bo obeležil z vrsto samostojnih recitalov ali v družbi dua Tomaž Lorenz – Jerko Novak, ki slavi enak jubilej.
6. februar 2014: Duo Simič & Simič
Orfej Simič se je rodil v Mostarju in s šestimi leti pričel igrati violino. Šolal se je na Glasbeni šoli Mokranjac v Beogradu, študiral pa v Moskvi na Konservatoriju Čajkovski. Po končanem študiju se je zaposlil pri “Kärntner Sinfonie Orchester-u” v Celovcu. Od 1993 do 1995 je živel v Londonu, kjer je zaključil podiplomski študij na “Guildhall School of Music”. V tem času je igral tudi v londonskem simfoničnem orkestru, Nacionalnem simfoničnem orkestru in v komornem orkestru “Barbican Virtuosi”. Čelistka Eva Simič Nemeth je rojena na Madžarskem, v mestu Szombathely. Po diplomi na Akademiji Franz Liszt, 1995, (razred prof. Csaba Onczay) je študij nadaljevala v Nemčiji na Univerzi Johannes Gutemberg pri profesorju Juliusu Bergerju. Nato je na povabilo priznanega čelista in profesorja Janosa Starkerja dve leti študirala na Indiana University School of Music v Bloomingtonu, ZDA. Eva Simič Nemeth je dobitnica 1. nagrade na mednarodnem tekmovanju “Johannes Brahms” v Avstriji (1999), prav tako pa tudi nagrade “Peter Cornelius” v Nemčiji. Udeležila se je številnih masterskih tečajev in sodelovala z številnimi priznanimi glasbeniki, kot so Misha Maisky, Arto Noras in Miklos Perenyi. Kot solistka in komorna glasbenica je nastopala po Nemčiji, Madžarski, Avstriji, Italiji in ZDA. Od leta 2000 je zaposlena v Kärntner Sinfonieorchesteru v Celovcu.
6. marec 2014: Trio Clavimerata
Prepoznavnost Clavimerate je med drugim v tem, da se ne posveča le tradicionalnemu klasičnemu ali pa izključno sodobnemu programu, temveč se uspešno ukvarja z izvajanjem del različnih glasbenih obdobij in slogov, s posebno skrbjo za raziskovanje glasbene vsebine skladbe. Njihova izvajalska estetika presega ideološke akademske omejitve, izjemna izvirnost in hkrati raznolikost pa jim omogoča raziskovanje zvočnih barv in glasbenih izrazov tudi v kombinaciji s pevko, igralcem, tolkali, harmoniko ali kontrabasom. Zanimiv izbor programa vrhunskih umetnikov omogoča prijeten glasbeni dialog s poslušalci, kar potrjujejo odlični odzivi na njihovih koncertih. Clavimerata je bila ustanovljena leta 1997 pod imenom Trio Mefisto. Izpopolnjevali so se pri priznanih profesorjih kot so Primož Lorenz, Primož Novšak, Henry W. Meyer, Martin Spangenberg in dosegli izjemno raven na področju komorne umetnosti. So dobitniki prve nagrade in zlate medalje na tekmovanju komornih skupin ˝Lovec-Šček˝ v Kopru. Za glasbene dosežke so prejeli študentsko Prešernovo nagrado. Slovenski javnosti so se predstavili s številnimi koncerti ter gostovali v Avstriji, Nemčiji, Franciji in Izraelu. Sodelujejo s priznanimi slovenskimi umetniki, kot so Darja Švajger, Eva Hren, Jaka Pucihar, Bojan Maroševič, Marko Hatlak, Darko Kovačič ... in si prizadevajo, da bi svoj repertoar razširili z novimi skladbami, napisanimi zanje. Posvečajo se tudi izvajanju baročnih in klasičnih del na originalne inštrumente tistega časa. Snemali so za Radio Slovenija, Radio Maribor in v samozaložbi izdali dve zgoščenki.
24. april 2014: Trio Amarilis
Pianistka Katja Činč, violinistka Lucija Mlakar in violončelistka Urška Horvat sodelujejo od oktobra 2008. Prvo leto je bila njihova mentorica prof. Marina Horak, nato so znanje tri leta pridobivale pod mentorstvom red. prof. Tomaža Lorenza, sedaj pa, po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih, študij komorne igre nadaljujejo na priznani mednarodni šoli za komorno igro »Scuola del Trio di Trieste« v italijanskem Devinu, pod mentorstvom priznanega Tria di Parma (pianist Alberto Miodini, violinist Ivan Rabaglia in čelist Enrico Bronzi). Skupaj so se uspešno predstavile že na številnih nastopih in koncertih v Sloveniji in v tujini. Vse tri članice so dobitnice številnih nagrad na mednarodnih in državnih tekmovanjih, imele pa so tudi veliko nastopov v Sloveniji in v tujini ter se udeležile številnih seminarjev in poletnih šol za solo in komorno igro. Na svojih koncertih so mlade glasbenice prejele že vrsto odličnih kritik in odzivov, za svoje umetniško delo pa so v letu 2011 prejele tudi študentsko Prešernovo nagrado.
15. maj 2014: Pihalni kvintet Slowind
Aleš Kacjan - flavta, Matej Šarc - oboa, Jurij Jenko - klarinet, Metod Tomac - rog, Paolo Calligaris - fagot Slowind sestavljajo solisti orkestra Slovenske filharmonije. Ansambel se ne ukvarja samo s standardnim repertoarjem za pihalni kvintet, temveč se posveča najrazličnejši komorni glasbi, pri tem pa sodeluje z mednarodno priznanimi izvajalci, kot so Heinz Holliger, Robert Aitken, Alexander Lonquich, Arvid Engegård, Aleksandar Madžar, Mate Bekavac, Matthias Pintscher, Steven Davislim, Christiane Iven, Ursula Oppens in Emanuele Torquati. Posebno aktiven je ansambel na področju sodobne in nove glasbe, zato je tudi reden gost najpomembnejših tovrstnih festivalov ("Ars Musica" Bruselj, Biennale Bern, "Klangspuren" Innsbruck, "New Music Concerts Series" Toronto). Slowind že dalj časa tesno sodeluje z Vinkom Globokarjem, Robertom Aitkenom ter Jürgom Wyttenbachom, pa še z drugimi slovenskimi in zadnja leta tudi tujimi avtorji, ki mu posvečajo svoja dela (Larisa Vrhunc, Lojze Lebič, Urška Pompe, Bojana Šaljić Podešva, Nina Šenk, Nana Forte, Uroš Rojko, Neville Hall, Martin Smolka, Elliott Carter, Volker Staub, Ivo Nilsson, Gérard Buquet). Poleg koncertiranja v tujini (koncertne turneje v ZDA, Kanadi in po Evropi) se kvintet že vrsto let ukvarja s promoviranjem svetovne sodobne komorne literature v lastnem komornem ciklusu "Festival Slowind". Posebno pozornost so vzbudili koncertni dogodki festivala 2005, ko je Slowind pod okriljem evropskega programa Kultura 2000 z ansambloma SurPlus (Nemčija) in Acroche Note (Francija) predstavil vrsto pri nas še neznanih sodobnih komornih del ter pet posebej za festival napisanih novitet evropskih komponistov nove generacije. Zgodovinska sta bila Festivala Slowind 2011, ko je ansambel slovenskemu občinstvu prvič predstavil kar šestindvajset skladb enega največjih skladateljev 20. in 21. stoletja Elliotta Carterja (1908–2012) in pa Festival Slowind 2012, na katerem je ansambel pod umetniškim vodstvom Matthiasa Pintscherja izvedel vrsto raritet tako iz glasbene preteklosti kakor tudi sedanjosti. Za dosedanje delovanje je Slowind leta 1999 prejel Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada leta 2003.
ABONMA OPERA BALET MARIBOR
Giacomo Puccini:
Triptih (Plašč, Sestra Angelika, Gianni Schicchi) Ferdinand Hérold/Ludwig Hertel (aranžma Jean-Michel Damase):
Navihanka Antonin Dvořák:
Rusalka Giuseppe Verdi:
Aida Gioacchino Rossini:
Italijanka v Alžiru Rodion Ščedrin:
Carmen
5. oktober 2013: Lutkovno gledališče Velenje: Metuljček cekinček Scenarij in režija: Alice Čop Scenografija: Kajetan Čop
Interaktivna lutkovna predstava po motivih otroške pesmice J. Bitenca Ali poznate Metuljčka Cekinčka? Ja, to je tisti nagajivi mladi metuljček z našega travnika! Pojdimo skupaj z njim raziskat, kakšne žuželke še živijo v njegovi bližini. Čebelica, Pikapolonica, Deževnik – vsi po svoje pomagajo rožicam, da zrastejo v vsej svoji lepoti. In Gosenica? Ojej, ta se je zaljubila v našega Metuljčka Cekinčka. A pozor! Pajek je na preži! Glasba: JANEZ BITENC, GORAZD PLANKO Violina: URŠKA ŠILC Producent: Festival Velenje v sodelovanju z MO Velenje. Predstava je primerna za otroke od 2. leta in traja 25 – 30 minut. Metuljček Cekinček je interaktivna, zelo barvita lutkovna predstava za otroke od dopolnjenega 2. leta. Skozi igro se bodo na zabaven način seznanili z življenjem na travniku, izvedeli bodo, kako se gosenice spremenijo v metulje, kaj je opraševanje, s čim se hranijo pikapolonice, ali kaj je posebnega pri deževnikih. Skupaj z nami bodo otroci šteli, spoznavali barve, reševali uganke in seveda peli!
23. november 2013: LG Velenje: Ne s peklenščki češenj zobat Režija in scenarij: Alice Čop Scenografija in sorežija: Kajetan Čop
Predstava po motivih klasične pravljice bratov Grimm „Vragov svak“, ki ne manjka v nobeni zbirki grimmovskih pravljic. Pripoveduje o tem, da na Svetu živijo dobri, a tudi hudobni ljudje; pravični peklenščki pa skrbijo za red, saj največje hudobneže odpeljejo v Pekel. Naši komični peklenščki Florijan, Barabaš in Ciprijan radi kakšno ušpičijo in radi tudi pojejo. Bojijo se edine stvari – da ne razjezijo svojega kralja Luciferja! In prav to uspe peklenščku Florijanu, ki se preveč zaplete z mlinarjevim sinom Petrom. Mladenič se mu smili, ker ga po smrti očeta od doma nažene hudobna mačeha, zato mu pomaga pridobiti srce dobre in lepe princeske Marjetke ... To prelepo klasično pravljico igramo s prav posebnimi lutkami – manekeni. Za razliko od drugih grimmovskih pravljic, jo redkokdaj postavijo na oder, zato je še toliko bolj zanimiva. Glasba: Gorazd Planko Violina: Urška Šilc Predstava je primerna za otroke od dopolnjenega 5. leta. Traja 45 minut.
21. december 2013: Peter Kus: Pojoči grad Režija in glasba: Peter Kus Nastopata: Andrej Žibert, Kaja Avberšek
Pojoči grad je izvirna multimedijska predstava za otroke, v kateri se stripovske ilustracije in glasbeni koncert povežejo v lutkovno gledališče. Nastala je po motivih pravljice H. C. Andersena Slavec. Produkcija: Forum, Federacija Dramaturgija: Ajda Rooss Svetovalec za gib in dramsko igro: Miha Arh Likovna podoba, ilustracije in video animacije: Kaja Avberšek Kostumi: Iztok Hrga Izvirni inštrumenti: Peter Kus, Darko Korošec Oblikovanje luči: Luka Curk Tehnični vodja predstave: Jan Žavbi Izdelava scene in rekvizitov: Jaka Mihelič, Zoran S. Janežič, Alojz Košmrlj, Brane Ždralo Računalniška animacija: Jernej Žmitek, Jernej Lunder (Invida) Ilustracije in video animacije: Kaja Avberšek
11. januar 2014: Maja Gal Štromar: Črkolandija Avtorica besedila: Maja Gal Štromar Igrata: Maja Gal Štromar in Gregor Geč (Gledališko-lutkovna predstava za otroke od 4. do 10. leta starosti)
Zgodba govori o dveh otrocih, Ani in Binetu, ki si pred spanjem bereta pravljico. V zaprašeni in dolgočasni knjigi najdeta skregane črke. Odločita se, da bosta naredila red in se podata na potovanje v Črkolandijo. Bine in Ana uredita spor med črkami in abeceda je rešena, črke so ponovno prijateljice. Skozi dialog črk (lutke) ugotavljamo njihovo široko uporabnost, jih spoznavamo in prepoznavamo, ločujemo (samoglasniki in soglasniki, sičniki in šumniki) in se jih učimo. Črke tvorijo besede, ki pa so lahko v maternem ali tujem jeziku. Mladi gledalci skozi predstavo pridobivajo in pridobijo: - razumevanje pojma konflikt, reševanje preko dialoga, strpnost - vpogled v vprašanje sobivanja, soodvisnosti - pomembnost skupne odgovornosti in prijateljstva - razvijanje motoričnih sposobnosti in domišljije skozi scensko postavitev - motivacija za osvajanje novih znanj in vstopanje v druge miselne in konkretne prostore - razvijanje bralnih navad - vzpodbujanje k pisanju slovenske besede
15. februar 2014: LG Velenje: Janko in Metka Režija in scenarij: Alice Čop Scenografija: Kajetan Čop Glasba: Gorazd Planko
JANKO IN METKA je znana pravljica o nagajivih otrocih, ki se podata pregloboko v temen gozd, čeprav jima je to očka prepovedal. Tam se srečata s sila čudaško čarovnico, ki naravnost obožuje svoje sladkarije in - Čirule, čarule, frnikule! - prav toliko sovraži obiske. Ali ji bosta Janko in Metka ubežala? Vesela pravljica z veliko pesmicami je namenjena predvsem prvi triadi OŠ in vrtcem. Traja 25 minut.
15. marec 2014: Maja Gal Štromar: Cifromanija Avtorica besedila: Maja Gal Štromar Režija: Gregor Geč in Maja Gal Štromar Igrata: Maja Gal Štromar in Gregor Geč V predstavi CIFROMANIJA srečamo dva posebna junaka Zd.enko in Z.dvojka. Znajdeta se v svetu številk, ta pa je poln presenečenj in izzivov. Kaj se zgodi, če številke povzročijo zmedo v glavi kupca? Kakšna cifrozmešnjava nastane? Kakšna cifromanija? Kaj se zgodi, če nekdo zboli za boleznijo nakupovanja in računanja ali še slabše - preračunljivosti? Predstava poleg osnov matematičnih zakonov in pravil ponuja širši, nedvomno zelo poučen okvir: vprašanje histeričnega potrošništva, vpetosti v prevelik imperativ »imeti« in ne »biti«. Seveda, matematika je lahko simpatična in lahkotna, lahko je uporabna in nujna, matematika je kraljica, ki z natančnostjo meri in izmeri, a to za bivanje v harmoniji ni dovolj. Števila in številke, vsote, deljenja in sestavljanja, odštevanja in seštevanja se morajo zmeraj znajti na skupnem imenovalcu – in sicer na tistih vrednotah, ki nas delajo človeške: na sočutju in na razsodnosti, da imeti še ne pomeni biti. Predstava nudi razmislek staršem, ki v hitrem načinu življenja vse prevečkrat prepuščajo otroke virtualni zabavi. Predstava ponovno odkriva bogastvo pristnega odnosa otrok – starš. Kako se bosta Zd.enka in Z.dvojko podala na to novo popotovanje, pa si pridite pogledati sami in se prepričajte, da so števila lahko tudi zelo zabavna in ne samo duhamorna reč. Prepričani smo, da bo matematika postala nova »frajerka« na šolskem urniku.
19. april 2014: LG Velenje: Snežinka in rožica Režija in scenarij: Alice Čop Scenografija: Kajetan Čop Glasba: Gorazd Planko in Andrej Hočevar SNEŽINKA IN ROŽICA je manj znana, a zelo romantična pravljica bratov Grimm o moči ljubezni in sovraštva, o sočutju in iskanju pravih vrednot v življenju. Stiskaškega kralja, ki naravnost obožuje svoj zaklad in mu nikoli ni bilo mar za sinova, prekolne umirajoča kraljica: "Če ne boš spoznal, kaj pravi je zaklad, če ne boš družine imel nadvse na svetu rad, naj preklet bo tvoj zaklad! Naj odnese ga hudoben škrat!" Kralj se seveda ne spremeni in škrat mu res odvzame njegov zaklad – kot tudi oba sinova, ki ju prej začara v medveda in orla. Kralju da škrat eno leto časa, naj razmisli, kaj je v življenju najpomembnejše. Začarana princa medtem preživljata hude čase v gozdu, kjer se srečata z ljubkima sestrama Snežinko in Rožico ... Predstava je primerna za prvo in drugo triado OŠ. Traja 35 minut.
17. maj 2014: Čarodej Peter: Predstava za otroke
Čarodej Peter, ki že vrsto let s svojimi čarobnimi predstavami navdušuje ljudi po Sloveniji, vam predstavlja zabavni program za otroke. V predstavi, ki v veliki meri vključuje sodelovanje občinstva, boste videli kar nekaj neverjetnih in zabavnih stvari. Celoten program pa je popestren še z izdelavo raznoraznih živalic, klobukov … iz balonov. Vljudno vabljeni!
FILMSKI ABONMAJI
VEČERNI FILMSKI ABONMA Osem projekcij večernega filmskega abonmaja bo na sporedu od oktobra 2013 do maja 2014, praviloma ob ponedeljkih ob 19:30. Program je izbor žanrsko različnih filmov svetovne produkcije s tendenco iskanja presežkov bodisi na narativni (pripovedni) ali estetski (vizualni) ravni, prikaz nagrajenih filmov in predstavitev filmov z dveh osrednjih slovenskih festivalov.
ŠOLSKI IN GIMNAZIJSKI FILMSKI ABONMA Filmski abonma zajema osem predstav, praviloma eno na mesec, od oktobra do maja. Seznanjeni boste s tekočimi dosežki svetovne filmske produkcije in z nagrajenci vseh večjih evropskih filmskih festivalov. Predstave gimnazijskega abonmaja bodo praviloma ob torkih ob 17. uri, prestave šolskih abonmajev pa ob torkih ob 10:30 in 14:30.
Pridžujemo si pravico do spremembe programa.
POVABILO K VPISU
PREDNOSTI ABONMAJEV
bistveno cenejši ogled kvalitetnih predstav vstop z abonmajsko kartico možnost obročnega plačila stalni sedež pri gledališkem in lutkovnem abonmaju imetniki gledališkega abonmaja lahko obdržijo svoje lanske sedeže obveščanje o abonmajskih in ostalih dogodkih gledališki, Wolfov in filmski abonma veljajo kot “izbirne vsebine” v programih srednjih šol
UGODNOSTI ZA IMETNIKE ABONMAJEV
možnost obročnega plačila imetniki gledališkega abonmaja lahko koristijo popust pri nakupu Wolfovega koncertnega abonmaja imetniki filmskega abonmaja: 1 x mesečno brezplačen ogled filmske predstave “film tedna” ob torkih popust pri nakupu vstopnic za predstave “film tedna” ob torkih, cena vstopnice za abonente je samo 3,50 € imetniki šolskih filmskih abonmajev: brezplačen ogled vseh predstav “film tedna” popust pri nakupu vstopnic za določene druge prireditve v organizaciji KD Slovenj Gradec
KJE IN KDAJ SE LAHKO VPIŠETE? Od 16. septembra do 11. oktobra 2013 oz. do zasedbe mest. Opera balet in gostujoči gledališki abonma do 30. 9. 2013. Vpis za imetnike lanskega gledališkega abonmaja je od 17. do 21. septembra pri blagajni Kulturnega doma, po pošti z izpolnjeno prijavnico ali na daljavo z elektronsko prijavnico, ki jo najdete na www.kulturni-dom-sg.si.
Vpisovanje vseh abonmajev bo potekalo pri blagajni Kulturnega doma Slovenj Gradec, Francetova 5.
od 9. do 12. ure: PONEDELJEK, TOREK, SREDA od 17. do 19. ure: PETEK, SOBOTA IN NEDELJA ali z izpolnjeno prijavnico po pošti ali z elektronsko prijavnico, ki jo najdete na
www.kulturni-dom-sg.si Dodatne informacije na telefonu:
02 88 41 193 ali 88 45 005 in preko e-naslova:
kulturni.dom@siol.net
Abonma je lahko tudi lepo darilo!
Pridržujemo si pravico do spremembe programa.
- na internetni strani: www.kulturni-dom-sg.si - po telefonu na številkah: 02/ 88 41 193 ali 02/ 88 45 005
KJE PREJMETE VEČ INFORMACIJ O VPISU IN PREDSTAVAH:
Plačate lahko z gotovino ali pa vam pošljemo položnico po pošti. Možno je tudi plačilo na 2 obroka (prvi obrok se plača ob vpisu, drugi pa najkasneje do 30. 11. 2012).
Cenik
IME IN PRIIMEK ABONENTA: Če prijavljate več oseb, vpišite vsakega v svojo vrstico. Če prijavljate otroka v lutkovni abonma, pripišite še njegovo starost. Če se prijavljate v šolski ali gimnazijski filmski abonma, pripišite letnik in šolo, ki jo obiskujete.
Izdal: Kulturni dom Slovenj Gradec, Francetova 5, 2380 Slovenj Gradec Zanj odgovarja: Benjamin Pirnat Priprava: Benjamin Pirnat Oblikovanje: Enain20, Jure Praper s. p. Lektoriranje: Maja Martinc Tisk: Tiskarna GreĹĄovnik Naklada: 7.000 Pri pripravi publikacije smo uporabili pisna in slikovna gradiva, ki so nam jih posredovali izvajalci programov in fotografije iz arhiva Kulturnega doma Slovenj Gradec. Programe sofinancirata Mestna obÄ?ina Slovenj Gradec in Ministrstvo za kulturo RS.