Javna zdravstvena ustanova
Centar za javno zdravje Bitola
Tri ~ekori do kvalitetna voda za piewe: PREVENCIJA na zagaduvawata preku rabota za odstanuvawe na izvorite na zagaduvawa i merki za upravuvawe so otpadot
SVETSKI DEN NA VODATA
TRETMAN
2010
na zagadenata voda i izvori.
Problemi... Edna milijarda lu|e (20% od svetskata populacija) nemaat pristap do bezbedna voda za piewe.
RESTAVRACIJA
^ista voda za zdrav svet
na vodenite resursi i ekosistemi zo{to prirodnit eko sistemi se poefektivni vo filtrirawe i ~istewe na kontaminiranata voda.
Nepostoeweto na uslovi za odr`uvawe na li~nata higiena i nedostigot na organiziran na~in na sobirawe i odstranuvawe na te~niot otpad pretstavuvaat rizik za pojava i {irewe na zarazni bolesti prenoslivi so voda, posebno me|u decata do 5 godi{na vozrast. Nedostigot na bezbedna voda za piewe e pri~ina za 4.500 umreni deca dnevno, odnosno sekoi 20 sekundi umira edno dete poradi nebezbedna voda za piewe. Krizata za voda e najgolem javno zdravstven problem na dene{nicata. Treba da se dobie bitkata za voda za piewe, sanitacija i osnovna zdravstvena za{tita.
www.zzzbt.org.mk
Izrabotil: D-r Marija Vr~kovska Teh.obrabotka: Mimoza Kunovska
Spored podatocite na Obedinetite Nacii (ON), 2,6 milijardi lu|e na Zemjata, odnosno 41% od op{tata svetska populacija, nema obezbedeni uslovi za odr`uvawe na li~nata higiena.
22 mart,2010g.
.
Kvalitetot na vodata e esencijalen za `ivotot... ^ovek mo`e da `ivee bez hrana eden mesec, no bez voda samo edna nedela.Za dobro zdravje potrebni se 2-4 litri voda za piewe po lice, a za “bazi~nite potrebi� 20-50 litri voda po lice. Obezbeduvaweto na dovolno koli~estvo na zdravstveno ispravna voda za piewe e osnovno ~ovekovo pravo. Lu|eto imaat potreba od ~ista i sve`a voda, vo site aspekti na `ivotot: Vo domot za piewe, priprema na hrana, ~istewe i familijarna gri`a -Na farmite za zemjodelsko proizvodstvo i odgleduvawe na `ivotni Vo industrijata vo procesot na industriskoto proizvodstvo i hemiski prerabotki Za zdravstvena gri`a, javna higiena i sigurnost. Bezbedna voda za piewe i adekvatni sanitarni uslovi se klu~ni za namaluvawe na siroma{tijata, i se od su{tinsko zna~ewe za postignuvawe na Mileniumskite razvojni celi. Snabduvaweto so dovolna koli~ina na zdravstveno ispravna voda za piewe, obezbeduvawe na organiziran na~in za sobirawe i odstranuvawe na te~niot otpad i obezbeduvawe na uslovi za odr`uvawe na higienata, posebno li~nata, se vo osnova na definicijata na poimot sanitacija.
Bolesti koi se povrzani so vodata za piewe i sanitacijata: Anemija Arsenikoza Askariaza Kolera Denga idenga (hemoragi~na treska) Diarea Fluoroza Hepatitis Leptospiroza Malarija Malnutricija Methemoglobinemija Skabies Trahoma i dr
Hepatitis(`oltica) - pri~inata e od infektivna i neinfektivnna priroda. Virusot A i E mo`e da se prenesuvaat preku vodata i hranata i e vo vrska so neadekvatno vodosnabduvawe, nesoodvetna sanitacija, i higiena. Patot na {irewe e fekalno-oralen (so vnes na hrana zagadena so dopirawe so ne~isti race, termi~ki nedovolno obrabotena hrana ili nepravilno rakuvawe so hranata po gotveweto), so konzumirawe na kontaminirana voda i od ~ovek na ~ovek. Poradi toa dobrata higiena e najva`na vo kontrola na hepatitot. Hepatitot A po~esto se javuva vo zemjite so nedovolna sanitacija i lo{i higienski uslovi zemji vo ekonomska tranzicija vo koi `ivotnite uslovi se pod standardite. Stapkata na smrtnost e mala (0.2% od ikteri~nite slu~ai). Specifi~en antivirusen lek za hepatitot A i E nema. Merki na prevencija : - Da se sprovede edukacija za dobra sanitacija i li~na higiena,osobeno miewe na racete. - Adekvatno snabduvawe so ~ista voda za piewe - Vakcina protiv hepatitis A, za lica vo rizik- patnici koi posetuvaat oblasti kade bolesta e ~esta.
Diarea (proliv) Diareata e zastapena vo celiot svet. Primarni simptomi se na gastrointestinalniot trakt. Se karakterizira so retka ili te~na stolica, mnogu pati po~esta od normalno. Kako pri~ina za smrt e zastapena so 4% od site umirawa. Kolerata (vodena stolica) i dizenterijata (stolica so primesi na krv), se pri~ina za diarea koja e po `ivot opasna. Vo opasnost e posebno `ivotot na mali deca (pod 5 god), lica so malnutricija i lu|e so namalen imunitet. Diareata mo`e da bide i vo vrska so mnogu drugi bakteriski (salmoneloza), virusni i parazitski infekcii koi mo`e da se {irat so zagadena voda. Voda zagadena so ~ove~ki izmet (gradska kanalizacija, septi~ki jami) kako i `ivotinski izmet mo`e da bidat izvor za zagaduvawe na vodata so patolo{ki mikroorganizmi. Infekcijata mo`e da se {iri i od ~ovek na ~ovek preku nedovolna li~na higiena. Hranata isto taka e mo`en izvor na infekcija ako e podgotvuvana ili ~uvana vo nehigienski uslovi. Hranata mo`e da se kontaminira i za vreme na navodnuvawe. I ribite i morskata hrana od zagadeni vodi mo`e da pridonese za pojava na diarea. Sekoja godina vo svetot ima do 4 bilioni slu~ai na diarea.
Klu~ni merki za da se namali diareata: - bezbedna voda za piewe; - podobra sanitacija; - dobra li~na i higiena na ishranata; - zdravstveno vospituvawe za toa kako infekciite se {irat Klu~ni merki za tretirawe na diareata: - Pove}e te~nosti, oralna rehidratacija so soleni rastvori, za da se spre~i dehidratacijata; - Kontinuirano hranewe; konsultacii so medicinski lica.
Skabies ({uga) e kontaginozno ko`no zaboluvawe koe se {iri brzo so dopir. Li~nata higiena e najva`na preventivna merka i dostapnost do ~ista voda e najva`na vo nejzina kontrola. Znaci na bolesta se osip kako pri{t, naj~esto na racete, osobeno prostorot me|u prstite, prevoite na zglobovite, gradite i ramenata. Infekcijata se manifestira so jade` po celoto telo osobeno no}e. Grebnatinite na povr{inite koi se ~e{aat mo`e da se inficiraat so bakterii. Predizvikuva~: mikroskopski crv-Sarcoptes scabei. Plodnite `enki na crvot kopaat dupki vo ko`ata, polo`uvajki jajca vo tunelite zad niv. Otkako jajcata ke se izle`at, larvite migriraat na povr{inata na ko`ata i eventualno se menuvaat vo vozrasna forma. Karakteristi~niot osip koj ~e{a e poradi alergi~nata reakcija na organizamot na crvot. Kaj individui koi prv pat se inficirani so skabies, tipi~ni simptomi se javuvaat za 4-6 nedeli. Skabiesot se prenesuva so direkten kontakt , ko`a-ko`a, obleka, postela. Naj osetlivi se bolnici, gradinki i sekade kade ima pogolema koncentracija na lu|e. Infekcijata e lesna i me|u seksualni partneri. Ima okolu 300 milioni slu~ai na skabies vo svetot sekoja godina.