Page 1

jesen 2014


Kazalo

Uvodnik Ustvarjalci Podstavek za domače dobrote Naredi sam Jesenski okras Jesenski venček iz mahu in resja Hortenzije Zabojček za shranjevanje Kam z dobro letino in slabim poletjem? Zlato stojalo za nakit Libanonske meze in drugi užitki Recepti Spacalova hiša v Škrbini Zlato jabolko Bar Cameral Črne buče Prenovljen vrt v mestu Gobe

Petra Slapar urednica Sandra Pohole, K8 dizajn oblikovanje in prelom Teja Kleč izdelava ikon Jasna Simoneta urednica italijanske izdaje Tea Mejak lektura PKDV, SVETOVANJE, d.o.o. Web: www.dominstil.si Kontakt: info@dominstil.si oktober, 2014 št. 11

2

jesen 2014


Uvodnik

Jesenska revija je končno tukaj. Glavna tema so tokrat nove poslovne poti. Morda malce nenavadno za nas, a ko se pojavi nova restavracija z zanimivo opremo, kot so Libanonske meze in drugi užitki, ko se odpre nova sladkarnica, kjer vsak dan pečejo domače pite, in ko nove lastnice starega bara oživijo mesto, so to pozitivne zgodbe, ki jih je vredno predstaviti. Obiskali smo domačijo Lojzeta Spacala v Škrbini v bližini Komna, prostor, ki ga je znameniti slikar in grafik ustvarjal več desetletij. Vsaki malenkosti je posvetil veliko pozornosti in ji dal osebni pečat ter tako nadgradil preprosto kraško stavbno dediščino. Jesen je čas, ko pobiramo plodove in delamo načrte za poslovno zimo in pomlad, čas, ko smo vsi povsem vpeti v delo, šolske in študijske obveznosti. V revijo smo uvrstili še simpatično idejo za ureditev kotička z nakitom, naučili pa vas bomo tudi, kako lahko sami hitro naredite svojo tablo za pomembna obvestila. Kuhali smo v gostilni Špacapan v Komnu, kjer so nam zaupali dva recepta s polento, dodali pa smo še dva gobja. Jesenska revija je tudi prostor, kjer prvič javno napovedujemo našo knjigo, na 250 straneh smo za vas pripravili domiselne nasvete, hitre recepte in ljubke ideje. Knjigo Hudo preprosto lahko v prednaročilu naročite na naslovu: www.dominstil.si/knjiga. Izredna prednaročniška cena 22 € velja do 24. oktobra. Do izida 28. novembra pa boste knjigo lahko naročili po redni prednaročniški ceni 24 €. Koda za popust se skriva na strani 18. Petra Slapar

jesen 2014

3


Ustvarjalci

PETRA SLAPAR Sončni dnevi, ko rdečerjavo listje vztraja na drevesih pozno v oktober, da lahko naredimo veliko lepih fotografij – to je moja sanjska jesen.

JASNA SIMONETA Topli sončni žarki nad morjem, rdeče listje ruja, umirjena zelena barva divjega žajblja med belimi skalami. Sanjska jesen na dosegu popoldanskega sprehoda.

KLEMEN BRUMEC Letošnja sanjska jesen se bo zame začela s potovanjem po Indiji, nadaljevala pa tako kot prejšnja leta: s slikanjem velikonočnih jedi za najljubšo spletno revijo.

4

jesen 2014

TJAŠA BRAJDIH V sanjski jeseni se sprehajam po domačem Krasu med čarobnimi barvami ruja, ovita v topel pulover brezskrbno poskakujem po šumečem listju, ki poplesuje v vetru.

MATEJA DOBRAVEC Vonj po mahu, šelesteče rumeno listje do kolen, rdeče sonce na vrhu hriba in poln nahrbtnik slastnih kostanjev, to je moja sanjska jesen.


VESNA VOGRIN Tetka jesen že v deželo prihaja, z dežjem in vetrom nam rada nagaja.  V polje in gozd je že urno zavila,  barve prelepe povsod je razlila.  S kapljico rose je barve zmešala,  kaplje dežja pa zraven dodala.  (J. Kuhar) 

TANJA TUTA Moja sanjska jesen se začne s hladnim gorečim zatonom in konča, ko ugasne odsev zadnje svečke na mokri šipi.

ANA BULAT Sanjska jesen zame je predvsem topla jesen, polna sončnih žarkov in prelivajočih se barv. Z vonjem po kostanju in toplih gobovih juhicah.

SUZANA ŠLEBIR Zame je jesen sanjska, ko hodim po pisanem gozdu in me po mrzlem jutru pogreje sonce, zvečer pa zadiši po pečenem kostanju.

PETRA PETERKA Sanjska jesen je nadaljevanka v gozdu: sprehodi po gozdu, sprehodi po listju, sprehodi z družino in sprehodi v jopici, ki ne pogreša poletja. Z veliko kostanja.

VALENTINA VOVK Sanjska jesen je takšna, ki prinese milo jesensko sonce, sprehode v naravi in občudovanje toplih jesenskih barv, nabiranje gob in vonj po pečenem kostanju.

jesen 2014

5


Podstavek za domaÄ?e dobrote

6

jesen 2014

Ideja, izvedba in fotografije: Mateja Dobravec


Za vrhunsko domačo zabavo lahko sami izdelate podstavek oziroma stojalo za piškote, mafine ali kakšne druge prigrizke.

Potrebujete:

dve osnovi iz stiropora, ena velikosti 30 x 30 cm in druga 15 x 15 cm, obe višine 7 cm barvni papir Osnovi oblečete v papir in ju postavite eno na drugo. Sladice bodo še bolj prišle do izraza, če bodo tudi zastavice enakega odtenka kot stojalo. Stojala lahko uporabite za sladice, pa tudi za slano pecivo ali pijače. Manjše enojno stojalo lahko naredite tudi iz krožnika in kozarca. Igrate se lahko z barvami in kozarce oblečete v raznobarvni papir, stojalo in sladice pa poživite s pisanimi zastavicami.

jesen 2014

7


Pobrskajte po ropotarnici za odsluženimi predmeti, v stojalo za sladice lahko spremenite nogo starega stola, spodnji del podstavka za papirnate brisače in krožnik. Na spodnji leseni del stojala za brisače z lepilom za les prilepite nogo stola, nanjo pa pritrdite še krožnik. Lesene dele pobarvajte v poljubno barvo.

8

jesen 2014


Âťdomiselne nasvete, hitre recepte in ljubke idejeÂŤ

za

poglej na stran 18

jesen 2014

9


Ideja in izvedba: Suzana Šlebir Fotografira: Klemen Brumec

Potrebujete: okvir za slike • platno • lepilo • flomaster Iz okvirja za slike snemite podlago in jo oblecite v platno. Na podlago s flomastrom narišite okvirčke, nato jo vstavite v okvir in – končali ste.

SporoŸilna tabla

10

jesen 2014


Potrebujete:

Ideja in izvedba: Vesna Vogrin Fotografije: Klemen Brumec

platna različnih velikosti • barvo v pršilu, akrilne barve • različne liste, veje • lepilo V naravi naberite zanimive liste ali veje. Pobarvajte platno z barvo, ki ste jo izbrali za liste. Ko se posuši, na platno postavite liste (ali veje) in ga z barvo v pršilu znova pobarvajte. Ko boste liste umaknili, bodo na platnu ostali narisani listi v prvotni barvi. Pazite, da liste na platno dobro pritrdite, lahko si pomagate s kamni ali z drugimi predmeti, za katere vam ne bo žal, če jih boste med delom pobarvali.

KanŸek jeseni na vaši steni jesen 2014

11


12

jesen 2014


Dekoracije: Kaja Podržaj Fotografira: Klemen Brumec

Jesenski okras V jesenskem okrasu združite različne plodove od grozdja do čebule. Bodite drzni. Uporabite predmete, ki dejansko niso namenjeni okraševanju, na primer večnadstropno stojalo za piškote, in nanje naložite jesenske plodove. Pri sestavljanju dekoracij čim bolj posnemajte naravo. Pogumno združujte majhne plodove z velikimi, pazite tudi na to, da je izdelek uravnotežen. Čebulo, ki s svojo rdečo barvo daje glavni poudarek okrasu, kombinirajte z različnimi manjšimi plodovi zelene barve in z drugačno strukturo, na primer z mahom, grozdjem in cvetovi h ­ ortenzije.

jesen 2014

13


Še en okras smo pripravili iz temnega grozdja, okrasnega zelja, listov kodrastega ohrovta in dalije. Ozrite se po vrtu za zelenjavo, ki vam lahko služi kot navdih, ter okoli nje zložite okrasno cvetje ali jesenske plodove.

Zanimivi plodovi in zelenjava: glog, šipek, grozdje, trdoleske, kostanj, kostanjeve lupine, plodovi japonskega drena, orehove lupine, korenje, listi ohrovta, zelja, koruza

14

jesen 2014


jesen 2014

15


Jesenski venc‘’ek iz mahu in resja Potrebujete: osnovo za venček zelo tanko žico mah resje lišaje netresk ali eševerijo trak iz jute 16

jesen 2014

Osnovo za venček lahko naredite sami iz žičk (lahko uporabite tudi trše žice) ali si priskrbite že narejene slamnate obode. Dodajajte plast za plastjo mahu in ga pritrdite na obod s tanko, t. i. aranžersko, žico, ki je mehka in se z lahkoto upogiba. Drugo plast dodajte šele, ko ste prvo pritrdili z žico, saj boste tako žico lepo skrili. Ko je obod končan, nanj pritrdite vejice resja in lišajev. Na eno stran dodajte še netresk. Pri oblikovanju venčka sledite navdihu iz narave.


jesen 2014

17


18

jesen 2014


Venčke izdeluje: Kaja Podržaj Piše: Jasna Simoneta Fotografira: Klemen Brumec

Venček iz hortenzij Jesen je bogata s toplimi barvami in plodovjem, vendar so njeni dnevi iz tedna v teden krajši. Da si zagotovite uživanje ob njenih barvah tudi ob deževnem vremenu in delovnih dnevih, na vrtu naberite ozelenele hortenzije 19 in jesen druge2014 zanimive plodove.


Na sprehodu lahko naberete šipek, robide, bezgove jagode in drugo temnomodro jagodičje. Na travnikih ali ob cesti boste uzrli še zadnje cvetlice, v vinogradih se ozrite za zanimivimi trtnimi listi. Vse nabrano lahko povežete v zanimiv šopek ali pa oblikujete venček za vaš dom ali vhodna vrata. Za osnovo vzemite klasičen krog, pravokoten okvir ali drugo poljubno obliko. Kombinirajte zanimive barve in oblike, ki bodo vaše prostore ali vrata popestrile z veselimi barvnimi učinki. Izbirate lahko med bolj umirjenimi barvnimi kombinacijami, na primer zeleno-rumeno barvno paleto, ali pa se igrate s kontrasti, na primer zeleno, rožnato in rdečo paleto.

20

jesen 2014


jesen 2014

21


Potrebujete: • osnovo za venček iz žice, šibja, lesa ali jute • tanjšo žico • cvetove hortenzij • drugo cvetje, jesenske plodove ali jagodičje (robide, bezgove jagode, rumeno cvetje, manjša jabolka, šipek ipd.) • trak iz čipke, jute ipd.

Na osnovo za venček s tanjšo žico pritrdite cvetove hortenzij. Venček dopolnite z dodatki drugih barv in ustvarite zanimive kombinacije trakov in plodovja. Osnovo lahko prekrijete v celoti ali pa izberete le eno stran. 22

jesen 2014


Namesto venÄ?ka lahko uporabite tudi okvir, ki ga najprej ovijete s trakom iz jute.

jesen 2014

23


Hortenzije, bohotne vrtne gospe Hortenzije izvirajo z Daljnega vzhoda in so v Evropi zaslovele v drugi polovici 19. stoletja. Zaradi obilnega cvetenja in nezahtevnosti so se iz mestnih parkov postopoma razširile tudi po podeželskih vrtovih. Po navadi imajo rade bolj senčnate lege, vendar ne bodo imele težav niti na soncu. Najpomembneje je, da jim zagotovite dovolj vode in da so tla odcedna. V kisli prsti ali ob rabi kislega gnojila bo njihovo cvetje postalo bolj modrikasto. Zgodaj spomladi jim dodajte kompost. Jeseni cvetje porežite tik nad nastajajočimi popki. Tako boste dosegli, da bo grm naslednje leto bogato cvetel in bo tudi bolj strnjen. Hortenzije so zanimive zaradi svojega socvetja iz ljubkih cvetnih listov, ki ohranijo lepoto še globoko v jesen. Posušite jih tako, da s stebel rezanega cvetja odstranite zelene liste in jih postavite v vodo. Posodo s hortenzijami postavite v temen prostor, kjer naj ostanejo kakšna dva tedna; v tem času ne dodajajte več vode. Na trgu boste našli več vrst hortenzij. Najbolj razširjene so vrtne hortenzije (Hydrangea macrophylla), ki rastejo v obliki večjega ali manjšega grma, njihovo socvetje pa je polno in okroglo. Vrsta H. serrata vas bo očarala s ploskimi socvetji iz plodnih in sterilnih cvetov. Drevesasta hortenzija (H. arborescens) je med vsemi vrstami najbolj trpežna in zraste zelo visoko, vendar bo potrebovala nekaj let, da se bo udomačila na vašem vrtu. Latasta ali metličasta horten24

jesen 2014

zija (H. paniculata) je prav tako zelo velika rastlina z bolj koničastimi cvetovi. Hrastovolistna hortenzija (H. quercifolia) ima temnejše listje, ki se jeseni obarva rdeče, in zraste do višine dveh metrov. Zaradi pozne ozelenitve je zelo primerna za lege, ki so tudi v pozni pomladi podvržene pozebam. Vzpenjave hortenzije (H. petiolaris) se bodo dobro počutile v senčnatih legah, kjer bi sicer uspeval le bršljan. Prva leta bodo od vas zahtevale nekaj potrpljenja, ko pa se bodo ustalile, se bodo razbohotile v vsej svoji lepoti.


NOVO

na knjižnih policah že za samo

5,90 € za izvod

jesen 2014

25


ZabojÄ?ek za shranjevanje

26

jesen 2014


Ideja, izvedba in fotografije: Mateja Dobravec

Zabojček za jabolka je zanimiv predmet, ki ga lahko uporabite v več namenov. Med drugim tudi kot premično omarico na kolesih, v katero spravite igrače, ali kot sedež na kolesih. Zabojčke si lahko kupite ali pa pobrskate po hiši, če se kje skriva kakšen, ki ga nihče ne uporablja.

jesen 2014

27


Očistite ga in po potrebi pobrusite. Pobarvajte ga z akrilno barvo, ročaje in kovinske dele koles pa z barvo v pršilu. Da boste zabojček lahko uporabljali kot stol, potrebujete pokrov. Naredite ga lahko iz lepljene deske, ki jo odrežete tako, da se bo prilegala zabojčku. Nanjo položite polnilo in nanj blago, ki ga s spenjačem pritrdite na spodnji rob deske.

28

jesen 2014


Piše: Petre Peterka

Kam z dobro letino in slabim poletjem? Končno je tudi letos posijalo sonce in prišla jesen. Čas, ko se bomo počasi umikali v zaprte prostore in s seboj vzeli vse, kar se bo vzeti dalo. Bolj kot spremembe vremena me je strah jesenskega pospravljanja in kmalu zatem še zimskega. Najprej bomo pospravili stole z vrta, potem vrt in vrtnine. Vedno me je zanimalo, kam gredo vrtni bazeni, ko je konec poletja? V klet, garažo ali na podstrešje? Ali v koš, saj imajo hiše naokoli vsako leto nove, večje, lepše? Nismo napihnili bazena, a pospravljati je bilo vendarle treba. Začelo se je kot nova epizoda v zgodovini nabiralništva in z večnim vprašanjem: »Kam z vsem nabranim?« V pradavnini je bilo lažje. V jamah ni bilo težav s postavitvijo pohištva. A že kmalu je človek začel kopičiti stvari. Nabralo se jih je toliko, da tudi smiselna organizacija prostora ne pomaga. Računalniki so svetla izjema, tam je prostora vse več. Če ne prav tam, pa v oblakih. Kaj ko bi imeli tudi hiše in stanovanja oblake za shranjevanje? Pripeti bi bili na dimnike in lebdeli tik nad strehami domov. K bistvu: kam s pridelki in predelki z vrta ter s poletnimi spomini? Kleti so preveč odročna in zaprašena rešitev. Prostor, ki ga natlačimo in nanj pozabimo. Tja, v pozabo torej, pogosto romajo napihljivi bazeni, se mi zdi. Saj vam zveni znano: »O, poglej, kaj sem našla v kleti! Če bi vedela …« Zakaj bi sploh stvari skrivali v omare? Če jih ne potrebujemo, morajo naprej. Včasih tudi med smeti. Če so nam pri srcu, pa naj ostanejo blizu, celo bližje, kot si predstavljate. Posebnega prostora zanje ne potrebujemo, idej za shranjevanje pa tudi ne zmanjka. jesen 2014

29


Zlato stojalo za nakit

30

jesen 2014


Ideja in izvedba: Suzana Šlebir Fotografira: Klemen Brumec

Drugačno in izvirno stojalo za nakit, ki bo hkrati tudi okrasek v vašem domu, lahko izdelate iz plastičnih igrač, ki morajo imeti precej razgibano glavo, npr. jeleni, žirafe ali dinozavri. Potrebujete: • pet ali šest plastičnih živali, lahko so enake, lahko izberete različne • desko Dolžino deske izberite glede na prostor in število igrač. Igrače prerežite na pol in jih pobarvajte z zlato barvo v pršilu. Na desko jih pritrdite z lepilom. Če so votle, pa jih zalijte z gipsom; v še tekoč gips vstavite vijak in jih nato pritrdite na desko. Uhane, prstane in orglice boste obesili na živalce. Dinozavrov rep prav tako pobarvajte z zlato in ga uporabite kot ročaj za doma narejeno posodico, vanjo pa pospravite uhane, lasnice in druge malenkosti.

jesen 2014

31


»To so okusi moje mladosti,« navdušeno pove Alja, ko jo vprašam, zakaj gostilna s hrano Bližnjega vzhoda, s poudarkom na libanonskih mezah. »Moje otroštvo, moja mladost je prežeta z dobro hrano, oba moja starša sta zelo dobro kuhala, vsaj dvakrat na teden smo gostili prijatelje in vsi so se z veseljem vračali. Seveda ne gre zanemariti dejstva, da je hrana s tega konca sveta izredno dobra, da jo ljudje res radi uživamo.« Alja Hafner Taha, po mami Primorka, po očetu Palestinka, se je po študiju v tujini in karieri v marketingu odločila, da želi svoje znanje in ljubezen do te hrane, ki je v Libanonu, Siriji, Palestini in Jordaniji zelo podobna, ampak z lokalnimi specifikami, libanonska pa najbolj znana v svetu, deliti s prijatelji, znanci in tujci, morda v lastni restavraciji. Na poti do nje je Alja testirala svoje kuharsko znanje v krogu prijateljev in vsi, ki so jedli njene okusne jedi, so jo zato še bolj spodbujali, naj le odpre restavracijo. Ko je našla primeren prostor 32

jesen 2014


Piše: Petra Slapar Fotografira: Klemen Brumec

Libanonske meze in drugi užitki na Trubarjevi, je najprej sledilo opremljanje v sodelovanju s Špelo Modic iz Prostorame. Aljine oči se zaiskrijo: »Imela sem precej natančen načrt, zamisel, kaj si želim imeti, od prelepe kredence v turkizno modri barvi do različnih starih stolov in miz. Opremljanje, no, iskanje starih stolov in kredenc je bilo po svoje zanimivo, večino sem našla na Štajerskem, v oglasih, obiskovala sem stare hiše, kmetije … Za dober vir se je izkazal tudi Center za ponovno uporabo,« pove Alja in prinese čudovit moder krožnik, ki ga je našla prav tam. V restavraciji boste lahko jedli na mizicah, oblečenih v edinstvene ploščice v turkiznih tonih, sedeli na taburetih, ki so delo slovenskih rok, izdelala jih je namreč Vesna iz sobezrazgledom. Luči so iz Maroka, zavese so naredili v Pleksemaniji, Alja pa jim je dodala še zlati lesk. Tako da je končni videz restavracije mešanica slovenskega znanja in dela ter orientalske barvne palete in izdelkov. »Pri nas stremimo k prvinskosti, k avtentičnosti hrane, velik poudarek je na izboru sestavin, zdaj jih še lahko kupujem na tržnici, pozneje pabomo nekatere morali kupiti iz uvoza, recimo brez jajčevcev lahko zaprem duri, celo leto jih moram imeti, nekatere jedi bomo pa prilagodili letnemu času

in temu kar pri nas ponuja« Vprašanje, ki se kar samo poraja, je, kdo ji pomaga v kuhinji, je našla arabske kuharje? »Ne, ne, nimam arabskih kuharjev. Res je, dolgo sem iskala kuharja in na srečo naletela na Matjaža Šinka, priporočili so mi ga prijatelji, češ da je nadarjen in naj poskusim z njim. Tri mesece in pol sva kuhala, sestavljala in razvijala jedilnik, na Matjaža smo prenašali znanje in okuse, ne samo jaz, tudi moj oče. Te jedi so za kuharje tudi časovno zahtevne, poglej samo to, kar smo pripravili za vas, WARAK ARISH se kuha tri do štiri ure, BABA GHANNOUJ pa do dve uri. Ta hip imamo 18 različnih mez oziroma predjedi; to niso samostojne jedi, vedno se jih naroči več, dve ali tri na osebo, v posameznih letnih časih se bodo malce menjale.« V času kosila se restavracija začne polniti; čeprav bodo vztrajali z à la carte jedilnikom, se pri njih dobi tudi kosilo, in sicer ena mesna in ena vegetarijanska različica. V trenutni situaciji je pogumno odpirati nov posel, a vendarle, če se dela z veseljem in strastjo, so rezultati po navadi dobri in zadovoljstvo vseh zagotovljeno. Res je, libanonske jedi so fenomenalne ali kot je zapisal nekdo na FB-strani libanonskih mez – perverzno dobre. jesen 2014

33


34

jesen 2014


Baba ghannouj POMAKA IZ POPEČENIH JAJČEVCEV Z OMAKO TAHINI IN GRANATNIM JABOLKOM za 2 osebi 1 20 ml 1/2

jajčevec omake tahini sok pol limone (po okusu) stroka česna sol olivno olje nasekljan peteršilj – majhen šopek zrna granatnega jabolka

Jajčevce neolupljene in nekajkrat prebodene z vilicami obračajte na živem ognju, dokler niso popolnoma pečeni. Ko so mehki, jih olupite, odložite v cedilo, da se odcedijo, in odstranite semena, če jih je preveč. Nato jih narežite na enakomerne koščke. Premešajte z ostalimi sestavinami. Postrezite hladno, okrašeno z nekaj zrni granatnega jabolka in prelito z olivnim oljem. Ob pomaki tekne topel arabski kruh.

jesen 2014

35


Warak arish ZVITKI IZ TRTNIH LISTOV Z RIŽEM, METO IN PARADIŽNIKOM za 4 osebi 00–500 g trtnih listov 4 1 krompir, olupljen in narezan na rezine 140 g nasekljanega peteršilja 30 g nasekljane sveže mete 450 g paradižnika, narezanega na kockice 100 g mlade čebule 250 g kratkozrnatega riža 2 veliki žlici limoninega soka 4 velike žlice olivnega olja 1 žlička soli

36

jesen 2014

Če imate trtne liste v slanici, jih je treba sprati in odcediti, sveže liste pa za minuto potopite v krop, da se nekoliko zmehčajo. Dno posode obložite s krompirjem. Za nadev zmešajte vse ostale sestavine razen limoninega soka. Marinada naj 15 minut stoji. Nato svetleči del trtnega lista obrnite navzdol in nanj položite 1–2 žlički nadeva. Zavijte desno in levo stranico navznoter, nato tisto, ki je na naši strani, in zavijte do konca. Zvitke zlagajte na krompir. Dodajte toliko vode, da skoraj pokrijete liste, zgornji del pa ne sme biti v vodi. Pustite, naj vre nekaj minut, nato zmanjšajte ogenj, dodajte žlico olivnega olja, pokrijte in kuhajte približno eno 1 uro, dokler vsa voda ne izhlapi. Če še ni kuhano, dodajte še malo vode. Postrezite hladno.


jesen 2014

37


Kuha: Ada Špacapan Fotografije: Tjaša Brajdih

Polentovci KRHKI PIŠKOTI IZ DROBNO MLETE KORUZNE MOKE

Potrebujete: 200 g 160 g 4 200 g 100 g 38

drobno mlete koruzne moke bele moke rumenjake vaniljev sladkor masla sladkorja jesen 2014

Penasto vmešajte sladkor in maslo, dodajte rumenjake, nato obe presejani moki. Iz testa oblikujte žličnike ali pa z njim napolnite slaščičarsko vrečko ter nabrizgajte osem centimetrov dolge palčke. Pecite pri 170 stopinjah približno 15 minut. Piškoti so lahko tudi okrogli z majhno vdolbino na sredini, ki jo napolnite z domačo figovo marmelado.


Pomarančno-polentna zloženka Potrebujete: 1. plast: polentovci 2. plast: pomarančna strjenka (kuhana krema iz masla, sladkorja in soka svežih pomaranč) 3. plast: biskvit iz polente (jajca, sladkor, polenta) 4. plast: pomarančni žele (sveže neškropljene pomaranče, sladkor)

Za drugo plast – pomarančno-vaniljevo kremo – potrebujete: 1 l mleka 6 rumenjakov 250 g sladkorja 100 g škroba lupinico 3 neškropljenih limon drobno narezano pomarančo Za tretjo plast – biskvit iz polente – potrebujete: 2 dl mleka 50 g belega koruznega zdroba 2 rumenjaka sneg iz 2 beljakov Četrta plast: Pet sočnih olupljenih pomaranč narežite na drobno. Meso in sok kuhajte na majhnem ognju, dodajte enako količino želirnega sladkorja in umaknite s štedilnika.

jesen 2014

39


Piše: Jasna Simoneta Fotografira: Tjaša Brajdih

Spacalova hiša v Škrbini Kras je od letošnjega poletja bogatejši za nadvse zanimivo točko za ljubitelje umetnosti in Krasa nasploh. V Škrbini v bližini Komna je namreč odprla svoja vrata Spacalova domačija, prostor, ki ga je znameniti slikar in grafik ustvarjal več desetletij. Vsakemu detajlu je posvetil posebno pozornost in ga obogatil s svojim pečatom ter tako nadgradil preprosto kraško stavbno dediščino. Lojze Spacal se je rodil v Trstu leta 1907, otroštvo je preživel v revščini. Poleti so otroci hodili k sorodnikom na vas, kjer je Lojze spoznal najlepše plati kraškega življenja. Iz mesta se je nekega sivega dne takoj po prvi svetovni vojni s stricem podal na Kras, v ljubljeno Kostanjevico. Prizori tistega dne, s požganimi vasmi, preštevilnimi pokopališči in opustošeno kamnito pokrajino, so se mu za vedno vtisnili v spomin, še zlasti petelin, ki je v pozdrav nenadni razjasnitvi veselo zakikirikal na ruševinah. Pozneje so vtisi vreli na dan skozi vse njegovo ustvarjalno delo. V medvojnem obdobju mu je kljub letom konfinacije v Bazilikati, zaostalem predelu južne Italije, uspelo maturirati na umetnostnem liceju v Benetkah. Nato je nadaljeval študij na

40

jesen 2014


Citati so iz knjige Nočni cvet, Spomini na očeta, Borut Spacal, Trst 2007.

­ metnostni akademiji v Milanu in Monzi. V svoj u »Življenje ni sestavljeno samo iz kruha in člofotoaparat je rad lovil utrinke s podeželja, pogo- vek ga je vedno skušal olepšati in si ga na razne sto je hodil v starinarne in skladišča, od koder je načine narediti privlačnejšega.« domov prinašal vsakovrstne predmete za vsakKo je leta 1958 dobil prvo nagrado na bedanjo rabo, v katerih je ugledal posebno lepoto. neškem bienalu, se mu je končno nasmehnil jesen 2014

41


uspeh, odtlej so se zvrstile še mnoge pomembne nagrade in razstave. S prvim zaslužkom si je sklenil kupiti hišo na piranski Punti. Tam je namreč našel svoje Mesto v zrcalu, pogost motiv njegovih slik. Zanjo se je popolnoma iztrošil, vendar vseeno prirejal sprejeme in praznovanja, da bi ljudem pokazal, kako je mogoče nadgraditi tradicionalno stavbo, ne da bi uničili njenega prvotnega duha. Tam je imel svoj atelje, ves oblit z morsko svetlobo. Po obdobju, ko se je na piranski občini prerekal, da ne bi porušili vseh stavb na Punti, in bil zaradi tega tudi zaprt, so mesto preplavili turisti. Kraj je izgubil svojo čarobnost, zato je Spacal sklenil novo zatočišče poiskati na Krasu. Najprej je mislil, da bo to v Kostanjevici, vasi njegovih dedov, vendar je fronta prve svetovne vojne pometla z vsemi starimi kraškimi hišami. Tako se je preusmeril na Škrbino. Bili so to časi, ko je bilo vse staro zaničevano kot zaostalo, ljudje so iz svojih hiš množično odstranjevali kamnita ognjišča, korita, stebre, mize, portale, vodnjake, stopnice, skrle, preše ipd. in 42

jesen 2014


jih ­namenjali pokopališču zgodovine. Spacal je skrbno nosil vse domov, v prepričanju, da so ti predmeti vredni in lepi. »Zbrati je treba vse te izdelke, kraški človek je zmeraj ljubil kamen, ki mu je bil obenem kruh in zabava. Z obdelavo kamna je Kraševec nekaj zaslužil, obenem pa je lahko izrazil svoje želje po lepoti, saj mu domača zemlja razen apnenca ni dala na razpolago kaj dosti drugih snovi, da bi se z njimi izražal.« Ljudje na vasi so menili, da se je v vas priselil senilen Tržačan, ki ni več pri pameti in kupuje kamne po vsem Krasu. Kljub temu so morali počasi priznati, da iz ruševin stare hiše nastaja nekaj lepega. Do zidarjev je bil izredno zahteven, saj so morale biti stene take kot nekoč, ne pa sodobno ravne. »Poglejte to hišo! Ali se vam ne zdi, da ste v eni od mojih grafik?«

jesen 2014

43


Spacal je bil namreč prepričan, da je umet­ nost univerzalna, pripada vsem narodom in družbenim slojem. Prav zato se je tako predano posvečal grafiki, saj je zaradi možnosti tiskanja v več kopijah dostopna tudi za delavske, revnejše družine. Spacalova hiša v Škrbini skriva izredno bogastvo tako v obliki zbranih starih kamnitih elementov ter tudi v smislu umetniške celote, saj se med ogledom prednjega dvorišča, vrta v oza­ dju, kuhinje, hrama, ateljeja, spalnice in drugih prostorov pravzaprav premikamo skozi dovršene umetniške instalacije. V njej se bomo čudili različnim načinom uporabe in postavitve starih kamnov ter domiselnim rešitvam, ki se stapljajo s staro arhitekturo. Nove rdeče in modre poslikave starega ganka ter obvezna rdeča za vse železno okovje. V tla vgrajeni stebri, ki služijo kot barski stolčki in spominjajo na beneške lesene stebre. Minimalistična kovinska napa nad ognjiščem. Stari beneški lampijoni pod visokimi stropi z lesenim tramovjem. Železna postelja v spalnici z na novo poslikanim kmečkim ­pohištvom

44

jesen 2014


in arhaičnimi kamnitimi reliefi. Nove odprtine v pročelju, ki niso porušile nekdanjih razmerij, v svetovljanski dnevni sobi z ogromnim kaminom. Zunanji kotički s kamnitimi mizami in stoli, ki so razpostavljeni vsepovsod okoli hiše, za vsako uro v dnevu in vsak letni čas. Spokojnost zavetja med visokimi zidovi in varna intimnost, kjer lahko mirno vzniknejo nove zamisli. Prostor, kjer vsakdo najde navdih. V hiši zdaj prebiva Spacalova vnukinja Tanja s partnerjem Markom, ki je v prostore domačije umestil svoje stvaritve iz lesa in kamna. Tanja nam je spregovorila o tem, kako so želeli spet odpreti hišo za vse, tako kot si ded zamislil, da mora biti umetnost dostopna vsem. Od letošnjega poletja sprejemajo obiske, prostori pa so na voljo za najem za raznovrstna praznovanja in dogodke, še sveže iz tiskarne so tudi majice in magnetki, za ljubitelje vina pa Spacalov teran. Ogledi po dogovoru, 070 256 357.

jesen 2014

45


Zlato jabolko

Piše: Valentina Vovk fotografira: Klemen Brumec

Zlato jabolko je ime čisto sveže, komaj dobre tri mesece odprte slaščičarne v Kopru. Ime zveni pravljično, kakršne so videti tudi slaščice, ki so vabljivo razstavljene v stekleni vitrini. Podobno pravljična je tudi zgodba o nastanku Zlatega jabolka – srce in duša lokala sta iskrivi in vedno nasmejani Koprčanki Dada in Matilda (alias Davorka in Alenka), ki sta stari prijateljici oziroma »skoraj sestri«, kot se radi pošalita. Tu je še pomemben tretji člen, Jimi Gurman (alias Goran), Davorkin mlajši brat in strasten ljubiteljski kuhar, ki pri Zlatem jabolku poskrbi za domiselne slastne malice.

Njuno poznanstvo sega približno osemnajst let nazaj, v čas, ko je Davorka še vodila amatersko gledališko skupino Milagro. Alenka se ji je pridružila kot kostumografka oziroma deklica za vse, kot dodaja sama. Čeprav ni šlo ravno za prijateljstvo »na prvi pogled«, se je gledališko druženje kmalu podaljšalo v popoldanski čas in preraslo v skupna kosila in pogovore ob žlahtni kapljici. Davorkina razširjena družina se pogosto sestaja na skupnih 46

jesen 2014

obedih, kjer uživajo ob hrani in v neskončnih razpravah. Ko mi to pripovedujeta, se mi v misli prikrade prizor iz kakega Fellinijevega filma, kjer za dolgo leseno mizo, postavljeno kar na travnik ob vinogradu, sedi pisana in živahna druščina užitkarjev. Ja, tako nekako, pove v smehu Davorka, in doda, da se je Alenka v njihovo družino »prištulila«, a jim je postala tako draga, da je zdaj že čisto njihova in je ne dajo za nič na svetu.


jesen 2014

47


Medtem ko se je njuno prijateljstvo krepilo, je v ozadju vedno tlela tudi zamisel o skupnem projektu. Najprej je bila še nekoliko nejasna, z leti in preštevilnimi pogovori pa se je vse bolj jasno izoblikovala. Obe sta veliki gurmanki, zato sta kmalu ugotovili, da v domačem kraju ni lokala, kakršnega bi si sami želeli. Davorka je v mislih sestavljala čudovite jedi in sladice, Alenka pa je risala tlorise in s drobci svoje pisane domišljije opremljala prostor. Tako je počasi dozorelo Zlato jabolko, dobilo je svoj lični logotip, vizitke, vrečke in kartonsko ­embalažo. S slastnimi pitami in presnimi torticami se je najprej sramežljivo, po odličnem odzivu sladkosnedov pa vse bolj suvereno predstavljalo na sobotni koprski tržnici. Navadno jima je peciva zmanjkalo še pred zaprtjem tržnice, zato sta, tudi na pobudo svojih rednih strank, sklenili narediti korak naprej. Zdaj imajo v Kopru sladkarnico in drugo, kot sta lokal »podnaslovili« na svoji facebook strani, ki dnevno razveseljuje s svežimi sadnimi in zelenjavnimi pitami ter vselej izvirno Goranovo dnevno

malico. Med zvezde Zlatega ­jabolka sodi njegov gurmanski burger s kalamari, avokadom in slavonskim kulenom, ki se ga dobi tudi v vegetarijanski različici. Na jedilniku so tudi slastne juhice, pripravljene iz lokalno pridelane zelenjave, pa tudi kaj bolj eksotičnega bi se našlo, na primer malezijski goveji curry z divjim rižem. Tudi Davorka pri pripravi pit upora-

Viktorijin kolacˇ z malinami

48

jesen 2014


presna,

veganska torta

blja ­lokalno ­pridelano zelenjavo in sadje, recepte pa prilagaja ­let­nim časom. Trenutno je v ponudbi bučkina pita z gorgonzolo, špinačna z rikoto, mediteranska s pršutom, olivami in češnjevim paradižnikom, med sadnimi pa prevladujejo figova važička z marcipanom, slivova s čokolado in vedno slasten čokoladno-bananin tarte tatin. Skratka: sezonsko sadje in zelenjava sta vedno na prvem mestu. Davorka, sicer velika knjigoljubka, se odlično znajde v kuhanju in peki. Kako tudi ne, ko pa kuha že od svojega ­devetega leta. Mama namreč ni bila ravno navdušena nad vihtenjem kuhalnice, in ko je ugotovila, da njena hči v tem naravnost uživa, ji je kuhinjo z veseljem prepustila skoraj v celoti. Karizmatična in impulzivna Primorka je zbirateljica kuharskih knjig, ki ima odličen pregled nad vsem, kar izide – tako doma kot v tujini. Ko se je Davorka odselila od doma, je vlogo glavnega kuharja v njihovi hiši prevzel Goran. Njegova kuharska strast je z jesen 2014

49


Katere dobrote iz Zlatega jabolka pa najhitreje premamijo Davorko in Alenko? Jabolčna pita z ingverjem je ena od Davorkinih najljubših. Prav ta klasika z malo eksotičnega pridiha, ki ga doda ingver, je tisto, kar pritegne. Alenka prisega na karibski kolač, ki vsebuje cimet, lovor, sirup z čilijem in limono. Campari kolač obe naravnost obožujeta, saj ju njegov okus v mislih popelje po prelepi Italiji. Na koncu pa je seveda treba omeniti še »the pie«, čokoladnico z gozdnimi sadeži, ki je pravi hit tudi med rednimi strankami, saj je idealna kombinacija opojne goste kreme in osvežilnega jagodičevja. leti le rasla – malo ob opazovanju sestre, malo pa ob spoznavanju mladih inovativnih kuharjev. Trenutno ga navdihujeta Magnus Nilsson, vzhajajoča zvezda nordijske kulinarike, in njegova nadvse neobičajna restavracija Faviken. Gorana, ki se je v rosno mladih letih poleg kuhanja intenzivno posvečal še glasbi, je življenje odneslo na Ptuj, kjer je do pred kratkim živel

50

jesen 2014

in delal v farmacevtskem podjetju. Zdaj pravi, da se je življenje vrnilo v prave tirnice. Spet je v Kopru, v novi zvezi, ima nov bend in spet kuha, celo veliko več kot kdaj prej. Trenutno prav uživam v svojem življenju, moja največja skrb je, kaj bom skuhal naslednji dan, mi pove in pri tem mu oči tako zažarijo, da o povedanem sploh ne kaže dvomiti.


Predanost kuhanju se seveda izraža v njegovih jedeh, saj nam malic pogosto zmanjka, še preden nam uspe nahraniti vse, ki zavijejo k nam, pove Alenka, glavna piarovka in »kreativna direktorica« podjetja. Sama je, v nasprotju z Davorko, izjemno analitična oseba, ki mora vsak korak natančno premisliti in predvideti, kaj vse jo čaka na poti do cilja. Sicer je znana po tem, da ima izrazit občutek za lepo in je zbirateljica torbic in čevljev. Je prava »internetna nindža«, saj ima odličen pregled nad blogerskim svetom in družabnimi omrežji, kjer je tako rekoč vsenavzoča. Njej gre glavna zasluga za prepoznavnost Zlatega jabolka, domiselno urejen lokal in zunanjo podobo blagovne znamke.

po službi pa tukaj zavladava midve. Prineseva sestavine za peko, pijačo za razpoloženje, zavrtiva si kako fino muziko in zabava do poznih večernih ur se lahko začne. Davorka peče, jaz pa asistiram, didžejam in na koncu pomagam pri pospravljanju, pove Alenka. Ko zvečer zakleneta lokal, se sveže pečene dobrote že hladijo in čakajo na kupce.

In kako poteka skupno delo, me še zanima. Ah, to je pa šala mala, mi povesta ob srebanju ingverjeve limonade. Zgodaj zjutraj pride v lokal najprej Goran, ki začne pripravljati malice, potem dekle, ki pomaga pri prodaji, popoldne jesen 2014

51


Bar Cameral, Koper Če ste doma z Obale, ste gotovo že slišali za koprski Bar Cameral. V pičlih nekaj mesecih je namreč postal pravo zbirališče kreativnih Koprčanov in nekakšna mestna dnevna soba. Ime Cameral, ki so ga baru nadeli nekdanji lastniki, sicer pomeni neke vrste administrativni urad, prostor za sklepanje poslov. Tako so domačini imenovali baročno palačo Barbabianca na koncu ulice, kjer je bil včasih sedež beneškega davčnega urada za Istro. Sicer sem prepričana, da se je v Cameralu sklenil že marsikateri zanimiv dogovor o sodelovanju, vendar prostor s svojo preprostostjo in toplino prej kot na urad spomni na sproščeno udobje, kakršnega smo lahko deležni le doma ali pri kakem res dobrem 52

jesen 2014

Piše: Valentina Vovk Fotografira: Klemen Brumec

prijatelju. Prvi vtis, ki ga dobi gost, je namreč prijetna domačnost prostora, opremljenega s knjižnimi policami, revijami in nostalgičnimi predmeti, kakršen je recimo star lesen radio.


Pravzaprav je res nekaj na tem. Lastnici Camerala sta sestrični in dobri prijateljici, Nina Krivec Rudolf in Polona Krevatin, ki ju obiskovalci lokala poznajo kot prijetni, energični, ustvarjalni in ne nazadnje podjetni punci. Preden sta zajadrali v zgodbo z Cameralom, sta se vsaka po svoje ukvarjali s kreativnimi izzivi – Polona s fotografijo, Nina pa s pisanjem pretežno kulinaričnega bloga in vzgojo dveh malčkov. Nina je službo izgubila že pred časom, Polona pa pred kratkim, vendar to ni bil edini razlog, zakaj

sta se podali v samostojno podjetništvo. Dolgo sta sanjarili, da bi se s skupnimi močmi lotili nečesa, kar bi povezalo vse njune delovne ljubezni. Mislili sta, da bosta podvig dolgo in skrbno načrtovali. Toda na koncu ni bilo tako, ampak ravno nasprotno. Delo v lokalu se mi je vedno zdelo nekaj, kar počneš kot študent, nikoli nisem o tem razmišljala kot o svoji morebitni karieri, pove Polona.

jesen 2014

53


Fante, ki so prej imeli Cameral, sta dobro poznali in všeč jima je bila njihova ideja o tem, kakšen lokal si želijo. Ko so se odločili bar predati v druge roke, sta bili prva izbira. Malce presenečeni, vidno vznemirjeni in s polno glavo idej sta brez pretiranega premisleka dahnili usodni da. Neverjetno je, kako močna je včasih intuicija, pove Nina. Marsikdo jima je namreč takšno poslovno potezo odsvetoval, V kriznih časih prevzeti lokal, ki je poleg vsega še v rdečih številkah, se ni zdelo najbolj pametno. Malo naju je že bilo strah, vendar sva močno verjeli

predstavitve mladih umetnikov, koncerti in sobotna skupna kosila. Cameral najdete v središču starega koprskega mestnega jedra, v Čevljarski ulici, ki je v tem delu mesta ena najbolj živahnih. Levo in desno od lokala sta slepi ulici, v katerih so razporejene mize, tako da imajo gosti občutek povezanosti z utripom ulice. Prav v eni od teh slepih ulic imajo cameralovci vsako tretjo soboto v mesecu veliko skupinsko druženje ob hrani. Vsak skuha tisto, kar najbolje zna, to prinese s seboj in hrano deli z drugimi. To je krasen

v svojo vizijo, zdelo pa se nama je tudi, da je vredno poskusiti, še doda Nina. Da se pogum splača, sta videli že zelo kmalu. Presenetljiva in povsem nepričakovana je bila predvsem izjemna podpora domačinov in nekaterih posameznikov, ki so lokal takoj vzeli za svojega. Kar sami prišli k njima in ponudili pomoč, za kar sta jim nadvse hvaležni. Na ta način se je namreč hitro ustvaril krog cameralovcev, ki se v baru dnevno srečujejo in družijo, marsikdaj tudi predlagajo kak zanimiv dogodek. Teh je v Cameralu veliko, med zanimivejše vsekakor sodijo četrtkovi večerni ugrizki, festival slovenskih mikropivovarjev,

način gurmanskega druženja in izmenjave receptov, ki navadno kar traja in traja, povesta Nina in Polona. Za hrano in za prijatelje si je treba vzeti čas, na kar ob hitrem življenjskem tempu včasih kar malo pozabimo. Tudi Četrtkovi ugrizki (oziroma prigrizki) so nekaj posebnega. Vsak četrtek jih pripravlja drug kuhar ali kuharski navdušenec, zato so vsakič znova veliko presenečenje. Zdaj ko so »ugrizki« postali znani in težko pričakovani med rednimi gosti, se morajo gostujoči kuharji še toliko bolj potruditi, da z zanimivimi in nepričakovanimi kombinacijami presenetijo

54

jesen 2014


radovedne cameralovce. Nina in Polona radi sodelujeta z domačimi dobavitelji in kuharskimi mojstri. Četrtkove ugrizke sta prvič izpeljali skupaj z Domačijo Batul, pozneje pa še z mlado ekipo iz Srebrne žlice, z Zlatim jabolkom, Hišo Derin in še bi lahko naštevala. Pri Nini in Poloni lahko poskusite približno 50 različnih vrst piva. Njuna posebnost pa so predvsem mladi slovenski pivovarji, ki jih želita približati domači javnosti. Zanimivo je, da nobena od naju prej ni bila prav velika pivoljubka, zdaj pa skoraj ne mine dan brez kozarca dobrega piva, povesta v smehu. O tej pijači sva se pustili podučiti in vse bolj nama je všeč. Nasploh sta zelo naklonjeni dodatnemu izobraževanju na različnih področjih. To se jima zdi nadvse pomembno, saj menita, da moraš kot dober gostinec svoje goste vedno znova prijetno presenečati.

Bar Cameral so opazili tudi lovci na zanimive lokacije. V zadnjih avgustovskih dneh je bil Koper prizorišče snemanja novega slovenskega celovečernega filma, ki nastaja v produkciji RTV Slovenija – nekatere prizore za ljubezenski film režiserja Mihe Knifica so posneli tudi v priljubljenem Cameralu. jesen 2014

55


. . Crne buce

56

jesen 2014


Izdeluje: Šivilja in the house Fotografira: Petra Slapar

Ponujamo vam idejo za malce drugačno jesensko okrasitev. Tokrat smo se odpravili na obisk k Šivilji in the house in se navdušili nad bučami iz blaga. Tisti, ki obvladajo šivanje, bodo buče sešili z lahkoto. Vsem ostalim pa predlagamo hitri tečaj šivanja – lahko uporabite kroje za šivanje buč, najdete jih tudi na spletu. Buče iz blaga so primerne za notranjo dekoracijo, lahko pa jih uporabite za shranjevanje bucik in šivank.

Tudi za manj spretne prste smo našli zanimiv okras: buče prebarvajte v črno in jih kombinirajte ali z naravnimi bučami ali pa z bučami iz blaga. Na črno bučo lahko s kredo narišete še obraz. jesen 2014

57


Prenovljeni vrt v mestu

58

jesen 2014


Piše: Petra Slapar Oblikovanje vrta: Landscape, d. o. o., Tina Demšar Vreš in Gregor Vreš

Prenova je potekala od leta 2009 do 2011. Vrt je v strnjenem naselju starejših vil, ki dajejo mestnemu predelu močan značaj, zato je oblikovanje zadržano, izčiščeno in sodobno, usklajeno s prenovo hiše, ki jo je prevzel biro Demšar arhitekti. Pri prenovah hiš in vrtov najboljši rezultati nastanejo ravno takrat, ko se naročnik, arhitekt in krajinski arhitekt uskladijo in sodelujejo od začetka do konca. Meja med arhitekturo in vrtom se tako zabriše oziroma zmehča, materiali in detajli so poenoteni, končni izdelek pa ustvari občutek, da rdeča nit oblikovanja teče sklenjeno.

jesen 2014

59


lokacija • Ljubljana velikost • 1.000 m2 načrtovanje • 2009 izvedba • 2010–2011

60

jesen 2014


Krajinska arhitekta sta v vrt vključila nove programe, kot so plavalni bazen, terase ob notranjih bivalnih prostorih in domačem paviljonu za wellness ter zeliščno-zelenjavni del vrta, ki je bil oblikovan v nadaljevanju paviljona z letno kuhinjo in vrtne lope. Vstopni del vrta s parkirnimi mesti in ograjami prepoznavno oblikuje drevored cvetočih okrasnih češenj tako na vrtni kot na ulični strani. Plavalni bazen je bil v vrt postavljen kot osrednji motiv, voda z barvo in poletno mikroklimo ustvarja posebno bivanjsko kakovost. Robovi v vrtu so bolj intenzivno zasajeni, da bodo – ko dosežejo optimalno velikost – zagotavljali zasebnost in hkrati ponujali zanimive poglede, barve in teksture. Izbor rastlin sega od okrasnih dreves, kot so stebraste japonske češnje, do različnih listopadnih dreves, kot so gabri, javorji in okrasni dreni. Grmovnice so mestoma prosto rastoče (hortenzije), drugje strižene vedno zelene (tisa, pušpan), ki sledijo potezam stopalnih plošč v trati. S tem so ustvarjeni različni plani, globina in ritem v vrtni zasnovi. Vrtnice, trajnice in zelišča so sestavni del vrta in dopolnjujejo njegov meščanski značaj. jesen 2014

61


Kuha in fotografira: Ana Bulat Piše: Petra Slapar

Gobe

62

jesen 2014


Moji spomini na gobe so tesno povezani s Pokljuko. Kadarkoli smo jedli gobje jedi, in to ni bilo redko, so gobe izvirale s Pokljuke. Moja teta je strastna gobarica in njena najdišča gob po Pokljuki so javno varovana skrivnost tiste strani žlahte. Iskreno, jaz gobe ne vidim, tudi ko že sedim na njej in se teta dere, da naj se odmaknem, ker bom vse pohodila (a bejž no, a gobe so tu?!). Ko boste nabirali gobe, ne pozabite na osnovna pravila: gobe, ki jih ne naberete, pustite pri miru, grobo jih očistite že v gozdu, nabirajte jih v košare in predvsem bodite previdni, nabirajte samo tiste vrste, ki jih poznate. Ena mojih hujših otroških mor je tista, ko te na leseni klopci pred Pokljuško kočo čaka veeeeeelik kup oranžnih lisičk, ki jih je treba očistiti. Še to me čaka? Ali nisem na počitnicah? Ampak jedi so bile pa … za vseh deset prstov obliznit, ali kot je rekel moj pokojni stric: »Še aneglčki bi tole jedli, če bi ritke imeli«

jesen 2014

63


64

jesen 2014


^

Popeceni kruhki z gobami Za okusen prigrizek potrebujemo: • bageto • čebulo • sol • narezane jurčke ali lisičke • česen • žličko sojine omake • po potrebi belo vino • olivno olje

Bageto narežemo in jo na teflonski ponvici popečemo (brez olja). Lahko uporabimo tudi opekač. Na olivnem olju prepražimo čebulo, posolimo in dodamo narezane gobe. Vmešamo še drobno nasekljan česen ter žličko sojine omake ter vino. Pražimo par minut in odstavimo. Vsak kruhek pokapamo z olivnim oljem, natremo s česnom in obložimo z gobicami. Po želji po vrhu potresemo malce sira in ponudimo z zelišči.

Po želji lahko dodamo: roquefort ali parmezan, zelišča (timijan, peteršilj …) jesen 2014

65


^

^

Kosarice z jurcki Za 6 košaric z jurčki potrebujemo: • manjšo čebulo • olivno olje • 4 stroke česna • belo vino (3–4 žlice ali več) • 100 g gobic (jurčkov), lahko dodamo tudi posušene gobe • 2 vejici peteršilja • sol • 150 g rikote • 1 jajce • 250 ml sladke smetane • 20 g parmezana • sol • poper • listnato ali vlečeno testo (približno 2 lista) • pekač za mafine Pripravimo košarice. Iz testa izrežemo več kvadatov (približno 12 x 12 cm ali več) in jih namestimo v namaščen pekač za mafine. Za vsako košarico porabimo vsaj 3 kvadrate. Dobro jih pritisnemo ob dno in vsako plast testa premažemo z olivnim oljem ali maslom. Čebulo olupimo in drobno nasekljamo. Na olivnem olju jo na hitro prepražimo, dodamo strt česen, vino in narezane jurčke. Posolimo. Če imamo pri roki tudi suhe jurčke, vmešamo še nekaj teh, tako bo okus še bolj izrazit. Pražimo dobrih 5–10 minut, vmes po potrebi malce zalijemo z belim vinom. Vmešamo drobno sesekljan peteršilj, premešamo in odstavimo, da se malo ohladi. V posebni posodi zmešamo rikoto, jajce, sladko smetano in sol (po okusu tudi poper). Dodamo nariban parmezan in jurčke. Maso vlijemo v pripravljene košarice in pečemo pri 170–175 °C približno 30–35 minut. Dober tek.

66

jesen 2014


jesen 2014

67


68

jesen 2014

Profile for Home decor, DIY, Food

Jesen 2014  

Jesenske dekoracije in recepti, novi zanimivi lokali in prenovljen vrt v Ljubljani. Preglejte nove domiselne naredi sam nasvete in ideje....

Jesen 2014  

Jesenske dekoracije in recepti, novi zanimivi lokali in prenovljen vrt v Ljubljani. Preglejte nove domiselne naredi sam nasvete in ideje....

Profile for dominstil
Advertisement