Page 1

Jesen

2013


Uvodnik V vročem poletnem popoldnevu listam jesenske fotografije in z enim ušesom poslušam svoja otroka, ki popolnoma resno razpredata o smiselnosti izdajanja jesenske revije. »Saj veš, kako je bilo s pomladjo, en teden je trajala, vmes pa sama zima, potem pa že vroče poletje,« se priduša mlajši. »Saj bo zdaj isto, boš videl,« odvrne starejši. Mlajši se strinja in hkrati zasanjano upa, da bi le spet zapadlo pol metra snega, ker je zima tako fajn. Le nekaj tednov zatem, ko zaključujemo jesensko revijo, pa me res že pošteno zebe in menda bo v hribih nocoj snežilo, ampak jaz obožujem jesen in vse njene obraze: šumeče listje, barve, deževne dneve in bogastvo plodov ter kmetijskih pridelkov. Ste vedeli, da je kava kmetijski pridelek in da je njena kakovost odvisna od letine? Ne? O kavi pišemo in o ljudeh, ki živijo z njo, na tej in oni strani meje, pokukali smo k čevljarju Vladimirju Vodebu, ki nam glasno pove, da ne nosimo več pravih čevljev in si kvarimo zdravje. Obiskali smo slikarja Bora Čeha, ki zdaj obnavlja kolesa ter po Ljubljani razvaža mleko in jajca. Tokrat smo tudi retro: od muzeja v Podborštu pri Komendi do ribarjenja in sfriziranega traktorja. Predstavljamo tri različna stanovanja in vrt. Kuhali smo s kavo in slivami, pekli pite in si na koncu privoščili gozdno torto. Upamo, da vam z revijo polepšamo dan ali dva. PETRA SLAPAR

2

jesen 2013


Ustvarjalci

PETRA SLAPAR Ideje za novo številko se prepletajo s skrbmi, ali bomo imeli lepo vreme in dobili prave rekvizite, in vznemirjenjem, ko novo revijo predstavimo javnosti. Jesenska jutra začenjam s kavo v roki in izbiranjem zimskih fotografij.

JASNA SIMONETA Tople jesenske barve, hrana, ki vzbuja občutek domačnosti, nove ideje za nove potrebe v stanovanju – jesen je tudi čas novih začetkov.

KLEMEN BRUMEC Posebne okoliščine zahtevajo posebne ljudi. Petra je našla mene, slikajočega uničevalca dobrot z afiniteto do vseh rožnatih zadev, ki se jeseni običajno transformirajo v bistveno bolj okusne sadeže.

SUZANA ŠLEBIR Ko začnemo pripravljati novo revijo, mi vedno znova roji po glavi tisoč in ena ideja. Občutek vznemirjenja ob ustvarjanju, fotografiranju in izidu revije je nepopisno lep. Upam, da boste tudi tokrat uživali z nami. :)

MATEJA DOBRAVEC Obožujem tople jesenske dneve, barve in šumeče listje pod nogami, vse daljši večeri pa prinašajo dovolj miru za iskanje novih idej.

jesen 2013

3


TANJA TUTA Misli letijo z jatami, ki se selijo v toplejše kraje. Čopič samo čaka, da se lahko vname s pisanimi jesenskimi odtenki. Naj pride jesen, naj pride!

VESNA VOGRIN Jesenska jutra začenjam s kavo v skodelici, ki jo krasi brkati Ivan. Dan nadaljujem s kvačkanjem. V jesenski reviji sem kvačkala z vrvjo in cevjo za vodo.

TINA CIPOT Ko zapisujem intervju, se zabavam in spominjam. Smeha, besed, iskric v očeh. Ustvarjalci nikoli niso dolgočasni. Ko postavim zadnjo piko, nisem “končno končala”, ampak sem napolnjena z energijo sogovornika in trenutka. Jesen je zame majčkeno žalostna, slovo te spremlja na vsakem koraku.

TJAŠA BRAJDIH Likovno ustvarjanje mi je vedno najljubši del priprave članka, če mi zraven pomagajo tudi otroške roke, pa še toliko bolj. Jesenski sprehodi po kraški pokrajini pa me vedno znova navdihnejo z zamislimi za nove izdelke, ki jih rada delim z vami.

VALENTINA VOVK Za tokratno številko sem namesto o stajlingu in lepih predmetih razmišljala o zanimivih ljudeh. Kaj počnejo v življenju, kako živijo in kaj bi radi dosegli, so bila glavna vprašanja med pogovorom. Čeprav se mi zdi, da se je poletje prehitro končalo, se veselim tudi jeseni in njenih toplih barv. Jutra, ki so spet samo moja, začenjam z dobro kavo iz svoje najljubše skodelice in pregledovanjem instagram fotografij.

ANA BULAT Misli in zamisli za novo številko so zame predvsem povezane s hrano, ki je sezonska. Vedno razmišljam, kaj se v določenem času da dobiti in česa je v izobilju. Na podlagi tega potem iščem navdih za recepte. Jesenska jutra prinašajo s seboj čudovito in malce skrivnostno svetlobo, vonj odpadajočega listja in barve zlata. Lepa in topla so taka jutra.

4

jesen 2013


Kazalo Uvodnik Ustvarjalci V svetu čevljev z velikim Č Kava – od zelene češnjice do vročega napitka Kavni napitki

Kavne sladice Primo Aroma Pisalne mize Pobeg od ponorelega sveta Slive – od sladice do izdelka Luči – ustvarjajmo svoje Retro traktor in piknik Jesenski šopek in rože iz blaga Portret – Bor Čeh Skriti zakladi – Lončarjev muzej Čarovnice, coprnice, vešče Buče iz modelirne mase Čarobni gozd Stanovanja: igrivost, funkcionalnost in spomini Skladnost letnih časov Ravena Družabni dogodek – coffee cupping

Petra Slapar urednica Bojan Težak, Sandra Pohole oblikovanje Jasna Simoneta urednica italijanske izdaje Tea Mejak lektura Nina Perko trženje PKDV, SVETOVANJE, d.o.o. Web: www.dominstil.si Kontakt: info@dominstil.si september, 2013 št. 7

jesen 2013

5


Piše: Tina Cipot Fotografira: Klemen Brumec

V svetu čevljev z velikim Č

6

jesen 2013


Nežen zvonček na vratih Boutique Vodeb naznani, da je prišla nova stranka. Morda pogledat, kaj je najti na policah prodajalne, morda želi svoje čevlje oddati v popravilo ali naročiti nov par. Vladimir Vodeb, čevljarski mojster in eden redkih v Sloveniji, ki v delavnici s svojo ekipo še ročno izdeluje čevlje, se ji posveti z vso svojo simpatično energijo. V svetu čevljev je preprosto doma. Tako kot njegov oče Ivan in ded Maks pred njim. Tudi sam zdaj svoje znanje predaja sinu. Kdaj ste ustvarili svoj prvi par čevljev? Oh, gotovo sem jih imel manj kot dvajset. Že pri dvanajstih sem začel med počitnicami pomagati očetu. Začel sem seveda s pometanjem in se kmalu naučil tudi kaj malega popraviti. Je bil oče potrpežljiv učitelj? Bilo je – to tako in tako naredi, z enim očesom glej, kako se to dela, z drugim pa pazi, kaj delaš, pa seveda pazi, da se ne boš urezal. Ko je bilo končano, je odkrito rekel, ali je dobro ali da pač ni dobro. Tako sem se sproti učil, si nabiral izkušnje. Hja, noži so precej ostri. Sem se nekajkrat kar dobro porezal. Seveda so tu orodja, ki jih na začetku sploh nisem smel uporabljati, recimo rezkar, ki je lahko tudi nevaren – uničiš čevelj ali pa prst. Ko sem dokončal osnovno šolo, so me vpisali v poklicno srednjo šolo, v čevljarsko v Žireh. Potem sem se javil v vojsko, da me ne bi morda zadelo pozneje, ko bi že imel družino in službo, pa bi moral takrat kje kak kozolec napadati. In sem pri devetnajstih zakorakal v delavnico – in tu tudi ostal. Torej je bilo vseskozi jasno, da boste nadaljevali družinsko obrt. Niti nisem razmišljal o tem, da ne bi. Včasih so bili kakšni zelo brihtni in so mi rekli, da če se ne bom pa učil, bom pa šuštar. Takemu bi danes dal malce delati, da vidi, če se za šuštarja res ni treba nič učiti. Naš poklic je

daleč od preprostega, biti moraš iznajdljiv in se znati obrniti. Navsezadnje smo redki v Sloveniji, ki še izdelujemo čevlje. Obstati v svetu čevljev za dvajset evrov ni tako preprosto. Sodeč policah, posel je. Zame je čevelj največ vreden na oni strani vrat, na strankinih nogah. Interes seveda je. Ko se takega čevlja navadiš, ne greš več nazaj. Nemalokrat tudi ugotoviš, da so nekatere zdravstvene težave, ki so jih pestile, kar naenkrat izginile – ker so bile posledice slabega čevlja. Da je to bilo zaradi plastike, ki so jo imeli na nogi, da je to zaradi tega, ker koža ne diha, ker je stik s tlemi, z energijami, preprečen. Kdo so stranke, domnevam, da so večinoma ženske? Pravzaprav ne, kar veliko moških prihaja. Ne morem sicer reči, da je razmerje pol-pol, jesen 2013

7


prihajajo pa zelo različni ljudje. Skupno jim je to, da cenijo dober čevelj. Raje imajo morda kak par čevljev manj, pa zato vedo, kaj nosijo na nogah. Izbirajo pa čevlje za različne priložnosti, za posel, poroko, pogreb, tako imenovane zakmašne čevlje, pa tudi za čisto običajne dneve. Imamo denimo stranke, ki že leta nosijo naše čevlje. Našle so idealno kopito, ki jim najbolj ustreza, in imajo po njem narejene zimske škornje pa obutev za poletje, sandale in tako naprej ... Večina je torej stalnih strank. Od kod prihajajo stranke? Iz vse Slovenije in tudi tujine. Ravno danes je bil pri meni gospod iz Avstrije, ki pride vsakih nekaj let, kupil je en par zase in za sina naročil enega. Ko vidite neki material, usnje, kaj se vam utrne v glavi? Kako nastaja čevelj, še preden začne dejansko nastajati? Ko mi je všeč material, tudi kakšne novitete,

ne vem vedno, kako bi ga uporabil. Potem pa ga imam nekaj časa pred sabo in nekako iz tega nastane ideja, kam bi ga dal, kaj bi iz tega nastalo. Seveda je tu v igri kreativnost. Ker pa smo navajeni delati po naročilu stranke, ki denimo želi rumeno in zeleno kombinacijo, moramo pač odlično opraviti svoje delo in strankino idejo spraviti v realnost. Lahko ji svetujem, morda glede oblike, višine pete, denimo … A je na koncu odločitev strankina. Kako pravzaprav nastajajo čevlji pri vas? Nekateri pridejo pogledat, kaj imamo trenutno v ponudbi, drugi na podlagi čevlja, ki ga imamo, ustvarijo svojega, po načelu točno takega bi, ampak bi drugače to in to in to … pa nastane nekaj čisto po njihovem okusu in želji. Nekateri pa pridejo z dokaj izdelano idejo in jo po posvetu dokončno oblikujemo. Modeli, ki jih vidite na naših policah, so domače delo. Nekaj jih je ustvaril 8

jesen 2013


že oče, zdaj pa kreiram večinoma jaz, ki imam tudi glavni stik s strankami. Potem pa so tu še naši zaposleni. V čevljarstvu so trije osnovni poklici – mojster, ki naredi vzorec iz papirja in ga potem tudi izreže iz kože, nato je tu prešivalka, šivilja, ki nato sestavi te dele skupaj, naredi recimo temu obleko oziroma zgornji del. A je to še vedno polizdelek. Mojster potem pripravi kopito, tudi na točno določene mere stranke, če je taka potreba, potem se ta zgornji del napne na kopito. To je delo čevljarskega pomočnika. Potem vse skupaj stoji 24 ur, da se uleže in posuši, nato pa dokonča še s kakšnimi vložki in podobno. Čevelj nastaja približno en teden. Kakšne so želje, kdo prihaja k vam? Taki, denimo, ki želijo čevelj »preliti« na svojo nogo, tako veliko, tako majhno, tako široko … Naredili smo že kar nekaj čevljev majhnih številk, denimo 34 in tudi manjše. Salonarje take velikosti je bolj težko dobiti. Ali pa recimo večje številke. Delali smo že kar nekaj salonarjev številke 43, 44 in 45. Nekdo drug pa denimo naroči pri nas zato, ker nima časa letati po trgovinah. Pri nas najde, kar potrebuje, mi pa mu čevlje izdelamo po meri in mu jih pošljemo. Katera je bila največja številka čevlja, ki ste ga izdelali? 53. Številko večje, torej 54, je izdelal oče. Takrat sem bil še vajenec. Zadnjič se je oglasil gospod, ki potrebuje nekaj za nogomet, pa ima številko 51 in primernih športnih copatov ne dobi, razen kakšnih košarkarskih. Kakšna so pravila dobrega čevlja?

Prenizka peta ni dobra, previsoka pa ravno tako ne. Najboljša za vsak dan je višina 3 do 4 centimetre. Najvišja peta, ki ste jo naredili? Več kot dvanajstcentimetrske pete ni. So seveda čevlji, ki imajo debelejši podplat, platformo, in so zato višji, še vedno pa je lahko razlika med prstnim in petnim delom največ dvanajst centimetrov. Ste kdaj dobili naročilo, ki je bilo tako čudno, da ga niste mogli izpolniti? Ne, morda česa nismo mogli izdelati zaradi tehničnih razlogov. Smo pa delali čevlje za Sestre in veliko stilskih predstav, zato smo na marsikaj navajeni. Priznam, da ko smo enkrat delali lakaste škornje z visoko peto za nekega gospoda, nisem niti pomislil, da bi bilo to kaj nenavadnega. Pogledate ljudi avtomatično v čevlje? Velikokrat jih opazujem. Seveda pogledam, kaj kdo nosi, ali je kaj zanimivega, ali ima na nogah morda kaj tvojega, seveda (smeh). Zgodba se seveda ne konča tukaj. Z Vladimirjem Vodebom bi lahko o čevljih klepetali še ure. O večnosti dobro izdelanih čevljev priča tudi anekdota o Vodebovih bulerjih. Neka gospa si jih je kupila pred dvajsetimi leti in jih ves ta čas nosila ter seveda dobro skrbela zanje. Zdaj si je zaželela nov par enakih. Seveda so ji ustregli in naredili čisto take, kot so bili tisti izpred dvajsetih let.

Velikokrat moram popraviti stranke, ki si velikokrat želijo preširoke čevlje. Podplat oziroma spodnji del čevlja ne sme biti širok, kot je noga na zgornjem delu, pač pa le toliko kot spodaj. Najboljši občutek o tem dobite, ko ležite v postelji in vam nekdo odejo lepo zatakne pod telo. Čevelj mora biti torej dovolj, vendar ne preveč širok. Pravilo, kakšen čevelj kupiti, je – po čim večji površini stopala naj bi te čevelj lepo objel. jesen 2013

9


Kava

Od zelene češnjice do vročega napitka

»Kava« je bila ena prvih besed danes osemnajstmesečnega Alexa. Nič nenavadnega, saj imata njegova starša, Katja in Omar, na Vrhniki majhno pražarno kave ali, kot pravi Katja, pražarnico.

Kava izhaja iz Etiopije. Iz Afrike se je razširila v Latinsko Ameriko in Jugovzhodno Azijo. Danes je njena največja proizvajalka Brazilija, sledijo ji Vietnam, Indonezija in Kolumbija. Za kar dvanajst držav na svetu je glavni izvozni kmetijski pridelek, po skupnem prometu pa se med pridelki uvršča na sedmo mesto.

10

jesen 2013


jesen 2013

11


Človek nikdar ne ve, kam ga bo popeljalo življenje, za najbolj zanimive zgodbe pa so navadno »krivi« hobiji ali naključja; njuna se je začela, ko Omarju, ki prihaja iz Hondurasa, kava v Sloveniji ni bila všeč. Zato si je naročil svežo, še zeleno kavo ter jo, enako kot so to počele naše stare mame, začel pražiti na litoželezni ponvi, v kateri so pred tem cvrli jajca.

12

jesen 2013


V pražarnici Escobar na Vrhniki sta pri pripravi hišnih mešanic najpomembnejša aroma in okus, zato Katja in Omar vedno znova okušata in radovedno raziskujeta različne vrste kave. Ponujata predvsem kavo z geografskim poreklom, ki v sebi nosi sledi zemlje, na kateri je zrasla, pa tudi kavne mešanice, ki združujejo okuse različnih regij. Večino surovin kupujeta na manjših družinskih plantažah, zato dobro poznata kavne nasade, kjer so zrna dozorela, in zaupata pridelovalcem, ter tako nadzorujeta kakovost surovine in dosegata sledljivost kave. Kot pri vseh kmetijskih pridelkih sta tudi pri kavi pomembna sezonskost in svežina, ki vplivata na kakovost napitka v skodelici. Katja govori o kavnih napitkih z žarom in mirno preudarnostjo in nam hkrati razlaga kemične procese, ki se dogajajo ob praženju kave. Kakšne bodo arome in okus pražene kave, odloča tudi čas praženja. Vsaka kava ima svoj profil praženja, ki vpliva na to, kakšno ravnotežje arom in okusov v skodelici. Preveč pražena kava namreč postane grenka in črna. Pomembno je tudi, da je ne skladiščimo predolgo, saj ima pražena kava najbolj bogato aromo in okus le še slab mesec po praženju, ter da jo pravilno hranimo. Ustvariti moramo dobre pogoje, da obdrži vse svoje lastnosti. Embalaža mora tako nujno preprečevati stik s kisikom, dobro pa je, da se lahko odvaja ogljikov dioksid, ki se iz kavnih zrn izloča še nekaj dni po praženju, zato je zelo priporočljivo, da ima originalna embalaža ventil. Katja in Omar jo dnevno pražita v majhnih količinah, da zadovoljita sprotno povpraševanje. Ob našem obisku smo obujali zgodbe, kako so možje kavna zrna prvič prinesli s potovanj ali morda iz bližnjega tržaškega pristanišča, kamor je prihajala kava z vsega sveta. Gospodinje so jo najprej poskušale skuhati kot fižol, in ker so zrna ostala trda in neokusna, so jezo stresale nad može, češ kako čuden in neokusen fižol so jim prinesli.

V Sloveniji se še danes čuti vpliv vzhoda in zahoda na kulturo pitja kave. Doma radi kuhamo turško kavo, v džezvi, v lokalih pa prevladuje italijanski način priprave kave, pri katerem je najbolj priljubljen espresso, ki je tudi osnova za raznovrstne kavne napitke. Način priprave zagotovo vpliva na končni okus v skodelici, vendar pa je za pripravo dobre skodelice kave in kavnih napitkov bistvenega pomena pravilen in kakovosten izbor kave. Vse drugo je odvisno od vaših navad, želja in domišljije! Z različnimi prelivi, smetano, cimetom, čokolado, muškatnim oreščkom, karamelo in aromatiziranimi sirupi lahko ustvarimo zanimive kavne napitke.

Kako, kdaj in zakaj pijemo kavo, je odvisno od posameznika – za nekatere je poživilo, s katerim začnejo vsak nov dan ali zaključijo obed, za druge priložnost, da si ukradejo trenutek zase ali za prijateljski klepet, tretji pa vsakič znova najdejo užitek v njeni aromi in okusu. Mi smo obisk pri Omarju in Katji izkoristili za pravo razvajanje s kavo, pokušali smo napitek za napitkom ter uživali v razkošju okusov in vonja. Privoščite si sveže mleto kavo, ne bo vam žal.

jesen 2013

13


Kave z leve proti desni: 1. Nikaragva, Finca el Pinebet 2. Tanzanija Rob.Scr 18, FLO/Transfair 3. Indija Robusta, Cherry AAA Washed 4. Indija Arabica, Plantation Peaberry

Poznamo več vrst kave, najbolj znani sta arabica in robusta. Pakirane kavne mešanice vsebujejo več različnih vrst kavnih zrn, izbira za pravo mešanico pa je zelo pomembna. Nadmorska višina, kjer raste kavovec, je običajno glavni dejavnik za razliko v njuni kakovosti. Robusta raste do 800 m nadmorske višine, sicer pa poleg tega, da vsebuje višji odstotek kofeina, doda tudi grenek priokus in je na splošno manj kakovostna od arabice, ki raste vse do 2000 m. Arabica je navadno glavna sestavina različnih kavnih mešanic, večinoma je zadostuje 80 ali 70 odstotkov, da okusimo bistvo kave.

14

jesen 2013


Kavovec zraste do pet metrov visoko; po cvetenju se razvijejo zeleni plodovi, veliki kot češnjice – približno 1,5 cm. Večina češnjic ima v sebi dve zrni kave, 5–10 odstotkov vse pridelane kave pa le eno, ta vrsta se imenuje peaberry in ima polnejši okus od drugih kavnih zrn. Kavovci obrodijo približno deset let, prva tri do štiri leta pa ne cvetijo. Najbolj rodovitni so med šestim in desetim letom. Cvetijo le kratek čas, cvetovi ovenijo v nekaj dneh, ko se razvijejo plodovi, ki dozorevajo počasi in spreminjajo barvo iz zelene v rdečo. Plodovi arabice optimalno zrelost dosežejo v približno sedmih mesecih, plodovi robuste pa povprečno v desetih mesecih. Cikel cvetenja in dozorevanja določajo deževna obdobja, zato so lahko na posamezni rastlini hkrati cvetovi, nezreli in zreli plodovi.

Kavni nasadi s kavnimi cvetovi v ozadju, Honduras, Copan, 2011

jesen 2013

15


Ostro rezilo v napravi na sliki kavno češnjo odpre oziroma prereže. Kavna zrna so še vedno ovita v plast sluzi, ki vsebuje naravne sladkorje in alkohole; ta ima ključno vlogo pri razvoju sladkorjev in naravnih kislin, ki kavnemu zrnu dajejo okus in aromo. V velikih bazenih z vodo po postopku fermentacije, ki poteka od 6 ur do 4 dni, odvisno od želenega okusa, vremenskih razmer in stopnje vlažnosti, odstranijo tudi sluz. Nato kavna zrna posušijo in ročno preberejo ter izločijo morebitne tujke. Finca El Pinabete, Nikaragva, avgust 2013

Finca El Pinabete, Nikaragva, avgust 2013. Kavne nasade je treba obnavljati. Kmetje gojijo sadike, s katerimi obnovijo kavne nasade. Kavovec namreč najbolje obrodi med šestim in desetim letom starosti.

16

jesen 2013


Ljubiteljem kave prijazna pražarnica!

www.escobar.si

Zrele kavne češnje v kavnem nasadu, Salvador, 2011 jesen 2013

17


Kavni napitki

Espresso macchiato

Priprava:

Sestavine: • 1 espresso (priporočamo Hišno mešanico Escobar) • spenjeno mleko

Espresso macchiato je način priprave kave, ki jo postrežemo kot espresso z dodatkom majhne količine spenjenega mleka. Po tem je dobil tudi ime, saj italijanska beseda »macchia« pomeni »lisa« ali »madež«.

18

jesen 2013


Espresso Priprava: Za espresso izberite ustrezno pražena kavna zrna ali mešanico več vrst kavnih zrn, ki jih tik pred pripravo zmeljete s kavnim mlinčkom. Za pripravo pravega espressa je potreben kavni avtomat ali kavni aparat pod pritiskom 9 ali več atmosfer. V njem se za 18–25 sekund skozi 7–9 g mlete kave spusti voda. Enojni espresso meri približno 30–45 ml in je kronan z zlatorjavo peno, ki jo strokovnjaki imenujejo »crema«. V njem sta aroma in okus kave najbolj intenzivna. Priprava vrhunskega espressa ni preprosta. Zahteva izkušnje, trud, razumevanje in spretnost.

jesen 2013

19


Latte macchiato z okusom cimeta Sestavine: • 1 espresso (priporočamo brazilsko kavo Pico Mirante) • spenjeno mleko • sirup za kavo z okusom cimeta Priprava: Latte macchiato je spenjeno mleko, ki se mu doda espresso. V 1,5 dl spenjenega mleka se počasi vlije espresso, ki ustvari v mleku večbarvne plasti. Okus kavnega napitka obogatite z dodatkom sirupa za kavo z okusom cimeta ali izberite sirup z okusom po svoji želji (kokos, bela čokolada …). Priporočamo postrežbo v visokem kozarcu, da bo napitek privlačen tudi na pogled. Kava s spenjenim mlekom je francoska pogruntavščina in bolj blaga različica kave z mlekom, tudi caffe latte, bistvena razlika je tudi v tem, da se pri latte macchiattu espresso doda v spenjeno mleko, in ne nasprotno.

Kava s spenjenim mlekom 20

jesen 2013


Kapučino Sestavine: • 1 espresso (priporočamo Hišno mešanico Kapučino ali Escobar) • spenjeno mleko

Priprava: Za pripravo kapučina potrebujete 45–60 ml espressa, ki ga prelijete v skodelico, v kateri boste postregli napitek. Dobro spenite mleko s penilcem na kavnem aparatu ali ročno s penilcem za pripravo mlečne pene. Za penjenje so primerne vse vrste mleka, vendar da mleko z več mlečne maščobe boljši okus. S spenjenim mlekom prelijte espresso. Priporočeno razmerje je 1/3 espressa in 2/3 spenjenega mleka. Po vrhu mlečne pene lahko potresete cimet, čokolado v prahu, pokapate z medom … Kapučino je kavni napitek, ki izvira iz Italije in je dobil ime po kapucinskih menihih, saj nosijo obleke rjavo-bele barve. jesen 2013

21


Priprava: V kozarcu pripravite led, ki mu prilijete hladno mleko. V šejkerju dobro pretresite espresso z nekaj ledenimi kockami ter nato vse skupaj prilijte v kozarec in uživajte v rjavo-belih kreacijah mleka in kave. Za popestritev lahko dodate sirupe z različnimi okusi.

Ledena kava Sestavine: • 1 espresso (priporočamo kavo iz Nikaragve Finca El Pinabet) • hladno mleko • led

22

jesen 2013


Kavni koktajl Sestavine: • 1 espresso • hladno mleko • led • Bailey's

Priprava: V šejker damo vse naštete sestavine in jih dobro premešamo, da dobimo enotno teksturo, ter nato prelijemo v primeren kozarec. Okrasimo s kavnim zrnom, kakavom ali smetano.

jesen 2013

23


Kavne sladice

Pekla in fotografirala: Ana Bulat

Kavni kolaÄ? s Ä?okolado

24

jesen 2013


Hitri kavni pol탑ki

jesen 2013

25


Kavni kolač s čokolado potrebujemo: • 2 žlici instant brezkofeinske kave • 2 žlički mlete kave • 3–4 žlice vrele vode Vse skupaj zmešamo in pustimo, da se malce ohladi. • 250 g moke • 90 g mletih mandljev • 2 žlički pecilnega praška • 50 g na koščke narezane temne čokolade • 150 g sladkorja • 50 g masla sobne temperature • 3 jajca • 0,7 dl olja • 60 g kisle smetane Preliv: • sladkor v prahu • brezkofeinska kava (že skuhana) Moko zmešamo z mandlji, pecilnim praškom in temno čokolado. Postavimo na stran. V posodi stepemo sladkor in maslo. Dodamo jajca ter spet dobro stepemo. Dodamo še olje in kislo smetano. Počasi vmešamo še kavno zmes. Postopoma dodajamo še suhe sestavine (moko z mandlji). Pekač dobro namastimo, posujemo z drobtinami in nadevamo s pripravljeno zmesjo. Pečemo pri 175 stopinjah približno 50 minut. Ohlajen kolač prelijemo s prelivom in posujemo z oreščki ali temno čokolado.

26

jesen 2013

Hitri kavni polžki potrebujemo: • 300 g moke • 2 žlici sladkorja • 2 žlički pecilnega praška • vaniljev sladkor • ščep soli • 60 g masla • 60 g pasirane skute • 1–1,5 dl mleka Za nadev: • 3 žlice mletih lešnikov • 3 žličke prave kave • 3 žlice sladkorja • 30–40 g stopljenega masla Sladkorni preliv: • 4 žlice vode • sladkor v prahu Zmešamo moko, sladkor, pecilni prašek, vaniljev sladkor in ščep soli. Dodamo stopljeno maslo, skuto in počasi dolivamo mleko ter zamesimo testo. Zgnetemo, da postane gladko in dokaj elastično. Za nadev zmešamo lešnike, kavo in sladkor. Dodamo stopljeno maslo in dobro premešamo (najlažje kar z roko). Testo razvaljamo v pravokotnik, približno 0,5–0,7 mm debelo. Posujemo z nadevom, ki ga dobro pritisnemo ob testo. Zvijemo v podolgovat valj in narežemo na 2–4 cm visoke polžke. Polagamo jih enega zraven drugega v namaščen pekač. Vmes pustimo par milimetrov prostora, saj malce narastejo. Pečemo pri 200 stopinjah približno 30 minut. Takoj ko so pečeni, jih prelijemo s sladkornim prelivom, da ostanejo bolj mehki. Najboljši so prvi dan, še bolje takoj, ko so še malce topli.


Kavna panakota

potrebujemo: • 350 ml sladke smetane • 1 dl mleka • 3 žlice kavnih zrn • 2 žlici sladkorja • 4 lističi želatine • 2 žlički instant kave Sladko smetano in mleko zmešamo ter dodamo kavna zrna. Na srednje močnem ognju segrevamo le do vretja. Odstavimo in pustimo, da stoji dobrih 20 minut. Precedimo in odstranimo kavna zrna. Spet pogrejemo, dodamo želatino, ki smo jo prej namočili, ter dobro zmešamo. Polovico zmesi odstranimo in v en del vmešamo še instant kavo. V kozarčke najprej nalijemo belo zmes in jih postavimo v hladilnik za 20–30 minut, dokler se ne naredi kožica po vrhu. Na to zelo počasi vlijemo še rjavo zmes. Postavimo v hladilnik za vsaj tri ure, še bolje čez noč.

jesen 2013

27


Primo Aroma Ali zgodba o prvi ljubezni do najbolj priljubljene temnolaske v Italiji zapisala: tanja tuta fotografira: tjaša brajdih

Tržaška pražarna Primo Aroma je majhen obrat, ki ne predstavlja konkurence velikanom svetovne kavne proizvodnje. Vrača se h koreninam, k vrednosti človeškega stika med proizvajalcem in porabnikom, k zvestobi do dolgoletnih dobaviteljev, k popolnosti užitka v posamezni skodelici. Ko sta Fabrizio Polojaz in Corrado Bassanese ustvarila Primo Aroma, sta se želela znova zaljubiti v svojo prvo ljubezen.

28

jesen 2013


Fabrizio, kdaj ste se začeli ukvarjati s kavo? Pravijo, da sem jo začel piti še prej kot mleko! Moja družina se je že od nekdaj ukvarjala s tem poslom, že od mladih nog sem se torej igral s kavnimi zrnci. Zrasel sem v pražarni in vedno pomagal, najprej v obratu in zatem kot vodja, nazadnje pa sem odprl še svojo pražarno. Na začetku smo trgovali s surovo kavo, v 80. letih pa je podjetje Cremcaffé preraslo na novo raven. Postalo je namreč eno vodilnih podjetij na tem področju. Sledil je prevzem, ko je Julius Meinl pod seboj združil pet italijanskih obratov. Sčasoma pa se je porodila želja po drugačni usmeritvi. Leta 2007 sva s Corradom sklenila, da postaviva na noge nov pojem proizvodnje kave, ki bi se vrnil k pristnosti in pozabljenim vrednotam, kot je na primer smisel za osebno, popolno odgovornost za lastni izdelek.

Trst je sedež edinega tako imenovanega okrožja kave na svetu. Tu vladajo ogromni proizvajalci, kakršen je Illy, kakršen je bil vaš Cremcaffè. Kako se lahko majhno podjetje kosa s takimi velikani svetovne proizvodnje? Primo Aroma deluje na drugi ravni. Ukvarjamo se z obrtno dejavnostjo, usmerjeno k porabniku, ki ohranja stik s prostorom, v katerem se je rodila in se razvija. V svojem poslu verjamemo v pomen osebe do te mere, da se tega ne bojimo dokazovati na vsakem koraku. Vzemimo na primer našo pločevinko – na njej sva naslikana jaz in Corrado. Odločila sva se za popolno preglednost: porabniki lahko pogledajo v oči tistim, ki so kavo ustvarili. Italijani temu pravijo »metterci la faccia«, zanjo sva zastavila svoj obraz. Radi popeljemo stranke v obrat in se z njimi pogovorimo, da pridejo v neposreden stik s surovino in našim ustvarjalnim postopkom. Naša proizvodnja ne cilja na svetovni trg, usmerjena je k porabniku. Tako med drugim ponujamo celo mešanice po meri. Kupci nam opišejo svojo idealno predstavo o tem, kakšno kavo si želijo, od arome do barve in okusa, in skupaj ustvarimo stranki popolnoma prilagojen izdelek. Ekološka pridelava živil je danes med redkimi panogami, ki ne občutijo posledic krize. Velja to tudi za kavo? Primo Aroma ima certifikat organske pridelave, pri nas v to verjamemo. Sicer imajo Italijani pretanjen občutek za zdravo prehrano. To jim je že v krvi in ni potrebe, da bi jim razlagali, zakaj je ekološko pridelana hrana boljša. Med drugim je kava v Italiji nasploh zdrava: imamo najvišje standarde kakovosti na tem področju, najstrožje predpise v Evropi, celo bolj zahtevne kot v Belgiji. Kje nabavljate kavo? Moja družina je že od nekdaj imela stike z dobavitelji v Indiji, Braziliji in na drugih strateških trgih. To sodelovanje smo okrepili, saj dolgoletno poznanstvo prinaša jesen 2013

29


neprecenljivo prednost – medsebojno zaupanje, ki je še kako pomembno, saj sodi kakovost med glavne cilje in načela našega dela. Kako zagotavljate kakovost kave? Ljudje pogosto pozabijo, da je kava kmetijski pridelek in da je torej spremenljivost njena prirojena lastnost. Okus v skodelici mora biti vedno enak, rastlina sama pa je nenehno izpostavljena vremenskim vplivom in zunanjim dejavnikom. Da lahko ohranimo lastnosti, moramo odlično poznati surovino in postopek predelave. Surovo kavo na primer sestavlja 200 do 250 sestavin, pražena pa jih ima kar 900. Osebno nadzorujemo ves postopek, isto kavo testiramo večkrat, preden jo namenimo prodaji. Z dobavitelji še pred tem z vzorci preverimo, ali pošiljka ustreza vsem zahtevam. Kljub vsemu temu se prva mešanica lahko vselej preveč oddalji od zahtevanega končnega izdelka. Tedaj je treba s pretanjenim smislom za uravnovešanje poskrbeti, da v skodelici dosežemo enako aromo kot leto poprej. Idealna skodelica kave je stvaritev, ki zahteva veliko mero

30

jesen 2013

spretnosti, dobro poznavanje stroke in izostreno občutljivost. In včasih tudi malo ustvarjalnosti. Zakaj pijemo kavo? Kava ni voda in ni hrana, ne potrebujemo je za preživetje. Kava je nagrada, ki si jo priznamo, ker si jo zaslužimo. Skodelico kave si privoščimo, ker želimo, da postane trenutek sredi delovnega dne ali med postankom s prijateljem popolnejši, ker nam daje vtis, da uživamo življenje. So se pričakovanja porabnikov z leti spremenila? Je skodelica, ki jo naročamo danes v kavarni, takšna, kot so si jo zaželeli naši dedje? Še zdaleč ne. Nekoč je kava morala imeti močan okus in visok odstotek kofeina, prava kava je bila grenka, taka, da mora še podkev plavati na njej, kot bi rekel John Wayne. Danes pa pričakujemo, da bo v nas kava vzbudila prijetne občutke, zato pričakujemo, da bo njen okus blag, aromatičen in sladek, kisel prej ko grenek, priokus mora trajati v ustih čim dlje, da se užitek podaljša. Leta 2013 je idealna skodelica predvsem bogatega okusa.


Turška, espresso, filter kava … Kaj bo zdaj na vrsti? Pripravljamo veliko novost: kapsule brez ovitka, stoodstotno kavo. Embalaža bo torej kava sama. V pojem pakiranja nameravamo uvesti popolno revolucijo. In dejansko je bil že skrajni čas, da se naš posel zazre v prihodnost, ki bo, kot upamo, vse bolj trajnostno naravnana.

jesen 2013

31


Pisana miza Ustvarja in stilira: Suzana Šlebir Fotografira: Klemen Brumec

Začetek šolskega leta navadno najbolj občutijo naše denarnice, in čeprav se je šolsko leto že začelo, vam ponujamo nekaj zamisli za popestritev pisalne mize za najstnike.

32

jesen 2013


LINK

Na tršo lepenko ali tanjšo vezano ploščo pritrdite pločevinke za drobnarije, embalažo kaset za shranjevanje listkov in škatlico za sponke. Vse smo okrasili s pisanimi washi trakovi, tudi magnetke. Za shranjevanje pisal pa smo prebarvali in skupaj speli kar šest pločevink ter tako pridobili veliko prostora, da lahko barvice, flomastri, kuliji, svinčniki in še kaj dobijo svojo škatlico. Za shranjevanje in prenašanje pisal v šolo predlagamo simpatične kvačkane hiške namesto peresnice.

jesen 2013

33


ÄŒrno bela pisalna miza

34

jesen 2013


Ustvarjala in stilirala: Suzana Šlebir Fotografira: Klemen Brumec

Hitro sušeči se cement je material, s katerim boste z lahkoto prišli do novega svečnika, posode za okrasne rastline ali lončka za svinčnike. Njegova svetlo siva barva omogoča, da po njem z lahkoto narišete (ali samo pobarvate) določene ploskve. Z enakim vzorcem porišete pločevinke, ki ste jih prej pobarvali z belo barvo. Za našo pisalno mizo smo porisali tudi lesene ščipalke za perilo. Črno-belo kombinacijo pa smo dopolnili z washi trakom s črno-belim vzorcem in z njim polepili mini koš za smeti, staro vinilko smo uporabili za okras stene, dodali pa še babičin retro fotoaparat, dedkov telefon in mamino budilko. Vse je pripravljeno za novo študijsko leto.

jesen 2013

35


Kuhala in pekla: Ana Bulat Fotografiral: Klemen Brumec Ribarila: Ana in Gašper

Pobeg od ponorelega sveta

Kako lepo se listi starajo. Kako barviti in polni svetlobe so njihovi zadnji dnevi. John Burroughs

36

jesen 2013


potrebujemo: • košarico s prigrizki ( predlagamo foccacio dveh različnih okusov) • pirino solato v lončku, preprosto za pakiranje • osvežilno pijačo • babičine krožnike • pisan, morda porisan pribor.

Jesenski dnevi se začnejo s svežimi jutri, ko se po travnikih in gozdovih vijejo meglice. Nato svet preplavijo sončni žarki, ki kljub manjši moči pričarajo topel, skoraj vroč dan in ga na koncu zavijejo v čudovito popoldansko svetlobo. A poletje je mimo, zato ne uidemo hladnim večerom. Kam v jesenskih dneh na krajši oddih za nekaj ur, morda dan ali dva, da si naberemo energije, se naužijemo jesenskih barv in si zbistrimo misli? Morda na romantični piknik (ribarjenje) za dva ob ribniku … Moški del para bo lovil ribe, ženski užival v lepem razgledu in spokojnih skupnih trenutkih. Morda s knjigo ali skicirko v roki … Ko sonce zaide, se hitro ohladi, zato bo treba poskrbeti tudi za topla oblačila in primerno obutev, se razume. Ko posedamo ob vodi, so gumijasti škornji skoraj obvezno obuvalo. jesen 2013

37


Jesen je čas za obiranje sadov poletja in nabiranje energije za dolgo zimo. Preživimo jesenske dni v naravi, na svežem zraku. Bogata barvna paleta, ki jo mati Narava slika kot nepotrpežljiv slikar po listih, travnikih in poljih, nam bo umirila čutila in nas napolnila z mirom. LINK

Prijazno so nas gostili v gostišču Oaza pri ribniku v Mlajtincih.

Jesen je druga pomlad, v kateri je vsak list kot cvet. Albert Camus

38

jesen 2013


Fokača s paradižniki in rožmarinom, Fokača z zelenimi in črnimi olivami Kvas skupaj s sladkorjem raztopimo v 1 dl tople vode. Stoji naj dobrih 15 minut. Za oljno mešanico v možnarju stremo par strokov česna, dodamo olivno olje in sol. Dobro premešamo. Moko zmešamo skupaj z soljo in olivnim oljem. Dodamo kvas, hkrati pa dodajamo preostanek vode in zgnetemo prožno in voljno testo. Premažemo ga z olivnim oljem in pustimo vzhajati do dvojne velikosti. Vzhajano testo po vrhu (z dlanjo) pritisnemo, da iztisnemo zrak. Razdelimo ga na dva dela in razvlečemo po pekaču. Testo naj bo za prst debelo. V testo s prsti naredimo vdolbinice in ga izdatno premažemo z oljno mešanico. Eno fokačo obložimo s paradižnikom in nasekljanim rožmarinom, drugo pa s polovičkami oliv. Po obeh posujemo grobo sol. Pustimo ju stati še 10–15 minut, nato ju porinemo v pečico pri 220 stopinjah in pečemo približno 20 minut, do zlatorjave barve

potrebujemo: • češnjevi paradižniki • olive (črne in zelene) • nasekljan rožmarin • groba sol Testo: • 500 g bele moke • 1 žlička soli • 3 žlice olivnega olja • 2 dl tople vode • 1 žlička sladkorja • 20 g kvasa Oljna mešanica za mazanje: • česen • olivno olje • sol jesen 2013

39


Pirina solata v kozarcu potrebujemo: • 100 g pire • kuhan grah (lahko iz konzerve) • 1 manjši jajčevec • 3 žlice balzamičnega kisa • 3 žlice olivnega olja • 1 žlička sojine omake • sol • feta sir • timijan Piro skuhamo in ohladimo. Olivno olje in balzamični kis zmešamo skupaj, dodamo še malo žličko sojine omake. Jajčevec narežemo na manjše koščke in ga za dobrih deset minut mariniramo v mešanici balzamičnega kisa in olivnega olja. Na ponvici z malo olja nato marinirane jajčevce popečemo.

V kozarec nato najprej naložimo piro, čez katero prelijemo žlico balzamičnega kisa, nato kuhan grah, po vrhu pa popečene jajčevce. Posujemo z malce feta sira in dekoriramo s timijanom. Po okusu solimo in dodatno okisamo. Kozarec zapremo in shranimo v hladilniku.

40

jesen 2013


Jesen ‌ zadnji, najlepťi nasmeh leta. William Cullen Bryant jesen 2013

41


42

jesen 2013


Jesen te prevzame s svojo nemo privlaÄ?nostjo razpadanja. Robert Browning

jesen 2013

43


Glavni junak: slive

40

jesen 2013


Tiskamo s slivami

izdeluje: suzana šlebir fotografira: klemen brumec

Naredili smo žig v obliki slive in z njim potiskali kuhinjsko krpo, prtiček, vabila in krožnik. Žig smo naredili iz moos pene ter jo nalepili na kos lesa. Za tisk smo uporabili akrilne barve.

jesen 2013

41


Recepti

Slivova omaka

42

jesen 2013


Slivovi cmoki s skuto

kuha in fotografira: ana bulat

jesen 2013

43


Recepti

Domacˇ puding s slivovim kompotom

44

jesen 2013


Slivova omaka

(priloga k mesu ali zelenjavi) za 2 osebi potrebujemo: • 200 g sliv • 2 žlički medu • 1 žlica rjavega sladkorja • 1 žlica sojine omake • 2–3 stroki česna • 1 žlička balzamičnega kisa • čili po želji Slive narežemo na manjše koščke. V ognjevarni posodi jih zmešamo z medom, rjavim sladkorjem, sojino omako in drobno nasekljanim česnom. Dodamo še balzamični kis in kuhamo na srednjem ognju, dokler se ne zgosti. Ko dosežemo želeno gostoto, s paličnim mešalnikom omako malce pretlačimo. Po želji pri kuhanju dodamo tudi čili.

Domač puding s slivovim kompotom za 4 skodelice

potrebujemo: • 70 g sladkorja • 60 g škroba (gustin) • ščep soli • 5 dl mleka • vaniljev strok ali vaniljev ekstrakt • 1,5 žličke masla V ognjevarni posodi zmešamo sladkor, škrob in ščep soli. Vaniljev strok prepolovimo. Zalijemo z mlekom, dodamo vaniljev strok in hitro mešamo. Posodo postavimo na srednje močan ogenj in kuhljamo, dokler se ne zgosti, približno 5–10 minut. Na koncu vmešamo še maslo, zmešamo in nalijemo v skodelice.

Slivov kompot potrebujemo: • 200 g sliv • 0,5 dl vode • 20–30 g sladkorja (odvisno od sladkosti sliv) • 1 žlica limoninega soka • 1 žlička ruma • noževa konica mletih klinčkov Slive narežemo na četrtine, jih zmešamo z vodo, sladkorjem, limoninim sokom rumom in mletimi klinčki. Kuhljamo na srednje močnem ognju do želene gostote. Pripravljen kompot malce ohladimo in prelijemo čez vaniljev puding.

Slivovi cmoki s skuto za 6 večjih cmokov oz. za 2 osebi

potrebujemo: • 50 g masla • 250 g skute • 1 jajce • 90 g moke • 60 g pirinega zdroba • ščep cimeta • žlička sladkorja v prahu (lahko tudi izpustimo) • slive

Zabela: • drobtine • maslo • cimet

V posodi zmešamo skupaj moko, pirin zdrob, cimet in žličko sladkorja v prahu. Maslo raztopimo. Skupaj dobro zmešamo skuto, jajce in maslo. Mokre sestavine dodamo suhim in vgnetemo testo. Po potrebi dodamo še malce moke. Pokrijemo ga s folijo in pustimo počivati v hladilniku dobro uro. Spočito testo oblikujemo v podolgovat valj in izrežemo šest enakih ploščkov. V vsakega zavijemo eno slivo in dobro zatisnemo stičišča. Lahko si pomagamo z malce vode. V večjem loncu zavremo vodo in vanjo položimo cmoke. Kuhamo dobrih 15 minut. Medtem naredimo zabelo iz drobtin, masla in cimeta. jesen 2013

45


Jesenska darilna vrečka Potrebujemo vrečko ali torbico iz jute, ki jo lahko tudi sami sešijemo. Najbolj preprost način za izdelavo je, da po treh stranicah sešijemo skupaj dve enako veliki pravokotni ali kvadratni ploskvi blaga, na zgornji stranici pa na vsako stran prišijemo še ročaje iz močnejšega traku.

46

jesen 2013

Vrečko okrasimo s slivovimi koščicami (ali kakšnim drugim naravnim materialom, možnosti je veliko), ki jih pritrdimo z vročim lepilom. S koščicami ustvarimo svoj motiv. Vrečki po želji prišijemo še okrasno pentljo ali trakom.


izdeluje in fotografira: tjaša brajdih

jesen 2013

47


Venček iz koščic in storžkov

potrebujemo: • koščice sliv in breskev ter storžke libanonske cedre, • obroč za venček iz stiropora, • rjavo akrilno barvo, • čopič in paleto, • pištolo z vročim lepilom.

izdeluje in fotografira: tjaša brajdih

48

jesen 2013


Stiroporni obroč prebarvamo z rjavo akrilno barvo. Ko se barva posuši, začnemo z vročim lepilom iz pištole lepiti koščice na obroč. Delo zahteva malce več potrpežljivosti in natančnosti. Če imamo na voljo še koščice drugega sadja (npr. breskev, marelic), jih lahko po želji vključimo v venček. Dodala sem storžke libanonske cedre.

jesen 2013

49


Jesenski svečnik ali posodica izdeluje in fotografira: tjaša brajdih

Ob jesenskem venčku iz koščic lahko izdelamo še lično posodico, ki jo bomo uporabili kot svečnik. Potrebujemo manjšo prazno konzervo, ki jo operemo in ji odstranimo nalepko.

Za okrasitev sem uporabila same naravne materiale, od koščic različnega sadja, do trtnih vitic in jute za podlago. Konzervo najprej oblečemo v juto, da zakrijemo svetlečo se kovino. Prilepila sem jo z vročim lepilom.

Nato po želji in navdihu dodamo preostalo okrasje, da dobimo lično posodico, uporabno kot držalo za svečo in še marsikaj drugega. 50

jesen 2013


jesen 2013

51


Svetilo smo naredili s tehniko kaširanja. Potrebujemo balon, ki bo rabil kot kalup, ter goro starega papirja. Preprost, a zamuden postopek začnemo tako, da časopis raztrgamo na majhne koščke in jih namočimo v vodi, da dobimo zelo gosto kašo. To potem polagamo na kalup. Ko se papirna kaša posuši, iz balona

52

jesen 2013

spustimo zrak in naša luč je nared. Pobarvajte jo s poljubno barvo, lahko pa jo tudi drugače okrasite. V vseh lučeh so LED žarnice, za izdelavo potrebujete kabel, grlo z navojem, vtikač, žarnico. Za končno izdelavo luči potrebujete malce domišljije ali pa povzamete naše ideje:


Luči

ustvarjala in fotografirala: vesna vogrin

Za modro luč v obliki polkrogle smo uporabili kar pokrov za zaščito pred mrčesom.

jesen 2013

53


Luč v obliki zvonca je skvačkana iz vrvi.

54

jesen 2013


Za izdelavo sive luÄ?i v obliki stoĹžca smo uporabili kolut, na katerem je bila navita preja.

jesen 2013

55


LuÄ? nekoliko nenavadne oblike smo nakvaÄ?kali iz plastiÄ?nih cevi.

56

jesen 2013


jesen 2013

57


Retro piknik

»Pimp up my traktor,« je rekel fotograf in smo se odpravili na delo. Model Holder iz leta 1956, vzdrževan in lep kot takmašni gvant je pripravljen za romantično kratko jesensko vožnjo s postankom na travniku. Privoščite si pravo močno jesensko kosilo, narezek serviran na retro tehtnici. Za glavno jed bosta pastirski piti, prava mesna zanj in zelenjavna zanjo, ter rižev narastek z jabolki za posladek. V košarici ju čaka še steklenica vina, kakor se spodobi za jesenske dni, ko se mošt počasi spreminja v vino. Po obilnem kosilu nadaljujeta pot, traktor počasi požira poljske poti in pot po slikoviti pokrajini hitro mine. Čudoviti jesenski dnevi, obogateni z vožnjo z oldtimerji, nam še dolgo ostanejo v spominu. 58

jesen 2013


pekla in kuhala: klemen jakša in ana bulat fotografiral: klemen brumec

jesen 2013

59


Recepti

Originalna pastirska pita

60

jesen 2013


Ri탑ev narastek

jesen 2013

61


Zelenjavna pastirska pita • • • • • •

potrebujemo: • čebula, paprika (rumena, rdeča, zelena) • bučka • koruza

paradižnik krompir kisla smetana sir poper olivno olje

Na olju popražimo nasekljano čebulo, dodamo vso preostalo zelenjavo, solimo in popramo. Počasi pražimo, dokler se vse ne zmehča. V drugi posodi skuhamo krompir in s kislo smetano naredimo pire. Zelenjavo stresemo v primeren pekač in jo premažemo z pire krompirjem. Po vrhu nadrobimo sir. Pečemo v pečici pri 200 stopinjah, da se pire zlatorumeno zapeče in sir stopi.

Originalna pastirska pita

Rižev narastek potrebujemo: • 8–9 dl mleka • 200 g riža (najbolje okroglozrnatega) • vaniljev strok ali vaniljev ekstrakt • 3 jabolka • 2 žlici ruma

• 3 jajca • 2 žlici rjavega sladkorja • 2 žlici mletih lešnikov • 100 g sladkorja • 2 žlici masla

Vaniljev strok razpolovimo, postrgamo semena in jih vmešamo v mleko. Ko mleko zavre, dodamo riž in skuhamo do mehkega. Kuhanega ohladimo. Medtem naribamo tri jabolka, ki jih zmešamo z rjavim sladkorjem in rumom. Pustimo, da malce spustijo vodo, nato jih odcedimo in zmešamo z lešniki. Ko je riž ohlajen, beljake z žlico sladkorja stepemo v trd sneg. 62

jesen 2013

potrebujemo: • čebula, • česen • korenje • paradižnik (ali pelati) • mleto meso • sol • poper • krompir • olivno olje • kisla smetana • sir

meso porjavi, dodamo česen, korenje, paradižnik ali pelate in počasi spet pražimo (na koncu naj bo masa bolj gosta). Skuhamo krompir in s kislo smetano naredimo pire. Maso stresemo v primeren pekač, po vrhu namažemo pire krompir in nadrobimo sir. V pečici pri 200 Čebulo prepražimo, stopinjah pečemo dodamo mleto meso toliko časa, da pire lepo in počasi pražimo, da porjavi in se sir stopi.

Rumenjake penasto stepemo s preostalim sladkorjem. Dodamo še malce ohlajeno stopljeno maslo. Zmes vmešamo v ohlajen mlečni riž in počasi dodamo še sneg iz beljakov. V namaščen pekač, posut z drobtinami, vlijemo polovico mase, nato razporedimo jabolčni nadev in prekrijemo z drugo polovico. Pečemo pri 180 stopinjah približno 30 minut, dokler se po vrhu ne naredi zlatorjava skorjica.


Kaj manjka na teh fotografijah? Vaši izdelki!

oglasevanje@dominstil.si

Trafika • Berite našo revijo v aplikaciji Trafika. • Revijo si prenesite na vašo tablico ali telefon. Brezplačno. • Z vami tudi, ko niste povezani Na tablico ali mobilni telefon si iz spletnih trgovin App store ali Google play brezplačno namesti aplikacijo Trafika. jesen 2013

63


Jesenski šopek iz trtnih listov Jesenski čas nas vsako leto znova razveseljuje s čudovitimi barvnimi odtenki, v katere se odene narava, zato bi bilo res škoda, če naravnih materialov ne bi izkoristili za izdelavo jesenskih dekoracij, ki nam bodo krasile prostor še pozimi. Med takšnimi okrasi je tudi jesenski šopek iz trtnih listov, če pa niste iz vinorodnega okolja, pridejo prav tudi kakšni drugi večji listi lepih jesenskih barv, npr. javorjevi.

64

jesen 2013

izdeluje in fotografira: tjaša brajdih


Naredi sam

Za izdelavo cvetja v obliki vrtnic potrebujemo: • velike trtne liste različnih barv, • trtne vitice (po želji), • klešče in tršo žico.

Trtni list prepognemo, kot je prikazano na fotografiji. Nastali zgornji rob začnemo spiralno ovijati od znotraj navzven, vendar z občutkom; paziti moramo, da ne zatiskamo preveč, pač pa poskušamo ustvariti videz cveta vrtnice. Ko celoten list ovijemo okoli začetnega 'popka', je cvet dokončan. Če želimo izdelati večji cvet, vzamemo še en trtni list, ga postavimo na sredino cveta in ga enako kot prej spiralno ovijamo okoli njega. Dobljen cvet močno ovijemo z žico, vendar ne preveč, da se list ne pretrga. Za šopek lahko uporabimo različne barvne odtenke trte, kar bo ustvarilo raznolikost cvetov in nam pričaralo jesen tudi v bivalnem prostoru. V šopek lahko vključimo še posušene vitice, ki s svojo organsko obliko lepo dopolnijo jesenski aranžma. Odlična ideja bi bila tudi izdelava venčka iz trtnih vrtnic. Boste poskusili?

jesen 2013

65


Rože iz blaga

Naredi sam

Za rože potrebujemo: • poliester (lahkotne prosojne tkanine), • okrasne gumbe, • svečo, • škarje ter iglo s sukancem.

V predalu sem našla odrezke predolgih zaves in še en košček tkanine, ki je ostal po šivanju krila, pa mi je prišlo na misel, da bi se poliester odlično obnesel pri izdelavi rož iz blaga. Poudarjam: tekstil mora biti obvezno iz »plastike«, saj se mora pri toplotni obdelavi le topiti, in ne zagoreti.

66

jesen 2013


Iz blaga izrežemo kvadratne koščke različnih velikosti (odvisno od želene velikosti cveta). Vsakega prepognemo na polovico in še enkrat na pol ter obrežemo tako, kot kaže slika. Tako bomo, ko košček blaga razpremo, dobili okroglo obliko. Nato rob blaga previdno premikamo nad gorečo svečo, da ga stopimo. S tem preprečimo morebitno paranje tekstila, pa še robovi se hkrati nagubajo in ustvarijo organsko obliko, izdeluje in fotografira: tjaša brajdih ki spominja na cvetni list. Ko na ta način obdelamo več koščkov blaga, jih polagamo po velikosti enega na drugega, da dobimo polno obliko cveta. jesen 2013

67


Bor Čeh

piše: Valentina Vovk fotografira: Klemen Brumec

slikar in restavrator koles

Bor Čeh je mladenič, ki je v Ljubljano prišel iz Prad nad Bertoki, po izobrazbi pa je slikar in restavrator ter popravljavec koles. Na njem se nam pogled najprej ustavi zaradi »starinskega« imidža – nosi namreč brado in brke, ki so po avstroogrsko privihani navzgor. Tudi oblači se v retro slogu: volnene nogavice, hlače do kolen oziroma pumparice, srajčka, naramnice in obvezno pokrivalo, takšno s ščitkom, kot ga nosijo starejši gospodje (jaz mu rečem belmondovska kapica). Medtem ko si ga natančno ogledujem in se navdušujem nad njegovo doslednostjo, potegne iz škatlice cigareto in si jo prižge s čisto pravim oldtajmerskim vžigalnikom. Kako pa drugače? Pomemben del njegovega življenja je tudi taborništvo, ki mu je predan že od otroštva. Uživa v preživljanju časa v 68

jesen 2013

naravi in v tem, da znanje, ki ga je pridobil z leti, zdaj predaja mlajšim tabornikom. Omeniti pa je treba še, da je velik ljubitelj NSK, spremlja jih že od pubertete, tako da so pomembno vplivali na razvoj njegove estetike. V Ljubljani ga lahko opazimo, ko se po mestu prevaža s svojim za današnji čas nadvse nenavadnim starinskim kolesom, ki je prava mala atrakcija. Spredaj ima zelo veliko kolo, zadaj pa majhno. Gotovo ste takšno kolo že videli, če že drugje ne, pa v kakšni enciklopediji. Bor pravi, da je iz leta 1896 in da še zdaleč ni tako nerodno, kot je morda videti na prvi pogled. Z njim je prevozil že tudi po več deset kilometrov, se pohvali. Sicer pa se najraje prevaža s triciklom. Kot velik ljubitelj jih ima v lasti kar pet.


Muslauf – zaljubljenci v kolesa iz starih koles s predelavo in prenovo pridejo do čisto novega izčiščenega kolesa. Kolesa imajo fiksen prenos, fantje stara kolesa očistijo in jih minimalno opremijo; so brez vseh dodatkov, prestav ali celo zavor. Kolesarska gverila, ki želi razbremeniti mesto in prevažanje združiti s športom, tako da jutranja vožnja v službo postane užitek. jesen 2013

69


Če živite v strogem centru Ljubljane, ga lahko pokličete in si na dom naročite sveža domača jajčka in mleko iz kmetije v okolici mesta, ki vam jih dostavi prav s svojim atraktivnim triciklom. To je še eden od njegovih projektov v okviru Retro rats. Bor je velik ljubitelj starega nasploh. Lahko rečemo, da se je podal v nekakšno misijo z namenom, da bi naredil vse, kar je v njegovi moči, za ohranitev izumirajočih obrti. Tudi sam se je učil številnih obrti pri različnih mojstrih. Hodil je pomagat v avtomehanično delavnico, učil se je kovinopasarstva, restavratorstva in mizarstva. Vsa ta znanja mu v vsakdanjem življenju pridejo še kako prav, saj tudi sam skuša živeti v skladu s svojimi načeli. Stvari raje popravlja, kot da bi kupoval nove, to velja za vse od obleke do gospodinjskih aparatov in prevoznih sredstev. Najprej zato, ker se mu zdijo stare stvari lepše, boljše in bolj kakovostne, pa tudi zato, ker je takšno ravnanje ekološko in preudarno.

70

jesen 2013

Poleg tega je velik zbiratelj, in ker zna stvari popraviti sam, se njegova zbirka hitro širi. Trenutno ima v lasti šestnajst koles, pet že omenjenih triciklov, od motoriziranih prevoznih sredstev pa trabanta, katrco in kombi. Vse našteto je starejše od 29 let, kolikor jih šteje Bor. To velja posebej poudariti, saj gre spet za eno od njegovih načel. Odločil se je namreč, da se ne bo vozil z ničimer, kar je mlajše od njega. Slikarstvo in kup tehničnega, strojnega znanja, to mi nekako ne gre skupaj, pripomnim. Ah, zakaj ne, pravi Bor, ki je menda že od zgodnjega otroštva zelo tehnično naravnan. Njegov stari oče, ki je bil strojni inženir, je imel nanj zelo velik vpliv. »Drugi mulčki so po cesti pobirali odvržene pikavce in čigumije, jaz pa šraufe,« pove v smehu. Trenutno je sredi urejanja nove delavnice, ki jo bo skupaj s prijatelji kmalu odprl v prostorih Kreativne cone Šiška na Celovški cesti 50 v Ljubljani. Tam se bodo popravljala stara in sestavljala nova kolesa, ki bodo seveda tudi na prodaj. Če vprašate mene, bi rekla, da nas bodo fantje s svojo zagretostjo zasvojili in da se bomo po mestu namesto s tako imenovanimi mestnimi trekingi prav kmalu prevažali z bleščečimi starimi kolesi. Bi bili pripravljeni svoj avto zamenjati za vozilo, ki je starejše od vas? Pri odgovarjanju na to vprašanje ne velja lagati o svoji starosti. Bor jih ima namreč res (šele) devetindvajset. Le s čim se bo vozil v penziji?


jesen 2013

71


Med starodobnimi traktorji, mlatilnicami in ajdovimi cvetovi piše: petra slapar fotografira: klemen brumec

Lončarjev muzej v Podborštu pri Komendi se skriva v štirih stavbah, ki obkrožajo dvorišče in sadni vrt s prekrasno trato. Poleg zanimive scenografije obiskovalca najprej pritegnejo starodobni traktorji. Lepotci so parkirani eden zraven drugega. Pri Lončarjevih jih zbirajo, obnovijo in postavijo na ogled. V stavbah pa se skriva prav vse: od obrabljene žlice, ki je lep prikaz življenja v velikih družinah, v katerih so vsi jedli z eno samo žlico, do starinskih aparatov, gramofonov, mlinčkov in celo klavirja. Tu je še

72

jesen 2013

motorizirani oddelek s starimi mopedi, ogledate si lahko stare smučke in ogromno zbirko kmečkega

orodja, od konjskih podkev, orodja, košev do verjetno ene zadnjih poljskih peči. Janez Lončar je stare predmete začel zbirati pred štirinajstimi leti in jih tako zavaroval pred uničenjem. Prizna, da kot mlad fant ni kaj prida razmišljal o dediščini, pravzaprav do nje sploh ni imel pozitivnega odnosa. Pa vendar so se trdni temelji fanta s kmetije pokazali, ko je nekoč na poti domov odkril, da v sosednji vasi pripravljajo kres in da se je na njem znašla tudi stara mlatilnica za žito. Zamislil se je nad dejstvom, da bo del naše


dediščine požrl ogenj – zato je šla mlatilnica z njim. Čez leto dni se je, spet v času kresovanj, vozil po vaseh in znova naletel na mlatilnico. In ta je spet, namesto na vaškem kresu, končala pri Janezu doma. Tako se je začelo. Sprva je sklenil, da bo zbiral le kmetijsko tehniko in stroje, pripomočke, povezane s kmetovanjem in konjerejo. Komenda z okolico namreč slovi po poljedelstvu, konjih in lončarjih. »Ampak kaj, ko te to zasvoji,« se zasmeje. Okoli doma se je počasi nabiralo tudi marsikaj drugega, od starih smuči, lončarskih posod, otroških vozičkov, radiev, pisalnih strojev in fotoaparatov, jedilnega pribora, steklenic, pohištva. Le kako pride do teh najdb? »Različno,« pravi, »ali me pokličejo prijatelji in mi sporočijo, da kdo podira staro hišo, ali jo podirajo

sami, ali se peljemo po kakšni vasi in opazimo, da mečejo stran stare reči.« Nekateri so veseli, da Janez s prijatelji odnese stvari in tako »pospravi« njihove skrbi, kam s staro šaro. Se pa je tudi že zgodilo, da je na kmetiji našel stare, zarjavele konjske vilice, ki jih v svoji zbirki še ni imel, a ko jih je želel odkupiti, ga je lastnik zavrnil, češ da jih še potrebuje. Drugič je našel star zarjavel plug, ki je tako dolgo ždel pod drevesom, da se je to že ovilo okoli njega, pa je domov nesel oboje – drevo in plug. Od časa do časa Janez najde tudi kaj resnično dragocenega. Tako je uro z zelo zanimivim način bitja denimo našel na neki podstrehi sredi žitnih luščin, lastnik pa mu jo je ves hvaležen odstopil, samo da gre od hiše. »Ni kaj,« v šali reče, »hitro se je treba obrniti. Novinar, mrhovinar in starinar morajo biti prvi na kraju dogodka.« jesen 2013

73


Pred leti je imel izjemno srečo, podirali so rojstno hišo dr. Tineta Zajca, ki je med drugo svetovno vojno v komendskih gozdovih vodil bolnišnico. Odkupil je predmete, ki so bili v hiši, vso notranjost in vsebino hiše, tako sedaj hrani zapiske in celo stvari iz časa, ko je dr. Zajc še hodil v šolo. A ne samo kmetijsko orodje, tudi semena zbira gospod Janez. Tako okoli muzeja v ličnih lončkih cvetita lan in ajda.

ne potrebujem,« se pošali. Z dvema traktorjema je na srečanju starodobnikov pobral tudi zlati medalji za najbolje obnovljen traktor. V zadnji lopi na muzejskem zemljišču se skriva poljska peč za žganje keramike. Ta, ki stoji zdaj, je sicer replika izvirnika, ki je stal na istem mestu in se je sesedel sam vase. Janez jo je sam obnovil, po slikah in risbah starega izvirnika, vanj je vložil tristo ur dela. »Lončarstvo je v Komendi doma, okoli leta 1800 je bilo na komendskem koncu 74 lončarjev, njihovi izdelki so se prodajali vse od Trsta do Dunaja, po nekaterih virih celo do Rima,« pojasni. Na našo srečo in srečo Komendčanov bo zaradi Janeza ostala ohranjena vsaj ta. Janezovo delo danes nadaljujeta tako sin Jani in vnuk Aleš. Janijeva je zbirka čudovitih mopedov, na hitro poskušam ugotoviti pravo številko. Jih je dvajset

Ko nanese beseda na traktorje, se zasmeje. Nad njimi se je navdušil na srečanju traktorskih starodobnikov, nakup prvega pa nikakor ni bil lahek projekt, saj je s seboj vzel ženo, ki je sprva nasprotovala nakupu. A ko je zagledala traktor, si je premislila in se takoj navdušila nad njim. Janezu je to dalo nov zagon, zdaj jih ima dvanajst. »Za en koledar jih imamo, več jih 74

jesen 2013


ali dvaindvajset? »Ah, ni pomembno,« reče Janez, »saj jih imamo še dvajset, samo jih je še treba obnoviti.« »Težko je, obnavljanje stane, pa veš, naveličaš se, dva, tri naenkrat še obnoviš, potem pa postane dolgčas in potrebuješ drug izziv, da se lahko čez kak mesec vrneš nazaj k mopedom,« pojasni. Za prihodnost si želi dvoje – da bi bila stara hiša, ki je del muzeja, opremljena z vsemi tradicionalnimi prostori

in pristno staro opremo, od bogkovega kota do pomivalne mize v kuhinji. Druga njegova želja je, da bi skupaj z vnuki natančno popisali vse, kar imajo v muzeju, dodali podpise pod razstavljene eksponate, da se bodo obiskovalci lažje znašli in se predvsem učili o slovenski etnološki dediščini. Lončarjev muzej najdete v Podborštu pri Komendi.

jesen 2013

75


Čarovnice, coprnice, vešče ustvarjale in styling: vesna vogrin, suzana šlebir, ana bulat fotografiral: klemen brumec

hokus pokus

76

jesen 2013


abra-ka-dabra

Konec oktobra se začnejo zbirati čarovnice, pravijo, da naj bi plesale na Kleku in tam načrtovale svoje čarovniške podvige. Nekatere kujejo načrte, kako bodo

v februarju zavojevale pustne povorke, druge ne znajo čakati in svojo zabavo organizirajo že zadnji dan oktobra. K tem smo pokukali na priprave pred velikim dogodkom.

jesen 2013

77


LINK

78

jesen 2013


Čarovnice se zberejo v svoji čarobni kuhinji, pripravijo si napitke in si sešijejo nove klobuke, izdelajo bučke za dekoracijo ter kopico nalepk za svoje nove zvarke, ki jih pijejo čez zimo. V čarobni kuhinji imajo vse, kar potrebujejo: čarovniški lonec, prikupne klobuke in netopirje, zalogo posušenih zelišč in navodila za kuhanje zvarkov. Male čarovnice se v kuhinji zabavajo s svojimi igračami. Prav odlično je biti čarovnica!

jesen 2013

79


Potrebujete: čarovniški klobuk in nalepke (navodila zanje najdete na www.dominstil.si), čarovniški lonec, posušena zelišča, pajke in netopirje, pajčevino, bučke iz modelirne mase ter zabave željne otroke in odrasle. Veliki čarovniki in čarovnice se lahko posladkate s kavnimi napitki, male coprnice in coprniki pa s slivovimi sladicami. 80

jesen 2013


Buče iz modelirne mase

potrebujemo: • modelirno maso (DAS maso) • akrilne barve • palčko (lahko zobotrebec) • čopiče

V roke vzamemo kos modelirne mase, njegova velikost je odvisna od tega, kako veliko bučo želimo (mi smo naredili velike med 3 in 5 cm), in jo pregnetemo. Oblikujemo kroglo in jo nežno sploščimo, da dobimo obliko buče. S palčko ali zobotrebcem vanjo narišemo črte.

jesen 2013

81


ustvarjala: suzana šlebir fotografiral: klemen brumec

Nato vzamemo manjši košček modelirne mase in ga oblikujemo v steblo, ki je zgoraj malce debelejše, spodaj tanjše, vanj zasadimo prvi konec zobotrebca. Drugi konec zasadimo v bučo in tako pritrdimo steblo.

Ko se modelirna masa posuši, bučo pobarvamo v svojo najljubšo barvo. Mi smo vzeli črno in vijolično ter buče uporabili na naši čarovniški zabavi.

82

jesen 2013


buce v

jesen 2013

83


Gozd

pekla in ustvarja: mateja dobravec fotografira: klemen brumec

84

jesen 2013


Jesenski sprehodi po dišečem gozdu nas ne morejo pustiti ravnodušne. Ko opazujemo, kako listi odpadajo z dreves, se vrtinčijo v zraku, nato pa nežno pristanejo na vlažnih tleh, se v nas prebudi majhen otrok, in potem navdušeno skačemo in brcamo debelo šumečo preprogo. Pisana barvna paleta poboža naš pogled, z malo truda pa najdemo še sočne robidnice in debel kostanj. Zakladi čarobne jeseni kot na dlani.

jesen 2013

85


Praprot ima čudežno moč, so znali reči stari ljudje. Mi smo ji pustili, da je navdihnila naš trenutek v jesenskem gozdu. Naredili smo podstavke za kozarce in v zglajeno modelirno maso odtisnili praprot, namočeno v barvo. Blazine smo oblekli v prevleke, ki smo jih naredili iz rabljenih srajc, ter jih potiskali s praprotjo. Tudi v piškotke smo okrasili s praprotnim vzorcem: vtisnili smo ga v tičino maso, v obliki praprotnega lista izrezali zgornjo plast piškotka, oblikovali smo ga tudi z mandljevimi lističi. Za dekoracijo smo razpostavili simpatične venčke iz praproti in ajdovih cvetov. Izkoristite pisano ponudbo cvetja in plodov v naravi! Viseča miza, obložena s siri, figami in pravim gozdarskim sendvičem, kar vabi k postanku. Po dolgem sprehodu po čudežnem gozdu se kar prileže, kajne?

86

jesen 2013


Tablico za jedilnik in označbe za hrano smo naredili iz lesenih tablic, ki smo jih pobarvali s črno barvo za table. Tablice so tako primerne za večkratno uporabo, saj lahko po njih pišemo kar s kredo. jesen 2013

87


Recepti

Recept za torto: potrebujemo: Biskvit: • 15 dag moke • 15 dag masla • 20 dag čokolade • 15 dag sladkorja • 6 jajc, ločimo rumenjake in beljake • žlica mleka • 1 vaniljev sladkor • 1/2 pecilnega praška

Beljake stepemo, dodamo 10 dag sladkorja in stepemo v bleščeč sneg. Na pari raztopimo maslo, čokolado, mleko, vaniljev sladkor in preostali sladkor. Ko se zmes malce ohladi, dodamo presejano moko s pecilnim praškom in rahlo premešamo. Dodamo še sneg in ga previdno vmešamo v testo. Vlijemo v okrogel model in pečemo pri 180 stopinjah približno 40 minut. Sladko smetano in sladkor stepemo do polovice, da je smetana še malce tekoča. Dodamo mascarpone in stepamo, da nastane trdna krema. Ko se biskvit ohladi, ga razrežemo na oblate in plasti napolnimo s kremo in polovico borovnic. S preostalimi borovnicami torto okrasimo.

Krema: • 500 ml sladke smetane • 250 g mascarponeja • 2 žlici sladkorja • 200 g borovnic

Piškoti: • • • • • • •

270 g moke 1 žlička pecilnega praška 190 g sladkorja 1 vaniljev sladkor 230 g masla 1 jajce ščep soli 88

jesen 2013

Sestavine zgnetemo v testo in ga pustimo pol ure počivati v hladilniku. Testo nato še enkrat na hitro pregnetemo, razvaljamo in z modelčki izrežemo piškote. Pečemo približno 10–15 minut pri 180 stopinjah.


jesen 2013

89


Projekt in fotografije: Roberto Silvestri

Igrivo stanovanje Barvitost in funkcionalnost za družino s štirimi otroki

90

jesen 2013


Družina s štirimi šoloobveznimi otroki, pri kateri v trenutku začutimo veselje, povezanost in vedrino. Prav te značilnosti se odsevajo v projektiranju stanovanja, ki naj bi se čim bolj približalo njihovemu življenjskemu slogu. Zato ne bomo naleteli na stroge ali ekstremne sodobne rešitve niti na klasicistične prostore, ki bi nas spominjali na preteklost. Iz teh potreb je nastala zasnova »odprtega« doma, ki otrokom omogoča prosto gibanje, da vsi družinski člani brez ovir uživajo ves prostor, ki je na voljo. jesen 2013

91


Velika dnevna soba je povezana s kuhinjo, ki je skrita v oranžnem kubusu. Dnevni prostor odlikujejo pravilne oblike in živahne barve, ki spodbujajo družabnost. V zakonski spalnici nas preseneti sinja kabina za prhanje, kjer si lahko starši napolnijo baterije po napornem dnevu. Površina stanovanja je izkoriščena karseda funkcionalno, tako da v celoti ustreza zahtevam in potrebam velike družine.

92

jesen 2013


Roberto Silvestri – interior design Biro Silvestri Architettura v Genovi, ki ga je Roberto Silvestri ustanovil leta 1992, se ukvarja z gradbenim projektiranjem in z notranjim oblikovanjem.

www.silvestri.info www.robertosilvestri.it e-mail: staff@silvestri.info

jesen 2013

93


KALA, TANJA OCEPEK, S.P. 031 802 505

94

jesen 2013


60 kvadratov prijetne funkcionalnosti V Firencah je staro stanovanje zasijalo v izčiščenih oblikah in toplih barvah

Značilno stanovanje iz 50. let, ki meri skromnih 60 kvadratnih metrov, je bilo dodobra predelano, tako da je bila iz prvotnega tlorisa pridobljena dodatna soba. Po obnovi je dobilo bolj funkcionalne prostore in sodobnejšo podobo.

jesen 2013

95


Osrednja točka je kuhinjski otok z velikim kamnitim pultom, ki je našel svoj prostor v dnevni sobi. Elegantni otok daje stanovanju poseben pečat in ga povezuje v eno samo odprto celoto. Pri tlaku in zaključnih detajlih so bile uporabljene tople barve, ki vzbujajo prijetne občutke in omogočajo, da si stanovalci brez težav izberejo opremo po svojem okusu.

96

jesen 2013


projekt: www.studiotricot.it foto: mudocreativo

jesen 2013

97


Pri opremljanju picerije La Carbonaia v San Cascianu v Toskani je Studio Tricot poiskal navdih v spominih na skupna družinska kosila, na počutje v domači jedilnici, na smeh z bratranci in sestričnami.

»… spominjam se na desko za rezanje, na kateri je bilo mogoče razbrati odtise, ki so jih pustila naša družinska kosila. Kako smo po vsej hiši iskali stole, ki jih ni bilo nikoli dovolj. Zbirko okrasnih krožnikov, ki je kraljevala povsod po opažu in lesenem pohištvu. In vonj po sveže pečenem kruhu, baziliki in rožmarinu, ki so bili vedno pri roki …« Toplo in živahno ozračje, v katerem preživljamo čas ob skromno, a pristni kuhinji.

Po navdih k spominom na dom

projekt: www.studiotricot.it foto: mudocreativo

98

jesen 2013


jesen 2013

99


100

jesen 2013


Med tradicijo in modernostjo Stanovanje iz Haussmannove dobe na Lizstovem trgu v Parizu Stanovanje, ki je v celoti ohranilo značilnosti iz Haussmannove dobe, leži na romantičnem trgu Franza Liszta. Naročnik je želel ohraniti in ovrednotiti najbolj značilne elemente obstoječih dekoracij, kar je tudi skupna točka vseh Chiarinih naročnikov. Pri obnovi so bile stare štukature in marmorni kamini (ki so še vedno v vseh prostorih) poudarjeni s pozlačenimi ogledali, značilnim parketom v postavitvi point de hongrie, tako da je bilo klasični opremi dodano moderno udobje. Obstoječi materiali so tako pridobili novo

izraznost, pohištvo pa je bilo izbrano tako, da pušča dovolj prostora toplini lesa in eleganci marmorja. Pridih starih časov je poudarjen z izvirnim prepletom sodobnih in starinskih elementov. V stanovanju prevladujejo svetli odtenki, ki še dodatno poudarijo svetlobo, ki prehaja skozi velika okna, preproste oblike in dragoceni materiali, ki poustvarjajo elegantnost. Vsa oprema je bila izbrana skupaj z naročnikom v dolgih sprehodih po bolšjakih in starinarnah. www.chiarapecorelli.com

jesen 2013

101


Chiara Pecorelli

Foto: Francesco Acerbis

Italijanska notranja oblikovalka v Parizu

V težkih časih, kakršno so današnji, se v precepu med ljubeznijo do domovine in strahom zaradi omejenih možnosti, ki bi jih ta lahko stvarno ponudila v prihodnosti, čedalje več ljudi odloči, da se bodo še naprej gnali za svojimi sanjami, pa čeprav ne doma.

Lasciare il proprio paese per scappare all’estero, soprattutto di recente è discorso noto.

102

jesen 2013


www.chiarapecorelli.com

Veliko je takšnih zgodb o novih izseljencih, ki so se odpravili v svet, da bi si poiskali kulturnih izzivov in priložnosti. Ustvarjalnost je navsezadnje najboljše zdravilo za vsakovrstno krizo. Takšna je tudi zgodba Chiare Pecorelli, Benečanke, ki je po diplomi iz konservatorstva za zagon svoje kariere notranje oblikovalke in svetovalke za notranjo opremo izbrala Pariz. Po večletnih izkušnjah v umetniških galerijah v Parizu, med katerimi najdemo Galerie Emmanuel Perrotin in Galerie Lina Davidov, se je iz ljubezni do italijanskega oblikovanja lotila novega projekta. Ta je namenjen prav Italijanom, ki si želijo, da bi jih pri opremljanju njihovega pariškega brloga spremljal strokovnjak. Osnovna zamisel je povsem preprosta: gre za storitev, ki je namenjena vsem, ki si zaradi pomanjkanja časa ali zaradi oddaljenosti ne morejo privoščiti, da bi bili navzoči ob nakupu opreme ali njeni montaži. Chiara se ukvarja tudi z urejanjem stanovanj za prodajo, saj je tako imenovani home stager čedalje bolj uveljavljen poklic. Home staging skrbi za ovrednotenje nepremičnin, še preden jih damo na trg, saj so za kupce bolj zanimiva lepo urejena stanovanja s privlačnimi fotografijami, ki zato dosegajo tudi višje cene in hitreje zapustijo trg. Pariz je namreč zelo priljubljen pri vlagateljih v kakovostne nepremičnine, saj skozi stoletja ohranja privlačnost zaradi kulturnih in estetskih odlik ter se ponaša s prestižnim nepremičninskim trgom, ki se nenehno razvija. Chiara si je zamislila celosten in natančen pristop, ki poleg stikov s skrbno izbranimi obrtniki in arhitekti (za stranke, ki se lotevajo prenove ali obnove) vključuje tudi najmanjše podrobnosti, kot je svetovanje o drobnih dodatkih v stanovanju – od spremstva pri nakupu najprimernejših dodatkov in opreme za dom do spremljanja vseh faz nakupa. Z vsako stranko pretehta vse želje in zahteve, posluša njene zamisli in ob spoštovanju njenih okusov izdela predlog, ki se najbolj približa namenjenemu proračunu in potrebam. Chiara se rada pohvali, da so Italijani po vsem svetu znani po svoji podjetniški žilici in da je tudi njena ideja odsev tega duha. Njena služba je odgovor na željo po elegantni in izvirni opremi, na potrebo po natančnih nasvetih, ki bi kar najbolje zrcalili razmerje med kakovostjo, funkcionalnostjo in ceno.

jesen 2013

103


Skladnost letnih časov Luigina Giordani predstavlja vrt pred svojo pisarno

Prevladujoča značilnost našega vrta je posnemanje narave, saj njegova neformalna struktura daje vtis, kot da sta narava in človeška roka v popolni harmoniji. Vse se je začelo s preprosto potko iz prodnikov, obdano z velikimi lonci s hortenzijami v različnih barvah. Z bršljanom poraščene stoletne lipe, šumenje listja in vonj po cvetju nas vodijo pod latnik, ki ga prekriva dišeči nepravi jasmin. V gostem rastlinju se odpira kotiček za posedanje, tlakovan z opeko. To je prostor, ki ga lahko uporabljamo tako, kot nam narekujejo dnevne okoliščine – za zajtrk ob nežnih zvokih narave, branje, klepet ali vrtno zabavo. Odtod se nam pogled odpira na majhen, kotiček, skrit pred pogledi zunanjega sveta, ki je prežet s provansalskim vzdušjem. Mizica z lilastimi stoli in cvetje v pastelnih barvah dopolnjujeta igro rahločutnih odtenkov. S svojo bujnostjo predstavlja vrt hvalnico Naravnemu rezervatu Abbadia di Fiastra, znotraj katerega se nahaja vrt Luigine Giordani. 104

jesen 2013


jesen 2013

105


Predstavitev Studia Giordani

Studio Giordani deluje že več let na področju ustvarjanja in obnove krajine, še posebej si prizadevajo za čim bolj trajnostno naravnane rešitve. Ukvarjajo se tako z zasebnimi kot z javnimi površinami, od vrtov stanovanjskih poslopij in podjetij, do dvorišč ob vrtcih in šolah ter športnih objektih, vse do projektov za ovrednotenje turističnih struktur, teritorialnih analiz, okoljskih rekvalifikacij, krajinskih študij in načrtov. V studiu sledijo vsem fazam projektov, od analize do prokektiranja, vse do izvajalnih del in vzdrževanja.

106

jesen 2013


Ljubezen do dela in navdušenje ter stalno izpopolnjenvanje, raziskovanje in poglabljanje jim omogočajo, da se multidisciplinarno soočajo z vsemi problematikami na področju krajinarstva. Ekipi sodeluje s strokovnjaki z različnih področij in se trudijo združevati tehniko, arhitekturo in stil s spoštljivim pristopom do naravnega ravnovesja. jesen 2013

107


Po Raveni Vas zanima utrip življenja med aktivnimi študijskimi počitnicami v sosednji Italiji?

Restavratorka in zgodovinarka, sošolki v zadnjem letniku Oblikovanja kamna v Sežani, sicer pa vpeti v milne in drugačne mehurčke blagovne znamke Milo za drago, sva to poletje želeli preživeti malce drugače. In sva odšli na poletno avanturo, v iskanje dolce vite v Raveno, mesto mozaikov. Prvi stik, pot skozi labirint enosmernih ulic, naju ni povsem prepričal. A le za kratek čas. Italijansko mesto, na prvi pogled enolično opečnato. Iz vedute sodobnih stavb vsake toliko pokuka kakšna prav tako opečnata cerkev. Ob prvem tesnejšem stiku pa se je izkazalo za idealno.

Zvezdnato nebo v Galli Placidii

Da je majhno, sva že vedeli, rečeno nama je bilo, da »nič v Raveni ni daleč«. Kolo je tukaj idealno prevozno sredstvo za vijuganje med znamenitostmi iz najveličastnejšega obdobja Ravene, pred 1600 leti. Zgodovinski sprehod nas vodi od časov, ko je tu bilo zadnje glavno mesto rimskega cesarstva, pa do bizantinskih lepot. Dobro podprta umetniška produkcija 5. in 6. stoletja je mestu zagotovila danes najbogatejše in najbolj znane primere starokrščanskih in bizantinskih spomenikov v Evropi. Prej omenjene opečnate cerkve, ki navzven ne kažejo razkošja niti starosti, v notranjosti skrivajo barvit mozaični svet.

Ostanek zgodovinske navezave Ravene s pristaniškim mestom Classe. Bazilika S. Apollinare in Classe 108

jesen 2013


Večstoletna tradicija je na ogled po vsem mestu, za lažje obvladovanje mnogih znamenitosti pa si lahko pomagate tudi z aplikacijo Ravennamosaici. Mesto je tudi središče sodobnega mozaika, z obveznimi institucijami, kot je likovna akademija Accademia di Belle Arti di Ravenna, specializirana za študij mozaikov, muzej Museo d'Arte della città di Ravenna z mednarodnim centrom za dokumentacijo mozaikov in še čim ... Vsaki dve leti pa si lahko ogledate tudi Mednarodni festival sodobnega mozaika, letos od oktobra naprej. Danes v Raveni deluje več kot deset mozaičnih studiev. Ta, v katerem sva na praksi, Gruppo mosaicisti Ravenna, nadaljuje tradicijo povojnega studia, ki je nastal iz Ravenske akademije. Njegova prva ekipa je v petdesetih letih naredila kopije antičnih ravenskih mozaikov (lani so bile v okviru EPK na ogled v Mariboru), današnja delavnica pod vodstvom mojstra Marca Santija pa spretno in strokovno udejanja povezavo med lastno umetniško produkcijo in bogatimi restavratorskimi izkušnjami. Delavnica, v kateri se znajo spopasti z vsakršno mozaično zagato, je spodbudno okolje za dve, ki se s tem šele spoznavava. Po drugi strani pa je tudi nenehen opomin, česa vse še ne veva. Preizkusili sva se v ravenski posebnosti, načinu izdelave mozaika z začasno apneno podlago. Sodi med direktne tehnike, kar pomeni, da se mozaični kamenčki (tesere) v mozaik vstavljajo z licem navzgor. Podlaga iz vlažnega apna dopušča tudi poznejše popravke in več časa za dodelavo detajlov, priljubljena pa je tako med začetniki kot mojstri. Vendar pa to vsekakor ni zadnja stopnja izdelave, končni motiv je treba sneti iz apnene podlage in ga prenesti na stalni nosilec. Po nekaj izvedenih kopijah mozaikov je prišla na vrsto konkretna naloga. Po predlogi sva izdelali kamnito preprogo. Ta je ena od posebnosti, ki jih delavnica Gruppo

Mosaicisti vnaša v mozaični svet. Imenujejo jih tapetti di pietra, kamnite preproge na gibljivi podlagi. S tem so mozaik osvobodili statičnih vlog in ga ponesli širše.

Vsak pravi mozaicist potrebuje martelino, kladivo za cepljenje teser

Klešče za dokončno obliko teser

Vstavljanje teser v apneno podlago je dolgotrajno delo. jesen 2013

109


Okoli Ravene Emilija-Romanja, pokrajina z dvojno identiteto, obiskovalcu ponuja mnogo. Tisti, navajeni plaž z naše strani Jadrana, se težko navdušimo nad italijansko mivko, izkušnjo pa precej polepša glasbena spremljava poletnih lokalov na plaži. Vsekakor priporočava obisk Hana-bi v Marini di Ravenna, bližnjem mestu, kamnor se Ravenčani odpravijo na žur. Emilija-Romanja poleg naravnih znamenitosti (se bo treba vrniti na kolesarjenje mimo lagun okoli Comacchia, malih Benetk), kulinaričnih užitkov v kulturnem stičišču, Bologni, ter vandranja po okoliških mestecih ponuja tudi nekaj zanimivih tradicinalnih rokodelskoumetniških tehnik. Na naju je najmočnejši vtis pustila stampa a ruggine oz. tiskanje z barvo iz rje. Tehniko sva prvič opazili na pravi italijanski tržnici, ki vsako soboto oživi parkirišče poleg ravenskega štadiona. Zares pa sva se z njo spoznali v Forlíju. Ta je od Ravene oddaljen 40 minut vožnje proti jugozahodu. Še nekaj zlatih detajlov, pa bodo vsi kamenčki vstavljeni.

Elena pri delu 110

jesen 2013


V središču mesta, prav v bližini glavnega trga Piazza Saffi, je majhna trgovinica Il guado, ki je polna rjavo-belega kontrasta. Lastnica Elena Balsamini nama je razložila način tiskanja stampa a ruggine oz. stampa romagnola in naju povabila v svoj atelje v bližini na preizkušnjo. Najino navdušenje nad naravnimi barvili in ročnim tiskom je v Eleninem ateljeju dobilo novo razsežnost. Pri svojem delu izhaja iz stare tradicije, ki pa jo motivno dopolnjuje z všečnimi ornamenti iz drugih krajev in časa pa tudi s sodobnimi potiski.

Optimalen odtis dosežemo po nekaj udarcih z batom.

Stampa a ruggine oz. stampa romagnola je tradicionalen ročni tisk na platno, značilen za Romanjo. Orodje in tehnika sta še danes enaka kot na začetku, v 17. stoletju. Šablone so ročno izdelani lesorezi z značilnimi rastlinskimi in verskimi motivi ter ornamenti. Najznačilnejši stari motivi so klasje, grozd, vinska trta in petelin ter so povezani z lokalno simboliko. Barvno osnovo za tiskanje da oksidirano mehko železo, ki sta mu dodana kis in moka. Razmerje ključnih sestavin vpliva na različne odtenke rjasto rjavega potiska, ki se dokončno pokaže šele po spiranju v lužni kopeli. Nama so najlepši potiski na ročno tkanem platnu. Mesto naprej je Faenza, keramičarsko središče s tradicijo že od 14. stoletja. Poznate ime majolka ali izraz »faience« – ta izhaja prav iz značilne faenške poslikave. Danes je v muzeju z obširno zbirko v čudoviti stari palači razstavljena keramika od arheoloških primerkov do sodobnih keramičnih eksperimentov. Čeprav Ravena marsikdaj ostane v senci Lesene šablone slavnejših in bolj priljubljenih italijanskih mest, obiskovalcu že ob kratkem srečanju ponudi mozaični skok v preteklost. Upava, da nama je z opisom najinega doživetja uspelo poustvariti vsaj del tega, vsekakor pa LINK je Gallo Placidio vredno videti na lastne oči. Napisali: Alja Fir in Anja Tomažič jesen 2013

111


112

jesen 2013


Coffee cupping

piše: petra slapar fotografira: klemen brumec

»A greš na kavo?«, je značilno slovensko vabilo na klepet in preživljanje skupnega časa na začetku delovnega dne, med malico ali po službi. Pa dejansko pijete kavo? Tokrat smo organizirali družabni dogodek, pri katerem je bila stična točka kava. Katja in Omar iz pražarnice Escobar sta nam pripravila coffee cupping, vse pa nas je prijazno gostila Gostilna Repanšek na Homcu pri Kamniku.

Okušali smo tri različne kave, ki so se za poznavalce zelo razlikovale, nam pa so delale težave. Začeti je vedno težko, večkrat ko ponoviš postopek okušanja, bolj izkušen postaneš in začneš razlikovati med lešnikastim ali karameliziranim okusom, ko pa prideš do podrobnosti, kot sta robidnica ali jasmin, si strokovnjak. Najprej Okušanje kave, v svetu uveljavljeno tudi kot smo vonjali sveže mleto kavo, šele coffee cupping ali coffee tasting, je opazovanje pozneje ji je Katja dolila vodo, in prepoznavanje okusov in arom v kuhani kavi. ki mora imeti natanko 93 °C. Po Praviloma v pražarnah okušajo kave vsakodnevno, vonjanju sveže pripravljene kave je takrat ko se odločajo za nakup določene vrste kave, in sledilo glasno srkanje. Bolj glasno tudi pozneje, ko ugotavljajo pravi profil praženja. ko srkneš, bolje se kava razporedi po ustih in jeziku, da pride do vseh brbončic in da jo lahko popolnoma okusimo. Zanimive so bile naše ugotovitve, od tega, da nam okus kave, ki nam je najbolj dišala, na koncu sploh ni bil všeč, do tistih, ki jim je bila določena takoj všeč, da je dobila same desetke. Coffee cupping je zanimiv družabni dogodek, z njim lahko popestrimo »običajna« srečanja med prijatelji, ko bomo organizirali naslednjega, vas bomo obvestili ¬– spremljate nas na FB.

jesen 2013

113


Se vidimo sredi novembra. 114

jesen 2013

Jesen 2013  

Jesenski recepti, naredi sam, pisalne mize, skriti kotički, intervju, portret, stanovanja, vrt. Autumn inspiration - food, DIY, crafts. I...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you