ZLATOROGOVA PRAVLJIČNA POT ZLATOROG FAIRY TRAIL
ZLATOROGOVE ZANKE IN UGANKE Z Zlatorogom po pravljični poti.
OŠ DR. JANEZA MENCINGERJA BOHINJSKA BISTRICA, ENOTA VRTEC BOHINJ IN TURIZEM BOHINJ
bonton v naravi
Dragi otroci! PTIČ »Kar si prinesel s seboj, tudi odnesi!«
Vstopili ste na Zlatorogovo pravljično pot. Na njej vas čaka sedem pravljičnih junakov in ob vsakem lahko v to knjižico odtisnete štampiljko. Za preostali dve štampiljki boste skupaj s starši obiskali slap Savico in Vogel (glej zemljevid). Celotna pot je dobila ime po glavnem junaku Zlatorogu. Vsa pravljična bitja iz naših ljudskih pravljic, pa domujejo nekje v bližini Ukanca.
SRNA Na pravljični poti veljata dve ZLATOROGOVI ZLATI PRAVILI, ki bi ju morali spoštovati tudi drugje: 1. Ljubi naravo in jo skrbno varuj! 2. Bodi prijazen z vsemi, ki jih srečuješ na poti!
»Hodi po označenih poteh. Tako bo moj dom ostal nepoškodovan!«
Na vsaki tabli s pravljičnim junakom najdete nasvet, kako NARAVO čim bolje doživeti. Starši naj vam pomagajo pri branju, če vam to še ne gre. Tudi oni naj se potrudijo upoštevati nasvete. Skupno doživetje bo bolj zabavno! Za nekatere naloge v knjižici potrebujete svinčnik in barvice. Nič hudega, če tega nimate s seboj. Naloge boste lahko rešili doma.
KRISTALI »Želimo ostati prav na tem mestu!«
“Človek naj v svetu Narave ne prestopa dovoljenih meja!” FOSILI »Lahko nas fotografiraš. Toda ne odnašaj nas domov!«
2
3
BOHINJSKE PRAVLJICE Na Zlatorogovi pravljični poti vas čaka devet junakov bohinjskih ljudskih pravljic. Sedem jih je v Ukancu, eden na Voglu in še eden pri vstopu k slapu Savica.
( SLAP SAVICA Peš pot do slapu Savica, kjer domuje Bela vila.
Čatež
DRUŽINSKA DOŽIVETJA V NARAVI Na pravljični poti boste našli predloge za družinske aktivnosti v naravi, ki se jih lahko igrate na poti, lahko pa tudi kjer koli drugje, ko se boste podali na družinsko potepanje v naravo.
Polesnjak
Podrta gora ZBIRANJE ŠTAMPILJK V knjižici so tudi prostori za zbiranje štampiljk. Štampiljke najdete ob tablah pravljičnih junakov. A prislužite si jih le, če opravite naloge, zapisane na tablah.
Jezernik
SEDEM ČUTOV Aktivnosti na pravljični poti so zasnovane na način, da spodbujajo uporabo sedmih čutov: vida, sluha, vonja, okusa, tipa, ravnotežja in kinestetike. Na vsaki točki pravljične poti je poudarjen en čut, kar pa še ne pomeni, da morate uporabljati samo tega.
Perkmandeljc Zmaj Govic Zlatorog
ZAČETEK
UKANC
SEDEM ČUSTEV Otroci ob pravljicah doživljajo različna čustva. Nekatera so prijetna, druga malo manj, vsa pa so koristna in pomembna. VELIKO GIBANJA Potepanje po pravljični poti spodbuja naravne oblike gibanja, kot so hoja, tek, skakanje, plezanje, vrtenje, guganje in plazenje. Imejte se lepo.
Bela vila ( SLAP SAVICA
Velikan Teleban, njegov dom je na Voglu, 1535 m 4
ŽIČNICE VOGEL 5
ZLATOROG
GIBALNA NALOGA HOJA Po poti hodi z dolgimi in nato s kratkimi koraki. Poskusi hoditi še zadenjsko. Imenitno bi bilo, če bi hodil bos. Pazi, da hodiš le po poti, če je trava že visoka.
RUMENA ROŽA Katera roža je rumeni svišč? Obkroži jo.
Pripovedka o Zlatorogu – o lovcu in čudežni živali – se je ohranila kot odraz povezanosti med naravo in človekom ter njune usodne soodvisnosti. Jezerska dolina in skalna Komna sta bili nekoč planinski raj. Tam so bivale bele žene, mila dobrosrčna bitja. Pomagale so siromakom v stiskah in ženam pri porodu. Pastirje so učile spoznavati zdravilna zelišča in njihove moči. Če pa si je kdo drznil približati visoki dolini, so ga prepodile s plazovi kamenja, z nalivi in točo. Bele žene so v gorah pasle svoje bele koze, ki jih je vodil Zlatorog, krasen bel gams z zlatimi rogovi. Bele žene so ga naredile neranljivega. Kajti če bi ga kdo ustrelil, bi iz njegove krvi takoj zrasla zdravilna roža. Ko bi jo Zlatorog použil, bi v trenutku ozdravel. Ta roža se imenuje triglavska roža ali roža mogota. 6
Zlatorogovi zlati rogovi so ključ do zaklada v gori Bogatin, ki ga čuva stoglavi zmaj. A kdor bi želel do zlata, bi moral Zlatoroga ubiti. Nek mlad lovec iz Trente je to nekoč poskusil, a je ob tem izgubil življenje. Zlatorog je bil zaradi človekovega pohlepa tako užaljen, da je razril vse pašnike in zapustil Jezersko dolino. Raj se je spremenil v melišče. Z Zlatorogom so odšle tudi bele žene in bele koze. Še danes se v skalovju poznajo sledovi njegovih rogov. Narava si je sčasoma opomogla, zato nam jo z osveščenostjo pomagajte ohranjati in spoštljivo vstopajte v »kraljestvo Zlatoroga«.
UGANKA Po gorah skače sem in tja, na glavi dva zlata roga ima. Ga kdo pozna? (GOROTALZ)
Prirejeno po: Jakob Kelemina: Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. 7
8
LABIRINT MODROSTI
NALOGA ZA REŠEVANJE
Povleci najprej s prstom in nato še z barvico.
Poveži pike … Kaj bo nastalo?
9
PERKMANDELJC
GIBALNA NALOGA PLAZENJE Kdaj si nazadnje ležal v travi? Ali bi se poskusil malo plaziti po tleh in doživeti božanje trave po telesu?
RUMENA ROŽA Na kateri sliki je lapuh? Obkroži jo.
Ljudje so pripovedovali, da je na Rudnici perkmandeljc, en tak majhen škrat, ki nagaja rudarjem, ko kopljejo rudo. Drugi so pripovedovali, da je bil takšen perkmandeljc samo na Rudnem polju, kjer so včasih kopali železovo rudo. Rudniški škrat je rudarjem rad ponagajal, če so pregloboko kopali, češ da je to njegov svet in da nimajo ljudje kaj tako globoko v zemlji iskati. Rad se jim je nastavljal, se prikazal, pa spet izginil, da niso mogli naprej kopati.
Prirejeno po: Marija Cvetek: Naš voča so včas zapodval.
UGANKA V črni zemlji dan za dnem, rije varno skrit očem. Če pokuka kje na plan, s kupčkom zemlje je izdan. (TRK)
10
11
12
LABIRINT SVOBODE
NALOGA ZA REŠEVANJE
Povleci najprej s prstom in nato še z barvico.
Poišči junaku ustrezno senco.
13
JEZERNIK
GIBALNA NALOGA SKAKANJE Kaj misliš, na kakšen način skače ribič, kadar je zelo jezen na Jezernika? Poskusi skakati še ti. Skoči naprej, nazaj, v levo, v desno in preskoči še kakšno naravno oviro na tleh.
RUMENA ROŽA Na kateri sliki je trobentica? Obkroži jo.
Jezernik je bil povodni mož urnih rok, ki mu ni nikoli ušla nobena riba. Lovil jih je v Bohinjskem jezeru, ulov pa odnašal v podvodni grad. V Ukancu je takrat živel v nizki bajti reven ribič. Vsak dan je od jutra do mraka čakal, da se bo v njegovo mrežo ujela kakšna riba, vendar se je to le redko zgodilo, ker je povodni mož ves čas razgrajal v vodi in tako pregnal vse ribe. Ko je bilo ribiču tega dovolj, se je odločil, da bo lovil ponoči. Vendar se tudi ponoči nobena riba ni ujela v njegovo mrežo. Ribičevo srce je prevzelo sovraštvo do povodnega moža. Šel je domov po rovnico, se vrnil na jezerski breg in pričel kopati jarek. Ker je povodnega moža zanimalo kaj dela, mu je ribič povedal, da bo izkopal tak 14
jarek, da bo po njem odteklo jezero in bo tudi povodni mož ostal brez hrane. Povodni mož je od strahu zakričal, da je odmevalo od Pršivca. Prosil je ribiča naj neha kopati, v zameno pa mu bo podaril tako vršo*, ki bo vsakič, ko jo bo vrgel v vodo, polna rib. Zdaj je bilo tudi za ubogega ribiča iz Ukanca dovolj rib. Kadarkoli je vrgel vršo v jezero, je potegnil ven dovolj rib za vse Bohinjce. Po njegovi smrti je jezernikova vrša izginila kdo ve kam.
UGANKA
Prirejeno po: Lojze Zupanc: Zlato pod Blegošem; prvotni naslov Jezenikova vrša.
Čevljev nikdar ne obuje, saj celo brez nog potuje, z repom miga in po vodi naglo šviga.
*JEZERNIKOVA VRŠA (pletena, košu podobna priprava za lovljenje rib).
(ABIR)
15
16
LABIRINT OBČUTKOV
NALOGA ZA REŠEVANJE
Povleci najprej s prstom in potem še z barvico.
Sledi črti s prstom in nato še z barvico.
17
ČATEŽ
GIBALNA NALOGA PLEZANJE GUGANJE Če se po pravljični poti sprehajaš z odraslimi, nekomu splezaj na hrbet. Igranje konjičkov je sila zabavno. Potem pa še splezaj na kakšno drevo ali skalo v bližini. Seveda ne smeš pozabiti preizkusiti gugalnice.
RUMENA ROŽA Na kateri sliki je avrikelj? Obkroži jo.
Pol človek, pol kozel, ves kosmat in s svojim rogatim čelom – takšen je bil planinski škrat čatež, ki je ponoči prihajal na Komno in vdiral v ovčje staje. Ko je nekoč spet tako kradel ovce, ga je presenetil in ujel mlad pastir. Čatež mu je obljubil, da se ne bo več dotikal tujih ovac in da mu bo pripeljal najlepšo jezersko vilo za ženo, če ga izpusti. Pastir ga je izpustil in čatež mu je naročil, naj ga ob zori čaka pod Komno. Zjutraj je čatež priskakljal na breg Bohinjskega jezera in čakal, da so se nad jezerom začele dvigati meglice.
18
Ko so se spremenile v jezersko vilo in ko je vila stopila na jezerski breg, da bi si razčesala zlate lase, jo je čatež zagrabil in odnesel proti Komni. Vendar pa čatež ni držal obljube. Vile ni nameraval dati pastirju, pač pa odnesti v svoj brlog in jo imeti zase. To je pastirja razjezilo. Pobral je kamen, ga vrgel v čateža in ga s tem pregnal. Ker je vila še vedno neutolažljivo jokala, jo je pastir izpustil. V zahvalo mu je v srce posadila ljubezen do planinskega sveta. Prirejeno po: Lojze Zupanc: Zlato pod Blegošem.
UGANKA Kdo se brani na vse viže, kadar kmet ji volno striže?
(ACVO)
19
20
LABIRINT LJUBEZNI
NALOGA ZA REŠEVANJE
Povleci najprej s prstom in potem še z barvico.
Poišči vsiljivca:
21
POLESNJAK
GIBALNA NALOGA TEK Zdaj steci naprej po poti. Najprej hitro, potem počasi, vijugaj levo in desno ter poskusi teči še zadenjsko.
RUMENA ROŽA Na kateri sliki je prava lakota? Obkroži jo.
V bohinjskih hribih je nekoč uganjal hudobije škrat polesnjak. To ime so mu Bohinjci nadeli zato, ker se je skrival po lesu. Najraje je sedel v kakšni temni, nepristopni goščavi, kjer se je skrival pred ljudmi in gozdnimi zvermi. Tisti, ki so ga vendarle videli, pa so povedali, da je grbast škrat, ki ima na glavi rdečo čepico. Neke noči se je bohinjski kmet vračal s planine Blato v Srednjo vas. Zašel je z gozdne poti v goščavo. Zaslišal je polesnjaka, ki je govoril sam s sabo in tarnal, kako mu nič ne pomaga, da je bogat ko pa nima žene! In da bi napolnil skrinjo z zlatniki tistemu, ki bi mu jo dal.
Bohinjec je šel domov in prinesel nazaj polno vrečo ovsene slame. Polesnjaku je rekel, da mu je prinesel hčerko za ženo in naj mu v zameno da skrinjo zlatnikov. Škrat je to tudi storil. Ko pa je ugotovil, da ga je kmet ogoljufal, se je sklenil maščevati. Kmetu je ugrabil hčerko ter jo odnesel v svojo podzemno jamo. Po dolgem moledovanju je polesnjak kmetu obljubil, da mu bo vrnil hčer, ko mu bo on vrnil vse zlatnike. Vendar pa mora vračati enega po enega. Preden je kmet poplačal dolg, je umrl. Tako se je škrat polesnjak maščeval nad človekom, ki ga je ukanil za zlatnike.
UGANKA Spomladi se zbudi, votlino zapusti, hlača in jezno brunda: “Pretopla mi je bunda!”
Prirejeno po: Lojze Zupanc: Zlato pod Blegošem. (DEVDEM)
22
23
24
LABIRINT ŽIVLJENJA IN SMRTI
NALOGA ZA REŠEVANJE
Povleci najprej s prstom in nato še z barvico.
Poveži! Kateri predmet pripada posameznemu junaku? Pobarvaj ga!
25
PODRTA GORA
GIBALNA NALOGA VRTENJE Zavrti se in zapleši. Primi svoj par in se zavrtita skupaj. Lahko te prime nekdo od odraslih in se vrti skupaj s teboj.
RUMENA ROŽA Na kateri sliki je arnika? Obkroži jo.
Včasih je vsaka gora imela svojega duha in svojega zmaja, ki sta se bojevala med sabo. Tako sta se dajala, da sta kar gore podirala. Še danes se po celemu Bohinju vidi kako sta posipala skale in pesek pod sabo. Že davno nazaj, v starih časih je hotela ena gora za jezerom biti višja kot Triglav. Njen duh jo je napihoval, zmaj pa vzdigoval in pretegoval skale. Pa Bog ni tega dopustil. Ko je bila že skoraj ravno toliko visoka kot Triglav, je pa kar naenkrat s strašnim grmenjem počila in se sesula. Zato se danes imenuje Podrta gora.
UGANKA Rdeč obroček, belo oko, varno pripelje te na goro. (AJICAKRAM)
Prirejeno po: Marija Cvetek: Naš voča so včas zapodval.
26
27
28
LABIRINT PREOBRAZBE
NALOGA ZA REŠEVANJE
Povleci najprej s prstom in nato še z barvico.
Obkroži rekvizite, ki jih potrebuješ za hojo v gore. Vse predmete še pobarvaj.
29
ZMAJ GOVIC
GIBALNA NALOGA RAZTEZANJE Ko se speči zmaj prebudi, se mora dobro pretegniti. Še ti si vzemi čas in dobro pretegni svoje telo! Čigava roka je najdaljša? Pa noga? Vrat? Kdo se lahko najbolj globoko skloni k tlom?
RUMENA ROŽA Na kateri sliki je šentjanževka? Obkroži jo.
UGANKA Na severni strani jezera je gora Pršivc. V njej je votlina in v votlini jezero. Ob jezeru leži zmaj in spi. Kadar zelo močno pada dež, se v jezeru nabere toliko vode, da se dvigne do zmajevega trebuha. Takrat se zmaj zbudi in se tako močno razjezi, da začne mahati z repom. Voda zato »šprica« na vse strani in takrat lahko vidimo slap Govic. To se zgodi morda enkrat na leto ali celo na nekaj let. Po pripovedovanju domačinov.
30
Žejno zemljo zaliva, strehe in ceste pomiva. Žaba veselo kriči: “Oj, le padaj, padaj vse dni!” (ŽED)
31
32
LABIRINT POVEZANOSTI
NALOGA ZA REŠEVANJE
Povleci najprej s prstom in nato še z barvico.
Poveži črte kapljice in črte krogov, ki nastanejo, ko pade kapljica v vodo; kroge, ki so nastali, lahko še prešteješ ter sliko pobarvaš.
33
BELA VILA
GIBALNA NALOGA HOJA PO STOPNICAH Sprehodi se do slapa Savice, ne bo ti žal. S hojo po stopnicah si boš močno okrepil mišice nog.
RUMENA ROŽA Na kateri sliki je zlata rozga? Obkroži jo.
KRAJ: SLAP SAVICA Za štampiljko povprašajte na blagajni slapa Savica.
Včasih, če je imel kakšen deklič presvetle lase, so takoj rekli: »Ima tako bele lase kot kakšna vila.« Za vile so pravili, da imajo tako svetle in dolge lase kot predivo. To ni bilo nič imenitno, ker so se ljudje bali vil. So pripovedovali, da nikoli ne veš, kaj jim pride na misel, če jih srečaš. Kak divji lovec – ravbšic je včasih pravil, da je tako ženo srečal, ki se je kot meglica potegnila preko skalovja. Pa si je hitro pomagal stran, da bi se mu kakšna nesreča ne pripetila. So pravili stari ljudje, da prebivajo take bele žene v gorah, ki v skalovju živijo, notri v luknjah, pa gamse pasejo. Pa od Zlatoroga so tudi pripovedovali, da si tako drgne rogove ob kamenje, da se kar zlat prah kadi od njih. Iz njega pa zrastejo same rumene zdravilne rože. 34
Če se je kdo v gorah ponesrečil, so ljudje mislili, da so ga vile potisnile čez skale navzdol ali pa da ga je Zlatorog pobodel. Če pa je kakšen človek izginil, so pa rekli: »Zdaj ga je pa polsnjak vzel.« V kvatrih (določeni štirje tedni v letu) se tudi ni smelo hoditi po gorah, takrat je bilo najbolj nevarno. A nekatere je tak čas kar samo od sebe vleklo v planine. Ljudje so pravili, da jih je klical hud čas. Če je imel kdo rdeče lase, je bil tudi v nevarnosti, da izgine. Iz takih ljudi so včasih kuhali zdravila. Pa se ne ve, ali vile, ali kdo drugi?! Nekje je bilo tako narejeno, da si se kar pogreznil, pa te ni bilo. Marija Cvetek: Bohinjske pravljice; prvotni naslov Ima tako bele lase kot ena vila.
UGANKA Druga se spomladi zbudi, takoj za zvončkom pohiti. Rumeno obleko ima in trobi tra - ra - ra. (ACITNEBORT)
35
LABIRINT ENERGIJE
NALOGA ZA REŠEVANJE
Povleci najprej s prstom in nato še z barvico.
Pobarvaj rožo z ustrezno barvo:
1
2
3
4
5
6
5 1
3 4
2 6
36
37
VELIKAN TELEBAN
GIBALNA NALOGA RAZVIJANJE MOČI Če hočeš biti močan kot teleban, moraš razviti vse mišice. Na igrišču v otroškem parku lahko to storiš.
RUMENA ROŽA Na kateri sliki je ranjak? Obkroži jo.
KRAJ: VOGEL Za štampiljko povprašajte na blagajni Žičnic Vogel.
Na planini pri Bohinjskem jezeru je v davnih dneh živela revna mati, ki je imela sinčka edinčka. Pob je bil počasne pameti, a ker je bil pojeduh, je naglo rastel in odrastel v telebana, ki je vsak dan zlahka pojedel sedem hlebov kruha in popil sedem vrčev mleka. Ko je mati umrla in je velikan teleban ostal sam, je bil velikokrat lačen. Bohinjci so se ga usmilili in ga pogosto vabili v goste. Da bi se jim oddolžil za hrano, jim je pomagal pri sečnji v gozdu. Nekega dne je tako med delom prebudil zajca, ki je stekel v gozd, Bohinjci pa so telebanu obljubili pečeno jagnje, če ga ujame. Trudil se je teleban, pa zajca ni mogel ujeti. Vrnil se je praznih rok. Vendar tam ni bilo več nikogar. Klical jih je in oglasili so se mu z dreves, kamor so zbežali pred medvedom. Prosili so telebana naj jih reši medveda in ta se je res spoprijel z medvedom. Tako ga je premikastil, da so zverini frlele dlake iz kožuha. 38
Ko je medved pobegnil, so Bohinjci zlezli z dreves in se zahvaljevali telebanu, da je bil močnejši od medveda. Bohinjci so o prigodi povedali baronu. Ta mu je obljubil dva pečena jagenjčka, če lahko nese njegovega konja. Teleban si je na ramena naložil baronovega konja in ga z lahkoto prenašal sem in tja. Takrat pa baron reče: »Res si močan, teleban, ampak mislim, da sem jaz močnejši od tebe!« Nato je zajezdil konja in – ne da bi telebanu izročil plačilu – odpeketal v dolino. Ogoljufani teleban je lahko samo zijal za njim. Je pa priznal, da je baron močnejši od njega. Teleban je konja res nesel na ramenih, baron pa ga je odnesel – med nogami.
UGANKA Raste visoko, visoko v nebo, raste v nebo, zeleno d….
(OVERD)
Takšen teleban je bil bohinjski velikan. Prirejeno po: Lojze Zupanc: Zlato pod Blegošem; prvoten naslov Teleban. 39
LABIRINT MOČI
NALOGA ZA REŠEVANJE
Povleci najprej s prstom in nato še z barvico.
Pobarvaj krogce od najmanjšega do največjega z ustrezno barvo.
S tem kuponom v času poletne sezone enemu otroku do vključno 14. leta, v spremstvu dveh odraslih oseb,
GRATIS prevoz na povratno karto za nihalko.
S tem kuponom
50% popusta na vstopnico za ogled slapa Savica za 2 odrasli osebi in brezplačno za 2 otroka do 14. leta.
S tem kuponom
20% popusta na ceno družinske vstopnice za kopanje v Vodnem parku Bohinj.
40
41
bonton
ROŽA
v naravi
»Pusti me rasti tukaj kjer sem!«
LJUDJE »Onesnažen zrak
Vogel, z gondolo v visokogorje.
nam škodi.«
RAK »Za življenje potrebujem čisto vodo!«
Slap Savica
Avtorici ilustracij
Jelka Godec Schmidt (pravljična bitja) Urša Rožič (naloge)
Avtor fotografij
Peter Skoberne (rumene zdravilne rože) Mitja Sodja (zadnja stran)
Besedilo in priredbe
Irena Cerar Andreja Jensterle
Lektoriranje
Urša Rožič
Sestavljanje nalog in ugank
Andreja Jensterle Tanja Smukavec
Oblikovanje
Nežka Božnar
Tisk
Medium d.o.o.
Naklada Založil
/zlatorogovapot
Turizem Bohinj Bohinjska Bistrica, 2017
RIBA »Ne vznemirjaj me, ni mi všeč!«
Vodni park Bohinj 43
pravljična pot oživi s prireditvijo za družine
U KONC' SVETA SO PRAVLJICE DOMA vsako leto na najlepši vikend v maju
Tam se srečate s pravljičnimi junaki, sodelujete na raznovrstnih doživetjih in se preizkusite v različnih športnih dejavnostih. Lepo vabljeni!
BOHINJ CVETI
MEDNARODNI FESTIVAL ALPSKEGA CVETJA vsako leto maj - junij Pridite v cvetoči Bohinj, v naše Julijske Alpe in naš edini Triglavski narodni park. Obiščite festival, ki časti naravo in prav edinstveno alpsko pokrajino ter slovensko kulturo. Sprostite se in uživajte! Dobrodošli! več na: www.bohinj.si TURIZEM BOHINJ, t: 04 57 47 590, e: info@bohinj.si
Apartmaji-sobe ”Pri Ukcu”