Page 1


{AJ DELA ZVEZA Kmetijska letala brez bencina Če ne bomo uvozili

1500 ton letalskega .bencina, kmetijska letala spomladi ne bodo mogla vzleteti. Kajti tega bencina pri nas ne izdelujemo, rezervoarji pa so prazni. Zato so v jugoslovanskem odboru za koordinacijo kmetijskih del zahtevali, naj bi pospešili postopek za uvoz nujno potrebne količine tega goriva. Terjali so tudi , naj bi letalski bencin vključili v energetsko bilanco države za prihodnje leto. (Tanjug)

Strmoglavil ·10vec - bombnik 9. januarja je treščil v Baltik zahodnonemški lovec - bombnik tornado. Po sporočilu mornarice sta pilot in !lavigator nesrečo preži vela; Iz valov ju je rešil danski helikopter. ·S tem je izgubila zahodnonemška mornarica že drugo večna­ mensko bojno letalo tipa panavia-tornado : Prvo je strmoglavilo 5. januarja. Takrat je tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva dejal , da po 22.000 urah letenja z . letali tornado niso im'eli težav, ki bi jih povzročile

tehnične

okvare. (AP)

Naročnina

Ei'

KAJ DELA ZVEZA

El1 KAJ DELl

Zlati orel Banu Po DELU od 26. decembra 1983 povezmamo vest o razglasitvi najboljšihjugoslovanskih letalskih športnikov: Zlatega orla, največje priznanje, ki ga vsako leto podeljuje svojemu najboljšemu športniku Letalska zveza Jugoslavije, je dobil motorni pilot Mijo Ban iz Osijeka. Priznanje muje izročil general podpolkovnik Fadij Curouli, predsednik predsestva LZJ. 41-letniOsiječan, ki se že 25 let ukvarja z letalskim športom , se je na svetovnem prvenstvu v preciznem letenju na Norveškem uvrstil na 12. mesto, na evropskem aerorallyju je osvojil 3. mesto, drugi je bil na jugoslovanskem rallyju, zmagal pa je še na nekaterih drugih domačih tekmovanjih. Izreden uspeh so dosegli še padalci ALC iz Lesc, saj so se pri članih in mladincih uvrstili na vsa najvidnejša mesta.

Najboljši športniki LZJ so - jadralno letenje: 1. Živa Frenc (Zren), 2. Miha Thaler (ALC), 3. Modrag Gatolin (N. Sad), 4. Franc Peperko (Ce), 5. Ivo Šimenc (ALC), modelarstvo: 1. Mirko Karanovie (Panč) , 2. Anton Videnšek (Lj), 3. Darko Bauer (N. mesto), 4. Oton Velunšek (Pt), raketarstvo : Slobodan Stankovie (Niš), padalstvo - člani : 1. Branko Mirt, 2. Bogdan Jug, 3. Svetina Darko, 4. Roman Božie, 5. Roman pogačar (vsi ALC), mladinci : 1. Bogdan

v letu 1984 ·

Naročnike KRIL obveščamo, da znaša po sklepu Predsedstva ZLOS od 16. decembra 1983 naročnina za XIV. letnik ( 1984) 500dinarjev. Vse; ki plačujejo naročninoneposredno upravi revije na Lepem potu 6 v Ljubljani, prosimo, naj nakažejo denar takoj, ker sicer ne bodo prejeli druge letošnje številke. . Prav tako prosimo vse .klube, naj nemudoma sporoče vse spremembe v svojih seznamih in naslovih, da bodo lahko njihovi člani čim bolj redno prejemali revijo. Za sezname novih, odpovedanih in spremenjenih naslovov upoštevajte navodila, ki so jih vsi klubi prejeli pred kratkim . Lep pozdrav, UPRAVA KRIL

Jug, 2. Dušan Frank (oba ALC), J . Željko Lalie (N. Sad), 4. Roman Božič (ALC), članice : Svetlana Simie (Paračin), motorno letenje: 1. Mijo Ban (Osijek), 2. Nijaz Delie (Borovo), 3. Oto Verbančič .(Mb), 4. Ivo Čavar (B. Luka), 5. Matija Skerlec (Ljubljana), v rallyju: 1. Delič , 2. Verbančič, 5. Kos (NM), akrobatsko letenje: 1. Škerlec, 3. Lajovic (ALC), precizno letenje: 1. Ban 2. Verbančič .

BOŽIDAR MARKOTIC

Kako krepiti materialno bazo ZLOS - a S tem vprašanjem se ubadajo pre nekateri člani samoupravnih struktur čla­ nic ZLOS-a. Ta problematika ni enostavna. Še posebej ne sedaj v času stabilizacije,ko se borimo za vsak dinar. Tudi člani delovne skupnosti pri PS ZLOS · razmišljamo, kako priti do dodatnih sredstev za participacijo orgariizacijskih stroškov raznih prvenstev, za kotizacijo republiških selekcij ter pokrivanje st roš- . kov za revijo KRILA v višini 400.000.din za leto 1984. Takšna bo namreč razlika med prihodki in odhodki, pa čeprav smo naročnino povišali na 500;- din letno. Stroški papirja il) tiska so ' neverjetno porast1i. Ra~mišljamo tudi o fondu solidarnosti , ki je nekoč pomenil veliko, danes pa z glavnico 1,800.000.-. din lahko kupimo le eno jadralno letalo. Krepitev fonda je naša skupna naloga., Zato predlagamo da se ,članarina članic ZLOS.a za leto 1984 dvigne in to za: letalske šole na 20.000.- din ter za ostale članice na 1.000.- din. Nadalje predla- · gamo, da se 10% sredstev iznaslova SISa za letališko dejavnost, ki jih letnq prejme ZLOS za varnost, steka v ta fond namensko za kredite, ki se nanaš'ajo na varnost. Vse to bi letno obogatilo fond za cca 500.000 .-din.O teh predlogih bo dokončno sklepala PS ZLOS na svoji prvi seji . Do tega časa pa imate možnost krerazmišljati o dodatnih predlogih pitev fonda, ki1;>i jih vaši delegatipredlagali na seji PS ZLOS . SEKRET AR PS ZLOS MIRKO BITENC

za

..


re'vija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XIV naslovna

1923 1983 Letalska pošta Motorni zmaji na pohodu Poljedelci na krilih Konkretneje o varnosti SNOWTAM po novem Colibri MB2 Je pravi letalec sploh kdaj star? Dve medalji iz Avstralije Tone in Oton še vedno državna prvaka Vestnik rele,t",

4

10 14 16

17 18

20 22 28 31

Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v LJubljan;' Lepi pot 6 '" Revija izhaja vsak mesec. razen julija in avgusta -::. Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubiteJji letalstva brezplačno . Denarno nagrado 'p rejme samo avtor fotografije, upo rabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar , naj sodeluje .v reviji s poročili in slikami, ki obravnavaj o dejavnosti, kot : modelarstvo, jadralstvo. padalstv o, motorno letenje, raketarstvo. zmajarstvo in balonarstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jože Cuden, Jurij Franko. Dominik Gregl. Belizar Ker~ič. Leon Mesarič. Jure Mežnar~ i č. Franček Mordej . Marjan Mo~kon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, Srečo Petric (teh~ični urednik) in Ciril Trček tI Lektor: Marjan Bauer tI Naslov uredni~tva : Marjan Mo~kon. po~tni predal 33. 68001 Novo mesto '" Prispevki za objavo v KRILIH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu , pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig , če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami '" Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije. Lepi pot 6. po~tni predal496, 61001 LJUBLJANA . telefon (06t) 222-504. t e koči račun pri ZLOS . ~tev . 50t01-678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napišite stari in novi naslov. upravi revije sporočite tudi. če revije ne prejemate redno -tr Letna naročnina 500 din, cena posamezne številke50 din tI Lektoriranje rokopisov , grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto .

*

stran 22

ST. 1

Atraktivni nočni posnetek brniške steze iz letala med pristajanjem smo za današnjo naslovnico povzeli iz bogate monografije "Letališče Ljubljana", ki sta jo izdali delovna organizacija Letališče Ljubljana in založba Mladinska knjiga 24. decembra 1983 ob dvajsetletnici uradne otvoritve našega največje­ ga zračnega okna v svet. Ceprav so dela na novem letališču stekla že leta 1952, je bil glavni zamah vendarle opravljen šele v letu 1963. Zato smo tudi naslednji se.stavek naše lanske prve številke posvetili obletnici te velike in zahtevne gradnje. Danes pa lahko priporočimo vsem ljubiteljem letalstva izčrpno in pestro knjigo, ki izpod peresa dr. Avguština Laha in Jureta Mežnaršiča pove o letalstvu in zaledju letališča na Brniku mnogo več, kot bi lahko pričakovali. Pravkar se je izteklo tudi 60 let od prvih začetkov industrijske gradnje letal na jugoslovanskih tleh, o čemer piše profesor zgodovine in direktor Jugoslovanskega letalskega muzeja iz Beograda Cedomir Janic na naslednjih straneh. - Mladi bodo z zanimanjem prebrali dva prispevka o motornih zmajih, starejše pa z zanimivo predstavitvijo doma zgrajenega letala vabijo člani DAGL k gradnji lastnih letal. O varnosti v potniškem prometu govorita dva prispevka, za jadralce pa bo prav gotovo najzanimivejši razgovor z Acom najstarejšim aktivnim letalcem v Jugoslaviji.

*

stran 20

JANUAR '84


1923 1913 0

Sestdesetletnica jugoslovanske letalske industrije Konstruiranje in izdelava letal, njihovih pogonskih skupin in vse bolj zapletenega pribora, opreme in oborožitve, so lJredstavljali in predstavljajo tudi danes, seštevek dosežkov, znanja, tehnike in tehnologije. Zato je imelo samo omejeno število držav možnost , da . nepretrgoma razvija letalsko proizvodnjo še manj pa je tistih, ki lahko načrtujejo in razvijajo lastne tipe letal za najrazličnejše namene, vštevši tudi borbena letala. Zaradi dolgoletne tradicije in uspehov v konstruiranju in izdelavi letal, letalske opreme in oborožitve, se tudi Jugoslavija uvršča med redke države, ki spre-

mljajoč tovrstni razvoj letalstva v svetu, lahko z lastno proizvodnjo zadovolji večji del svojih potreb za vojno in civilno športno letalstvo. Poleg tega pa Jugoslavija tudi uspešno izvaža izdelke letalske in spremljajočih industrij v več prijateljskih in neuvrščenih držav. Obeležujoč zato jubilejno šestdesetletnico od ustanovitve domače letalske in-

dustrije, smo smatrali, da je ugodna priložnost , da jugoslovansko javnost seznanimo z bogastVo m tradicij, s sodobnimi možnostmi, uspehi in perspektivo razvoja naše letalske industrije. Prva letala so skonstruirali in zgradili pri nas že 1909. leta , ko je letalstvo v svetu delalo prve korake. Medtem so bili dani pogoji za ustanavljanje prvih tovrstnih podjetij , in za serijsko proizvodnjo letal šele po koncu prve svetovne vojne in po ustanovitvi države južnih Slovanov. Poleg drugih ugodnih pogojev, je bila za začetek domače letalske industrije primerna tudi ted anja stopnja razvoja le-

talske proizvodnje, ki je omogočala, da se le-ta organizira na polindustrijski osnovi, s precej skromnim kapitalom in brez potrebe znatnejše naslonitve na splošne industrijske zmogljivosti države, ki je bila zelo nizka . Od 1923. leta, ko je bila v Novem Sadu ustanovljena tovarna "lkarus", kateri se je 1924. leta priključil tudi" Rogožarski"


JUBILEJ

"etLIf 5

Strmoglavil tupoljev 134: 50 mrtvih

v Beogradu, pa do druge svetovne vojne, so v naši državi ustanovili še štiri letalske tovarne: "Zmaj" v Zemunu 1927. leta, državno tovarno letal v Kraljevu 1928. 1., "Utvo" v Pančevu in "Albatros" v Sremski Mitrovici 1937. leta, dve tovarni letalskih motorjev (industrija avionskih motora 1. Vlajkovic-Walter v Rakovici), tri tovarne za proizvodnjo letalskih inštrumentov in opreme (Teleoptik, Mikron in Nestor v Beogradu) in eno tovarno za proizvodnjo padal (Knebl i Dit- · rih) v Indiji. Do aprila 1941.1. so izdelali v teh tovarnah nad 1570 motornih in 75 jadralnih letal, liSO letalskih motorjev in okoli 3000 padal. Domači konstruktorji so projektirali nad 50 letal različnih kategorij, od katerih sojih šestnajst izdelali serijsko. Po tujih licencah so izdelali 16 tipov letal in pet tipov letalskih motorjev.

Letalo bolgarske družbe Balkan je 10. januarja popoldne, ko je skušalo kljub snežnemu metežu pristati na sofijskem letališču, strmoglavilo. Tupoljev 134 je bil s petimi člani posadke in petinštiridesetimi potniki namenjen iz Berlina v Sofijo . Vsi potniki in čla­ ni posadke so izgubili življenje. Agencija ADN je sporočila, da je bilo na krovu tudi sedem državljanov NDR, medtem ko bolgarska agencija o državljanstvu potnikov ne poroča. Sporočilo o nesreči ne navaja nobenih podatkov, razen tega, da .. državna komisija raziskuje vzrok nesreče". Letalo je strmoglavilo kaka dva kilometra pred pristajalno stezo. (BTA)

V omenjenem obdobju je domača industrija zagotavljala nad 90% potreb s šolsko in šolsko trenažnimi letali, ki so bila pretežno domače konstrukcije. Posebno so se s svojimi dobrimi letalskimi in eksploatacijskimi lastnostmi, ki so bile prilagojene našim razmeram, izkazovala letala za osnovno šolanje: hidro "ŠM", "Fizir FN", in "Sim-lO" ter trenažni "P.V.T." in "FP-2", ki so bila izdelana v večjih serijah . Od borbenih letal so na koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let izdelali večje serije letal "Bregu et 19" francoske konstrukcije (470 kom) in "Potez-25" (220 kom), v toku tridesetih let pa lovska letala "AviaBH33" in "Hawker Fury", pred začet­ kom druge svetovne vojne pa še takrat modemi "Hurricane MK-I ". Izdelali so tudi serije sodobnih dvomotornih bombarderjev "Dornier DO-IT' (Kraljevo), ki so imeli vgrajene motorje K-14, izdelane v Rakovici, in "Bristol-Blenheim" (Ika rus). od domačih borbenih letal so izdelali manjšo serijo lovcev "IK-2" in "IK-3", in hidroizvidnikov in bom-

Piloti TWA proti Izgubi Okoli 5 tisoč pilotov ameri§ke letalske družbe Trans World Airlines (TWA)je sprejelo predlog, da jim zmanjšajo plače in tako pomagajo družbi iz slabega finančnega položaja . Tako bodo piloti TW A, ki zaslužijo v povpreč-u 114 tisoč dolarjev na leto, dobro leto dobivali za 10 odstotkov nižj e plače.

Letalsko tehnični Initltut v 2:arkovem pri Beogradu

barderjev "Sim-14", ki so se lahko enakopra vno primerjali z najsodobnejšimi letali za enake namene, kar se je tudi potrdilo v kratkotrajni aprilski vojni 1941. leta. Proces obnove letalske industrije, kije bila v toku zadnje vojne večinomauniče­ na, se je pričel že ob koncu leta 1944. V prvi fazi, do konca 1946. leta, je bilo obnovljeno delo vseh letalskih podjetij razen državne tovarne letal v Kraljevu, ki je bila popolnoma uničena, avečina delavcev ustreljena v znanem nemškem genocidu letal941. Istočasno, z obnovo dela, se je začel tudi proces načrtovanja bodočega razvoja letalske industrije pri nas. Kot poglavitna osnova tega načrta je bila odločnost najvišjega državnega in vojnega vodstva, na čelu z maršalom Titom, da je neobhodno potrebno zagotoviti čim večjo samostojnost socialistične Jugoslavije. Ta pomemben in načelen sklep se je še posebno izražal pri izdelavi načrta za razvoj letalske industrije, ki je že imela tradicijo in osnovne pogoje za uresničitev zasnove samostojnega razvoja. Po načrtu je bilo predvideno, da se poleg že obstoječih podjetij zgradi tudi nekoliko novih v Trsteniku (Prva Petoletka), Mostarju (Soko), Beogradu (21. maj) in Banja Luki (Rudi čajevec).

Že 1947. leta so začeli v "Ikarusu" in "Utvi" izdelovati večje serije šolskih letal "Aero-2" in "Trojka", nekoliko kasneje pa tudi trenažna "212" in ,,213", ki so popolnoma zadovoljila potrebe za šolanje pilotov v šolah in akademijah vojnega letalstva in letalske zveze Jugo~lavije . Razvili so tudi več prototipov letal za različne namene. Sklep, da razvijemo lastno letalsko industrijo in izdelujemo letala domačih konstrukcij, je dobil svoj polni pomen po znani resoluciji Informbiroja, ko je·naša država. bila ogorčeno bitko, da bi ohrani-


JUBILEJ la neodvisnost in pravico za samostojno pot v socializem. ' V teh zapletenih pogojih se je izkazalo, daje domača industrija ostala praktično edini izvor za preskrbo vojnega letalstva z letalsko tehniko. Najpomembnejši prispevek k vzdrževanju bojne pripravljenosti je bila vsekakor izdelava 45. lovskih letal "S-49A"; ta letala so v borbenih enotah najbolj potrebovali. Na osnovi ohranjene dokumentacije lovca "IK-3", je skupina strokovnjakov in najboljših delavcev, zbranih v tovarni ,,1 ka rus" , uspela v samo enajstih mesecih sprojektirati in izdelati prototip novega letala-Iovca, kar je bil svojevrsten rekord, redek celo v najbolj razvitih letalstvih. Medtem sta bili v glavnem zgrajeni tovarni v Trsteniku in Mostariu, ki sta bili namenjeni za proizvodnjo sodobnih

Jumbo prihajal Britanska letalska družba BA je od konzorcija bank dobila denar za najem 14 ,jumbo jetov" (boeing 747), da bi na domačih in mednarodnih linijah zamenjala dotrajane tridente. Družba ima trenutno 34 letal, od katerih jih 26 tudi uporablja, vendar jih bo morala po januarju 1986 izločiti iz prometa, ker ne bodo več ustrezala (strožjim) predpisom o dovoljenem hrupu . Pričakujejo, da bo družba BA leta 1986 prišla v zasebne roke. (Po DELU)

"r

"','rl.

,L!. 1 -. f ~f!dl ' , ' ~. -md:l..ll-' _ ..'

_'"

"_.,,.:0

0

reaktivnih letal; le-ta so predstavljala novo pomembno "fazo" v razvoju jugoslovanske letalske tehnike. Medtem pa , ker ni bilo mogoče kupiti tuje licence za reaktivne lovce in reaktivne motorje in ker ni bilo mogoče zagotoviti več borbenih letal z zavezniško pomočJo, Je domača ' industrija v toku petdesetih let prišla v resno krizo. Le-to so obvladali šele v začetku šestdesetih let, ko je bila zagotovljena licenca za izdelavo helikopterja "S-55", izdelan je bil ~ tovarni "Soko" . V letalsko-tehničnem institutu v Žarkovu so projektirali , v "Soko" pa izdelali prototip zelo uspelega reaktivnega šolsko-borbenega letala "Galeb", ki so ga kmalu začeli serijsko izdelovati. Iz tega tipa letal se je razvilo enosedežno lahko borbeno letalo "Jastreb", ki so ga v polovici šestdesetih let tudi začeli serijsko proizvajati. Vse to pa je bil v razvojnem, organizacijskem in tehnološkem smislu pomemben napredek in velik korak naše letalske industrije. Program "Galeba" in "Jastreba ", je poleg tega, da je popolnoma zadovoljil na še potrebe za to vrsto letal, omogočil , da se uspešno Vključimo v mednarodno tržišče letalskih proizvodov in da več teh letal izvozimo. kakovosti tega letala (Galeba) lahko sodimo tudi po tem, da se je nad dvajset let obdržalo v proizvodnji , in da je še naprej aktualno za izvoz, kar je tudi redek pojav v sodobni letalski indu strij i. Zaradi nadaljnje posodobitve in povečanja borbene sposobnosti našega vojnega letalstva in protiletalske obrambe, so na koncu šestdesetih in v za čet­ ku sedemdesetih let začeli projektirati novo borbeno letalo, dvomotorni reaktivni lovee-bombarder tipa "Orao". V tem času pa so začeli intenzivno sodelovati z letalsko industrijo socialistične republike Romunije (od začetka sedemdesetih let dalje) in sicer na programu "Orla", ki ga skupno razvijata obe strani in je zagotovljena tudi kooperacija v proizvodnji . Po upešno izdelanih prototipih v polovici sedemdesetih let ' in na osnovi njihovih raziskav, so začeli izpopolnjevati načrte in se pripravljati za serijsko proizvodnjo. Zadnja leta po stajajo ta letala oborožitev vojnih letalstev Jugoslavije in Romunije. Zaradi nujnosti, da se naprej razvija in izpopolnjuje sistem šolanja in borbenega pouka naših pilotov, so se 1974. leta opredelili za stalen razvoj novega šolskoborbenega letala "Galeb-4". Ker so vse raziskave v letalskem raziskovalnem centru in operativna uporaba v enotah vojnega letalstva in protiletalske obrambe pokazale, da je to letalo vreden

°

Izdelava hidroletala ,,10" v tovarnllkarul v Novem Sadu lela 1927

Helikopter S-55


JUBILEJ

Angleikl bojkot Alrbusa? Zna se zgoditi, da bo angleška vlada oziroma družba British Aerospace rekla "ne" za velikopotezni načrt, ki predvideva v naslednjih letih izdelavo večjega števila letal Airbus 320. Predstavnik angleške letalske družbe je izjavil, da si Velika Britanija ne more privoščiti, da bi namenila ves denar za razvijanje novih tipov Airbusa, pa čeprav je pri mešani družbi Airbus Industries udeležena z 20 odstotki. Če bi angleška letalska industrija vložila domala ves denar v razvijanje Airbusa, bi po besedah predstavnika družbe morala črtati vse načrte za izdela ve in nakup drugih letal, ki bi jih radi imeli Britanci. (PO DELU)

licence, v zadnjem času pa tudi z dobavo kompletnih helikopterjev, s čimer smo se prvič pojavili z letalskimi proizvodi na tržišču zapadnih držav. Po naših projektnih rešitvah so ti helikopterji oboroženi z raketami in opremljeni za izvidniško delovanje. Na letošnjih manevrih "EnotnOst 83" v Makedoniji so pokazali izredne borbene kakovosti. Vzporedno z razvojem sodobnih letal in helikopterjev je razvita tudi proizvodnja letalskih motorjev, opreme, inštrumentov in letalske oborožitve . Podjetje ,,21 maj " je po uspešni proizvodnji valjnih letalskih motorjev in poizkusni proizvodnji reaktivnih motorjev majhne moči v toku petdesetih let, ponovno s kooperanti osvojilo proizvodnjo turboIstočasno s projektiranjem, razvojem osnih motorjev za helikopter "Gazela", in s proizvodnjo sodobnih reaktivnih le- tipa "Astaron 3 in 14", in transmisije za tal, srno se zaradi številnejšega uvajanja te helikopterje, podjetje "Orao" iz helikopterja kot borbenega sredstva, Rajlovca pa je s kooperanti "21 maj", oboroženih moči SFRJ, v začetku "Jugoturbino" iz Karlovca, livarno iz sedemdesetih let opredelili za nakup Ade in z drugimi, osvojil serijsko prlicence takrat nasodobnejšega lahkega oizvodnjo reaktivnih motorjev "Vi per" helikopterja "Gazela SA 341" katerega serije 600 po angleški licenci, ki se vgraproizvodnjo je naša industrija uspešno jujejo v letala "Orao" in "G-4". osvojila in uvajala pri tem mnoge Podjetje "Prva Petoletka" iz Trstenisodobne tehnološke postopke. Kako- ka, ki je bilo sprva zgrajeno za prvost in učinkovitost proizvodnje teh he- oizvodnjo letal, se je že od začetka likopterjev je ~okazana tudi z uspešno petdesetih let zelo uspešno preusmerilo dobavo elementov njihove konstrukcije na proizvodnjo letalske hidravlike in pnfrancoskemu proizvajalcu in lastniku eumatike; od takrat dalje proizvaja

naslednik "Galeba" in da zadovoljuje vse taktično-tehnične zahteve v šolanju borbenih pilotov in pri podpori kopenskih in pomorskih enot z ognjem, ker ima sodobno in raznovrstno oborožitev, so ga pričeli serijsko izdelovati. V začetku junija lani, so to naše nOvo letalo, ki je bilo projektirano v letalskotehničnem institutu v Žarkovu, izdeluje pa ga tovarna "Soko" v Mostarju v kooperaciji z "Utvo", "Prvo Petoletko" in drugimi podjetji naše spremljajoče letalske industrije, uspešno prikazali na letalskem salonu v Parizu , kjer je kot že njegova predhodnika "Galeb" in "Jastreb", vzbudil pozornost svetovne letalske javnosti. povečane

Vojaika trenafna letala ,,213" pred tovarniiko halo tovarne Utva v Paneevu leta 1953


JUBILEJ podvozja in ostali hidravlični pribor za letala, ki jih je proizvaja la domača letalska industrija. V zadnjem času so osvojili tudi najsodobnejše postopke projektiranja in izdelave "hidravlike" za potrebe letalstva. Zaradi ustrezne kakovosti so se uspešno vključili v proizvodnjo za potrebe najbolj znanih letalskih tvrdk v svetu. Podjetje "Teleoptik" iz Zemuna tudi uspešno izdeluje letalske inštrumente že nad petdeset let; in zaradi tega letalska industrija ne uvaža te bistvene elemente vsake letalske konstrukcije. Poleg mehaničnih in električnih inštrumentov, je "Teleoptik" za potrebe naših sodobnih letal in helikopterjev, osvojil izdelavo številnih najnovejših letalskih inštrumentov in naprav. Podjetje "Rudi Čajevec" se je poleg začetne proizvodnje avio inštrumentov v začetku petdesetih let uspešno vključilo v proizvodnjo elektro in elektronske opreme in naprav-za potrebe letalstva in sedaj oskrbuje letalsko industrijo s preCejšnjo količino teh proizvodov. V zadnjem času se s projektiranjem elektro in elektronske opreme v radio-na vigacijskih napravah ukvarjajo tudi naša renomirana podjetja "Iskra" iz Kranja, "IRSA" iz Sarajeva, in .. Elektronska industrija" iz Niša, institut "Mihajlo Pupin" iz Beograda pa izdeluje zapletene simulatorje leta za pouk pilotov v inštrumentalnem letenju. Podjetje "Fadip" iz Bečeja je osvojilo proizvodnjo raznih tipov upogljivih cevi in cevovodov, ki se uporabljajo za hidravlično in goriino inštalacijo na letalih. Podjetje "Kluz", ki se je razvilo od predvojne tovarne "Knebl-Ditrih" iz Indije je v vsem povojnem obdobju oskrbovalo našo vojno in civilno letalstvo in desantne enote z vsemi vrstami padal. Do sedaj je projektiralo in proizvajalo okoli sto raznih tipov padal, ki se poleg reševanja posadk in zračnih desantov uporabljajo tudi za metanje bremen, zaviranje letal in nekaterih borbenih sredstev. "Kluz" je bil tudi prvi izvoznik izdelkov letalske industrije in se je z izvozom nad 60.000 padal uvrstil med enega največjih proizvajalcev padal. Podjetje "Utva" iz Pančeva je kot naš drugi proizvajalec letal, ki je v teku štiridesetih in petdesetih let izdelal tudi večjo serijo šolskih in trenažnih letal lesene konstrukcije, v toku šestdesetih let uspešno osvojil proizvodnjo kovinskih letal z valjnimi motorji za potrebe vojnega in gospodarskega letalstva in je svoje proizvode izvozilo v več držav Afrike in Azije. Za potrebe osnovnega šolanja in športna tekmovanja članov letalske zveze in selektivno letanje gojencev

vojnega letalstva, "Utva" serijsko izdeluje letalo "Utva 75", kot kooperant podjetja "Soko" pa sklope in druge elemente za letala "Orao" in .. G-4". V povojnem obdobju so naši konstruktorji in domača letalska industrija dosegli izredne rezultate v konstruiranju in izdelavi jadralnih letal vrhunske kakovosti, ki se uporabljajo za šolanje jadralnih pilotov in doseganje športnih rezultatov. Naša jadralna letala "Orao", "Košava", "Meteor" in druga so svoj čas predstavljala najvišji dosežek v jadralstvu; z njimi so naši piloti osvajali svetovna prvenstva in svetovne rekorde. Sedaj se s proizvodnjo jadralnih letal pri nas ukvarjata dve podjetji, od katerih tovarna "Jastreb" iz Vršca serijsko izdeluje visoko sposobna jadralna letala plas-

Vet potnikov in

blaga

Letalske družbe iz 152 držav, ki so članice mednarodnega združenja civilnega letalstva, so lani prepeljale 780 milijonov potnikov, 3 odstotke več kot leta 1982. Pri prevozu blaga so lani opravile 34,3 milijone tonskih kilometrov, kar je 10 odstotkov več kot leto poprej . Večji je bil tudi prevoz poštnih pošiljk in" sicer za 3 bdstotke.

Kaj pa v Sloveniji? Ko smo v uredništvu prebrali prispevek letalskega zgodovinarja prof. Čeda Janica iz Beograda o šestdesetletnem razvojujugoslovanske letalske industrije, smo seveda takoj pogrešili podatke o našem Letovu. Tovariš Janič nam je pojasnil, da njegov prispevek govori samo o tovarnah, ki se še danes ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo, celovito zgodovinsko predstavitev razvoja izdelave letal v Jugoslaviji pa bo treba šele pripraviti. Zato smo se odločili, da navzlic taki zasnovi, dodamo vsaj za primetjavo tudi podatke o slovenski "civilni" letalski industriji. Na žalost pa je njena zgodovina že danes močno zavita v meglo. Pred kratim so namreč skurili arhiv tovarne Libis, ostali so skoraj samo podatki v starih letniki KRIL in pričevanja udeležencev. Tako je seveda ta prispevek lahko samo spodbuda tistim, ki kaj vedo, naj čimprej zberejo in urede preostalo gradivo. Tak kot je, namreč naš zapis ne more služiti nobeni resni uporabi . V januarski-februarski številki KRIL iz leta 1956 lahko med drugim preberemo v prispevku Janka Colnarja takole: "Prav zdaj praznuje letalska tovarna LETOV v Ljubljani de s:tletnico svojega obstoja ... Rodila se je izskromne, docela obrtniške delavnice z minimalnimi finančnimi, pa tudi tehničnimi in strokovnimi mo-

žnostmi .Spomladi 1946 je štel kolektiv komaj 21..., danes pa že 83 delavcev in uslužbencev. Doslej zgrajenih nad 200 jadralnih letal, šolskih, prehodnih in visokozmožnih ter nad !.2 špo~~~.ih mot~.r~.ih letal... Roda, Vrabec, Salamandra" . "Grunau Baby II", .. ~a~treb".' .. <;!aleb", "~rad­ mk , .. Tnglav , .. Jadran, "Orel", .. Weihe" in .. žetjav" ,p'a 2 senja Il motornih 3 sedežmkov tipa KB-6 "Matajur", 1 letalo tipa "Janez" in 3 štiri sedežna turistična letala tipa "LKI .. ... prav gotovo ni slaba bilanca .. . Trenu tno delavci tovarne LETOV gradijo serijo štirih novih motornih letal "KB-II", turističnih štirisedežnikov, s katerimi bomo ustvarili nadaljni JXlgoji za razvoj turističnega letalstva v Sloveniji ... Naslednje, kar bodo v letu 1956 dogradili v LETOV, bosta verjetno dve letali "LK-2", prav tako štirisedežni turistični letali, ki pa ju bo možno preurediti za potrebe našega poljedelstva, predvsem pa za fotogramatijo ~ slikanje raznih objektov iz zraka ... Pose bno presenečenje za ljubitelje našega športnega letalstva pripravlja v prihodnjem letu inž. Marjan Slanovec s člani Konstrukcijskega biroja Letalske zveze Slovenije in kolektiva LETOV. Zdaj zaključujejo detaljne načrte za prvo naše športno reaktivno letalo "KBL-12", ki bo imelo


JUBILEJ

Serijska proizvodnja helikopterjev Gazela SA 341 v tovarni Soko v Mostarju reaktivni motor s silo 150 kg potiska. To bo dvosedežnik za hitro zvezo in za pre šolanje športnih pilotov za hitrejša reaktivna letala . Računajo, da bo novo letalo lahko razvijalo hitrost'nad 500 km na uro .. . Vse to seveda niso bile mačj e solze! Poleg tega pa je v Ljubljani od leta 1946 delala !le "tovarna " UDARNIK v jami na Linhartovi cesti (kjer je :zdaj Slovenija avto in drugi). Tam so naredili Olympijo, ki je letela v Sloveniji, in opravljali revizije jadral nih in motornih letal. Kdaj je ta tovarna prenehala delovati? Menda je medtem prešla pod firmo OLMA (olnji materiali). Julija 1956 (glej KRILA julij-oktober 1956, stran 89!) sta se združila Konstrukcijski biro Letalske zveze Slovenije in tovarna LETOV v Inštitut LZS "Branko Ivanuš ". Med pripravo tega zapisa nismo mogli ugotoviti, kdaj se je Inštitut preimenoval v LIBIS (Letalski Inštitut "Branko Ivanuš" Slovenije), menda pa se je v začet k u šestdesetih let (1962 ali 1963) samoupravno osamosvojil. statičnega

V letih 1961-63 so v Libisu gradili letečo ploščad in naredili prototip avtogira (žirokopter?). Leta 1963 je tovarna z vsemi izdelki pogorela. V naslednjih 20 letih je letalska industrijska dejavnost v Sloveniji zavita v še hujšo meglo , koi prejšnja desetletja, čeprav pravijo, da le ni "čisto izumrla"! Katera leta la, kdaj in koliko smo jih naredili v Sloveniji? Po

podatkih iz starih KRIL in spominih naj bi to bila: KB 1 "Triglav" (1948) 'Triglav lI" (14 letal) KB 2 " Udarnik" (I letalo,?) Orao 1 (dva prototipa, pred 1950) Orao Ilc, modificirani Orao 1 KB 5 "Jadran" (7 leta~?) KB 6 "Matajur" (8 letal, 1953) KS IC "Janez" (akrobatsko, 1 letalo, 1954) LK 1 (štirisedežno, 3 letala, 1955) KB 9 ("Udarnikov" trup, nova krila , 1 letalo) Po letu 1956: Letov 21 (število?) Letov 22 (dvosed, število?) prototip WMA (kot "Trener" serijsko i:zdelovan v Vršcu) Libis 17 (za potrebe šolanja mostarske letalske gimnazije) Libis 180 (10 mot. letal za potrebe ZLO S) Kdo bo pobral to našo "rokavico" in, kolikQr je.sploh še mogoče, spravil na papir verodostojne podatke za nas in zanamce? Seznam je seveda obupno pomanjkljiv. Če kar tako "od oka" rečemo, da je bilo v Ljubljan i zgrajenih najmanj 200 letal, od tega vsaj 20 motornih , potem je res sramota, da tako pomembno zgodovino prepuščamo pozabi! (S. Bizilj , M. Slanovec, M . Moškon)

tične konstrukcije "Cirus" po tujilicenci, doslej je izvozilo nad 150 teh letal. Sedaj so v serijsko proizvodnjo uvedena domača jadralna letala" Vuk-T", "Košava II" in motorno jadralno letalo "Šole". Drugi proizvajalec jadralnih letal je poseben obrat znane tovarne, smuči, čolnov in telovadne opreme .. Elan" z Be~gunj. Po tuji licenci izdeluje visoko sposobna jadralna letala "DG-lOO G Elan", ki je trenutno najkvalitetnejše prehodno-tekmovalno letalo, dostopno v Jugoslaviji v proizvodnji od 1. 1979, katera pretežno izvaža. Letos je za začetek izdelal tudi pet vrhunskih tekmovalnih letal "DG-3oo Elan", ki so se pojavila že na svetovnem prvenstvu v ZDA in požela zelo dobre rezultate. Poleg omenjenih tipov je v izdelavi dvosedežno letalo "DG-500 Elan", ki je prirejeno za šolanje pilotov in potrebe zahodnega trga, v programu pa je tudi visoko sppsobno letalo lastne konstrukcije. Posebej moramo omeniti, da je zahvaljujoč osvojeni visoki kakovosti svojih proizvodov, več naših letalskih podjetij vzpostavilo sodelovanje z nekaterimi vodilnimi tovrstnimi podjetji v ZDA, Franciji in v drugih državah, za katere proizvajajo posamezne elemente in instalacije. Vsi omenjeni uspehi naše letalske industrije in konstruktorske dejavnosti so pretežno plod uspešnega delovanja letalsko-tehničnega instituta v žarkovu, ki je v preteklih dvajsetih letih opremljen z več tipi klasičnih in supersoničnih aerodinamičnih tunelov, s sodobno opremo za statična in druga raziskovanja letal, z elektronskimi računalniki in drugo sodobno opremo . Strokovnjaki tega instituta, od katerih so mnogi med njimi doktorji znanosti, so ustvarjali in še naprej ustvarjajo znanstvene in praktične razmere za konstruiranje letal vrhunske kakovosti . Ravno tako je na letalskem odseku strojne fakultete v Beogradu, kije bil ustanovljen 1937. leta, v povojnem obdobju diplomiralo okoli 500 letalskih inženirjev, ki so poglavitni strokovnjaki v birojih, letalski industriji, enotah vojnega letalstva in v drugih letalskih podjetjih. Ta visokošolska in znanstvena ustanova ima tudi aerodinamični tunel, opremo za statična preizkušanja in drugi pribor, kar je pomembno za našo letalsko znanost in tehniko. Vsi dosedanji uspehi v raziskovalnem, projektantskem in proizvodnem delu naših institutov in letalske industrije, so brez dvoma osnova, da v prihodnjem obdobju lahko pričakujemo razvoj novih tipov borbenih letal, Vključno supersoničnih.

ČEDOMIRJANIC


BJA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION AIR MAIL o VIA AE! o

EgidiJ Gr!lnle s svojim avtoglrom

5. SP V natanenem pristajanju 5. svetovno prvenstvo motornih pilotov v natančnem pristajanju se je odvijalo v Skienu na Norveškem od 7. do 16. avgusta 1983. Junak te dirke je bil Mijo Ban, ki je v skupni uvrstitvi zasedel drugo mesto, zmagovalec jugoslovanskega aerorallyja Oto Verbančič, pa bi z malo več sreče lahko pristal bolje od 39.mesta. Zgrešil je štiri od desetih vrat ,širokih po 300 metrov, zaradi če­ sar se je tudi jugoslovanska ekipa znašla na šestem mestu . Vseeno pa je uspeh naše reprezentance pomemben, saj je pustila za seboj renomirane ekipe ZDA, Avstrije, Danske, ~rgentine in Nizozemske. Zlasti veliko zanimanje so zbudile naše Utve-75, ki bi jih morali predstaviti v najbolj znanih letalskih središčih po svetu . (A VIOREVIJA)

Prvi avtogir na P'rimorskem Svoj aVlOgir sem gradil dve leti. Konstrukcijo sem povzel po Heljovem iz Sežane. Thdi jaz živim daleč od letališča in imam zato veliko težav s prvimi poleti. Izkušnje sem si nabiral na starem divaškem letališču. kjer sem tudi opravil prve "skoke" od 90 do 500 metrov. Uporabil sem motor VW 1600 z močjo 55 k Win ameriški rotor Bensen. Moj avtogir tehta 120 kg. Z močjo potisne elise 1570 N pri 3500 vrtljajih na minuto potrebuje za vzlet 200 m zale ta na nadmorski višini 430 metrov. EGIDIJ GRŽINIČ Koper

3. evropsko prvenstvo jadralnih

pA otov Sredi letošnjega leta je ALC dobil ponudbo. da organizira 3. evropsko prvenstvo jadralnih pilotov z letali klubskega razreda. Zaradi izredno kratkega roka. ki je nastal zaradi odpovedi predhodno prijavljenega organizatorja. je stekel hiter postopek pridobivanja dovoljenj na občin­ skem. regionalnem. republiškem in zveznem nivoju. Ponudbo smo sprejeli predvsem zaradi izredne zainteresiranosti našega turističnega gospodarstva za vsakega tujega gosta. zaradi predstavitve tovrstnih možnost; našega centra in Slovenije širokemu zaledju jadralnih pilotov Evrope.

V začetku oktobra. ko smo pridobili kopico glavnih dovoljenj. smoformirali organizacijski odbor. katerega vodi predsednik sveta ALC ing. Vlado Gorišek. V začetku novembra smo vsem nacionalnim klubom Evrope razposlali informacijo o sprejemu kandidature in bistvene podatke o predstoječem tekmovanju. Podobno informacijo smo posredovali tudi večini letalskih revij Evrope. Uradni razpis s prijavnicami bo razposlan do 15. decembra. Istočasno teče na vseh nivojih FAI postopek za spremembo definicije jadralnega letala klubskega razreda. Sedanja je zelq zastarela. in le nekajsodobnejših letal lahko tekmuje v tem razredu. za DG-JOO kot zmagovito letalo na zadnjem tekmovanju. se je moralo podvozje z uvlačljivim kolesom zamenjati s podvozjem sfiksnim glavnim kolesom. Odstranili so tudi rezervoarje za vodno obtežitev. Stari St. Cirrus takšnih možnosti nima. zaradi česar na tovrstnih tekmovanjih sploh ni mogel sodelovati. Po novi definiciji naj bi tekmovala v tem razredu vsa letala dosedanjega klubskega razreda in letala standardnega razreda do izenačevalnega faktorja 102 (DG-JOO. St. Cirrus. St. Jantar. Phoebus. LS-I.... .). z uvlačljivim glavnim kolesom in brez vodne obtežbe. a brez odstranjevanja teh naprav. S tovrstno razširitvijo je logična uvedba izenače­ valnega faktorja. kakršnega smo poznali še pred nekaj leti tudi na naših prvenstvih in ga pripravljajo strokovnjaki nemškega nacionalnega aerokluba za vsa letala. ki naj bi tekmovala. S tem bo dana možnost tekmovanja veliki množici v Evropi (približno 5000) rahlo zastarelih. a še vedno tekmovanj željnih jadralnih letal. Nekaj podatkov o tekmovanju: izvedeno bo v času od 2. do 13. maja 1984. s pripravljalnim obdobjem od 27. aprila do I. maja. Iz vsake države bo lahko tekmovalo 6 oziroma 8 pilotov. če ne bo preseženo število 55 nastopajočih. Uradne prijave z vplačilom fekmovalne takse. ki je 500 DM. bomo sprejemali do 15. marca 1984. Pravilnik tekmovanja bo podoben kot na predhodnem tovrstnem prvenstvu v Hammelburgu v ZRN. in kakršnega smo uporabljali na letOŠnjem republiškem prvenstvu. Zaradi vojaških interesov se bo verjetno letelo le nad Slovenijo (od Ra teč do Lendave). Organizacijski odbor je za vodjo tekmovanja predvidel upravnika ALC Bojana Kadunca. za vodjo letalskih služb Bruna Štularja. za vodji organizacijskih služb Franca Primožiča in Leona Mesariča in za vodjo tekmovalne komisije Gabrijela Pesjaka. Za meteorološko pomoč bo skrbel ZHMZ z Mirkom Kovačem oziroma Mi-


8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI Nissan opušča letalski program Drugi največji japonski izdelovalec motornih vozil Nissan Motor Co je sklenil, da bo izstopil izjaponskega konzorcija, ki se ukvarja z razvojem proizvodnje potniških letal za prevoz (150 potnikov) na srednjih progah. Konzorcij je ustanovilo japonsko ministrstvo za gospodarstvo (Miti) v sodelovanju z največjim ameriškim izdelovalcem letal Boeing, v konzorcij so se razen podjelja Nissan vključila še tri japonska podjetja (Mitsubishi Heavy Industries, Kawasaki Heavy Industries in Fuji Heavy Industries). Za razvoj teh letal naj bi porabili okoli 4,3 milijarde dolarjev, japonska podjetja pa bi prispevala četr­ tino. Nissan namerava porabiti denar, ki bi ga sicer moral prispevati za razvoj proizvodnje teh letal, za gradnjo obratov za sestavljanje avtomobilov po vsem svetu. (PO DELU)

ranom Felanom. Ustno so sodelovanje kot sodniki potrdili Stane Bizilj. Zdravko Gabrijel in Jože Uhan. ki naj bi tudi poskrbel za računalniško obdelavo rezultatov. O tekmovanju je na zadnji seji v novembru razpravljala tudi zveznajadralna komisija. katere sklep je. da Jugoslavijo zastopa 8 pilotov. ki so na vrhu aktualne rang liste nacionalnega moštva. Takšna odločitev nas navdušuje. je pa logična posledica ugotovitve. da je takšno tekmovanje daleč najcenejši način. da se naši tekmovalci srečajo z mednarodno konkurenco. Gaber Pesjak

Srečanje

letalcev iz obeh Goric

Tradicionalno dobre in prijateljske odnose med aerokluboma iz obeh Goric bomo v bodoče skušali še poglobiti in konkretizirati z izmel\iavo pilotov in letal Na povabilo jadralne sekcije Luciano Mami iz Gorice je v nedeljo. 4. decembra obiskala letališče v Gorici delegacija jadralnih pilotov AK Edvard Rusjan iz nove Gorice. S rečanje je potekalo v prisrčnem in prijateljskem vzdušju. S tem smo ponovno dokazali da za športne letalce ne obstajajo niti politične. jeZikovne. še manj pa dr!tavne meje. Namen srečanja je bil izmenjava mnenj in izkušenj. saj je naš šport v zadnjih letih doseg:1 nesluten napredek. Pogovarjali smo se tudi o mo!tnostih konkretizacije sodelovanja v tem smislu. da bi letalci obeh klubov lahko uporabljali letali šči v Gorici. kakor tudi v Ajdovščini. Tako bi v poletizih mesecih. ko so v Ajdovščini pogoji za jadranje neprimerno boljši kot v Gorici, prihajali k nam

jadrat piloti iz Gorice in bi pri nas dosegali pogoje za srebrno C značko (50 km prelet. 1000 m efektivne višine in 5 ur jadranja venem poletu). V zimskih mesecih pa bi piloti iz Nove Gorice in Ajdovščine vzdr!tevali letalsko trena!to v Gorici. ker v Ajdovščini prete!tno piha burja in je letenje ote!tkočeno. Na ta način bi tudi letalci prispevali k realizaciji Osimskih sporazumovo sodelovanju obmejnih območij sosednjih de!tel. tal paje za tako sodelovanje velika ovira zakon o zračni plovbi. ki ne dovoljuje letenja tujih letal in posadk izven začrtanih letalskih poti. in bo moral biti v takih primerih bolj elastičen in !tivljenjski. Zanimivo je to. da v sosednji Italiji v tem pogledu ni za tuje dr!tavljane nobenih ovir. tako. da smo vsi. ki smo obiskali italijanske kolege v Gorici poleteli z jadralnim letalom. Naš skrajni cilj paje. da bi letala. ki vzletajo v Gorici lahko pristajala v Ajdovščini in obratno. Tako bi vzpostavili maloobmejni letalski promet. ki bi slu!til za športne namene. Za dosego tega cilja pa so potrebni veliki napori obeh aeroklubov in občin. kakor tudi de!tele Furlanije in SR Slovenije. Na koncu obiska so nam Goriški letalci obljubili. da nam spomladi obisk vrnejo na letališču v Ajdovščini. Takrat bomo pregledali uresničevanje sklepov srečanja in seveda skupaj poleteli z jadralnimi letali. S.STEGOVEC AJDOVŠČINA

Internat motornega šolanja K.V.L Kot vsako leto je JLA oziroma Komanda vojnega letalstva financirala začetno motorno šolanje za mlade jadralne pilote iz slovenskih aeroklubov. Tako smo mladi jadraici dobili mo!tnost. da poletimo z motornimi letali. Po opravljenem zdravniškem pregledu V. L. L. K. v Zemunu in selektivnih izpitih nas je os-

Nal Silvan Gregorlč(na prvem 8edefu) z Glacomom Rlzzljem v A8tlrju

talo pet kandidatov iz štirih slovenskih aeroklubov. To smo bili: Robert LORENCON (A. K. Ajdovščina). Gorazd CELAN in Dejan SLODEJ (iiitaIski center Maribor). Marko CELAR (ALC Lesce) in Janez BOZOVIČAR (A. K. Ljubljana). Z aktivnostjo in delom v aerok/ubu sije šolanje omogočil tudi Leopold AMBROtIČ(A. K. Ptuj). 22. julija 1983 smo se zbrali na letališču v Murski Soboti. Bilje vroč poletni dan. nam paje bilo !te tako ali tako vroče. saj so bili pred nami selektivni izpiti. Naselili smo se v lično hišico na letališču. Z udobjem smo biN vsi zadovoljni. še posebno. ko nas je zvečer obdal čudovit .. parfum,: verjetno neposredno iz Pariza. kot so menili največji optimisti med nami. ostali pa smo imeli občutek da prihaja z bli!tnje prašičjefarme. Pa nič za to.


BJA LETALSKA POŠTA PAR AvrON o AIR 11AIL VIA AEI o

o

UCenel SROA ne Internetu y Murski Soboti

Sele leta 1985 Tretji komunikacijski satelit Evropske vesoljske agencije bodo izstrelili avgusta 1985. Agencija je že podpisala sporazum z družbo Arianspace, ki bo poskrbela za izstrelitev. Prvi satelit te agencije je zakrožil okoli Zemlje junija letos, drugi pa bo na vrsti maja. Vsi sateliti Evropske vesoljske agencije - vsega skupaj jih bo pet - so predvideni za telekomunikacijske zveze, mednarodne televizijske prenose in druge zveze, za katere bodo na Zemlji potrebne dokaj preproste sprejemne postaje.

Pred nami so bili dnevi teorije. ko smo se sez.lanili z eksploatacijskimi normami za letalo UTVA 75. letaliitem in okolico. delovnimi zonami. zasilnimi postopki ter z uporabo padal. Vzdu!jeje bilo prijetno in vedno bolj smo si feleli leteti. S prvimi leti smo zaleli. ko smo izpolnili vse pogoje. Prvi "letdi" dan je bil 26. 7. 1983. ko smo leteli informativni let. Prve izku!nje z UTVO 75 so nas preprilale. da se nihle med nami ni rodil ulen in da bomo imeli !e dosti dela do samostojnega poleta. Vstajali smo zgodaj. imeli priljubljeno jutranjo telovadbo in se po zajtrku zbrali ob modelu !olskega kroga. kjer smo se pripravili za letenje. Ulitelji so nam vsak dan bolj zaupali in bili vedno bolj teoretilno in praktilno pripravljeni. Po priblifno desetih urah je pri!ellas la!iranja. To je bil zelo pomemben trenutek. Najprej kontrolni let. zadnja uliteljeva navodila in bil si sam. Kontrola pred poletom - fe si v zraku. Čudno se ti zdi. da ne sMi! učiteljevih pripomb. le!. pazi na smer. dvigni nos. kuglica. razbremeni motor itd. Pogleda! na desni sedel. vidi! da si sam in navdajo te ponos. srda. veselje. Ko pristane! vidi! vesele in namritene

Plper ne letelliCu y Postojni

o

obraze tovari!ev (zakaj pred nekaterimi je !e kontrolni let). med sabo si lestitamo. starej!i piloti pa nam naklonijo !e molrw brco. Leteli smo in kmalu so pri!le na vrsto tudi mar!rute. Šolanje smo zakljulili z izpitnim letom in ga vsi uspe!no opravili. Z nami so se trudili naslednji ubtelji: (budno dko) vodja internata Milan KRAV. upravnik pomurskega letalskega centra Stanislav PETROVIČ ter domalin Ivan VOGRIN. Zahvaljujemo se na!im ulite ljem za ves njihov trud z nami. mehaniku Feriju BRODARJU. kije vestno skrbel za nala letala. Petru in Angeli HORVAT iz restavracije na letali!lu in vsem ostalim. ki so z nami prefiveli ludovit mesec na letali!lu. Zahvaljujemo se tudi Pomurskemu letalskemu centru Murska Sobota. K. V. L.. L. Z.J. in ZL.O.S .. ki so nam omogobli !olanje. Veliko smo se naubli in bomo pridobljeno znanje izpolnjevali v domabh klubih in JLA . To srelanje bo trajno ostalo v na!ih srcih. Janez Bozovilar in Marko Celar

Letalski turizem v Postojni? Znano je vsem . da se Postojna uvr!la v sam vrh turistilnih krajev. ne samo v Sloveniji ampak tudi v na!i !irIi domovini. K temu je nedvomno pripomogla svetovno znana Postojnskajama. Lelllo obi!le ta biser kra!kega podzemlja okrog 800.000 obiskovalcev. ki si poleg lepot jame ogledajo tudi druge turist ilne zanimivosti okolice Postojne. Seveda pa zaenkrat ni mofen ogled ostalih zanimivosti iz letala leravno je tukaj dovolj zanimivosti. ki bi pritegnile turista (Predjamski grad. Cerkni!ko jezero. dolina Pivke itd.). Vaeroklubu fe precej lasa razmi§jamo o panoramskih poletih. vendar zaradi pomanjkanja ustreznega letala to sedaj ni mogole. Dapa je zanimanje za tovrstno letenje veliko. nam pokafejo razne prireditve na letali!lu in zanimanje tujih gostov za panoramske polete. Nedvomno bi tovrstno sodelovanje aerokluba z


8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL oVIA AEI Komar - slepi potnik Na britanskem leGatswick se je pojavila malarija. Domnevajo, da jo je prinesel komar, ki je "prištopal" iz zahodne Afrike . Verjetno se je kot "slepi potnik" vkrcal na letalo, na letališču se je nekako pritihotapil do gostilne, kamor zahaja letalsko osebje, in pičil lastnika. Sedaj si je lastnik že opomogel. Malarija se je pojavila v Angliji prvič po letu 1920. Organizacija za zdravstvo je priporočila letalskemu osebju, naj v prihodnje, ko se bodo vračali iz ogroženih dežel, poškropijo notranjost letala z insekticidom. Na evropski celini so se taki primeri že zgodili. Od leta 1968 je bilo že celo i 9 žrtev malarije. tališču

THO Postojnska jama turistično ponudbo popestrilo in tako marsikaterega gosta zadovoljilo. ~koda je le. da nam podatki nekaterih letalskih centrov pokatejo. daje ta zvrst letenja v upadanju. Morda pa bi le ob tako velikem tranzitnem prometu turistov skozi Postojno in z dobro in utinkovito reklamo našli rešitev. ki bi nedvomno popestrila turistitno ponudbo THO Postojnske jame in obenem pomagala aeroklubu pri njegovi primarni dejavnosti. Poleg panoramskih poletov pa se postojnskemu turizmu lahko doda še obisk letalskih turistov. ki se zanimajo za obisk jame s svojimi letali ali preko agencij. Postojna z letaliUem se vsekakor lahko vkljub v letališki promet turistitnih krajev. Nobenega dvoma ni. da se letalski turisti. ki so v Portorotu. morda ne zanimajo za polet do Postojne z offledom jame. lahko pa ponudba turistitne agencije. da z letalskun prevo7,om povete nekaj zanimivosti Slovenije. kot na primer Portorot-Postojna-Lesce-Bovec. Morda sedaj še ni tas za taka razmišljanja. vendar slej kot prej bodo morale tudi turistitne organizaci;e razmisliti o popestritvi turistitne ponudbe. za katero vsi vemo. da je pri nas zeto enolitna in skromna. Pri vsem tem pa bi morali tudi aeroklubi najti svoje pravo mesto. kar bo nedvomno popestrilo delo v klubu in s tem nudilo vdje motnosti za gospodarsko dejavnost kluba. Ali je prihod dvomotornega "PIPERJA" v tem letu na postojnsko letaliUe morda le zate tek letalskega turizma tudi v Postojni? (AB)

PONUDBA & POVPRASEVAN.JE V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso dalj§i od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase po§itjajte na naslov ur>edniitva: Marjan Mo§kon, !J. p. 33, 68001 NOVO MESTO. Zelo ugodno prodam zmaja Lancer 4 in Concord 1. Informacije na telefon 06585 093, Ivan Konavec. Prodam - Motor VW-I600 in ameriški rotor BENSEN - HUB-PLATE za avtogir. Egidio Gržinič, Kampel 36, 66000 Koper.

Revizije jadralnih letal Fabrika aviona ijedrilica "Jastreb" iz Vršca obvešča vse zainteresirane, da bo letos opravljala generalne revizije jadralnih letal po naslednjih cenah: 438.000 din Blanik L-13 Cirrus D 393.000 din Cirrus HS-64 393.000 din 310.000 din Trener 310.000 din Delfin za revizijo Blanika se je treba čimprej prijaviti, da bodo lahko pravočasno uvozili potrebne rezervne dele. za četrto revizijo jadralnih letal je potrebna odobritevod SKSU iz Beograda.

Sporazumevanje v zraku

V mostarskem "Soku" so izpopolnili lovsko-bombardersko inačico

bojnega letala "Orao". Potisk motorja so z dopolnilnim izgorevanjem povečali na 45 kN, s tem pa tudi hitrost pri tleh od 0,88 na 0,95 Mach in vzpenjanje od 38 na 60 misek . .Z dušilcem okrog vseh treh osi so izboljšali predvsem mehanično-elektronsko krmiljenje, vgradili so najsodobnejšega avtomatskega pilota po nagibu in napadalno navigacijsko opremo. S tehnološkimi inovacijami so zmanjšali težo, tako da zdaj Orao lahko nosi tudi bombe. Prototi p na posnetku Ivana Laznika je pobarvan za potrebe meritev med poletom. (A VIOREVIJA)

Strokovnjaki komisije za letalstvo pri mednarodni organizaciji za civilno letalstvo so izdelali nove ukrepe, ki naj bi izboljšali sedanje metode identificiranja in prestreza nja civilnih letal. Med drugim predlagajo, naj bi lovcem obvezno dodali radijski sistem, po katerem bi lahko njihovi piloti komunicirali s piloti civilnih komercialnih letal na običajni frekvenci za nujne primere (121,5 megaherca). Predlagajo tudi posebno proceduro za seznanjanje civilnih organov z obvestili vojaških služb, kadar te ugotovijo, da seje kako civilno letalo približalo območju, v katerem je .nujno potrebna intervencija" lovcev. Pričakovati je, da bodo o teh predlogih govorili na sestanku sveta omenjene mednarodne organizacije, na katerem bodo poročali tudi o rezultatih preiskave v zvezi s sestrelitvijo južnokorejskega potniškega letala nad ozemljem SZ.


Motorni •• zmaji na pohodu

Polet motornega zmaJa LoJzeta Ruaa Iz KamnIka

VarIanta z dvema motorjema

MotornI zmaj z vozit kom TRAKE

I ~ točasno s prvimi poleti zmajev se je pojavila ideja, da bi na zmaja montirali motor s propelerjem, ter tako poskusili polet podaljšati. Prve poizkuse zasledimo v Ameriki že konec 60-tih let, v Evropi pa nekaj let kasneje . Vse to so bili poizkusi, ko je klasično zmajarstvo komaj iskalo svojo pot, in je bilo kakšno eksperimentiranje sila nevarno. Prve članke in komentarje zasledimo vevropskih revijah komaj leta 1977. Pra v v tem času doživlja zmajarstvo nagel razvoj in so vse moči usmerjene v to smer. Letenje klasičnih zmajev je še vedno slabo regu lirano s pravilniki, zato torej ni čudno, da se vsi otepajo še dodatne problematike, ki jo prinaša letenje z motornimi zmaji. Entuzijastom na tem področju torej ni preostalo drugega kot osnovati svojo zvezo in poskušati stvari premakniti z mrtve točke . Prvi motorni zmaji so bili večinoma opremljeni z enim ali dvema motorjema moči 9-15 KM montiranih na jambor ali pa pod prečno cev. V nekaterih primerih so motor montirali tudi na hrbet letalca. Propeler je bil pritrjen direktno na motorno gred. S takšnimi zmaji je bilo problematično štartati, pa so zaradi varnosti montirali kolesa na cev trikotnika. Takšen zmaj se je v zraku ponašal dokaj nestabilno, saj se je zmanjšalo razmerje tež letalec-zmaj. V letu 1978 se pojavljajo tudi prvi zmaji s triciklom , na katerega je montiran motor. Moč motorja je še vedno pod 20 KM, vendar je pogon propelerja izveden preko reduktorja. S takšnim zmajem se je doseglo dviganje 0,5 mis. Nekaj časa je bila popularna varijanta z motorjem, obešenim pod nos zmaja, ki je imel podaljšek motorne gredi na "rep" zmaja, kjer je poganjal propeler. za leto 1980 je značilno da se vse več proizvajalcev klasičnih zmajev usmerja na gradnjo motornih . V sodelovanje pritegnejo nekatere proizvajalce motorjev, kateri hitro reagirajo in konstruirajo specijalne ali predelane motorje. Značilnost teh motorjev je, da so zelo lahki (20-30 kp), moči 20-55 KM. in


ZMAJARSTVO

Ameriško vojno letalstvo kupuje orožje pri Matri Francoska družba Matra je objavila, da se je ameriško vojno letalstvo odločilo za nakup večjega števila novih izdelkov te družbe; gre za tako imenovane Durandolove rakete za prebijanje betonske plošče na letaliških stezah, za skoraj tri metre dolgo orožje, ki tehta 200 kg, letala ga spustijo z majhne višine na sovražno letališče, in ga povsem onesposobijo, saj to orožje ne izvrta samo kraterja v betonsko stezo, ampak tudi sicer dvigne celotni tlak. Tem naročilom bodo sledila še druga, ugotavlja Matra, in potrjuje, da gre za naročilo v višini več sto milijonov frankov . To isto orožje je Matra prodala doslej že desetim drugim državam . (PO DELU)

Prvo od tridesetih letal Pred dnevi je v Rimu pristalo prvo od tridesetih potniških letal tipa Md 82, kijihje italijanska letalska družba Alitalia pred dobrim letom naročila pri ameriškem izdelovalcu McDonnel Douglas. Najsodobnejša letala - eno letalo bodo Italijani dobili še letosIlI prihodnje leto, 9 eta 1985 in preostalih osem leta 1986 - sprejmejo 157 potnikov, dosežejo hitrost 800 kilometrov na uro, z enim poljenjem goriva pa lahko preletijo 3500 kilometrov. (Po DELU)

mtL~15

V Franciji že od leta 1981 ekspremenda ustvarjajo potisno silo 50-110 kp. tirajo z vleko zmajev. V ta namen so Najbolj popularni so: FUJI-ROBIN, konstruirali specijalno ojačanega zmaja JAMACHA, KA WASAKI, KONIG, GOBLER-HlRTH, ROTEX itd. Veči­ površine 19 m 2 in uporabili motor 50 KM. Vleč na vrv je pritrjena na vozičku noma imajo vsi reduktor obratov, nekateri so pa opremljeni z ročnim ali in potegnjena skozi pogonsko gred propelerja. Pri koncu vrvi je montirano električnim zaganjalnikom. Pojavljajo se zaviraino padalo, ki varuje, da se vrv po tudi proizvajalci reševalnih padal, saj izpetju zmaja ne zaplete v propeler. Vrv klasična, zmajarska, niso več Jlstrezala. Tako je konstruirano padalo, ki se ga _ je pritrjena na pasove zmajarja s posebnim vpenjalnim sistemom, tako da zmamontira na rep alijambor zmaja, ter aktivira s pomočjo rakete. Površina padala jar med vleko lahko upravlja z zmajem. Z vleko je možno doseči okrog 700 m je 72 m 2 , čas odpiranja 3 sek. Univevišine, kar zadostuje za soliden let. Na ta rzalnost in cenenost motornih zmajev način je rešen problem "ravninskih" lepostaja zanimiva tudi za vojaške oblasti talcev, ki so včasih do najbližjega hriba in policijo. Ameriška policija jih uporamorali prevoziti tudi čez 100 km. blja za nadzor cestnega prometa, pastirji V ZR Nemčiji so uspešno zgradili UL z v Avstraliji za nadzor živine, sosedje itaoznako MI, katera lastnosti so se zdele lijani pa z njimi raspršujejo kemikalije zanimive tudi vojaškim oblastem. Tako po poljih. danes zasledimo nekaj teh naprav, z Domišljija pri gradnji motornih zmaredno oznako, v uporabi. za vojne najev ni imela ovir, tako, da se pojavljajo mene se zahtevajo nekatere modifikacije najrazličnejše oblike, kjer že težko kot npr. UL naj bi letel max. nad 140 ločimo, ali je to avion ali kaj drugega. km/h, nosil naj bi 100 kg koristnega Zakonodaja poskuša tudi ta problem tovora, moral bi biti lahko upravljiv, taurediti z raznimi predpisi in omejitvami. ko da ga lahko upravlja vsak vojak. Izraz motorni zmaj se zamenjuje z Ameriška armada že tri leta testira UL pojmom UL (Ultralight), ter definira MICHELL WING BIO ter QICKtakole: SIL VER MX. Razlog takšnemu zanima- UL je motorno zračno vozilo ki je nju je iskati v cenenosti, lahki montaži in upravijano ali s težo, ali pa z ročico za s tem tudi transportu, ter veliki univeaerodinamično upravljanje. rzalnosti pri uporabi. Cena takšnega UL - teža napraveje maksimalno 115 kp se giblje med 8000-15000 DM, kar paje (brez padala in ostalih pripomočkov) veliko ceneje od helikopterja ali letala. - površina kril je min . 10 m 2 UL lahko vzleti in pristane na vsakem - minimalno dviganje pri polnem večjem travniku, saj potrebuje za vzlet le plinu mora znašati min. Im/sec okrog 50 m. - naprava sme nositi največ 20 litrov Pri nas se motornih zmajev bolj malo goriva vidi, saj je samogradnja zaradi pomanj- obvezno mora imeti montiran kanja materialov otežkočena, cene na brzinomer, višinomer in kompas tujem trgu pa previsoke za naš standard. - na višini 150 m sme znašati hrup iz Drugi problem je nerešeno vprašanje izpušne cevi največ 60 Db statusa, saj niti letenje na brezrnotornih Omenjeni predpisi veljajo v ZR Nezmajih ni rešeno. Prvega motornega mčiji, vendar se tudi v drugih deželah zmaja je leta 1982 naredil Lojze Rems iz bistveno ne razlikujejo. Kamnika. Na prečno cev svojega lancePo omenjeni definicijije sedaj motorni rja 4 je montiral dva motorja od motorne zmaj s triciklom dobil tudi novo ime in žage, ter tako letel do višin 500 m. Letos sicer TRAKE. Ta izvedbaje tudi najbolj je zgradil voziček ter na njega montiral popularna, saj si večina zmajarjev le dotrabantov motor. S tem zmajem še danes kupi voziček z motorjem, in že se lahko uspešno leti. Zmajarji iz Bele Crkve v Srprevaža iz enega v drug kraj . Če uporabiji so kupili tovarniškega motornega bijo močan motor (50 KM) se na tazmaja in sedaj uspešno letijo na njihovih kšnem vozilu lahko prevažata tudi dva terenih. Tudi v ostalih društvih razmiletalca, vendar mora biti zmaj ustrezno šljajo o gradnji, vendar bo kot kaže, to ojačan . (1000 kp v pozitivni in 600 kp v dejavnost potrebno reševati v sklopu negativni smeri) društva za gradnjo lahkih letal BLOKE Brž ko je v večini držav dana zelena luč iz LjUbljane. Ne glede na vse p'robleme za uporabo UL, je nastala prava borba okrog zakonodaje in same gradnje, ostaza tržišče, tako da danes nabava ne ja le ugotovitev, da zlati časi tega zračne­ predstavlja nikakršen problem. Letalci ga "mopeda", kakor ga popularno imeso, seveda, dolžni opraviti izpit za nujejo, nezadržno prihajajo. letenje, ki pa se razlikuje od klasičnega izpita za pilote motornih letal. IVAN KONA VEC


Rogalovo krilo Iz kmetijske zadruge v Jllovu na razstavi v Ceiklh Budjejovicah (Foto: Jlr!1 Vlasak)

Poljedelci na krilih Velikanski prihranek Fotografije in podatki, ki jih naberejo sovjetski vesoljci med vesoljskimi poleti, prihranij,o okrog 40 milijonov rubljev pri raznih raziskavah, samo pri iskanju nafte in plina na več kot sto milijonov rUbljev. V komaj petih minutah snemanja zemeljskega površja z vesoljske postaje Saljut-7 je moč opraviti delo, ki bi ga z letali končali v dveh letih, geološki strokovnjaki pa bi potrebovali za raziskave na kraju samem kar 80 let.

Rogalovo krilo, prirejeno za dela, ki jih sicer opravljata poljedeljsko letalo ali helikopter, je izzvalo veliko pozornost in zanimanje v Čeških Budjejovicah na največji češkoslovaški poljedeljski razstavi. Gre za krilo, ki so ga konstruirali v kme~ tijski zadrugi v Ji lovu pri Pragi, kjerso se proslavili z uvajanjem naprednih metod pri obdelavi zemlje. Zemljišč te zadruge, ki so razmetana po hribovskih krajih, ni mogoče združiti v večje komplekse. Škropljenje in gnojenje s poljedeljskimi letali ne pride v postev. Pn pogojih, kakršne imajo kmetje za pridelavo rastlinske hrane v Jilovu, se je Rogalovo krilo izkazalo kot edinstven pripomoček. Opremili so ga z avtomobilskim motorjem in majhnim propelerjem, leti pa lahko 30 do 50 kilometrov na uro. Letalec upravlja tudi z napravo za trosenje umetnih trdnih gnojil in pesticidov. Lahko, na primer, tudi seje Žito, ali pa nadzira rast posevkov. Res da je v primerjavi z letalom zmogljivost krila manjša, je pa zato delo boljše. Leti lahko na višini dveh do treh metrov ~ sejanje in škropljenje je zato natančnejše, izgube zaradi odletavanje semena in gnojila izven gojitvenih površin so majhne, herbicidi pa na primer ne ogrožajo sosednih kultur.

Pri škropljenju s herbicidi lahko delavec na krilu najprej oceni količino plevela in šele nato poškropi samo tista mesta, kjer plevel raste. Tako prihrani kemikalije in zmanjšuje količino njihovih ostankov v zemlji. V primerjavi s trosil ci gnoja, aplikatorji pesticidov in sejalni mi stroji, Rogalovo krilo pri delu tudi ne potlači zemljišča in ne uničuje nežnih rastlinic, ki so komaj pogledale na dan. Krilo, ki so ga skonstruirali delavci kmetijske zadruge v Jilovu lahko nese 100 kg koristnega tovora, za vzletanje potrebuje 10 do 30 metrov dolg teren, porabi pa desetkrat manj goriva kot letalo. Prednosti motornega Rogalovega krila popolnoma prevladajo njegovo malo slabost, da lahko dela samo pri zelo šibkem vetru. Letenje z zmajem torej ni samo šport, ki je v Češkoslovaški izredno priljubljen, ampak lahko postane pripomoček za uvajanje bioloških načel gojenja poljskih pridelkov, načela prihodnosti v kmetijski proizvodni. ALENA HELCLOV A (IZ REVIJEČSOCIALISTIČNA EHOSLOV AČKA PREVEDEL M. M.)


SZ Izstellla osem satelitov z eno raketo Sovjetska zve2>a je izstrelila osem umetnih satelitov iz serije Kozmos (od Kozmosa 1522 do Kozmosa 1529). Vseh osem satelitov so izstrelili z eno samo raketo. Kot navaja TASS, so v satelitih naprave za raziskovanje vesolja. Sovjetska zveza je tako že drugič v pičlih desetih dneh izstrelila več satelitov hkrati.

Za trl odstotke vee potnikov Po podatkih mednarodne organizacije za civilni letalski promet bodo letalske družbe letos prepeljale okrog 780 milijonov potnikov (3 odstotke več kot lani) in za 10 odstotkov več blaga. (Po DELU)

Konkretneje o varnosti Prvi simpozij o varnosti v letalskem prometu pod pokroviteljstvom Inex Adrie Avioprometa Jt izzval veliko zanimanje in izpolnil marsikatero pričakovanje. Romantični časi letalstva so za nami. Vzlet in pristanek letala nista več senzaciji . Neprenehna rast letalskega prometa postavlja pred letalee vedno večje in zahtevnejše naloge. Problemi varnosti v preteklosti in tudi danes· ~ se še vedno osredotočajo na posadko. Šolanje in usposabljanje posadk je doseglo že zavidljivo raven in varno letenje predstavlja največji in istočasno najtežje pridobljeni dosežek današnjega letalstva. Občutno se je zmanjšalo število letalskih katastrof, vendar se javno mnenje in reakcije niso kaj prida spremenile. Najlažjaje posplošena ugotovi tev - za nesrečo je kriv pilot. Statistika deloma potrjuje take ugotovitve, saj 65% letalskih nesreč le povzročijo letalske posadke. Vzroki za nesrečo pa večkrat niso le v malomarnosti in zmot nem ravnanju posadke, temveč so splet številnih okoliščin , ki so postavile

posadko v položaj , kjer je bila verjetnost napake večja kot sicer. Na te okoliščine pa vpliva - poleg neposrednih akterjev-pilotov in kontrolorjev letenja - v ozadju vrsta služb in delavcev. Varnost je rezultat dela in prizadevanj vseh, ki sodelujejo v letalstvu. Komisija za varnost letenja v IAA, ki že nekaj let budno spremlja problematiko varnosti letenja pri nas in v svetu,je bila med drugimi akcijami tudi pobudnik za pripravo in pokroviteljstvo simpozija o varnosti letenja v Jugoslaviji. Namen simpozija ni bil samo ugotavljanje trenutnega stanja, temveč sreča­ nje vseh strokovnjakov , ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z letenjem . V času priprav, ki so trajale kar nekaj mesecev, je moral organizacijski odbor pripraviti številne informacije, ter pojasnila o namenu in ciljih takega srečanja. Organizatorji so si prizadevali pritegniti k sodelovanju čim več udeležencev, ki bi svojo udeležbo opravičili s strokovnimi referati. Odziv je bil presenetljiv. Namesto pričakovanih 40-50 udeležencev, je simpoziju prisostvovalo okoli 90 delegatov s 30 referati. Udeleženci so prihajali iz Jugoslovanskega združenja kontrolorjev letenja, Jugoslovanskega Aerotransporta, Aviogenexa, Inex Adrie Avioprometa, Zveznega inspektorata za letalstvo, Zveznega komiteja za promet in zveze, Vojnomedicinskega instituta Združenja leta1cev civilnega letalstva Jugoslavije (za področje pilotov, stevardes in mehanikov), Društva inženirjev in tehnikov za varnost zračnega letenja, jugoslovanskih letališč LjUbljane, Maribora, Pu/e, Osijeka, Splita, Sarajeva in Ohrida , Prometne fakultete iz Beograda, Strojne fakultete - letalska smer iz LjUbljane, Prometnega instituta in Instituta za medicino dela in prometa iz Ljubljane. S rečanje se je odvijalo 6. decembra v LjUbljani v štirih zaključnih vsebinskih celotah, katerih teme so bile: problemi v sistemu kontrole letenja, izrazoslovje, normativi in zakonski predpisi, vpliv in pomen " človeškega faktorja", incidenti v letalstvu in pilotska vprašanja, letališča in varnost, vpliv tehničnega osebja na varnost letenja, šolanje kadrov in kabinskega osebja itd. V referatih so se poročevalci dotaknili vseh izrazitih problemov in vprašanj s tega področja, ter jih obravnavali v najrazličnejših oblikah, od informativnih do izrazito strokovnih pristopov in rešitev. Odzivi in priznanja udeležen.Fev in sredstev ja vnega obveščanja pričajo o uspešnosti srečanja . Tovrstno strokovno srečanje s svojo preventivno vlogo nedvomno prispeva k varnemu letenju in istočasno obvezuje nadaljevati začeto delo . NADA SERAJNIK (IAA)


Kadar zapade Ineg na Brniku ... (Iz knjige "LetaUite LJublJana")

Novo letalo za

KLM

Nizozemska letalska družba KLM bo za nakup enega letala .. boeing 747 - 300" in za obnovo ostalih desetih letal porabila okoli 200 milijonov dolarjev. Stara letalanameravajo predelati tako, da bodo povečali število sedežev za 45, obnoviti pa nameravajo tudi motorje. Do sredine leta 1986 bo imela KLM v svoji floti za mednarodne proge skupaj 23 letal s širokim trupom. (Po DELU)

Vbližini Skots~e strmoglavilo letalo V bližini škotskega otoka Lewis je 8. decembra strmoglavilo v morje neko zasebno letalo. V nesreči je umrlo 10 ljudi. Med potniki sta bila tudi glavni inšpektor francoskega vojaškega letalstva general Henry Gimbert, general britanskega letalstva John Parker ter dva britanska pilota. (AFP)

SNOWTAM PO novem Z 23. sept. 1983 je stopil v veljavo novi SNOWTAM. Od starega tipa, ki je imel šest številk, se novo poročilo popolnoma razlikuje tako, da se ga moramo dodobra naučiti, saj si s poznavanjem starega SNOWTAMa ne moremo prav nič pomagati. Kot nam je poznano daje večina pomembnejših evropskih letališč (kar 88 jih je) v zimskem obdobju poleg ostalih poročil še poročilo o stanju na stezi, ki ga vključujejo v standardno METAR poročilo. SNOWTAM je vedno na koncu METAR poročila in vsebuje 8 (osem) številk. Prvi dve številki pomenita oznako steze. Tretja številka nam podaja obliko nanosa na stezi. Četrta številka nam daje pokritost steze v odstotkih. Peta in šesta številka nam dajeta višino nanosa na stezi. Sedma in osma številka nam podajata koeficient trenja ali učinkovitost zaviranja (Braking Action). Omaka steze (prvi dve številki) se daje standardno - za letališče Ljubljana npr. 31 - v primeru vzporednih stez imajo leve steze standardno oznako, desnim stezam pa prištejemo 50 .. NPR.: imamo dve vzporedni stezi v smeri 090" - 270" Namesto O9L imamo 09, desni stezi prištejemo 50 tako, da imamo namesto 09R oznako 59 in namesto 27R dobimo 77. V primeru, da je enak podatek za vse steze, je na prvem mestu številka 88. Občasno se na mestu prvih dveh številk pojavi št. 99, kar nam pove, da je poročilo snowtam le ponovitev za~njega

poročila,

ker do časa oddaje rednega MET AR ni bilo na voljo novega SNOWTAMa. Obliko nanosa na stezi (tretja številka) nam predočajo. oznake :

o-

čisto

in suho vlažno mokro ali stojijo luže ivje ali slana (manj od I mm) suh sneg moker sneg plundra, stopljen sneg led zbit ali nanešen sneg . zmrznjene brazde ali kolesnice vrsta nanosa ni vključena zaradi čiščenja steze

1 2 3 4 5 6 7 8 9

-

Stopnja pokritosti steze v odstotkih številka) 1 - manj kot 10% steze je pokrite 2 - pokrito je od 11 % do 25% steze 5 - pokrito je od 26% do 50% steze 9 - pokrito je od 51 % do 100% steze - podatek o pokritosti steze ni vključen (zaradi čiščenja steze npr.) Višina nanosa na stezi (peta in šesta številka) OO - višina nanosa manjša od 1 mm Ol - višina nanosa je enaka 1 mm 02 - višina nanosa je enaka 2 mm in tako naprej vse do šifre 90 - višina nanosa je enaka 90 mm šifra 91 se ne uporablja 92 - višina nanosa je 10 cm 93 - višina nanosa je 15 cm 94 - višina nanosa je 20 cm 65 - višina nanosa je 25 cm 96 - višina nanosa je 30 cm 97 - višina nanosa je 35 cm 98 - višina nanosa je 40 cm ali več 99 - steza (ali steze) ni uporabna zara(četrta


METEOROLOGUA di različnih nanosov vendar debelina nanosa ni znana II - višina nanosa ni pomembna ali se je ne da izmeriti Koeficient trenja ali učinkovitost zaviranja (sedma in osma številka). Izmerjeni koef. trenja se šifrira na naslednji način: npr. koef. tr. je 0,27 v depeši imamo 27 št. 35 nam pove,daje koef. tr. 0,35 ipd. Na podlagi dobljenega koef. trenja lahko določimo učinkovitost zaviranja. koef. trenja učinkovitost zaviranja 0,40 ali več 5 0,39 do 0,36 4 0,35 do 0,30 3 0,29 do 0,26 2 0,25 in manj 1 99 podatek nezanesljiv 9 II ni podatkov, letališče je zaprto ipd.

Zgodovinski po-

let letala DC-2

Letalo DC-2, imenovano univer, je s sedmimi potniki in štiričlansko posadko na častnem poletu, ki naj bi oznamoval zgodovinsko letalsko tekmo leta 1934 med Evropo, Azijo in Avstralijo. Letalo je 18. decembra lani poletelo iz Amsterdama . Razen v Evropi (London, Marseille, Rim) je pristalo še v Aziji (Alepo, Aman, Abu Dabi, Muskat). Ustavilo se bo tudi v Karačiju, Kalkuti, Bangkoku, Darwilu in Melbournu, zadnja postaja pa naj bi bila Sydney, kamor bodo potniki predvidoma prispeli 8. februarja.

V kolikor ni podatka o koef. trenja se uporablja naslednje ocene za učinko­ vitost zaviranja: 95 - odlično (zelo dobro) 94 - prav dobro (srednje dobro) 93 - dobro 92 - srednje slabo (nezadovoljivo) 91 - slabo

(AP)

Šifri 99 in lipa se uporabljata enako kot zgoraj . Če je učinkovitost zaviranja na posa · meznih delih steze različna, se v poročilo daje najnižja vrednost. L Primeri:

31190095 31 1 9 OO 95

oznaka steze steza vlažna pokritost steze je med 51 % in 100% nanosa je manj od 1 mm učinkovitost zaviranja je odlična

13790218 13 oznaka steze 7 na stezi ie led 8 - zbit ali nanešen sne~ 9. pokritost steze je med 51 % in 100% 02 debelina ledu je 2 mm 18 koeficient trenja je 0, 18

25350193 25 oznaka steze 3 na stezi je ivje ali slana 5 pokritost steze je med 26% do 50% Ol višina nanosa je 1 mm 93 ocena učinkovitosti zavira nja je dobra

99350193 NNNNT EWH2C ZC: E5SA

21~1B

9999 JSCC12 75C325 MB1/MB! 18i} NDSlO 0172B!S5 03720157 =

E55B 24810 9999 75(:(118

~1[10/1'l(11

1(114 =

[5nG 19808 CAVDr "02/M1 7 :B1 7 21791195= E5SV 26B19 / ](1 CR I/OK [1l/M[15 1[118= E55 ~;

22el1 CRV DK

~En/M04

iB!;:'

[55P 24119 (RVDr MBB/rl. 1116 EF Ht: VRBel CRVOK MI5/M17 11114 EFTP eMe(, CR',DK ~12 2 /M 2 4 ilE EFTU HIBl 9999 4SHI5 6SCB4C'

99 do oddaje (izmenjave) METAR poročila ni bilo moč dobiti novega SNOWTAMa in zato ponavljamo prejšnjega ozr. zadnjega, ki smo ga imeli na voljo vse ostalo je enako kot zgoraj navedeni primer

19JH~B 5J: =

27791145= NOSJG 2272('16(' =

14//99// -

24:;:.11 6B=

steza 14 ni uporabna zaradi

MI 9/MII le E BBl:9B17('=

čiščenja

28////// steza 28 ni uporabna, poročila ni; ker je letališče zaprto (ali ne posluje v tem času)

88////// _ vse steze so neuporabne zgoraj

ostalo glej

31CLRD// nanosa na stezi 31 ni več - nadaljnja niso potrebna do spremembe stanja na stezi Niljdaljša veljavnost SNOWTAM poročila je 24 ur, novo poročilo pa se mora dati čim se pogoji na stezi spremenijo. Na sliki št. l . imamo nekaj primerov SNOWTAMa, na sliki št. 2 pa spisek vseh evropskih letališč, ki so dolžna dajati SNOWTAM. MIRAN FERLAN poročila

eilčenje anega z rol bo na brnllkem letalllču


Collbrl MB3 ln MB2 na zletu v Franciji UAGL "BLOKE" vam predstavlja enosedežno letalo COLIBRI MB2. Letalo je zgrajeno iz lesa in pokrito s platnom, oziroma dakronom. Skonstruiral ga je leta 1970 Max Brugger iz Švice. MB2 je modificira na izvedba modela MBI, katerega je Brugger skonstruiral in zgradil že leta 1965. Več kot 100 letal MB2 je zgrajenih, ali na jih še gradijo. Colibri MB2 letiio v Svici, Franciji, Italiji, Danski in na Svedskem. Piloti teh letal pravijo, da so zelo prijetna za letenje. Max Brugger je zgradil tudi kovinsko inačico Colibrija MB3, vendar načrti niso naprodaj. Krilo, trup, kabina. Enostavna gradnja ln sodobna oblika so značilnosti CollbrlJa

Detalj repa potrjuje enostavnost gradnje

Motor VW Razpetina Dolžina Višina Površina krila Vzletna teža Teža praznega Gorivo Prtljaga Največja hitrost Potovalna hitrost Najmanjša hitrost Hitrost vzpenjanja Dolžina vzletanja Dolet

30 do 45 kW ·5.94 m. 4.80 m. 1.52 m. 8.19 m 2 350 kg. 210 kg. 30 l 18 kg 185 km/h 170 km/h 59 km/h 3 m/sek. 198 m 500 km


/1

B~-Taral Krlvenko preverja udobnolt kabIne MB2

AERODROM PP 7 YU 63320 VELENJE

Vas zanima gradnja lastnih letal? Društvo Bloke vas vabi, oziroma vam predlaga, da skupaj z nami zgradite vaše lastno letalo. ~stavimo gradnjo z skupnimi močmi, potem bo gradnja neprimerno lažja in hitrejša. Medseboj si bomo pomagali in se spodbujali. Razdelili si bomo gradnjo posameznih delov, kar bo zelo vplivalo na čas gradnje, kvaliteto dela in tudi na ceno.

Kaj vam lahko nudimo?

Pavle Perhavc II ogleduJe Itrukturo repa. V rokI dr!1 krilo CollbrlJa

Poleg načrtov, organizirane kontrole gradnje in svetovanja v smislu pravilnika o amaterski gradnji sodelujemo v nabavi konstrukcijskih materialov, izdelkov in opreme. Nudimo pomoč pri izdelavi najzahtevnejših delov, sestavljanju in povsod, kjer vam bo pomoč potrebna. že sedaj vam lahko ponudimo kompletno motorno grupo od elise do požarne stene, pristajaIna kolesa in druge reči.

Kakino letalo bomo gradili?

Čas, v katerem živimo, nam narekuje sledeče : Motor kot velik strošek in porabnik (pa še nedosegljiv, če je letalski) bo strokovno modificiran VW. Potem takem bo letalo enosedežno, primerno lahko in sodobno oblikovano. Da približarno in omogočimo gradnjo širšemu krogu, bo tehnologija gradnje enostavna, delovni stroji in pripomočki nezahtevni, gradbeni material les. Vaše letalo bo imelo vsaj takšne lastnosti, kot jih imajo letala, na katerih sedaj nabirate ure letenja. Predsednik: T. KRIVENKO

'ColIbrI MB2 na zletu v FrancIJI


NajstarejAl aktivni letalski veteran Jugoslavije Srečanje s starim prijateljem, iportnim letalcem, ki v teh težkih časih za letalsko aktivnost izjavi, da je v letu 1983 naletel kar 84 ur, te nehote prisili, da ga zaprosii za malo daljii razgovor. Seveda pa le tega ne moreva opraviti na ulici Zemuna, zato me prijazno povabi v svoje stanovanje v Novem Beogradu.

Nov rekord Anglež PETER MAXWELL bo prav gotovo prišel v Guinnessovo knjigo rekordov. Njegov podvig pa spada med nenavadnejk Z balonom se je dvignil 1818 metrov visoko. To seveda še zdaleč ne bi zadostovalo za uvrstitev med svetovne znamenitosti, toda domiselni Peter je vzel s sabo klavir in je na tej vitini navdušeno igral nanj. (PO DELU)

Če vam izdam, da bo moj sogovornik v januarju mesecu 1984. leta napolnil 76 let svojega življenja, še vedno aktivno leti in poučuje, boste tudi vi postali radovedni, kdo je to. To je trenutno najstarejši aktivni letalec pri nas, dober znanec predvojne pa tudi povojne generacije letalcev, nekdanji inšpektor za letalce v SUCVP, tovariš Aco Stanojevič. Ko sem mu omenil, da bi del najinega razgovora objavil v "Krilih", mi je z nasmehom odvrnil, češ saj to nima smisla. Na moje prepričevanje, da tudi mlajše kolege zanimajo dogodki iz predvojne države, je pričel iz vitrin vleči skrbno zložene zbirke razne dokumentacije, alburne in fotose . Na, tuimaš,jedejal, pa si poišči, kar te bo zanimalo, kajti za razgovor bi potrebovala malo več časa. Vseeno sem mu raje zastavil vprašanje : kdaj in kaj ga je navedlo da se je odločil ravno za letalstvo.

"Verjetno bo moja izjava izzvenela nekoliko smešno, če ti rečem, da sem se za letalstvo ogrel predvsem zaradi uniforme, ki mi je nadvse ugajala. Že v srednji šoli sem imel željo, da postanem "plavi orao" kakor so imenovali letalce, no in želja se mije izpolnila leta 1929, ko sem moral na odsluženje vojnega roka in bil sprejet v pilotsko šolo za rezervne oficirje. Tu Je moja ~udna ljubezen do letalstva dobila druge korenine. Po konča­ ni pilotski šoli sem že naslednje leto dopolnil letalsko znanje v lovski šoli VI. letalskega polka v Zemunu, kjer sem letel na letalih "Gordu Leser" , "Spad" in "Dewoitine". Svoje znanje sem leta 1934 zaokrožil še v šoli nočnega letenja, nato pa leta 1936 še s kursem letenla brez zunanje vidljivosti. Postal sem popoln letalec in dobil dovoljenje prometnega pilota.


SPOMINI

Vsi bi radi v vesolje Odkar je N ASA da bodo v prihodnosti popeljali .v vesolje tudi turiste, si skuša na tisoče Američanov rezervi.rati prostor za takšen . polet. Čeprav še ni znano, kdaj bo to in koliko bo stalo, je povpraševanje veli~ kansko. Med prosilci sta tudi sedemletni deček iz Oregona in 23-letni mladenič iz Detroita, ki bi si rad dal operirati slepič med poletom . sporočila,

Toda v zapisih, ki so mi prišli pod roko, se v predvojnem letalstvu velikokrat omenjaš med pionirji jadraln~ga letalstva. Ta konstatacija je točna, vendar to dejstvo izvira iz tega, ker me je osrednja uprava bivšega aerokluba "Naša krila" določila za komisaIja jadralnega letalstva. Omeniti moram, da sem leta 1930 ustanovil prvo civilno pilotsko šolo "združenja rezervnih letalskih oficirjev" v Beogradu, katere upravnik in učitelj sem bil do 1. 1932, ko se je ta združila z AK "Naša Krila". Šolaje imela sedež na letališču v Zemunu in je že v prvem letu dosegla zelo dobre rezultate. Ker pa se je v tistem času po svetu, posebno pa v Nemčiji, že dobro uveljavilo jadralno letalstvo, je tudi pri nas dozorela misel, da bi se tudi ta zvrst športa pričela resnejše razvijati, kajti razen nekih manjših akcij v Sloveniji, ta šport ni bil znan v Jugoslaviji. Uprava aerokluba me je leta 1932 poslala na šolanje v nemški jadralni center RRG na Wasserkuppe. Tu sem po kratkem šolanju 15. junija dobil dovoljenje jadralnega pilota, 18. junija pa že tudi položil "uradni e" izpit. Na letališču Griesheim sem nato na jadralnem letalu "Falke" opravil še kurs aerozaprege in si pridobil dovoljenje za učitelja jadralnega letenja na "gumi" štartu in vaeritaoregu. Na tem letališču sem z jadro letalom "Falke" izvedel akrobacijo "imelman". O tem je jadralec Urninus (oče Waserkuppe), objavil v letalski reviji "Flag-

sport" tlanek in dejal : "Jugoslovan nam je pokazal v jadralstvu nekaj novega, kar pa ostali ne poskušajte dela ti. " Po vrnitvi v domovino sem dobil nalogo, da ustanovim prvo uradno priznano šolo jadralnega letalstva v državi. Le to smo organizirali v vasi Pinosava pri Beogradu 14. 8. leta 1932, in izšolani učenci te šole so prejeli že uradne diplome za dosežene izpite . Postal sem upravnik in učitelj šole, pomagala pa sta mi še učitelja letenja Bora Ivkovič in Živko Jozanov. Prva skupina je imela 16 učencev, v kateri so vsi opravili"A "izpit, sedem med njimi pa še "B" izpit. V letu 1933 smo šolanje premestili na "Zvezdaro", prvi astronomski observatorij v Beogradu. Šolali smo dve skupini. Eno so sestavljali člani iz aerokluba, drugo pa člani akademske~a aerokluba. To so bili začetki dejavnosti jadralnega športa v Srbiji, ki se je kasneje prenesel v Vršac, na Z lati bor in ostala mesta. Stanojevič

Večkrat si se pojavljal kot ustanovitelj nečesa novega, če se ne motim tudi jad-

ralne skupine? Res je, v Beogradu sem leta 1933, ko sem že bi I komisar za jadralstvo ustanoviljadralno skupino "Deveti", inže istega leta nas je nekaj v sobi tretna .nadstropja hiJe v Beograau graOiJo letalo Holz der TeufeI. Sredstva smo zbirali sami, gradnja pa je bila dokončana 9. 04. 1934. Ko pa so bila krila gotova, smo ugotovili, da jih ne moremo spraviti iz

51. lovska skupina VI. letalskega polka pred letalom IK-3 v Zemunu leta 1940 (z leve na desno .toJIJo: Aco Stanojevic, ErclgoJ, osmi Poljanec)


ntL~24

Amerllka baza ostane na Azorih Ameriški državni sekretar George Shultz je decembra podpisal v Lizboni za sedem let podaljšano pogodbo o uporabi portugalskega letalskega oporišča Lages na Azorih. Za uporabo te strateško izredno pomembne baze bodo samo v prihodnjem letu dali regionalni vladi vojaško in gospodarsko pomoč v znesku 145 milijonov dolarjev. (AP)

SPOMNI prostora. Morali smo jih s terase spustiti po vrvi na ulico. Seveda se je takoj zbralo veliko radovednežev ·in ·že drugo jutro so nekateri beograjski časopisi objavili vest o našem podvigu. Skupina "Deveti" je bila ena najmočnejših in najnaprednejših jadralnih skupin v državi, saj je zaradi pogoste udeležbe na raznih tekmovanjih imela največ izkušenj. Ekipa, ki je štela devet članov. je leta 1935 prvič odšla na mednarodno alpsko jadralno prvenstvo v Švico z doma zgrajenim letalom "Komar". Nanjem so sodelovale še ekipe Nemčije, Avstrije in ekipe gostitelja. Tekmovanje se je odvijalo na zasneženi planini "Ju ngfrauj och ", kjer sem zasedel drugo mesto za rezultat v trajanju poJe-

Tranlport letala Komar Iz Beograda na I. mednarodno alpako jadralno prvenitvo na Jungfraujoch

:telezniika pOI'aja na Jungfraujoch

ta, kot ekipa pa smo zavzeli prvo mesto. Leta 1936 smo se pojavili na tekmovanju v češki Žilini, kjer sem dosegel jugoslovanski rekord v trajanju s časom 8 ur 36 minut. Ta rekord je še istega leta potolkel Stane Raznožnik z letalom Grunau Baby II na terenu na Blokah, z letom , ki je trajal 10 ur 45 minut. Vodstvo skupine pa je kaj kmalu ugotovilo, da je potrebno jadralni šport v Jugoslaviji dvigniti na višji nivo, zato je v Vršcu že leta 1936 ustanoviloprvo šolo za " isokosposobno jadranje. Sola je že na samem začetku žela izredne rezultate, saj se je pričelo osvajanje višjihjadralnih nazivov. Naj bo dovolj o tem, saj vem, da bi mi lahko pripovedoval še in še. Raje mi povej zanimiv dogodek iz tvojega dolgoletnega letakkega udejstvovanja! Dogodkov je bilo veliko, ki so več ali manj zanimivi. Mislim, da bo tale najbolj zanimiv zato, ker se je kljub izredni nevarnosti, ki mi je pretila vse srečno končalo. Bilo je leta 1934 na letališču v Zemunu, ko sem hotel opraviti prvi preizkusni let s prvim doma skonstruiranim jadralnim letalom GS 1, konstruktorja inž. Giše Stanisavljevica, kapetana pri letalskem podjetju "Aeroput " in predsednika jadralne komisije pri osrednjem odboru aerokluba. To je bil prvi polet v aerozapr~i z letalom Hanriot. Pri E0Jetu je na višini okoli 45 m nad samim letališčem prišlo do loma smernega stabilizatorja, ki je odpadel in onesposobil višinsko krmilo in letalo se je usmerilo strmo proti zemlji. Instiktivno sem se odpel od letala in odskočil iz kabine, v


Japonska bo Izstrelila opazovalni satent Tiskovna agencija Kjodo, ki sc.sklicuje na visoke voja§ke funkcionarje, s poroča, da namerava Japonska izstreliti opazovalni satelit, da bi izboljšala svojo vojaško obvešče­ valno službo. Agencija poudarja, da so natančne vojaške informacije o dogajanjih okoli japonskega otočja v življenjskem interesu te države, pri čemer gre tudi za opazovanje premikov sovjetskih čet na Daljnem vzhodu. Do zdaj so imele take satelite samo Združene države Amerike, Sovjetska zveza in Ki tajska.

Kanibalsko letalo Tiskovna agencija Reuter je iz Pariza sporočila, da kanijo postati francoska orjaška letala concorde kanibali. Pravijo, da morajo štirje "požreti" tri svoje brate, če hočejo preživeti pomanjkanje nadomestnih delov. Tako je pač sklenila uprava Air France, ko je izračunala, da se ji bolj izplača, če tri nadvzočna in že dotrajana letala žnvuje, namesto da bi kupovala nove dele zanje. Edina zveza, ki jo Pariz vzdržuje s concordi, je z New Yorkom, zato pa zadoščajo štiri letala. Preostala tri , ki so doslej letala v Caracas, Rio de Janeiro in Washington , bodo razstavili . (Po DELU)

<il".

w.'

Mladi Aco pred t'tartom za akrobac.IJe z letalom Falke na letalIteu Grleahelm leta 1932 istem trenutku pa že tudi odprl padalo, Ta dogodek mi do danes ni bil znan in saj se je vse odigraval o takorekoč pred mislim, da spada resnično v redek "sre'čni" zemljo. Istočasno ko sem udaril obtla, se slučaj. Tvoje dolgoletno letalsko udejstvoje napolnila tudi kupola padala, kar je vanje pa prav gotovo dokazuje, da ti niti to ublažilo udar, vseeno pa sem ostal nekni odvzelo letalske zagnanosti. Ali bi ml oliko trenutkov brez zavesti . Da se je to povedal še kaj zanimivega? zgodilo resnično na omenjeni višini doOmenil sem ti že, da sem se večkrat kazuje dejstvo, da sem se prizemljil na pojavljal kot nekakšen ustanovitelj neče­ sredini letališča. Za ta podvig, ki je tasa. Moram reči, da sem bil tudi ustanokrat predstavljal svetovni rekord v privitelj ,jadralne zadruge" leta 1936 v Zesilnem reševanju življenja s padalom s tamunu . To je bila delavnica, kjer smo ko majhne višine in , za katerega ne vepričeli z industrijsko proizvodnjo jadralrjamem da je preko šen, sem od tovarne nih letal in modelarskega materiala, Knebl in Ditrich iz Indije, ki je izdelovala opravljali pa smo tudi popravila šolskih padala vrste "Irvin" kot darilo prejel letal za vojne potrebe. Do leta 1939 se je novo hrbtno padalo, od mednarodnega prvobitna "Utva ", ki je prešla v deln~ko združenja "Catterpil1ar" s središčem v družbo, nahajala v Zemunu, nato pa je Londonu pa zlato gosenico z rubini kot postala tovarna letal "Utva" v Pančevu. simbol za rešitev življenja. Leta 1940 je bilo v tovarni sestavljenih

Spominska tablIca, ki opozarja na svetovni rekord v retevanju s padalom


SPOMINI

Slovita trojka veteranov v Vrtcu leta 1978: PaJa CrnJanskl, ln!. Ivo Soltarlč ln Aco stanojevič

Pol tone hero-

ina

Kostariške oblasti so zaplenile na letališču v San Joseju 500 kilogramov čistega heroina, katerega vrednost cenijo za 325 milijonov dolarjev. Dva človeka so aretirali, domnevajo pa, da je bilo v tihotapstvu mamil iz Kolumbije v ZDA vpletenih veliko ljudi; omenjajo tudi dva ministra. Mamila so našli spretno "všita" v obleko, ki je bila pripravljena za izvoz v Ameriko .

prvih 200 letal tipa .. Buecker Jungmann". Tovarna je imela zastopstvo za ta letala in za motorje .. Hirt", na katerih je opravljala tudi generalna popra vila. Kakor v zadrugi, sem bil tudi v tovarni, tovarniški preizkusni pilot. Da povzameva tvoje predvojno udejstvovanje. Ali 51 se razen te omenjenih tekmovanj udeletil še kakinega? Skupaj sem bil na šestih mednarodnih jadralnih tekmovanjih in na olimpijadi motornega letenja. Poleg teh sem se udeletil še šestih tekmovanj motornih letal v Jugoslaviji. Morda bo zanimivo, da povem nekaj o tekmovanju na olimpijadi. Le-to je bilo leta 1936 v Berlinu kot XI. olimpijada. Disciplina na tem tekmovanju je bila v tem, da s čim slabšim motorjem po moči KS preletiš veni smeri čim več kilometrov. Tekmovalo je 54 tekmovalcev z najrazličnejšimi letali. Sam sem letel na letalu De Haviland z Gipsi motorjem 80 KS in z njim dosegel

BIkerji pred tovarno Utva v Pančevem leta 1940

24 . mesto. Prvaka sta bila češkoslovaška predstavnika , dva Čeha pa sta se pri tekmovanju smrtno ponesreč i la . Verjetno te bo zanimalo kaj sem in koliko letel. Zaključno z letom 1983 sem letel na 89 tipihjadralnih letal, na sedmih tipih motornih jadralnih letal in na 150 tipih motornih letal. V času od 1. 1929 do danes sem na motornih letalih opravil več kot 45.00 štartov in preletel več kot 700.000 km z naletom več kot 10.000 ur. V jadralnem letenju sem napravil nekaj več kot 3.000 štartov, preletel okoli 3.000 km in naletel več kot 800 ur. Naj te ne čudi manjši nalet na jadralnih letalih, kajti moraš upošte vati, da je nekoč pomenilo ostati kakšno uro v zraku z jadro letalom um~tnost in tudi preletov s takimi letali ni bilo lahko doseči, poleg tega pa ni bilo letal z dvojno .. komando". Danes so drugi časi. Tehnologija se je tako izpopolnila, da je npr. slovenskim letaleem kot za šalo napraviti njihov trikotnik 300 km. Vse navedene podatke pa lahko dokumentiram s kompletno letalsko dokumentacijo, ki jo vodim od prvega svojega poleta . Po vojni te dosti letalcev pozna kot inšpektorja SUCVP. Kaj bi rekel za to svoje obdobje? Da, bil sem inšpektor od leta 1955 do 1965. Lahko rečem, da ob mojem nastopu službe v svojstvu inšpektorja ni bilo še ničesar storjenega glede dovoljenj, izpitov in pd. Delal sem na organizaciji potrebne dokumentacije za letalee, le-to prilagajal zakonom ICAO in sodeloval v izpitnih komisijah za padalce in prometnih pilotov. Ks,i misliš o sedaj veljavnih letalskih predpisih, o športnem letenju in o statusu učiteljev letenja? Mislim, da predpisi še danes odstopajo od priporočil ICAO. Ko to trdim


SPOMINI

PrepreCen atentat na letalo AIItalle Turška policija je tik pred novimIetom o~k­ rila razstrelivo v prtlJagi , ki naj bi jo natovoriii na letalo italijanske letalske družbe AlitaIia na mednarodnem letali~ču lesilkov v Istambulu. Pri osebju letalaje zbudila sum prtIjaga potnika, ki jo je oddal, ne da bi se pomeje pojavil pri glavni letališki kontroli . Letali~ka policija in strokovnjaki za demontiranje eksploziva so na~li eksplozivni 'material v cigaretni ~katlici, poleg tega pa ~e več baterij in drugega materiala, kar naj bi' bilo del tempirane bombe. (AP)

menim, da SO nekateri člani preveč tolerantni, medtem ko so zopet drugi prestrogi. Npr. menim, da ni nobenega razloga, da se mora letenje pilota z dovoljenjem opravljati pod nadzorstvom nekakega vodje letenja oziroma učitelja letenja. Letenje pilotov z dovoljenji bi se normalno odvijalo tako, da je za to obveščen kontrolor, ki pa ne mora biti državni uradnik, temveč je lahko vsak učitelj letenja ali letalec, ki položi izpit za kontrolorja. Na ta način bi se zmanjšale komplikacije, ki nastajajo na naših letališčih, če na startu ni prisotna raznorazna, rekel bi birokratska druščina. Seveda je pa drugače pri letenju . učencev, ~je~ mora biti obvemo pnsoten Učitelj letenja. V pogledu izpitov mislim! da ~o~~~ preiti na sistem testov z najmanj štmml zaznamovanimi odgovori, od katerih pa je samo eden pravilen. Pisna oblika obdelave odgovorov na postavljena vprašanja je zastarela in po moji oceni podvržena neobjektivnemu ocenjevanju. Seveda pa moram takoj naglasiti, da za reševanje testa kandidati ne morejo razpolagati z neomejenim časom, temveč se mora le-ta pametno omejiti. Kdor ma odgovoriti na vprašanje,. bo to storil ta: koj, ko bo prebral vse štm odgovore ah rezultate. Glede učiteljev letenja mislim, da bi bilo potrebno tudi nekaj spremeniti. Po mojem prepričanju nekdo, ki . ima učiteljsko diplomo, pa v tem svoJstv~ malo ali pa nič ne dela, ne more zadržati tega dovoljenja. Mislim, d~ b.i . vsak učitelj moral v času dveh ah štmh let opraviti tudi vsaj eno šolanje. učencev začetni kov ali prešolanje kandidatov za nove tipe. To še posebno velja za učite.lje jadralnega letenja, ki se navadno po~a­ vijo na letališču le toliko . .da oprav.l~o kakšno preverjanje na dvOj01 komandilO

že mislijo da so res 01 010 tudi učitelji letenja. Veljavnost poblastila za učitelja letenja bi morali zato omejiti n. pr. na 4 leta, ki bi jo kandidat avtomatsko izgubil, če ne bi izpolnil poprej navedenih pogojev. Knjižice učiteljev letenja bi morala potrjevati kontrola odnosno kontrolor letenja, a ne upravnik ali vodja letenja kot do sedaj. Vidim. da na podlagi dolgoletnih izklfitev operiraš s pametnimi predlogi. Povej mi kaj počenjaš od upokojitve dalje. Od leta 1965 ko sem se upokojil, se še vedno ukvarjam z dejavnostjo učitelja motornega in jadralnega letenja. Pouče­ val sem dosti na motornih jadralnih letalih, s katerimi žal v Jugoslaviji ne moremo prodreti, pa čeprav smo po opravljenih poizkusnih poletih na tipu "Sole 77", imeli v rokah eno najboljših med. jadralnih letal plastične konstrukcije, seveda leta 1978. Med tem časom ~o se pojavili že novi tipi teh letal, o katenh pa bi se moglo razpravljati . Sicer so letos končno v~a preizkuš~nja, ki ji~ je op ra: vij al VOC končana, 10 so tudi rezultati zadovoljivi ter so skoraj identični z onimi, ki sem jih kot preizkusni pilot brez potrebnega instrumentarija ugotovil, seveda pa to še ne zagotavlja, da se bo "Šole" v doglednem času znašel tudi v naših aeroklubskih šolah. Po upokojitvi je Aco izšolal 215 učencev letalcev raznih vrst. -! e izredno poznan in cenjen učitelj letenja v Švici, Nemčiji in Avstriji, kamor ga vsako leto kličejo za pomoč . Razpolaga z veljavnimi "licencami" in pooblastili vseh navedenih držav, seveda pa tudi Jugoslavije, kjer pa se manj udejstvuje. Zaželimo mu še veliko zdravih let in uspešnega letenja ne samo na tujem, temveč tudi na našem nebu. GUSTAV AJDIČ

Konstruktor lnf. $oitarlč ln preizkusni pilot Aco Stanojevič pred letalom Sole 77


Svetovno prvenstvo letalskih modelarjev Udelefba reprezentance letalskih modelarjev na svetovnem prvenstvu v Avstraliji, kije bilo v Goulburnu od 28. 9. do 5. lO. 1983, je upravičila pričakovanja. Najzgovornej§i dokaz za to sta dve osvojeni medalji: Mirko Karanovic, bronasta medalja in ekipa v kategoriji F-I-A, srebrna medalja. Reprezenta nca je odpotovala z JATovim letalom zgodaj zjutraj 27. septembra v Avstralijo. Prvo pristajanje Dubai , nato Singapur in sprememba v maršruti. Zaradi štrajka letaliških delavcev letimo namesto v Melbourne direktno za Sidney . To nas veseli, ker pridobi mo več kot dve uri. Po enodnevnem potovanju pristanemo v Sidneyu. Čakamo v letalu, da pridejo zdravstveni organi, ki nas zaprašijo kot insekte, zatem sledi predaja potnih listov, vprašalnikov in stroga kontrola prtljage.

Pričakali so nas predstavniki izseljenskega društva "Triglav" in naš vice konzul Božin Nikolič. Predstavljanje, krajši razgovor, fotografiranje za lokalni tisk, kosilo v domu "Triglav". Popoldne pa so nas s tremi avtomobili prepeljali v Goulbum, ki je na 190 km na poti za Camberro, glavnem mestu Avstralije . Nameščeni smo v enoposteljnih sobah koJedža v Goulburnu, ki je bil zgrajen pred desetimi leti . Objekt je zelo funkcionalen z več zgradbami. Zvečer, kasno v noč, sestanek vodij reprezentanc. Naslednji dan tehnični pregled modelov in reglažni leti. Nad terenom smo razočarani. To je polje, razparcelirano z žičnimi ograjami, da paje še slabše, skoraj v sredini velika mlaka. Verjetnoje ves teren v deževju poplavljen? V navzočnosti 18 držav iz 4 celin in gostov je bila dopoldne 30. septembra, v odprtem amfiteatru koledža, svečana otvoritev svetovnega prvenstva.

Revija

Nall tekmovalci v gosteh v domu Izseljencev Yugoethnlc v Sidneju ln Jugoslovanska reprezentanca ob otvoritvi prvenstva (slika v naslovu)

izpuščenih

možnosti

Prvega oktobra je bilo prvenstvo v kategoriji F-I-A, v kateri je Anton Videnšek branil zlato medaljo , osvojeno 1981 leta v Španiji. Sončno in hladno vreme z vetrom okoli 7 m/sek,je kazalo, da bo tekmovanje težko. Vse do petega turnusa smo bili prepričljivo prvi , edini s polnim številom točk. Potem je šel vlak


MODELARSTVO

ra:tL,t.29

navzdol. Tone naredi nerazumljivo, enkrat ponovljeno začetniško napako pred desetimi leti na svetovnem prvenstvu v Avstriji . Model odpne ne nakej metrih višine in kot rezultat tega 29 sekundni let. Šesti turnus prinese še en slab rezultat. Darko Bauer je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, vendar je model "izcuril" v 88 sekundah. Na koncu je v borbi za zlato medaljo ostal edino Karanovič . Dramatični sedmi let nam prinese razočaranje in veselje. za tolažbo bronasta medalja z grenkim spomanjem , da bi lahko dosegli več . Ekipno smo drugi z vsega 19 točkami manj od prvo uvrščenih Angležev, kar kaže, da tudi drugim niso cveteIe rože.

Doring ponovno svetovni prvak

3. EP V jadral· stvu za ženske 3. evropsko prvenstvo v jadralnem letenju za ženske je potekalo v St.Hubertu v Belgiji koncem junija 1983. Na žalost vreme ni bilo naklonjeno tekmovalkam iz 10 držav, med katerimi sta bili tudi Marija Letič iz Subotice in Milena Cestnik iz Ptuja. Od 20 dni je kar 12 dni padalo, in čeprav so disskraj§evali, cipline dobr§en del tekmovalk ni pri!el na cilj. Na§i tekmovalki nista dosegli vidnej§ih mest , če­ prav je bila Letičeva v disciplini hitrostni trikotnik 166 km tretja, v disciplini hitrostni prelet pa §esta. (A VIOREVIJA)

8081no-747 tr-

CII V tovornjak Tovorni

boeing

-747 japonske letal-

ske družbe JAL je 19. decembra v gosti megli trčil v tovor nja k na pristajaini stezi mednarodnega letali§ča v Anchorageu na Aljaski. (AFP)

Že vnaprej smo vedeli, da nismo v kategoriji F-2-B velesila, na skrivaj pa smo se nadejali boljših rezultatov. Razloge smo iskali v visokem odstotku osvojenih točk doma in v zanesljivem letenju modelov. Reprezentanca je na štirih kontrolnih treningih med letom dosegla poprečje 94% možnega števila točk. Morda bi lahko dosegli več kot II . mesto, toda proti vetru in dežju je bilo to vse, kar smo lahko naredili. V tolažbo lahko rečemo, da so bili Američani, večkratni svetovni prvaki, za eno mesto pred nami. Svetovni prvak iz Španije Doring je uporabil enako ~aktiko. Startal je. izključno s pomočJo naprave za odčita­ vanje temperature in edini, ki je na tem prvenstvu odbran il naslov.

Velunšek brez

sreče

Tekmovanje v kategoriji F-I-C se je s precej nervoze, katero je izzvala nerazumljiva odločitev žirije, da se tekmuje kljub nizki oblačnosti. Posledica tega; sodniki so prenehali meriti let Velunškovega modela po 156 sekindah, ker se je model izgubil v oblaku. Interveniramo, vendar nič ne pomaga. Poskušamo prepričati žiri, končno uspemo in start ponavljamo. Grošelj in Jovin letita s spremenljivo srečo v mejah možnosti, katero dovoljujejo motorji. V šestem letu, ki je ciI zelo uspešen v pogledu višine ali na našo žalost s tokovi navzdol, doseže Velunšek samo 141 sekund. V fly off-u so štirje tekmovalci: dva Italijana, Američan in Šved. S~vijo italijani: svetovni prvak je Lustratt, naš stari znanec s pokala Republike, Venuti je tretji. Preseneča plasma Švedov, glede na koncept modelov pred desetimi leti. pričelo

Kaj povedati o prvenstvu Vremenski pogoji izjemno težki, neprimeren teren, zadovoljiva organizacija, velik napor organizatorjev, slaba propaganda, brez novih tehničnih rešitev na modelih, najboljša ekipa Kitajci. To bi bila povedana v telegrafskem stilu ocena prvenstva. Mi smo osvojili medalji, dosegli velik uspeh, ali to nas ne sme preslepiti. Potrebno bo še veliko dela, spremembe v konceptu modelov in v sistemu tekmovanj . . Posebej je treba naglasiti homogenost reprezentance, borbenost in tovarištvo, ki je vladalo ves čas prvenstva in potovanja. Pomoč

za pot v Avstralijo

Soočeni s problemom skromnih finančnih sredstev z željo, da sodelujemo

na prvenstvu, smo bili prisiljeni obrniti se za pomoč vsem tistim, za katere smo bili mnenja, da nam jo lahko nUdijo. JAT nam je odobril popust skoraj 75% za nakup letalske karte, Center za letalsko modelarstvo nam je dal devize za vplačilo tekmovalne takse, aeroklubi reprezentantov, ZLOS, VS Vojvodine, Zveze za telesno kulturo in sami reprezentanti so zagotovili sredstva za nakup letalskih kart. Posebno pomoč nam je dala Slovenska izseljenska matica, ki je organizirala sprejem reprezentance v Sidneyu, z izseljeniškima društvoma "TRIGLAV" in "Jugoetnik". Vsem reprezentantom bo ostal nepozaben izjemen sprejem, ki s~ ga pripravili člani obeh društev . Pomembno pomoč je nudil tudi konzulat SFRJ v Sidneyu. Vsem navedenim smo zelo hvaležni. GRADIMIR RANČiN PREVODS=B

Rezultati: Kategorija F-I-A Posamezno: 1. Gewain M. (ZDA) 1260+240 2. Lagan P. (Avstralija) 1260+124 3. Mirko Karanovič (Jugoslavija) 1238 12. Darko Bauer (Jugoslavija 1168 21. Anton Videnšek (Jugoslavija) 1109

Ekipno: 1. Velika Britanija 2. Jugoslavija

3534 3515


MODELARSTVO

.Ke'L.430

V letalskih nesreeah bilo 1100 žrtev V štirinajstih letalskih nesrečah , ki so se lani zgodile po svetu, je izgubilo življenje več kot 1100 ljudi, škodo pa cenijo na nekaj 100 milijonov dolarjev. V poročilu, ki gaje objavilo mednarodno združenje za letalski promet (lA TA), je rečeno, da je bila sestrelitev južnokorejskega potniškega letala boeing 747 na 1. septembra, ko je umrlo vseh 269 potnikov in članov posadke, najhujša letalska nesreča v letu 1983. Sledi nesreča kolumbijskega potniškega letala nad madridskim letališčem 27. novembra, ko je bilo ob življenje 182 ljudi . (Xinhna)

Evropejca v vesolje Vse kaže, da se bosta junija leta 1985 novih nalog na evropskem vesoljskem laboratoriju Spacelab lotila dva Evropejca, en Zahodni Nemec in en Nizozemec , je sporočil zahodnonemški minister za znanstvene raziskave Heinz Reisenhuber. (AFR)

En potnik v letalu Letalo urugvajske družbe Pluma je drugega januarja pristalo na letališču v Buenos Airesu z enim samim potnikom. Letalo je na redni progi iz Ml!drida in vmes pristalo v Rio de Janeiru in v Montevideu . Desetčlanska posadka je povedala, da se jim to redno dogaja vsako novo leto. Ljudje se očitno raje zabavajo na zemlji, kot da bi leteli.

3. Italija 468 Nastopilo je 49 tekmovalcev iz 17 držav.

Kategorija F-I-B Posamezno: Doring L. (Zah. Nemčija) 1260 Zeri A. (Nizozemska) 1247 1234 Kelmke G . (Zah . Nemčija) Mirsad Kapetanovic (Jugoslavija) 1092 37. Kenan Jusufbašic (Jugoslavija) 934 1. 2. 3. 25 .

40. Ibrahim Sinanagic (Jugoslavija) 905

Ekipno: l. LR Kitajska 3659 2. Italija 3479 3. Velika Britanija 3433 Il. Jugoslavija 2931 Nastopilo je 47 tekmovalcev iz 17 držav.

Kategorija F-I-C Posamezno: 1. Lustrati S. (Italija) 1260+240+254 2. Argen G. (Švedska) 1260+240+171 3. Venuti G. (Italija) 1260+216 9. Oton Velunšek (Jugoslavija) 1221 23 . Janko Grošelj (Jugoslavija) 1148 35 . Svetozar Jovin (Jugoslavija) 972

Ekipno: 1. Italija 3741 3662 2. ZDA 3. LR Kitajska 3610 9. Jugoslavija 3341 Nastopilo je 41 tekmovalcev iz 15 držav.

Tatranski pokal F - 3 B V slovaškem mestu Poprad pod Visokimi Ta trami, se je 14. julija 1983 zbrala pisana druščina šestdesetih modelarjevtekmovalcev kategorije F3B (radijsko vodena jadralna letala) na 5. mednarodnem tekmovanju za Tatranski pokal. Udeleženci so prišli iz devetih držav: ZRN, NDR, ČSSR, Poljske, Madžarske, Bolgarije, DR Koreje, Avstrije in Jugoslavije. Jugoslavijo smo zastopali štirje člani Aerokluba Kranj (Perpar, Perčič, Lenart in Malec). Tekmovanje je trajalo dva dni in sicer 15. in 16. julija na bližnjem letališču . Vreme je bilo zelo ugodno , saj je bila povprečna dnevna temperatura kar 25 Co, veter pa je pihal maksimalno 5m/s. Organizacija tekmovanjaje bila odlična . Ker je bilo precejšnje število tekmovalcev (60), smo v dveh dneh odleteli tri turnuse. Zmagal je avstrijec Maisl, ki je zbral 8.860 točk od 9.000 možnih. Drugi

je bil Poljak Peczka, ki je zbral 8.652 točk , tretji pa predstavnik ČSSR Chaloupniček (8.596 točk) . Kranjčani smo se bolj slabo odrezali, saj smo se vsi uvrstili v drugo pol ovico . Predvsem smo izgubljali točke v disciplini hitrost. Vsi tekmovalci do 20. mesta so to disciplino opravili pod 30. sekundami, najboljši časti pa so bili okoli 24 sekund. Naša najboljša hitrost pa je bila 32 sekund. V vsakem turnu su je bilo tudi po nekaj pilotov, ki so dosegli v trajanju maksimalen možen rezultat (460 točk), posebno poglavje pa so bili preleti . Od 60 tekmo valcev jih je v zadnjem tu rnusu naredilo dvanajst kar 49, najmanjše število preletov pa je bilo 10. Zato omejitev na 12 preletov že počasi izgublja smisel in pojavljajo se ideje, da bi bilo število preletov neomejeno (Muenchen), seveda v času štirih minut. Kar se tiče modelov, prihajajo v ospredje modeli z razpetino od 2,9 do 3,2 m. Zmagovalec je letel z modelom razpetine 3,2 m in profilom E-205 ter je z lahkoto dosegal čas 24 sekund v hitrosti, šest minut v trajanju , da o preletih ne govorim. Seveda pa model ni vse - tu sta še .. šlep" in pa seveda pilot. Sam mij e v pogovoru omenil, da kar precej leti . Teža letal se giblje okoli 2,2 kg, pri obremenitvi pa dosega 3 kg. Modele z razpetino okoli treh metrov so imeli še tretji , četrti peti in osmi tekmovalec. Letala so grajena v glavnem iz epoxi smole (trup - epoxi, krila - stiropor, balza, epoxi). Tekmovalci iz vzhodno-evropskih držav pa so imeli krila tudi še grajena na klasičen način. Kot sem že omenil, smo se Kranjč a ni bolj slabo odrezali. Kar se tiče modelov in tehnologije gradnje le-teh, lahko trdim , da nič ne zaostajamo za ostalimi, nasprotno, mi slim celo, da smo kar v vrhu . Kar pa se letenja tiče, smo pa tam, kot kaže rezultat : v drugi polovici . Očit­ no je bilo videti, da nam manjkajo močnejše tekme, hujša konkurenca inpa več tekem. Saj, v Sloveniji še nekako letimo, ko pa pridemo na mednarodno tekmo , pa nič. Delamo prav šolske napake: sedamo izven 15 m, pri pristanku ..povozi mo " samega sebe, itd. Je pa to verjetno tudi odraz stanja v naši panogi. Mislim, da ne more biti ne vem kakšne kvalitete modelarjev (seveda so izjeme), ko se nas na Republiškem prvenstvu zbere 15 , na zvezni tekmi pa 20, pa še od tega jih je ponavadi tretjino začetnikov, ki pa zelo hitro obupajo. Toda to je drugo področje, v katerega pa se ne mislim spuščati . MARKO MALEC


Tone in Oton še vedno državna prvaka Manj

nesreč

V zadnjih dvajsetih letih so se možnosti za preživetje lažjih letalskih nesreč povečale za 20 odstotkov. Po podatkih britanskega civilnega letalstva je v obdobju 1972-77 preživelo take nesreče 44 odstotkov potnikov, v obdobju 1979-81 pa kar 70 odstotkov. Število mrtvih v lažjih letalskih nesrečah se je zadnja leta na vsem svetu zmanjšalo s 700 na 250.

2. 3. 13. 19. 21.

Kategorija F-I-A

F-I-C

51 1. 2. 3. 4. 6. 8.

tekmovalcev, 10 iz ZLO S Tone Videnšek (Ljubljana) 1260+189 Zakir Bečak (Visoko) 1260+185 Blagojevič R (Zrenjamn) 1260+179 Žagar Iztok (Ptuj) 1260+124 Matjaž Praprotnik (Ptuj) 1260+102 Branko Leskošek (EMO Celje) 1235

Kategorija F-I-B 28 tekmovalcev, 4 iz ZLOS 1. Josip Franic (Split) 2. Kenan Jusu[bašic (Visoko) 3. Lazar Lačimic (N. Pazova) 9. Dušan Peček (Ptuj) 11. Martin Brudar (N . mesto) 21. Tomaž Hribar (Ljubljana) 23. Božo Grešak (N. mesto)

1260 1226 1223 1108 1099 897 842

Kategorija F-I-C 15 tekmovalcev, 4 iz ZLOS 1260+240 . 1. Oton Velunšek (Ptuj) 2. Dušan Varda (Pančevno) 1260+198 3. Janez Grošelj (N. mesto) 1260+159 8. Maks Žuran (Ptuj) 1154 10. Konrad Janžekovič (Ptuj) . 131

EKIPNO: F-I-A

I. Ptuj 3124 2. Petrinja 495 3. Novo mesto 3389

7~

F-I-B

F-I-C

1. Visoko 3661 2. Zenica 3379 3. Skoplje 3300

1. Ptuj 3545 2. Sisak 2895 3. Pančevo 2520

memorial "Izet Kurtalič"

Na delo v vesolje Ameriška družba .. Fairchild Industries" name ra va leta 1987 poslati satelit v vesolje, ki bo prva vesoljska tovarna, v njej pa bodo izdelovali farmacevtske in velike tehnološke proizvode. Satelit, ki bo stal 200 milijonov dolarjev, bo v vesolje odnesel vesoljski taksi. NASA je to že '. potrdila.

M Šarkinovič (Zenica) 1260+661 Branko BijeIlc (Zenica) 1260+394 Tomaž Hribar (Ljubljana) 1154 Božo Grešak (N. mesto) 1080 Martin Brudar (N. mesto) 1049

Na 37. državnem modelarskem prvenstvu prostoletečih modelov je 26. avgusta 1983 v Livnem nastopilo v vseh treh kategorijah 95 modelarjev iz 26 jugoslovanskih aeroklubov.

V nadaljevanju državnega prvenstva modelarjev s prostoletečimi modeli je bilo 27. avgusta 1983 v Livnem tudi mednarodno FAI tekmovanje, na kateremje nastopila večina udeležencev državnega prvenstva in tuji tekmovalci iz Avstrije, Madžarske, Poljske, V. Britanije, ZR Nemčije, Švice in ZDA.

F-I-A

71 tekmovalcev, 10 iz ZLOS, 20 tujcev 1. S Kurbit (Pol,iska) 1260+1310 2. B Grubič (N. Pazova) 1260+1238 3. Roland Hyttrek (ZRN) 1260+967 6. T Videnšek (LJubhana) 1260+595 29. Darko Bauer (N. mesto) 1187 35. Milan Mastnak (EMO Celje) 1146

F-l-R 32 tekmovalcev, 4 iz ZLOS, 4 tujci ~. 1. Djuro Gabeščak (Skopje )1260+830

26 tekmovalcev, 4 iz ZLOS, 9 tujcev 1. Werner Klaus (Avstrija) 1260+240 2. Jan Ochman (Poljska) 1260+187 3. Ruda Andričic (Petrinja) 1260+169 6. Janez Grošelj (N. mesto) 141 10. Janžekovič Konrad (Ptuj) 1202 13. Maks Žuran (Ptuj) 1164

Mednarodno tekmovanje F3 - B V Munchnu Kot že nekaj let nazaj, se je tega tekmovanja tudi letos udeležila ekipa kranjskih modelarjev, kije bilo od 17.18. septembra v Muenchnu. Letos se nam je pridružila tudi ekipa državne reprezentance in dva člana iz AK Ljubljana. Od Jugoslovanov se je najbolje izkazala ekipa državne reprezentance, ki jo je vodil tov. Borut Perpar. Kljub težkim vremenskim pogojem (hladno vreme, hitra sprememba smeri vetra) je naš republiški in državni prvak zaostajal za prvim manj kot 200 točk. Zasedel je 9. mesto. Drugi je bil Marko Kralj iz Zagreba (na 21. mestu). Tov. Klančišar je obdržal 8. mesto. Tov. Kralj je imel težave z napravo, zato je odstopil. Tov. TomIinerič, ki je bil tretji član reprezentance, je bil v drugem turnusu 40. Zaradi prevelikega števila tekmovalcev (70), je v tretjem turnusu letelo samo prvih 25, to je pravi finale. Med njimi je letel tudi naš Klančišar. Tretji turnus je bil zelo zanimi v, saj SQ v njem leteli vsi najboljši iz zadnjega svetovnega prvenstva. Klančišar se je dobro odrezal in obdržal deveto mesto. Naj omenim še nekaj besed o celotni tekmi. V disciplini trajanja poleta je letelo 8 tekmovalcev hkrati. Prelete so leteli 4 tekmovalci. V drugem turnusu je letelo v disciplini merjenja hitrosti 70 tekmovalcev. Vse to je dokaz visoke kvalitete. Končna uvrstitev: 1. Helmut Quabeck ZRN 2. Werner Vanth ZRN 3. Ralf Deeker ZRN 9. Martin Klančišar Jugoslavija. ANTON PERČIČ AK KRANJ


DASH-7 pristane lahko tudi sredi mesta ...

A-320 in DASH-7 za ADRIO Po dnevniku DELO povzemamo dve Dovici, ki ste ju mogoče prezrli. Za slovenske letalske kroge pa sta tako razveseljivi, kot tudi presenetljivi, da nič hudega, če ju tudi dvakrat preberete ... Direktor Inex Adrie avioprometa, Janez Kocjančič vajalci, da bo polovico vrednosti letal plačala z dodaje 19. decembra sporočil: "IAA je naročila. p.ri tnim izv.ozom jugoslovanskih iz~~lkov, k.a~eri h przahodnoevropskem konzorciju proizvajalcev potntšklh olzvodnJo bo IAA v Jugoslaviji organIZIrala na letal Airbus pet letal tipa A-320, za naslednje tri pa je temelju tehnološke koopera.c!je Airbus Industrie in že vplačala opci.ie." IAA. Prvo letalo bodo doblh leta 1985. Slovensko zračno ladjevje se bo tako vnovič posodobilo in bo le tako lahko obdržalo korak s svetom, predvsem v konkurenci s tistimi letalskimi prevozniki, katerih pofrebe so predvsem 150sedežna letala. Doslej se je IAA naslanjala na enega izmed najpomembnejših proizvajalcev letal na svetu, na ameriško družbo McDonnell Douglas, saj je pri tej družbi še nedavno tega naročila še eno letalo DC9 super 80, kakršne ima IAA že tri v svojem ladjevju .

DASH - 7 že med zimskimi olimpijskimi .igrami?

Airbus 320 je letalo, ki naj bi IAA zagotovil obstanek in napredek na vse bolj neusmiljenem boju za potnike v zahodni Evropi. Z letali A 320 bo IAA postopoma povečala svoje sedežne zmogljivosti in hkrati v svojem ladjevju z njim nadomestila douglasove devetke .

4. januarjaje v Toronto odpotovalo 8 kapitanov in kopilotov IAA, 10 tehnikov in dve stevardesi. Letalci in tehniki ljubljanskega zračnega prevoznika se bodo v Kanadi usposabljali za letenje in oskrbovanje 50 sedežnih letal DASH-7 . Z odhodom pilotov in mojstrov za vzdrževanje letal kanadskega De Havillanda, se program IAA z malimi letali ure s ničuj e . Dve štirimotorni letali DASH-7 bodo skoraj gotovo pri nas že tik pred začetkom XIV . zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, kjer bo tudi poslej sedež nove delovne enote IAA. Letala DASH-7 so izredno primerna za zdajšnj o razvejenost in tehnično usposobljenost jugoslovanskih, predvsem manjših letališč . Kanadska letala so načrtovana tako, da potrebujejo izredno kratke (800 m) vzletne steze , ki so lahko tudi travnate. Ta letal a bodo prav zato lahko precej popestrila jugoslovansko turistično ponudbo tako s prevozi po državi , kot tudi z dovozom potnikov iz tujine, predvsem iz manjših krajev, od koder so morali naši gostje doslej najprej do večjih letali šč in šele od tam do naših turi stičnih krajev . Letala DASH-7 merijo čez krili 28,35 m, dolga so 24,58 m in težka 12.178 kg. Najbolj ekonomičn a hitrost teh letal je 426 km na uro na višini 4.570 m. lahko se pa dvignejo na višino 7.193 metrov.

Inex Adria se je ob podpisu pogodbe za dobavo 8 letal 'A 320 dogovorila z zahodnoevropskimi proiz-

MA TI JA DERMASTIA

Položaj med najbolj pomembnimi svetovnimi proizvajalci potniških letal pa se je v zadnjem času . močno spreobrnilv korist združenih proizvajalcev iz zahodne Evrope (v konzorciju Airbus so Francozi 37,9 odstotkov delnic, zahodni Nemci - 37,9 odst. , Britanci - 20 odst. in Španci 4,2 odstotka delnic), saj je Evropa marsikaterega proizvajalca iz ZDA tehnološko prehitela. Airbusi 300 in 310 močno prekašajo nekatera po številu potniških sedežev enakovredna letala iz ZDA, tako po porabi goriva na prepeljanega potnika kot tudi zavoljo vse strožjih zahtev številnih držav glede hrupa in onesnaženja ozračja .


~ LETALSKI

VESTNIK

Organizacijsko glasilo PS ZLOS *Ieto IX. *številka 1. ,januar 1984

Pred volilno

skupščino

zveze

I

Zapisnik 3. seje PS ZLOS, ki je bila v Ljubljani dne, 16. 12. 1983. Sejo je vodil predsednik PS ZLOS tov. Gojčič Alojz. Predlog dnevnega reda je bil sprejet z dopolnitvami 21.-25. točke dnevnega reda. Ad. 1. Pregled sklepov zadnje seje PS ZLO S z dne 26. 8. 1983 je podal sekretar PS ZLOS: Sprejeti tekmovalni sistem za ZLOS je bil posredovan ZTKOS, TKS Slovenije in VSJ. Sprejeti program in predračun PS ZLOS za leto 1984 je bil poslan TK S .Slovenije v višini 4,976.I{)O.din. Uredniški odbor za jadralski učbenik se je sestal 19. Il. 1983. Predlagana komisija za borbo proti toči se do danes ni sestala . Sklep PS ZLOS z dne 26. 8. 83 je bil pismeno posredovan Rep. komiteju za kmetijstvo in gozdarstvo. Klubi raketarjev še niso poslali pismenega opredeljenja glede članstva samo veni zvezi. Glede AK Koper nismo prejeli odgovora od OLC Portorož, temveč ponovno od AK Koper za ponovno obravnavo za sprejem v članstvo ZLOS-a na tej seji. Predlogi za spremembo in dopolnitev Statuta ZLOS so bili poslani vsem članicam. Predloge in pripombe bomo obravnavali na današnji seji. Do l. 12. 1983 smo prejeli predlog enega kandidata za vodilne funkcije ZLOS. Iz uvoza smo prejeli 76 ton goriva ter ga razdelili po sklepu PS ZLOS . Razgovor s predsednikom CK ZKS tov. Marinc Andrejem je bil realiziran 15. Il. 1983 v Celju .

Glede jadralnega letala "VUK - T" za OLC Portorož je rešeno na VSJ. Pobuda ZLOS-a za uporabo super bencina kot goriva za letala je negativno rešena od strani KRV. Ad. 2. Informacijo o razgovoru s predsednikom CK ZKS tov. Marincem je podal predsednik PS ZLOS. Razgovor je bil vsekakor uspešen, saj smo predsednika ZKS seznanili s programom dela in problemi, s katerimi se srečujemo pri našem delu, obenem pa od njega dobili vse priznanje za naše napore in uspešno delo. Ad. 3. Realizacija strokovnega programa za leto 1983 je bila od PS ZLOS ocenjena kot zadovoljiva glede na objektivne in subjektivne težave pri delu med letalsko sezono. Celovite analize dela po posameznih dejavnostih naj se izdelajo na strokovnem seminarju upravnikov in strokovnih komisijah posameznih panog. Ad . 4. Poročilo o realizaciji pogodbenih nalog za KR V, RŠTO in V. P. 2050 Ljubljana je podal sekretar PS. Vse pogodbe so bile v letu 1983 100% realizirane. Ad.5. Na osnovi javne razprave je PS evidentiralo sledeče kandidate za vodilne funkcije ZLOS-a: Alojza Gojčiča za predsednika PS ZLOS (drugi mandat) Janeza Baumana za podpredsednika PS ZLOS (drugi mandat) Leona Mesariča za podpredsednika PS ZLOS (drugi mandat)

Mirka Bitenca za sekretarja PS ZLOS (imenovanje od skupščine ZLOS-a) Gabrijela Pesjaka za člana samoupravne kontrole Maksa Berčiča za člana samoupravne kontrole Za 3 člane samoupravne kontrole ni bilo predlogov in je PS sprejelo sklep, da naj bi bili ti člani iz letalskih šol: Celje, Maribor in DLC Novo mesto. Omenjene šole pošljejo imena članov na ZLOS do skupščine ZLOS-a. Ad. 6. Predsedstvo je potrdilo predlog za dopolnitev Statuta ZLOS za skupščino ZLOS in to: 17. člen se dopolni: Sklepa o priznanjih Zveze na osnovi pravilnika. 23. člen se dopolni: Pripravlja predloge za priznanja Zveze na osnovi Pravilnika. Novi člen: Priznanja Zveze so: zlata, srebrna in bronasta plaketa ZLOS-a ter zlata, srebrna in bronasta medalja ZLOS-a. 24. člen se dopolni: Predsedstvo sesta vljajo: predsednik, podpredsednika, sekretar, predsedniki strokovnih komisij tet delegat konference delegacije vseh članic ZLOS-a na območju letalske šole. Ad. 7. Predsedstvo sprejme in potrdi predlagani dnevni red volilne skupščine ZLOS, ki bo 25. februarja 1984. v Ljubljani. Ad. 8. Predlog za organizacijo strokovnega seminarja v Portorožu je bil sprejet. Seminar bo od 19. do 21. januarja 1984. Vse letalske šole morajO do pričetka seminarja poslati na ZLOS svoje plane in prog-


Točka

4. V komisijo za rangiranje modelarjev in klubov so bili imenovani Bizilj, Grošelj, Hluchy, Peček in Čuden.

Točka

5. Izdelan je bil predlog športnega koledarja 1984 (koledar bo objavljen v reviji KRILA!) Točka 6. Predloge za novega predsednika komisije poslati na ZLOS do 31. 12., sedanji predsednik ima možnost podaljšanja mandata. Točka razno: a) na razpolago so naslednji mod. materiali: balza 2 in 3 mm

pri Kovinotehni v Celju (rezana iz klocov) - tov. Brane Recko, tel. 063 25-640 balza na ZLOS-u še 250 kosov 1,0 mm po ceni 81,60 din bati in cilindri za motorje 2,5 ccm - Branko Leskošek, Frankolovskih žrtev Il a Celje, balza posebnih debelin (sobni) in letvice raznih dimenzij - Matjaž Praprotnik, Zagrebška 57 Ptuj. b) vsi klubi naj po sprejetem dopisu zahtevajo potrebno število športnih znamkic in licenc, ker izdajajo licence sami. ZAPISN IK SESTAVIL: S.BIZILJ

10. srečanje članov kluba letalcev Slovenije V prostorih doma JLA v Ljubljani je bilo 19. novembra X. srečanje članov kluba letalcev I Slovenije, ki se ga je udeležilo več kot 180 članov. Srečanje se je pričelo s skupščino kluba, ki jo je odprl predsednik tov. Golobič. Po pregledu dnevnega reda in izboru delovnega predsedstva, je članstvo z enominutnim molkom počastilo umrle člane, ki so zapustili vrste kluba v zadnjih dveh letih. Tovariš Golobič je v obširnem poročilu podal delo upravnega odbora v preteklem obdobju, kije izhajalo iz zaključkov zadnje skupščine in sprejetih pravil kluba. Na 11 sejah je odbor razpravljalo organizaciji družabnih srečanj in izletov, proslavi 40. obletnice JVL, finančni problematiki in o drugih vprašanjih vezanih za aktivnost kluba. V zadnjih dveh letih so bila organizirana tri družabna srečanja in to dve v Ljubljani in eno v Kranju. Vsa srečanja so bila prirejena v domih JLA, katerih uprave so imele vedno polno razumevanje, za · kar se jim najlepše zahvaljujemo. Eno od srečanj v lanskem. letu je bilo posvečeno 40. obletnici JVL, s čimer smo kot nekdanji pripadniki JL V in njegovi sous-

tvarjaici prispevali k popularizaciji tega vida oboroženih sil med našo mladino. Udeležba naših članov na tem srečanju, ki je bilo 22. maja 1982, je bila polnoštevilna, žal do predvidenega srečanja z mladino mesta LjUbljane ni prišlo, čeprav so bile opravljene vse predhodne organizacijske priprave. Po naši oceni do srečanja z mladino ni prišlo zaradi neodgovornega odnosa vodstva mladinske organizacije meste Ljubljane. Kar se tiče izletov, ki so priljubljena oblika delovanja kluba, je žal odpadel planirani izlet lanskega leta, pogojen z obiskom tovarne "Krka" v Novem mestu, ogleda gradu v Pleterjih , ter obiska Čateških toplic in garnizona na letališču v Brežicah. V letošnjem letu je bil organiziran izlet v Beograd, ki se gaje udeležilo 85 članov. Obiskali smo Hišo cvetja, muzej 25. maj, komando vojnega letalstva in si ogledali Beograd. V zvezi s tem izletom se moramo zahvaliti KVJ, ki nam je bila izredno naklonjena pri sami organizaciji in nam dala na razpolago dva avtobusa, ob zaključku izleta pa nam je v domu JVL priredila lep sprejem.

Med ostalimi nalogami, kijih je odbor op:avil v mandatnem obdobju je bila izvedena tudi anketa, s katero so člani kluba izrazili svoje konkretne želje in mišljenja v pogledu organizacije srečanj in izletov, ter pripravljenosti v aktivnem sodelovanju v izvršnih organih skupščine kluba. Anketa , katere pa se je žal udeležilo premalo članov, je pokazala; da soglašajo z vpeljanimi načini druženja članov, medtem ko se je za sode lovanje v upravnem odboru prijavilo le nekoliko članov, kar bi lahko pripeljalo do prenehanja delovanja kluba, saj dosedanji člani odbora niso predplačani za delo tudi v bodoče. V nadaljevanju poročila, je bilo predloženo skupščini, da se poveča klubska članarina od sedanjih 100,00 dinarjev na 200,00, kajti s tako pridobljenim denarjem v bodoče ne bo več mogoče pokrivati stroške za organizacijo družabnih srečanj in ostalega. Skupščinaje obveščena tudi o razgovorih za povezavo kluba z letalei "prekornorci "' 1 ki imajo svoj sedež v Piranu. Ker leti nimajo svoje posebne organizacije, so vključeni v orllanizacijo zveze borcev NOV. Ceprav se njihova aktivnost po nekaterih vprašanjih razlikuje od naše, smatramo, da bi bilo umestno, da jih povabimo med člane našega kluba. V poročilu je tov. Golobič omenil tudi sodelovanje z ZLOS, katere članica je postal tudi KLS, kije beliko pripomogla,dasmose lahko registrirali in pričeli kot k lub delovati legalno. Seveda smo pa z vključevanjem v ZLOS sprejeli tudi moralno obvezo, da se vsak naš član , ki to po svojih sposobnostih želi, vključi v delo neke njegove organizacije-aerokluba, oziroma, da s svojimi pisnimi prispevki popestri vsebino letalske revije "Krila". S tem v zvezi predlaga upravni odbor, da vsi tisti člani, ki do sedaj še niso bili naročniki revije, postanejo od novega leta naprej, saj je naročnina vsakemu dostopna . Na zaključku je omenil, da število članstva v klubu, ki šteje 310 članov, trenutno stagnira oziroma zaradi umrljivosti celo upada, zato je povabil vse tovariše-Ietalee, ki odhajajo iz vrst vojnega ali civilnega letalstva v pokoj, pa tudi vse ostale ljubitelje letalstva, da se včla-


nijo v naš klub. Na vzočnost mlajših članic in članov bi še bolj popestrila naša srečanja in izlete. S tem v zvezi bo moral bodoči upravni odbor dati ustrezna obvestila v revijo "Krila" in časopis TV-15, članom paje priporočeno, da tudi sami aktivno delujejo pri včlanje­ vanju novih ljudi. Nato je blagajniško poročilo podal blagajnik tov. Ganter Matevž, za njim pa še član nadzornega odbora, ki je potrdil pravilnost in pedantnost vodenja blagajniških poslov. Diskusija, ki je sledila poročilom, ni imela pripomb na predloge v pogledu srečanj in izletov, pač paje bil predlog za povečanje mesečne članarine dopolnjen s tem, da se le-ta poveča za 300,00 din. Predloženo je tudi, da se izbere en dan v mesecu, ko bi vsi zaiteresirani člani lahko navezali

didate za nadzorni odbor, izmed stik s tovariši v prostorih doma JLA, kar bi bilo posebno ugodno , r~ih pa še 2 za delegate na skupšči­ ni ZLOS. Za predsednika je enoza one, ki prihajajo v Ljubljano iz glasno izvoljen dosedanji predseddrugih krajev. Tovariš Sever je nik tov. Golobič , za tajnika tov. predlagal skupščini, da upravni Andrej Zajec in blagajnika Matevž odbor zain teresira za delovanje Gantar. Skupščinaje potrdila tudi kluba tudi letalske gospodarske vse predložene kandidate za člane organizacije: letalskega prevozniupravnih organov KLS. ka Ineks Ad rio in uprave letališča Ljubljana, Maribor in Portorož. Po uspešno opravljeniskupščini Omenil je tudi,da bi bilo potrebno se je pričelo družabno srečanje, ki razmisliti odomicilu kklba v neki je ob zvokih poskočnih slovenskih od ljubljanskih občin, ki bi v melodij, kaj kmalu ustvarilo med doglednem času lahko ponudila člani, ki so se sedaj pomnožili s svklubu primeren prostor za ojimi družicami, prijetno razpolosestajanje. ženje, Prijetno kramljanje in obuSkupščina je enoglasno sprejela janje doživetij iz nekdanjih mlajših vse predloge in pooblastila bodoči dni, je marsikoga vsaj za kakšen upravni odbor, da se predlogi tudi dan odvrnilo od razmišljanja na uresničijo. nelepe današnje dni. Obslovesu pa Nato je sledila izvolitev novih so si vsi želeli skorajšnje svidenje z organov skupščine. Predsednik besedami "Nasvidenje". delovnega predsedstvaje predložil 16 kandidatov za upravni in 3 kanGUSTAV AJDIČ

Kako smo delali v sezoni 1983 Kratka analiza izvršitve programa strokovne dejavnosti v letu 1983. Glede realizacije strokovnega programa v letošnjem letu vam posredujemo še nekatere pokazatelje za oceno dela posamezne dejavnosti. Poročilo s tem resda ne bo celovito, vendar nam bo dalo dovolj jasno sliko za oceno dela, na osnovi katere lahko zavzemamo stališča za program dela v naslednji letalski sezoni. JADRALNO LETENJE Skupno je v letalski sezoni 1983 letelo 584 jadralnih pilotov. povprečni nalet po pilotu je bi122.15 ure. Šolali smo 61 začetnikov, vendar imamo še iz predhodne letalske sezone 86 učencev , ki niso položili izpita za dovoljenje ZKPZ v letošnjem letu.

V letu 1983 je delovalo 13 poklicnih in 77 amaterskih učiteljev jadralnega letenja. Skupno 90 učiteljev ali 2 učenca po učitelju letenja.

za osvajanje Sr. "C" značke porabimo 448 ure letenja, a za ZI. "C" značko 1300 ur letenja. Skupno je letelo v tej letalski sezoni 88 jadnilnih letal, ki so v poprečju naletela 148 ur.

Uresničili smo: 99,52% načrtovanega letenja 119,7% načrtovanih preletenih kilometrov

43,5%

načrtovanih

višjih športnih

značk

108,9% je bilo opraVljeno osnovno šolanje 66,6% ljenj.

načrtovanih

novih dovo-

MOTORNO LETENJE V letalski sezoni 1983 je letelo skupno 347 motornih pilotov. Povprečni nalet po pilotu je znašal 19.30 ure.

Šolali smo 12 pilotov-začetni­ kov, a iz pretekle letalske sezone smo imeli 36 učencev, ki tudi v tej sezoni niso položili izpita za športnega pilota. V letu 1983 je delovalo 10 poklicnih in 40 amaterskih učiteljev

motornega letenja. Skupno 50 ali 1 učenec po učitelju. V 3126 urah naleta porabljenih za šolanje in trenažo smo osvojili 9 novih športnih dovoljenj motornega pilota oz. porabimo za novo dovoljenje 347 ur letenja. V letu 1983 je letelo skupno 70 motornih letal, povprečni nalet po letalu je znašal 105 ure. Uresničili smo: 91 % načrtovanega letenja 63,1% načrtovanega začetniškega šolanja 31 % načrtovanih športnih dQ)Voljenj . učiteljev

PADALSTVO . Skupno je v tej letalski sezoni skakalo 80 padalcev. Povprečno je vsak padalec napravil 65 skokov. Šolali smo 16 učencev - zače­ tnikov od načrtovanih 40. Skupno je bilo na šolanju 28 učencev, V letu 1983 je delovalo skupno 18 uči teljev padalstva ali 1,5 učen­ ca po učitelju. Uresničili smo: 94,3% načrtovanih padalskih skokov 71,4% načrtovanih višjih športnih značk

40% načrtovanega osnovnega šolanja 56,2% načrtovanih novih dovoljenj.


::lAORALI--tO l.ETE.U:)!~ 路 -

Pl.A14 .. ", Ri.Al..IZAC.IJA 1983.


l;-.ET A.L5.IlA. &Ol.. A.

~1U1

ŠolQ~. JeN,

d.".

OS", ~

A:JOOV~~I~A.

~

~-

A.Le.

.

s..••

.3

- -

2-

<o

-

L:JUBL:J~h1~

M".I2.1 'Bo 'R M. .sOBOTA. }..lovo ME.S"rO

'POSTO~I-.l'"

:s

u~t

Nt"". 3

- - ~ S - .. 4 1- --

--- -2-

C..E..LJ.E...

1'_i.1"J,+:1"

"-

- -

-

~

Z95 2.SS·~

~

~

-

3 3

47.5'22.

.(

6

Goo

-- 2.

2.

- '-

-

~

205 ~40'55

o4S5 - --------

~el'o9

~oo '

---

3'l"'.5~

300

2.95'00

358 -------- _.

252

4-7t; ul

-tBIt'oo

2.-10 ------ - .- •.. _.. -

2.00 ,-,

~33'34

1~'~8

300 200 1--- -------_. - --210 4S6 2-\0 -tOO f-- ----- - -----:-~ol·1t9 88 360 80 ..

. -

--

Uit ""

iU~l~t.·.

SIl.lH>A.;J LE-TOV

~oo

88'38

4-50 4-00 .300 .__ . ,- - - - - f - . _ - - 4'77'5t 430'2a lt34-' 4a

.(

- .( ---- -.--.- -

.....

....... .......

-t.e.,Q.i.o ;

.(

-

U~

š ........je- IIleIc.11 ..~..1 >f>o~l.""o

~

- 2- - ---" 3 - --- ,-- -- --" • - - 4 -2. 2-

_

~

" - -_2.. -. ----2 - ~ 2.

U~

2.i4S 574i

Goo

2640

-

~

• •- -" -- - 3 - -

.slo c:t R.~O.E.c.. V E.1...E.1-l:J E-

3

-

350'20

:lG?»

;JSIS'48 .f57

-

~"'7

.." -

--

~

100

2.00

83'20

97'47

- -

-

-

400'46

2.9

~

~7

2.0

042

Iri;

58

47 S",

It

48

52.

~

~.31t3·

07

'P.LA~ - 83

"9

29

2.

5

2.9

3.54-5

3.050

'REAL 1ZA.CI:l A.

-\2

9

2

8

7

~,~25·1t9

2.4,9'1'5+ ~.'1~8'''o

2t

2.4'1<0

2o 25'

44

44-

4:5

<46

581'40

3

3'"

39

3G

~5'

G

55

ID"

64

2S

7

,.

S~

101

54-

44'30

28

32

30

2.~

24-

30

21t

~

46 42. 23 48

-1,Soo

"

.. 4-

49

2.99' &,.9

2.

42

~4

~00

.3

2-1

24

4803

404

3

48

---

3"0

lt

~O

.,.

~89'4-9

(

9

(O

5~

4~

900

9 .(9 4-

46 35

37

34-

2.4

842'S"

2

34

."5~

34-

25'32

24

2.4

14

2.0

20

2..0

~

fS"

45'5.3

",OO

4-9

~a.l.o

5

"O

--

,..

.3

"'92'25 420

471t'Ia

""--~, ut.

'rlo!;;

2GS-\

';'33"~

~1(.1'Z:

e

Selt'09 EoGo

~390

:3 of 2 -~ ---------- ~ -~O~ToR07.~z. . -2- ~ % ... o .3 ~~ .too So4o 290 _2 _ -~..-. _ + .. - ---.. -. PTU.:J CQ~!,

!.ol.u,~.. ..... «-.. AU t-aO~O"

3

35G2.

-

,!~ lI .... o~.

"'oo

50 38'oS

."55

...

~5'~7

~9'oO

-

LI..,..

2t

.USO

"'50 31· ......

SKUPA.:J UR...

:54~0

~ 4~o

~G42.

919

V ..'1o 31.73~

29~'4t.

-

2224

-I~

25 49 2.2-

8

(5

23

~7

2~

3S

46

21

~

300

4-

~!Z.

.. G

~3

"9

48('07

4

44

It

.(2

<4SO

8.oco5'

G2.

l54G;

37.8

34-5'

2..(

7.':>'+0' 54- ·

~(

296

:3lt'l

2.99

049'.'50


PADALSTVO - 'PLA-\.! iQ ~J:A1.IZAC.l:JA L.E.T~.L...SKA.

O~....

5.0l..A,

~ol ..... roacL. ~

.

A~OOVSc.1 ~A.

l)o~.

ta.d.·

-

~

t. ... ZI. C

.. Č

- - - .{2

r----- -

ALe..

O~t

e

It-

4-

-

2-

2.

4

~--

2-

c.

J;

~,uJ' :,uJ' ~"".s' H

HO

-

3

ocl":~a..oj«

r--

-

IL

Au!&-J~lo

~1=: ~F" .~.

- - 2--- :z 2

198~.

-

El

o

K.

o

~.....~-I-..

~rft""; ..

lOS

:2

9fi>

2-

3(4-2-

V

.A..D~.L.C&'V

I

SI(.UP"'~

~.

u- _. SIUlPA] ~n.~,,!!

-4..............

~~I<.o~

~ 1~·1· UR. sw..,..

~.....,i.

.\11·2

.,~L

45

~082.

~2.

lt49

~.... t-e(. 'X.,,~.z..

"0O

.,

54

.3

2·5'00

,,~

2:2

:!>4

26

7~

3·2.;38

{o

~8

2.8

u

~4G

i.l......JU>

5 ~

,..

A~

6

e

lj.

~

~

I

---

C.E..L :JE.

I

I L:JUBL:J"~" I

Mt,"ISCR

1---!

M. .so1<'>o",'"

1 1 - - - - --

Ir I

)..lovo

-

" "

--- r- --

2

e

3

2-

"

2.

5

4-

!l-

4-

5

Z

~

of

~

-

"

-

-

f-- -

-

---

- -

'19

~oelt

- -

.0

~70

M~STO

.-

~

'Po SO T O .::ll-"u...

-

:PoR.'OR.oi:.

1--

I

E>

24-

30

30

43

~.14-Z,

io

~7

27

(7

42-

4-05

S

5

40

'1

45

i80

2-

4-

e

4

30

-

40

2

.{2-

-

-

-

So

200

~(')

-

"

PTU-:J

·1.305

:5

2-

i

-

-"

-

-

-

.t~

?

4

2

2

"7

9

2

-

2.

2-

-1

33

928

-

{

SE.

I

I

So

-

2-

I

{"

-

"'5 e 64-

4.300

e

"4-

2.0

47

964

.3

42-

45

.~

5.905

47

f12

""9

8e

49

~.S73

2a

52.

Bo

57

'70

~74

~L. G.RAI>.EC. I I

I V .E.~ E. ~ ~ .E:. 'P.l....~~ -

So

I

401.(~

~ULI "X.AC.I::J A.. -te.

9

5

5

I 22.4-

5:5lt9

65149sa

Krila 1 1984  

Revija Krila, številka 1, letnik 1984

Krila 1 1984  

Revija Krila, številka 1, letnik 1984

Advertisement