oprema
Ellipti GO
najboljše eliptično kolo na svetu
inovativen pogonski
sistem
r
stabilnost in nadzo
Eliptično kolo je lahko dober pripomoček za vadbo poškodovanih tekačev.
+ DAVID KOPRIVŠEK + foto: D. Koprivšek
V
eliko profesionalnih atletov, tekaških tekmovalcev, rekreativnih pristašev teka ter udeležencev v najrazličnejših drugih športnih disciplinah se pogosto srečuje s preobremenitvijo sklepov, s poškodbami tetiv ter z drugimi težavami, katerih vzrok so neizprosna intenzivnost treningov, naporne kondicijske priprave in visok tekmovalni ritem. Tudi sam sem kot tekač imel težave z zgoraj omenjenim. Nazadnje lansko leto in v takšni meri, da kljub celotno opravljenemu programu treninga za maraton le-tega nisem mogel uspešno zaključiti; o tem sem v sklopu reportaže Maraton Valencia pisal v prejšnji izdaji Teka plus. Med iskanjem različnih načinov za okrevanje od nespodbudne tekaške poškodbe v obliki sindroma iliotibialnega trakta sem na trgu športne opreme zasledil produkt, ki je posrkal mojo celotno pozornost. Radoveden kot sem, sem se potrudil, da ni trajalo dolgo, preden sem ga preizkusil na lastni koži. Eliptično kolo ElliptiGO, namreč. 54
TEK PLUS junij/julij 2013
Razvoj izdelka Ideja za njegovo zasnovo se je porodila v letu 2005 vztrajnostnemu atletu Bryanu iz Kalifornije, ki se je pri svojih takrat 32. letih začel srečevati z resnimi poškodbami kolen in kolkov. Tekaški treningi zanj več niso bili izvedljivi, zato se je zatekel h kolesarjenju. Ker je želel ostati v stiku s tekom, je začel uporabljati tudi notranje eliptične naprave. Tovrstne vadbe med štirimi stenami se je hitro naveličal in na trgu je kmalu začel iskati vadbeno napravo, ki bi mu omogočala simulacijo teka na prostem
ter bila sklepom, tetivam in mišicam prijazna. Presenečeno je ugotovil, da le-ta ne obstaja. Nemudoma se je povezal s strojnim inženirjem in prijateljem Brentom. Le-ta je dobro vedel, kako bi morala naprava delovati, da bi ugodila tudi bivšim tekačem, saj je bil sam v preteklosti ultramaratonec in udeleženec Ironman triatlonskih tekmovanj. Usedla sta se za mizo v kavarni Solana Beach in naredila prvo skico. Partnerstvo je bilo rojeno. Po nekaj tednih neprekinjenega dela je nastal prototip kolesa po imenu Alfa, ki je bil zelo stabilen, a okoren, čemur so botrovali železni okvir, lesene stopalke, ležaji iz kolesc rolerjev ... A stvar je delovala in vadbena izkušnja je bila bolj podobna teku kot karkoli, kar so poskusili do tedaj. Dodatno so pljunili v roke ter nadaljevali z razvojem in s testiranji. Dokončno potrditev praktičnosti in učinkovitosti ideje je prinesel prototip kolesa, imenovan Charlie, s katerim je Bryan v letu 2008 na 80-kilometrski kolesarski preizkušnji Rosarito to Ensenada ride cilj prečkal v
sredini tekmovalne vrste. Ta dogodek je snovalcem utrdil samozavest in zaupanje v nov produkt, ki je začel s svojo simulacijo teka predstavljati alternativo klasičnemu kolesu; hkrati je med ljudmi ustvaril resno zanimanje zanj. Povezovanje s proizvajalci kolesarske opreme in izoblikovanje dokončne proizvodne linije je privedlo do tega, da so v ZDA februarja 2010 dobili ElliptiGO kolo prvi kupci.
Oprema eliptičnega kolesa Sestavne komponente ElliptiGO kolesa v večji meri sovpadajo s komponentami, ki sestavljajo klasično specialno kolo (linearne V-zavore, prestavne hitrosti so integrirane v pestu, ergonomični ročaji krmila …) in jih pozna vsak malo bolj navdušen kolesar. Posebnost je le nad zadnje kolo nameščena gonilka, ki s pomočjo drsnega sistema (patentirana Elliptidrive tehnologija) potisno silo spreminja v gibanje. ElliptiGO kolo je na voljo v treh izvedbah (3C, 8C in 11R) in tako poskuša potešiti različne stopnje vadbene zagrizenosti pri posameznikih, različne stopnje kondicijske pripravljenosti ter se prilagaja razgibanosti terena.
Moja izkušnja Ko sem se prvič rokoval z ElliptiGO kolesom, sta me presenetila in navdušila enostavna kompozicija ter dizajn. Hitro sem se povzpel nanj in po prvih obotavljajočih ter nezaupljivih zamahih spoznal, da ima pravzaprav zelo dober prenos teže in da je nepričakovano stabilen; sunkovitost pomika gonilke v pravih trenutkih in v kolaboraciji z drsnim sistemom pa je po nekaj deset metrih vožnje vzbudila tisti znani občutek tekaškega koraka, a brez (s časom lahko usodnega) neposrednega stika s podlago. Zravnal sem še celotno telo, popolnoma sprostil hrbet in začel uživati v vožnji. Kot klasičnemu kolesarju, ki rad zagrize v kak klanec, mi je še posebej prijalo dejstvo, da sem se s pomočjo gladkega prestavljanja hitrosti brez težav prilagajal različnim naklonom poti. Naredil sem kar nekaj (hitrih) kilometrov in spoznal, da z ElliptiGO kolesom ni noben problem premagovati tudi daljše razdalje. Z omenjenimi voznimi karakteristikami eliptično kolo ElliptiGO dejansko združuje dobre plati teka, kolesarjenja in notranjih eliptičnih naprav. Zanimivo pa je tudi to, da ga je zelo zabavno voziti!
nove razsežnosti gibanja
+
TEK PLUS junij/julij 2013
55