SLOVENIAN: Children in Permaculture Manual by Lara Kastelic

SKRB ZA ZEMLJO, SKRB ZA LJUDI IN PRAVIČNA DELITEV V IZOBRAŽEVANJU Otroci v permakulturi LUSI ALDERSLOWE GAYE AMUS DENISE DESHAIES

NASLOV IZVIRNIKA: Earth care, people care and fair share in education: the children in permaculture manual AVTORICE: Lusi Alderslowe, Gaye Amus, Denise Deshaies SODELAVCI: Valentina Cifarelli, Crina Cranta, Cecilia Furlan, Tomislav Gjerkeš, Adéla Hrubá, Lara Kastelic, Tereza Velehradská PREVOD: Sanja Hrvaćanin JEZIKOVNI PREGLED: Tinka Volarič GRAFIČNO OBLIKOVANJE: Oana Bădică, Neja Sekolonik ILUSTRACIJE: Charlene Chesnier, Lerryn Korda IZDALO: Društvo za permakulturo Slovenije, Ljubljana 2018 Tisk in vezava: Knjigoveznica Tome Naklada: 300 izvodov Prvi natis. Brezplačen izvod. Spletna stran: www.permakultura.si, www.childreninpermaculture.com. Partnerske organizacije v projektu Otroci v permakulturi: • Permaculture Association Britain (britanska permakulturna organizacija) • Paradiso Ritrovato (italijansko okoljsko društvo) • Asociatia Romania in Tranzitie (romunsko tranzicijsko gibanje) • Asociatia Educatiei Neoumaniste (romunsko društvo za neohumanistično izobraževanje) • Društvo za permakulturo Slovenije • Základní článek Hnutí Brontosaurus Forest (češka okoljevarstvena izobraževalna organizacija) • Osnovna šola Gatehouse na Škotskem

Delo je nastalo pod mednarodno licenco Creative Commons, in sicer Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0. Za ogled licence obiščite spletno stran http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0.

Projekt je financiran s strani evropskega programa Erasmus+. Stališča avtorjev ne odražajo uradnih mnenj Evropske komisije, ki ni odgovorna za nobeno uporabo informacij iz te publikacije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.091.3:502.131.1(035) ALDERSLOWE, Lusi Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju : otroci v permakulturi / Lusi Alderslowe, Gaye Amus, Denise Deshaies ; [sodelavci Valentina Cifarelli ... [et al.] ; prevod Sanja Hrvaćanin ; ilustracije Charlene Chesnier, Lerryn Korda]. - Ljubljana : Društvo za permakulturo Slovenije, 2018 Prevod dela: Earth care, people care and fair share in education ISBN 978-961-288-478-9 1. Amus, Gaye 2. Deshaies, Denise, 1972295030016

KNJIGI NA POT »Priročnik je krasen način za uvajanje pouka na prostem. Skriti potencial učenja na prostem mora biti v večji meri predan osveščenim učiteljem. Tako lahko postavimo temelje za razvoj razmišljajočih učencev in ustvarimo paradigmo kritičnega mišljenja ter praktičnega znanja, ne le v Evropi, temveč po celem svetu. Priročnik je obvezno čtivo za vse, ki bi radi predstavili permakulturo otrokom, kajti blaten otrok je srečen otrok, tako v čustvenem kot v kognitivnem smislu. Vsem bralcem želim prijetno, igrivo in plodno preživljanje časa na prostem.« - Dr. ANDERS SZCZEPANSKI, avtor knjige Outdoor education, docent na Univerzi Linköping na Švedskem »To je knjiga našega časa, ki ponuja veliko več kot le spretnosti in znanje; zagotavlja obetavnejšo in prožnejšo prihodnost. Ponuja smernice in krepi vlogo učiteljev pri usposabljanju otrok za preživetje v prihodnosti, ki bo, kot vse kaže, polna izzivov. Priročnik je dobro napisan in strokovno utemeljen, naslavlja nas z akademsko kredibilnostjo, s celostno pedagogiko in predlogi, kako otroke na razumljiv način voditi skozi učno popotovanje po naravi. Delo prikazuje, kako lahko vsa področja kurikuluma oživijo v ustreznih in pristnih učnih okoliščinah, ki se od dejavnosti, osredinjenih na učitelja, premikajo k praktičnim izkušnjam, ki jih vodijo otroci. Priročnik bi moral biti nepogrešljivo gradivo na vseh šolah!« - Janet Millington in Carolyn Nuttall, avstralski avtorici knjige Outdoor classrooms: a handbook for school gardens

»Priročnik je poln praktičnih primerov, kako spodbuditi otroke, da se povežejo sami s seboj, drug z drugim in s ciklom rasti. Permakulturo predstavlja na otrokom primeren način, obsežni temi poštenosti in povezanosti ponazarja z vrtnarjenjem. Priročnik prevevata skrb in ozir do bodočih generacij, zato je neprecenljiv tako za starše kot za učitelje.« - Looby Macnamara, angleška avtorica knjig People and permaculture in 7 ways to think differently ter soustanoviteljica projekta Cultural emergence »Priročnik obravnava zelo aktualno temo. Odlikujejo ga jasna, razumljiva razlaga permakulture, njenih etik in načel ter nazorno prikazani didaktični pristopi, ki temeljijo na teoriji konstruktivizma in izkustvenega učenja. Poudarja pomen učenja zunaj učilnice, igre, na učenca osredinjenega pouka, celostnega učenja (glava, roke, srce in oči) in medpredmetnega povezovanja vsebin. Tako pomembno podpira tudi temeljna didaktična priporočila v kurikularno prenovljenih učnih načrtih za poučevanje predmetov spoznavanje okolja in družbe. Priročnik bo zagotovo koristen pripomoček vzgojiteljem, učiteljem in staršem. Kot študijsko gradivo pa ga bomo uporabljali tudi na fakulteti, pri usposabljanju bodočih učiteljev.« - Prof. dr. Vlasta Hus, Oddelek za razredni pouk, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru »Tako pomembna tema, kot je permakultura, si zasluži primerno pedagoško obravnavo in avtorjem je to vsekakor uspelo. Gre za dobro premišljen priročnik, ki vzgojiteljem, učiteljem in staršem ponuja lucidno razlago etičnih izhodišč, logiko pedagoškega načrtovanja ter didaktično razlago obravnave in izpeljave zanimivih družbenoekoloških tem, primernih razvojni stopnji majhnih otrok. Zelo priporočam.« - Prof. dr. Edvard Protner, predstojnik Oddelka za pedagogiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru

ZAHVALE Zahvaliti se želimo vsem, ki so pomagali pri uresničitvi projekta, in vsem, ki so sodelovali pri nastanku priročnika. Hvala vsem otrokom, našim in tistim, s katerimi smo delali, da so nas naučili, kako jih vključiti v permakulturo. Hvala vsem, ki so sodelovali pri projektu: Rakeshu Rootsmanu Raku, ker nas je združil in s pomočjo sociokracije vzpostavil izredno učinkovite sisteme; Robertu Cardinalu, ker je z nami delil svoje finančnomenedžerske veščine in prijetno glasbo med številnimi dolgimi sestanki; Teodori Demetri Radulescu, ker je v delo vnesla lepoto; Evi Dumitrescu, ker je v vse delovne skupine vnesla igrivo veveričjo energijo, in Ionuțu Bădicăju, ker je z nami delil svoje izkušnje z načrtovanjem šolskih vrtov. Hvala Carolyn Nuttall in Janet Millington, da sta pripotovali iz daljne Avstralije in z nami delili svoje dragocene izkušnje in znanje o učilnicah na prostem. Hvala vsem, ki so nas podpirali pri projektu: Johnu Rileyju, Andyju Goldringu, Pablu Gonzalezu, Robinu Alderslowu, Luisu Alderslowu in Dannyju Alderslowu. Hvala vsem, ki so navdihnili projekt, še preden se je začel: Sandri Campe, Joeju Atkinsonu, Alfredu Deckerju, Joelu Rosenbergu, Darji Kosič Auer, Tanji Korvenmaa, Marii Korhonen, Martini Petru, Claudianu Dobosu, Stevu Hartu, Lenki Barčiovi in Jožici Fabjan. Hvala tudi vsem, ki so nam dali povratne informacije o našem gradivu: Juliet Robertson, Petri Schmitz, Carlotti Fabbri, Nicoli Scoccimarru, Francesci Simonetti, Kristini Sever, Dragici Radojevič, Catherine Lewis, Julijani Makovec, Aleni Kohoutovi, Niamhue

Robins, Lenki Babáčkovi, Urši Plešnar, Amy Clarkson, Virginii Nistor, Abbie Caldas, Anni Klitzsch, Barbari Terbuc, Silvii Serina, Petri Schmitz, Karen Slattery, Kateřini Tomešovi, Lucii Maccagnola in Dianne Wall. Hvala programu Erasmus+, brez katerega projekt ne bi bil izvedljiv.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

VSEBINA Uvod....................................................................................................9

I. POGLAVJE Permakulturna pedagogika..............................................................14

II. POGLAVJE Vključevanje načel permakulture v izobraževanje..........................28 Holmgrenova načela....................................................................29 Mollisonova načela odnosov.......................................................46

III. POGLAVJE Kurikulum Otroci v permakulturi....................................................52

IV. POGLAVJE Navdihi za dejavnosti........................................................................58

V. POGLAVJE Primeri učnih priprav.......................................................................87 V.1 Spoznavanje gozda..............................................................89 V.2 Jej z glavo............................................................................95 V.3 Biomimikrija – posnemanje barv.....................................103 V.4 Zemljevid za lov na zaklad................................................109 V.5 Analiza tal..........................................................................118 V.6 Ko deliš, za druge skrbiš...................................................128

VI. POGLAVJE Pedagoške smernice........................................................................135

VII. POGLAVJE Najboljši predlogi za organiziranje dogodkov..............................146

VIII. POGLAVJE Korak naprej...................................................................................151 Slovarček.........................................................................................152 Viri in literatura.............................................................................155 O avtoricah.....................................................................................160 O sodelavcih...................................................................................161 Kontakti..........................................................................................162

UVOD »Permakultura je harmonična združitev pokrajine in ljudi, ki na trajnosten način zadovoljuje naše potrebe po hrani, energiji, zavetju ter druge materialne in nematerialne potrebe.« Bill Mollison (1988)

KAJ JE PERMAKULTURA? Permakultura je sistem načrtovanja, ki ustvarja prilagodljiv, trajnosten odnos med človekom in preostalo naravo. Temelji na treh etikah ‒ skrbi za Zemljo, skrbi za ljudi in pravični delitvi ‒, načelih permakulture in orodjih za načrtovanje. Ko etike in načela permakulture ponotranjimo, postanejo sito za načrtovanje kateregakoli področja življenja. Z vključevanjem permakulture v izobraževanje ustvarjalno uporabljamo »permakulturno sito«, in sicer na vseh področjih izobraževalnega sistema, tako pri načrtovanju prostora za učenje, pedagogike, kurikuluma, učnih ur kot pri socialnih interakcijah.

ZAKAJ VKLJUČITI OTROKE V PERMAKULTURO? Prihodnost našega planeta je odvisna od spremembe zavesti, kjer ljudje in naravni viri niso več samoumevni in izkoriščani brez upoštevanja dolgoročnih posledic. Spodbujanje razvoja razumevajočega, sočutnega in sodelovalnega odnosa do soljudi in sveta narave že od zgodnjega otroštva je ključnega pomena za doseganje nove stopnje zavesti. Otroštvo je idealno obdobje za razvijanje temeljnega odnosa do sveta kot tudi do narave in medosebnih odnosov. Permakultura

Uvod

uči otroke ceniti vire in iskati ustvarjalne načine za harmonično življenje v svetu. Otroke obenem podpira pri razvijanju kulture sodelovanja in medsebojne pomoči, in ne kulture, ki temelji na individualističnem pehanju za omejenimi viri. Nekoč so imeli otroci več časa za nestrukturirano igro na prostem, v zadnjih nekaj letih pa se je omejila, saj otroci vedno več časa preživijo pred zasloni in na strukturiranih obšolskih dejavnostih (Larson, Green in Cordell, 2011; Clements, 2004). Študija je pokazala, da se v Angliji kar 90 % otrok ne igra v naravnih okoljih, na primer v gozdu ali na podeželju (Natural England, 2009). Ker otroci premalo časa preživijo v naravi, so podvrženi tveganju za vrsto razvojnih težav in osebnostnih motenj, manj uporabljajo čutila, imajo težave z zbranostjo (vključno z ADHD) in so bolj nagnjeni k telesnim in duševnim motnjam (Taylor Wiley, Kuo in Sullivan, 1998; Louv, 2005). Igra na prostem ima številne koristi, kot so večja telesna dejavnost, dobro počutje, razumevanje, povezanost in ljubezen do narave kot tudi pozornost, zbranost in samozavest, ki pripomorejo k boljšemu učenju ter zmanjšanju debelosti in stresa (London SDC, 2011). Drugi koristi sta izboljšanje kognitivnega razvoja in zmanjšanje »motenj pomanjkanja stika« z naravo, ki vpliva na vedenje otrok (Dadvand et al., 2015; Taylor et al., 2011; Louv, 2005). In ne nazadnje, preživljanje časa v naravi od zgodnjega otroštva spodbuja pozitiven odnos do narave, ki ga lahko ohranijo vse do zrelih let (Collado et al., 2015, Wells in Leckies, 2006). Waite je s sodelavci (2016) v poročilu o štiriletnem projektu o učenju na prostem, ki je vključeval 125 šol in 40.000 otrok, prišel do naslednjih zaključkov: • 92 % učiteljev je trdilo, da so bili otroci pri učenju na prostem bolj motivirani, • 85 % učiteljev je poročalo o pozitivnih učinkih na vedenje učencev, • 92 % otrok, vključenih v projekt, je reklo, da so bolj uživali med poukom na prostem,

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

• 90 % otrok je po pouku na prostem trdilo, da se počutijo bolj veseli in zdravi. Zato je ključnega pomena, da zavestno razvijamo izobraževalne strategije, ki krepijo odnos otrok do narave. A samo preživljanje časa na prostem ni dovolj za spodbujanje razumevanja, zavedanja in učenja o naravi. Za to potrebujemo spodbudne odrasle vzornike, ki z lastnim zgledom in na pristen način izražajo spoštovanje, občudovanje in osebni odnos do narave, otroke pa podpirajo in opolnomočijo. Medtem ko večina sodobnih izobraževalnih sistemov še vedno pripisuje večji pomen abstraktnemu mišljenju ter razvoju matematičnih in jezikovnih spretnosti, pa naša zmožnost razumevanja jezika narave slabi. Znano je, da je otroštvo optimalno obdobje za učenje tujih jezikov in branje glasbenih not, saj otroški možgani kar hlastajo za veččutnimi informacijami. Tudi učenje opazovanja, razumevanja in soustvarjanja naravnih sistemov je spretnost, ki se je človek lahko priuči že v otroštvu, če mu to predstavimo na zanimiv, dosleden in starosti primeren način. Najpomembnejši razlog za vključitev permakulture v življenje otroka je, vsaj z njegovega stališča, da je igriva! Izkustveno učenje otrok, pogosto v neposrednem stiku z naravo, je igrivo, spodbudno in navdihujoče. Na ta način bogatimo njihovo učno izkušnjo, učenje pa postane praktično in živo. Še več, gre za celosten, otrokom prijazen način, s katerim se otroci povežejo sami s seboj, z drugimi in okolico.

KAM LAHKO ODPELJEMO OTROKE? Otrokom lahko koristi obisk bližnjih učnih prostorov. To je lahko prostor na šolskem oziroma vrtčevskem dvorišču ali na primer bližnja gozdnata pokrajina, skupnostni vrt, park ali kmetija, do katerih se otroci lahko sprehodijo. Že manjše območje na prostem je lahko bogat vir, če ponuja obilo priložnosti za ustvarjalno igro. Upoštevati moramo, da je ustvarjalne igre »občutno manj na pustih kot na sorazmerno ozelenelih območjih« (Taylor et al., 1998). Janet Millington in Carolyn Nuttall (2008) v svoji navdihujoči

Uvod

knjigi Outdoor classrooms navajata številne zamisli, kako vključiti permakulturo v šole.

KAKŠNA JE RAZLIKA MED DRUGIMI OBLIKAMI OKOLJSKEGA IZOBRAŽEVANJA IN PERMAKULTURO ZA OTROKE? Poučevanje na prostem in okoljsko poučevanje močno prispevata k razvoju, dobremu počutju in učnim izkušnjam otrok. Permakultura ti dve praksi bogati z etikami, načeli in načrtovalnimi orodji, ki ljudem omogočajo harmonično življenje z zemljo ter z drugimi ljudmi in drugimi vrstami, pri čemer si vsak vzame le toliko, kot potrebuje. Ko etike in načela permakulture enkrat usvojimo, jih lahko zlahka uporabljamo na vseh področjih. Ta priročnik je uporaben kot pomoč učiteljem pri boljšem razumevanju bistva etik in načel permakulture in navaja primere rabe v interakciji z otroki na raznih področjih kurikuluma. Nastal je kot rezultat mednarodnega sodelovanja, kjer so si pedagogi delili vire in jih skupaj razvijali. Namen priročnika ni navajanje togih navodil, temveč spodbujanje k ustvarjalnemu prilagajanju permakulture določenemu kraju, otrokom, odraslim in naravnim sistemom.

KOMU JE PRIROČNIK NAMENJEN? Priročnik je v prvi vrsti namenjen ljudem, ki delajo z otroki, starimi 3–12 let, šolskim učiteljem, vzgojiteljem kot tudi osebam, ki poučujejo v neformalnem okolju, kot so na primer izvajalci interesnih dejavnosti ali voditelji obšolskih dejavnosti (na primer tabornikov). Priročnik je namenjen tudi tistim, ki o permakulturi že učijo odrasle in bi radi svoje delo razširili na delo z otroki, ter staršem (biološkim, rejniškim, posvojiteljem ali starim staršem) in tistim, ki se zavedajo, kako pomembna je njihova vloga v izobraževanju otrok. Beseda »učitelj« se v tem priročniku nanaša na vse odrasle osebe, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in vzgojo otrok. Priročnik je prav tako gradivo za tečaje Otroci v permakulturi (Children in Permaculture, OvP); vodijo jih trenerji OvP. Za več

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

informacij o tečajih OvP obiščite našo domačo spletno stran www.permakultura.si.1

KAJ JE V PRIROČNIKU IN ZAKAJ? V 1. poglavju je opisana permakulturna pedagogika; predstavljene so osnove za vključevanje otrok v permakulturo in vprašanja, namenjena razmisleku, ki učitelje spodbujajo k permakulturni miselnosti. Pedagogika je nato podrobneje predstavljena v 2. in 6. poglavju. Drugo poglavje navaja, kako uporabljati načela permakulture v izobraževanju, šesto poglavje pa podaja informacije in vprašanja, namenjena razmisleku, za učitelje, ki jih zanimajo praktične podrobnosti o pedagoškem pristopu, ki izhaja iz otroka. Vsebina permakulturnega izobraževanja je povzeta v kurikulumu v 3. poglavju, podrobneje pa je predstavljena v Navdihih za dejavnosti v 4. poglavju, kjer je prikazana široka paleta vsebinskih sklopov in tem, ki so lahko koristne v permakulturnem izobraževanju otrok. Navdihi za dejavnosti so zastavljeni kot zamisli za izvajanje dejavnosti, v katere lahko učitelji otroke celostno vključijo. Pedagogika in njena vsebina sta predstavljeni v 5. poglavju v nekaj obširno opisanih učnih načrtih, ki jih lahko prilagajamo in uporabljamo pri delu s skupinami otrok. V 7. poglavju so navedeni najboljši nasveti za šole in vrtce, ki zadevajo organizacijo dogodkov za širšo skupnost in organizacijo večjih dogodkov, ki otroke.

1 Tečaji OvP so namenjeni učiteljem in drugim pedagoškim delavcem, kjer se seznanijo z vključevanjem vsebin OvP v obstoječi kurikulum in s tem, kako šolski okoliš spremeniti v učnega (op. ur.).

Uvod

I. POGLAVJE

PERMAKULTURNA PEDAGOGIKA “Glavno vodilo permakulture je prevzemanje odgovornosti za svoj lastni obstoj in obstoj naših otrok.” (Mollison, 1988) permakulturna pedagogika je celosten način uvajanja otroka v učenje o skrbi za zemljo, zase in za druge ter o pravični delitvi. opisuje osnovna načela, ki se uporabljajo v interakciji z otroki. osredotoča se na načine, kako izvajati permakulturo z otroki, in ne kaj početi z otroki (kar je opisano od 3. do 6. poglavja). Permakulturna pedagogika zagotavlja, da so izpolnjene vse potrebe otroka, in sicer prek interakcije med učnim okoljem, učitelji in drugimi otroki, s pomočjo pozornega opazovanja, refleksije in opolnomočenja otroka. Pristop, ki se osredinja na otroka, spodbuja naravni tok učenja, ki zaposluje tako glavo, srce in roke kot vse čute, z izkustvenim učenjem krepi vzdržljivost in otrokom dodeljuje aktivno vlogo pri tlakovanju lastne učne poti. Permakulturna pedagogika prek dela z naravo krepi povezovanje in spoštovanje do narave in spodbuja trajnost. V nadaljevanju so predstavljene glavne točke permakulturne pedagogike, ki jih lahko polagoma vključimo v poučevanje, saj ima lahko že najmanjša sprememba velik učinek. Začnemo pri etikah, ki so ključne za vključitev permakulture v izobraževanje, nato postopoma uvajamo načela permakulture ter podrobno opisane smernice. Priporočljivo je, da permakulturo vpeljemo v delo z otroki na igriv način, korak za korakom, torej s hitrostjo, ki je spodbudna in navdihujoča tako za učitelje kot za otroke.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

1. TEMELJI: ETIKE PERMAKULTURE V permakulturnem izobraževanju je osrednjega pomena dobra umestitev treh etik permakulture v učni načrt. Učinkovit način, ki učitelju olajša zbranost tako v postopku načrtovanja kot tudi izvajanja načrta, je uporaba permakulturnega načela načrtuj od vzorcev do podrobnosti. Toda etike najbolje oživimo predvsem s premišljenim, sočutnim in ekološko ozaveščenim zgledom odrasle osebe. Lahko jih še dodatno podkrepimo tako, da jih vključimo neposredno v vsebino (z zgodbami, pesmimi, igrami itd.). V nadaljevanju je predstavljena vsaka etika posebej, sledi seznam vprašanj v razmislek, ki učiteljem lahko koristijo v procesu kritičnega ocenjevanja njihovih načrtov. Ta naj v čim večji meri odraža permakulturo, najsi gre za učni načrt v formalnem ali neformalnem izobraževanju.

SKRB ZA ZEMLJO Bistvo etike skrb za Zemljo je harmonično sodelovanje z naravo z namenom, da zmanjšamo negativne in povečamo pozitivne vplive na okolje. Za Zemljo lahko skrbimo le, če razumemo njene zakone, ekološke sisteme in potrebe vseh živih bitij. Tako učitelji kot otroci lahko razmišljajo o načinih, kako zmanjšati vpliv na okolje. Pri izbiri materialov in dejavnosti je ključnega pomena, da razmišljamo o možnostih »zavrni, uporabi manj, ponovno uporabi, popravi, recikliraj in/ali predelaj«. Ko les, kamni, storži in drugi predmeti iz narave postanejo del učilnice, se krepi otrokov odnos do lepote narave. Priporočljivo je, da otroke

Permakulturna pedagogika

učimo o naravi prek neposredne izkušnje, namesto da se zanašamo na fotografije, slike, podatke, video posnetke ali druge virtualne izkušnje. Skrbeti za Zemljo pomeni tudi, da se zavedamo, koliko smo vzeli iz narave in kako smo s tem vplivali na ekosistem. Pri tem se lahko oslonimo na nabiralniška pravila in načelo ne puščaj sledi za seboj. Redkih rastlin raje ne nabirajmo in vedno pustimo vsaj eno rastlino, da se lahko zaključi razmnoževalni krog in da rastlina ostane prisotna v okolju. Prostor za seboj pustimo v enakem ali celo boljšem stanju, v kakršnem smo ga našli. Ko otroci preživljajo čas v naravnem okolju, začnejo ceniti naravo in se z njo povezovati. Zato je priporočljivo, da otroci čim več časa preživijo na prostem, naloga učitelja pa je, da skrbi za uravnoteženo razmerje med prosto igro in strukturiranimi dejavnostmi. Kot pravi David Sobel (1996) v svoji knjigi Beyond ecophobia: »Če hočemo, da otroci zacvetijo, in če bi jih radi resnično opolnomočili, potem jim dovolimo, da naravo najprej vzljubijo, preden od njih pričakujemo, da jo rešijo.« Če se odrasli spoštljivo vedejo do narave, s tem dajejo zgled otrokom in jih tako spodbujajo, da tudi sami izražajo ljubezen in spoštovanje do narave, kar je eden od temeljev permakulture.

V razmislek o etiki skrb za Zemljo: • So materiali za učno uro lokalnega izvora, reciklirani, organski, jih lahko kompostiramo, so energetsko varčni? • Kako lahko med poukom na prostem otroke ozaveščamo, da narave ne smemo onesnaževati, in kako lahko poskrbimo, da bomo vanjo čim manj posegali? »Za seboj pusti le odtise, s seboj pa vzemi lepe vtise.« • Kako lahko otroke spodbujamo k prevzemanju odgovornosti za zaščito narave? Na primer, nabiramo odpadle liste, namesto da jih trgamo z žive rastline. • Kako lahko otrokom predstavimo možnosti »zavrni, uporabi manj, ponovno uporabi, recikliraj, predelaj, kompostiraj« itd.? • Če smo pouk načrtovali v zaprtem prostoru, kako bi lahko nekatere ali vse dejavnosti potekale zunaj? • Kako lahko damo otrokom priložnost, da preživijo čas v naravi?

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

• Kako skrbimo za naravo, medtem ko vrtnarimo, hodimo po gozdu itd.?

Primeri vprašanj za otroke: • Kako lahko skrbimo za živa bitja (žuželke in druge živali, gobe, rastline, drevesa idr.)? • Kako lahko pomagamo drevesu, zemlji, vrtu, deževniku idr.? Kaj potrebujejo, da bodo zadovoljni in varni? • Smo v naravi pustili kaj, kar ne spada vanjo? • Preden nekaj odtrgamo z drevesa/rastline, bi lahko namesto tega uporabili kaj, kar že leži na tleh? • Lahko to recikliramo?

SKRB ZA LJUDI Skrb za ljudi pomeni skrb za druge in zase. Zadeva potrebe otrok, staršev, učiteljev, osebja, ki ne poučuje, ter drugih članov skupnosti. Ta etika torej spodbuja sodelovanje, empatijo, jasno komunikacijo, ustvarjalno izražanje, dobro počutje in vključujoče razmišljanje. Med pripravo in izvedbo učne ure mora učitelj upoštevati zalogo energije in odgovornosti vseh sodelujočih odraslih oseb. Če smo razumevajoči in skrbni, lahko preprečimo pregorelost. Oziroma če učitelj načrtuje učno uro, ki vsebuje preveč dejavnosti, se lahko odrasli posledično preveč osredotočajo na izpolnitev načrta in ne na spontane pobude, ki se porajajo med otroki ali v naravi. Navdušenje in stres pri odraslih se prenašata neposredno na otroke in vplivata na njihovo dojemanje celotne izkušnje. Če učiteljem (tudi sami sebi) zagotovimo zadostno podporo, je lahko učna ura prijetna in navdušujoča. Najprej moramo zadovoljiti osnovne človeške potrebe (toploto, zrak, hrano in tekočino), šele nato se lahko človek osredotoči na druge potrebe, kot so potreba po učenju, svobodi, identiteti in

Permakulturna pedagogika

ustvarjalnem izražanju (Max-Neef, 1992). Da bodo otroci radi preživljali čas na prostem v vseh vremenskih razmerah, moramo najprej zadovoljiti vse njihove osnovne potrebe, in sicer tako, da poskrbimo za to, da so otroci primerno oblečeni, da imajo dovolj rezervnih oblačil in da jim v primeru obilnih padavin ali močnega sonca zagotovimo zavetje (na primer napnemo ponjavo). Najpomembneje je, da je otrokom udobno in da se dobro počutijo.

V razmislek o etiki skrb za ljudi: • Kako lahko poskrbimo za učiteljevo zdravje in dobro počutje? (Pri tem moramo upoštevati priprave na učne ure, razmerje med številom otrok in učiteljev v skupini, podporo drugih oseb iz šole in/ali članov lokalne skupnosti ter mreže sorodno mislečih učiteljev itd.) • Kako lahko spodbujamo zdravje in dobro počutje otrok? (Je učna ura primerna starosti otrok in velikosti skupine? Ali dobijo otroci dovolj svežega zraka in gibanja ter priložnosti za vzpostavljanje stika z naravo?) • Kako načrtovati učno uro, da omogočimo ustvarjalnost in ostanemo odprti za pobude otrok, učiteljev in/ali za tiste iz narave? • Kako spodbujamo razvoj posebnih spretnosti in sposobnosti tistih otrok, ki morda potrebujejo individualen pristop, in otrok s posebnimi potrebami? • Ali imajo vsi otroci enake možnosti, da aktivno sodelujejo, se izražajo, so slišani in da so zadovoljene tudi njihove druge potrebe? • Se etika skrb za ljudi odraža v vsebini, izkušnji? (Se otroci in odrasli učijo, kako skrbeti zase in/ali za druge?)

Primeri vprašanj za otroke: • Kako lahko poskrbimo za varnost vseh? • Kako lahko poskrbimo sami zase? • Kako lahko poskrbimo za druge? • Kako lahko poskrbimo, da so vsi slišani?

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

PRAVIČNA DELITEV Tretja etika permakulture, pravična delitev, stremi k enakovrednosti vseh ljudi, ne glede na njihovo polt, spol, poreklo itd., ter k enakosti med ljudmi in drugimi vrstami. Etika pravična delitev oziroma »prerazporeditev presežka« (Holmgren, 2002) določa, koliko lahko vzamemo zase in kako prerazporedimo presežek znotraj sistemov, ki oskrbujejo Zemljo in ljudi. Poudarja, naj cenimo doprinos vsakega posameznika, in nas nagovarja, naj vzamemo le toliko, kot potrebujemo. Presežek so lahko: hrana, ki jo pridelamo na vrtu, človeška energija, čas, viri, premoženje ali druge stvari, ki jih lahko prerazporedimo v korist drugih živih bitij, sedanjih ali prihodnjih. Ko na primer z dreves obiramo sadje, lahko pustimo nekaj sadežev za ptice; šolski vrt načrtujemo tako, da bo pridelkov deležen vsak učenec, sosedi (na primer dom za ostarele, vrtec, lastniki trgovin); ko poslušamo skupino otrok, smo pozorni, da imajo vsi enake možnosti, da spregovorijo. Otroci razumejo potrebo po poštenosti. Pojma »poštenost« in »deljenje presežka« lahko raziščemo z zgodbami, igrami, s pesmimi, z gledališkimi igrami ali s praktičnimi izkušnjami deljenja z drugimi otroki kot tudi z drugimi bitji, rastlinami itd. Učenje še dodatno poglobimo, če damo otrokom priložnost za razmislek, deljenje zamisli, iskanje rešitev in/ali za odgovore na vprašanja odprtega tipa.

V razmislek o etiki pravična delitev: • Kako otroke spodbujamo, da si stvari delijo med seboj, z drugimi ljudmi in drugimi živimi bitji? • Kako lahko otroke spodbujamo k razmišljanju o potrebah drugih bitij (na primer medtem ko zalivajo rože, ustvarjajo zavetje za ježa itd.)? • Kako načrtovati dejavnosti, s katerimi otroke prek deljenja učimo spoštovati izobilje narave?

Permakulturna pedagogika

• Kako lahko otroci in učitelji s skupnimi močmi pomagajo drugim ljudem ali naravi (na primer s petjem pesmi z ostarelimi, sajenjem gozdnega vrta, z zbiranjem dobrodelnih prispevkov itd.)?

Primeri vprašanj za otroke: • Kako lahko nekaj pošteno razdelimo med seboj in z drugimi živimi bitji? • Kdo bi še lahko užival v naših pridelkih ali izdelkih? • Kako lahko poskrbimo, da bomo vsi slišani? • Kaj lahko vrnemo naravi? • Katere druge vrste živijo tukaj in kako jim lahko pomagamo?

2. CELOSTNO NAČRTOVANJE Permakultura se načrtovanja loteva celostno, zato moramo otrokom pri vključevanju vanjo zagotoviti bogato učno izkušnjo, ki nagovarja različne potrebe učencev. To lahko dosežemo z učnimi urami, ki uravnoteženo zaposlijo célo telo, torej oči, roke, srce in glavo. Na ta način poskrbimo, da učna ura ni osredotočena zgolj na podajanje informacij (da na primer ne vključuje le »glave«), kar je lahko pogost pojav. V nadaljevanju sledi podrobnejši opis pomena posameznih izrazov (oči, roke, srce in glava) ter vprašanja v razmislek, ki so učiteljem lahko v pomoč pri aktivnem celostnem vključevanju otroka. Metodo učenja, ki vključuje srce (čustva), roke (praktično učenje) in glavo (intelekt oziroma učenje iz knjig, s predavanj), je uvedel Johann Pestolozzi (1746–1827), švedski družbeni reformator in pedagog. Metodo so zagovarjali številni pedagogi, vključno s Patrickom Geddesom, ki je bil eden od pionirjev okoljskega izobraževanja (Higgins, 2001). Permakulturna pedagogika vključuje vse tri omenjene vidike, dodatno pa poudari opazovanje (oziroma »oči«).

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

OČI Načela permakulture so se razvila iz pozornega opazovanja narave in trajnostnega načina življenja domorodnih skupnosti v Avstraliji in Ameriki. Prvo načelo permakulture je opazuj in deluj, saj je opazovanje ključno za dobro permakulturno načrtovanje, »natančno opazovanje in premišljena interakcija pa zagotavljata navdih, nabor možnosti in vzorce načrtovanja« (Holmgren, 2002: 13). Permakulturni načrtovalci lahko najdejo navdih za svoje zamisli in rešitve ravno na podlagi poznavanja ter razumevanja naravnih sistemov in vzorcev. Permakulturna pedagogika poudarja pomen pozornega opazovanja že od zgodnjega otroštva. To smo simbolično prikazali z »očmi«, a v resnici gre za pozorno opazovanje s celim telesom in z vsemi čuti. Med učiteljem in otrokom se odvija vzajemno opazovanje, učitelj lahko opazuje samega sebe, otroka ter okolico in obratno. Resda so »oči« usidrane v glavi, a učenje z neposrednim opazovanjem z vsemi čuti je zadosti izrazito, da upraviči ta poudarek. Med pet glavnih čutov (po Aristotelovi definiciji) štejemo vid, dotik, okus, voh in sluh in zlahka jih vse vključimo v učne ure z otroki. Raziskovalci so sicer prepoznali še veliko več čutov, kot sta na primer občutek za ravnotežje, propriocepcija itd. Nekatere med njimi lahko z otroki raziskujemo skozi igro. Otroci lahko »opazujejo z očmi« v dejavnostih, ki vključujejo vid, voh, dotik, čutenje, sluh, poslušanje, okušanje, opazovanje, gledanje, držanje, iskanje in drugo.

V razmislek: • Si lahko vzamemo čas za opazovanje otrok in njihovih individualnih potreb, preden si zadamo učne cilje? • Imajo otroci priložnost, da pozorno uporabijo vse čute in tako neposredno doživijo okolico ter postanejo radovedni? • Na kakšne načine lahko učitelj otroku zagotovi prostor, priložnosti, čas za opazovanje rastlin, živali, kamnov, zemlje itd.?

Permakulturna pedagogika

ROKE V permakulturnem izobraževanju so ključne praktične in pristne izkušnje (in ne zgolj teoretično znanje). Več kot imajo otroci priložnosti za praktično učenje, več imajo interakcije z resničnimi, naravnimi stvarmi v naravnem okolju. Na ta način v duhu skrbi za Zemljo in skrbi za ljudi brusijo svoje praktične spretnosti ter fino in grobo motoriko. Otroci lahko »delajo z rokami« v dejavnostih, kot so zbiranje, ustvarjanje, uporaba orodij, izdelovanje, preizkušanje, igra, urjenje, slikanje, risanje, nošenje, tekanje, pobiranje pridelka in podobno.

V razmislek: • Katere praktične dejavnosti smo načrtovali v učni pripravi? • Smo v dejavnost vključili gibanje? • Smo vključili célo telo? • Smo predstavljene abstraktne zamisli prenesli v praktične izkustvene dejavnosti? • Katere spretnosti otroci usvajajo s praktičnim delom?

SRCE Pri vključevanju »srca« v učenje so ključne izkušnje, ki obujajo otrokova čustva in čudenje, ki vzbujajo veselje, spoštovanje, ljubezen in hvaležnost. Zaradi tovrstnih izkušenj se bo učna ura otrokom vtisnila v spomin in se jih dotaknila na globljih ravneh. Po besedah ameriške avtorice Helen Keller (1905: 203) »najboljših in najlepših stvari na svetu ne moreš videti ali se jih dotakniti … lahko jih le začutiš s srcem«. Otroci lahko vključujejo »srce« v dejavnostih, kot so petje, poslušanje ali pripovedovanje zgodb, praznovanje in vizualizacija, kot tudi skozi umetniške in/ali estetske izkušnje. Otrokovo »srce« lahko bogatimo tudi, če se med raziskovanjem narave pogovarjamo o prispodobah. Na primer, bela snežna odeja, ki pokriva gozd, lahko otroka spominja na čistost. Otrok lahko opazuje, kako se gosenica zabubi, se prelevi v metulja, ter z zgodbami in s pesmimi

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

spozna pojma »preobrazba« in »sprememba«. Mnogo ljudskih pravljic je našlo navdih ravno v prispodobah o naravi in predstavlja tradicionalen način podajanja modrosti in sporočil.

V razmislek: • Kakšne priložnosti imajo otroci, da izkusijo hvaležnost, sočutje, ljubezen in spoštovanje do narave ali drug do drugega? • Kako bodo otroci izrazili sami sebe? • Na kakšen način se bodo otroci med učno uro povezali z naravo in drugimi ter s svojimi čustvi? • S katerimi prispodobami, zgodbami, pesmimi in podobnim lahko v otroku prebudimo domišljijo, čustva in povezanost z naravo? • Kako lahko v izkušnjo vključimo praznovanje?

GLAVA Učitelj se lahko poglobi v otrokove interese in podrobneje razišče tematiko ali otrokom pomaga pri iskanju informacij. Na ta način spodbujamo logično mišljenje in kognitivni razvoj, in sicer skozi raziskovanje, izpraševanje, deljenje informacij, učenje novih besed itd. Pri vsem tem se lahko razvije več zanimivih učnih priložnosti, kot smo jih prvotno načrtovali. Priporočljivo je dokumentiranje nepričakovanih izidov, saj je lahko zelo koristno pri nadgrajevanju izkušnje na bodočih učnih urah. Otroci lahko uporabljajo »glavo« v dejavnostih, kot so učenje, opisovanje, prepoznavanje, razpravljanje, ugotavljanje, razmišljanje, naštevanje, razvrščanje, primerjanje in razločevanje.

V razmislek: • Katere so glavne načrtovane učne smernice? • Katere informacije naj učitelj razišče oziroma jih usvoji predhodno ali skupaj z otroki, da obogati izkušnjo?

Permakulturna pedagogika

• Ali smo v učno uro vključili vprašanja odprtega tipa, ki spodbujajo kritično in ustvarjalno mišljenje, analiziranje, odkrivanje, radovednost in otrokovo lastno mišljenje?

3. NARAVNI TOK Na tem mestu ponujamo napotke za vzpostavitev naravnega toka učenja, pri čemer smo navdih črpali iz narave: »sejanje« semen navdiha in spodbuda za vsebino učne ure, »rast« oziroma razvoj tematskega sklopa s pomočjo veččutnih dejavnosti in »žetev« oziroma zaključek, ki omogoča globlje doživljanje izkušnje, s tem ko otrokom damo čas, da ponotranjijo novo pridobljeno znanje. Zgoraj naštete stopnje naravnega toka je navdihnil kurikulum neohumanističnega izobraževanja. Zasnovalo ga je Društvo za neohumanistično izobraževanje (AEN, Associatia Educatiei Neoumanista) v Romuniji (Deshaies, Zambet, Halaicu in Alexa, 2012).

V razmislek: • Ali učna ura sledi naravnem toku? • So v učni uri enako zastopane vse tri stopnje učenja (setev, rast in žetev)?

SETEV Setev je začetna stopnja naravnega toka, na kateri učitelj ali otroci posejejo seme učne izkušnje in skrbijo zanj. Seme navdiha za učno uro lahko vzklije z opazovanjem otrokovih interesov, iz vsebinskega sklopa v kurikulumu OvP ali iz interesa učitelja, ki lahko vzbudi radovednost v otrocih. Otroci med igro ali med pogovorom (z otroki ali z odraslo osebo) raztrosijo veliko semen, ki jih učitelj lahko uporabi. Na primer, otroci lahko postavljajo vprašanja, komentirajo, delijo svoje zamisli, misli ali izkušnje.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

Učitelj lahko izbere med semeni, ki jih podajo otroci, ali izbiro prepusti otrokom. Ko je seme enkrat izbrano, naj ga učitelj poseje in zaliva; na ta način bo spodbujal interese in pobude otrok, in seme bo vzklilo. Seme lahko negujemo na več načinov. Učno uro lahko na primer začnemo s pesmijo, z zgodbo, igro ali pa smo pozorni že s tem, da uredimo prostor tako, da vzbuja radovednost in željo po raziskovanju. Lahko pa učitelj skozi pogovor poizve, kaj otroci že vedo o določeni temi, ali otrokom postavlja vprašanja in tako spodbuja njihovo zanimanje in kritično mišljenje. Če otrok na primer vpraša, kaj jedo veverice, je to lahko seme. Učitelj lahko načrtuje učno uro na podlagi zastavljenega vprašanja. Naslednjo učno uro lahko začne z zgodbo o veverici, kar lahko predstavlja setev. Cilj setve je čim bolj spodbuditi zanimanje otrok, jih navdušiti nad temo. Ko uporabimo seme, ki so ga predlagali otroci, jih s tem opolnomočimo; otroci tako dojamejo, da smo upoštevali tudi njihove zamisli, vprašanja in mnenja. Obsežne raziskave so pokazale, da se človek najbolje uči, ko je zadovoljen in zainteresiran (Rose, 1998). Ta stopnja učenja je torej izredno pomembna, med drugim tudi zato, ker opozarja, kako pomembno je, da je učna ura prijetna tako za otroke kot za učitelje.

V razmislek: • Kako bomo učno uro načrtovali na podlagi opazovanja otrok? • Kako lahko poskrbimo, da bodo otroci »posejali seme«, ki bo navdihnilo učno uro? • Na kakšen način v otrocih vzbujamo zanimanje, navdih? • Smo učno uro zasnovali na podlagi celostnega procesa, tako da bo izkušnja otrok smiselna in prijetna?

Permakulturna pedagogika

RAST Rast je osrednja stopnja, kjer vsebinski sklop ali tema postane raziskovalno popotovanje, ki ga lahko vodijo otroci, učitelj ali tako eni kot drugi. Na tej stopnji učitelj usmerja proces otrok, ki lahko zavije v nepričakovane smeri. Učitelj je kot brajda, ki podpira vitice vinske trte, da lahko rastejo v vse smeri. Da bo proces učinkovit, mora zaposlovati »oči, roke, srce in glavo«, učitelj pa naj pri tem pozorno opazuje, kaj se dogaja z otroki, kaj opažajo in kaj jih je najbolj pritegnilo. Upoštevati moramo etiko skrb za ljudi in izpolniti tako potrebe otrok kot učiteljev, saj je naš cilj, da ustvarimo harmoničen in raziskujoč odnos med otroki, učitelji in okoljem kot tretjim učiteljem. Na tej stopnji je koristno tudi načelo uporabljaj in ceni raznolikost.

V razmislek: • Kako lahko pri vodenju učne ure upoštevamo spontane predloge otrok, jim predamo vodenje in spodbujamo njihovo sodelovanje? • Ali načrtovane dejavnosti razširjajo, bogatijo in podpirajo vsebino, ki smo jo predstavili na stopnji setve?

ŽETEV Na stopnji žetve učenje utrdimo s praznovanjem in z veseljem. Žetev odraža tudi načelo koristi pridelek (glej 3. poglavje) in etiko pravična delitev. Otroci lahko že po naravi radi delijo stvari, na primer s starši, lahko pa skupaj raziskujemo drugačne načine deljenja s skupnostjo, z živalmi, rastlinami itd. Otroci lahko z drugimi delijo svoje zgodbe o tem, kaj so doživeli čez dan, svoja mnenja, razpravljajo, kaj bi radi počeli na naslednji učni uri (kar lahko uporabimo kot nova semena), in podobno.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

V razmislek: • Kako lahko proslavimo izkušnje in »pridelke« učne ure? • L ahko pridobljeno znanje med procesom rasti utrdimo s kakšno igro, dejavnostjo ali razpravo? • Kako lahko otroke vključimo v odločanje o tem, kako bomo razdelili pridelek/izkušnje z drugimi in/ali kako jih bomo proslavili (na primer z nastopom ali drugo obliko izrazne umetnosti)? • Kateri pridelek bi lahko delili z živalmi/rastlinami in jim s tem pomagali ali polepšali okolje? • Kako lahko otroci z zanimanjem in s hvaležnostjo prisluhnejo raznolikim zaključkom? • Kakšne odzive in povratne informacije so podali otroci? • Katere pobude otrok bi lahko vključili v prihodnje ure in tako še naprej podpirali njihove zamisli ali izkušnje?

Učitelji se po navadi preveč osredotočajo na vodilne dejavnosti, ne začnejo jih s »setvijo« ali jih ne zaključijo z »žetvijo«, čeprav sta ti dve stopnji prav tako izredno pomembni pri vključevanju otrok v proces učenja. Na ta način utrjujemo njihovo znanje, jim damo možnost, da so soustvarjalci in aktivni udeleženci, ter jim izkažemo spoštovanje in hvaležnost.

Permakulturna pedagogika

II. POGLAVJE

VKLJUČEVANJE NAČEL PERMAKULTURE V IZOBRAŽEVANJE Načela permakulture sta zasnovala začetnika permakulture Bill Mollison in David Holmgren, in sicer na podlagi podrobnega opazovanja delovanja naravnih sistemov. Načela permakulture lahko kot orodja razmišljanja uporabljamo na različne načine in v številnih okoliščinah. V izobraževanju jih lahko vključimo v načrtovanje učnega okolja, interakcijo med učitelji in otroki, učne priprave, politiko in komunikacijo s starši, z vrstniki, drugimi člani skupnosti in podobno. Načela lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju in spoštovanju narave, ustvarjanju prijetnejših učnih izkušenj, poglabljanju vezi med posamezniki ter zmanjševanju vloženega časa, energije in virov. Dolgoročno gledano, lahko z uporabo načel ustvarimo trajnostni izobraževalni sistem, ki skrbi za ljudi in Zemljo. Načrt je v permakulturi osrednjega pomena, saj lahko s preudarnim načrtovanjem ustvarimo sisteme, ki terjajo minimalen trud, njihov učinek pa je maksimalen – prihranijo nam čas, energijo in druge vire. Načrtovanje je proces, ki ga razvijamo s pozornim opazovanjem, z zbiranjem podatkov, analizo, odločanjem, izvedbo, refleksijo in ocenjevanjem, in sicer na podlagi etik in načel permakulture ter različnih načrtovalskih orodij. Z upoštevanjem načel pri načrtovanju vnašamo inteligenco narave v človeške sisteme. V tem poglavju raziskujemo, kako lahko načela permakulture vključimo v izobraževanje. Najprej je predstavljenih dvanajst načel, ki so opisana v Holmgrenovem (2002) delu Permaculture principles and pathways, sledi predstavitev petih načel odnosa, ki so opisana v Mollisonovem (1988) delu Permaculture: a designer's manual. Vsako načelo pospremijo vprašanja za otroke, ki jih učitelj

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

lahko prilagodi glede na okoliščine in starost otrok. Zavedajmo se, če niti sami ne poznamo odgovora, bomo v skupnem raziskovanju pristnejši. V nadaljevanju je na kratko razložen izvirni pomen načel, sledijo razlaga, kako je načela možno vključiti v izobraževanje, ter vprašanja, namenjena razmisleku. Otroci in učitelji lahko s pomočjo danih vprašanj raziskujejo nove možnosti in vadijo nove spretnosti. Ni nujno, da vsaka učna ura vsebuje vsa našteta načela; seznam je le pripomoček za načrtovanje. Priporočljivo je, da učitelj izbere le eno ali dve načeli na učno uro.

HOLMGRENOVA NAČELA 1. OPAZUJ IN DELUJ:    

Kaj lahko vidiš, vonjaš, slišiš, okušaš in/ali čutiš? Kaj je drugače, odkar smo bili zadnjič tukaj? Poglejmo pobliže. Kakšna vprašanja imate o tem?

Načrtovanje v permakulturi temelji na pozornem opazovanju, zbiranju informacij in nabiranju izkušenj, ki spodbujajo razumevanje narave, pokrajine in ljudi. Permakulturni kmetijski sistemi so torej informacijsko in načrtovalsko intenzivni, za razliko od tradicionalnega kmetijstva, ki je bilo delovno intenzivno, ter industrijskega kmetijstva, ki je energijsko intenzivno (Holmgren, 2002). To velja za načrte, ki so vezani na prostor, kot so na primer vrtovi. Upoštevati moramo, kateri del je sončen in kateri senčen, moker oziroma suh, izpostavljen vetru oziroma v zavetrju, rodoviten oziroma nerodoviten. Upoštevati moramo tudi potrebe različnih ljudi, ki morda prav tako uporabljajo ta prostor, na primer otrok, učiteljev, staršev in starih staršev. Tudi pri načrtih, ki so vezani na ljudi, moramo proučiti pokrajino. Če na primer načrtujemo dejavnost z otroki, moramo poznati tako okolje kot otroke, njihovo starost, interese, ozadje in podobno.

Vključevanje načel permakulture v izobraževanje

Opazovati moramo veliko stvari, kar terja svoj čas. V permakulturnem izobraževanju si vzamemo čas za opazovanje z vsemi čuti. Otroci se lahko urijo v opazovanju, tako da: • spoznavajo svoje okolje, na primer z zbiranjem, s prepoznavanjem, sedenjem v tišini, kartiranjem, z igro in s preizkusi, • spoznavajo druge in sebe, na primer s postavljanjem vprašanj, poslušanjem, z opazovanjem svojih in tujih odzivov, • širijo osnove svojega znanja, na primer z branjem knjig, gledanjem filmov in s pogovorom s starejšimi. Učenje »branja« jezika in znakov narave je spretnost, ki se je lahko naučimo, začne pa se z radovednostjo. Na primer: Zakaj je vsa trava poležana v eno smer? Kaj bi lahko bil vzrok? Takšno vprašanje lahko postavi otrok ali učitelj, saj se oba učita. Veliko dejavnosti za otroke, ki so povezane s permakulturo, vključuje opazovanje in poglabljanje v naravo. Na ta način otroci razvijejo ljubezen in spoštovanje do narave, spoznavajo in skušajo razumeti, kako narava deluje in kako lahko sedaj in v prihodnje uporabijo pridobljeno znanje ter izkušnje. V tem procesu sta osrednjega pomena negovanje sposobnosti opazovanja zanimivih podrobnosti in izražanje navdušenja nad naravo (na primer nad žabo, listom ali potokom). To načelo se odraža tudi v načrtovanju učne ure na podlagi predhodnega opazovanja interesov otrok in učiteljev.

V razmislek: • Kako lahko otroke spodbudimo k neposrednemu opazovanju in interakciji z naravo? • Kako lahko otroke spodbudimo, da uporabljajo vse čute? • Kako vključiti učenje, ki je vezano na prostor? • Kako lahko učitelji opazujejo otroke in beležijo njihove interese? • Kakšna vprašanja postavljajo otroci? • S pomočjo kakšnih orodij lahko učitelji sledijo svojim interesom in opazovanjem?

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

2. UJEMI IN SHRANI ENERGIJO  Kako živali, rastline, ljudje shranjujejo hrano za različne letne čase?  Kako lahko ulovimo dež, sonce ali veter?  Narišimo, kaj smo danes počeli.  Kako lahko varčujemo z energijo?  Kako lahko izboljšamo izkoristek energije?

V naravi večina stvari zbira energijo in jo shranjuje za pozneje, na primer rastline zbirajo sončno energijo in jo shranjujejo v svoja semena ali gomolje, veverice shranjujejo oreščke za zimo. Ljudje zbiramo in shranjujemo energijo iz hrane v shrambe, semena shranjujemo za naslednjo rastno sezono, pripravljamo marmelade, vlagamo hrano in še marsikaj. Otroci se lahko naučijo početi vse to. Otroci in učitelji se lahko naučijo prepoznati izgubo energije in iskati načine, kako zmanjšati izgubo: • električne energije ‒ ko naprav ne uporabljamo, jih ugašamo, • potencialne energije ‒ na vrtu lahko vodo shranjujemo višje od rastlin in znižamo porabo energije pri zalivanju, • energije učitelja ‒ vedenje ali dejanje lahko telesno ali čustveno izčrpava ljudi, • energije otrok ‒ spodbujamo dobro počutje in čustveno zdravje otrok, tako da poskrbimo za okolje in naloge, ki otroke zanimajo in izpolnjujejo njihove potrebe, • časa ‒ manj časa in energije porabimo, če rastline zalivamo z deževnico s strehe rastlinjaka. Ljudje med drugim zbiramo in shranjujemo tudi subtilnejše oblike energije, kot so zamisli, izkušnje in ugotovitve. Otroci ali učitelji lahko dokumentirajo svoje izkušnje (s fotografijami, posnetki, z risbami, s slikami ipd.) in o njih razmišljajo pozneje.

Vključevanje načel permakulture v izobraževanje

V razmislek: • Pri kateri dejavnosti lahko varčujemo z energijo ali jo shranjujemo? • Kako trošimo čas, trud in energijo? Kako lahko varčujemo z energijo? Kako lahko otroke spodbudimo k temu, da »malo prihranijo za pozneje«? • Kako lahko otroke vključimo v dokumentiranje in beleženje lastnih izkušenj?

3. KORISTI PRIDELEK  Katere pridelke lahko pospravimo in kako jih lahko uporabimo?  Kako lahko uporabimo morebitni presežek?  Kaj koristnega smo pridobili med današnjo dejavnostjo?

V permakulturi je pridelek vsak rezultat ali proizvod neke dejavnosti ali stvari, tako otipljiv kot neotipljiv. Pomembno je, da pridelek požanjemo, saj si s tem poplačamo vloženi trud. Pridelki pa niso zgolj nekaj, kar ljudje vzamemo, mednje spadajo tudi stvari, ki jih izdelamo ali vrnemo; na primer, kompost je neposreden stranski proizvod pri kuhanju, s katerim pomagamo vrtu. Potencialni pridelek lahko pridobimo iz vsega. Vzemimo za primer dejavnost na prostem, ki nam lahko prinese stvarne pridelke, kot so vrtnine ali umetnine iz naravnih materialov. Neotipljivi pridelki pa so lahko igrivost, ustvarjalnost, učenje o naravi, gibanje, skrb za zdravje in dobro počutje, razvijanje matematičnih, socialnih, jezikovnih, naravoslovnih in številnih drugih spretnosti. Če znamo ceniti poplačan trud in radodarnost narave, potem lahko še bolj uživamo v preživljanju skupnega časa. Če skupaj proslavljamo pridelke, se jih vsi bolj zavedamo in v nas lahko vzbudijo hvaležnost za darove, ki jih ponujajo narava in ljudje. Učitelj, ki se zaveda, da se tudi druga živa bitja borijo za svoj delež

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

pridelka, bo lažje sprejemal nepredvidljive okoliščine. Če nam na primer nekdo poje pridelek, nam je to lahko v poduk, da v prihodnje načrtujemo tudi delitev pridelka z drugimi bitji.

V razmislek: • Kaj je pridelek te dejavnosti/učne ure/projekta za posameznika, skupino, skupnost in/ali naravo? • Na kakšne ustvarjalne načine lahko delimo rezultate dejavnosti (poleg rezultatov, ki jih otroci lahko neposredno uživajo) na primer z živalmi, rastlinami, drugimi ljudmi? • Na kakšne načine lahko izkažemo spoštovanje in hvaležnost do narave? • Kako lahko z enako količino vloženega dela dobimo več pridelkov?

4. UPORABLJAJ SAMOREGULACIJO IN UPOŠTEVAJ POVRATNE INFORMACIJE  Kako lahko prihodnjič naredimo stvari drugače?  Kako lahko pozorno poslušamo?  Kako bomo prostor za seboj pustili tak, kakršen je bil, ali celo v nekoliko boljšem stanju?

Naš planet ima samoregulacijski sistem, ki skrbi, da temperature ostajajo ustrezne za življenje, čeprav se sonce že več milijonov let vedno bolj segreva. Ljudje lahko uravnavamo svoja ravnanja, če prisluhnemo naravi in umetnim sistemom kot tudi soljudem. Nekaj primerov: uravnavamo temperaturo v rastlinjaku in tako skrbimo, da rastlinam v njem ni prevroče ali premraz; pozorno opazujemo vrt, da preverimo, ali je na vrtu preveč polžev, in ukrepamo. Otroci se lahko naučijo sprejemati povratne informacije in predlagati svoje rešitve (na primer odpreti vrata rastlinjaka, da ga prezračimo, pripeljati race, da pojejo polže). Učitelj naj opazuje otroke in prisluhne njihovim povratnim informacijam, na primer kakšen vtis dajejo, kako se odzivajo na predloge, so izgubili zanimanje ali želijo z delom nadaljevati. Povratne informacije lahko

Vključevanje načel permakulture v izobraževanje

pridobimo s pogovorom ali tako, da otroke povprašamo, kako se počutijo, kako so določeno stvar razumeli, kaj so se naučili in ali so uživali. Učitelj lahko na podlagi pridobljenih informacij preoblikuje učno uro ali pa jih vključi v prihodnje priprave. Učitelji lahko spremljajo tudi povratne informacije drugih učiteljev ali staršev ter jih uporabijo pri iskanju načinov, kako izboljšati svojo komunikacijo, učne ure, učno okolje ali druge vidike izobraževanja.

V razmislek: • Kako načrtovati dejavnost, da bodo otroci obenem lahko dobili povratne informacije od vrstnikov in narave kot tudi razmislili o možnostih izboljšave? • Kako se lahko iz nastalega konflikta vsi nečesa naučimo? • Kako lahko učitelj poskrbi, da ne bo preslišal povratnih informacij otrok, kolegov in staršev? • Kako lahko sistem vzpostavimo ali spremenimo, da bo bolj samoregulacijski in samooskrben?

5. UPORABLJAJ IN CENI OBNOVLJIVE VIRE IN STORITVE  Zahvalimo se vsemu, kar nam je omogočilo današnjo dejavnost.  Kako lahko uporabimo stvari, ki jih je v naravi v izobilju?  Kako lahko poskrbimo, da ne porabimo več, kot lahko narava da?  Kako lahko svojo dejavnost izvedemo, ne da bi uporabili stvari iz fosilnih goriv?

Obnovljivi viri so viri, ki imajo sposobnost obnavljanja. Stvari, ki jih je ustvarila narava, laže vrnemo v naravo kot pa močno predelane stvari (na primer plastiko, ki jo pridobivamo iz nafte). Vzemimo za primer košaro: košara iz vrbovih šib se bo v naravi hitro razgradila, z nekaj spretnosti pa si lahko izdelamo novo. Po drugi strani se bo plastična košara razkrajala več tisoč let, torej še dolgo po tem, ko

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

smo jo uničili in je postala neuporabna. Priporočljivo je, da namesto plastike uporabljamo naravne materiale, če je le možno. Premog in nafta sta vira, ki sta nastajala več milijonov let. Izdelki iz nafte in premoga ter stvari, ki jih nafta in premog poganjata, so torej neobnovljivi. Iz nafte pridelujemo bencin, dizelsko in letalsko gorivo, zato je pomembno, da učitelj permakulture ves čas razmišlja, kako čim bolj omejiti prevoz. To velja tako za prevoz otrok in učiteljev (vprašajmo se, ali gredo lahko raje peš ali s kolesom) kot tudi za prevoz hrane in drugih dobrin. Imamo torej še en razlog več, zakaj je bolje, da si hrano pridelujemo sami, namesto da kupujemo tisto iz daljnih krajev. Prizadevamo si tudi za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov. Spoštovanje naravnih virov in storitev je osrednjega pomena za trajnost. Če učitelj ceni naravo in vse njene darove, bo s tem pozitivno vplival na otroke. Obnovljive vire lahko s prekomerno rabo izčrpamo, zato je pomembno, da jih uporabljamo zmerno. Odrasli s svojim vzorom vplivajo na otrokov odnos do naravnih virov.

V razmislek: • Kako lahko otroke spodbudimo, da v šolo, vrtec, gozd in na vrt hodijo peš ali s kolesom? • Gremo lahko do želenega kraja peš, s kolesom ali z javnim prevozom namesto z avtom ali letalom? • Kako lahko v svoji dejavnosti uporabimo naravne, lokalne materiale? • Smo se izognili uporabi plastike in drugih neobnovljivih virov, kjer je bilo možno? • Kako lahko pridobivamo energijo iz obnovljivih virov (nožni pogon, sončna, vetrna energija itd.)?

Vključevanje načel permakulture v izobraževanje

6. NE USTVARJAJ ODPADKOV  Kako lahko nekaj uporabimo znova ali na drugačen način?  Bi lahko nekaj ponovno uporabili, namesto da smo vrgli v koš za smeti?  Kako lahko zavržemo manj stvari?  Kako pogosto uporabljamo stvari iz recikliranih materialov?

Načelo nas opozarja, da moramo varčevati z viri in skrbeti za materialne dobrine, zmanjševati onesnaženost in spreminjati odpadke v vire. Na mestu je tudi rek Kar so za nekoga smeti, je za drugega zaklad. Količino odpadkov lahko zmanjšamo s preudarno uporabo vseh virov in z bivanjem v skladu s petimi načeli trajnostnega načina življenja: zavrni, zmanjšaj uporabo, ponovno uporabi, popravi, recikliraj. »Odpadek«, kot je na primer plastenka, lahko ponovno uporabimo ali predelamo v nekaj drugega, na primer v ptičjo krmilnico, kuhinjske »odpadke« pa lahko spremenimo v kompost. K sodelovanju lahko pritegnemo različne ljudi in njihove zamisli, s tem jih opolnomočimo ter posledično gradimo skupnost in boljši sistem. Namestimo koše za ločeno zbiranje odpadkov, stojala za odpadni papir (in omogočimo obojestransko uporabo papirja) ter kompostnik in na ta način otroke spodbudimo k ponovni uporabi in reciklaži. Otroke lahko spoznamo z reciklažo tudi tako, da jih učimo uporabljati izdelke iz recikliranih materialov (toaletni papir, papir, obleke) in jih na to opozorimo, ali tako, da rabljene izdelke predelajo v umetnine. S starši in z drugimi člani skupnosti se lahko udejstvujemo v blagovni izmenjavi, ponovni uporabi in predelavi stvari, kot so igrače, obleke, knjige, športna oprema itd., in sicer na garažnih razprodajah, ki jih lahko organizirajo otroci, srečelovu z rabljenim blagom ali delavnicah predelave pohištva za družine in druge člane skupnosti.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

V razmislek: • Kako lahko načrtujemo dejavnosti, ki zmanjšujejo količino nepotrebnih odpadkov ali jih odpravljajo? • Kako lahko otroke vključimo v čiščenje, popravljanje, vzdrževanje orodja in drugih dobrin? • Kako lahko »odpadke« predelamo v nekaj novega? Kuhinjske odpadke lahko na primer spremenimo v kompost. • Kako lahko »odpadke« iz ene dejavnosti uporabimo kot surovino za drugo? Žagovino lahko na primer uporabimo za posip po vrtu.

7. NAČRTUJ OD VZORCEV DO PODROBNOSTI  Katere vzorce lahko opazite?  O čem bi se radi učili? (Učitelj dobi z vprašanjem vpogled v širše zanimanje otrok in iz njega izpelje načrtovano dejavnost.)  Kaj se tu po navadi dogaja? (Učitelj skupaj z otroki raziskuje vzorce v dani situaciji.)

Načelo priporoča, da sistem najprej predstavimo ali doživimo kot celoto in se šele nato osredotočimo na podrobnosti. Vzorce v naravi in družbi jasneje opazujemo od daleč. Osnova načrta naj temelji na vzorcu, ki ga utrdimo s ključnimi deležniki in na koncu obogatimo s podrobnostmi. Na ta način zmanjšamo izgubo časa, energije in drugih dobrin. Roman Shapla (2014) iz ZDA, ustanovitelj revije Permaculture for children, parents and educators, pravi: »Najprej razmišljaj o celoti, šele nato o podrobnostih.« Za primer lahko vzamemo tudi rek Zaradi dreves ne vidi gozda. Gozd si lahko najprej ogledamo, če se povzpnemo na bližnji hrib, nato se osredotočimo na obliko, barvo enega drevesa in šele na koncu opazujemo njegovo lubje, liste in druge podrobnosti. Ključ permakulturnega načrtovanja je vračanje na celoto ter ponovno poglabljanje v podrobnosti. Tako ohranjamo pregled ter spremljamo učinke konkretnih dejanj na celoto.

Vključevanje načel permakulture v izobraževanje

Narava je polna vzorcev in v njej ima vsak vzorec svojo nalogo. Splošni vzorci so spirala, mreža, viličenje, valovanje in torusi. Spirala je učinkovit vzorec rasti, ki ga najdemo pri rožah, vrtnicah, polžih, vrtincih in drugod. Namen vzorca viličenja je zbiranje in razporejanje energije. Najdemo ga pri listih, rekah, pljučih, cestnem omrežju in drugod. Naslednji pogost vzorec je mreža, vanjo se lahko ujamejo stvari, ima veliko robov, je koncentrična, vzpostavlja enakopravnost. Najdemo pa jo pri pajkovih mrežah, micelijih, robidovju, ptičjih gnezdih, svetovnem spletu itd. S pomočjo vzorcev lahko svet razumemo na sistemski ravni, brez zahtevnega znanja matematike in fizike. Otroci se lahko o vzorcih učijo z igrami, v katerih jih prepoznavajo in razmišljajo o njihovih vlogah. Pri učnih pripravah se osredotočimo na širšo sliko, da se izognemo izgubi časa z morebitnimi nepotrebnimi podrobnostmi. Priporočljivo je, da učitelj najprej pregleda predvideni program za celo šolsko leto oziroma semester in se šele nato loti podrobnosti prve učne ure. Če učitelj vodi več učnih ur, se lahko dodatno vprašamo, kakšen bo splošni vzorec oziroma ritem dneva ali tedna. Vzorce lahko prepoznamo tudi v človeškem vedenju. To nam omogoča, da v stotinki sekunde lahko sprejmemo zapleteno odločitev. Nekateri vzorci so koristnejši od drugih. Za uspešno komunikacijo z odraslimi in otroki nam je lahko v veliko pomoč, če se zavedamo lastnih vedenjskih vzorcev. Če učitelj opazuje lastne odzive na vedenje otrok in se skuša odzivati bolj konstruktivno, potem bo morda bolje razumel potrebe drugih in ustvarjal sproščenejše vzdušje ter poglabljal vezi z otroki. Podobno lahko z opazovanjem vedenjskega vzorca otroka prepoznamo vzroke za njegove težave. Če se na primer večkrat zgodi, da neki otrok začne izražati jezo okrog enajste ure, lahko vzrok morda pripišemo lakoti.

V razmislek: • Kako lahko damo otrokom priložnost, da najprej dobijo vpogled v širšo sliko, preden se osredotočimo na podrobnosti? • Katere vzorce opazimo? Se isti vzorec ponavlja na različnih koncih in ob različnem času? • Kakšen bo splošni vzorec oziroma ritem dneva?

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

• Kakšen bo splošni ritem daljšega obdobja, ki ga bomo preživeli skupaj (na primer celega semestra, šolskega leta itd.)? • Se lahko v primeru ponavljajoče se težave odzovemo na bolj konstruktiven način?

8. VKLJUČUJ, NE IZKLJUČUJ  Kako lahko pomagamo drug drugemu?  Kako lahko sodelujemo?  Lahko še kaj dodamo, da bo vse skupaj še boljše?  Kako lahko združimo vse naše zamisli?  Se nam lahko vsakdo pridruži (v krog, igro itd.)?

Načelo razjasnjuje, da so v naravi povezave med stvarmi enako pomembne kot stvari same. Pravijo, da je celota več kot le vsota posameznih delov. Zato je smiselno, da za vsako stvar poiščemo primerno mesto in da negujemo spoštljive ter sodelovalne odnose. Če načelo prenesemo na vrt, to pomeni, da bomo iskali različne vrste rastlin, ki se medsebojno podpirajo, pri učni uri pa, da iščemo načine, kako bomo vsakemu otroku omogočili, da s svojimi spretnostmi in interesi prispeva v skupino. Če se zavedamo, da smo vsi pomembni in da ima vse na tem svetu svoje mesto in vlogo, potem lahko preprečimo, da bi se kdo počutil izključenega. Na to načelo se močno navezujeta dve trditvi v permakulturi: • vsako pomembno nalogo podpira več elementov, • vsak element ima več nalog. Element tu pomeni stvar, kot je na primer drevo, otrok ali ribnik, naloga pa je to, kar stvar počne. Naloge in vplivi vseh stvari so si enakovredni ne glede na to, ali so z vidika človeka zaželeni ali ne; »stranske naloge« ne obstajajo. Na primer, drevo daje kisik, ponuja zavetje, hrano in senco, varuje nas pred poplavami, preprečuje erozijo tal in še marsikaj. Učitelj lahko upošteva obe zgoraj navedeni

Vključevanje načel permakulture v izobraževanje

trditvi pri načrtovanju učne ure, kjer ena dejavnost (element) lahko hkrati izpolnjuje več potreb. Če navedemo primer iz izobraževanja: otroci lahko med igranjem skrivalnic v gozdu vadijo poštevanko, se učijo sporazumevati, gibajo se na svežem zraku, vzpostavljajo stik z naravo, se urijo v skrivanju ter učijo o perspektivi, in vse to med igro, ne da bi pomislili, da se v resnici učijo.

V razmislek: • Kako lahko v eno dejavnost vključimo različne načine učenja? • Ker bi radi v dejavnost vključili vsakega posameznika, se lahko vprašamo: Ali smo poskrbeli za vegetarijance? Bodo lahko v enaki meri sodelovali tudi pripadniki drugih ver? Kako lahko vključimo ljudi s posebnimi potrebami? • Kako lahko tudi otroci poskrbijo, da se vsi počutijo varne, pomembne in sprejete?

9. DELAJ MAJHNE IN POČASNE KORAKE    

Kako lahko upočasnimo in smo zares prisotni? Kje je najlažje začeti? Kaj je prvi korak k uresničitvi naših sanj? Vzemimo si čas in pojdimo korak za korakom.

Načelo nas spodbuja, da si za stvari vzamemo čas in da se jih lotimo postopoma. »Enostavnejše rešitve in dejavnosti se veliko bolj prilagajajo lokalnim potrebam, bolj upoštevajo naravo in predvidevajo posledice naših dejanj … Postopne spremembe so lažje razumljive in laže jih nadzorujemo« (Permaculture Association, 2018). To načelo podpira več pregovorov: • Počasi se daleč pride. Ko hitimo, porabimo več časa, stvari nam namreč lahko padejo iz rok in se pokvarijo, lahko jih pozabimo ali že na samem začetku spregledamo.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

• Majhne spremembe, velik učinek. To pomeni, da so lahko manjši in laže obvladljivi koraki bolj učinkoviti in trajnostni od velikih. • Hiti počasi. Tega se otroci lahko naučijo iz basni o zajcu in želvi. Ko vključimo permakulturo v novo okolje, po navadi skušamo spremeniti ali predstaviti več stvari hkrati. Toda praktičen permakulturni načrt se začne z uresničljivimi prvimi koraki. Sistem, ki je zastavljen na tak način, lahko uspešno vodimo dlje časa, preden preidemo na naslednji korak. Ko otroke učimo, kako zakuriti ogenj, jih najprej seznanimo s pravili o varnosti, ogenj pa zakuri odrasla oseba. Na naslednji uri lahko otroci zakurijo manjši ogenj s kresilnim kamnom ali z netivom. Naslednjič lahko otroci zakurijo večji ogenj z lesom; ko usvojijo pravila o varnosti, pa lahko kuhajo na ognju, preizkušajo različna netiva in dračje itd. Če poskrbimo, da učna ura napreduje postopoma glede na zmožnosti otrok in brez večjih preskokov, potem lahko aktivno sodelujejo vsi otroci.

V razmislek: • Kako lahko načrtujemo dejavnosti, ki nam omogočajo, da upočasnimo in poiščemo rešitve, ki zahtevajo potrpežljivost in čas? • Smo si zastavili stvaren časovni potek dejavnosti? Smo namenili dovolj časa za spontanost in razmislek? In ne pozabimo, ni nujno, da zapolnimo vsak trenutek. • Ali učna ura ustreza starosti otrok, njihovi razvojni stopnji, predhodnemu znanju, kulturnemu ozadju in izkušnjam? • Kako lahko med učno uro dobimo dovolj povratnih informacij, na podlagi katerih lahko presodimo, ali se lahko lotimo naslednjega koraka? • Ali permakulturne pristope vključujemo postopoma?

Vključevanje načel permakulture v izobraževanje

10. UPORABLJAJ IN CENI RAZNOLIKOST  Koliko različnih rastlin (žuželk in drugih živali, semen itd.) lahko opazimo na tem mestu?  Zakaj je koristno, da je tu veliko različnih vrst živali (rastlin, ljudi, interesov, navad itd.)?  Koga lahko povabimo, da nam pomaga pri projektu (dejavnosti, na vrtu itd.)?

Tako v naravi kot med ljudmi najdemo izjemno raznolikost oblik, nalog, potreb in odnosov. Oblika je to, kar lahko zaznamo s prostim očesom, oziroma videz; naloge so dejanja; potrebe so potrebna količina sonca, zavetja, toplote, hrane, zraka, vode idr.; odnosi pa so način, kako se bitja in stvari sporazumevajo med seboj ali kako se odzivajo drug na drugega. Med različnimi vrstami in tudi znotraj ene same so razlike; primer so tiste razlike, ki jih lahko opazimo med istovrstnimi živalmi in rastlinami, ki pa so jih vzgojili v različnih razmerah. Ta raznolikost je nujna, da življenje lahko uspeva, zavoljo odpornosti proti škodljivcem in boleznim ter zavoljo zmožnosti prilagajanja na spremembe. Za zdrav in odporen sistem potrebujemo vse možne vrste rastlin, živali, bakterij, gliv in ljudi. Čim večja je raznolikost rastlin, živali in ljudi na določenem kraju ali v sistemu, več bo zdravja. Otroci morajo nujno izkusiti raznolikost. To jim lahko omogočimo s srečanji ali z igrami z otroki iz drugih kultur in starostnih skupin ter iz drugačnega okolja ali z druženjem z ostarelimi. Otrok se lahko nauči ceniti tako podobnosti med različnimi ljudmi, vrstami in sortami kot njihove razlike. To izkušnjo jim lahko na primer približamo na podlagi pogovora o alergijah na hrano; vsi moramo namreč jesti, a nekateri ljudje hudo zbolijo, če jedo določeno hrano, ki jo lahko nekdo drug poje brez težav. Odrasla oseba lahko s svojim vzorom uči otroke sprejemati raznolikost. Otrok naj spozna, da je neka stvar, navada ali oseba

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

lahko dragocena kljub svoji drugačnosti. Vse lahko prispeva na svoj način. Rastline, ki jih imajo nekateri vrtnarji za plevel, lahko prispevajo pomembna hranila in izboljšajo zemljo za druge rastline. Na primer, regrat s svojimi dolgimi koreninami dovaja hranila in rahlja zemljo. Otroci se lahko naučijo ceniti »plevel«, tako da ga jedo ali iz njega pripravljajo izdelke, kot so zeliščna zdravila, mila ali barvila.

V razmislek: • Kako lahko učitelj pritegne k sodelovanju otroke z različnimi sposobnostmi in poskrbi, da se bodo vsi počutili sprejete? • Na kakšne načine lahko opazujemo in cenimo raznolikost med ljudmi in v naravi? • Na kakšne načine lahko vključimo ljudi različnih starosti, spolov, narodnosti, kulturnih ozadij, okolij, jezikov itd.? • Kako lahko zadovoljimo potrebe otrok (kot so igra, gibanje, izražanje mnenja, razumevanje in drugo) s pomočjo različnih pedagoških pristopov in celostnih dejavnosti?

11. UPORABLJAJ IN CENI ROBOVE  Kje v naravi najdemo robove? Kaj se tam dogaja?  Kje lahko najdemo največ različnih vrst (na primer rož, dreves, žuželk, ptic)?  Kako lahko še dodatno izboljšamo igrišče?

Včasih se najzanimivejše stvari dogajajo ravno na stičišču dveh različnih elementov. Temu stičišču pravimo rob. Tu pogosto najdemo kaj novega in bogato raznolikost. Najbolj raznolike stvari v naravi so na stičišču različnih življenjskih prostorov, na primer v ustju reke. Tu se stikajo slana in sladka voda, zrak, zemlja in pesek. Ustje reke tako zadovoljuje vse potrebe vrste, ki potrebuje le enega od naštetih življenjskih prostorov, kot tudi potrebe vrst, ki so odvisne od več kot le enega pogoja. Na primer, ptice potrebujejo

Vključevanje načel permakulture v izobraževanje

drevo za gnezdenje, svežo vodo za potešitev žeje, morje za lovljenje rib in zrak za letenje. Tudi pri učenju poznamo robove ‒ rob med znanim in neznanim, rob med ljudmi z različnimi sposobnostmi. Ko otroke spodbujamo k medvrstniškemu delu, spodbujamo sodelovanje in preprečujemo izključevanje posameznikov, ki potrebujejo več časa. Šolsko igrišče je zanimiv rob med učilnico in širšim svetom. V mnogo državah lahko učitelj odpelje razred na igrišče brez pomoči dodatnega osebja ali brez izrednega dovoljenja. Ustvarjanje raznolikega učnega okoliša z vrtovi in drugimi elementi na območju šole je torej dostopna rešitev za praktično učenje na prostem, ki ga lahko vodijo tudi otroci. Učni okoliš otroka zbliža z naravo in bogati učno izkušnjo. Pri načrtovanju takšnega prostora za vrtce in šole se lahko obrnemo na lokalnega permakulturnega načrtovalca. Ustvarjanje učnega okoliša in učilnic na prostem2 je podrobneje predstavljeno v navdihujoči knjigi Outdoor classrooms (Nuttal in Millington, 2008). Na »robovih družbe« je veliko otrok z različnimi izkušnjami od doma, iz šole in od drugod. Sem štejemo otroke, ki se izobražujejo doma, so izgubili starša, so begunci, živijo pri rejnikih, govorijo drugačen jezik, so brezdomci in podobno. Pomembno je, da cenimo manjšine in da se izogibamo predpostavkam in stereotipom.

V razmislek: • Katere robove lahko raziskujemo ali odkrivamo? • Kakšno naravo lahko najdemo na določenem kraju (na igrišču, v mestu, šoli, doma ali v parku)? • Kako lahko cenimo in/ali vključimo manjšine oziroma ljudi, ki živijo na robu družbe? • Kako naj oblikujemo poti, da otroci lahko dostopajo do vseh kotičkov vrta, ne da bi poteptali zelenjavne gredice?

2 Učni okoliš je okolica šole, ki je urejena na način, da se otroci lahko učijo zunaj. Sestavlja ga več različnih elementov, na primer vrt, kompostnik, ognjišče, domače živali, mlaka ipd. Učilnica na prostem omogoča sedenje in spremljanje učiteljeve razlage (op. ur.).

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

• Kako lahko ustvarimo srečanja, kjer bomo prisluhnili idejam, ki jih sicer ne bi slišali ali cenili?

12. USTVARJALNO SE ODZIVAJ NA SPREMEMBE  Kaj lahko naredimo, ko se zgodi nekaj novega?  Kaj lahko naredimo, ko se ne strinjamo s prijatelji?  Na koliko različnih načinov lahko nekaj rešimo?

V naravi se vse spreminja skladno z nihanjem pogojev in razvojem življenjskih ciklusov. Če bi ljudje opustili neko obdelovalno površino, bi v nekaj tednih tam zraslo več majhnih enoletnih rastlin, v nekaj mesecih bi zrasle večje trajnice, v enem letu ali dveh bi med trajnimi zelišči in grmovjem rasla mlada drevesna stebelca in čez nekaj let bi tam rastel gozd. Otroka med njegovim kognitivnim razvojem začnejo zanimati različne stvari. V permakulturnem izobraževanju učitelj načrtno izkorišča porajajoče se spremembe v otroku, opazuje ga in podpira v skladu z njegovimi individualnimi potrebami, ki se s časom spreminjajo. Preden otroci zapustijo vrtec oziroma šolo, učitelj poskrbi, da svoje znanje in spretnosti prenesejo na mlajše (na primer kaj, kako in kdaj delati na vrtu). Bistvo tega načela je med drugim tudi ustvarjalno odzivanje oziroma prilagajanje na spontane, nepričakovane spremembe. Otroci se lahko veliko naučijo na podlagi vzornega odzivanja na nepredvidljive okoliščine. Če nas, recimo, kljub suhi vremenski napovedi preseneti dež, se lahko otroci igrajo v mlakah in gradijo nasipe; če se pojavi ptica, si lahko vsi skupaj vzamemo čas in uživamo v tem čudovitem prizoru; če bi otrok rad počel nekaj, kar ni bilo načrtovano, poskusimo njegovo zamisel vključiti v dejavnost.

Vključevanje načel permakulture v izobraževanje

V razmislek: • Na kakšne načine lahko v dejavnost vključimo nepričakovane dogodke? Kako se lahko prepustimo trenutku, uporabimo, cenimo in se odzovemo na pridobljeno izkušnjo? • Kako lahko otroke podpremo, da zadovoljijo svoje potrebe tudi v primeru, če pride do sprememb (v rutini, projektu, načrtu, dnevu ali kraju)? • Kako se lahko prilagodimo in kako s spremembo seznanimo kolege in/ali otroke?

MOLLISONOVA NAČELA ODNOSOV Načela smo črpali iz priročnika Billa Mollisona (1988) Permaculture: a designer’s manual. Na njih temelji permakulturni pristop k načrtovanju, zato so načela pri načrtovanju učnih ur tako rekoč nepogrešljiva.

I. DELUJ Z NARAVO, NE PROTI NJEJ  Kaj bi v določenem primeru naredila narava?  Kako bi se vi počutili, če bi bili to drevo (žaba, kačji pastir, skala itd.)?  Kaj radi počnete?  Kako lahko poskrbimo, da s svojimi dejanji ne škodujemo naravi?

Ko človek poseže v naravne sisteme, vzorce, procese, razvoj ali kakorkoli drugače deluje proti naravi, se vedno vname bitka. Če pa ugotovimo, kako bi v danih okoliščinah ravnala narava, nato pa ta proces podpremo, si delo olajšamo in lahko postane celo zabavno. Vzemimo za primer vodo ‒ ker voda teče navzdol, je veliko lažje,

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

če deževnico zajamemo nad vrtom in ji nato pustimo, da steče tja, kjer jo potrebujemo, kot pa če deževnico zajamemo na dnu vrta, nato pa jo nosimo navkreber. Narava vedno pokrije gola tla z novimi rastlinami, zemljo torej ohranjamo pokrito z rastlinami ali jo pokrivamo z zastirko, namesto da se ubadamo z nepotrebnim odstranjevanjem nezaželenih rastlin. Na močvirju pa raje izberimo rastline, ki dobro uspevajo v mokrem okolju, namesto da izsušujemo tla zavoljo gojenja rastlin, ki uspevajo na suhih tleh. Vsak otrok je edinstven posameznik s svojimi potrebami, okusom, veščinami in sposobnostmi. Učitelj lahko med načrtovanjem učne ure upošteva vse našteto in deluje skladno z naravo otroka ali skupine otrok. Kot primer vzemimo otroka, ki ima večjo potrebo po gibanju od sovrstnikov. Učitelj ga lahko podpre tako, da mu ponudi nalogo ali vlogo, ki vključuje gibanje. Otroke lahko spodbujamo, naj svoje različne spretnosti in znanje delijo s sovrstniki.

V razmislek: • Kakšna je narava tega otroka in kako naj se učitelj z njo ukvarja? • Kako lahko otroke podpremo, da upoštevajo naravo, značilnosti prostora, različna bitja ali orodja, s katerimi imajo opravka?

II. PROBLEM JE REŠITEV (VSE DELUJE V OBE SMERI)  Kaj je povzročilo določeno težavo? Poiščimo rešitve.  Kaj je dobra stran te težave?

Kot pravi pregovor, Za dežjem vedno posije sonce, kar pomeni, da lahko v težavi vedno vidimo rešitev. Če so se na primer na vrtu razmnožili polži, lahko pripeljemo race, ki jih bodo z veseljem pojedle. Otroke z vključevanjem v iskanje rešitev opogumimo, opolnomočimo in razvijamo njihov pozitiven odnos do spopadanja s težavami. Težava je to tako dolgo, dokler se ne premaknemo s

Vključevanje načel permakulture v izobraževanje

prvotnega stališča. Ključ za odpravljanje težav je v razvijanju in negovanju te gibljivosti. Pogosto lahko dve težavi odpravimo z eno rešitvijo. Navedimo primer težave z odlagališčem odpadlih strešnikov na eni strani in ogromnega kupa zemlje na drugi. Težavo so odpravili tako, da so otroci iz obeh kupov zgradili čudovito zeliščno spiralo v »otroškem vrtu«.

V razmislek: • Kako lahko otroci iščejo ustvarjalne rešitve ali kako lahko težavo dojamejo na drugačen način? • Kako lahko nekaj, kar se sprva zdi težava, spremenimo v nekaj koristnega? • Kako lahko otroke učimo pozitivnega odnosa do izzivov ali težav?

III. NAJMANJ TRUDA ZA NAJVEČJI UČINEK  Kako lahko delo prepustimo naravi?  Kako lahko potujemo ali prenašamo stvari, ne da bi uporabili bencin ali dizelsko gorivo?

To načelo se glasi tudi »z najmanjšo spremembo do največjega možnega učinka« (Mollison, 1988: 15). Načrtovalec in učitelj naj vložita čim manj svoje energije, da si zagotovita čim večji pridelek (pridelek je definiran v 3. Holmgrenovem načelu zgoraj). Ljudje pogosto iščemo zapletene rešitve, medtem ko je lahko odgovor zelo preprost. V določenih okoliščinah lahko združimo dve ločeni stvari, tako da končni proizvod enega sistema prispeva k drugemu sistemu. Tako z minimalnim trudom dosežemo maksimalen učinek. Vzemimo za primer rastlinjak v hladnem podnebju. Če rastlinjak postavimo na sončno stran kurnika, lahko vanj dovajamo toploto kokoši in s tem podaljšamo dobo rasti, z neuporabljenimi deli rastlin iz rastlinjaka pa lahko nahranimo kokoši.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

Pogosto se zdi, da nam fosilna goriva delo olajšajo, a v resnici z njimi porabimo veliko več energije. Na primer, če živo mejo obrezujemo s pomočjo traktorja, porabimo znatno več energije kot z ročnim obrezovalnikom, saj je traktor zaradi svoje teže in trenja velik porabnik energije. Podobno sajenje sadnega drevja z nekaj podpornimi rastlinami in dodajanjem zastirke zahteva veliko manj dela kot sejanje ter oskrba enoletne zelenjave, sčasoma pa prinese večji pridelek.

V razmislek: • Lahko enak učinek dosežemo z manj napora? • Kako lahko narava opravi delo namesto nas ali fosilnih goriv? • Ali so za zavetje dovolj ponjava in obstoječe stavbe ali res potrebujemo novo večnamensko zgradbo? • Kako lahko stvari, ki potrebujejo pogosto oskrbo, postavimo na mesto, ki ga redno obiskujemo?

IV. DONOS SISTEMA JE TEORETIČNO NEOMEJEN  Kaj vse lahko naredimo s tem ali iz tega?  Na kakšen način bi še lahko uporabili to stvar?

V permakulturi pridelek ni le fizično otipljiv, ampak je to celotna korist, ki jo imamo, materialna, izobrazbena in čustvena. Lahko bi rekli, da »pridelek omejujeta le domišljija in znanje načrtovalca«. Nemalokrat se zgodi, da nov obiskovalec opazi v sistemu nove možnosti. Na primer, vrtnar je lahko prepričan, da je z gozdnega vrta pobral ves pridelek, nato pa ga obišče učitelj in mu predlaga, naj namesti škatlo, v kateri lahko gnezdi pegasta sova, ali pripelje skupino otrok, ki se lahko naučijo marsikaj o gozdnem vrtu in tako vzpostavljajo stik z naravo. Če imamo v mislih vse

Vključevanje načel permakulture v izobraževanje

potencialne naloge posameznih elementov, nas lahko sistem bogato obdari.

V razmislek: • Kako lahko iz iste dejavnosti ali sistema požanjemo večji pridelek? • Kako lahko otroke spodbudimo k razmišljanju o novih načinih uporabe virov?

V. VSE VRTNARI (ALI VPLIVA NA SVOJE OKOLJE)  Kako ta kamen (rastlina, žival, drevo itd.) spreminja svojo okolico?  Kako ta rastlina (žival, žuželka, drevo itd.) s svojim delovanjem pomaga drugim rastlinam ali živalim?  Kako ta žuželka (žival, drevo itd.) drugim lajša življenje?

Ljudje z vrtnarjenjem spreminjajo svojo okolico, da bi dosegli določene rezultate. To načelo opominja, da vsak element nenehno vpliva na svoje okolje (včasih z določenim ciljem). Na primer, kamni spreminjajo svoje okolje, tako da zagotavljajo življenjski prostor drobnim živalim, ponujajo senco, hkrati pa vpijajo sonce in ponoči oddajajo toploto. Otroci in učitelji se lahko igrajo igro, kot je mreža življenja, ki uči, da ima vsaka stvar svojo vlogo in da vpliva na vse okrog sebe. Deževniki na primer jedo odpadle liste, jih izločijo, dihajo in s tem omogočajo življenje rastlinam, rastline pa živalim. Otroci ves čas vplivajo na svojo okolico, mi pa jih lahko spodbujamo, da so ti vplivi pozitivni. Na primer, če na potoku otroci zgradijo nasip, se lahko ob koncu igre z učiteljem pogovorijo, ali bodo nasip ohranili ali odstranili in kaj se lahko zgodi ob naslednjem obilnem deževju. V primeru močnega deževja je pogosto priporočljivo, da potoke upočasnimo in tako preprečimo poplave, včasih pa lahko nasip potok preusmeri na neprimeren kraj (na primer k sosednji hiši).

Earth Care, People Care and Fair Share in Education

V razmislek: • Kako lahko otroke vključimo v vrtnarjenje (izobraževanje odraslih in drugih otrok)? • Kako se lahko otroci učijo od narave? Lahko v dejavnost vključimo element, ki se spontano pojavi v naravi? • Kako lahko otroci in učitelji skupaj poskrbijo, da bo njihov vpliv pozitiven?

POVZETEK Pod drobnogledom Holmgrenovih in Mollisonovih načel lahko opazujemo celoten izobraževalni sistem: odnos učiteljev do otrok, dejavnosti, uporabo materialov, količino časa, ki ga otroci preživijo v zaprtem prostoru ali na prostem, komunikacijo učitelja s starši ter kolegi in drugo.

Vključevanje načel permakulture v izobraževanje

III. POGLAVJE

KURIKULUM OTROCI V PERMAKULTURI Kurikulum Otroci v v permakulturi (OvP) ponuja okvir, ki zadeva različna področja permakulturnega izobraževanja otrok. Ponaša se z inovativnostjo, saj je prvič izražen na takšen način, in namenjen je dvema starostnima skupinama. Predstavlja širok spekter možnosti za permakulturno izobraževanje otrok, ponuja igrive, zanimive in smiselne vsebinske sklope ter priložnosti za doživljanje, spoznavanje in vzpostavljanje stika z naravo. Zbrani vsebinski sklopi otrokom in učiteljem ponujajo orodje za trajnosten način življenja v tem spreminjajočem se svetu. Kurikulum OvP je temelj četrtega poglavja, v katerem so naštete dejavnosti, ki vključujejo delovanje »z očmi, rokami, s srcem in z glavo«. Zasnovan je na podlagi kurikuluma tečaja permakulturnega načrtovanja za odrasle (Permaculture Design Course, v nadaljevanju PDC), ki ga je pripravilo društvo Permaculture Association iz Velike Britanije. Kurikulum PDC temelji na tistem, ki ga je zasnoval soustanovitelj permakulture Bill Mollison, in predstavlja mednarodno priznan standard za poučevanje permakulture. Predvideva se, da ima oseba z opravljenim PDC zadostno znanje o permakulturi, da lahko samostojno raziskuje in razvija trajnostno kulturo. Kurikulum PDC se pri poučevanju permakulture preizkušeno uporablja že trideset let. Društvo za permakulturo Velike Britanije ga je pred kratkim posodobilo, zato trenutno velja za primer najboljše prakse permakulturnega izobraževanja v Evropi. Kurikulum OvP temelji tudi na delu vodilnih predstavnikov projekta Otroci v permakulturi, povratnih informacijah različnih učiteljev, ki delujejo v različnih izobraževalnih sistemih in

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

@ Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in praviÄ?na delitev v izobraĹževanju

www.childreninpermaculture.com

podnebnih pogojih širom Evrope, ter na knjigi Nuttallove in Millingtonove (2008) Outdoor classrooms. Kurikulum OvP obsega šest vsebinskih sklopov, petnajst tem in več podtem (glej str. 53). Šest vsebinskih sklopov se oslanja na teme tečaja PDC in omogoča pregled nad vsebino permakulturnega izobraževanja. Vsebinski sklopi so sledeči: • uvod v permakulturo, • živa narava, • načrtovanje, • pridelovanje hrane, • gradnja in uporaba virov, • socialna permakultura. Permakultura, ki je sicer zelo obsežno področje, je namenoma predstavljena poenostavljeno, z osredotočenjem na otrokom prijazne vsebinske sklope v upanju, da se bodo otroci navdušili za posamezne tematike ter jih sčasoma spoznali kot del večje celote. Vsak vsebinski sklop je razdeljen na teme. Tem je petnajst in so primerne za vse starostne skupine. Vsebinski sklop uvod v permakulturo je na primer razdeljen na dve temi: • etike in načela permakulture, • povezave. V tabeli na strani 56, je vsaka tema razdeljena na podteme. Njihov namen je omogočiti podrobnejšo predstavitev, navdihniti učitelje, ponuditi starosti primerne vire in podati jasen pregled vsebin o permakulturi. Vse podteme, ki so primerne za tri- do šestletnike, zadevajo tudi sedemdo dvanajstletnike, ne velja pa obratno. Na primer, podtema etike permakulture: skrb za Zemljo, skrb za ljudi, pravična delitev, ki je namenjena tri- do šestletnikom, zadeva tudi sedemdo dvanajstletnike (le da jo ti lahko raziskujejo v drugačnih dejavnostih), medtem ko podtema Kaj je permakultura? za tri- do šestletnike ni primerna, saj je lahko za to starostno skupino, pri kateri je poudarek na igri, preveč abstraktna.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

V naravi so vsi sistemi prepleteni, podobno se med seboj prekrivajo in prepletajo tudi vsebinski sklopi, teme in podteme kurikuluma OvP. Dober primer sta temi Ĺživa narava in pridelovanje hrane, ki obe zadevata rastline. Pri temi Ĺživa narava podteme obravnavajo rastline, ki rastejo brez posegov Ä?loveka, pri temi pridelovanje hrane pa rastline, ki jih ljudje gojijo v permakulturnem sistemu. Prepletanje je v kurikulumu OvP samoumevno, saj se zgleduje po vzorcih v naravi.

Kurikulum Otroci v permakulturi

Tabela 1

a UVOD V

PERMAKULTURO

Vsebinski sklop

Tema

 Etike in načela ETIKE IN NAČELA permakulture: skrb za 1 PERMAKULTURE Zemljo, skrb za ljudi, pravična delitev

2 POVEZAVE

b ŽIVA NARAVA

Podteme za 7–12-letnike:

 Kaj je permakultura?  Načela permakulture (Mollisonova in/ali Holmgrenova)  Mreža življenja  Širša slika  Raziskovanje vzorcev

 Tekstura in testiranje tal  Indikatorske vrste

 Igra v vodi  Zajemanje in shranjevanje  Lastnosti vode vode  Vodni ekosistemi  Voda za življenje  Ustvarjanje umetniških in rokodelskih izdelkov iz naravnih materialov  Učenje o lastnostih in načinih uporabe različnih divjih in kultiviranih rastlin ter dreves

5 DREVESA

 Raziskovanje ter imenovanje dreves in drugih rastlin  Preživetje v naravi  Ogenj

KRALJESTVO 6 ŽIVALI, GLIV IN BAKTERIJ

 Mikroskopski svet  Živalske družine, bivališča,  Glive: paraziti, čistilci, imena, stopinje in drugi prostrana gozdna mreža znaki  Kraljestvo živali: vzorci,  Gobe funkcije, odnosi

RASTLINE IN

7 ZRAK

c NAČRT

 Velika družina narave: vse v naravi je povezano  Opazovanje vzorcev

 Raziskovanje tal in življenja v tleh TLA IN KAMNINE  Kamnine  Doživljanje različnih pokrajin

4 VODA

Podteme za 3–6-letnike:

8 NAČRTOVANJE

 Vreme  Dihanje

 Ustvarjalno izražanje  Sprejemanje odločitev  Prepoznavanje in deljenje načrtov

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

 Merjenje vremenskih pojavov  Mikroklima  Vpliv podnebja na življenjski prostor in kulture  Zvezde, planeti, luna, sonce  Proučevanje pokrajine in ljudi  Analiza izsledkov  Načrtovanje in sprejemanje odločitev  Izvedba – uresničevanje  Vzdrževanje – skrb za svoj izdelek

E SOCIALNA PERMAKULTURA

D GRADNJA IN UPORABA VIROV

Č PRIDELOVANJE HRANE

Vsebinski sklop

Tema

Podteme za 3–6-letnike:

 Pomoč pri pridelavi hrane PRIDELOVAN Skrb za zemljo 9 JE HRANE  Gozdni vrtovi  Živali v permakulturi

Podteme za 7–12-letnike:

 Permakulturni način pridelave hrane  Dobri sosedje in rastline, ki zagotavljajo hranila

10 HRANE

 Pomoč pri pripravi hrane in skupni obed

 Načrtovanje in uporaba pridelka ali nabranih plodov  Kuhanje in pečenje  Higiena živil  Zdrava prehrana

11 ZGRADBE

 Bivališča  Raziskovanje in gradnja z naravnimi materiali

 Zavetje  Biomimikrija  Izolacija in zaščita pred prepihom

PRIPRAVA

PREMIŠLJENA  Ročna dela UPORABA  Kaj se zgodi z našimi 12 DAROV odpadki? NARAVE

 Od kod prihajajo viri in vplivi njihove uporabe  Fosilna goriva, podnebne spremembe in vrhunec črpanja nafte  Načini manjše porabe: zavrni, zmanjšaj, ponovno uporabi, popravi, recikliraj  Iskanje rešitev za trajnostno bivanje

13 SRCE IN UM

 Skrb za lastno telo, srce in um  Čustva, potrebe in misli  Tišina

 Načini učenja  Samozavedanje  Moje strasti in interesi  Samoizražanje s telesom, srcem in z umom

MOJA 14 SKUPNOST

 Komunikacija  Družina, sosedi in prijatelji  Skupna igra in deljenje

 Življenje v skupnosti  Skupno odločanje  Reševanje sporov  Skupinsko delo

 Moja človeška družina  Množica jezikov in kultur  Mir in harmonija

 Mir, raznolikost in harmonija  Etična trgovina in izmenjava  Poklic in delo v permakulturi

MOJE TELO,

ČLOVEŠKA

15 DRUŽINA

Kurikulum Otroci v permakulturi

IV. POGLAVJE

NAVDIHI ZA DEJAVNOSTI Poglavje podrobneje obravnava podteme kurikuluma OvP in ponuja preproste zamisli, ki lahko učitelje navdihnejo pri izvajanju dejavnosti, ki otroke vključujejo celostno, torej prek učenja »z očmi, rokami, s srcem in z glavo«, o katerem si lahko več preberete v prvem poglavju. Učitelji lahko te preproste zamisli izpopolnjujejo in jih vključujejo v učne ure, ki temeljijo na trenutnih interesih otrok ali raziskovalnih projektih. Nekatere dejavnosti zahtevajo dodatno permakulturno znanje in spretnosti, v tem primeru lahko učitelji poiščejo pomoč pri permakulturnem načrtovalcu ali izvajalcu OvP. Seveda lahko izbiramo med neštetimi dejavnostmi, naš seznam torej nikakor ni dokončen ali omejujoč. Namen poglavja je navdihniti učitelje širom sveta za vključevanje otrok v permakulturo na način, ki upošteva naravo otrok. Med poučevanjem bodo tako otroci kot učitelji zagotovo prispevali še mnogo zamisli in pobud, ki jih lahko prav tako vtkemo v učne priprave. Nekaj spodaj predstavljenih zamisli so navdihnili ravno otroci. Zaradi prostorskih omejitev so v tem poglavju predstavljeni le navdihi za pet tem kurikuluma OvP, in sicer etike in načela permakulture, povezave, tla in kamnine, načrtovanje in pridelava hrane. Raziskava primernih virov o permakulturnem poučevanju otrok Survey of resources for engaging children in permaculture (Alderslowe et al., 2016) je namreč pokazala, da je za omenjenih pet tem na voljo najmanj virov, in tu lahko projekt OvP največ doprinese. Več navdihov za dejavnosti, ki obravnavajo te in druge teme, lahko najdete na spletni strani mednarodnega projekta Children in permaculture (glej stran s kontakti organizacij).

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

UVOD V PERMAKULTURO

1. ETIKE IN NAČELA PERMAKULTURE Etike permakulture (skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev) so temelji trajnostnega in harmoničnega sobivanja z naravo in s soljudmi. Otroci jih lahko spoznajo prek zgodb, pesmi, vzornikov in doživljanja okolja, v katerem so etike ukoreninjene. Vse tri etike so močno orodje za vključevanje permakulture v šolo, vrtec, dom in še marsikam. Razumljive so tudi najmlajšim in so koristen pripomoček za razmišljanje o tem, ali je določena izmišljena ali resnična zgodba primeren zgled skrbi za Zemljo in ljudi ali pravične delitve. Starejšim otrokom pa lahko predstavimo načela permakulture, ki jim lahko pomagajo razumeti naravo, se od nje učiti, celostno dojemati stvari in pridobljeno znanje uporabljati pri načrtovanju in sprejemanju odločitev. 3–6 LET

Etike permakulture: skrb za Zemljo, skrb za ljudi, pravična delitev • Opazujmo in poslušajmo ljudi, ko skrbijo za dobro počutje drug drugega (na primer krog za uglasitev). • Opazujmo, kako nam rastline sporočajo, kaj potrebujejo (suha zemlja, oveneli, rumeni, bolni listi). • Naučimo se skrbeti za Zemljo (na primer z zalivanjem rastlin, s skrbjo za kompost, hranjenjem živali). • Zadovoljimo lastne potrebe in potrebe prijateljev (na primer z masažo, objemom, s prijazno besedo). • Vadimo pravično delitev z ljudmi (na primer hrana, igrače), živalmi (na primer krušnih drobtin ne odvržemo, temveč jih damo pticam) in rastlinami (na primer zalivanje rastlin z odpadno vodo). • Sodelujmo pri dnevnih opravkih, ki zadevajo delitev z naravo, na primer odlagajmo ostanke hrane v kompost, zahvalimo se zemlji in ljudem, ki so pripravili hrano, delimo si sadje in shranjujmo semena.

Navdihi za dejavnosti

A. UVOD V PERMAKULTURO

• Poslušajmo zgodbe o obilju narave in sezonskih obredih, ki častijo zemljo. • Povežimo leseni medaljonček za eno od etik (na primer skrb za ljudi) z dejavnostjo, ki so jo tisti dan izvedli otroci. 7–12 LET

Etike permakulture: skrb za Zemljo, skrb za ljudi, pravična delitev • Poiščimo dobre primere skrbi za Zemljo in ljudi ter pravične delitve (na primer na vrtu, v načrtu). • Naredimo tabelo in čez teden beležimo primere skrbi za ljudi in Zemljo ter pravične delitve. • Postavimo repair café (popravljalnico), kamor lahko prinesemo pokvarjene stvari (kolesa, knjige, igrače) in jih skupaj popravimo, namesto da jih zavržemo. Na ta način virom podaljšamo rok trajanja. • En dan skrbimo za izbrano osebo. • Razmislimo, kako lahko vedenje odraža etike permakulture (na primer pogovorimo se, kako dobro nam je šla danes od rok skrb za ljudi). • Skupaj recitirajmo ali pesnimo pesmi o skrbi in deljenju. • Opazujmo, kako se etike permakulture prekrivajo v treh krogih (Vennov diagram), in se pogovorimo, katere dejavnosti se lahko pojavijo na sredini, torej če združimo vse tri etike (na primer pridelava hrane vključuje skrb za Zemljo, ker s tem zmanjšamo prevoz, skrb za ljudi, ker je hrana sveža in ne vsebuje kemikalij, ter pravično delitev, ker virov ne jemljemo od drugod). • Igrajmo se igro: razdelimo skupino na zaščitnike Zemlje, zaščitnike ljudi in posredovalce pri pravični delitvi, nato opredelimo različne okoliščine, kot je na primer gradnja jeza. Vsaka skupina predstavi svoj vidik, posredovalci pravične delitve pa skušajo poiskati rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

UVOD V PERMAKULTURO

7–12 LET

Kaj je permakultura?

• Preživimo čas v permakulturnem vrtu, otipajmo, okušajmo, vonjajmo rastline in živali (na primeren način). • Oglejmo si vrt, da dobimo predstavo o permakulturni ureditvi. • Izdelajmo fotokolaž, ki prikazuje razliko med monokulturo in permakulturo. • Uprizorimo lutkovno predstavo ali nastop, ki prikazuje, kaj je permakultura. • Zamižimo in si predstavljajmo, kako potujemo po svetu, v katerem živimo v izobilju in v harmoniji z naravo. Izkušnjo nato narišimo ali zapišimo. • Razmislimo o načinih sodelovanja z naravo, ki nam privarčuje energijo (na primer razprava o dveh izkušnjah zbiranja vode za rastlinjak; en način vključuje veliko hoje do pipe, drugi pa zbiranje vode s strehe rastlinjaka). • Razmislimo o razliki med željo in potrebo. 7–12 LET

Načela permakulture (Mollisonova in/ali Holmgrenova) • Opazujmo in prepoznajmo uporabo načel permakulture na določenem kraju, na primer na vrtu. • Opazujmo biotsko raznovrstnost, ki se pojavlja na robovih med življenjskimi prostori (na primer reka–gozd, gozd– polje, žive meje; iščimo ptice, s pomočjo kvadratne mreže štejmo rastlinske vrste). • Razvijajmo spretnosti, ki so povezane z načeli permakulture, na primer ujemi in shrani energijo z vlaganjem zelenjave. • Otroci naj si izmislijo svoje igre, povezane z načeli permakulture.

Navdihi za dejavnosti

• Načrtujmo, kako vključiti načelo ne ustvarjaj odpadkov v skupino/šolo, na primer z obojestransko uporabo papirja, reciklažo, uporabo naravnih razgradljivih materialov. • Pojmo pesmi o permakulturi in njenih načelih (na primer poiščite pesmi glasbene skupine Formidable Vegetable Sound System). • Otroci lahko ob zaključku dejavnosti podajo ali sprejmejo povratne informacije in razmislijo, kaj bi lahko prihodnjič izboljšali. • Spoznavajmo, da permakultura temelji na načelih, ki nam pomagajo zadovoljevati naše potrebe na načine, ki omogočajo trajnostno bivanje tako nam kot drugim vrstam. • Po izletu (na drugi konec mesta, v novo sosesko, dom za ostarele ali gozd, na podeželje) se pogovorimo, kako nas načeli uporabljaj in ceni raznolikost ter vključuj, ne izključuj učita sprejemati drugačne značilnosti in spretnosti posameznikov v skupini, in razmislimo, kako vključiti zares vsakogar.

2. POVEZAVE Mreža življenja je odvisna od povezav ‒ med posameznimi pripadniki iste vrste, različnimi vrstami, različnimi naravnimi kraljestvi in drugimi elementi, kot so voda, zemlja in zrak. Če otroku že v zgodnjem otroštvu omogočimo vsakodnevni stik z naravo, mu pripovedujemo pesmi in zgodbe o svetu kot eni sami veliki in povezani družini, v njem gojimo doživljenjsko širok, celosten in vključevalen način razmišljanja. Ko otrok spoznava, da sistem, ki ga sestavlja množica različnih elementov (na primer gozd), omogoča številne medsebojne povezave, počasi dojema, da vsak posamezni del sistema vpliva na celoto in da je celota več kot le vsota posameznih delov. V 4,5 milijardah let izkušenj življenja na Zemlji so se naravni sistemi utrjevali s pomočjo vzorcev, kot sta spirala in viličenje. Prepoznavanje teh vzorcev v naravnih in drugih sistemih ter razmišljanje o njihovih vlogah je lahko prijetno doživetje, ki otrokom pomaga bolje razumeti naravo. Za otroke je to lahko prvi korak k načrtovanju neodvisnih, vzdržljivih sistemov.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

UVOD V PERMAKULTURO

3–6 LET

Velika družina narave: vse v naravi je povezano in vsi potrebujemo drug drugega

• Opazujmo vidne primere medsebojne povezanosti (na primer dokaz, kako žival jé rastlino ali žival ali kako iz debla raste goba). • Preživljajmo čas v naravi, sedimo v tišini in poslušajmo zvoke, opazujmo. • Podajmo se na lov na zabavne gobe in korenine: pod debli iščimo micelije, okrog dreves gobe, na gnilem sadju plesen. • Opazujmo, kako odrasle osebe izražajo spoštovanje in čudenje do narave. • Pojdimo ven in razmislimo, kako bomo izrazili svojo povezanost in ljubezen do naravnih elementov (na primer objamemo drevo, pobožamo žival, poduhamo cvetlico, igramo se v blatu). • Raziskujmo glive in veliko družino narave. 7–12 LET

Mreža življenja • Opazujmo in doživljajmo raznolike naravne sisteme s številnimi različnimi vrstami rastlin, živali, gliv in bakterij. • Sodelujmo v dejavnosti mreža življenja. Vsakdo v krogu prevzame vlogo nekega elementa v naravi (na primer reke, hrasta, komarja, lastovke). Nekdo drži klobčič vrvice in pove, kako je neki element povezan z drugim elementom (na primer lastovka jé muhe, netopir živi na drevesu), nato klobčič vrže predstavnikom teh elementov, konec vrvice pa zadrži v roki. To ponavljajmo tako dolgo, dokler nimamo vsi že več povezav. Pogovorimo se o tem, da vrvica predstavlja nevidne povezave med vsemi živimi bitji. Opazujmo, kaj se zgodi, če enega od elementov uničimo (otrok izpusti vrvico); nadaljujmo z izločanjem elementov in opazujmo, kaj se pri tem dogaja z mrežo življenja.

Navdihi za dejavnosti

• Narišimo, naslikajmo ali iz gline oblikujmo povezavo med rastlino in živaljo in podobno. • Preživimo noč v gozdu, da se globlje povežemo z naravo in drugimi. • Naštejmo vse možne surovine in odpadke v zvezi z običajno človeško hrano (na primer pločevinka soka). Bodimo ustvarjalni in skušajmo seči čim dlje nazaj in naprej v proizvodni verigi. Lahko ustvarimo zaprt krožni sistem, kjer odpadki z enega področja postanejo surovine za drugo področje? • Občutimo, kako naša lastna dejanja vplivajo na Zemljo, in proslavimo pomembne stvari, ki jih že počnemo. • Razmislimo, kako so vsa živa bitja povezana med seboj (na primer s prehranjevanjem, z izločanjem, dihanjem). • Raziščimo, kako so vsa živa bitja odvisna od sonca, vode, zemlje, zraka ter drugih rastlin, živali, gliv in bakterij. V ta namen uporabimo karte z oznakami različnih elementov, ki jih smiselno povezujemo. 3–6 LET

Vzorci • Opazujmo viličenje in spirale v različnih naravnih sistemih (na primer vodi, rožah, rastočih rastlinah). • Opazujmo podobnosti med človekom in živalmi (v prehranjevanju, spanju, izločanju itd.). • Prepoznavajmo rastline, žuželke in ptice, ki se v določenem letnem času pojavijo v večjem številu. • Nabirajmo plodove, ki jih je v določenem letnem času v izobilju (na primer jagode, odpadlo listje). • Skupaj zaigrajmo na tolkala. Skupine naj sledijo različnim ritmom in se obenem usklajujejo kot orkester. • Spoznavajmo različne sezonske vzorce.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

UVOD V PERMAKULTURO

Vzorci • Opazujmo fraktale (na primer pri cvetači, praproti). • Opazujmo isti vzorec v različnih naravnih sistemih (na primer viličenje pri drevesih, rekah, listih in pljučih). Če je možno, si jih pobliže oglejmo s povečevalnim steklom.

7–12 LET

• Poiščimo različne vzorce v več različnih sistemih (na primer spirale v rekah, rožah, polžih; razpršenost pri razporejanju semen, postavitvi hiš v naselju; viličenje pri žilah na listih, žilnem, živčnem in limfnem sistemu, deltah rek; valovanje pri vodnih in zvočnih valovih, sipinah; mreže pri pajkovih mrežah, internetu, povezovanju organizacij; toruse kot univezalen vzorec v jabolku, pri odraslem drevesu skupaj s koreninami in pri magnetnih silnicah našega planeta). Skušajmo dognati, kakšna je vloga teh vzorcev (na primer viličenja pri zbiranju in razpošiljanju, spirale pri rasti, mreže pri stabilnosti sistema in hitrosti pretoka informacij). • Izberimo si vzorec iz narave in ga izrazimo v katerikoli umetniški obliki (plesu, risbi, sliki). • Soustvarjajmo glasbo. Vsakdo naj gre v naravo »poiskati« zvok (na primer udarja s palico ob palico, tleska po vodi, posnema oglašanje ptic). Vrnemo se v krog, nato vsak posameznik v krogu predstavi svoj zvok. Nekdo prevzame vlogo dirigenta in pokaže na nekoga, ki izvede svoj zvok, ohranja ritem in dodaja ter odstranjuje različne zvoke. • Opazujmo drevesa in njihove liste ter tako spoznavajmo načelo načrtuj od vzorca do podrobnosti. Pogovorimo se, kako in zakaj narava uporablja vzorce. • Raziskujmo vzorce v dnevnih, sončnih, sezonskih in lunarnih ciklih, navežimo se na to, da smo vsi del velikih in malih ciklov in kako ti vplivajo na nas.

Navdihi za dejavnosti

7–12 LET

Širša slika • Opazujmo gozdove in drevesa (dobesedno, povzpnimo se na hrib in opazujmo gozd od daleč, primerjajmo to izkušnjo z obiskom gozda). • Izdelajmo masko lokalne živali ali rastline in se za nekaj časa prelevimo vanjo. Kakšen je občutek? Kako nanjo vplivamo ljudje? Kaj se lahko ljudje naučijo od živali ali rastline? • Oglejmo si lokalni primer degradacije okolja (na primer nezakonito odlaganje odpadkov, sekanje dreves) ter raziščimo vse vzroke in vplive. Odločimo se, kako bomo ustavili degradacijo (na primer s pisanjem pisem, z razstavo v šoli, s podpisovanjem peticije). Postavimo se za naravo. • Izrazimo svojo povezanost z naravo – s poezijo, petjem, plesom, slikanjem ali z drugimi oblikami ustvarjalnega izražanja. • Raziščimo številne koristi, ki jih ima človek od narave, na primer drevesa čistijo zrak, žuželke oprašujejo pridelke itd. (Učitelji naj se za več informacij seznanijo s »storitvami ekosistemov«.)

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

Tla so koža Zemlje. Gre za zapleteno mrežo zraka, vode, mineralov (kamnov) in organskih snovi. Živali, rastline, glive in mikrobi v tleh sestavljajo zapleten in osupljiv ekosistem. V eni sami žlički zdrave zemlje živi več bitij, kot je ljudi na Zemlji. Ker je večina rastlin življenjsko odvisna od tal, so ta ključna za vse oblike življenja. Otrokom moramo omogočiti priložnosti, da lahko otipajo, si ogledajo, začutijo in vonjajo zemljo in kamne iz različnih pokrajin, da spoznavajo in raziskujejo razlike med značilnostmi tal in kamnov pa tudi značilnosti, na katere nakazuje prisotnost določenih rastlin. Ko otroci dobivajo vpogled v neverjetni svet tal, spoznavajo, da so tla izjemno dragocen vir, ki ga moramo varovati. 3–6 LET

Raziskovanje tal in življenja v tleh • Bosi hodimo po pesku, glini, ilovici itd. • Opazujmo, vonjajmo in tipajmo različne tipe tal, na primer v gozdu, na vrtu, v glinokopu, na plaži. • Opazujmo, dotaknimo se in v roki držimo drobne živali, ki živijo v tleh. • Igrajmo se z glino, blatom, s peskom, z zemljo, dodajmo vodo in iz njih oblikujmo stvari. • Ustvarjajmo umetnine iz zemlje in kamnov. Navdih lahko najdemo pri umetnikih, kot je Andy Goldsworthy. • Preizkušajmo, kako voda spodjeda različne tipe tal (na primer rušo, peščena tla, glinena tla). • Pojmo pesmi o deževnikih, kompostu ali drobnih živalih. • Poslušajmo zgodbe o deževnikih, bakterijah, glivah, žuželkah in drugih bitjih, ki skrbijo, da je zemlja vesela in zdrava.

Navdihi za dejavnosti

3. TLA IN KAMNINE

ŽIVA NARAVA

B. ŽIVA NARAVA

• Naučimo se splošnih imen za pogoste drobne živali (na primer deževnik, navadni prašiček, rogač). • Ugotovimo, kaj počnejo deževniki (in kako s tem pomagajo rastlinam). 7–12 LET

Raziskovanje tal in življenja v tleh • Pod mikroskopom opazujmo življenje v tleh, da dobimo vpogled v raznolikost življenjskih oblik. • Opazujmo tla v gozdu, kako jih sestavljajo, gradijo in uporabljajo različni elementi (kamen, drevo, veje, voda, živali, senca, talni organizmi, veter itd.). • Opazujmo različne talne organizme na različnih razvojnih stopnjah (na primer jajčece, ličinko, odraslo žuželko). • Prepoznavajmo drobne živali v naravi. • Opazujmo različne rastline, ki nam lahko nekaj povedo o tleh in zgodovini kraja (na primer, koprive pogosto rastejo tam, kjer je v tleh veliko hranil. Na zapuščenih mestih, kjer so nekoč živeli ljudje, je to prostor, kjer so urinirali.) • Uprizorimo življenje v tleh. Otroci naj igrajo različne elemente v tleh, na primer kamne, minerale, vodo, zrak, humus, deževnike, glive, korenine rastlin, semena, bakterije itd. • Berimo ali poslušajmo mitološke zgodbe s celega sveta s simboličnimi upodobitvami zemlje, pogovorimo se o modrostih starodavnih kultur in njihovem odnosu do zemlje. • Z zaprtimi očmi se ulezimo na tla in pod seboj začutimo zemljo. Predstavljajmo si minevanje letnih časov, vremenske spremembe in globoko dihajmo. • Pozanimajmo se o življenjskem ciklusu deževnikov in drugih drobnih živali. • Raziščimo lastnosti tal. Iz česa so sestavljena? Zakaj so rodovitna? • Spoznajmo, kako v gozdu nastaja humus.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

Kamnine ŽIVA NARAVA

3–6 LET

• Glejmo, tipajmo in zbirajmo različne kamne. • Plezajmo po skalah in v različnih delih dneva tipajmo njihovo toploto in teksturo. • Poglejmo, kaj lahko najdemo pod kamni (drobne živali, micelije itd.). • Iz kamnov zgradimo zavetje za drobne živali. • Ustvarimo umetnine z upoštevanjem naravnih barv kamnov, na primer razvrstimo jih od svetlih do temnih. • Iz različnih kamnov gradimo možice. • Poiščimo kamen s posebnim vzorcem, barvo, obliko ali posebne velikosti, nato ga pokažimo in primerjajmo s prijateljevim. • Poslušajmo zgodbo o prijateljstvu med skalami in rastlinami (skale priskrbijo minerale, toploto itd.). 7–12 LET

Kamnine • Opazujmo, kakšno količino in tipe skal ter kamnov lahko opazimo v različnih pokrajinah. • Primerjajmo rastline, ki rastejo na odprtem, in rastline, ki rastejo v bližini večjih skal, ki imajo vlogo grelnikov (vsi drugi dejavniki, na primer globina tal, naj bodo enaki). • V okolici prepoznajmo pogoste kamne. • Na vrt postavimo skale, da bodo prejemale in shranjevale toploto, kjer je to potrebno. • Poslušajmo zgodbo, kako so nastale skale in se še vedno zelo počasi premikajo. • Raziščimo, katere tipe tal in kamnov najdemo na izbranem območju in kako vplivajo na tam živeče živali in rastline.

Navdihi za dejavnosti

3–6 LET

Spoznavanje različnih pokrajin (plaž, hribov, gozdov, polj) • Spoznavajmo različne pokrajine, kot so ravnine, hribi, doline, reke, jezera, morje. • Igrajmo se v različnih pokrajinah – na plaži, v rekah, gozdovih itd. • Izrazimo hvaležnost in se s pesmijo zahvalimo pokrajini, da smo se lahko v njej igrali. • Naučimo se nove besede, na primer glina, tla, pesek, humus, kamen, fosil, reka, hrib, gora, dolina.

7–12 LET

Spoznavanje različnih pokrajin (plaž, hribov, gozdov, polj) • Opazujmo različne tipe tal, na primer na kmetiji, v močvirju, gozdu. • Skicirajmo ključne značilnosti vsake pokrajine (na primer ravnine, hribov, doline, reke, jezera, morja). • Sprehodimo se in opazujmo ter slikajmo različne življenjske prostore (na primer primerjajmo tipe rastlin, ki rastejo na vrhu hriba, z rastlinami v dolini, na barju ali ob reki). • Cenimo različne pokrajine in njihove raznolike darove. Na primer, manjša skupina nariše veliko sliko določene pokrajine in doriše njene darove/koristi za naravo in/ ali človeka. Vsaka skupina naj prikaže svojo pokrajino. Prisluhnimo vsaki skupini in se navežimo na načelo uporabljaj in ceni raznolikost. • Raziščimo, kako so nastale lokalne pokrajine in kako se še vedno spreminjajo. Otroci lahko izsledke delijo med seboj, na primer z vódeno vizualizacijo. Otroci ležijo z zaprtimi očmi, potujemo nazaj v času in si predstavljamo, kako je nastala naša pokrajina.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

Tekstura in testiranje tal

7–12 LET

ŽIVA NARAVA

• Ugotovimo, kako pokrajina vpliva na to, kaj kje živi (reka drugače kot morje, ta drugače kot gozd).

• Opazujmo, tipajmo in vonjajmo zemljo z različno teksturo: pesek, melj, glino in ilovico. • Skopljimo luknjo, da lahko vidimo različne sloje tal, njihovo barvo in globino (zgornji in spodnji talni horizont, matično kamnino). • Opazujmo, kako različni tipi tal vplivajo na rastline, ki v njih uspevajo ‒ na njihovo zdravje in na vrstno sestavo. • Z dotikom spoznavajmo zemljo, na primer podrgnimo jo med prsti. Ali vsebuje velika zrnca kot pesek, drobcena zrnca kot glina ali je milnata kot melj? Posvaljkajmo zemljo v klobaso. Ali ohrani obliko klobase (kar kaže na glino)? Preizkusimo različne tipe tal. • Testirajmo tla, da ugotovimo, ali so kisla ali bazična. Lahko uporabimo pH pribor in/ali opravimo domači preizkus. Na primer, v kozarec damo dve polni žlici zemlje in dodamo kis. Ali se je zgodila reakcija? Če se je, potem so tla bazična. V drugi kozarec damo ravno tako dve polni žlici zemlje, dodamo destilirano vodo in jedilno sodo. Se zapeni? Če se, potem so tla kisla. • Zrecitirajmo pesem o teksturi tal, na primer V zemlji poznamo minerale tri (gl. str. 121). Povežimo se z bitji v tleh in se poizkusimo vživeti, kako se počutijo, kaj imajo rada in kaj jih moti. • Podučimo se o kislosti in bazičnosti tal, kako pH vpliva na tam rastoče rastline in kako rastline vplivajo nanj (na primer iglavci kisajo tla). • Primerjajmo različne lastnosti peska in gline. (Na primer: Koliko vode in zraka lahko zadržita? Kaj se zgodi, ko stopimo na pesek/glino? Kateri vsebuje več hranilnih snovi?)

Navdihi za dejavnosti

7–12 LET

Indikatorske vrste • Opazujmo različne samonikle lokalne rastline. Raziščimo, kako oziroma ali je njihova rast povezana s tamkajšnjim tipom tal. • Prepoznavajmo splošno razširjene lokalne rastline in se pogovorimo, kaj nam lahko povedo o značilnostih tal (na primer, ločje je pokazatelj mokrih tal, koprive pa tal, bogatih s hranili). • Preizkusimo, ali spreminjanje lastnosti tal vpliva na samonikle rastline (na primer, če na travnatem območju raste manjše ločje (iz družine Juncus) v ravni vrsti, je to lahko posledica zbitosti tal. Izkopljimo pas rastja in čez nekaj mesecev preverimo, ali so se pojavile nove samonikle rastline.) • Napišimo zgodbo ali pesem o tem, kako rastline potrebujejo kotiček zase (na primer, kako so različni tipi rastlin radi na različnih mestih). • Naučimo se, da indikatorska vrsta, ki raste v izobilju in je samonikla (ni posejana), govori o lokalnih pogojih (na primer, ali so tla zbita, mokra, suha, kisla ali bazična).

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

3–6 LET

Ustvarjalno izražanje • Spoznavajmo načine ustvarjalnega izražanja skozi pesmi, ples, slike, ustvarjanje z naravnimi materiali, modeliranje in podobno, in sicer tako, da organiziramo dogodke ali obiščemo muzej, razstavo na prostem itd. • Igrajmo se z načrtovanjem v pesku (v peskovniku ali na plaži), glini ali drugih naravnih materialih. • Izkusimo krog sanj (v katerem vsak izrazi svoje sanje/vizije glede projekta/dogodka). • Iz različnih predmetov ustvarimo svoj igralni prostor. • Delimo svoje zamisli, odločitve in sanje. • Priredimo praznovanje, da proslavimo končni izdelek, ki so ga otroci pomagali načrtovati.

Navdihi za dejavnosti

Načrtovanje je srce permakulture. Utrip načrtovalnega procesa omogoča pretok in kroženje informacij, domišljije in oskrbe. Načrtovanje z otroki se nanaša predvsem na načrtovanje dejavnosti in na razmišljanje, kam kaj postaviti. Otroci lahko pri tem aktivno soustvarjajo igrače, dejavnosti, igre, vrtove, učilnice, plakate, učne poti itd. in pri tem krepijo svoje kognitivne, socialne in čustvene sposobnosti. V zgodnjih letih otroci radi posegajo po različnih materialih raznolikih oblik in ustvarjajo nove stvari. Z omogočanjem priložnosti za svobodno ustvarjanje na podlagi lastne domišljije spodbujamo samozavestno izražanje. Ko se otroci vključujejo v razprave o vzročno-posledičnih razmerjih, lahko začnejo prepoznavati težave in razmišljati o rešitvah. Starejši otroci se lahko spoznavajo z zapletenejšim procesom permakulturnega načrtovanja, ki vključuje opazovanje, analiziranje, načrtovanje, izvedbo, oceno in prilagajanje. To spodbuja razvoj logičnega mišljenja, ustvarjalnost in sistematičen znanstveni pristop k reševanju težav.

NAČRTOVANJE

C. NAČRTOVANJE

• Naj bo vsak otrok deležen pohvale za svoje ustvarjalno delo. 7–12 LET

Ustvarjalno izražanje • Opazujmo, okušajmo, vonjajmo možno izbiro (na primer različne rastline za vrt), nato izberimo tisto, kar si želimo. • V igri določimo, kam na naš načrt lahko umestimo stvari (če načrtujemo vrt, uporabimo igrače v obliki kokoši, iz papirja izdelajmo čebele, iz škatle oblikujmo lopo itd.). • Kako lahko zamisli otrok vključimo v nekaj, kar je že izdelano (na primer v vrt, most, hiško na drevesu). • Pomagajmo pri izbirah, ki so najboljše za vse. • Izrazimo hvaležnost in proslavimo naše skupinsko delo (skupne izbire, skupinsko umetniško delo itd.). • Sprejmimo, da se prva izbira otrok ne sklada vedno z najboljšo možnostjo, če upoštevamo vse druge dejavnike (vključno s tem, čemu drugi ljudje dajejo prednost, z razpoložljivimi viri, etikami). • Spoznajmo besedišče, povezano z izbiro in načrtovanjem.

7–12 LET

Proučevanje pokrajine in ljudi • V različnih vremenskih pogojih izkusimo različne mikroklime, razlike opazujmo z vsemi čuti. • Opazujmo in prepoznavajmo dobro načrtovane sisteme v človekovem okolju (na primer šolska kuhinja, permakulturni vrt ali kmetija, večnamenski mestni trgi itd.). • Opazujmo čustva in potrebe, tako pri sebi kot pri drugih. • Izdelajmo zemljevid z različnimi mikroklimami na vrtu – sonce/senca, vlažno/suho, veter/zavetrje.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

NAČRTOVANJE

• Intervjuvajmo ali pripravimo vprašalnik/anketo za otroke, prijatelje ali druge, kakšne so njihove potrebe/želje glede načrta. • Naštejmo vse možne razpoložljive vire, ki so lahko koristni, na primer razmišljajmo o rastlinah, živalih, strukturah, orodjih in dogodkih.

• Izrazimo hvaležnost za oblike v naravi, ki omogočajo dobro delovanje naravnih sistemov. • Izrazimo hvaležnost za oblike v človekovem okolju, ki omogočajo dobro delovanje sistemov. • Seznanimo se z osnovami branja in izdelave zemljevidov (na primer ptičja perspektiva, merilo, sever, naslov, legenda). • Spoznajmo splošne naravne vzorce, na primer viličenje, spiralo, kroglo, mrežo, koncentrične kroge, razpršenost. 7–12 LET

Analiza izsledkov • Združimo informacije, ki smo jih zbrali med proučevanjem, oblikujmo miselne vzorce, diagrame ali sezname z različnimi naslovi. • Igrajmo se »naključno združevanje« kart. Vsak dobi karto, na kateri je narisan eden od elementov. Premikajmo se po prostoru in na neobičajne načine združujmo različne elemente (ki smo jih spoznali med raziskovanjem), uporabimo različne predloge in opazujmo, ali bo nastalo nekaj novega (na primer, kompostnik z deževniki + v + visoka greda = stolp za deževnike na visoki gredi). • Izberimo dva elementa, ki sta lahko del načrta, in ju vključimo v predstavo. Otroke razdelimo v štiri enake skupine; vsak otrok postane (vhodna) surovina ali (izhodni) proizvod posameznega elementa. Uprizorimo, kako lahko proizvod enega elementa postane surovina drugega. • Proslavimo zbiranje in povezovanje informacij. • Na vsaki stopnji načrtovanja vsi izrazimo, kako se počutimo.

Navdihi za dejavnosti

• Opredelimo svoje omejitve: naštejmo vse stvari, ki bi lahko ovirale naš načrt. (Na katere težave lahko naletimo? Na primer poletne počitnice, denar, spretnosti.) 7–12 LET

Načrtovanje in odločanje • Oglejmo si načrt, ki so ga izdelali otroci ali odrasli na podlagi permakulturnih etik in načel. • S preizkušenim načinom načrtovanja (na primer z opazovanjem, analiziranjem, načrtovanjem, izvedbo, oceno in s prilagajanjem) ustvarimo preprost permakulturni načrt. Izberimo vzorec, ki bo ustrezal potrebnim nalogam (na primer viličenje za poti), in ga skušajmo vključiti v načrt. • Pripravimo preprost načrt sobe, šolskega dvorišča ali vrta, ki ponazarja pogostost obiskanosti/uporabe s conami 0‒5: 0 ‒ dom, 1 ‒ dnevni obisk, 2 ‒ uporaba dvakrat na teden, 3 ‒ tedenska uporaba, 4 ‒ slaba obiskanost, 5 ‒ divje območje, od koder nismo ničesar vzeli. Primer na str. 138. • Ustvarimo načrte z risanjem, modeliranjem, uporabimo samolepilne lističe, peskovnik, opeke, vrvi itd. na prizorišču ali z drugimi ustreznimi metodami. • Razvijajmo čut za estetiko in se pogovorimo, zakaj je nekaj, kar zadeva videz in vlogo (domiselnost), lepo. • Bodimo hvaležni za vsak izziv. Spomnimo se načela problem je rešitev (na primer poglejmo na stanje z vseh zornih kotov, obrnimo težavo na glavo). • Predstavimo načrt prijateljem, učiteljem, skupnosti idr. na način po izbiri otrok (na primer z risbo, s petjem, predstavo, z umetnostjo, video posnetkom itd.). • Pozanimajmo se, ali moramo pri permakulturnem načrtovanju upoštevati mikroklimo (načrtovanje sektorjev) in območja. • Naučimo se, da permakulturno načrtovanje temelji na sprejemanju odločitev na podlagi permakulturnih etik (skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev), pri sprejemanju odločitev pa si lahko pomagamo s permakulturnimi načeli.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

7–12 LET

Izvedba: uresničevanje NAČRTOVANJE

• Opazujmo načrt izvedbe in mu sledimo, da izkusimo, kako je lahko koristen.

• Pomagajmo otrokom pri izvedbi njihovega načrta (na primer pri zbiranju materialov, ustvarjanju vrta, prirejanju praznovanja, organizaciji dogodka). • Redno se srečujmo in proslavimo opravljene naloge. • Skupaj ustvarimo barvit načrt izvedbe z zanimivimi in zabavnimi imeni, ki vsebuje vse potrebne informacije, kot so naloge, časovnica, vloge, potek dela itd., in otroke vprašajmo, kdo bi prevzel katero nalogo. • Naučimo se, da več rok več zmore. 7–12 LET

Vzdrževanje: skrb za svoj izdelek • Opazujmo, kako drugi skrbijo za sistem (na primer za vrtove), da spoznamo, kaj dobro deluje in kaj je zamudno. Razmislimo o vprašanjih, kot so: Kje shranjujemo orodje in ali je na pravem mestu? So pridelki okusni? So ljudje videti zadovoljni? • Dokumentirajmo proces projekta, da bodo lahko drugi nadaljevali naše delo. • Domislimo se zanimivih imen za pomembna opravila in zanje ustvarimo kostume (na primer vitez je odgovoren za orodje v lopi). • Sodelujmo pri vzdrževanju sistema, ki smo ga načrtovali (na primer, izvedimo prodajo pridelkov staršem v projektu o vrtu, v sklopu bralnega projekta obiščimo lokalno knjižnico).

Navdihi za dejavnosti

• Ustvarimo svoje obrede glede skupinskega dela. • Zahvalimo se ljudem, ki so nam pomagali pri projektu, tako da jih povabimo na prizorišče in jih obdarimo z darilom po izboru otrok (na primer z zeliščnim čajem z vrta). • V razpredelnici navedimo naloge, ki jih bomo morali opravljati na dolgi rok, na primer zalivanje vrta. Kdo ga bo zalival med šolskim letom in kdo med počitnicami?

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

D. PRIDELOVANJE HRANE

3–6 LET

Pomoč pri pridelavi hrane • Vonjajmo, tipajmo in okušajmo različne vrste zelenjave in sadja, ki rastejo na vrtu, pa tudi divjo hrano. • Opazujmo proces rasti določene enoletnice, od sejanja do rasti, cvetenja, časa, ko obrodi sadove, in semenenja. • Potipajmo in primerjajmo različna semena, na primer seme sončnice, fižola, pšenice, maka, marelice. • Pomagajmo pridelati rastline na vrtu in skrbeti zanje (z zalivanjem, zastiranjem itd.). • Zbirajmo semena različnih rastlin. • Varno uporabljajmo letom primerno orodje (na primer lopatko za sajenje).

Navdihi za dejavnosti

Ko otrok vidi, kako vzklije seme, se razvija in spreminja v rastlino, obrodi plod v obliki sadja ali zelenjave, doživi neprecenljivo izkušnjo. V ta proces lahko vključimo vse čute, in sicer s kopanjem zemlje, z zalivanjem, vonjanjem in okušanjem sadja in zelenjave med obiranjem in nabiranjem. Ko otrok opazuje dnevne spremembe na rastlini, se uči potrpljenja in razvija hvaležnost do narave, neposredna skrb za rastlino pa v njem vzbuja ljubezen in spoštovanje do narave. Če je otrok vključen v proces pridelave hrane, postane hvaležen naravi za izobilje, ki nam ga tako nesebično ponuja, pa tudi ljudem, ki nam pridelujejo hrano. Vse našteto ponuja krasne priložnosti za praznovanje in povezovanje z lokalno poljedelsko zgodovino in tradicijo. Otroke lahko učimo skrbeti tudi za tla, ko vračajo ostanke hrane in rastlin nazaj v zemljo v obliki komposta – tako so priče še enemu čudovitemu procesu preobrazbe, ki ga lahko opazujejo daljše obdobje. Starejši otroci spoznavajo, kako se rastline medsebojno hranijo in podpirajo v izredno raznovrstnih sistemih, kot so permakulturni vrtovi, gozdni vrtovi, gojenje dobrih sosedov in akvakultura.

PRIDELOVANJE HRANE

9. PRIDELOVANJE HRANE

• Igrajmo se igre s prebiranjem, z razvrščanjem ali iskanjem istih semen, sadežev, oreščkov ali vrtnin glede na velikost, barvo ali obliko. • Delimo obilico pridelka z drugimi, tudi s pticami, z deževniki in drugimi živalmi. • Ustvarimo obred sajenja, na primer s pesmimi, poezijo, plesom. Prosimo zemljo, naj nahrani rastline, sonce, naj jih obsije, dež, naj jih zaliva, druge rastline pa, naj jih ščitijo pred žuželkami. • Proslavimo pridelke s praznovanjem ali posebnimi jedmi. • Ugotovimo, od kod prihaja hrana (na primer mleko od krav, jabolka z drevesa). • Primerjajmo velikost vrtnin ali sadežev, medtem ko rastejo. • Naštejmo imena različnih užitnih rastlin, ki rastejo na vrtu. 7–12 LET

Permakulturni način pridelave hrane

• Opazujmo, kako različne vrste rastlin dobro uspevajo na različnih koncih, odvisno od količine sonca, vode, toplote, hranil, prostora itd. Opazujmo in prepoznavajmo različne tipe semen. • Opazujmo, kako je permakulturni vrt drugačen od drugih načinov vrtnarjenja. • Iz odrasle rastline vzgojimo (s potaknjenci) novo, mlado rastlinico. • Cepimo eno rastlino na drugo (na primer paradižnik na paradižnik). • Rastline pridelujmo s kolobarjenjem. Na primer, prvo leto na isti gredi gojimo solato in rdečo peso, drugo leto stročnice (fižol in grah) ter bučevke (na primer bučo, bučko, maslenko), nato kapusnice (na primer brokoli, ohrovt, zelje, cvetačo, belo repo, kolerabo itd.), četrto leto pa kobulnice (na primer korenje, gomoljno zeleno, stebelno zeleno, pastinak), lobodovke (na primer špinačo) in lukovke. • Izkusimo gojenje trajnic in enoletnic in se pogovorimo o razlikah in podobnostih.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

PRIDELOVANJE HRANE

• Ustvarimo vrt, pridelujmo hrano v mešanih posevkih, in sicer na podlagi permakulturnega načrta in načrta izvedbe. • Gojimo gobe (na deblih, knjigah ali žagovini).

• Proslavimo pridelke po lokalnih običajih in raziščimo zgodovino običajev po svetu. • Skrbimo za rastlino, medtem ko raste, in se naučimo razumeti njene potrebe. (Na primer: Je zadovoljna? Potrebuje vodo? Zakaj je list tako rumen? Kako lahko poskrbimo, da bo bolj zadovoljna?) • Zgradimo pozitiven odnos do »plevela«. Naberimo ga in pripravimo čudovito solato, ki jo lahko delimo z drugimi, ali pa ga posušimo in nato iz njega izdelajmo umetnino. Na primer, okrasimo razglednico, ustvarimo osebne izkaznice ali pripravimo razstavo. • Pozanimajmo se, katero hrano in rastline so tradicionalno gojili v lokalni skupnosti. • Izberimo primerno vrsto rastlin glede na kraj. Upoštevati moramo mikroklimo, tip in pH tal itd. • Naučimo se, kdaj lahko pobiramo različne vrtnine. 3–6 LET

Skrb za tla • Poskrbimo, da se ostanki hrane na vrhu kompostnika z deževniki (vermikompostnika) postopoma spremenijo v kompost (ki je podoben črni zemlji). • Potipajmo in poduhajmo zdravo, rodovitno zemljo. • Zbirajmo material za kompostni kup/kompostnik z deževniki in ga hranimo. • Pomagajmo pri zbiranju domačega komposta in ga posujmo okrog rastlin, da jih nahranimo. • Zapojmo pesem o kompostu. Izmislimo si jo sami ali pa za navdih prisluhnimo angleški pesmi na spletni strani projekta Children in permaculture.

Navdihi za dejavnosti

• Poslušajmo zgodbe o zemlji in skupnostih drobnih živali, ki živijo v njej. • Naučimo se, da je kompost dober za rastline in da jim pomaga rasti. • Odkrivajmo, da se lahko ostanki hrane sčasoma spremenijo v kompost. • Naučimo se, da je tla priporočljivo pokrivati z zastirko, tako nahranimo deževnike in ohranjamo vlažna tla. 7–12 LET

Skrb za tla • Opazujmo, vonjajmo in potipajmo zdravo zemljo, primerjajmo jo z osiromašeno (na primer z zemljo s trate, intenzivno obdelanega polja). • Opazujmo plasti kompostnika ali stolpa za deževnike (na primer skozi prozorno stranico) in glejmo, kako se organske snovi spreminjajo v kompost. • Prepoznavajmo v kompostu živeča bitja (na primer, otroci lahko izdelajo karte s slikami, z imeni in razlagami vlog teh bitij). • Izvedimo znanstveni poskus, v katerem primerjamo različne načine priprave komposta, na primer: pod vodo in na zraku, samo z zelenimi deli in ločeno z zeleno in rjavo plastjo, na soncu in v senci, z in brez dodajanja deževnikov, z dodajanjem učinkovitih mikroorganizmov, v velikem in v manjšem zaboju, z vročim kompostiranjem itd. Poskus opazujmo vsak teden dva meseca ali več. Primerjajmo vonj, barvo, muhe, hitrost razkrajanja itd. • Ko poberemo pridelek, posejmo rastline za zeleno gnojenje. • Priredimo praznovanje, da proslavimo pridelek našega komposta. Odigrajmo vloge. Vsak prevzame vlogo enega elementa v tleh (na primer delcev gline, peska, melja, vode, zraka, organske snovi, korenin, glive, bakterije), nato uprizorimo, kako ti elementi vplivajo drug na drugega v različnih tipih tal (na primer v zbitih, suhih, vlažnih, bogatih tleh). V zbitih tleh denimo ni zraka. Na koncu ustvarimo popolno mešanico za rast, torej ¼ zraka, ¼ vode, 10 % organskih snovi in 40 % mineralov.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

3–6 LET

PRIDELOVANJE HRANE

• Naučimo se, da je plevel pokazatelj stanja tal in da lahko obogati osiromašena tla (ker se hitro širi, ščiti in obnavlja gola tla). • Pogovorimo se, zakaj so rodovitna tla pomembna, in o različnih načinih, kako lahko vzpostavimo rodovitnost (na primer z gnojili, gnojem, rastlinami, ki vežejo dušik, s kompostom). • Raziščimo, zakaj okopavamo vrtove, kakšni so učinki okopavanja in kako lahko okopavanje zmanjšamo, in sicer z uporabo različnih rastlin, da ne hodimo po zemlji, z zastirkami itd.

Gozdni vrtovi • Obiščimo gozdni vrt, kjer rastejo različne rastline, zaznavajmo vonjave, zvoke in teksture. • Obiščimo gozd in zaznavajmo vonjave, zvoke in teksture. • V načrtovani gozdni vrt presadimo različne rastline (na primer sadno drevje, grmovje, zelišča, pokrovne rastline). • Jejmo hrano iz gozdnega vrta. • Prepoznavajmo rastline v gozdnem vrtu. Uporabimo lahko učne kartice. • Izdelujmo izdelke iz pridelkov gozdnega vrta, ki niso hrana (na primer barvanje blaga, naravne statve, sveče iz čebeljega voska). • Narišimo darove gozdnega vrta v različnih letnih časih. • Preberimo pravljico in občudujmo slikanico Ine Curic in Kelemen Kinga o deklici, ki ustvari gozdni vrt, z naslovom Mirabelle's forest garden. • Z ročno izdelanimi lutkami (izdelanimi iz materialov iz gozdnega vrta) na pikniku delimo dobrine gozdnega vrta. • Spoznajmo nove besede, kot so gozdni vrt, užiten, strupen. • Naštejmo imena različnih rastlin v gozdnem vrtu.

Navdihi za dejavnosti

7–12 LET

Gozdni vrtovi • Opazujmo različne sloje v gozdnem vrtu in jih primerjajmo s sloji v gozdu (korenine, pokrovne rastline, zelišča, grmovje, majhno drevo, veliko drevo, plezalke, lišaji). • Igrajmo se igro (na primer s kartami), v kateri povezujemo potrebe gozdnega vrta z njegovimi proizvodi (na primer, odvečne veje pri obrezovanju so odpadek in na tleh ustvarjajo hranila za nadaljnjo rast). • Sodelujmo pri načrtovanju in sajenju gozdnega vrta. • Vzdržujmo gozdni vrt z odstranjevanjem zimske zaščite dreves, obrezovanjem in zastiranjem s plevelom. • Z zgodbo ali s pesmijo izrazimo hvaležnost za raznolikost v gozdnem vrtu. • Predstavljajmo si, kako se sprehajamo po gozdnem vrtu in nabiramo različne vrste rastlin, zelišč, med, korenine in drugo. Vse dobrine naložimo v čudovito košaro, da jih bomo delili z ljudmi iz lokalne skupnosti. • Tiho sedimo v gozdnem vrtu, poslušajmo, rišimo, pišimo poezijo itd. • Naučimo se, kaj je gozdni vrt in kako lahko zadovolji naše potrebe po hrani. • Pogovorimo se o vseh načelih permakulture in jih skušajmo prepoznati v gozdnem vrtu. • Naštejmo imena rastlin v gozdnem vrtu in se pogovorimo o njihovi rabi.

3–6 LET

Živali v permakulturi • Opazujmo naravno čebelarjenje. • Opazujmo krave, ovce in koze med ročno molžo in se v molži preizkusimo tudi sami. • Opazujmo, kaj jedo divje živali in kakšni so njihovi domovi. • Na vrtu gradimo domove za divje živali (na primer kup listja, kup debel, ptičjo hiško).

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

PRIDELOVANJE HRANE

• Pomagajmo skrbeti za živali na permakulturni način (na primer za ribe, kokoši, deževnike). • Uporabimo nekatere najdene predmete živalskega izvora za umetniška in rokodelska dela (na primer perje, satovje, jajca za barvanje).

• Spoštujmo potrebe živali (na primer, ne dotikajmo se jih in jih ne pestujmo, če jim to ni všeč). • Na koncu obiska se živalim zahvalimo za druženje, lahko jim tudi zapojemo pesmico. • Pogovorimo se, kaj imajo živali rade in kaj lahko delimo z njimi. 7–12 LET

Živali v permakulturi • Opazujmo permakulturni način gojenja rib, na primer v naravnem ribniku, ki ustreza okolju. (Učitelji si lahko več o tem preberejo v delu Seppa Holzerja.) • Obiščimo kmetijo, kjer se lahko domače živali gibajo na prostem (na primer ovce, koze, race, piščanci, morski prašički). Oglejmo si, kako so njihovi domovi oblikovani za zimo in jih primerjajmo z običajnimi kmetijami. • Spoznajmo, na kakšne načine lahko vključimo živali v kmetije/vrtove z namenom, da opravljajo svojo vlogo v ekosistemu (na primer, kokoši spustimo na polje po tem, ko smo pobrali krompir, in jim dovolimo, da prekopljejo zemljo, prispevajo gnoj, odstranijo zajedavce; uredimo cvetlično gredo, da nahranimo opraševalce (na primer čebele), ki bodo oprašile tudi sadna drevesa). • Na vrtu ustvarimo življenjski prostor za divje živali (na primer mlako za divje živali, travnik z divjimi cvetlicami). • Skrbimo za živali skladno s permakulturnimi etikami (na primer za ribe, kokoši, deževnike, ptice). • Ustvarimo kaj iz materiala živalskega izvora, ki smo ga našli v naravi ali na vrtu (na primer sveče, čopiče, pisala iz peresa). • Zahvalimo se živalim za vse, kar počnejo za nas in druga živa bitja.

Navdihi za dejavnosti

• Pogovorimo se, kaj čutimo in menimo o etikah gojenja živali na vrtu. • Naučimo se, kaj živali in druge žuželke počnejo za nas in kako lahko skrbimo zanje. • Raziščimo, na kakšne načine so domorodna ljudstva (na primer Samiji na Laponskem, staroselci v Amerikah) uporabila célo žival (na primer bizona), da so zadovoljila svoje številne potrebe (na primer za obleko, dom, obutev, glasbo, čoln, hrano). Raziščimo, kako so tradicionalne prakse domačinom omogočile, da niso proizvajali odpadkov in da so uporabljali in cenili obnovljive vire. • Pogovorimo se, zakaj so nekateri ljudje vegetarijanci in vegani ter kakšni so alternativni načini uporabe živali na vrtu in v prehranjevalni verigi. 7–12 LET

Dobri sosedi in druge rastline, ki zagotavljajo hranila • Poglejmo si tabelo dobrih sosedov. • Odločimo se, katere dobre sosede in rastline, ki zagotavljajo hranila (fiksatorje dušika in dinamične akumulatorje), bomo vključili v vrt in kam, nato jih posadimo skupaj (na primer korenje in čebulo; koruzo, fižol in bučo). • Igrajmo se igro, ki nas uči, katere rastline najbolje pomagajo druga drugi. • Porežimo rastline, ki zagotavljajo hranila (fiksatorje dušika in dinamične akumulatorje), in jih uporabimo kot zastirko na preostalem delu vrta (na primer gabez). • Proslavimo pridelke, pridelane v mešanih posevkih, in jih primerjajmo s pridelki, pridelanimi na monokulturni način. • Prisluhnimo zgodbi o gojenju dobrih sosedov, ki drugim rastlinam dovajajo dušik.3 • Raziščimo, zakaj imajo nekatere rastline nodule za kopičenje dušika. • Pogovorimo se, zakaj nekateri sadijo skupaj različne rastline v mešanih posevkih (polikulturna pridelava).

Otrokom lahko povemo zgodbo o ameriških staroselcih, ki so skupaj gojili buče, fižol in koruzo, pogosto so jih imenovali kar tri sestre. Koruza je osrednja rastlina, ki daje oporo visokemu fižolu. Ta v tleh sprošča dušik, ki ga potrebuje koruza. Buča pa z velikimi listi pokriva zemljo in zadržuje vlago v tleh. Rastline si med seboj pomagajo, ne da bi si omejevale razvoj in rast. 86

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

V. POGLAVJE

PRIMERI UČNIH PRIPRAV Poglavje ponazarja, kako lahko navdihe za dejavnosti razvijemo v učno pripravo, ki je skupek treh procesov, »sejanja« semena navdiha, »rasti« in »žetve«. Cilj je pokazati, kako lahko učna ura zaobjame permakulturno pedagogiko in kako v učenje vključiti celostni pristop, torej opazovanje »z očmi, rokami, s srcem in z glavo«. Ti opisi poudarjajo povezave med šolskim in kurikulumom OvP, navajajo ustrezno okolje in letni čas za izvajanje dejavnosti ter pojasnjujejo povezavo s permakulturnimi etikami in načeli. Predstavljeni so torej načini, kako vključiti trajnostno prakso v izobraževanje. Resda navajamo obširne opise učnih priprav, vendar v primeru, da otroci zapeljejo potek v drugo smer, prisluhnimo njihovim zamislim, kako spremeniti učno uro oziroma stvari, ki bi jih v prihodnje lahko zanimale. Zato je v vsaki učni pripravi tudi prostor za učiteljeve zabeležke pod točko Navdih. Z učnimi pripravami, ki sledijo permakulturni pedagogiki, želimo poudariti, kako pomembno je, da sledimo potrebam otrok in ostajamo odprti za njihove predloge, saj otroke na ta način opolnomočimo. Ne osredotočamo se torej na vnaprej pripravljen urnik, ki je storilnostno naravnan. S tovrstnimi učnimi pripravami želimo spremeniti izobraževalni diskurz in ustvariti fleksibilnejšo učno pot. Predstavljene učne priprave so preizkusili učitelji z različnih klimatskih območij in izobraževalnih okolij, nato smo v opis vključili povratne informacije otrok in učiteljev. Priprave so torej uporabne širom sveta in ponujajo široko paleto načinov vključevanja otrok v permakulturo. Pokrivajo šest vsebinskih sklopov kurikuluma OvP, od uvoda v permakulturo do socialne permakulture. Upamo, da

Primeri učnih priprav

jih bodo učitelji s pridom uporabljali, delili in prilagajali svojim potrebam in okoliščinam in da jih bodo navdihovale pri pisanju lastnih priprav, ki bodo temeljile na potrebah in interesih otrok.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

V.1 SPOZNAVANJE GOZDA Avtorica: Gaye Amus

1. STAROST

2. VELIKOST SKUPINE

3. TRAJANJE

4-7 let

3-12 otrok

Tri ure, vključno s prosto igro.

4. KRATEK PREGLED Otroci raziskujejo gozd, spoznavajo permakulturne etike (skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravično delitev) in kako se po njih ravnamo v gozdu. Učitelj lahko ob vsakem obisku gozda predstavi le po eno etiko, odvisno od starosti otrok in njihovih predhodnih izkušenj.

Primeri učnih priprav

5. VSEBINSKI SKLOP KURIKULUMA Vsebinski sklop

UVOD V PERMAKULTURO

Tema

3-6 let

7-12 let

1. Etike in načela permakulture 2. Povezave 3. Tla in kamnine 4. Voda

ŽIVA NARAVA

5. Rastline in drevesa 6. Kraljestvo živali, gliv in bakterij 7. Zrak

NAČRT

PRIDELAVA HRANE

GRADNJA IN UPORABA VIROV

SOCIALNA PERMAKULTURA

8. Načrtovanje 9. Pridelovanje hrane 10. Priprava hrane 11. Zgradbe 12. Premišljena uporaba darov narave 13. Moje telo, srce in um 14. Moja skupnost 15. Človeška družina

6. ŠOLSKI PREDMET Matematika, jezik, naravoslovne vede, družboslovne vede, umetnostna vzgoja (glasba itd.), zdravje in dobro počutje.

7. LETNI ČAS Pomlad, poletje, jesen, zima.

8. OKOLJE Gozd – učno uro lahko prilagodimo različnim naravnim okoljem.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

9. CELOSTNO NAČRTOVANJE • Glejmo, otipajmo in vonjajmo različne dele gozda ter gozd kot celoto. Kaj bodo otroci opazovali? • Začutimo gozdna tla. • Izrazimo hvaležnost naravi in se povežimo z vsemi živimi bitji. • Preden odidemo iz gozda, zapojmo poslovilno pesem. • Igrajmo se z blatom, zemljo in/ali vodo. • Spoznavajmo gozd kot naravno igrišče. • Spoznavajmo, kaj lahko naredimo v gozdu, medtem ko skrbimo za okolje.

10. PRIPRAVA GRADIVA IN VIROV a) Potrebno gradivo in orodje: • podloga za sedenje za vsakega otroka, • ponjava za zavetje v primeru dežja, • več povečevalnih stekel, • skupni prigrizki, po možnosti pridelki z vrta (na primer korenje, odvisno od sezone), • trije leseni medaljončki, na vsakem je napisana ena od permakulturnih etik. b) Priprava prostora in/ali ljudi Preden otroke odpeljemo v gozd, obiščimo lokacijo in pospravimo morebitne odpadke ter večje odpadle veje, ki visijo z dreves. Če je treba, lahko v primeru dežja že vnaprej postavimo ponjavo. Izberemo lahko prostor z jasnimi mejami, lahko pa meje določimo z naravnimi oznakami.

Primeri učnih priprav

11. OPIS UČNE URE SETEV Otroci bodo šli prvič v gozd kot skupina. Preden se iz vrtca/šole odpravijo v gozd, učitelj otroke povabi v krog, da pozdravijo drug drugega in se preštejejo. Razloži jim, da se mora število ujemati, ko bodo zapustili gozd. Otroci si lahko na poti do gozda vzamejo čas za opazovanje stvari, ki bodo pritegnile njihovo pozornost. Učitelj pripelje otroke do lokacije v gozdu, kjer se lahko v krogu usedejo na svoje podlage.

RAST Medtem ko si otroci pravično delijo prigrizek, jim učitelj pokaže leseni medaljonček za etiko pravična delitev. Po malici učitelj povabi otroke, naj se pretvarjajo, da so stonoga. Učitelj predstavlja stonogino glavo, otroci pa njene številne noge. Stonoga naj se sprehodi po označenem območju, kjer se lahko otroci igrajo. Ko se otroci vrnejo v krog, jim učitelj pokaže medaljonček za skrb za Zemljo in jim postavlja vprašanja, na primer: »Recimo, da bi se radi igrali z listi ali vejami. Kako bi po vašem mnenju lahko poskrbeli, da pri tem ne bi poškodovali nobenega drevesa ali rastline?« Prisluhnite predlogom vsakega otroka posebej; medtem naj si drugi učitelj predloge zapisuje, da se lahko pozneje vrnete k njim. Opazujte, kako se po več obiskih gozda zamisli otrok spreminjajo. Zadnji medaljonček, skrb za ljudi, predstavite z igro Ena, dve, tri, kje si?. Po pravilih igre se otroci lahko skrivajo na omejenem območju, medtem eden od učiteljev miži in šteje, drugi učitelj pa se skrije z otroki in jih obenem budno opazuje. Ko se vsi poskrijejo, prvi učitelj zakliče: »Ena, dve, tri, kje si?« Otroci odgovorijo: »Ena, dve, tri, tukaj sem!« Učitelj nato reče: »Ena, dve, tri, pokaži se mi!« Otroci se odzovejo tako, da pridejo iz svojih skrivališč in odgovarjajo: »Ena, dve, tri, tukaj sem!

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

Igro odigrajte večkrat, nato otroke zberite skupaj in jim razložite, da lahko nadaljujejo s prosto igro, vendar le znotraj označenega območja, tako da lahko vsi skrbijo drug za drugega. Otroci naj se prosto igrajo v gozdu. Učitelj jih opazuje, je z njimi v interakciji in jim ponudi povečevalna stekla, da lahko podrobneje opazujejo gozd.

ŽETEV Pred odhodom učitelj vse otroke povabi v krog in vsak podeli s skupino, kaj mu/ji je bilo pri učni uri všeč in/ali kako se počuti. Lahko tudi zapojete poslovilno pesem, s katero se zahvalite drug drugemu in gozdu. Preštejte se, da se prepričate, ali ste vsi zbrani, in preverite, ali ste območje, kjer ste se igrali, za seboj pustili takšno, kakršno je bilo ob vašem prihodu ali celo v nekoliko boljšem stanju.

12. ETIKE IN NAČELA PERMAKULTURE Otroci med učno uro opazujejo, občutijo in doživijo tri etike. Pravično delitev spoznajo s pravično delitvijo hrane, skrb za Zemljo v odnosu do gozda, s tem ko za seboj ne pustijo nobenih sledi in ko skrbijo za rastline ter druga živa bitja. Skrb za ljudi spoznajo, ko ustvarijo varen prostor za igro in raziskujejo pa tudi ko skrbijo drug za drugega. Skrb za ljudi lahko še dodatno okrepimo, če otroke spodbujamo, da delijo povratne informacije in občutke. • Ne ustvarjaj odpadkov: Poskrbimo, da v gozdu ne smetimo in da za seboj ne puščamo odpadkov. • Opazuj in deluj: Učitelj opazuje otroke in stopa z njimi v interakcijo. • Ustvarjalno uporabljaj in se odzivaj na spremembe: Otroci in učitelji se lahko v gozdu znajdejo v okoliščinah (na primer ob spremembi vremena, konfliktu), ko morajo nastale spremembe izkoristiti in se nanje odzvati na ustvarjalen način.

Primeri učnih priprav

• Deluj z naravo, ne proti njej: V gozdu moramo sodelovati z naravo in se zavedati svojih dejanj, da lahko ohranjamo tamkajšnjo harmonijo. • Vse vrtnari (ali vpliva na okolje): Gozd ugodno vpliva na otroke, daje jim svež zrak in prostor ter nanje deluje spodbudno.

13. NAVDIH

14. ZAMISLI ZA NOVE UČNE IZKUŠNJE Vsak obisk gozda lahko povežemo z eno od etik (na primer kako ravnamo z žuželkami). Ko otroci nadaljujejo z raziskovanjem gozda, se začnejo njihovi pogledi na posamezno etiko spreminjati. Nekatere med zgoraj opisanimi dejavnostmi in igrami lahko ponovimo ob prihodnjih obiskih gozda, če otroci pokažejo zanimanje za to. Učitelj lahko črpa navdih tudi iz pobud otrok. Medaljončki z etikami lahko visijo na drevesu in nas opominjajo, da moramo tudi med igro skrbeti za Zemljo in soljudi ter pravično deliti stvari. Če se otrokom zdi, da so naredili nekaj, kar bi radi delili z drugimi, lahko pokažejo na medaljonček in o tem spregovorijo. Na primer: »Danes sem upošteval skrb za ljudi, ko sem poskrbel za svojega prijatelja.«

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

V.2 JEJ Z GLAVO Avtorici: Tereza Velehradská in Valentina Cifarelli

1. STAROST

2. VELIKOST SKUPINE

3. TRAJANJE

10 let +

2-14 otrok na odraslo osebo

Tri ure ali več.

4. KRATEK PREGLED Cilj učne priprave je otrokom omogočiti vpogled v globalno prehransko mrežo, in sicer z izbiro receptov, nabavo hrane, ugotavljanjem njenega porekla in s pogovorom o etični izbiri hrane. Otroci se urijo v skupinskem delu, skupaj sprejemajo odločitve, kuhajo in si delijo hrano ter odkrivajo presenetljive odnose, ki jih hrana tke med državami in ljudmi širom sveta.

Primeri učnih priprav

5. VSEBINSKI SKLOP KURIKULUMA Vsebinski sklop

UVOD V PERMAKULTURO

Tema

3-6 let

7-12 let

1. Etike in načela permakulture 2. Povezave 3. Tla in kamnine 4. Voda

ŽIVA NARAVA

5. Rastline in drevesa 6. Kraljestvo živali, gliv in bakterij 7. Zrak

NAČRT

PRIDELAVA HRANE

GRADNJA IN UPORABA VIROV

SOCIALNA PERMAKULTURA

8. Načrtovanje 9. Pridelovanje hrane 10. Priprava hrane 11. Zgradbe 12. Premišljena uporaba darov narave 13. Moje telo, srce in um 14. Moja skupnost 15. Človeška družina

6. ŠOLSKI PREDMET Matematika, jezik, naravoslovne vede (biologija, kemija, fizika), družboslovne vede, gospodinjstvo (kuhanje, šivanje itd.), zdravje in dobro počutje.

7. LETNI ČAS Katerikoli.

8. OKOLJE Zaprti prostori in lokalna trgovina. Po želji: vrt ali živa meja.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

9. CELOSTNO NAČRTOVANJE • Prepoznajte različne sestavine v hrani. • Pokusite različne vrste hrane. • Pojdite po nakupih. • Kupite hrano v trgovini, ki deluje v skladu z etikami skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev. • Poberite povrtnine in iz njih pripravite jed ali prigrizek. • Pogovorite se o etikah, povezanih s poreklom hrane. • Povežite se z domačini, na primer z lastnikom/lastnico trgovine, vprašajte ga/jo, kako je, voščite mu/ji lep dan. • Spoznavajte, kako pomembno je, da uporabljamo čim manj neobnovljivih virov, vključno z nafto. • Primerjajte, kako na okolje vplivata lokalna, sveža, organska hrana in industrijsko pridelana hrana. • Pogovorite se, katere dobrine so najboljši primeri skrbi za Zemljo, skrbi za ljudi in pravične delitve (tiste z najmanj embalaže, ki so prepotovale najkrajše razdalje, ki ne vsebujejo kemikalij itd.).

10. PRIPRAVA GRADIVA IN VIROV a) Potrebno gradivo in orodje: Vsaka skupina bo potrebovala: • 1 delovni list (glej dodatek), • denar (dovolj za nakup sestavin za prigrizek/malico), • 1 pisalo, • 1 platneno nakupovalno vrečko, • 2–4 recepte, ki jih lahko pripravite ali prilagodite. Otroci bodo potrebovali tudi kuhinjo (ali ognjišče), pripomočke in opremo, ki so nujni za izvedbo izbranega recepta. b) Priprava prostora in/ali ljudi Pogovorite se z lastnikom/lastnico trgovine o možnosti obiska. Poskrbite, da gre z otroki v trgovino dovolj odraslih oseb: če je

Primeri učnih priprav

možno, ena odrasla oseba na skupino. Vnaprej se dogovorite, da je njihova naloga, da otrokom pomagajo, in ne svetujejo. Poskrbite, da imajo otroci: • nekaj predhodnega znanja o permakulturnih etikah, • vsa potrebna dovoljenja.

11. OPIS UČNE URE SETEV Učitelj povabi otroke, da si vsi skupaj izberejo recept in ga prilagodijo glede na razpoložljive sestavine, pripomočke, število otrok in dietno prehrano. Da bo obrok/prigrizek skladen z vsemi tremi permakulturnimi etikami, se z otroki pogovorite, kako bi to najbolje dosegli. Otroci lahko na primer naberejo lokalno divjo hrano, poberejo povrtnine in/ali se odpravijo v trgovino. Če bodo hrano kupili v trgovini, naj bo čim bolj lokalna in sezonska, pri nakupu pa jih omejite tako glede časa kot zneska denarja. Če lahko do hrane pridete brez nakupa v trgovini, poskrbite, da se boste pri tem zanašali na lokalne vire. Učitelj lahko vodenje prepusti otrokom. Če je treba, otroke razdelite na manjše skupine, ki štejejo 3–5 otrok.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

RAST Tudi če se otroci odločijo, da bodo pobrali povrtnine ali da bodo hrano nabrali v lokalnem naravnem okolju, za pripravo jedi po navadi potrebujemo sestavine iz trgovine. Vse skupine naj imajo na začetku na voljo enako gradivo: enako vsoto denarja, nakupovalno vrečko, delovni list in pisalo. Delovni list, ki ga najdete v priročniku, je lahko otrokom v pomoč pri raziskovanju porekla hrane. Vsem skupinam razdelite denar, pisalo in vrečko ter jim razložite, koliko časa in denarja imajo na voljo. Če je možno, naj vsaka skupina izbere drugo strategijo, sestavine pa naj gredo kupit na različne konce, lahko pa gredo vse skupine v isto trgovino. Priporočljivo je, da vsako skupino spremlja odrasla oseba. Pred obiskom trgovine se pogovorite o kulturi vedenja v trgovini, dogovorite se glede zbirnega mesta in otroke opomnite, naj se držijo svoje skupine.

ŽETEV Ko se skupine vrnejo, naj drugim predstavijo, kaj so kupili in za koliko denarja. Otroci lahko nato razpravljajo, kateri izdelki so najboljši primeri permakulturnih etik. Etika skrb za Zemljo otroke spodbuja k razmišljanju o vprašanjih, kot je Pri katerem izdelku so uporabili najmanj nafte. Nafta se namreč uporablja za embalažo, prevoz, traktorje, v gnojilih, pesticidih in drugo. Pri skrbi za ljudi lahko razpravljajo, kako izdelek vpliva na pridelovalce in potrošnike. Otroci lahko izdelke razvrstijo glede na stopnjo etičnosti. Kateri zaključki se zdijo otrokom najzanimivejši?

RAST Otroci v skupinah pripravijo jed ali prigrizek iz sestavin, ki so jih kupili, pobrali z vrta in/ali nabrali v naravi.

ŽETEV Otroci skupaj pojedo pripravljeno jed ali prigrizek ter proslavijo hrano in novo pridobljeno znanje.

Primeri učnih priprav

12. ETIKE IN NAČELA PERMAKULTURE • Skrb za Zemljo – Naša izbira hrane vpliva na okolje. Otroci lahko raziskujejo načine, kako lahko pri izbiri hrane skrbijo za Zemljo. • Skrb za ljudi – Otroci razpravljajo, ali določena hrana upošteva etiko skrb za ljudi. Če opazijo razlike v ceni, lahko razpravljate, da je lokalna organsko pridelana hrana in/ali hrana iz pravične trgovine prijazna tako do proizvajalcev kot do potrošnikov. • Pravična delitev – Otroci razpravljajo, kako vsa hrana zadeva pravično delitev, saj naše odločitve, kaj bomo jedli, vplivajo na ljudi in druga živa bitja. Otroci naj poskrbijo, da vsak član skupine dobi enakovreden delež skupne hrane. • Opazuj in deluj – Načelo otroke spodbuja k opazovanju, razmišljanju in načrtovanju pred izvedbo. Otroci morajo podrobno opazovati deklaracije in embalaže živil, da lahko izpolnijo delovni list. Pozorni so lahko tudi na različno kakovost hrane, ki prihaja iz različnih virov. • Uporabljaj in ceni obnovljive vire in storitve – Načelo spodbuja uporabo obnovljivih virov ter storitev zavoljo nadaljnjega kakovostnega delovanja sistemov. Otroci lahko zelo uživajo v raziskovanju podatkov, od kod prihaja njihova hrana in koliko nafte (neobnovljivi vir) je bilo porabljene za njen prevoz. • Ne ustvarjaj odpadkov – Otroci lahko med pogovorom o skrbi za Zemljo razmislijo, koliko odpadkov nastane, da hrana pride na našo mizo, in ali jih lahko vključimo v cikel hranil (na primer pakiranje hrane). • Vse vrtnari – Načelo otroke ozavešča o tem, da ljudje s svojimi odločitvami na številne načine vplivamo na naravo in druge ljudi, celo na oddaljenih koncih sveta.

100

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

13. NAVDIH

14. ZAMISLI ZA NOVE UČNE IZKUŠNJE Če otroci pokažejo zanimanje, lahko na prihodnjih učnih urah izdelajo zemljevid, ki prikazuje poreklo njihove hrane. Lahko se poglobite v učenje o pravični trgovini, organski hrani, ogljičnem odtisu, nafti in drugem. Otroci lahko odkrijejo presenetljive povezave, ki jih hrana ustvarja po vsem svetu; s hrano, ki jo jedo, dobijo vpogled v razporeditev virov, z geografskim poreklom hrane pa spoznajo koncept soodvisnosti in globalizacije.

Primeri učnih priprav 101

DODATEK: Primer delovnega lista: Raziščite hrano v trgovini Vaša naloga: 1) Kupite vse sestavine, ki jih potrebujete za pripravo recepta, ki ga je izbrala vaša skupina, vaš učitelj pa odobril. Porabite lahko določeno vsoto denarja, ni pa nujno, da porabite vse, kar boste kupili. Poleg sestavin za recept lahko kupite tudi pijačo po lastni izbiri.

KUPLJENI IZDELEK

DRŽAVA POREKLA

RAZLOGI ZA NAKUP

2) Na oddelku za sadje in zelenjavo ugotovite, katero sadje ali zelenjava je prepotovala najdaljšo/najkrajšo razdaljo. Napišite vrsto sadeža in državo porekla. NAJDALJŠA RAZDALJA: NAJKRAJŠA RAZDALJA: 3) Ima kateri mlečni izdelek embalažo iz recikliranega materiala? IZDELEK: TIP EMBALAŽE: 4) Kateri izdelek na oddelku s sladkarijami ima po vašem mnenju embalažo, ki najbolj upošteva načelo skrb za Zemljo, in kateri najmanj? NAJBOLJŠA EMBALAŽA: ZAKAJ?

102

NAJSLABŠA EMBALAŽA: ZAKAJ?

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

V.3 BIOMIMIKRIJA – POSNEMANJE BARV Avtorica: Tereza Velehradská, po navdihu Gaye Amus in Lenke Babáčkove

1. STAROST

2. VELIKOST SKUPINE

3. TRAJANJE

5 let +

2‒14 otrok

45‒90 minut

4. KRATEK PREGLED Otroci se učijo o živalih, ki so dobro prilagojene na svoje okolje, in skušajo drug drugemu s pomočjo barv zakriti roke. To je lahko samostojna dejavnost, lahko pa povezuje zapletenejše dejavnosti, ki zadevajo zgradbo oblik, materialov itd.

Primeri učnih priprav 103

5. VSEBINSKI SKLOP KURIKULUMA Vsebinski sklop

UVOD V PERMAKULTURO

Tema

3-6 let

7-12 let

1. Etike in načela permakulture 2. Povezave 3. Tla in kamnine 4. Voda

ŽIVA NARAVA

5. Rastline in drevesa 6. Kraljestvo živali, gliv in bakterij 7. Zrak

NAČRT

PRIDELAVA HRANE

GRADNJA IN UPORABA VIROV

SOCIALNA PERMAKULTURA

8. Načrtovanje 9. Pridelovanje hrane 10. Priprava hrane 11. Zgradbe 12. Premišljena uporaba darov narave 13. Moje telo, srce in um 14. Moja skupnost 15. Človeška družina

6. ŠOLSKI PREDMET Naravoslovne vede (biologija, kemija, fizika), umetnostna vzgoja, jezik, družboslovne vede, matematika.

7. LETNI ČAS Pomlad, poletje, jesen.

8. OKOLJE Gozd, vrt.

104

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

9. CELOSTNO NAČRTOVANJE • Opazujte barve živali in rastlin v naravi. • Otroci drug drugemu slikajo po rokah, da se zlijejo z okoljem in sočasno razvijajo čut za estetiko. • Spoštujte živali in poiščite navdih v njihovih bivališčih. • Povežite se s člani skupine oziroma prijatelji, medtem ko drug drugemu slikate po rokah. • Učite se o varovalnih barvah in biomimikriji.

10. PRIPRAVA GRADIVA IN VIROV a) Potrebno gradivo in orodje: • Slike treh živali s kamuflažnimi oziroma varovalnimi barvami, ki jih otroci morda že poznajo, na primer metulja (s krili, ki so videti kot oči sesalca) ali srnjačka (ki je podobne barve kot podrast). Slike lahko natisnete in jih shranite v prozorno mapo ali uporabite knjigo z velikimi slikami. • Vzorčast barven kos blaga, dovolj velik, da se lahko nanj vsi usedejo, ali več kosov blaga, če so manjši, oziroma odvisno od velikosti skupine. • Škrob, voda in naravne jedilne ali prstne barve (v odtenkih, ki se ujemajo z vzorčastim kosom blaga), posode in čopiči. • Vodi in okolju prijazno milo za umivanje rok. • Pero (po možnosti od lokalne vrste ptice, ki jih pogosto vidimo ležati naokrog). b) Priprava prostora in/ali ljudi Že prej obiščite lokacijo in izvedite oceno tveganja, poiščite primere ptic, žuželk in drugih živali ter njihovih bivališč.

Primeri učnih priprav 105

11. OPIS UČNE URE SETEV Učitelj(i) in otroci se odpravijo na lokacijo. To dejavnost lahko izvedete v gozdu, parku ali v obeh. Skupina se postavi v krog, učitelj vzame pero in otrokom pove: »Zadnjič sem pri prijateljici izvedel nekaj zanimivega. Prijateljica me je vprašala, ali vem, zakaj je perje naših gozdnih ptic večinoma rjave ali črne barve. Poskusil sem uganiti. Boste poskusili tudi vi?« Zamisli otrok so lahko zelo zanimive. Drugi učitelj naj jih zabeleži, da boste lahko iz njih izpeljali nove dejavnosti, ki zadevajo ptice, njihovo bivališče in druge zanimivosti. Otroci verjetno že imajo izkušnjo s skrivalnicami, s pretvarjanjem, da so nevidni, verjetno vedo, kaj pomeni izmikati se, da te ne pojedo. Lahko jim damo priložnost, da izkušnjo in znanje delijo z drugimi, mi pa z njimi delimo veselje. Omenimo lahko tudi besedo »kamuflaža«.

RAST Učitelj lahko otroke vpraša, ali poznajo še katero drugo žival, žuželko ali bivališče, ki se morda skriva nekje v gozdu, in otroci se lahko odpravijo iskat prikrite živali ali njihova bivališča.

SETEV Učitelj lahko starejšim otrokom pokaže slike živali z varovalnimi barvami in jim razloži, da je mimikrija tudi pojav, ko ljudje posnemajo pojave iz narave, na primer z uporabo varovalnih barv. Otroci lahko razpravljajo o tem.

RAST Otroci lahko pripravijo barve iz škroba, vode in jedilnih barv, naravnih barvil iz povrtnin, blata ali drugih naravnih materialov iz gozda.

106

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

Razdelijo naj se v pare, naslonijo roke na hlod, mah ali katero drugo površino, in skušajo drug drugemu poslikati roke tako, da bodo komajda opazne. Namesto na naravnih površinah lahko otroci barvajo roke na vzorčastem pisanem blagu.

ŽETEV Povabite otroke, naj delijo svoje umetnine, tako da svoje roke prislonijo na izbrano podlago. Priporočljivo je, da zberemo izkušnje in/ali znanje, ki so jih otroci pridobili s to dejavnostjo.

12. ETIKE IN NAČELA PERMAKULTURE • Skrb za Zemljo – Otroci se vživijo v potrebo živali po kamufliranju, z uporabo naravnih barv in barvil pa se učijo, kako skrbeti za Zemljo. • Skrb za ljudi ‒ Otroci med poslikavo rok skrbijo drug za drugega. Ko jim damo priložnost, da se učijo in delijo novo znanje, jih prav tako učimo o skrbi za ljudi. • Opazuj in deluj – Otroci morajo opazovati vzorce, da jih lahko preslikajo drug drugemu na roke. • Vključuj, ne izključuj – Opazujte, kako so oblikovane nekatere rastline, živali ali zavetja, da se povsem zlijejo z okoljem. • Uporabljaj in ceni raznolikost ‒ Otroci odkrivajo, da se živali skrivajo v več različnih okoljih in da raznoliko okolje živalim zagotovi več zavetij, ljudem pa več virov. • Ustvarjalno uporabljaj in se odzivaj na spremembe ‒ Otroci spoznajo, da prilagodljivost in uporaba naravnih barv lahko prineseta dobre rezultate.

Primeri učnih priprav 107

• Deluj z naravo (ne proti njej) – Otroci odkrijejo prednosti prilagajanja videza živali in njihovih bivališč okolju. Naučijo se, kako nekaj ustvariti tako, da se zlije z okoljem (po barvi, obliki itd.).

13. NAVDIH

14. VIRI Recept za izdelavo barv iz škroba lahko najdete na povezavi https:// sl.zooqle.top/?p=3139.

15. ZAMISLI ZA NOVE UČNE IZKUŠNJE Starejši otroci se lahko še podrobneje poglobijo v temo biomimikrije, tako da na podlagi vzorca iz narave nekaj zgradijo. Razmislijo lahko, kateri vzorci so prisotni v naravi, kakšne so njihove funkcije in ali ljudje posnemamo te vzorce v svojih stvaritvah (na primer, kaveljci plezajoče lakote (Galium aparine) so navdihnili trakove na ježka).

108

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

V.4 ZEMLJEVID ZA LOV NA ZAKLAD Avtorica: Lusi Alderslowe

1. STAROST

2. VELIKOST SKUPINE

3. TRAJANJE

8-11 let

4-12 otrok

Dve uri z dodatkom za prosto igro.

4. KRATEK PREGLED Otroci raziskujejo občutek za smer, kako izdelati in uporabljati zemljevid; sledi oblikovanje zunanjega prostora. Učna ura vključuje pripovedovanje zgodb, skupinsko risanje zemljevida in iskanje zaklada z njegovo pomočjo.

Primeri učnih priprav 109

5. VSEBINSKI SKLOP KURIKULUMA Vsebinski sklop

UVOD V PERMAKULTURO

Tema

3-6 let

7-12 let

1. Etike in načela permakulture 2. Povezave 3. Tla in kamnine 4. Voda

ŽIVA NARAVA

5. Rastline in drevesa 6. Kraljestvo živali, gliv in bakterij 7. Zrak

NAČRT

PRIDELAVA HRANE

GRADNJA IN UPORABA VIROV

SOCIALNA PERMAKULTURA

8. Načrtovanje 9. Pridelovanje hrane 10. Priprava hrane 11. Zgradbe 12. Premišljena uporaba darov narave 13. Moje telo, srce in um 14. Moja skupnost 15. Človeška družina

6. ŠOLSKI PREDMET Učno pripravo so oblikovali na Osnovni šoli Gatehouse na Škotskem. Poleg znanja uporabe zemljevidov se nanaša tudi na: matematiko, jezik, naravoslovne vede, družboslovne vede (geografijo), telesno dejavnost.

7. LETNI ČAS Katerikoli.

8. OKOLJE Gozd, vrt.

110

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

9. CELOSTNO NAČRTOVANJE • Opazovanje biotske raznovrstnosti naravnega gozda. • Otroci dobijo vpogled v izdelavo zemljevidov. • Igra v biotsko raznovrstnem naravnem gozdu. • Risanje in uporaba zemljevida. • Povezovanje z gozdom, razvijanje zavedanja o nedoumljivosti, prebujanje želje po pustolovščini. • Poslušanje in pripovedovanje osebnih zgodb o tem, kako smo se izgubili. • Spoznavanje osnov izdelave in uporabe zemljevidov ter z zemljevidi povezanih pojmov, kot so ptičja perspektiva, merilo, sever, naslov, legenda. • Deljenje znanja o zemljevidih.

10. PRIPRAVA GRADIVA IN VIROV a) Potrebno gradivo in orodje: • Zaklad v vrečkah različnih barv (na primer v rdeči, rumeni, modri, vijolični). Število vrečk je odvisno od števila otrok in velikosti skupine, na primer 2‒6 otrok na vrečko. Najbolje, da je v vseh vrečkah enaka vsebina, na primer sadje, ki si ga otroci lahko razdelijo, ali naravni predmeti, na primer mešanica svetlečih se kamenčkov, macesnovi storži in listi. • Vrečke z zakladom skrijte na različna mesta. Narišite si skico zemljevida, na kateri s križcem ustrezne barve označite skrivališče vsake vrečke. Zaklad skrijte na zelo očitno mesto znotraj omejenega območja, ki ga boste lahko označili na skici zemljevida, in navedite preprosta navodila za iskanje. Na primer: Pojdi do točke, kjer se križata dve poti, nato naredi deset korakov proti severu. Kot opomnik samemu sebi na skici zemljevida zabeležite skrivališče vsake vrečke posebej (navedite tudi število korakov). Za mlajše otroke uporabite večje vrečke in jih skrijte

Primeri učnih priprav 111

• •

• • •

•

112

na najočitnejša mesta, kjer jih bodo zlahka našli (ne navajajte korakov). Eden ali dva velika lista (na primer velikosti A2) in deska (na katero lahko naslonite papir), pisalo, barvni flomastri za tablo z listi. Trije leseni medaljončki z etikami (s simbolom in imenom etike). Na primer, na eno stran medaljončka za etiko skrb za Zemljo lahko narišete simbol drevesa, na drugi strani pa etiko obrazložite z drugimi besedami, na primer: »Skrbimo za naravo.« Na medaljončku za etiko skrb za ljudi lahko na eno stran narišete ljudi, ki plešejo, na drugo stran pa napišete: »Poskrbi zase in za druge.« Na eno stran medaljončka za pravično delitev lahko narišete sliko pite, ki ji manjka kos, na drugo stran pa napišete: »Deli presežek.« Oprema za pomoč v sili, kot so mobilni telefon s polno baterijo, ocena tveganja, postopek za ravnanje v nujnih primerih, pribor za prvo pomoč. Če kaže, da bo deževalo, je priporočljivo, da s seboj vzamete ponjavo ali dve, odvisno od delitve skupine. Če otroci še ne poznajo smeri neba, lahko večji leseni medaljonček (s premerom 15–30 cm) ustrezno označimo s smermi sever (S), jug (J), vzhod (V), zahod (Z) in ga za orientacijo postavimo na sredino prizorišča. Zemljevid lokalnega območja v večjem merilu, približno en zemljevid na šest otrok.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

b) Priprava prostora in/ali ljudi Poiščite biotsko raznovrsten gozd s prostorom, primernim za sedenje. Vnaprej preglejte območje in odstranite morebitne nevarne smeti (na primer injekcijske igle) ter izvedite oceno tveganja. Otroci naj s seboj prinesejo vodo, zdravo hrano, in če je treba, primerna oblačila. Pred začetkom učne ure otrokom razložite, do kod se lahko gibajo, z otroki se bodisi sprehodite po omejenem območju in/ali se igrajte igro Ena, dve, tri, kje si?. Navodila zanjo lahko najdete v učni pripravi Spoznavanje gozda.

11. OPIS UČNE URE SETEV • Začnite učno uro s kratko dobrodošlico in izrazite hvaležnost, da ste se lahko sestali na tako čudovitem kraju in s tako krasnimi ljudmi. • Načela permakulture: ko sedite v krogu, vzemite v roke tri lesene medaljončke z etikami. • Otrokom pokažite vsak medaljonček posebej in jih vprašajte, kako se boste vedli drug do drugega, da boste upoštevali etike. Primer predloga za etiko skrb za Zemljo je, da ne poškodujemo rastlin in živali; etike skrbi za ljudi, da ne ranimo in ne prizadenemo drug drugega; etike pravične delitve pa, da pravično razdelimo stvari, ki jih najdemo, in poskrbimo, da lahko vsi enako dolgo govorimo. • Povejte zgodbo. Priporočljivo je, da učitelj uporabi osebno zgodbo (iz otroštva), da se bo z zgodbo lažje povezal in ji pripisal večji pomen. Če se ne morete spomniti svoje zgodbe, lahko uporabite ali prilagodite resnično zgodbo iz otroštva Lusi Alderslowe (na naslednji strani): • Vprašajte otroke, ali so se že kdaj izgubili. Prisluhnite njihovim zgodbam. • Vprašajte otroke, kako lahko poskrbimo, da se ne izgubimo. Spodbujajte jih pri iskanju koristnih predlogov in razjasnite, zakaj so njihovi predlogi koristni (na primer, zakaj je zemljevid

Primeri učnih priprav 113

“Ko sem bila vaših let (8‒12), sem se udeležila orientacijskega dogodka. Oče in brat sta šla na daljšo, midve z mačeho pa na krajšo pot (okrog 5‒8 km), ki naj bi trajala približno eno uro. Mačeha je skušala slediti zemljevidu in naju pripeljati do različnih označb. Dolgo časa je zrla v zemljevid, nato pa rekla: »Mislim, da sva zdaj tukaj, torej morava iti … v tisto smer.« Ko sem pogledala v pokazano smer, sem zagledala goščavo iz robidovja in kopriv. Veste, kako robidovje bode in koprive pečejo? No, mačeha je mislila, da morava iti naravnost skoznje, da jih ne smeva obiti. Pozneje sem izvedela, da na poti do označbe lahko obideš morebitno goščavo. Potrebovali sva veliko časa in včasih nisva bili prepričani, kje sva. Med tekanjem po gozdu sem sicer uživala, a bila sem zmedena, ko nisva našli iskanega kraja. Sčasoma sva pot le zaključili in se vrnili v tabor, ko se je začelo mračiti. Oče in brat sta se vrnila že pred nekaj urami in vsi so naju že iskali. Po tej izkušnji sem se odločila, da se bom naučila uporabljati zemljevid, in kmalu sem se ga res. Od takrat se nisem nikoli več izgubila. Tudi mačeha se je naučila brati zemljevid, in zdaj z veseljem skupaj in vsaka zase pohajkujeva in hodiva v hribe in si pri iskanju novih in varnih poti pomagava z zemljevidi."

114

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

uporaben?). Če pogovor steče v drugo smer, si zabeležite zamisli otrok in jih uporabite v naslednjih učnih urah.

RAST Lov na zaklad: dejavnost • Morda boste morali otroke razdeliti v manjše skupine, tako da bo lahko vsak otrok slišan in bo dobil priložnost, da se spozna z zemljevidom.

• Prosite otroke, naj razložijo, kaj je zemljevid in kako jim je lahko v pomoč pri iskanju zaklada. Otrokom lahko pokažete zemljevid območja v večjem merilu in jih vprašate, kaj opazijo na njem (na primer legendo, merilo, barve, reke, hiše itd.) in kaj že vedo o zemljevidih. • Učitelj naj priskrbi velik list in desko. Na list narišite puščico za sever in se pogovorite o straneh neba. Izmislite si igriv način, kako naj si jih otroci zapomnijo. Povabite otroke, naj izmenično rišejo okviren zemljevid nekega območja, na primer vašega prizorišča. Vprašajte jih, katere so najočitnejše značilnosti območja in kje so na zemljevidu. Nato naj otroci na zemljevid dorišejo vse glavne značilnosti prizorišča in v kotu ustvarijo legendo (na primer, modra črta je reka). Dodajte naslov in datum (na primer Območje jazbečevih stopinj, maj 2016).

Primeri učnih priprav 115

• Otroke razdelite na toliko skupin, kot je vrečk z zakladom (približno 2‒4 otroci na skupino), in skupine poimenujte po barvi njihove vrečke (na primer, modra skupina skrbi za modro vrečko). Otrokom razložite, da bodo iskali zaklad v vrečki svoje barve. • Učitelj nato vsaki skupini pokaže, kje na zemljevidu je skrit njihov zaklad, tako da mesto označi s križcem ustrezne barve (na primer, modro vrečko označi s križcem modre barve), s starejšimi otroki pa se pogovorite, kje je zaklad glede na značilnosti območja. • Otroci naj iščejo zaklad s skupinskim delom.

ŽETEV Ko vse skupine najdejo svoj zaklad, jih povabite, naj pogledajo v vrečke in si zaklad pravično razdelijo. Vprašajte jih, kako so se počutili, ko so našli zaklad, in kaj bi lahko izboljšali. Otrokom lahko postavite vprašanja, na podlagi katerih bodo razmišljali o svojem dnevu, na primer: 1) Kako lahko poskrbimo, da se ne izgubimo? 2) Kakšen je dober zemljevid? 3) Kakšen zaklad ste dobili? Otroci lahko zaklad odnesejo s seboj, ga uporabijo pri naslednji dejavnosti ali vključijo v prosto igro. Preden odidete, skupaj preglejte prizorišče in poskrbite, da za seboj ne pustite odpadkov in da kraj zapustite v enakem ali celo boljšem stanju, v kakršnem je bil ob vašem prihodu.

12. ETIKE IN NAČELA PERMAKULTURE • Skrb za Zemljo ‒ otroci se učijo spoštovati gozd in to, da ne smejo raniti živih bitij. • Skrb za ljudi ‒ z uporabo ustreznih pedagoških metod (na primer v primerno veliki skupini, s pozornim poslušanjem otrok) se otroci učijo orientacije in sodelovanja (skupinsko iskanje zaklada). • Pravična delitev ‒ otroci pravično delijo svoj zaklad, izkušnje, prizorišče pa za seboj pustijo v enakem ali celo boljšem stanju, kot so ga našli.

116

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

• Opazuj in deluj ‒ Učna priprava temelji na opazovanju. Izdelava zemljevida je čudovit način za spoznavanje pokrajine. Ko otroci iščejo različne vire znotraj začrtanega območja, lahko opazijo podrobnosti, ki bi jih drugače morda spregledali. • Koristi pridelek ‒ Glavna pridelka sta znanje, saj se učenci na različne načine nečesa več naučijo, in gibanje. Dodatni pridelki so igra in uživanje v gozdu ter vzpostavljanje stika z naravo. • Uporabljaj in ceni obnovljive vire in storitve ‒ V lovu na zaklad uporabimo obnovljive vire, kjer je to mogoče. • Ne ustvarjaj odpadkov ‒ Otroci pazijo, da v gozdu ne smetijo. • Načrtuj od vzorcev do podrobnosti ‒ Zemljevid zaklada načrtujemo od vzorcev do podrobnosti (celotno območje in mesto, kjer je skrit zaklad).

13. NAVDIH

14. ZAMISLI ZA NOVE UČNE IZKUŠNJE Prostorsko zavedanje otrok lahko na igriv način razvijamo s številnimi orientacijskimi dejavnostmi. Predmeti, ki jih otroci najdejo v zakladu, ali predmeti, ki so jih najbolj navdušili, ter pogovor o teh predmetih so lahko izhodiščna točka za razvijanje novega projekta. Za dejavnosti na to temo lahko črpate navdih v čudoviti knjigi Chrisa Hollanda z naslovom I love my world (2009), na primer ustvarjanje figuric iz najdenega zaklada, iskanje čarobnega kotička za sedenje, krožni zemljevid itd.

Primeri učnih priprav 117

V.5 ANALIZA TAL Avtorica: Lusi Alderslowe

1. STAROST

2. VELIKOST SKUPINE

8 let +

3‒15 otrok na odraslo osebo

3. TRAJANJE Del A traja okrog 60 minut ali več. Del B se začne uro pozneje, traja pet minut. Del C se začne čez 24 ur, traja 10‒30 minut.

4. KRATEK PREGLED V tej praktični dejavnosti otroci analizirajo teksturo tal, da ugotovijo, kaj jih sestavlja ‒ pesek, melj, glina ali ilovica. Medtem pojejo pesem, delajo v skupinah in ugotavljajo, iz česa so sestavljena tla. Dejavnost je zelo koristna pri načrtovanju vrta, saj lahko otroci pozneje raziščejo, katere rastline bodo dobro uspevale na njihovih tleh.

118

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

5. VSEBINSKI SKLOP KURIKULUMA Vsebinski sklop

UVOD V PERMAKULTURO

Tema

3-6 let

7-12 let

1. Etike in načela permakulture 2. Povezave 3. Tla in kamnine 4. Voda

ŽIVA NARAVA

5. Rastline in drevesa 6. Kraljestvo živali, gliv in bakterij 7. Zrak

NAČRT

PRIDELAVA HRANE

GRADNJA IN UPORABA VIROV

SOCIALNA PERMAKULTURA

8. Načrtovanje 9. Pridelovanje hrane 10. Priprava hrane 11. Zgradbe 12. Premišljena uporaba darov narave 13. Moje telo, srce in um 14. Moja skupnost 15. Človeška družina

6. ŠOLSKI PREDMET Matematika, jezik, naravoslovne vede (biologija, kemija, fizika), družboslovne vede (geografija itd.), umetnostna vzgoja (glasba itd.).

7. LETNI ČAS Katerikoli letni čas, ko tla niso zmrznjena.

8. OKOLJE Gozd, zaprti prostori, travnik, vrt.

Primeri učnih priprav 119

9. CELOSTNO NAČRTOVANJE • Opazujte, kako se zemlja zmeša z vodo in se nato ločijo različni mineralni delci. • Opazujte, potipajte in vonjajte različne tipe zemlje z različnimi teksturami ‒ pesek, melj, glino in ilovico. • Zapojte pesem o zemlji. • Umažite si roke z zemljo. • Začutite zemljo in se z njo povežite. • Naberite zemljo. • Opravite analizo tal v kozarcu. • Spoznavajte teksturo tal in ugotovite, kakšna tla so na vašem vrtu, dvorišču. • Spoznavajte značilnosti tal: iz česa so sestavljena? Zakaj so rodovitna?

10. PRIPRAVA GRADIVA IN VIROV a) Potrebno gradivo in orodje: Besedilo pesmi lahko napišemo na večji list papirja, da mu lahko sledijo vsi otroci. Vsaka tričlanska skupina potrebuje: • 1 prozoren steklen kozarec (približno 330 ml) s pokrovčkom, • 1 orodje za kopanje (na primer lopatko za sajenje ali lopato), • 1 nalepko za kozarec, • 1 flomaster, • 2 pisali, • 1 ravnilo, • pesek, • glino, • vodo (približno 250ml), • 1 list časopisnega papirja, • 1 izroček s slikami tipov tal (glej spodaj).

120

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

b) Priprava prostora in/ali ljudi Učna priprava zadeva prepoznavanje tipa tal. To lahko izvedemo na več različnih načinov, odvisno od danih razmer. Na primer, ko načrtujemo vrt, na katerem bomo pridelovali hrano, moramo dobro poznati tla, da vemo, katere rastline bodo tam dobro uspevale. Otroci lahko podrobneje raziščejo tla, tako da berejo zgodbe ali izvajajo zanimive dejavnosti.

11. OPIS UČNE URE SETEV Zrecitirajte pesem o zemlji, kot je na primer pesem Lusi Alderslowe. Posnetek v angleškem jeziku z melodijo lahko najdete na mednarodni spletni strani projekta Children in permaculture. Besedilo gre takole: V zemlji poznamo minerale tri. Pesek je največji, hrustljav. Ko na njem ležiš na plaži, je, kot bil bi na masaži. V zemlji poznamo minerale tri. Srednji imenuje se melj in tako je mazav, da je kaj. V zemlji poznamo minerale tri. Najmanjši je glina in drsi v vse smeri. V zemlji poznamo minerale tri.

Primeri učnih priprav 121

Pesem lahko pospremimo z gibi: • trije različni minerali: pokažemo tri prste in z gibom ponazorimo kopanje z lopato, • pesek: na široko razširimo roke, • melj: pomanemo si roke, kot bi si jih umivali z milom, • glina: podrsamo s stopali.

RAST 1. Razdelite otroke v skupine Otroke razdelite v skupine po tri, vsak otrok dobi svojo vlogo. Eden skrbi za mere in jih zapiše, drugi računa, tretji določi teksturo tal v diagramu. Medtem ko eden od članov skupine opravlja svojo nalogo, ga drugi opazujejo. 2. Nabiranje zemlje Vsaka tričlanska skupina dobi kozarec z nalepko, na katero otroci napišejo svoja imena. Nato si vsaka skupina izbere svoj del vrta, s katerega pobere vzorec tal. Lahko z dvignjene grede, z območja pod drevesnimi krošnjami ali z območja, ki ga pokriva samo trava in je ves dan izpostavljeno soncu, itd. Otroci naj izkopljejo okrog 12 centimetrov globoko luknjo, z dna luknje poberejo zemljo in z njo do tretjine napolnijo kozarec. Na poseben list papirja si lahko zabeležijo lokacijo, vrsto rastlin, ki tam rastejo, in pripišejo, ali dobro uspevajo. 3. Tipanje zemlje Otroci naj nabrano zemljo stresejo na primer na list časopisnega papirja. Opazujejo naj njeno barvo, ali se drobi, koliko deževnikov je v njej. Opazujte in razpravljajte, ali je videti drugačna od zemlje, ki so jo nabrale druge skupine, primerjajte jo z vzorci peska in gline, ki jih je prinesel učitelj. Povabite otroke, naj iz zemlje z rokami oblikujejo manjšo kroglico. Če je zemlja zelo suha, naj dodajo kapljico ali dve vode (da se navlaži, a naj ne postane blatna) in skušajo oblikovati kroglico/ klobaso. Enako naj poskusijo s čistim peskom in/ali glino ter primerjajo naj s kroglico/klobaso iz svoje zemlje.

122

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

Otroci bodo ugotovili, da je peščena zemlja zrnasta in rahla, zato je ne moremo oblikovati v kroglico; ko jo podrgnemo med prsti, namreč razpade. Glinena zemlja je gladka, lepljiva in lahko jo oblikujemo v klobaso brez razpok. Da oblikujemo kroglico iz glinene zemlje, potrebujemo več moči kot za kroglico iz melja, a glinena se ne zdrobi tako zlahka. Ilovica je kombinacija delcev peska, melja in gline – je gladka, spolzka, delno zrnasta in lepljiva. Kroglica iz ilovice hitro razpade. 4. Analiza tal v kozarcu - del A Z otroki se pogovorite o različni velikosti delcev v pesku, melju in glini. Pri tem vam je lahko v pomoč spodnji izroček. Otroci naj skušajo predvideti, kateri delci se bodo izločili prvi. Otroci naj do tretjine napolnijo kozarec z zemljo. Odstranite vse žive živali (na primer deževnike), ki jih lahko opazite. Če imate zadosti peska, gline, kozarcev in vode, lahko vsaka skupina napolni še en kozarec z eno tretjino peska in tretjega z eno tretjino gline. Otroke nato povabite, naj: • nalijejo vodo do dveh tretjin kozarca, • tesno zaprejo kozarec s pokrovčkom, • dve minuti močno stresajo kozarec, da se zemlja povsem pomeša z vodo, • postavijo kozarce na ravno površino (na primer na polico v učilnici) in se jih nadaljnjih 24 ur ne dotikajo, • pustijo, da se zemlja v vodi izloči. Poskrbite, da lahko vsi enakovredno sodelujejo pri analizi tal. Čez eno minuto povabite otroke, naj s črto označijo izločeno zemljo. Pazite, da ne pretresete ali zmešate plasti, ki so se izločile. Opazujte razliko med kozarci s peskom, z glino in različnimi tipi zemlje. Pomembno je, da otrokom damo tudi priložnost za igro. 5. Analiza tal v kozarcu - del B Čez eno uro zopet s črto označite izločeno zemljo.

Primeri učnih priprav 123

6. Analiza tal v kozarcu - del C Po 24 urah zopet s črto zabeležite izločeno zemljo. Opazujte razliko med kozarci s peskom, z glino in različnimi tipi zemlje. Učitelj lahko vsaki skupini pokaže izroček s slikami kozarcev z zemljo in jim razloži, kako naj ga uporabijo. Vsaka skupina naj z ravnilom do milimetra natančno izmeri in zapiše debelino vseh plasti peska, melja in gline. Otroci nato lahko določijo, kateri tip zemlje imajo. Starejši otroci lahko izračunajo delež vsakega minerala v svoji zemlji. Dodatni podatki za učitelja Pesek se izloči iz vode po 1‒2 minutah, melj po 1‒2 urah, glina pa po 1‒2 dneh. Zdrava tla so sestavljena iz približno 40 % mineralnih delcev (pesek, melj in glina), poleg tega vsebujejo tudi zrak (25 %), vodo (25 %) in organske snovi (10 %). Organske snovi so živi organizmi (deževniki, bakterije itd.) in odmrli organizmi (iztrebki, mrtve živali, odpadlo listje itd.). Temna tla so po navadi bogata z organskimi snovi, kar pomeni, da so rodovitnejša od tal svetle barve. Če otroci pokažejo zanimanje, lahko učitelj te podatke deli z njimi.

124

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

ŽETEV Vsaka manjša skupina poroča celotni skupini, kje so nabrali zemljo, katere rastline so tam rasle in kakšen tip tal imajo. Dajte otrokom čas, da se pogovorijo o razlikah različnih tipov zemlje z različnih predelov vrta. Otroci lahko delijo, kaj so se naučili ali kaj se jim je pri analizi tal v kozarcu zdelo zanimivo, kaj bi radi počeli ali se naučili prihodnjič.

12. ETIKE IN NAČELA PERMAKULTURE • Skrb za Zemljo – Medtem ko otroci opazujejo, tipajo in vonjajo zemljo, z njo vzpostavljajo neposreden in globok stik. Otroci se več naučijo o sestavi in različnih tipih tal. • Skrb za ljudi – Otroci doživijo skrb za ljudi, ko se pogovarjajo in poslušajo drug drugega, ter v skupinskem delu in učenju. • Pravična delitev – Otroke spodbujamo, naj vzamejo le toliko peska in gline, kot ju potrebujejo, presežek pa delijo z drugimi otroki, in naj se v poskusu vsi enakovredno udejstvujejo. • Opazuj in deluj – Otroci pozorno opazujejo zemljo in so z njo v neposrednem stiku. Primerjajo tla z različnih predelov vrta in ugotavljajo, zakaj se razlikujejo. • Uporabljaj in ceni raznolikost – Vsak otrok ima v skupini svojo vlogo in s skupinskim delom podpirajo drug drugega pri učenju. Različni tipi tal prikazujejo raznovrstnost v naravi. • Vse vrtnari – Tudi prst. Količina vsakega tipa minerala vpliva na to, katere rastline bodo tam uspevale.

13. NAVDIH

Primeri učnih priprav 125

14. ZAMISLI ZA NOVE UČNE IZKUŠNJE V nadaljevanju lahko otroci raziskujejo lastnosti različnih tipov mineralov in katerim rastlinam ustreza določena struktura tal. Če ima ena od skupin zemljo z dvignjene grede, lahko razpravljamo o tipu tal, ki je primeren za gojenje rastlin (po navadi za gojenje različnih vrst zelenjave uporabljamo ilovico). Otroci lahko raziskujejo tudi, na kakšne načine lahko izboljšajo rodovitnost tal na šolskem vrtu.

15. IZROČKI Izroček 1 - Analiza tal v kozarcu - del A

126

Earth Care, People Care and Fair Share in Education

@ Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

Izroček 1 - Analiza tal v kozarcu - del A

www.childreninpermaculture.com

V.6 KO DELIŠ, ZA DRUGE SKRBIŠ Avtorica: Cecilia Furlan

1. STAROST

2. VELIKOST SKUPINE

3. TRAJANJE

7-10 let

6‒10 otrok

2‒3 ure

4. KRATEK PREGLED Otroci z izkustvenim učenjem raziskujejo tri permakulturne etike in načela, in sicer tako, da postanejo del plemena, da v krogu eden za drugim izražajo svoje mnenje, pojejo pesmi, delijo darila iz naravnih elementov in skrbijo drug za drugega. Na ta način vzpostavljajo stik z drugimi in z naravo.

128

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

5. VSEBINSKI SKLOP KURIKULUMA Vsebinski sklop

UVOD V PERMAKULTURO

Tema

3-6 let

7-12 let

1. Etike in načela permakulture 2. Povezave 3. Tla in kamnine 4. Voda

ŽIVA NARAVA

5. Rastline in drevesa 6. Kraljestvo živali, gliv in bakterij 7. Zrak

NAČRT

PRIDELAVA HRANE

GRADNJA IN UPORABA VIROV

8. Načrtovanje 9. Pridelovanje hrane 10. Priprava hrane 11. Zgradbe 12. Premišljena uporaba darov narave 13. Moje telo, srce in um

SOCIALNA PERMAKULTURA

14. Moja skupnost 15. Človeška družina

6. ŠOLSKI PREDMET Jezik, umetnostna vzgoja (glasba), zdravje in dobro počutje, družboslovne vede (zgodovina).

7. LETNI ČAS Katerikoli.

8. OKOLJE Gozd, plaža, travnik, vrt.

Primeri učnih priprav 129

9. CELOSTNO NAČRTOVANJE • Opazujte naravo, medtem ko iščete naravne materiale, ki jih boste delili z drugimi. • Izkusite, kaj pomeni dajati in kaj prejemati in kakšni občutki se ob tem porajajo v vas. • Izrazite svoje mnenje v krogu. • Skrbite drug za drugega. • Sprehodite se v naravi ter poiščite in/ali izdelajte darilo za prijatelja. • Poiščite povezavo med permakulturnimi etikami in svojimi dejanji. • Pogovarjajte se o tem, da so bili nekoč ljudje bolj povezani z naravo, si delili darila.

10. PRIPRAVA GRADIVA IN VIROV a) Potrebno gradivo in orodje: • »Predmet pozornosti«: kamen ali kos lesa, ki si ga bomo podajali v krogu. • Imena vseh otrok napišemo na listke, jih zvijemo in damo v vrečko. Pri mlajših otrocih lahko pod ime dodamo tudi fotografijo. Tako bodo otroci lahko žrebali imena. b) Priprava prostora in/ali ljudi Raznovrsten gozd ali gozdna pokrajina (lahko je tudi travnik ali plaža, pomembno je, da lahko otroci tam opazijo veliko stvari in jih vzamejo s seboj) s čistino, primerno za sedenje v krogu (na tleh ali hlodih). Preglejte prostor in odstranite nevarne smeti (na primer injekcijske igle) ter izvedite oceno tveganja. Otroci naj s seboj prinesejo pitno vodo, zdrave prigrizke in primerna oblačila. Priporočljivo je, da ob morebitnem mrzlem vremenu otroke posedemo okrog ognja; v tem primeru morajo otroci že poznati požarno varnost.

130

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

11. OPIS UČNE URE SETEV Usedite se v krog in otrokom pripovedujte, kako so ljudje nekoč živeli v harmoniji z Zemljo, skrbeli drug za drugega in si delili darove narave. Povežite povedano z dejstvom, da sedite na prostem v krogu kot pleme. Vprašajte otroke, ali bi se radi pretvarjali, da so pleme. Otrokom predstavite »predmet pozornosti« in jim razložite, da ima besedo le, kdor ga drži v rokah. Pomembno je, da za vsak krog postavite jasno vprašanje. Na primer, če otroci prvič sedijo v krogu, pošljite naokrog »predmet pozornosti«, otroci pa naj se na kratko predstavijo, na primer povejo naj svoje ime in žival, s katero se tisti dan počutijo povezane. Če otroci že imajo izkušnjo s krogom, lahko delijo svoje občutke (morda glede vremena, barve itd.) ali karkoli, kar bi radi podelili z drugimi. Drugi otroci jih pozorno in strpno poslušajo. Vsak otrok naj dobi priložnost, da spregovori s »predmetom pozornosti« v roki, če mu ni do tega, pa ga lahko pošlje naprej. Ko so prišli na vrsto vsi otroci, se jim zahvalimo, ker so tako zgledno predstavili etiki skrb za ljudi in pravična delitev.

RAST Z mlajšimi otroki lahko učitelj takoj zapoje pesem ali izvede »obdarovalni krog«, da se po sedenju v krogu otroci lahko razgibajo. Učitelj otrokom razloži, da ljudje niso vedno poznali različnih glasbenih skupin in profesionalnih glasbenikov, ki so jih zabavali, temveč so sami ustvarjali glasbo in peli pesmi. Na ta način so se ljudje povezovali drug z drugim in izražali hvaležnost zemlji za njene darove. Nato otroke povabite, naj vstanejo, da skupaj zapojete pesem. Če lahko vključite ples, toliko bolje. Izberete lahko pesem in ples, ki je všeč vaši skupini, ali improvizirate. Kot primer navajamo afriško tradicionalno zahvalno pesem z naslovom Aye Kerunene oziroma Pesem za Zemljo.

Primeri učnih priprav 131

Aye Kerunene Keranio Keruna

Keranio Eia Eia Eiae Aie Kerunene

Povezave do notnih zapisov, posnetkov in video posnetka lahko najdete med spodaj navedenimi viri. Obdarovalni krog • Otroke povabite, naj gredo v naravo poiskat darilo, ki ga bodo podarili nekomu v skupini. Opomnite jih, naj skrbijo za naravo in vzamejo le nežive stvari. • Ko se otroci zopet usedejo v krog, jim učitelj pokaže vrečko, polno listkov z njihovimi imeni, in jim razloži, da bodo darilo podarili osebi z imenom, ki ga bodo izžrebali. • Učitelj lahko nato otrokom predstavi majhen obred predaje darila. Na primer, eden od otrok izžreba ime in drugim pove, kaj mu je všeč pri njegovem darilu in zakaj bo morda všeč tudi izžrebancu. Nato preda darilo, izžrebanec pa se mu zahvali. • Potem ko pridejo vsi na vrsto in se »obdarovalni krog« zaključi, otroke prosimo, naj listke vrnejo v vrečko. • Otroci naj na skrivaj izžrebajo še eno ime brez vednosti drugih. • Razložite jim, da bodo do konca dneva skrivoma skrbeli za izžrebano osebo, tako da ji bodo nosili vodo, zapeli pesem, jo obdarovali, ji namenili prijazno besedo, skratka ji na kakršenkoli način izkazali naklonjenost. Otroke prosite, naj nikomur ne povedo, kdo je njihova skrivna oseba. • Otrokom omogočite prosto igro v naravi.

132

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

ŽETEV Ko se vrnete v krog, se otrokom zahvalite, da so izkusili vsa tri permakulturna načela. Povabite jih, da si še enkrat v krogu podajo »predmet pozornosti« in z vsemi delijo, kaj jim je bilo pri tej skupni izkušnji všeč in kako bi jo lahko prihodnjič izboljšali. Krog zaključite z zahvalo. Primite se za roke, vsi skupaj se priklonite do tal in med dviganjem vedno glasneje izgovarjajte »Hvala«, dokler vam rok ne vrže v zrak.

12. ETIKE IN NAČELA PERMAKULTURE • Skrb za Zemljo – Ko se otroci čustveno povežejo z Zemljo, se v njih krepita občutek pripadnosti in občutek za skrb. Na ta način bodo morda pozneje bolj zavestno sprejemali odločitve o tem, kaj bodo jedli ali pridelovali. Primer skrbi za Zemljo je tudi skrb, da ne poškodujemo rastlin in dreves. • Skrb za ljudi – Otroci lahko z vedenjem ali dejanji, ki odražajo pozitivna čustva oziroma prijaznost do drugih, spoznavajo, kako lepo in izpolnjujoče je skrbeti za druge. Tako za otroke kot za odrasle je pomembno, da skozi izkušnje spoznavajo bistvo prijateljstva in sodelovanja. • Pravična delitev – Ko se otrok že od malih nog uči dajati in sprejemati, spoznava občutek zadovoljstva ob izpolnjevanju lastnih osnovnih potreb, posledično zna ceniti izobilje in je zmožen deliti presežek. • Opazuj in deluj – Pregovor pravi Vsake oči imajo svojega malarja. Učna priprava otroke spodbuja k opazovanju narave ter k razumevanju in prepoznavanju lastnih občutkov do nje. • Uporabljaj in ceni raznolikost – S podajanjem »predmeta pozornosti« omogočimo, da je vsak otrok pomemben in slišan. Darila so različna, tako kot otroci.

Primeri učnih priprav 133

13. VIRI Posnetek otroškega pevskega zbora, ki poje pesem Aye Kerunene, lahko najdete na povezavi https://www.youtube.com/ watch?v=0S6I2PVAFlE. Notni zapis in posnetke glasbe lahko najdete na povezavi http:// www.waldorfschoolsongs.com/song/aye-kerunene-1-2st/. Več o tem lahko preberete v Manitonquatovem delu The joy of caring for children in the circle way (2015).

14. NAVDIH

15. ZAMISLI ZA NOVE UČNE IZKUŠNJE Če otroke zanimajo domorodna ljudstva, lahko na primer raziščejo, kako so živela ljudstva na njihovem območju, in sicer prek jedi, zavetja, umetnosti, glasbe itd. Za darilo lahko izdelajo tudi preproste lovilce sanj iz materialov, ki jih najdejo v naravi, ali z naravnimi barvami naslikajo sliko.

134

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

VI. POGLAVJE

PEDAGOŠKE SMERNICE »Pedagogika je interaktivni proces med učiteljem, učencem in učnim okoljem« (Siraj-Blackford et al., 2002). Pričujoče pedagoške smernice združujejo najboljše prakse in najprimernejše strategije, ki otrokom in učiteljem omogočajo pozitivno permakulturno izkušnjo. Ponujajo osnovne informacije, ki so učiteljem v oporo pri načrtovanju učnih ur, osredinjenih na otroka, in ki se prilagajajo otrokovim interesom, potrebam, starosti, razvojni stopnji in zmožnosti koncentracije. Ko otroke vključujemo v permakulturo, moramo ustvariti vzdušje, ki jih spodbuja k izražanju, ustvarjanju in raziskovanju. Učiteljem priporočamo, naj upoštevajo načelo delaj majhne in počasne korake, saj nekatere opisane spretnosti terjajo svoj čas in vajo. V nadaljevanju vsaki točki sledijo vprašanja, ki so lahko učiteljem v pomoč pri načrtovanju ustreznih učnih priprav. V tem poglavju je le na kratko predstavljen obsežen koncept pedagogike, v sklopu katere so nastale številne teorije, prakse in raziskave, ki jih lahko dodatno poglobljeno proučimo.

VI.1 PRISTOP UČITELJA Permakulturno načelo opazuj in deluj učitelju predlaga, naj se pred prvim srečanjem z otrokom pozanima o njegovem maternem jeziku, domačem okolju, potrebah in interesih (na primer v komunikaciji s starši, skrbniki in/ali z drugimi učitelji). Nato lahko opazuje posameznega otroka, kako sodeluje z vrstniki, kaj mu je všeč, kaj so njegove močne točke in pri čem potrebuje podporo. Na ta način učitelj z otrokom vzpostavi stik, se prilagaja njegovim potrebam in podpira njegove interese. Pristop, ki se osredinja na otroka,

Pedagoške smernice 135

poudarja njegovo dobro počutje, zagotavlja celostno izobrazbo in še iz časa nemškega pedagoga Friedricha Fröbla (1782–1852) predstavlja pomemben temelj (za več informacij o Fröblu glej Bruce, 2012). Pristop, ki se osredinja na otroka, otrokom omogoča priložnosti za nestrukturirano prosto igro in jim prepušča pobudo ter vodenje igre. Tako lahko raziskujejo, ustvarjajo, odkrivajo in eksperimentirajo z lastnimi zamislimi ter uporabljajo novo pridobljeno znanje in spretnosti. Med nestrukturirano igro se otroci učijo, kako predvideti tveganje, sprejemati odločitve, sodelovati z drugimi, deliti, se pogajati in reševati konflikte. Prosta igra je pomembna tudi za odrasle, saj med opazovanjem dobijo vpogled v otrokovo doživljanje, interese in potrebe. Poleg tega permakulturna pedagogika zaobjema pristop, ki otrokom omogoča tudi vodenje igre, dejavnosti in/ali projektov in jim dopušča aktivno sodelovanje pri njihovem načrtovanju ter izvajanju. V omenjenem sodelovalnem pristopu otroci postanejo aktivni vodje celotnega projekta ‒ so ponudniki dejavnosti, sami iščejo material, orodja in potrebno strokovno znanje. Pobudnik dejavnosti, ki se osredinja na otroka, pa je lahko tudi učitelj, ki navdih za učno pripravo črpa iz pobud otrok, učiteljev, okolja ali kurikuluma OvP. Tako zastavi okvir, ki pa otrokom dovoljuje proste roke pri izvedbi. Denimo, da se eden od otrok ves teden na glas sprašuje, ali obstajajo gozdne vile. Na naslednji učni uri lahko učitelj pove zgodbo o gozdnih vilah in otroke vpraša, ali bi jim radi zgradili/uredili prostor za bivanje in igro. Otroci lahko povsem prevzamejo vodenje dejavnosti ‒ sami ali v sodelovanju z vrstniki izbirajo materiale in metode za gradnjo poljubnih struktur, od gugalnic do palač. Učitelj ima tako priložnost, da zamisli, pobude in povratne informacije otrok vključi v tekoče ali prihodnje učne ure in načrte prilagaja interesom otrok.

136

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

V razmislek: • Kaj vemo o otrocih? • Kako osnovati učno uro na podlagi interesov otrok? • Kako lahko učitelj ohranja prožnost, da se v hipu prilagodi interesom in potrebam otrok? • Kako lahko učna ura podpre otroke pri ustvarjalnosti, sprejemanju odločitev in prevzemanju vodstva? • Ali učna ura vključuje nestrukturirano, prosto igro? • Kako lahko prihodnje učne ure načrtujemo na podlagi tega, kar otroke zanima in jih veseli?

VI.2 UČNO OKOLJE Učno okolje sestavljata fizična okolica in družbena dinamika. Celostno učno okolje pozitivno vpliva na učenje in razvoj otrok, saj v njem tako otroci kot učitelji ustvarjajo poseben prostor, ki podpira potrebe in interese otrok.4 Otrokov odziv na okolje odraža, ali se lahko z njim poveže in ali mu ponuja različne priložnosti za igro, učenje in interakcijo. Z vključevanjem staršev, otrok in učiteljev v načrtovanje učilnic v zaprtih prostorih in na prostem v otroku krepimo odnos do prostora in ga opolnomočimo. Mnogo naravnih okolij (na primer gozd, plaža) zahteva minimalno vzdrževanje, njihov učinek pa je maksimalen, saj spodbujajo razvoj fine in grobe motorike (s plezanjem, tekom, nabiranjem, tipanjem) ter čuta za estetiko, reševanje težav, zavedanje lastnih čustev in mnogo več. Pri načrtovanju učnega okolja nam je lahko v pomoč permakulturno načrtovanje območij. Spodaj navajamo primer iz osnovne šole, a upoštevati moramo, da nima vsaka lokacija na voljo vseh območij in da se lahko s časom spreminjajo. Območja določimo 4

Navdih za ustvarjanje prostora poiščite v pristopu Reggio Emilia (Edwards, Gandini in Forman, 1998).

Pedagoške smernice 137

glede na to, kako pogosto jih obiskujemo, kar nam pomaga pri vzdrževanju in pobiranju pridelkov. V najbolj poenostavljeni obliki so območja narisana kot koncentrični krogi, pri čemer je osrednji krog območje 0, skrajni zunanji krog pa območje 5. V praksi območja določajo glavne poti, razgibanost reliefa, mikroklimatska območja in obstoječi elementi na lokaciji. Območje 0 ‒ Osrednji učni prostor(i), na primer učilnica. To je lahko dinamičen prostor, kjer ima vsak element (na primer blazine, rastline, naravni materiali) več nalog. Tu lahko med drugim tudi pridelujemo hrano (na primer kaljenje, sejanje, sadike, koš za biološke odpadke). Območje 1 ‒ Območje tik ob osrednjem učnem prostoru, ki ga lahko opazujemo od znotraj. Primeren je za gojenje solate in zelišč, za blatno kuhinjo, igralnico za najmlajše otroke, vabljive stezice ter vhod, olepšan z umetninami in okraski. Območje 2 ‒ Glavni del vrta, ki ga dva- do trikrat na teden obišče vsa skupina zaradi vzdrževanja ali pobiranja pridelka (na primer kompost, vrt v obliki mandale, rastlinjak, greda z enoletnicami). Območje lahko vključuje tudi elemente, kot so pustolovsko igrišče, brlog in nestrukturirani material. Območje 3 ‒ Predeli vrta, ki jih obiskujemo vsak teden zaradi vzdrževanja in pobiranja pridelkov (na primer gozdni vrt, krompir, pšenica, rž itd). Območje lahko vključuje tudi mesta, ki jih vsak teden obiskujemo zunaj vrta (na primer središčni prostor gozdne šole). Območje 4 ‒ Predeli, ki jih obiskujemo redkeje, bodisi na šolskem dvorišču ali zunaj šole (na primer ekskurzije, muzeji, knjižnice ali območja, primerna za nabiranje). Območje 5 ‒ Divje območje, v katerega človek ne posega. To je lahko gozdnat predel šolskega dvorišča, lokalna plaža ali gozd. V permakulturi je priporočljivo, da vzpostavimo manjše območje 5 znotraj območja 1. Tu skrbimo za divje rastline in živali v bližini šole, in sicer zaradi spodbujanja biotske raznovrstnosti. Na primer, v bližini okna učilnice postavimo ptičjo krmilnico.

138

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

PedagoĹĄke smernice 139

V razmislek: • Kako okolje spodbuja vse čute? • Kakšni prosto dostopni, varni materiali so na voljo za prosto igro? • So znotraj celotnega območja predeli, ki podpirajo različne dejavnosti in spreminjajoče se potrebe (na primer mirno območje, območje za glasbo, območje za igre na prostem itd.)? • Kako lahko prostor prilagodimo za delo v manjših skupinah? • Ali učno okolje spodbuja simbolno in ustvarjalno igro? • Ali učno okolje podpira posameznike s posebnimi potrebami (slabovidne, gibalno ovirane idr.)? • Kakšno je vzdušje skupine? So otroci strpni drug do drugega, se lahko svobodno izražajo, čutijo, da jih vrstniki cenijo in podpirajo? • Kako lahko otroci načrtujejo in oblikujejo svoje prostore?

VI.3 SPORAZUMEVANJE Z OTROKI Sporazumevanje je dvosmeren proces, ki nam omogoča medsebojno razumevanje in izmenjavo zamisli. Učiteljev jezik in nebesedna govorica naj se prilagajata starosti otrok, sta otroku prijazna, vključevalna, pozitivna in celostna. Učiteljev glas naj bo prijazen in sočuten, tako da otroke spodbuja k izražanju lastnega mnenja. Učitelj je vzornik otrok, po njem se bodo zgledovali in nanje bo vplival s svojimi besedami, barvo glasu in telesno govorico. Priporočljivo je, da učitelj svoj jezik prilagodi otrokovemu; pri tem naj upošteva otrokovo starost, jezik (materni, znakovni jezik), učne in razvojne težave itd. Nekaj navodil za sporazumevanje v otroku prijaznem jeziku (Department for Children, Schools and Families, 2008): • uporabljajmo jasne in kratke stavke, • uporabljajmo besedišče, ki ga otroci razumejo,

140

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

• z besednimi in nebesednimi iztočnicami pogosto preverimo, ali nas otroci razumejo, • otrokom dajmo čas za odgovor. Sporazumevanje, ki odraža načela permakulture, zlasti načelo uporabljaj in ceni raznolikost, na nevsiljiv način spodbuja enakopravnost, sprejema in ceni narodnostno, versko, spolno in kulturno raznolikost. Vključimo lahko tudi etiko pravična delitev in tako damo vsakemu otroku enako možnost, da izrazi svoje mnenje in da je slišan. Vprašanja odprtega tipa, kot je na primer Kaj se je v gozdu spremenilo od našega zadnjega obiska?, v otroku spodbujajo lastno mišljenje in ustvarjalnost, zato so priporočljivejša od vprašanj zaprtega tipa. Vprašanja zaprtega tipa ponudijo zgolj odgovor da ali ne (na primer Je danes sončen dan?) in odprejo manj priložnosti, da se razvije pogovor. A včasih so lahko vendarle koristna, na primer ko bi radi ugotovili, kaj otroci že vedo (na primer Ali ljudje jemo drevesa?), in prisluhnili njihovim predpostavkam in razpravam. Z retoričnimi vprašanji lahko otroke zmedemo. Na primer: »Otroci, veste, zakaj dežuje?« »Ne.« »No, dežuje zato, ker …« in učitelj poda razlago. Otrokovo znanje gradimo skozi dialog, tako otrok oblikuje lastne razlage, se uri v analiziranju, razmišljanju, razglabljanju, reševanju težav itd. Vloga učitelja je, da ta proces spodbuja in opazuje, kaj otroke zanima.

V razmislek: • Je naš jezik otrokom prijazen in prilagojen njihovi starosti? • Ali naša splošna barva glasu spodbuja pozitivno sporazumevanje z otroki? • Kako lahko upoštevamo individualne razlike (na primer materni jezik, znakovni jezik)?

Pedagoške smernice 141

• Ali naš jezik izraža strpnost do različnih narodnosti, spolov, jezikov, posebnih potreb in posebnih domačih razmer (LGBT, starši samohranilci, posvojeni otroci itd.)? • Kako so lahko naša vprašanja pretežno odprtega tipa? • Kaj otroke zanima? Jih pozorno poslušamo?

VI.4 UPOŠTEVANJE RAZVOJNE STOPNJE Otroci se nenehno razvijajo, tako telesno, socialno in kognitivno kot čustveno in jezikovno. Nekateri dosežejo določeno stopnjo razvoja prej, drugi kasneje. Na to moramo biti pozorni pri načrtovanju dejavnosti, ki pri spodbujanju razvoja spretnosti otrok upošteva stopnjo otrokovega razvoja. Ker vedno obstajajo izjeme in ker nekateri otroci razvijejo določene spretnosti prej kot drugi, lahko v učne ure vključimo medvrstniško učenje, v katerem otroci delijo svoje znanje z drugimi. Primere spletnih virov, ki zadevajo razvoj, lahko najdete na strani Early learning for every child today: a framework for Ontario early childhood settings5 in na strani The creative curriculum: developmental continuum for ages 3–5.6 Obe deli sta dostopni tudi v tiskani obliki (Ontario, 2006, in Teaching strategies, 2001). Primernost dejavnosti je odvisna od starosti, interesov in razvojne stopnje otrok ter njihovih predhodnih izkušenj. Na primer, s skupino šestletnikov lahko prepoznavamo tri različne vrste listov, s štiriletniki en list, s triletniki pa zadostuje že raziskovanje listov z vsemi čuti.

5 Dostopno na http://www.edu.gov.on.ca/childcare/oelf/continuum.pdf#page=24. 6 Dostopno na http://www.haddonfield.k12.nj.us/dev-cont.pdf.

142

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

V razmislek: Ali sta dejavnost in vsebina primerni za dano starostno skupino glede na stopnjo: • telesnega razvoja (glede na fino in grobo motoriko), • socialnega in čustvenega razvoja (sposobnost sodelovanja, prosocialno vedenje, odgovornost do samega sebe in drugih), • kognitivnega razvoja (učenje in reševanje težav, konkretno oziroma abstraktno mišljenje, simbolično mišljenje, predstave), • jezikovnega razvoja (zmožnost govora, poslušanja, razumevanja, branja ali pisanja)?

VI.5 TRAJANJE IN ŠTEVILO DEJAVNOSTI Dejavnosti lahko v celoti vodijo tudi otroci, a v večini primerov takšne, kot so igra, pripovedovanje pravljice, zgodbe ali ročno delo, predlaga odrasla oseba. Učitelji naj pri načrtovanju tovrstnih dejavnosti upoštevajo dejstvo, da otroci niso zmožni ostati zbrani tako dolgo kot odrasli. Na temo zbranosti otrok potekajo številne raziskave, in čeprav cilj tega poglavja ni povzemanje teh raziskav, vendarle lahko poudarimo, da na zbranost otrok vplivajo številni dejavniki: sama dejavnost, starost, razlike med posamezniki, velikost skupine, del dneva, okolje in drugo. Zato naj bo dejavnost, med katero otroci sedijo in poslušajo (na primer poslušanje pravljice, zgodbe), dolga od 5 do največ 20 minut (glej Neville, 2007). Pri načrtovanju učne ure je priporočljivo, da upoštevamo potrebe otrok in ustvarimo ravnotežje med različnimi tipi dejavnosti oziroma ohranjamo ritem med tistimi, ki zahtevajo več zbranosti, ter dejavnostmi, ki so bolj energične oziroma igrive (povzeto po waldorfski pedagogiki, glej Drąsutė in Umbrasaitė, 2015, in Cornell, 1979). Na primer, sedenju v krogu naj sledi dejavnost, ki vključuje gibanje in igro, ki jo vodijo otroci.

Pedagoške smernice 143

V razmislek: • Kako lahko dolžino dejavnosti prilagodimo, da bo primerna za določeno starostno skupino? • So v načrt vključeni različni tipi dejavnosti (na primer sedenju sledi gibanje)? • Je v načrt učne ure vključena prosta igra? • Ali je število dejavnosti primerno za starostno skupino in se sklada s predvidenim trajanjem? • Kako lahko poskrbimo, da učna ura ne vključuje preveč dejavnosti, da otrokom omogoča ustvarjalnost in jim dopušča, da spreminjajo potek učne ure?

VI.6 OBLIKOVANJE SKUPINE Glavna dejavnika pri oblikovanju skupine sta število otrok in število odraslih oseb na skupino otrok. Seveda na oblikovanje skupine vplivajo še številni drugi dejavniki, odvisno od okoliščin, kot sta na primer kdo bo učitelj, kako bomo otroke razdelili v skupine itd. Pri načrtovanju razmerja med številom odraslih oseb na skupino otrok in številom otrok v skupini upoštevajmo naslednje dejavnike: • starost in zmožnosti skupine, • naravo dejavnosti, • trajanje in vrsto izkušnje (oddaljenost od javnih storitev, na primer cest, bolnišnic), • zahteve organizacije ali vodstva itd., • okolje (šolsko dvorišče, sprehod v gozd, hribolazenje itd.), • kapaciteto lokacije in zahteve, • predhodne izkušnje odrasle osebe z otroki, • dodatno pomoč ali zdravstvene potrebe, • število razpoložljivih specifičnih orodij oziroma pripomočkov. • Kaj se bo zgodilo, če se eden od otrok poškoduje?

144

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

Primerno število odraslih oseb na skupino otrok je različno. Zadostno število odraslih oseb zagotavlja varno in spodbudno izkušnjo. Če se odrasla oseba bolj osredotoča na obvladovanje večje skupine kot na interaktivno učno izkušnjo, zelo verjetno potrebuje podporo. Permakulturni pristop narekuje večje število odraslih oseb na skupino otrok, saj s tem otroke opolnomočimo. Učiteljem lahko na pomoč priskočijo kolegi, prostovoljci in starši. Otroke lahko peljemo iz vrtca ali šole le ob spremstvu dveh odraslih. Ko določamo maksimalno velikost skupine, iz naslednjih razlogov oblikujmo manjše skupine: • omogočajo večjo umirjenost, • lahko prisluhnemo občutkom in mnenju vsakega otroka, • lahko se posvetimo vsakemu otroku posebej, • ustvarjamo spodbudno učno okolje, • otroci lahko poosebijo učno izkušnjo, • so varnejše (tudi v nujnih primerih). Pri določanju ustreznega razmerja med številom odraslih na skupino otrok se lahko oslonimo na načelo opazuj in deluj ter na praktične izkušnje. V primeru večjega števila otrok je priporočljivo, da se razdelimo v dve skupini. Tako lahko oba učitelja prisluhneta vsakemu otroku. Idealno število otrok na dve odrasli osebi v primeru vodenja iz vrtca ali šole (na primer v gozd) je sledeče: • 6 otrok za 3-letnike, • 8 otrok za 4-letnike, • 12 otrok za 5- do 9-letnike, • 14 otrok za 9- do 12-letnike.

V razmislek: • Kakšna je zadostna velikost skupine, ki otrokom omogoča socialno interakcijo, učiteljem pa dopušča, da prisluhnejo vsakemu otroku in izpolnijo njihove potrebe? • Recimo, da v primeru nesreče ena odrasla oseba nudi prvo pomoč ali v rešilcu pospremi ponesrečenega otroka. Ali imamo dovolj odraslih oseb? • Kako lahko določimo število odraslih oseb na skupino otrok, da bo učna ura prijetna in da bo otroke spodbujala k medsebojnemu učenju? Pedagoške smernice 145

VII. POGLAVJE

NAJBOLJŠI PREDLOGI ZA ORGANIZIRANJE DOGODKOV Dogodki, ki združujejo otroke in odrasle, spodbujajo vključevanje in so zasnovani tako, da so prijetni za vse udeležence. V tem poglavju navajamo predloge, kako v šolske dogodke vključiti celotno skupnost in kako v dogodke, ki so namenjeni predvsem odraslim, vključiti otroke. Za več informacij in predlogov, kako predstaviti dogodek in širiti svoje delo oziroma projekt, si poglejte dokument, ki si ga lahko prenesete s spletne strani mednarodnega projekta Children in permaculture.

NAJBOLJŠI PREDLOGI ZA ŠOLE, KAKO VKLJUČITI ŠIRŠO SKUPNOST • Preden organizirate dogodek, spoznajte lokalno skupnost. Prisluhnite potrebam in običajem domačinov ter organizirajte dogodek (ali več njih), ki bo zadeval njihove potrebe (na primer potrebe pripadnikov različnih veroizpovedi, različne telesne sposobnosti in prehranjevalne navade). • V organizacijo dogodka vključite otroke, starše in druge ključne člane skupnosti, ki bodo pred in po dogodku razširili novico o njem. Na primer, povabite aktivnega hortikulturnega delavca, člana cerkve, športnika, naj skupaj organizirajo dogodek, ki bo privabil različne skupine ljudi. Tako bo morda v prihodnje na dogodku sodelovalo še več ljudi. • Povabite člane lokalne skupnosti, naj delijo svoje znanje in spretnosti z otroki, na primer vrtnarjenje, kuhanje, pletenje, šivanje, popravljanje, rezbarjenje, petje, umetnost, glasbo. Izmenjava znanj se lahko dogaja redno, na primer vsak petek popoldne.

146

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

• Organizirajte redni (na primer letni) veliki dogodek, kot je na primer gledališka predstava, spomladansko čiščenje vrta ali praznovanje ob pobiranju pridelkov (na primer s hrano, z rožami in zelišči z vrta). • Šolarji naj obiščejo lokalno skupnost, na primer postavite stojnico na lokalni tržnici, pišite članke za lokalni časopis, organizirajte dan sajenja dreves ali čiščenje parka, plaže, gozda. • Vključite širšo skupnost v »hodeče avtobuse« ali »kolesarske vlake« in druge aktivne načine potovanja do šole/vrtca. Gre za primere, ko se skupina otrok v šolo odpravi peš ali s kolesom v spremstvu ene ali več odraslih oseb. • Povabite lokalno skupnost, naj na območju šole zgradi ali ustvari nove prostore, na primer nov vrt, učilnico na prostem, rastlinjak. • Ko organizirate praktične delovne akcije z otroki, starši in učitelji, se pozanimajte, koliko odraslih in otrok bo prisotnih, tako da lahko delo zaključite v največ treh urah, s krajšim premorom, pri čemer vam na koncu ostane še nekaj časa za praznovanje.

NAJBOLJŠI PREDLOGI ZA ORGANIZACIJO OTROKU PRIJAZNIH DOGODKOV Ko organiziramo permakulturno srečanje ali druge dogodke za ljudi vseh starosti, je pomembno, da otroke vključimo v splošni načrt. V nadaljevanju navajamo nekaj najboljših predlogov. Ustvarite igriv prostor na prostem za otroke, ki je namenjen raziskovanju in igri. Če je mogoče, naj bo to prostor: • z drevesi (za zavetje, plezanje, obešanje stvari), • z jasno določenimi mejami (da otroci vedo, ali so zunaj ali znotraj območja za otroke), • z območji za sedenje (lahko je krog iz hlodov, z dvignjenim ognjiščem na sredini), • z velikim zavetjem (na primer velikim šotorom ali jurto) za dejavnosti v primeru dežja ali vročine,

Najboljši predlogi za organiziranje dogodkov 147

• z območjem za dojenčke (na primer z majhno jurto za starše z dojenčki in malčki) z mehkimi blazinami, s previjalnico, knjigami za dojenčke, z naravnimi igračami (predmeti z različnimi teksturami, barvami, zvoki in vzorci) itd., • z območjem, kjer so na voljo potencialne igrače. Skušajte uporabiti reciklirane materiale (na primer les, glino, papir, kartonske škatle, samokolnice, palice, posode, ponve, lesene žlice, otroško kuhinjo itd.). Vzpostavimo prostor, kjer lahko otroci ustvarjajo svoje igre in dejavnosti. • S prigrizki brez sladkorja (na primer s kruhom, sadjem, z riževimi vaflji, s korenčkovimi palčkami) in pijačami (z vodo – otroci naj imajo možnost, da si jo natočijo – in s sadnimi sokovi), ki naj bodo mladim družinam dostopni dan in noč, • z naravnimi okraski, s katerimi lahko otroci in odrasli olepšajo prostore, • z otroku prijaznimi stranišči (kjer otrokom ni treba čakati v vrsti z odraslimi). To je lahko tudi prostor za lulanje na prostem, ki je zaradi zasebnosti obdan s ponjavo.

148

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

• S prostorom, kjer si lahko starši izmenjujejo igrače, obleke, knjige in druge stvari za otroke. Vključujte različne odrasle osebe z različnimi vlogami: • Izkušene učitelje za učenje na prostem, ki izpolnjujejo predpise in pogoje, kdo lahko skrbi za otroke. Vsaj ena odrasla oseba na dolžnosti naj bo vedno izkušen učitelj za učenje na prostem, ki se po možnosti spozna na permakulturno pedagogiko. Priporočljivo je, da se ekipa sreča vsak dan, da pregleda načrt dneva in si izmenja povratne informacije o otrocih. • Starši lahko izmenično pomagajo, na primer eno uro na dan. • Drugi udeleženci dogodka lahko delijo svoje uporabno znanje z otroki. Skladno z načelom vključuj, ne izključuj se z njimi vnaprej dogovorite glede vodenja kratke učne ure z otroki, na primer neobvezne delavnice izdelave lutk ali glasbene delavnice. Prisoten naj bo tudi eden od izkušenih učiteljev. Dogodek organizirajte dovolj zgodaj: • Vzpostavite sistem, kamor lahko starši vpišejo otroka, ki potrebuje varstvo, in o otroku zberite vse potrebne informacije (na primer o alergijah itd.). Mogoče boste morali določiti najnižjo starostno mejo varovancev, ki bo odvisna od pravil v vaši državi in od izkušenosti učiteljev. Najvišje starostne meje ni treba določiti, saj lahko otroci, ki so po mnenju staršev dovolj stari, območje za otroke obiskujejo brez spremstva odrasle osebe. • Predčasno vzpostavite vse potrebne sisteme na območju za otroke: prizorišče, registracijo, izmene, stranišča, hrano, prilagodljiv urnik, dejavnosti itd. • Pripravite dejavnosti, kot so pripovedovanje pravljic, igre, ročne spretnosti, ogenj, veščine preživetja v naravi, glasba in umetnost (za predloge glej 4. poglavje).

Najboljši predlogi za organiziranje dogodkov 149

Načrtujte otrokom prijazen preostanek dogodka (zunaj območja za otroke): • Glavne jedi strezite ob otrokom prijaznih urah (na primer ob 17. uri) v sistemu, po katerem lahko otroci oziroma družine jedo prvi. • Zagotovite, da jedilnik vključuje blago, preprosto, ločeno hrano in stolčke za hranjenje. • Ustvarite območje za šotorjenje z ognjiščem/družabnim prostorom za družine, in sicer v bližini (da se lahko zvečer družijo tudi starši in so še vedno dovolj blizu, da lahko slišijo, če se njihov otrok zbudi), a še vedno dovolj daleč od glasne večerne glasbe (ne pozabite, da otroci zaspijo ob 19. uri). Priporočljivo je, da je območje za šotorjenje blizu območja za otroke. • V primeru glasbe vzpostavite območje, kjer je glasba še vedno slišna, a ni preglasna, in kjer se starši in otroci lahko sprostijo. • Če med delavnicami, pogovori itd. otrok spi, se izogibajte aplavzom, da ga ne zbudite.

150

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

VIII. POGLAVJE

KORAK NAPREJ Današnje otroke čaka negotova prihodnost zaradi občutnih sprememb podnebja, pomanjkanja virov, zmanjševanja biotske raznovrstnosti, povečevanja socialnih razlik in odvisnosti od nepredvidljive globalne ekonomije. Čas je, da ljudje prisluhnemo Zemlji in se odzovemo. Tako otroci kot učitelji lahko prispevajo k rešitvi, in sicer skozi povezovanje z naravo in dviganje zavedanja, da smo vsi povezani med sabo ter da bodo rešitve plod skupnega prizadevanja. V priročniku predstavljamo različne vidike izobraževanja skozi prizmo permakulture, v upanju, da učitelje in starše opolnomočimo za prenos trajnostnega razvoja in prožnosti v prakso. Iz pozornega opazovanja se porodi kreativen proces, kjer odrasli skupaj z otroki postanejo soustvarjalci in izvajalci, in sicer tako, da se potopijo v ocean znanja, raziskujejo svoje meje poznanega, preudarno sprejemajo tvegane odločitve, se odzivajo na spremembe in iščejo trajnostne rešitve na podlagi znanja, pridobljenega s posnemanjem narave. Ko otroci sami oblikujejo učni proces, eksperimentirajo, neposredno doživljajo naravo in poučujejo druge, oblikujejo lastno razumevanje sveta, postajajo bolj angažirani in samozavestni. Čas je, da stopite korak naprej, vključite permakulturne etike in načela v svoje delo, šole, vrtce in dom, začnete preživljati čas v naravi in prepustite vodstvo otrokom. Lahko vas preseneti spoznanje, da so otroci boljši učitelji kot odrasli.

Korak naprej 151

SLOVARČEK Biotska raznolikost – večja kot je raznolikost v nekem sistemu, z večjo samoregulacijo razpolaga, s čimer se veča stabilnost sistema kot celote. Dejavnost – določena dejavnost, ki jo izvaja oseba ali skupina, na primer grajenje brloga, sejanje semen, igra, pripovedovanje zgodb, petje pesmi, umetniško ustvarjanje, rokodelstvo itd. Dejavnost je lahko gradnik učne priprave, ki obsega več dejavnosti, s katerimi vzpostavimo naravni tok sejanja, rasti in žetve in skoznje vključimo otroka kot celoto. Formalno izobraževanje – izobraževanje, ki poteka v izobraževalnih ustanovah. Je strukturirano in načrtovano, po zaključku se običajno prejme veljavno dokazilo.

tradicionalnega znanja staroselcev, in na opazovanju narave. Pet načel odnosa je prvi opisal Bill Mollison v knjigi Permaculture: a designer’s manual (1988), danes pa se najpogosteje navaja dvanajst načel, ki jih je David Holmgren opisal v knjigi Permaculture principles and pathways beyond sustainability (2002). V našem priročniku glede na ustreznost navajamo tako Mollisonova kot Holmgrenova načela. Načrtovalska orodja – fizična in miselna orodja, ki so nam v pomoč na vsaki stopnji permakulturnega načrtovalnega procesa, na primer risanje zemljevida in pogovori s strankami med procesom zbiranja informacij.

Kurikulum OvP – seznam vsebinskih sklopov s temami za deljenje permakulture z otroki.

Navdihi za dejavnosti – navdihujoče kratke zamisli za učitelje, da razvijejo dejavnosti, ki otroka vključujejo celostno, in uporabijo model »oči, roke, srce in glava«.

Načela – permakultura temelji na načelih, osnovanih na podlagi

Neformalno izobraževanje – izobraževanje, ki poteka v okviru

152

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

obšolskih dejavnosti, na primer taborniki, skavti, mladinske organizacije, krožki, glasbene šole itd. Otroci v permakulturi, OvP (Children in permaculture, CiP) – evropski projekt, ki ga je financiral Erasmus+, z namenom iskanja najboljših načinov, kako otrokom predstaviti permakulturo. Pedagogika – veda o poučevanju, poudarek je na načinu podajanja znanja, ne na vsebini. Permakultura – izpeljanka iz besed »permanenten« (trajen) in »kultura«. Mollison je permakulturo definiral kot »harmonično združitev pokrajine in ljudi, ki na trajnosten način zadovoljuje naše potrebe po hrani, energiji, zavetju ter druge materialne in nematerialne potrebe« (1988: ix). Permakultura je postala globalno gibanje, ki vključuje različne prakse trajnostnega načina življenja. Permakulturni načrt – proces, v katerem ustvarjamo sisteme, ki posnemajo vzorce v naravi, s katerimi z najmanjšo porabo energije dosežemo največji učinek. Permakulturno načrtovanje vključuje pozorno opazovanje ljudi in pokrajine, analizo zbranih podatkov, sprejemanje načrtovalskih odločitev, načrtovanje izvedbe in vzpostavljanje sistemov, ki so enostavni za vzdrževanje.

Podtema – starosti otrok primeren predmet znotraj vsake teme kurikuluma OvP. Vse podteme, ki zadevajo 3- do 6-letnike, so primerne tudi za 7- do 12-letnike, ne velja pa obratno. Priložnostno (informalno) izobraževanje – izobraževanje na domu, ne glede na to, ali otrok hodi v šolo ali ne. Izvajajo ga starši, stari starši, varuhi, skrbniki, drugi družinski člani ali člani skupnosti. Je namerna, vendar manj organizirana in strukturirana ter neinstitucionalizirana učna dejavnost. Pristop, osredinjen na otroka – pristop, ki daje prednost interesom in potrebam otroka ter ga postavlja v središče učenja. Prožnost – v permakulturnem okolju opisuje sposobnost (družbenega, ekološkega ali katerega drugega) sistema, da se po velikih pritiskih in spremembah lahko čim prej povrne v prvotno stanje delovanja. To doseže s prožnostjo (npr. trava se v močnem vetru upogne) ali pa z odpornostjo (npr. drevo vzdrži močan veter). Tema – področje znotraj vsakega vsebinskega sklopa kurikuluma OvP. Trajnostni razvoj – je način razvoja, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam.

Slovarček 153

Učilnica na prostem – fizična struktura za učenje na prostem, namenjena otrokom. Po navadi je opremljena s sedišči in streho.

Učna ura – čas, namenjen eni ali nizu dejavnosti. Učna ura lahko vključuje načrtovane in/ali nenačrtovane dejavnosti (prosto igro).

Učitelji – ljudje, ki izobražujejo druge. V tem priročniku so učitelji odrasli, ki izobražujejo otroke v formalnih, neformalnih in priložnostnih okoliščinah. Gre torej za šolske učitelje, vzgojitelje, pomočnike vzgojiteljev, ravnatelje, starše, stare starše, rejniške starše, osebe, ki šolajo svoje otroke na domu, varuhe otrok, vodje tabornikov, inštruktorje, gozdne pedagoge in vse, ki se zavedajo svoje vloge pri izobraževanju otrok.

Učni okoliš – okolica šole ali vrtca, ki je urejena na način, da se lahko otroci učijo zunaj. vključuje različne tipe gredic, rastlinjake, kompostne sisteme, skladovnice drv, gozd, domače in divje živali, ribnik, učilnico na prostem itd.

Učna priprava – učiteljev načrt za učno uro. Vključuje podatke o vsebini, načinu, lokaciji in razlogih za vodenje učne ure. Učna priprava OvP v idealnih razmerah vključuje naravni tok sejanja, rasti in žetve, vključuje otroka kot celoto, etike in različna permakulturna načela. Kompleksni pripravi se učitelj približuje z majhnimi koraki.

Vodstvo otrok – pristop, ki otrokom omogoča vodenje igre, dejavnosti ali projektov po njihovem navdihu in izbiri.

154

Viri – gradivo, s pomočjo katerega lahko z otroki delimo permakulturo, na primer knjige, revije, učne priprave, kurikulum, video posnetki, spletne strani in drugo.

Vsebinski sklop – širše področje znotraj kurikuluma OvP. Vsak pomenski sklop vključuje eno ali več različnih tem.

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

VIRI IN LITERATURA Alderslowe, L., G. Amus, V. Cifarelli, D. Deshaies, E. Dumitrescu, L. Kastelic et al. (2016). Survey of resources for engaging children in permaculture. Dostopno na: http://childreninpermaculture.com/resources/survey-of-resources. Alexander, R.J. (2001). Culture and pedagogy: international comparisons in primary education. Oxford in Boston: Blackwell. Bruce, T. (2012). Early childhood practice: Froebel today. London: Sage publications. Clements, R. (2004). An investigation of the state of outdoor play. Contemporary Issues in Early Childhood, 5 (1), 68–80. Dostopno na: http://bit.ly/1EKdN5F. Collado, S., J. Corraliza, H. Staats in M. Ruiz (2015). Effect of frequency and mode of contact with nature on children’s self-reported ecological behaviors. Journal of Environmental Psychology 41: 65–73. Cornell, J. (1979). Sharing nature with children: a parents' and teachers' natureawareness guidebook. Nevada City: Dawn Publications. Curic, I. in K. Kinga (2017). Mirabelle's Forest Garden. Bukarešta. Imagine Creatively. Dadvand, P., M. Nieuwenhuijsen, M. Esnaola, J. Foms, X. Basagaña, M. Alvarez-Pedrerol et al. (2015). Green spaces and cognitive development in primary schoolchildren. PNAS, 112(26), 7937–7942. Dostopno na: http:// www.pnas.org/content/112/26/7937.abstract.

Viri in literatura 155

Daniš, P. (2016). Děti venku v přírodě: ohrožený druh? Praga: Tereza. Dostopno na: http://www.msdubovice.cz/UserFiles/Deti_venku_v_prirode_2016_web. pdf. Department for Children, Schools and Families (2008). Every Child a Talker: guidance for early language lead practitioners. Nottingham, DCSF publications. Dostopno na: https://www.foundationyears.org.uk/wpcontent/uploads/2011/10/ecat_guidance_for_practitioners_12.pdf. Deshaies, D., S. Halaicu, M. Zambet in M. Alexa (2015). Neohumanist education curriculum for early childhood. Bukarešta: Asociatia Educatiei Neoumanista. Drąsutė, V. in R. Umbrasaitė (2015). Learning that grows with the learner: following Waldorf education in kindergarten “under the sun”. International conference The future of education 5th edition, Florence, Italy 11-12th June 2015. Edwards, C., G. Gandini in G. Forman (1998). Hundred languages of children: the Reggio Emilia approach to early childhood education. Second edition. Greenwich, CT: Ablex. Formidable Vegetable Sound System (2013). Formidable Vegetable Sound System. Dostopno na: http://formidablevegetable.com.au. Higgins, P. (2001). Learning outdoors: encounters with complexity. European Institute for Outdoor Adventure Education and Experiential Learning. Dostopno na: http:// citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.200.7239&rep=rep1&ty pe=pdf#page=89. Hinds, J. in P. Sparks (2008). Engaging with the natural environment: the role of affective connection and identity. Journal of Environmental Psychology 28: 109–120. Dostopno na: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S0272494407000953?via%3Dihub. Holland, C. (2009). I love my world: the playful, hands-on nature connection guidebook. Otterton: Wholeland Press. Holmgren, D. (2002). Permaculture: principles and pathways beyond sustainability. Hampshire: Permanent Publications.

156

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

Holzer, S. (2011). Desert of paradise: restoring endangered landscapes using water management, including lake and pond construction. Hampshire: Permanent publications. Keller, H. (1905) [1904]. The story of my life by Helen Keller [Letter to Rev. Phillips Brooks dated June 8, 1891]. New York: Grosset & Dunlap. Larson, L. R., G. T. Green in H. K. Cordell (2011). Children’s time outdoors: results and implications of the national kids survey. Journal of Park and Recreation Administration 29(2): 1–20. Dostopno na: http://www.srs.fs.usda. gov/pubs/ja/2011/ja_2011_larson_001.pdf. London SDC (Sustainable Development Commission) (2011). Sowing the seeds: reconnecting London’s children with nature. Greater London Authority. Dostopno na: http://www.londonsdc.org.uk/documents/Sowing%20the%20 Seeds%20-%20Full%20Report.pdf. Louv, R. (2005). Last child in the woods: saving our children from nature-deficit disorder. Chapel Hill: Algonquin Books of Chapel Hill. Manitonquat (Medicine Story) (2015). The joy of caring for children in the circle way: it takes a child to raise a village. Greenville: Story Stone Publishing. Max-Neef, M. (1992). Real-life economics: understanding wealth creation. London: Routledge. 197–213. Dostopno na: http://alastairmcintosh.com/general/ resources/2007-Manfred-Max-Neef-Fundamental-Human-Needs.pdf. Meller, H. (1990). Patrick Geddes: social evolutionist and city planner. London: Routledge. Mollison, B. (1988). Permaculture: a designer’s manual. Tasmania: Tagari Publications. Nature England (2009). Childhood and nature: a survey on changing relationships with nature across generations. Dostopno na: http://publications.naturalengland. org.uk/publication/5853658314964992. Neville, H. F. (2007). Is this a phase: child development & parent strategies, birth to 6 years. Seattle: Parenting Press, Inc.

Viri in literatura 157

Nuttall, C. in J. Millington (2008). Outdoor classrooms: a handbook for school gardens. Hampshire: Permanent Publications. Ontario (2007). Early learning for every child today: a framework for Ontario early childhood settings. Toronto: Ministry of Children and Youth Services. Dostopno na: http://www.edu.gov.on.ca/childcare/oelf/continuum/continuum. pdf#page=24. Parenting Counts (2018). Developmental timeline. Talaris Institute. Dostopno na: http://www.parentingcounts.org/information/timeline. Permaculture Association (2018). Permaculture Principles: use small and slow solutions. Dostopno na: https://www.permaculture.org.uk/principle/9-usesmall-and-slow-solutions. Rose, C. in M. Nicholl (1997). Accelerated learning for the 21st century: the six-step plan to unlock your mastermind. New York: Dell Publishing. Shapla, R. (2014). Kurent: a journal of permaculture for children, parents and educators. Issue 2. Winter 2014. Samozaložba. Siraj-Blatchford, I., K. Sylva, S. Muttock, R. Gilden in D. Bell (2002). Researching effective pedagogy in the early years. Research Report No. 356. Oxford: University of Oxford, Institute of Education, Department for Education and Skills. Sobel, D. (1996). Beyond ecophobia: reclaiming the heart in nature education. Great Barrington: The Orion Society and the Myrin Institute. Taylor, A. F., A. Wiley, F. E. Kuo in W. C. Sullivan (1998). Growing up in the inner city: green spaces as places to grow. Environment and Behavior 30(1): 3–27. Dostopno na: http://journals.sagepub.com/doi/abs/0.1177/ 0013916598301001. Teaching Strategies, Inc. (2001). The creative curriculum: developmental continuum for ages 3–5. Dostopno na: http://www.haddonfield.k12.nj.us/dev-cont.pdf. Waite, S., R. Passy, M. Gilchrist, A. Hunt in I. Blackwell (2016). Natural connections demonstration project, 2012–2016: final report. Natural England commissioned reports, number 215.

158

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

Wall, S., I. Litjens in M. Taguma (2015). Early childhood education and care pedagogy review. England. OECD. Wells, N. M. in K. S. Lekies (2006). Nature and the life course: pathways from childhood nature experiences to adult environmentalism. Children, Youth and Environments 16(1): 1â&#x20AC;&#x201C;24. Dostopno na: http://www.jstor.org/ stable/10.7721/chilyoutenvi.16.1.0001?seq=1#page_scan_tab_contents.

Viri in literatura 159

O AVTORICAH LUSI ALDERSLOWE že od leta 2005 na Škotskem vključuje otroke v permakulturo v formalnih, neformalnih in priložnostnih učnih okvirih. Je koordinatorka projekta Otroci v permakulturi v britanski permakulturni organizaciji (Permaculture Association Britain) in Osnovni šoli Gatehouse na Škotskem, mednarodna permakulturna učiteljica, voditeljica gozdnih dejavnosti in ekologinja. Lusi je soustanoviteljica edinstvene igralne skupine na prostem in skupine za gozdne obšolske dejavnosti. GAYE AMUS je okoljevarstvena učiteljica, specializirana je za predšolsko vzgojo in živi v Helsinkih na Finskem. Leta 2007 je delala v vrtcu Rain or Shine na Finskem, trenutno sodeluje na konferencah, vodi mednarodna usposabljanja za učitelje, seminarje in svetovanja na področju naravne pedagogike ter poučevanja na prostem. Gaye je leta 2015 v Turčiji začela gibanje v vrtcih in osnovnih šolah, in sicer z usposabljanji za vodje gozdnih šol ter vrtcev. Je pobudnica projekta Otroci v permakulturi. DENISE DESHAIES, bolj znana kot Didi, vodi mednarodna neohumanistična izobraževanja, katerih cilj je grajenje ekološkega, vključevalnega in sočutnega nazora že od malih nog. Od leta 2001 vodi programe v jaslih, vrtcih ter obšolske programe in je avtorica predšolskega neohumanističnega kurikuluma za Romunijo. Didi je avtorica številnih člankov in vodi usposabljanja za učitelje na Nizozemskem, v ZDA, Libanonu, Avstraliji, Italiji in Romuniji, kjer živi od leta 2005. Je tudi ustanoviteljica organizacije Asociatia Educatiei Neoumanista, društva za neohumanistično izobraževanje v Romuniji.

160

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

O SODELAVCIH CHARLENE CHESNIER je francoska profesionalna ilustratorka in ustvarjalka animiranih filmov, ki svoje talente usmerja v projekte o trajnosti. http:// cchesnier.wixsite.com/charlytamalou.

ADÉLA HRUBÁ je permakulturna načrtovalka in učiteljica iz Češke. Z otroki, učitelji, s starši in člani lokalne skupnosti načrtuje in ustvarja učne okoliše v vrtcih in šolah.

VALENTINA CIFARELLI iz Italije je strastna ljubiteljica permakulture za otroke in mlade. Je mentorica na področju odkrivanja osebne poklicanosti, navdušuje se nad naravnim čebelarstvom, materinstvom in življenjem v skupnosti.

LARA KASTELIC iz Slovenije je biologinja, ki jo zanimajo načini življenja, ki podpirajo človeka in naravo. Je zagovornica socialnih orodij, življenja v skupnosti in vključevanja otrok, mladih in odraslih v permakulturo.

CRINA CRANTA je učiteljica, ustvarjalna sanjalka, mati dveh otrok in koordinatorka skupnostnega vrta v Romuniji.

LERRYN KORDA je profesionalna ilustratorka, piše knjige za otroke in živi v Veliki Britaniji. http://www. lerrynkorda.com.

CECILIA FURLAN živi in dela v ekoloških skupnostih v Švici. Etike in načela permakulture prakticira v vrtnarstvu, pekarstvu in starševstvu.

TEREZA VELEHRADSKA je učiteljica okoljskega izobraževanja za otroke, vodi programe, povezane s permakulturo. Je svetovalka mednarodnega programa ekošol na Češkem.

TOMISLAV GJERKEŠ je permakulturni načrtovalec in učitelj iz Slovenije. Sodeluje s šolami pri načrtovanju in postavitvi učnih okolišev ter vključevanju permakulture v vsakodnevno šolsko prakso.

O avtoricah 161

KONTAKTI Za več informacij o projektu Otroci v permakulturi, tečajih in novostih obiščite spletno stran www.childreninpermaculture.com ali www.permakultura.si. Vabljeni ste k skupnemu negovanju priročnika in razvijanju didaktičnega gradiva za pouk na prostem. Opozorila o pomanjkljivostih priročnika, nove ideje in gradivo pošljite na elektronski naslov otroci@permakultura.si.

www.childreninpermaculture.com

www.permakultura.si

www.neoumanism.org

gatehouse.dumgal.sch.uk

www.permaculture.org.uk

www.cegv-cassiopeia.cz

paradisoritrovato.org

intranzitie.org

162

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju

Skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev v izobraževanju: otroci v permakulturi je inovativna knjiga, ki skozi prizmo permakulture predstavlja otrokom prijazno, trajnostno izobraževanje. Namenjena je osnovnošolskim učiteljem, vzgojiteljem, univerzitetnim profesorjem, permakulturnim načrtovalcem, voditeljem gozdnih dejavnosti in tabornikom, staršem, skrbnikom, starim staršem, tetam, stricem in vsem, ki jih zanima celostno izobraževanje o trajnosti in prožnosti. »Načela skrb za Zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev veljajo za vse letne čase in poklice. Če jih uspešno vpeljemo v življenje čim večjega števila otrok in njihovih skrbnikov, lahko s to filozofijo spremenimo svet.« Richard Louv, avtor knjig Vitamin N, The nature principle in Last child in the woods: saving our children from nature-deficit disorder »Priročnik je krasen način za uvajanje pouka na prostem. Skriti potencial učenja na prostem mora biti v večji meri predan osveščenim učiteljem. Tako lahko postavimo temelje za razvoj razmišljajočih učencev in ustvarimo paradigmo kritičnega mišljenja ter praktičnega znanja, ne le v Evropi, temveč po celem svetu.« Dr. Anders Szczepanski, avtor knjige Outdoor education, docent na Univerzi Linköping na Švedskem »Gre za dobro premišljen priročnik, ki vzgojiteljem, učiteljem in staršem ponuja lucidno razlago etičnih izhodišč, logiko pedagoškega načrtovanja ter didaktično razlago obravnave in izpeljave zanimivih družbeno-ekoloških tem, primernih razvojni stopnji majhnih otrok.« Prof. dr. Edvard Protner, predstojnik Oddelka za pedagogiko, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru

ISBN 978-961-288-478-9

9 789612 884789