238
BOLONJSKI PROCES
in raziskovalno utemeljenim usposabljanjem, da bi bili kos potrebam Evrope kot družbe znanja. 10. Univerzitetna raznolikost Evrope daje velike možnosti za plodno sodelovanje na temelju različnih interesov, poslanstev in moči. Nujno je treba povečati evropsko sodelovanje in izboljšati mobilnost na doktorski in podoktorski ravni, npr. s skupnimi doktorskimi programi [joint doctoral programmes] kot dodatnim sredstvom za povezovanje evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora. Izboljšanje akademske kakovosti z graditvijo močnih institucij 11. Uspešno reformiranje zahteva v vsakem visokošolskem zavodu vodstvo, kakovost in strateško upravljanje. Vlade morajo zagotoviti razmere, ki bodo univerzam omogočile sprejemanje dolgoročnih odločitev o njihovi notranji organizaciji in administraciji, npr. o strukturi in notranjem ravnotežju med institucionalno in fakultetno ravnjo ter upravljanjem osebja. Vlade in univerze bi morale s pogajanji sprejeti pogodbe z zadostnim trajanjem, da bi omogočile in podpirale novosti. 12. Univerze morajo same vzpostaviti vodstvo in strukture vodenja, ki jim bodo v celoti omogočile pripravo učinkovitih postopkov za natančno notranje zagotavljanje kakovosti, odgovornost in razvidnost. Zunanji partnerji so lahko zastopani v upravnih ali svetovalnih telesih. Nadaljevanje bolonjskega procesa 13. Bolonjski proces se mora izogibati pretiranim regulacijam in namesto tega razvijati referenčne točke ter skupne deskriptorje ravni in študijev [level and course descriptors]. 14. Sistem treh ravni [levels] (doktorska raven kot tretja) zahteva nadaljnje spremembe. Univerze vidijo naslednje prednostne naloge: − utrditev ECTS kot sredstva za postavitev in razvoj kurikula, ki ima za cilj, da vzpostavi na študenta osredotočene in fleksibilne poti učenja, z vseživljenjskim učenjem vred;