Page 1


Branko Prqa

Za sekogo po ne{to, za nekogo ni{to VTORO IZDANIE

GOTEN Skopje 2011


Minato, a ne mina Balot mal, golem alal Napoleon mal, a uspeal Bezbojno obojuvawe Ako saka{ da si car, a ne govedar Star drugar

8 9 10 11 12

Prostor-vreme, ~ove~ko breme ^ekor i ne stoj Vreme {to dreme Misterija, kru`ewe i materija Strujno oro Izmiga min Kako od eden nastana nula 24 sekundi

14 15 16 17 18 19 20

Basni, od koi nekoi pou~ni Petel~eto {to pelte~elo Izle~eniot petel i edno ku~e Edna slika vo neprilika Kap! I pak. Koj na drug dupka kopa... dupka stanuva To~ka {to talka Pacifisti~ka pu{ka Pacifisti~ka pu{ka, vtor del Mav?

22 23 24 25 26 28 29 30 31


Poema na tema Vreme - godi{no Esen: Edna~ewe po zvu~nost / Tancot na vetrot Zima: Poema vo zima / Makata na gluv~eto Prolet: Vasil nad kniga... / Slu~ka so eden par vo park Leto: Slu~ka vo no}ta / Gad od grad Mesto - grad: Park / Ulica

34 35 36 37 38

Nekoi lu|e, izmisleni ili ne? Prim-pra-ta-pram-tam-ta-am... Prrrr... Tri.gi.tam.pi.go Pa?! Kako eden ~ovek se prokocka Antipod ^ovek so neodlu~na boja Antiprikazna Neprikazna

42 43 44 45 46 47 48 49

Sudbini sli~ni, a li~nosti razli~ni Kako na Danil `ivotot mu se zamrsil Koj ~ij nos nosi Vo son nema bonton Jadi, pij, ubavo spij Gorostasniot Goran Vlado, {to sakal ~okolado Kako Svetko stana Mirko Eden Jan Najdo beljata go snajde

52 53 54 55 56 57 58 59 60


Minato, a ne mina


Balot mal, golem alal Si bil eden bal, golem, a mal. Do{ol tamu eden golem kral i si sednal. Drugiot kral, doma}in na toj bal, go poglednal. Mu pri{ol i go pra{al: - Vie ste golem kral, a jas mal, {to ve nosi na ovoj bal? Golemiot kral odgovoril: - Moeto kralstvo golemo e, no, za mene malo e. Ta`en sum jas, iako golem kako bedem, beden se ~uvstvuvam epten. - Zo{to kralu mil, tolku si se nata`il? - go pra{al kralot mal. - Sinot go izgubiv, bez naslednik ostanav. Sega sum sam, kako drvo bez granki patam. Taka dojdov tuka, za da se raspolo`am. I gledam, o~i plaknam, no nikako ne razbiram kako site veseli, a takov bal mal? - odgovoril golemiot kral. Kralot mal se nasmevnal i rekol: - Sre}ni sme nie, za{to mali sme i idninata ne ja znaeme, mo`ebi utre nema da postoime, no za nea ne mislime. Korewata ni gi isekoa, steblata izbu{ija, grankite ni isu{ija, a listovite odamna padnaa. Znaeme deka pove}e od toa ne mo`eme da izgubime. Zatoa se veselime i igrame, namesto da pla~eme i `alime. Utre, mo`ebi nema da postoime i toa go prifa}ame. Zatoa na{iot bal e mal, a golem alal. 8


Napoleon mal, a uspeal Si bil eden drug kral, golem, a mal, Napoleon {to se vikal. Nikogo ne sakal, @ozefina sal i po nekoj od nego pomal. Vikaat deka ne spal, edvaj tri saati dal’. Pet raboti naedna{ pravel i ne se zamoruval. Ako te poglednel, vedna{ te vko~anuval, toj Napoleon mal. Se naoru`uval, vojuval i postojano dumal kako strav vo koskite da im vnese na drugite. I uspeal!

9


Bezbojno obojuvawe Si be{e edna zelena zemja. Tamu be{e zeleno s$, pa duri i samite lu|e. No, naedna{ ne{to se smeni, {to site gi promeni. Eden den oblaci neboto go pokrija i tolku stra{no zagrme {to duri i sonceto zaneme. Temnica ja pokri zemjata, a zelenite lu|e od strav premrea. “Kako }e `iveeme bez sonce?� se pra{uvaa. Toga{ se pojavi bezbojniot ~ovek koj gi nau~i kako da opstanat bez sonce. I navistina taka be{e, duri ni temnicata ve}e ne im pre~e{e. Do`d sekoj den istura{e, a tatne` neboto go para{e, no nikoj ve}e toa ne go zabele`uva{e. Taka zelenite lu|e boja po~naa da gubat i eden po eden proyirni da stanuvaat. Nikoj nikogo ne gleda{e, no ni bitno ne im be{e, za{to sekoj svojot pat pred sebe si go vrve{e. I taka sekoj ~ovek stana osamen, vo svojot oblak bezboen. Samo koga spijat, zeleno sonuvaat. 10


Ako saka{ da si car, a ne govedar Se slu~i toa vaka. Edna ve~er nekoj na vrata mi zayvoni i re~e, bez da se pretstavi: Izberi zname, gospod, lik, sega e vistinski mig. Izberi strana, izberi tolpa, mo} bez maana. Izberi jazik, usta, o~i, u{i, lik za voshituvawe. Izberi pedigre, krv, gen, {ifra na prepoznavawe. Izberi zemja, grad, ulica, ku}a, soba tvoja. Izberi, da se izbere mora, za{to bez izbor si kako bez skapa kola. - Jas izbiram vrata da ti zatvoram! - Mu ka`av i taka napraviv. [to }e mi e skapa kola da imam, pa za popravki skapo da pla}am?

11


Star drugar Go sretnav eden den Adno, drugar od osnovno. Mnogu raboti se smenija, a sepak isti ostanaa. Toj e seu{te Adno, a jas... samo jas. - Ne, smeneto e mnogu! Konotacija, religija, kultura i navika! Ne zaboravaj koj si, od kade si! Distinkcijata eve ti ja: ima pravoslavni i krivoslavni, muslimani i muslifobi - bi ka`al nekoj, kako da se raboti za mikrobi ili mehani~ki tvorbi, rastitelni rodovi i kodovi! - Po |avolite so toj nekoj!

12


Prostorvreme, ~ove~ko breme


^ekor i ne stoj Si be{e dvi`ewe, no ne be{e bez postoewe, a koe od niv prvo nastana, ne n$ zasega. Bitno be{e i ednoto i drugoto, pa nastana vremeto, koe vsu{nost pred dvete be{e, no od dvete zavise{e. Kako i da e, trite trgnaa na pat, pa koga se zamorija, da se odmorat re{ija. Prvo dvi`eweto zastana, koga vremeto od bolka vikna: - Ne{to vnatre me stega, kako da me nema! - I mene! Dvi`ewe, `iti s$, pomrdni se! - Taka i napravi toa, a postoeweto, prevrtlivo po priroda, iskoristi, pa sedna, no koga drugite dve od bolka se previtkaa, vedna{ stana. Vremeto ne ni pomisli da eksperimentira, pa predlo`i da prodol`at, dodeka mo`at. I taka prodol`ija. Neka odat. Samo da ne se zamorat!

14


Vreme {to dreme Si bila edna soba, a vo nea sofa, na nea kofa, a vo nea voda. Vodata miruvala, no bidej}i sobata se dvi`ela i vodata se mrdala. Eden ~ovek nad kofata se navednal da se ogleda vo vodata, no za{to s$ se treselo, nemu mu se slo{ilo, pa od sobata istr~al i nadvor se na{ol. A, tamu ni{to ne se dvi`elo, s$ miruvalo, osven sobata, koja naokolu kru`ela, tuku-taka se mrdala. ^ovekot se zagri`il, pa se zamislil. - Tuka ima skrieno zna~ewe! Vremeto mora da e dvi`ewe! – naedna{ viknal, pa za~ekoril i utre bil, potr~al i zadutre stanal. Potoa od radost ripnal, no samo padnal. – Ne ~ini vaka – pomislil, pa si rekol: - Ne, dvi`eweto e vreme! - pa zastanal i se smrznal. Od toga{ se raska`uva za eden prostor i vo nego ~ovek, vo toj ~ovek prostor, a vo prostorot tek. - Kakov tek? - se zapra{al ~itatelot, no slu{nal samo odek.

15


Misterija, kru`ewe i materija Rabotata stoi vaka: Se {etav eden den niz parkot i stignav taka do kejot. Koga se zamoriv, do Vardar si sednav, tuku mi zasmrde ne{to, koga gledam, gomno pliva ve{to. - Ebate priroda, doma }e si odam, da! Tamu ako takvo pliva, lesno se izmiva, pu{ti voda, i toa. Ama, kade potoa? - Duma te{ka me opsedna, no odgovor nema. - Toa da se ispita treba! Vodovod i kanalizacija svrtev, pa si pra{av. Ovie se ~udat, me napravija ludak. Klik! Mi spu{tija vo mig. - Ni tie ne znaat, samo se pravat! - zaklu~iv, no misterijata ne ja razre{iv. - Mo`ebi perspektiva da smenam i namesto {oljata kako kraj na crevo da ja gledam, crevoto kako izdol`ena dupka da go vidam i taka belkim krajot }e go zdogledam!? – i taman da se setam, koga edno drugo crevo me stegna, pa na {olja me sedna. I taka sedam i mi se ~ini cevka s$, pa i sekoe bitie, a i za vselenata vikaat deka od nekoi `ici e sozdadena, {to se creva, sepak, a jas vo zbunetost, pak. No, edno e jasno: Koga }e te stegne kakawe, ne te pra{uva pra{awe. Jasno si ka`uva i glasno doka`uva! 16


Strujno oro Eden ~ovek si ka`al: - ]e smislam ne{to {to nikoj pred mene ne go smislil! Mislel i topka izmislil, no mu ka`ale deka ve}e pronajdena bila. Smislil i sto drugi raboti, no ispadnalo isto. Taka ~ovekot se razo~aral i padnal vo koma. Dolgo vreme minalo, no za ~ovekot kako s$ da stoelo, za{to toj nitu spiel, nitu bil buden, tuku vo ~uden svet `iveel. Vo toj svet bilo isto s$, osven ~asovnicite, koi vremeto ne go merele, tuku go delele, pa go mno`ele i sobirale i na kraj nula dobivale. Koga od koma se razbudil na lu|eto im ka`al: - Svetot mora da doznae! Vremeto ne postoi, ne! ^asovnikot vo prazno ~uka, vremeto e samo dupka! Tie ne mu poveruvale, tuku go osudile na elektri~en stol, no za sre}a, toga{ strujata u{te ne bila izmislena. - Ete {to }e izmislam! – ^ovekot taka si ka`al i vedna{ za rabota se fatil, pa strujata ja izmislil. I taka sam si presudil. 17


Izmiga min Se slu~i toa vaka, da, toa be{e taka, za{to ne be{e onaka, a be{e tokmu vaka: - Brojka na se}avawe. Koli~estvo memorija. Kvantitet pretstavi. Intenzitet do`ivuvawe. Formi soni{ta. Boja mirizbi. Glas slu{a. Bi-bip. Sli-slik. Ci-civ. Kako zdiv, eden mig, pa izmina - a posle ne be{e taka, za{to be{e inaku.

18


Kako od eden nastana nula Nula ne be{e vo po~etokot, tuku be{e eden, a potoa nastana nula. 1

Nastana Eden i taka bi eden.

11

I nastana eden drug i taka bi dva, no kako eden i eden.

111

I nastana eden i drug, tri taka bi, no kako eden i eden {to e dva.

1111

I nastana eden i eden drug i eden i drug i {est taka bi, no kako eden, eden {to e, i dva {to e, i tri {to e.

10

I se naredija site eden do drug vo krug, i taka bi eden i bi nula. 19


24 Sekundi Saatot ~ukna. Ve~nost dopre.

Vremeto pukna. Saatot ~ukna.

Saatot sopre.

Migot {tukna.

Idnina blikna.

Saatot ~ukna.

Saatot ~ukna.

Minato slikna.

Sega{no ripna. Saatot ~ukna.

20


Basni, od koi nekoi pou~ni


Petel~eto {to pelte~elo Vo edno selo eden mal petel vikal, no glasot mu ripal. Sonceto se zbunilo, izgrealo, pa za{lo i taka nekolku pati, dodeka ne mu se slo{ilo i ve}e ne izgrealo. Lu|eto od seloto se zagri`ile, na logoped petelot go pratile, no koga toj ni{to ne napravil, na psihijatar go upatil. Tamu petel~eto doznalo deka dovolno samodoverba nemalo i zatoa se sramelo. Mnogu vreme minalo, dodeka eden den petel~eto ne si ka`alo: - Jas mo`am! - i zapealo bez sram, kako nikoga{ dotoga{. A, dali se doznalo zo{to toa se sramelo? [to e bitno, koga sonceto povtorno izgrealo!

22


Izle~eniot petel i edno ku~e Petelot: Kukurikuuu! Ku~eto (gledaj}i go petelot odozdola, ka~en na ograda): [to vreska{ be, petel~e! Petelot (odozgora-nadolu): Denot go najavuvam, Sonceto go pre~ekuvam. Ne vreskam, nitu vikam na sekoj, kako nekoj! Ku~eto (zbuneto, potoa odlu~no): Jas ku}a ~uvam, od merak ili dosada ne lajam! Petelot (cini~no): Ne li~i na kradec sekoj ~ovek, a site gi prati tvojot ek. Ku~eto: Li~i, mo`ebi ne, no, potencijalno e! Petelot: Kaj mene nema mo`nost, tuku sigurnost! Sonceto }e izgree znam, pa zatoa kreskam. Ku~eto: A, {to ako ne izgree? Koga toa go ~u, petelot se zamisli, pa se ispla{i i cela no} ne zatvori o~i, a nasabajle zapelte~i. Sonceto, koga toa go ~u, si napravi lak i zad rid se skri. Odime pak! 23


Edna slika vo neprilika Slika Prilika: [to ima novo? Slika Neprilika: Vo neprilika sum. Slika Prilika: Kako taka? Slika Neprilika: Taka, se gledav i gledav, pa se zaqubiv vo svojata slika. Slika Prilika: [to ima tuka neprili~no? Slika Neprilika: Ima, kako nema, s$ tuka ne prili~i. Slika Prilika: Eve i mene toa mi se slu~i, pa ne mi pre~i. Slika Neprilika: Kako taka? Slika Prilika: Taka, ba{ mi prili~i. Slika Neprilika: Mene pa ba{ ne mi li~i.

24


Kap! I pak. Si bila edna kapka, {to imala strav od kapnuvawe. Eden den si ka`ala: - Da ne se kapne treba, da ne se bide kapnuva~ki mig. Da se bide stoik, stabilen lik, a ne samo promenliv oblik! - Dodeka taka si razmisluvala, od vozbuda se napregnala, pa nenadejno se otka~ila i nadolu trgnala. Vresnala i od pod se rasplesnala. Koga se svestila, ve}e isparila i pak kapka stanala. - Kakvo ~udo! Kakvo patuvawe ludo! Sakam pak! - viknala i kap!

25


Koj na drug dupka kopa... Si bila edna brojka porazli~na od drugite. Site naprednazad odele i imale forma interesna, samo taa vo mesto stoela i bila sosema obi~na. - Ti si prazna kako dupka, nema{ duri ni kuka za da se fati{, tuku samo se klati{! - & ka`ala devetkata, a osmicata dodala: - Nema{ ni polovina, tvoeto telo e kako maana! – pa se nasmeala, na {to sedmicata doviknala: - Ni ostar agol ima nejzinata glava, ne samo bez stava, tuku i bez stav e taa. - a petkata od smea puknala: - Ni krivina {to nekade zavr{uva, tuku samo kru`i, bez po~etok il’ pri~ina! - [estkata mol~ela, za{to devetkata ve}e s$ ka`ala, ~etvorkata se slo`ila so sedmicata, a i trojkata premol~ela, osmicata da ne ja proglasi za svoja polovina. Dvojkata cvrsto na zemja stoela i si mislela: - I krivina i agol imam, {to }e se raspravam!? - no zatoa edinicata za site ka`ala: - Jas sum prva, za{to od mene s$ po~nuva, a taa odvaj stoi, pa mo`e i da ne postoi! 26


... dupka stanuva I taka site brojki se mno`ele, delele, odzemale, sobirale, pa se smeele, a nea nikoj ne ja gu{ka, sekoj od sebe samo ja butka. – Butkaj, butkaj! – ka`ala taa, gi poglednala i naedna{: ripna, skokna i site pod noga gi stavi, pa dru{tvo pravo si dobi. - Ete vi na!

27


To~ka {to talka Eden den vo svetot na topkite nastana edna to~ka. Si `ivee{e taa vo svojata top~esta ku}i~ka i nikade ne izleguva{e, za{to od svoite dimenzii se srame{e. Be{e son~ev den, koga taa preku prozorec gledaj}i vo svetlata topka na neboto, pomisli: Svetot e topka, a jas to~ka. Me smetaat za ne{to nebitno, nebare zarazno il’ valkano, kako da sum virus il’ mo~ka! No, ne e taka! Od {to nastanal svetot? Od to~ka! Tokmu taka! Dosta mi e ve} e da bidam nema. Od sega }e bidam glasna fonema! Taka } e bide, i to~ka! Toa to~kata go pomisli, pa od doma izleze i vo svetot se upati, da doka`e deka vredi. I od toga{ talka. I ako dobro pogledne{ }e ja vidi{ nasekade. Pogledni. Ete ja, sega!

28


Pacifisti~ka pu{ka Si bila edna pu{ka {to prezirala barut. Ne sakala da puka, za da ne se valka. Vojnikot v raka ja zema, a taa se proyeva, demek ja fati dremka. Toj se nervira, taa prokleta pu{ka go iritira. Kaj vodnikot toj se upati, pa mu se po`ali. Ovoj pu{kata ja pogledna, pa zaklu~i: - Slu~aj ve}e viden, ama lek tuka nema nieden, zdrava i prava, no da puka nema pu{kata ovaa. Frli ja na otpad, de, za{to nema drugo ~are!

29


Pacifisti~ka pu{ka, vtor del Ete ja sega pu{kata na{a, na voen otpad dreme. - Barem ne seam zlo seme! Barem ne stavam kraj na ne~ie vreme! - Toa M40 vika, pred nasobrana od oru`je publika, pa i na{ata pu{ka se smesti i o~i v nego vperi. - Ne mo`e ve}e taka, ne, sredstvo na zloto nema da bideme! ]e se borime, |avolot da go uni{time. No, kako!? Poslu{nost da se otka`e dovolno ne e. Treba ogan da se pluka, za kauzata da se prekine molk, da se puka! Dodeka ~ovek ima, mir }e nema. A, koga nego }e go snema, za nas raj }e ima! - na{ata pu{ka slu{a, pa se zamisli. Vo pravo e glasot, zaklu~i. No, ne{to ne {tima, nekade me|u kauza i delo kako da se gubi rima. - Kako taka, zar ne sme tuka zaradi mol~ewe? Kako sega naedna{, vo glas da se smenime!? - dovikna zbuneto taa. Voda~ot ja pogledna, pa na drugite im vikna: - Ete koj ne se gri`i za na{iot raj, slabak koj v ~ove~ka raka bi pukal. Ete vi za ve`bawe meta, nevernik na kogo ne mo`e da se smeta. Sega, site zaedno, pukaj, za da ima raj! 30


Mav? Ova e prikazna za eden slon. Toj slon bil debel kako balon i tromav kako mav. Taka si odel i po pat vikal: - Jas sum mav! Go presretnal glu{ecot i go pra{al: - [to e mav? Slonot zastanal, pa se zamislil. Mislel, mislel, no ne mu teknuvalo, pa ka`al: - Da go pra{ame pisatelot, toj mora da znae, za{to ovaa prikazna negova e. Taka zaedno trgnale i pisatelot pod edno drvo go na{le, kako sedi i vo ladovinata si mezi. - [to e mav? - go pra{ale vo eden glas, a pisatelot se nasmevnal, pa ka`al: - E, ajde de! Od kaj da znam pak jas!? Taka mi dojde, pa niz rakav na hartija otide! Slonot se nalutil, pa viknal: - Kako taka!? Koga ve}e moram da zboruvam, zarem gluposti da tropam! - I, tras! Go sma~kal pisatelot so noga i zaedno so glu{ecot si zaminale doma.

31


Poema na tema


Vreme: godi{no ESEN

Edna~ewe po zvu~nost Kapki po olucite: tub-tup. ^asovnikot: tig-tik. Misli vo glavata: kry, krc. Penkalo po hartijata: {krd, {krt! Tancot na vetrot Na prozor zastanuvam i gledam vetrot kako tenki drvja vitka. Kakva bitka! @olti lisja nasekade fr~at, granki krckaat, a tie tancuvaat, ne se davaat lesno. Neka duva besno!

34


ZIMA

Poema vo zima Poetot ~ekori, no tragi vo snegot ne ostava. Tolpa se sobira i se ~udi. I tie sakaat nozete da ne im mrznat. No, }e mrznat!

Makata na gluv~eto Veter~e duvna. Grmu{kata {u{na i snegot od nea na zemja tresna. Gluv~eto se {trekna, a potoa zdivna. Si pomisli ma~ka bila, a toa vetre duvkalo, so gluv~eto si poigruvalo.

35


PROLET Vasil nad kniga, a sonce go vika Voda toj pivna i sve`o izdivna. Cigara vdi{a i izdi{a. Se zagleda nadvor i vozdivna. - Nauka u~am, nevroni gr~am, namesto da tr~am i obrazi da pe~am. - si pomisli Vasil i se rasta`i.

Slu~ka so eden par vo park Den. Park. Klupa. Zaquben par. Starec skitnik pominuva i pari im bara. - [to }e ti se pari kleti, pokraj sonceto {to sveti!? - Starecot gore poglednuva i oblaci zdogleduva.

36


LETO Slu~ka vo no}ta @e{ka no}. Tap molk. ^ini{, spie s$, koga nekoj vika - Lu|e, pomagajte! - Nekoj drug od tuka minuva i u{i zatnuva. “Ni{to ne se slu{a,� pomisluva i ulica pominuva, kade kola go pregazuva. - Svirev, neli!?- voza~ot vika i zaslepen od zabite beli na asfaltot rastureni, o~ite gi zatvora i prodol`uva.

Gad od grad Reka. Sonce pe~e. Cigan~iwata - {lap! Vo rekata - plas! Vikaat i se smeat na cel glas. - Lesno vi e vam! - minuva~ pomisluva. A Sonceto: Bum! Tras! Po negovata glava mava 37


Mesto: grad PARK Park. Koli~ki fr~at. Roditeli po niv tr~aat. Vo niv detski lica zaneseni. Pola metro nad zemjata, a kakov motor vo du{ata! - Levo-desno. Levo-desno. Vozam besno! Vrtam kru`no i polukru`no. Ne ko~am i... - Tras! Kakov as! - Vozam kako da nema kraj, no zastanuva koli~kata, lele, aj! Stiskaj na gasta, stiskaj! Edno malo, plavo, ispla{eno. Sednuva i vika: - Ne znam! Edno ne`no. Edno malku pogolemo, palavo, stanuva i vozi od visina. Tras! Vo prvoto drvo. Tr~a majkata, sin~eto go baknuva. - Zarem tuka!? Prodol`uvam! - Kakov manevar pravam! Me|u dete i ~ovek, rastam! Dar-mar-sudar! I nema karawe, ne. Krug. Elipsa. Cik-cak. I pak! 38


ULICA Edna ravenka: Avtomobilska {irina plus apsolutna brzina vrz gustina uli~na plus lenta tesna ednakvo na ako mo`e{ re{i ja! I ponekoja slu~ka: Eden brza, drug vo mrza, za tret polza. Eden grub site gi stava na kup. Eden star vozi kako da e na kej. Pozadi nego nervozna tolpa vika - Pobrzo! Ej! Ili slika: Zabavni parkovi za vozrasni; lica namurteni vo koli~ki {areni. Kako buba{vabi, brzaat, no ne begaat od svetloto, tuku da go fatat sakaat. Pe{ak i kola, kako muva i pajak. Pajakot ~eka nekoja slepa da progolta. I ma~na buka, maka bu~na: Bip-bip! - Mrdni! Gubam mig! - Svir, svir!! Vo stomakot ~ir. Vruum! - Silen sum! Vruum!.. Bum!! 39


Nekoi lu|e, izmisleni ili ne?


Prim-pra-ta-pram-tam-ta-am... Prrrr... Glasot (ponizno): Primete n$ vo vozrasnite, jas i mojot glas ve molime! Drugite: (zaedno): Pravo pred sebe dal’ gleda{, politika il’ pari saka{, svoj stav da nametne{? Glasot (odlu~no): Taka }e bide! Eden od drugite: Pramen kosa ise~ete mu, pa nad usta zalepete mu. Glasot (buntovno): Taman! Nad usna zarem, aman!? Drugite (zaedno): Ta, ne na ~elo, zar!? Glasot (vika): Tam’ sakam! Eden od drugite: Prrrr... avo da ti ka`am, aj u{te nekoja godina da pomine, pa ako prifati{ musta} nad usna da nosi{ i s$ drugo po red kako {to odi, kako {to treba i kako {to pravime site nie, toga{ }e te primime.

42


Tri.gi.tam.pi.go Raska`uva~ot: Vidi nebo, gore nebo. Vidi dolu, zemja dolu. Vidi me|u, ne{to me|u. I tamu i tuka ima s$ i se{to. Smisli ne{to, bilo {to, }e go najdeme vedna{, makar i vo najskriena dupka da se krielo. ^ovekot: Sakam trigitampigo! Raska`uva~ot: Ete ti go.

43


Pa?! Si bil eden A, koj brzaj}i na rabota se sudril so eden P. Prviot iznenadeno viknal: “P!”, a vtoriot za~udeno: “A?”

44


Kako eden ~ovek se prokocka Nasmeano dete: Kakva topka! Igra, ripka, cup-tup, tupka! Namurten ~ovek: Kakva topka!? Nedovolno top~esta! Vo toj mig od neboto doleta kocka i go odnese ~ovekot. Vo svetot na kockite: Ispora~atelot na kockite: Nova pratka, kralu na kockite. Kralot na kockite: Nosi go na kockamatski so drugite. Ispora~atelot na kockite: Da, kralu golem na{, kako kockaveda{! Na kockamatski: Kockastiot lekar: Gledaj pravo Kockastiot ~ovek: (gleda) Kockastiot lekar: Zboruvaj! Kockastiot ~ovek: Koc... Kocka! Kockastiot lekar: Smej se! Kockastiot ~ovek: (ne mrda) Kockastiot lekar: Misli! Kockastiot ~ovek: (ne misli) Kockastiot lekar: (na ispora~atelot) Dobar e. I bi taka dobra kocka. 45


Antipod - Baram zna~ewe! - re~e poetot, me|u zalak leb i meso se~ewe. No`ot i vilu{kata se namurtija, la`icata se proyevna, ~inijata krcna i se rasprsna. - Vkusna misla, ako ne zanesna! - Masata se zatrese, stolicata pukna i poetot na podot tresna. - Na pod! Po pod! Pod pod!? Podno dno? Misla antipodna! - poetot vikna, a vo nego bezdna.

46


^ovek so neodlu~na boja ]e vi raska`am prikazna za eden ~ovek. Toj be{e crnec prav, iako vsu{nost be{e kafeav. No, koga }e pomislam sega, nekako `oltenikav mi se gleda. Ne, toj definitivno be{e zelen, iako ima{e nekakov crvenikav ten. Najverojatno za{to cel be{e crven, osven {to u{ite, pa i liceto mu bea sini, a i teloto celo, potpolno belo. E, toj portokalov ~ovek izleze eden den nadvor i s$ mu se vide violetovo i zatoa re{i doma da se vrati. I se vrati. Tolku.

47


Antiprikazna Ogan voda gasi. Treva krava pase. Noga ~ovek odi. Misla se misli. - pomisli eden Denko den. Toj Denko ubav be{e i posaka da se ison~a Sonce. Izleze taka Sonce nadvor na Denko i se son~a da se soble~e. Mu kasna osa raka, pa go doleta, a toj doma odleta. Ogledalo se gleda vo Denko, a toj vo nego i naedna{ se razbudi, pa za raka se fati: - Bolkata ne opstoi, za{to samo mislata postoi, a jas postojam za{to mislam, zatoa odlu~uvam bolkata da ja negiram! - re~e Denko i taka bi, za{to taka pomisli.

48


Neprikazna Pisatelot re{i prikazna da napi{e, no ni hartija ni penkalo ne najde. Bara po sobata toj, no vo nea nema ni{to, osven nego i drug nikoj. Taka odlu~uva so noktite vena da si ise~e, pa so krv po yidovi prikazna da napi{e. Toj se~e, ama krv ne te~e, nitu rakata go pe~e, za{to ja snema, a ni yid nikade nema, naokolu samo praznina. Go fati pisatelot dilema i taman glava da go zaboli, koga sfati deka ni{to na ramena ne mu te`i. Saka da vika, ama ne treperi ni glasna `ica. Pomisli da bega, ama kako, koga nozete mu gi nema. Taka ostana i prikazna stana.

49


Sudbini sli~ni a li~nosti razli~ni


Kako na Danil `ivotot mu se zamrsil Eden den Danil izlegol da se pro{eta i go sretnal Danil. - Toa sum jas! - zaklu~il prviot. - Ne, toa sum jas! - odgovoril drugiot. Tuka rasprava i tepa~ka nastanala, tolpa se sobrala, pa duri i policija na kraj gi razdelila, tolpata ja rasterala, a niv doma gi pratila. Ottoga{ Danil u{te nekolku pati go sretnal Danil, a i Danil, Danil, nikoj ne zastanal, tuku po patot si prodol`il, no vo sebe epten se rastrevo`il. Taka `ivotot na ~etvoricata im se zamrsil.

52


Koj ~ij nos nosi Eden Bos izgubil nos. Go baral nasekade, no ne go na{ol nikade. Se ispani~il, pa sednal i zaplakal. Ottuka Rob pominuval, pa {to go ma~i go pra{al. Koga doznal deka Bos izgubil nos, svojot mu go podaril, samo ovoj da ne ta`el. Utredenta, koga na rabota Bos stignal kako po obi~aj nosot si go dignal. Koga - ~udo! Nikoj ne go fermal, tuku samo se potsmevnuval. “[to ne ~ini?” Bos se zapra{al, pa vo ogledalo se poglednal. Dignal glava gore, koga nosot mu se spu{til dole. - Kakov nos, {to gleda vo patos, kako da sum Los, a ne Bos! - kriknal Los. Vo me|uvreme Rob go na{ol nosot na Bos, pa si go stavil i stanal Snob. Koj i drugar da presretnuval, vedna{ pomisluval: “Ne se tie vo mojata liga, vidi kako nosot mi se diga!” Taka bilo i taka ostanalo, s$ dodeka Los ne go sretnal Snob, pa se stepale i nosevite si gi otkornale, koga naedna{ sfatile deka ve}e ne gi razlikuvale. Taka zbuneto nekoe vreme stoele, sekoj v raka dr`ej}i go svojot (ili tu|) nos, pa na mesto si gi vratile i se razoti{le. No, ete i den denes seu{te ne se znae koj ~ij nos nosi. 53


Vo son nema bonton Tom se pretna od son. Izleze od svojot dom i pogledna ubavo on. Naokolu s$ ne{to vrvi, letka i {u{ka. Koga, naedna{, odzadi nekoj go fa}a, pa go gu{ka. Tom ripa, gleda, misli, ne ja poznava taa slika. - Jas sum, Ron! - vika on. - Ti ne si Ron, ti si kow! - Tom vika i od nervoza puka. - Ne sme se videle dolgo, znam, no ti si istiot Tom, od mojot son, a jas sum Ron od tvojot son. - odgovara Ron. - Ne, ti si glupson, ti si kow {to kaska, ti fali vo glavata daska, ti si tralalajka! - se razvika Tom, na {to se {trekna Ron, pa doma trgna i da spie legna. Spie taka Ron i go sonuva Tom. - Ti si balon, glupav slon eden, degen! - mu vika na Tom, a ovoj se namurti, pa doma se upati, legna i zaspa. “Sega }e go sonuvam Ron, pa }e vidi on,� si vika Tom. Koga vo son, namesto Ron, ete ti go Tom, li~no on, pa ubavo go tresna Tom, koj pak od bolka se svitka i od son se pretna. V panika nadvor istr~a Tom i pogledna ubavo on, koga tamu s$ ne{to kucka, pecka i vo uvo go yvrcka. 54


Jadi, pij, ubavo spij - [to e son? - me pra{a pred nekoj den eden moron. Vsu{nost i ne be{e moron, za{to se interesira za son, a jas ispadnav toa {to mislev deka e on. Mislev i mislev {to da mu odgovoram, no ni{to ne smisliv, pa taka prikazna da mu raska`am re{iv, za{to taa podobro od mene znae son {to e. - Poznavav edna devojka {to od nekoja pri~ina misle{e deka e debela. Zatoa re{i taa na dieta da se stavi, da se isposti i da oslabi. Pomina den-dva, te{ka maka ja spopadna. I se jade s$, duri i toa {to porano ne bi go jadela, ne. Ama, ubavinata od gladta pobitna & e, na jave... no {to sonila? Sonila taa kako doma sedi pred trpeza polna, stomakot & krkori, a vo glavata dilema: “Da se jade ili ne?� mislela, pa si ka`ala: “I taka son sonuvam, pa barem da se najadam.� Taka sednala, pa od s$ si zamezila. Koga se najala, se razbudila i so dietata bez problemi prodol`ila. Toa mu go raska`av na ~ovekot toj, a dal razbral ili ne, problem ne e moj. 55


Gorostasniot Goran Poznavav eden bik, stra{en lik. Vsu{nost toj ~ovek be{e, i Goran se vika{e. Niz nego ne mo`e{e so zbor da pomine{, a ni so tupanica da probie{. Kako silna reka s$ pred sebe ru{e{e i niz nos kako vistinski bik fr~e{e. Golem kako neproodna gora, stra{en kako no}na mora. No, ete, eden den snagata mu sekna, ~ini{ vo pol`av ili crv se stori, se svitka kako vekna. Sila nema da zboruva, a kamoli da prigovara. A drugite, od smea se kinat, so zborovi go ma~at i ismevaat. - Kone~no dojde me|u nas! likuvaat tie gadovi, u{te na cel glas!

56


Vlado, {to sakal ~okolado Si bil eden Vlado {to sakal ~okolado. Sakal cel den da le`i i zamisleno da mezi. Eden den ~okolado mu snemalo, pa do prodavnica vedna{ da se trknelo. Vnatre vlegol i do ~okoladite oti{ol, koga tamu ~udo: na nivno mesto ne{to drugo. Panika go fatila, do solzi go dovela. Edna prodava~ka za rakav fatil i za ~okoladite ja pra{al. ^okolado, {to e toa!? - pra{ala taa, a Vlado kriknal i od tamu vo panika istr~al. - [to se slu~uva!? Svetot poluduva! - viknal Vlado i vo pot se razbudil siot. - Kakva no}na mora! ^okolado da si kupam mora! - rekol i do prodavnica izlegol. Na pol pat nekoe dete go soprelo, i toa do prodavnica trknalo, pa se izgubilo. No, za toa drug pat, za{to na Vlado ve}e ne mu se raska`uvalo, tuku ne{to drugo mu se pravelo. Koj pogodi {to (sakal da pravi Vlado) }e dobie...

57


Kako Svetko stana Mirko Eden den do prodavnica trgnal Svetko, za{to majka mu go pratila da kupi mleko. Izlegol Svetko, no na pola pat zastanal. Parite mu gi snemalo. Baral po xebovite, drebulii nao|al, no pari nikade nemalo. Se svrtel Svetko doma da si odi. ^ekorel taka dolgo vreme, koga mu svetnalo deka pomalku inaku do doma mu trebalo. Dumal, pustel, pra{uval, no domot nikade ne go na{ol. Taka se izmoril i na klupa vo parkot si zaspal. Naedna{ ripnal, od ku~e{ki lae` se pretnal. Ve}e no} stanalo i nemu mu svetnalo. Na patot se setil i doma trgnal. Koga stignal na majka mu se izvinil i rekol deka se izgubil, a patem i parite gi ispu{til. Majka mu se nasmeala i rekla: - Pusti Svetko, pusto imeto ti bilo. A so kolkav merak ti go dadov! Si rekov svet }e vidi, }e mu se osvetli vidot. Ti li vo svet }e odi{, a ni ku}ata ne mo`e{ da si ja najde{. Smotko da te nare~ev, podobro }e storev! - Koga toa go slu{nal Svetko se nalutil i imeto vo Mirko da si go smeni odlu~il. I taka napravil. 58


Eden Jan Si bil eden Jan, mnogu obrazovan. I na~itan bil Jan. Inteligenten, no glupavo voobrazen. Zatoa nikoj ne go sakal, kolku u~tiv i da bil. Se razbudil eden den i se po~uvstvuval beden, pa si ka`al: - Delam pamet na kilo, a toa nikomu bitno ne mu bilo. Namesto toa, me preziraat i vo sebe pcujat. A bi laele na mene! ]e se smenam, toa }e napravam! - Drugite toj gi slu{al, so glava klimal i ako ne se slo`uval, samo mol~el. Taka ostanalo, s$ dodeka Jan nenadejno ne go snemalo. Godini pominale i site go zaboravile, i jas za nego ne }e pi{uvav, ova da ne go slu{nev: Jan go videle, tamu nekade vo parkot bil. Ku~iwa go brkale, a toj kako bez glava vo nepoznat pravec se upatil.

59


Najdo beljata go snajde Si bil eden Najdo {to dobar bil, no ni{to nemal. Taka vo dilema se na{ol: - [to vredi dobar da bide{, koga samo }e kolne{! Onoj lo{ bil, a s$ imal. Ovoj la`el, onoj kradel, a nikoj ne gi kudel. Drugarite od {kolo u~eweto {to ne go sakaa, sega niv parata gi saka. [to biva{e da u~am, {koli, fakulteti da zavr{uvam. Treba{e lo{ da bidam, da la`am i kradam. Ne mo`am vaka ve}e, i jas lo{ }e bidam, }e la`am, }e kradam i s$ }e imam! I taka bi. No, ne be{e ba{ taka, a be{e vaka: Si bil eden Najdo {to mislel deka e dobar i smetal deka ni{to nemal. Taka odlu~il da ima pove}e, a da bide dobar pomalku. I taka bi pribli`no, a to~no vaka be{e: Si bil eden Najdo {to sretnal eden Sre}ko, pa mu ja zemal sre}ata, a mu ja natovaril beljata. Taka bi, ama i~ ne be{e taka, tuku vaka: Si bil eden slon, a do nego eden balon. Slonot pomislil deka se raboti za negov klon, pa od sre}a puknal. E, taka be{e i dosta ve}e! 60


Bele{ka za avtorot Branko Prqa e roden vo Saraevo vo 1977 godina. Od 1990 godina `ivee vo Skopje. Raboti kako grafi~ki dizajner i tekstopisec. Osnova~ e na prviot elektronski konkurs za literatura vo Makedonija, Elektrolit i na kreativniot kolektiv Kapka. Ima objavuvano vo zemjava i vo stranstvo. Dosega objaveno: Dosie: Yvezda Nemezis, 2011 Vest od Nesvest, 2010 Dosie: Planeta Iks, 2009 Vesti od podrumot na baba mi, 2007 Parite se otepuva~ka, 2006 Vesti vo zemjata na ~udata, 2005 Za sekogo po ne{to, za nekogo ni{to, 2003 kontakt: brankoprlja@gmail.com


Izdava~ka ku}a Goten contact@gotenpublishing.com www.gotenpublishing.com Grafi~ko ureduvawe i dizajn: KAPKA dizajn Ilustracii: Branko Prqa

CIP - Katalogizacija vo publikacija; Nacionalna i univerzitetska biblioteka “Sv. Kliment Ohridski�, Skopje 821.163.3-32 PRQA, Branko Za sekogo po ne{to, za nekogo ni{to / [avtor i ilustracii] Branko Prqa. - [2. izd.]. - Skopje : Goten, 2011. - 64 str. : ilustr. ; 11 sm ISBN 978-608-4625-10-0 COBISS.MK-ID 90052106


Za sekogo po nesto, za nekogo nisto (reissue)  

Short stories, 2011 (reissue) The first issue was published in the year 2003.

Za sekogo po nesto, za nekogo nisto (reissue)  

Short stories, 2011 (reissue) The first issue was published in the year 2003.

Advertisement